POŠTNINA PCACANA V GOTOVINI POSHMEZNA' SIEVIEKM 125 DIN POLITI IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in unraval Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. D#-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, hi slutijo v sociala* namene delavstvu in namtiitncem. vsaka beseda Din 0.59 Štev. 127 • Maribor, črtrtek, dne 8. decembra 1938 m Leto XIII Socializem v boju za napredek Neglede na reakcionarne pojave in motnje v razvoju človeške družbe in družabnih sistemov je bil socializem vedno tisti faktor, ki je družbo silil in gonil h kulturnemu in socialnemu napredku. Tudi v najkritičnejših dobah se je hotenje po družabni pravici ali enakosti pojavljalo v tej ali oni obliki, pod tem imenom ali drugimi imeni. Vedno, odkar postajajo socialne krivice vidnejše in občutnejše, se pojavlja tudi odpornost proti krivicam, ki je končno našla svojo znanstveno utemeljitev v yedi in nas uči, kako so nastale krivice 111 kje imajo svoje vzroke. Uči nas ta veda spoznavati obenem gospodarski razvojni zakon. Ta nauk se imenuje kratko socializem, ker raziskuje družabne ali socialne razmere in postavlja definirano tezo, kakšen more in mora biti razvoj ter kakšne ukrepe je treba nanraviti, da se izognemo socialnemu Polomu s slabimi posledicami v škodo človeške kulture in civilizacije. Zakaj gospodarski proces in z njim družabne oblike se razvijajo in napredujejo, v družbi pa nastaja globoka rapoklina, ki io je treba premostiti z novim materi-jalom ali z novimi metodami razvojne tehnike, ki odpravlja velike razpoke ter napravi končno zopet zdrave razmere, ki odgovarjajo celotnemu razvoju. Popolnoma napačno bi bilo misliti, da se da ta večni zakon po naših pojmih z neresnimi poizkusi zajeziti. Le poglejmo reko. Razvoj je kakor reka. Če jo hočete ustaviti z jezom, namesto da bi jo spravili v prinravno strugo, reko, se ta ne bo ustavila, ampak bo drla preko Jeza ali ga še celo podrla ter poplavila s strašno silo in opustošila, kar bo dosegla. Tak val močne reke je napredek, razvoj, ki nastane zaradi potrebe in nujnosti, ki jo zahteva družabni sistem, da s tem popravlja krivice in napake razvoja, ki jih povzročajo razne reakcionarne motnje, ki jih nikdar ne manjka. Socializem ima zaraditega v razvoju človeške družbe politično in socialno ter tudi kulturno največjo in najvažnejšo nalogo, ker uči, kam dere gospodarstvo in kaj se zgodi, če se reka nevednosti in nezavesti ne n a vrne v pravo in pravilno strugo. To uči socializem. Socializem Da tudi uči, katere tehnične in duhovne priprave so potrebne v odvrnitev nevarnosti. Tu je potrebno spoznanje resničnega Položaja, spoznanje potreb in metod, kako nai se uveljavi vse ono, kar ie potrebno. Poznamo nauke o socializmu, ki ie idejno olemenita veda. Ni je sile, ki bi ta nauk izključila iz razvoja, ker le v njem utemeljen. To so vzroki in razlogi, ki. govore za našo borbo za socializem. Za to veliko *n plemenito spoznanje. čsr Pripravile se na voliive obratnih zaupnikov! Amerika za demokracijo Prezident Roosevelt je imel nagovor študente, katerim je med drugim iz-lavil, da so Združene države Amerike samo največja in najmočnejša demokratska država, ampak so in ostanejo tudi največja zaščitnica demokracije. — fdružene države bodo v bližnjem času Uvedle velike stvari, ki bodo odločilne ^ažnosti za ves bodoči razvoj človeštva. ^ PBtfleSkem parlamentu so povdarili, da so ^astopi v italijanskem fašističnem sv^tu proti ranciii v nasiprotju z italijansko-angleškim do-^°vorom. V smislu j; 108 zakona o zaščiti delavcev imajo delavci in nameščenci v § 1 istega zakona naštetih obratih pravico voliti obratne zaupnike delavcev in nameščencev. Velike važnosti je, da bodo v vseli teh obratih izvoljeni zaupniki, ki zaslužijo zaupanje delavcev in nameščencev. Volitve teli zaupnikov se redoma vrše v januarju mesecu vsakega leta ter traja njih mandat eno leto. Volitve se vrše samo v obratih, kjer je zaposlenih več kakor deset uslužbencev. V obratih, kjer so poleg delavcev tudi nameščenci, lahko volijo nameščenci svoje zaupnike, če je v obratu več nameščencev kakor deset. Volitev se vrši direktno s tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi zaposlenci podjetja obojega spola, ki so izpolnili 18. leto starosti. Naloga zaupnikov je, da ščitijo so- cialne in kulturne interese zaposlencev v dotičnili obratih, ter da posredujejo pri pripravah za sklepanje kolektivnih pogodb posredovalno med uslužbenci in delodajalcem, V sporih glede delovnega razmerja, pazijo, da je v obratih red in disciplina. To je, zaupniki sodelujejo v vseh spornih vprašanjih, ki nastajajo med delavci in delodajalci zaradi delovnih razmer ter pazijo obenem, da se pravilno izvaja zakonito varstvo v smislu pridobljenih pravic v podjetju. Zaradi tega je pomen zakonitih zaupnikov velikega pomena, ker imajo zakonito pravico, da ščitijo koristi ocialne zakonodaje v interesu delavstva. Že decembra meseca je treba izvesti vse priprave, da se bodo mogle vršiti volitve v januarju mesecu. Ves volilni materijal preskrbe delavske zbornice brezplačno. Naša naloga je, da se potrudimo, da se v čim več obratih izvolijo zaupniki v blagodejno korist delavcev in nameščencev, ker sicer grozi nevarnost, da se bo socialna zakonodaja izvajala slabo, ker ni nobene kontrole. Delavski zaupniki so imuni in ne morejo biti preganjani, če pravilno vrše svojo zaupniško službo. Povsod, kjer imamo morda tudi samo enega organiziranega člana, morajo v teh volitvah zmagati naše organizacije, ker res lojalno in odločno branijo delavske interese. Letošnje volitve naših zaupnikov imajo prav poseben pomen, ker se nasprotniki naših organizacij ne sramujejo nobenih pomočkov proti našemu gibanju. Dolžnost vseh naših sodrugov je, da se vestno pobrigajo za čim lepši uspeh v teh volitvah, ki bodo v čast našemu gibanju. Podpis skupne iziave med Frandlo in Nemiilo Ribbentrop v Parizu. Nemški zunanji minister Ribbentrop je v torek, dne 6. t. m. prispel v Pariz, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom. Ob tej priliki je bila podpisana skupna izjava, ki se glasi: 1. Nemška vlada in francoska vlada sta prepričani, da so miroljubni in dobri sosedni odnošaji med Francijo in Nemčijo najbistvenejši element za konsolidacijo Evrope in ohranitev splošnega miru. Obe vladi bosta zaradi tega zastavili. vse svoje sile. da se zagotovi med obema državama tak razvoi odnošajev. 2. Obe vladi ugotavljata, da med njunima državama ne obstoja več nikako teritorialno vprašanje, in svečano priznavata mejo med obema državama, kakršna je sedaj, za končnoveljavno. 3. Obe vladi sta odločeni, ne da bi b’1i s tem Drizadeti odnošaji do tretjih sil, da bosta ostali glede vseh vprašanj, ki se tičejo obeh držav, v medsebojnih stikih ter se o njih posvetovali, če bi bodoči razvoj teh vprašanj mogel dovesti do mednarodnih težkoč. V potrdilo tega sta obe vladi podpisali to izjavo, ki stopi takoj v veljavo. Domneva se, da bo Ribbentrop skušal ob tej priliki načeti tudi vprašanje vrnitve nemških kolonij. Najbrže se bodo vršili tudi razgovori glede rešitve španskega problema, sklenitve letalskega pakta med Nemčijo in Francijo in ureditve gospodarskih odnošajev med obema državama. Do sklenitve popolnega sporazuma med Nemčijo in Francijo pa zaenkrat še ne bo prišlo, ker se Francija še ne misli odreči zavezniški pogodbi z Moskvo. V Nemčiji pa izjavljajo, da ne morejo sklepati orijateljstva z državo, ki je zaveznica Moskve. Pred demlsilo belgijske vlade Socialistični kongres zahteva odstop Spaakove vlade Kongres socialistične stranke v Bel-1 predsednik Spaak se sicer trudi, da giji je sklenil, da morajo vsi socialistični bi preprečil demisijo, pri čemur na- ministri takoj podati ostavko radi za držapja vlade v španskem vprašanju. O sklepu kongresa so soc. ministri obvestili predsednika vlade Spaaka in izjavili, da izstopajo iz vlade. M.inistrski glaša, da pomeni odstop vlade veliko nevarnost za demokracijo. Najbrže bodo razpisane nove volitve, kar pa po Scaakovem mnenju ni priporočljivo, ker bi se utegnili uveljaviti zunanji vplivi. Iz govora novega predsednika češkoslovaške Novi predsednik češkoslovaške republike je dne 4. t. m. tovoril o svojem programu po radiu. R. Beran je agrarec. V svoii orogramatični izjavi je rekel, da bo vodilni princip njegove vlade stroga pravičnost napram vsem. Zlasti je naglasil ideologoški princip dosedanje češkoslovaške politike, ko je rekel: »Prevzel sem to nalogo z zavestjo, da ne prevzemam oblast, marveč z izredno odgovornostjo zvezano delo v prepriča-niu, da me bo narod z vso odkritostjo in iskrenostjo požrtvovalno podpiral pri delu v interesu naroda. Naša prva dolžnost je, da nudimo dustriji, trgovini, obrti in v prostih poklicih svoje varstvo, Storili bomo vse, da dvignemo socialni položaj delovnih plasti in predvsem onih, ki žive v najslabših socialnih razmerah. Beran je govoril o spravljivi zunanji politiki, o notranjih, gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanjih, ki jih hoče reševati s svojim narodom. Spor med Francijo In Italijo Radi dogodkov v li It >*>?'»{ zbornici v Rimu, kjer so poslanci zahtevali odcepitev Korzike, Tunisa in še nekaterih krajev od Francije, so izbruhnile v Tunisu silne protiitalijanske demonstracije, s čemur se je napetost med obema državama le še povečala. Italijanski tisk poroča, da Italija zaenkrat še ne misli načeti teritorijalnih zahtev napram Franciji, izraža pa mnenje, da bodo Italiji pomagali pri reševanju teh vprašanj angleški državniki. Popustljivost angleške politike je kriva tudi tega nainovej-šega spora med Francijo in Italijo. Mad2arska napoveduje uvedbo spioine vojaike dolžnosti Madžarskemu parlamentu bo v kratkem predložen načrt o reorganizaciji vojske. Načrt predvideva tudi uvedbo splošne vojaške dolžnosti. Kaderski rok bo znašal 2 do 3 leta, v primeru vojne pa bodo lahko vpoklicali tudi vse moške in ženske v starosti od 14 do 70 let, vsa industrija in podjetja pa bodo prišla pod vojaško upravo, fv k . Rumunskl fašisti so pripravljali prevrat Kakor pravijo rumunska uradna poročila, je policija .odkrila tajni arhiv »Železne garde«, iz katerega je razvidno, da so rumunski fašisti pripravljali državni prevrat. Pri zaroti je sodeloval general Antonescu, ki je bil pred kratkim odstavljen. General Antonescu je ponudil ves vojaški aparat na razpolago ustreljenemu vodji »Železne garde« Codreanu. Velika stavka francoskih mornarjev V vseh francoskih pristaniščih je izbruhnila nova stavka. Prvotno so stavkali samo monarji, tem so se pa sedaj pridružili tudi pristaniški delavci, tako da je prekinjen ves pomorski promet. Okrog 20 prekooceanskih parnikov radi stavke ni moglo odpluti iz pristanišč. Volilna shoda združene ooozldle V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil v Zagrebu •»•‘t- volilni shod HSS, na katerem ie bil glavni govornik nosilec dr-vsemu delavstvu, tako v kmetijstvu, in- žavne liste dr. Vladimir Maček. V Beo- gradu pa se je istočasno vršil •ms-*’* »m volilni shod, na katerem so poročali predsedniki strank, ki tvorijo združeno opozicijo v Srbiji. Nacisti pripravljalo novo ofenzivo v Kataloniji Po poročilih časopisnih agencij pripravljajo španski nacisti veliko ofenzivo na katalonski fronti, ki naj bi se v kratkem pričela. Republikanska armada pa pravtako hiti s protipripravami za o-brambo in eventuelno protiofenzivo na tem delu fronte. Zopet bombardiranje Barcelone V pondeljek, dne 5. t. m. so Francova letala zopet bombardirala Barcelono in pristanišče. Ubitih je bilo 27 ljudi, ranjenih pa še mnogo večje število. Ra^ njen je bil tudi nek angleški mornar, ker so se v pristanišču nahajali dve angleški ladji, ki pa nista bili poškodovani. General Franco si želi priznanja tujih držav Nacionalistična vlada generala Franca je objavila uradno poročilo, v katerem poudarja, da smatra vse zastopnike tujih držav, ki so sedaj akreditirani niki spremenili v poslanike, kar bi pomenilo priznanje njegove vlade s strani tujih držav. Novi oddelki v Španijo. Agencija Esp poroča, da je bilo v zadnjih dneh prepeljano v italijanska pristanišča okrog 25 tisoč novih italijanskih vojakov, ki so najmodernejše oboroženi in imajo tudi tanke ter motorizirane baterije ter avtomobile in motocikle s strelnimi puškami. živež za republikansko Španijo. Agencija Esp poroča, da je dobila d&ma in ft@ Shod JRZ v Pančevu. Avala poroča, da se je vršil včeraj velik shod JRZ v mestu Pančevo, na katerem je govoril tudi ravnatelj poštne hranilnice -dr. Nedeljkavič, ki se je izrekel proti federacijam, češ, da bi ogrozile narodno edinstvo. —• Zastopnik Nemcev pa je pozval Nemce, da glasujejo za JRZ. Za povečanje trgovine med Jugoslavijo in Rumunijo. V Beogradu so pred kratkim ustanovili jugoslovansko-rumunsko trgovinsko zbornico, ki si je nadejala nalogo, pospeševati trgovino med obema državama. Zborovanje meščansko-šolskih učiteljev se ie vršilo minulo soboto v Celju. Na zborovanju so ugotovili, da primanjkuje učnih moči na me- ori njej kot trgovski zastopniki, ker se 1 blikansko Španijo n^ študijsko potova baje pri predaji poverilnih pisem vsi ti nje 3 člani gosposke zbornice in posla-zastopniki. izogibljejo poudarka, da so j nec Norton iz spodnje zbornice. Kot imenovani samo zaradi trgovskih po-! člani španskega komiteja pa so pristo-slov. Vsi ti zastopniki uživajo tudi pred-; pili v zadnjem času še razni drugi kon-nosti diplomatov. — General Franco zervativni poslanci, pisatelji ter profe-želi, da bi se torej ti trgovski zastop-1 sorji univerz. zadnji Čas republikanska Španija na da- | ščanskih šolah; zahtevali so povišanje prejem-rovih: 3800 ton pšenice, 100.000 škatelj | kov, k; t)l0do odgovarjali draginji, ureditev ho-kondenziranega mleka in mesa, 160.000 norarjev učiteljev na obrtno-nadaljevalnih šo- kg masla in 90 tisoč kg sladkorja, kar vse so nabrale delavske organizacije. Angleški poslanci v Španijo. Dne 10. decembra bodo odšli v repu- laponci solidarni z Italijo Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da spremljajo Japonci z velikimi simpatijami zahteve *-*> .'f * države napram Franciji, ker je Italija edina država v Sredozemskem morju, ki vodi protikomunistično politiko. radi česar je Japonska Italiji zelo naklonjena. Kako je v Palestini? V mesecu novembru je bil v Palestini ubitih 199 oseb, od tega 174 Arabcev, 13 Židov, 11 Angležev in 1 nevtralec. Ranjenih pa je bilo v bojih 131 oseb in sicer 50 Arabcev, 39 Židov, 42 Angležev. Tekom zadnjih 5 mesecev pa je bilo ubitih 1556 oseb, in sicer 1261 Arabcev, 232 Židov, 53 Angležev in 10 nevtralcev. Belgijski socialistični kongres je z veli*0 večino sklenil, da ne odobrava sklepa vlad® da se pošlje trgovskega zastopnika k Francov1 vladi. Strankin kongres vsled tega poziva s0' cialistične ministre v vladi, da 'odstopijo. Chamberlain bo obiskal Rim dne 11. januarj* prihodnjega leta. Spremljal ga bo tudi zunanji minister lord Halilax. Južno-afriški vojni minister Pirow, ki je P°' toval po Evropi in se zlasti dolgo časa v Nemčiji, je pri odhodu izjavil, ida bo prihod' njo pomlad mednarodna napetost v Evropi do' segla vrhunec. Z rešitvijo češkoslovaške^3 vprašanja vojna nevarnost ni odstranjena. Z* vprašanje beguncev bi bilo potrebno nledn2' rodtoo posojilo, za katerega bi morale jaunčK1 vse velesile. Mnogo držav je, ki bi rade spre* jele begunce, pa jih pri tem .ovirajo obziri Z3' radi mednarodne politike. Pirow je mnenja, d* bi se vprašanje beguncev lahko uredilo bre* večjih težav. Značilno je duhovno stanje nelp' lah itd. 6800 novih zgradb so zgradili privatniki po vojni v Beogradu. Te zgradbe predstavljajo okrog 3 in pol milijarde vrednosti. Od 50.000 ‘erih narodov, ki nočejo doprinesti niti naj' prebivalcev je Beograd narastel na 400.000 v teku zadnjih 20 let. Atentati »Železne garde« v Rumuniji se nadaljujejo, Dva člana »Železne gar-3”« sta streljala na predsednika vojaškega sodišča polkovnika Chriscesca in ga lažje ranila. Chniscesco je dobil pred kratkim' grozilno pismo, da ga bodo v začetku januarja ubili. Atentatorja Leona Lutovicia so prijeli, njegov toivariš pa je pravočasno pobegnil. Med italijansko in egiptovsko vlado se bodo Iz CeSkoslovaSke Masaryk še vedno duševni vodja Čehov Znani dnevnik češke inteligence »Lidove .. . . ... , , , , , t ivprasanj med obema državama. Angleži niso Novmy« je priredil, kakor vsako leto, anketo | fv ' ... manjših žrtev za svetovni mir. Velika stavka delavcev v Indiji. V Bengali)'1 je stopilo v stavko ioikrog 50.000 delavcev, ki zaposleni pri izdelovanju' jute. Zadnje vesti , . _ . • v.. . ... me posebno veseli teh pogajanj, ker smatrajo, o tem, katero cesko knjigo smatrajo citatelji r .. T .. . / dia bo egiptovska vlada s tem ojačila svoj ugled v tem času za najboljšo? Je zanimivo, da so v mednarodnem svetu. Nova češka vlada na delu Na prvi seji je sklenila češka vlada celo vr' sto koncentračnih odredb bodočega sociaJne£a skrbstva. Ustanovljen bo Narodni fond, v ka' terega se bo stekalo vso nabiranje za social' pričela pogajanja za ureditev gospodarskih I no slabe. Ravno tako bodo združili delovanj« vseh telovadnih in športnih orgsmizacij. De* češki intelektualci pri teh vprašanjih odgovorili po svoji veliki večini, da se še vedno vračajo Na Poljskem bi se radi iznebili Židov, ki jih Boj okrog nevtralnih iasoplsov »Nationalzeitung« ki izhaja v Baslu v Švici poroča, da se bije že velik diplo-matičen boj okrog pisanja demokratičnih časopisov v nevtralnih državah. — Volkischer Beobachter« je baje sedaj na čel v številnih drugih provincijalnih nemških časopisov odločno zahteval, da se morajo v manjših državah, takozva-nib nevtralnih, tudi časopisi nevtralizirati, to se pravi, da bi zlasti tudi švicarski časopisi ne smeli več zagovarjati demokracije. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svo|o dolZnostl h knjigam pokojnega prezidenta Osvoboditelja >'e 'ba)e nad 3 milijone. Listi obširno razprav-T. G. Masaryka. Pri vsem tem se torej prav 'jai° 0 tem vprašanju in priporočajo, da bi se čudno sliši, če sedanji odločujoči Masarykovi nasledniki z vso naglico zamenjavajo Masary-kove znamke z novimi. Volitve na Slovaškem bodo dne 18. decembra ter je nosilec edine kandidatne liste dr. Tiso. ki je izjavil na zborovanju, da bodo odslej slovaški davki le za Slovake in ravnotak.o slovaška vojska, a vsi proti Židom. Amnestija na Češkoslovaškem. Ob izvolitvi novega predsednika češkoslovaške republike ie bila izdana amnestija, ki obseza politične kaznjence, ki so zakrivil« obsodbo pred 7. oktobrom t. 1., deloma tudi politične, ki so bili kaznovani po zakonu o zaščiti držaive in jih priporočata v pomilostitev justičmi in notranji minister. Isto velja tudi za one, ki so kazensko preganjani, od katerih se prve sploh ustavijo, o ustanovitvi drugih pa odločata justični in notranji minister. Krkonoški begunci v Rumuniji obsojeni, Ru-munski list »Granita de Vest« poroča, da se nahaja v ječi Orada osem krkonoških beguncev, med katerimi je eden profesor matematike. Vojno sodišče je teh osem beguncev obsodilo zaradi nedovoljenega prekoračenja meje na tri i mesece ječe. t i* i Avtocesta Bratislava—Brno—Dunaj. Češkoslovaška vlada je izdala uredbo za zgradbo nove avto-ceste, ki bo peljala od Bratislave p-pko Brna in se priključila avtocesti na Dunaju. čimpreje izvršila izselitev vseih Židov iz Poli-ske. Razdor v poljski vladi. Pri razpravi o gospodarskem programu vlade, je prišlo v sejmu do ostrih prepirov, ker je nek poslanec napadel finančnega ministra, ki je radi tega podal o-stavko. Končno so se poibotali na ta način, da je finančni minister dobil zagotovilo, da režimska stranka ne soglaša z mnenjem poslanca, ki ga je napadel. Voditelji nemške narodne manjšine na Madžarskem zahtevajo popolno avtonomijo in svobodo udejstvovanja narodno-socialistične stranke. Režimu so te zahteve zelo neprijetne, ker ibi se lahko radi tega kalili prijateljski odnošaji do Nemčije, ko bodo Madžari prisiljeni, nastopiti proti zahtevam Nemcev. Berlinski zavod za proučevanje konjunkture igospodarstva izkazuje, da je letošnji mednarodni trgovinski promet silno nazadoval, zlasti je oslabel izvoz domala iz vseh industrijskih držav. Razlastitev nemških Židov, Nemška vlada je izdala odlok, da Židje v bodoče ne smejo biti več posestniki hiš in podjetij. Svoja posestva morajo prodati najkasneje do 1. januarja prihodnjega leta. Židom je tudi prepovedano prekupčevanje zlatnine, srebrnine, biserov itd. Nemško letalo »Condor« je v bližini Manille na Filipinah treščijo v .m-orje in se razbilo. To je v 14. dneh že .druga velika nesreča nemškega letalstva. lovanje narodnovzgojnih, šolskih in drugih P°' dobnih narodnih društev pa bo osredotočeno pri »Narodnem svetu«, tako da se bodo vsestransko štedile narodne moči. Kaj bo z vlado v Belgiji? Belgijska vlada je sicer dobila včeraj v par' lamentu zaupnico, a bo baje vseeno mora^ demisijonirati, ker so tako pozvali socialist' svoje ministre na strankinem kongresu. Princ Pavel v Parizu Na povratku iz Londona se je princ Pavel j ustavil v Parizu, kjer je konferiral z ministr-; skim predsednikom Daladierom, a danes b° gost predsednika Lebruna. Francija in Nemčija v boljše razmerje V političnem dogovoru med Ribbentropom j in francosko vlado je Nemčija povdarila, da želi čim prejšnji konec državljanske vojske 'r Španiji in zmago Franca, Francija pa čim prei' šnji odhod vseh tujih vojakov iz Španije. So-; cialistični »Populair« je mnenja, da lahko skle' njeni dogovor vodi k boljšemu nadaljnjerf#1 razmerju obeh držav. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< M A R I B O oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starO" sti in mesečna članarina Din 15.—. Raz# tega nimajo člani s pogrebom noben»'J stroškov. Zahtevajte pravilnik ni' „0genJ", Maribor. Koroščeva ulico I — Obletnica poroke (Po črtici Doberta Ascherja sestavil T. M.) (Zakonska spalnica. Postelje si mislimo nekje za zagrinjalom. Umivalnik.) Zena: In Ti?! Si mogoče že tudi pozabil, kako se je mladi Lepotnik trdovratno trudil, da bi me dobil in si ti grozil, da ga boš ustrelil mene in njega, če tebe ne vzamem?! Mož: Ne bodi no smešna. Ti si to takrat ravno tako malo smatrala za resno kakor jaz. Sploh pa je Lepotnik še danes svoboden in ga še vedno lahko imaš. Žena: Kajpak! Zdaj mi ga1 ponujaš, ko je ves zgaran. Mož: No. no, tvoja Pratika tudi ni stala. Zena: (Skrajno ogorčena.) Pošast ti! Mož: In potem veš prav dobro, da bi tudi jaz lahko bil dobil dovolj drugih: bogatejše, lepše, nežnejše in bolj prizanesljive. Nočem se hvaliti... ampak, deset na vsak prst. Zena: Zakaj pa jih nisi vzel in si se ravno name zanašal? To veselje bi bila rada kaki drugi prepustila. Zakaj pa takrat nisi bil tako pameten kakor danes. Mož: Če bi bil pameten, bi bil ostal samski in bi se ne dal niti od tebe uiti od katere druge podjarmiti. Moški ne more nikdar napraviti večje neumnosti, kakor da se pusti vpreči v zakonski jarem. Zal, da mu pride to spoznanje navadno prepozno. Danes posvarim vsakogar, ki hoče izvršiti isto neumnost. Ze*ia: Imaš kaj dosti uspeha s svojimi svarili? M o ž: Uspeha? Zalibog prav nobenega. Nihče ne verjame prej, dokler ne občuti na lastni koži. Kadar pa1 začne čutiti, mu vsa njegova pamet in učenost več ne pomagata. Vsak si domišljuje, da bo pri njem vse drugače kot pri drugih. Sai to je edina vaša umetnost, da uboge žrtve o tem prepričate. Brez te domišljije bi že davno ne bilo več porok. Žena: Mož brez žene, je vendar nekaj nemogočega. To malenkost, ki je iz tebe postala, imaš samo meni zahvaliti. — To mi boš že priznal. Če bi jaz toliko nate ne gledala in iz tebe napravila' poštenega človeka, bi se ti sam popolnoma zapustil in bi postal baraba. Mož: Rajši svobodna baraba, kot pa zasuž njen zakonski copatar. Zena: Torej, če ne spadava skupaj, je pa najboljše, da greva1 narazen, rajši danes kot jutri. Zdaj še lahko dobim drugega, ne samo enega. Mož: Prosim, prosim, takoj jutri lahko greva k odvetniku, ki naj uvede postopanje za ločitev. Žena-: Prosim, prosim, jaz bom že tam, da le ti ne pozabiš priti. Kadar je kaj treba, si navadno zelo pozabljiv. Mož: O, jaz ne bom pozabil, to bi bila res izborna snov za kak tonfilm z naslovom: »Ločitev ob obletnici poroke«. Zena: Veseli me, da sva istih misli. Moj naslednji zakon si bom še s početka bolje uredila. Mož: Kaj se pravi: naslednji zakon? Se vendar ne boš ...? Zena: In če bi? Si mogoče domišljuješ, da da bom celo življenje za teboj žalovala? On je čisto drugačen kakor ti. Mož: Kateri on? A-a, zdaj se mi je posvetilo! Torej imaš že Ersatzreservista? Zena: Ze mogoče. So vendar še tudi drugi, ki imajo tako dober okus kakor ti. Mož: In sta se že pogodila? Žena: Treba mi je reči le eno besedo. Mož: Kdo pa je tisti falot? Zena1: Kaj pa te briga? Ko bova ločena lahko storim, kar mi bo ugajalo. Mož: Kdo je ta falot, hočem vedeti, da mu vrat zavijem. Žena: Je močnejši kot ti. Če bi ga ti ugledal, bi takoj zbežal. Mož (zapovedujoče): Jutri ne boš šla k odvetniku. Zena: Saj si me ti k njemu naročil. Mož: Ker nisem slutil... ali tisti falot se t>° prehitro veselil. Nalašč se sedaj ne Pu' stim ločiti. Zena: Samo radi njega? r Mož: Naj se gifta... sicer pa, glej, po 15. >e' , tih zakona bi bilo to, kakor par konj, ^ sta že drug drugemu navajena in sta Je dolga leta skupaj vozila, zopet razloči*1, Žena: Torej naj še nadalje prenašam svol0 usodo? Mož: Kaj bo pa z njim? Zena: S kom? Mož: No, s tistim drugim, ki je čisto druga č^n ko jaz. Zena: Tepec, tega sploh ni! Mož: Saj si rekla ... Žena: Ker se mora zakon, ki že predolg traja1, osvežiti z ljubosumnostjo, sicer s , skisa in preide v dolgočasje. \ Mož: In? • Žena: In ker se vam nesamostojnim moški' ženska le tedaj dopade, če se dopade r. gim. Ženska, o kateri ste prepričani. . vam jo nihče ne odvzame, pri vas ne je mnogo. ^e o ž (končuje oblačenje, proti občinstvu): ^ prešmentane ženske. Pri njih človek no krajšo potegne. , (Konte-’ M 7g f*ašiU Ucaiei/ TRBOVLJE V« 1 u VOLILNI SHOD bo vršil v četrtek, dne 8. decembra s Pričetkom ob 4. uri popoldne v dvorani »Delavskega doma«. Na zborovanju poročajo: sreski kandidat s. Petejan Josip in nam. s. Murn Josip ter župan s. Klenovšek in drugi. HRASTNIK “Službeni red«. Te dni smo rudarji prejeli nove knjižice »Službeni red« za delavstvo v obratih, ki spadajo v območje rudarskega glavarstva v Ljubljani. t > -*-.t n'*"., -’ . ’ • •''<* Vsem pa Postaja jasno, da je njihova edina rešitev v •nočni svobodni strokovni organizaciji, iširiti Pa morajo tudi delavski tisk. Zatorej na delo S‘rokovn° organizacijo in za našo »Delav-o Politiko«. Družnost! Gradnja nove stanovanjske hiše. Kakor se "Si, bo občinska uprava v najkrajšem času azpisala komisijski ogled1 za gradnjo nove (že fetie) stanovanjske hiše za upokojence. Ta tšv Se pr'če1a graditi v zgodnji pomladi »ko, da se bodo stanovalci že lahko vselili oncem 1. 1939. Zopet lep napredek smotrene občinske politike. KRANJ Shod združene opozicije, 1 i se je vršil ob 'r‘ *' • * t » v petek, dne 2. t. m. . * *-• jjjinulo soboto in nedeljo obdržali tudi več sestankov po vaseh, i ; ; . • » i <• . "• Več sestankov imamo prijavljenih za praznik 8. decembra. Povsod je navzoč naš sre- kandidat Križnar, t . • > • > ■- Na »Ljudski univerzi« je bilo prejšnjo sobota Predavanje o današnji Bolgariji. Predavatelj, P? rodu Bolgar, S. Atanov, je prikazal zgodovinski razvoj Bolgarije do današnjih časov. — Omenil je tudi važnejše dogodke v gospodarju, v socialnem napredku in kulturi. Predavali« so sledile skioptične slike. Omembe vredna le tudi zamisel kranj. akademikov, ki prirejajo ®red pričetkom predavanja »tednik v sliki in “esedi«, ki je sestavljen iz kratkih informativnih vesti iz ipclitičnega,- gospodarskega in kulturnega življenja, spremljanih s projiciranimi ■slikami. gorje Usodni lov. Dasi je od tega že nekaj tednov, so Gorje še vedno pod vtisom tega Lova, katerega žrtev je bil 12 letini kajžarjev sin Franc Kogoj. V lovišču, ki ga imajo v zakupu župnik iz Nasipa g. Demšar, banski svetnik in bivši župan občine Gorje Jakob Jan (pd1, Marolt) iz Podbosna, lesni manipulant g. Klinar in drugi, se je vršil lov na zajce. Lov najbrž niti ni bil Pravilno oznanjen, ker so bili ljudje v vsej okolici oz. okolišu lovišča na poslu ipri čiščenju gozda in je bil teh čistilcev gozda gozd poln. Na lov so bili povabljeni tudi razni gostje. Naenkrat je eden od teh (S. M.) menda opazil, da se v grmičevju blizu njega mekaj premika, Pa je meni nič ■tebi nič sprožil. Zaslišal se je krik in padel je dečko star 12 let. Dasi je grmičevje nizko, brez vej, je bil dečk« ustreljen iz “lizine 10 metrov in v drobovju je imel 35 ši-°er. Dečko je seveda umrl. Krivce je treba Poiskati, kajti ravnali so povsem proti predpisom lovskega zakona, da je treba šival točno ^'deti in ugotoviti, predno sme lovec sprožiti, človeška življenja so preveč dragocena. Stvar naj se uredi. IZ ZABUKOVCA Klevetanje rudarjev. Zelenci in še drugo-oarvni zaplotniki so se spravili zopet enkrat !>ad rudarje, katerim bi radi očrnili zaupnike !tl jim izpodkopali ugled. Kar na lepem si v “Slovenskem domu« izmišljujejo, da so se Zr>ali zaupniki izogniti praznovanju, kar je Prav nesramna laž. Vsi rudarji vedo, da sicer župnike pred pranzovanjem ščiti zakon o zaupnikih druge rudarske skupine, a naši zaupniki so se kljub temu prostovoljno javljali na ^menjavo praznovanja. Vsekakor so naši zaledni sodrugi mnogo več praznovali, kakor l|sti zelenci, ki se obešajo gotovim gospodom za frak. Za to niti ni treba prič, ker je vsake- mu razvidno iz dnevnih knjig v pisarni. Bruna v svojem očesu ne vidi, namreč dopis-J"K »Slovenskega doma«' iz Zabukovce in za ’o noče vedeti, da sta »Slovenski dom« in ''Slovenec« roko v roki smešila našega župana; Ko š a k a, ko je na seji o naši mokri sepe-aciji v Celju branil dne 9. avg. interese vsega Pašega delavstva, kmetov in obrtnikov in njihovo eksistenco. Seveda, če so gospodje skuri v eni in isti bratovščini, jih je pač težko kritizirati in je lažje izdirati pezdir v očesu '“rugega, nego svojo lastno bruno, kakor so "»sega pozabljivega dopisnika učili že v ljud-j.j1 šoli. On je tudi pozabil prispodobo o tatu. j' So ga lovili, pa je med tekom vpil, primite “‘u. da se je lažje skril. Radi tega tudi niče- i,■ »> «. Sev železniška proga vmca—st. Janž dograjena. Otvoritev pro-i, x.se bo vršila dne 8. decembra na svečan cm. Pričakujemo mnogo odličnih gostov iz »Krada in Ljubljane. Nujno potrebno in dol-„ Pričakovano progo torej imamo. Zelo važ-L >n interesantno bi bilo sedaj vedeti, kako lik« j z našim mostom. ki bi bil izretino ve-'avc*Važno.sti X2t. kraja Omarje in Boštanj. De- na v ^ižnje tovarne, bi ki nujno potrebovalo. Upajmo torej, da do-«asu most za cestni promet v najkrajšem Naše kandidature za volitve v narodno skupščino v Sloveniji. Socialisti so se dogovorili z združeno opozicijo radi skupnega nastopa pri predstoječih volitvah v narodno skupščino. Združeno opozicijo tvorijo: bivša Hrvaška seljačka stranka, bivša Samostojna demokratska stranka, bivša Srbska zemljoradnička stranka, bivša Demokratska stranka, bivša Radikalna stranka. Združeni opoziciji se je za te volitve priključila tudi JNS. V okviru tega za vso državo sklenjenega sporazuma so se v Sloveniji dogovorili socialisti in JNS za ožji volilni Kako je treba voliti Službena Agencija Avala objavlja: »Notranje ministrstvo je izdalo preko banovin navodila o načinu glasovanja po zadnji točki § 47 zakona o volitvah narodnih poslancev. Navodilo je sledeče: Volilec mora pri glasovanju imenovati sporazum, po katerem sta obe politični najprej nosilca državne kandidatne li- skupini, čuvajoč popolno samostojnost svojih programov, razdelili kandidature ter se dogovorili, da se bosta medsebojno podpirali pri volitvah. Nosilec kandidatne liste opozicije v vsej državi je dr. Vladimir Maček. so: Okrajni kandidati v Sloveniji so: Ljubljansko volilno okrožje: Mariborsko volilno okrožje: | Sr£z Ulijski; Arh Juri,( rudar y Za_ Jtl?? S^P! ^c*eJan Josip, uradnik|gorju 0k Savi; namest. g. Klavs Štefan, OUZD v Mariboru; namestnik Josip posestnik iz Gabrovca pri Stični. Murn, rudar iz Trbovelj. Srez Maribor desni breg: Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Magdič Drago, posestnik iz Ruš. Srez Maribor levi breg: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2, dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru (JNS); namestnika: 1. Andrej Bahun, železničar v pok., 2. Breznik Franc, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Sl. Goricah (JNS). Srez dravograjski: Eržen Viktor, novinar iz Maribora; namestnik Rošer Rudoli, rudar (JNS). Srez Ljubljana okolica: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, geometer v Ljubljani (JNS); namestnika: Kržič Franc, zidar v Borovnici, Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani (JNS). Ljubljana mesto: 1. dr. Albert Kramer, senator (JNS), 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani; namestnika: 1. inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani (JNS), 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani. ste, za katero hoče glasovati, šele nato pa ime sreskega, ozir. mestnega kandidata, ozir. oba kandidata, če v dotič-nem srezu kandidirata dva kandidata. Volilca, ki ne bi hotel tako glasovati in bi se ne ravnal po predpisih vkljub ponovnemu opozorilu, bo volilni odbor odklonil ter ga ne bo vpisal v seznam oddanih glasov. Prepis tega navodila je vsaka občina dolžna izročiti volilnemu odboru o priliki predaje volilnih seznamov in ostalega Volilnega materiala. Kot namestniki kandidirajo: Mariborsko volilno okrožje: Srez celjski: Prekoršek Ivan, biv nar. poslanec (JNS); namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec. Srez slovenjgraški: Albert Puncer, trafikant v Slovenjgradcu (JNS); namestnik Franc Kranjc, posestnik pri Št. liju, obč. Mislinje. Ljubljansko volilno okrožje: Srez kranjski: Tomaž Križnar, posestnik z Okroglega pri Kranju (JNS); na- mestnik Bajd Karel, delavec, Primskovo pri Kranju. Srez radovljiški Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah (JNS); namestnik Ivan Čelesnik, tov. delavec na Jesenicah. V okrajih, ozir. srezih, kjer ni socialističnih kandidatov, naj v smislu dogovora med socialisti in JNS, somišljeniki volijo listo dr. Vlad. Mačka in sreske kandidate, ki jih je postavila JNS. V6lllni shodi Maribor desni breg: Uradno so bili prepovedani tudi napovedani shodi kandidata s. Petejana in namestnika s. Magdiča. Tezno, v pondeljek, dne 5. decembra v gostilni Felič in Radvanje, v torek, dne 6. t. m. v gostilni Šunko. Na desnem bregu je bil dovoljen samo en shcd in sicer v Mariji Brezji. Okraf Laško: Volilni shodi s, Petejana so se vrSili v petek, dne 2. t. m. na Brnici, soboto, dne 3. t. m. za steklarje v Hrastniku in dne 4. t. m. dopoldne v Dolu in popoldne zaključni shod v dvorani Konzumnega društva v Hrastniku. Na vseh sho- dih je predsedoval župan s. K. Malovrh, poročal je kandidat s. Petejan, Kladnik in drugi. — iN* **«►■ »- K N - -1 ■ a Enaki u'ttii shodi so se vršili v Tr-bovelski okolici in sicer v soboto, dne 3. t. m. v Retju dva shoda, v nedeljo, dne 4. t. m. pri sv. Marku in Knezdolu. Na vseh teh shodih so poročali župan s. Klenovšek, nam. kandidata s, Murn, Pliberšek in drugi. Pondeljek, torek, sreda in četrtek tega tedna se bodo vršili še ostali napovedani shodi. 11* Okraj Dravograd: Vsi volilni shodi kandidata na listi g. dr. Mačka, s. Eržena, v dravograjskem okraju so preloženi na poznejši čas. MARIBOR Vsi volilci mesta Maribora volijo kandidate za levi breg. Na številna vprašanja sporočamo, da volijo vsi^ volilci, ki stanujejo na teritoriju mestne občine in so vpisani v volilni imenik kandidate za levi breg, ne pa kakor nekateri domnevajo, da volijo volilci v magda-lenskem predmestju kandidate za desni breg. imenovati pa morajo nosilca liste in oba kandidata. Cestna dela bi se morala pospešeno izvrševati. Stanovalci zadnjega konca Slovenske ulice iz dneva v dan zasledujejo razširitev in gradnjo te ulice. Vendar smatrajo, da delo ne more iti od rok, ker je brzpogojno premalo ljudi zaposlenih pri tem delu. Bo-jimo se, da bo poprej nastopila zima, predno bodo dela končana ter ulica prosta za promet. Zato ape-| liramo na merodajne činitelje, da se naj ome-Bivši strokovni tajnik JSZ Peter Rozman je njeno delo pospešeno izvršuje, ker je to tako objavil v »Slovencu« daljšo izjavo, zakaj je v interesu stanovalcev, kakor tudi brezposel-lizstopil iz Jugoslovenske srokovne zveze, kjer|niil delavčev, ki bi si mogli še pred prazniki pravi med drugim: da po izkušnjah v delavski zaslužiti nekaj dinarjev. organizaciji smelo trdi, da je vsakršno sklice-! Centrala tvrdke Doctor & drug, ki je doslej vanje na strogo »nepolitičnost« delaivske stro- j bila na Dunaju se je razšla. Za Jugoslavijo je kovne organizacije le z^olj taktika prikrivanja' ustanovljeno novo centralno vodstvo s sede- pripadnosti h gotovi političnii struj itd'. Izjavlja, da ne more več sodelovati v taki družbi in poziva tovariše, da naj sledijo svojemu krščanskem« in slovenskemu prepričanju in izstopijo iz organizacije, ki jih trga iz naročja našega slovenskega naroda. »Slovenec« pripominja, da ie iz .dobro podučenega vira izvedel, da ie g. Rozman po svojem odstopu pristopil k Zvezi združenih delavcev in 1. decembra nastopil službo strokovnega tajnika. — !*•------------------ <- Revni stanovalci iz bivših barak, ki so se pred kratkim preselili v zasilne občinske hiše se bridko Pritožujejo, da ne bodo v stanu poravnati najemnine, ki je za njih socialni položaj previsoka. Prizadeti so po večini dolgoletni brezposelni delavci, med katerimi je le malo takih, ki zmorejo potrebna sredstva za najemnino. Ce ti reveži ne bodo dobili primerne zaposlitve ne bodo zmogli poravnati najemnine, čeprav je ista sorazmerno dokaj nizka. žem v Beogradu. Smrtna kosa. V splošni bolnici je preminila* 26-letna tkalka Marija Pliberškova. Samomor 24-Ietnega privatnega nameščenca. V gozdu v bližini Zidanega mosta je v noči od 1. na1 2. decembra izvršil samomor privatni nameščenec Artur Fabijani iz Maribora. Vzrok samomora je najbrže hipna duševna zmedenost. Mariborsko gledališče. V sredo, dne 7. decembra: zaprto. Četrtek, dne 8. dec. ob 15. uri: »Boccacio<'. Znižane cene. Ob 20. uri: »Dva ducata rdečih rož«. Zadnjič. Nesrečni kandidat: lao meni! je tarnal v neki vasi doli na jugu nek kandidat, ki je dal za udeležence na svojem shodu speči na ražnju pet tolstih odojč-kov. Ker pa ni nikogar bilo na shod, jih je moral sam pojesti. LJUBLJANA Pomožne socialne ustanove proti osnutku novega pravilnika Iz »Jutra« posnemamo: Osnutek pravilnika za vse ustanove socialneg" značaja, ki poslujejo po sistemu samopomoči (zadruge društva in podobno), je del povod za to, da je Zadruga učiteljske samccbmoči v Ljubljani sklicala za danes dopoldne v uradne prostore Banovinskega društva državnih upokojencev v Wolfovi ulici sestanek vseh takih ustanov, ki jih osnutek tega pravilnika neprijetno prizadeva v glavnem s tem, da jih stavlja v isto vrsto s profesionalnimi zavarovalnicami. Sestanka se ie udeležilo 20 zastopnikov povabljenih socialnih ustanov: Profesorske in Učiteljske samopomoči in Samopomoči za učiteljske otroke. Pogrebnega in podpornega društva državnih uslužbencev, Dobrodelnega društva grafičnega delavstva, Banovinskega društva' državnih upokojencev. Podporne zadruge državnih policistov, društva poštarjev »Dobrota«, društva sodnikov, Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev, gasilske zajednice, Društva upokojenega učiteljstva, Tugoslovenskega učiteljskega združenja in Zveze slovenskih zadrug. Na sestanku ie g. Kocjančič obširneje navajal vse tiste razloge, ki govorijo proti uveljavljenju osnutka pravilnika. Ti razlogi bi bili v glavnem naslednji: Osnutek nima pravne podlage, ker uredba o takih ustanovah iz 1. 1937. točno loči socialne ustanove od profesionalnih zavarovalnic, osnutek pa stavi oboje v isto vrsto. Nadalje zahteva osnutek za vse tiste socialne ustanove. ki imajo nad 800 članov in izplačujejo dajatve nad 2000 din, matematične rezerve, to je kapitalno kritje, zahteva nastavitev matematičnega aktuarja in prepoveduje vsem socialnim ustanovam višja izplačila kakor 5000 din. Sistem samopomoči z dokladnim kritjem pa dopušča samo manjšim socialni ustanovam. V kratkem povedano vsebuje osnutek take določbe, po katerih se osnovane profesionalne zavarovalnice, socialne ustanove pa bi morale na njegovi podlagi izginiti, ker ne bi imele sposobnosti postati tudi V)ne trgovinska podjetja, kakor so profesionalne zavarovalnice. Zbrani zastopniki socialnih ustanov so soglasno izrazili odklonilno stališče do takega pravilnika. Zahtevali so, naj se ta osnutek zavrne, izmed prizadetih pa so izvolili tesnejši odbor, ki naj izdela nov osnutek in ga predloži na vsa odločilna mesta. Odbor bo nadaljeval in vodil začeto akcijo, ker smatrajo prizadti, da je osnutek škodljiv in zato nesprejemljiv. V svojem pokretu pa se odbor nadeja podpore vse javnosti v prepričanju, da je tudi v interesu države, če se agilno socialno delo po iniciativi privatnih stanovskih usta-ne zatre, temveč poživi, poglobi in razširi. V tesnejši odbor, katerega naloga bo predvsem izdelava novega osnutka pravilnika za poslovanje socialnih ustanov po sistemu samopomoči z dokladnim kritjem, so bili izvoljeni višji sodnik svetnik Žigon, višji poštni svetnik Matjašič, tajnik Zveze sloven. zadrug Schauer. Drago Kosem, Korošec, Šmajdek in Kocjančič. CELJE Volilni sestanek v torek, dne 6. dec. v gostilni »Amerika« i. •* ,r-, r~. -.v Poročala sta namestnik kandidata s. Jeram in s. Svetek. n. t- i *.<,*■.% -lo davkar otvoril svojo pisarno še nov nemški advokat, ki se piše dr. Uroh. »Tagespošta« je zadnjič poročala, da je v Celju baje še 90 nemških trgovin, n-- !• Kino Dom - Celje 10., 11. december: »13 stolov« (film smeha do solz): 12., 13. in 14. dec.: »Orla-kove roke«; 15., 16. dec.: »Očetje in otroci«. Iz »Ošišanega ježa«. ’ Ljubljane. VRANSKO Kandidat g. Ivan Prekoršek je imel pri nas volilni sestanek. v' LIBOJE-MEGOJNICE Volilni sestanki: Opozicionalna skupina na listi dr. VI. Mačka Prekoršek Ivan in Jeram Jakob bo priredila volilna1 sestanka v četrtek, na praznik, 8. dec. ob 2. uri pop. v Libojah v gostilni Skoberne Ivan in ob 4. url pop. v Me-gojijicah v 'gostilni s. Ivana Zupanca. Na se-| Stankih bodo poročali govorniki iz Celja in Dr. Avgust Reisman: Zmaga socia narodne in slovensko-Mariboru 14. majnika 1907 Januarja 1907 je v dunajskem parlamentu končno prodrla zahteva po splošni tajni in enaki volilni pravici. Za 14. majnika 1907 so bile razpisane prve avstrijske parlamentarne volitve na podlagi novega zakona o splošni, enaki in tajni volilni pravici. Zakon si je priborilo predvsem socialistično delavstvo, ki je v stotisočih stopalo po dunajskih ulicah in zahtevalo svojo enakopravnost. Dotlej so mogli voliti v Avstriji le privilegiranci, ki so imeli bodisi premoženje ali pa višjo šolsko izobrazbo. Splošna, tajna in enaka volilna pravica. Zgodovinsko je ta volilna pravica odjeknila v Mariboru, ki je ravno pred dvemi leti izvolil za svojega državnega poslanca, znanega nemškega nacionalca Henrika Wastiana. Slovenski listi so bili dan na dan polni poročil o sovražnem delovanju tega VVastiana, ki je in-ttigiral pri osrednji vladi proti vsakemu imenovanju slovenskih sodnikov, profesorjev in drugih uradnikov. Bil je tipičen in zagrizen sovražnik vsega, kar je bilo slovansko v Avstriji. Resel proti Wastianu. Social-demokrati so imeli tedaj v Mariboru izborno organizacijo, katero je čutiti še danes. Z vso silo so se vrgli v volilno borbo, da izvojujejo zmago svojemu kandidatu Ivanu Reslu, medtem ko so Nemci kandidirali zopet svojega Wastiana'. Oba tabora sta si bila precej enako močna, ker so imeli nemški nacio-nalci v rokah vso moč na magistratu. Mesto Maribor je namreč volilo samo svojega poslanca, brez okolice, medtem ko sta bili priključeni občini Studenci in Pobrežje volilnemu okraju Celje, kjer je kandidiral in tudi zmagal nemško-nacionalni sodnik Markhl. ' Kako naj volijo Slovenci? Za mariborske Slovence je vsled tega nastalo vprašanje, kam naj dajo svoje glasove? Bilo je jasno, da lastna kandidatura pri tistih razmerah ne bi imela nobenega uspeha. Na volilnem zborovanju v Narodnem domu so radi tega sklenili mariborski Slovenci, da podpro socialističnega kandidata Resla. Ljubljanski »Slovenec« je radi tega najprej hudo napadel predsednika tistega zborovanja v Narodnem domu, pok. dr. Rosino in ga pozival, da mora odložiti vsa svoja častna mesta v društvih, itd. Vendar so čez nekaj časa tudi uvi-devnejši krogi v slovenskem katoliškem taboru pristali na edino umesten sklep zborovanja v Narodnem domu, nestrpneži pa so si izbrali svojega kandidata v osebi obrtnika Tratnika, ki pa je dobil pri volitvah komaj 54 glasov. V ostalem je po večini tudi duhovščina volila socialista s. Resla. »Marburger Zei-tung« je radi tega ves čas volilnega: boja vehementno napadala socialiste, slovensko duhovščino, škofa dr. Napotnika, imenovala socialističnega kandidata zaničljivo »Pfaffen-Reserl« ter po volitvah še posebej grajala frančiškane, češ, da1 si je vsak frančiškan pozabil zviti volilni listek in so jasno videli, da je imel napisanega kandidata Resla. Razen slovenskega katoliškega kandidata Tratnika so si postavili še tudi nemški katoliški mojstri svojega kandidata dr. Lackenbacherja, ki pa je tudi ujel le 184 glasov. Shod pri Gotzu. Glavna borba je bila torej med Reslom in Wastianom. Nemški nacionalci so sklicali svoje glavno volilno zborovanje na četrtek, dne 11. aprila zvečer v veliko dvorano Gotzove pivovarne. 2e davno pred zborovanjem so prišli tja v celih sprevodih socialisti, katerih pa niso spustili v dvorano/ Končno so le morali odpreti in socialisti so zasedli skoro vso dvorano. Ko je podžupan dr. Lorber otvoril zborovanje, je nastalo takoj hudo prerekanje za predsednika zborovanja. Socialisti so za- htevali svojega zaupnika s. Močnika, Nemci pa dr. Lorberja. Končno so le prišli do glasovanja in tu je dr. Lorber ugotovil, da je bilo socialističnih glasov le 164, redaktor »Marburger Zeitung«, Norbert Jan, je pozival meščane na boj proti socialistično-amarhističnim vodjem, ki bi radi dobili »die deutsche Stadt Marburg« v svoje roke in oblast. Zadnjo soboto, dne 11. majnika, je imel Wastian svoj zadnji shod v Kazini, kjer se je branil pred napadi graške »Arbeiter-Wille«, češ da si on ne piše slavospevov v »Marburger Zeitung«, a’ meščani naj vpoštevajo, da se sedaj glasovi ne tehtajo več, ampak samo štejejo. Vsak glas bo baje odločal. »Marburgerca« je bila posebno huda radi nekega pisma na Wastiana, katero je baje nek sodrug uredniku »Marbur-gerce« ukradel iz pisalne mize in so tisto pismo potem socialisti razširjali potom lepakov. Na tem pismu so namreč meščani pozivali na bojkot proti »soci-družbi«, vsi delodajalci se naj združijo proti rdečim in jim predvsem odvzamejo vsak zaslužek. Socialistom so očitali v »Marburgerci«, ki je izhajala trikrat tedensko, da uganjajo teror, ker obljubljajo delavcem, da bodo žemlje večje, če bo izvoljen Resel, da' bodo potem tudi večje plače in sploh več kruha. Slovence pa so obmetavali s psovko »pervaki«. »Marburgerca« je bila ogorčena, da so na dan volitev, bil je torek 14. majnika 1907, železničarji j za ves dan zapustili delavnico, prišli že na vse zgodaj v dolgih sprevodih pred volilni lokal, tako da trgovci in obrtniki, sploh zraven niso mogli in so se naveličani čakanja enostavno vrnili domov ter marsikdo sploh ni več prišel. Socialisti pa so baje kar na> cesti prijemali ljudi, jim jemali iz rok legitimacije ter vpisovali Resla, mnogi tudi po dva in trikrat volili, kar se sploh ne da več ugotoviti, hodili so po stanovanjih in vlekli ljudi na volišče, delavce so opili celo z žganjem in gorje delavcu in trgovcu, ki se ni uklonil, Franc Korainnno« naši. Kuri Rass MARHBOff Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom t. i o-L Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, Tržaška cesta 18 in Turbarjeva ulica, se poroča cenj. občinstvu za izdelavo oblek f gospode in dame po najnižjih dnevnih cen*T Hitra izdelava. Bogata izbira modnega bla? KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja #£ cenah znana tv tj® bro in po kulantnih wm«u ™i» l"«ea« JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavu'^ MARIBOR, Tattcnbachova ulica 14. Shra®' koles čez zimo. ■__■ N. oo 6> O ti <3 t« to se združili z »vvindischerskimi farji«. Znanih HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTUO DELAUCEU V MARIBORU reg. zadruga z omejeno zavezo Frankopanova ulica I«. 37