Peitnlrr« plačana v jjotavtnf.
Leto Mih, štev. 157«	V	Celju,	v	četrtek	(9.	julija	1923*	Posamezna	štev.	I	Din.
t-einik V,, štev. 29.	|S	E BS jjj	jjfl	Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Četrtkova številka ,JiflPf?EJA“ ŽS lili BISftlBm 1 »mi	"	-------
izhaja kot tednik	^aw	mam	aP	mStane letno 48'— Din, mesečno 4‘— Din-
Izhaja razen ponedeljka In dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo in npravniStvo: Celje, Strossmajerjeva uL St 1, L nadstropje,
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje; Ček. rač. št 11.959.
Stane mesečno..................20	Din,!
za inozemstvo...................30	Din,
Oglasi; prostor 1X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistično stranke Jugoslavije.
linfeniica i Žitom mostu iu oooo ofenzivo.
Javornik, ,6. julija.
Ne bi pisal o tej zadevi, ker se 2e itak v tem dovolj piše in je že lahko vsak na jasnem, glede tega, osobito. če je čital Tomčevo okrožnico, če bi me k temu ne silila dva razloga, in sicer: prvič, ker sem bil na konferenci kot delegat, drugič, ker se sklep konference — za čimprejšnje sklicanje kongresa ni izvršil, ter so agitatorji, ki so na delu, da razbijejo naše organizacije, prijeli za to bilko — liki potapljajoči se na morju — češ, poglejte jih, 'ali vidite, da zedinjenja nočejo, tajnik je krfv, i. t. d.
Res je, da je bilo na konferenci to sklenjeno in tudi od nas podpisano, sicer sem pa jaz v tozadevni debati izrazil mnenje, da ni nobene garancije za to, da bodo na kongresu zastopani sami za to opravičeni delegati, ker bo natančna kontrola nemogoča, to pa radi tega, ker oni svojih članov in organizacij ne objavljajo javno v časopisu. Nato so izjavili mariborski delegati, da oni tozadevno jamčijo. To jamstvo smo vzeli sicer na znanje, toda gotovo je, da bi taka garancija v tem slučaju ne mogla popolnoma odpraviti dvom, kar bi imelo za posledico, da bi na kongresu ne vladalo tisto medsebojno zaupanje in odkritosrčnost med delegati, ki je potrebno in je takorekoč predpogoj, če hočemo, da bo imelo delo na kongresu tisto vrednost, ki naj da sklepom tudi življenje.
Pokrajinski odbor se je tega zavedal, zato je apeliral na mariborsko oblastno organizacijo, naj objavi v časopisu število organizacij in članov ; ravnal je popolnoma pravilno in gotovo le v korist stvari in bi bila mariborska organizacija, če je imela resnično željo po zedinjenju, to gotovo tudi storila.
Dogmatika.
Zvečer ob 12.
Človeka se poloti včasih zla slutnja po tistem vse premagujočem trpljenju, za kojega ni zdravila, pred katerim ni zavetišča. Zazdi se mu tistikrat, da se mu približuje kostničarica s hitrimi koraki, hlastajoča po njegovem telesu in duši in preteča mu s koncem. Tistikrat si pokrije oči z obema rokama, zatisne si jih še z robcem in tišči na vso moč, da bi ne videl kostničarice z bridko ostrino kose in škrbastimi zobmi, režečo se mu v obraz.
Tembolj se to dogaja človeku, katerega obraz je še mlad, komaj poganjajoč pomladanske dlačice pod vo-halnim udom. Vsa njegova živčevna okostnica se mu trese, zobje mu 5klepetajo, z rokama bi si rad drža! ustne, da ne bi kdo slišal Šklepeta zob, toda roki mora imeti na očeh, kajti straš-nejše je videti, kakor slišati ali dajati znamenje slabega razpoloženja.
In tisti, ki je rojen bosjak, človek po božji milosti, vagabund, ki je rojen za pohajkovanje po svetu iz kraja v kraj, iz trnja na mah, tisti se zgane pri prvem pogledu na strahoto, si sezuje težko okovane čevlje, odvrže obleko in beži v enobarvni obleki nekam, še sam ne ve, niti ne sluti, kam
že raditega, ker bi pozneje, ko bi bili zedinjeni, to itak moralo biti. P. O. je s tem tudi pokazal, da je naša organizacija sklepe tudi sprejela, zdaj je samo še treba doseči, da bo kongres res to, kar mora biti, in ne samo delo in stroški, ker ne delamo s tajnimi fondi in sličnimi podporami. Jaz sem bil mnenja, da bo mariborska organizacija to tudi storila, ker to sklepov konference itak nič ne spremeni in bi stem pokazala pošteno voljo za zedinjenje, kar bi k nadaljnjemu ozdravljenju mnogo prioomogio. Toda voditelji mariborske organizacije tega niso hoteli storiti.
Kljub temu sem bil še vedno mnenja, da se kongres mora vršiti, ker je bi! to skiep in sklepe je naša organizacija sprejela in priznala. Temeljito pa se je spremenilo moje mnenje, ko sem prečital okrožnico sTomčevim podpisom, (priporočal bi pokraj. taj., da jih naroči večjo množino, so izvrstno zdravilo proti očesnim boleznim) kajti glede točk, kakor ie progresivni davek in načelo javnosti, ni bilo na konferenci uičesar predlaganega in se sploh ni o tem oficieino ničesar govorilo ali sklepalo razen, da prenehajo medsebojni napadi do kongresa, po kongresu, ko bomo zedinjeni ter bomo delali vsi po pravilniku. pa itak ne bo več vzroka za kaj takega.
To, kar pa okrožnica priporoča, je nekaj čisto drugega, tu je čisto razločno zapisano, da se niti o pristaših ne sme pisati, ali drugače rečeno: načelo javnosti se mora odpraviti. Ravno tako glede progresivnega davka ni bilo na konferenci ničesar omenjeno in vendar ga hoče sedaj tudi nekako popravljati, seve da tega ne pove naravnost, temveč tako bolj olepšano, toda vendar dovolj jasno, da mora spoznati razliko med tem, kaj je bilo na konferenci prednešenega od m. org. in kaj ta v resnici hoče.
Da bo pa cela zadeva še jasnejša, bom navedel tukaj tiste sporne točke,
ga vodi brezciljna pot. Nekam hoče na vsak način, tu mu ni več obstanka. Proč, proč od tu, tu je smrt, še hujše, tu je celotno božanstvo z vso svojo silo grmenja in bliskanja. Kosa s.-blišči, škrbasti zobje šklepečejo ir njemu, ki mu je sluh oster in vid prodirajoč, se dozdeva, da vidi miliarde kilometrov na daleč sikajoče kače bliska in sliši pritajeno grmenje in bučanje vražjih kopit po peklenskem tlaku.
Zato se človek-bosjak odpravi na pot. Najprvo nameri nogo na krni, kjer biva njegovega rojstva veselje. Tam leže v prah, zatiska ušesa s prahom in buli z očmi v pocestno kamenje, da bi ne slišal in ne videl prihajajoče kostničarice.
»Prokleto je moje življenje, pro-kleta je -ura mojega rojstva, in še bolj prokleta ura mojega spoznanja. Kdo pravi, da je Bog, če mi ni mogel nihče odvzeti rojstva in spoznanja, da sem danes obsojen buliti v prah in mašiti ušesa s peskom ! Ni ga, Boga, pa to kričim stokrat: ni ga. ni ga !«
In mladi ateist zatuli tako strašno, da odmeva od zidovja tisočkrat: ni ga, ni ga!
Niti jesti nima časa, niti piti, ker vse to potrebuje njegovih rok, on pa si jih ne upa odtegniti ušesom in očem v strahu, da bo slišal in videl prihajanje svojega konca. V duši se za-
katere so oni navedli kot pogoj za zedinjenje.
Ker se mi je poverilo predsestvo konference, sem moral najprej ugotovit, kakšne so zahteve, ker na tem je bilo ležeče, ali se bodo pogajanja vršila, ali ne; torej sem pozval mariborske delegate, naj se tozadevno izjavijo ter povede svoje mnenje.
K	besedi se	je	javil Bahun, ter
izjavi! približno sledeče :
Prišli smo z željo, da se zedinimo; nikakih direktiv nimamo, in nihče ni kakorkoli vpliva! na nas, izrazili bomo prosto mnenje o tem, kar je po našem mnenju sporno, z željo, da pridemo do sporazuma. Nadalje je govoril o pokrajinskem pravilniku ter rekel da je po njihovem mnenju premalo v skladu s Statutom SPJ. z ozirom na točko 6. ker deli člane v tri dele, kar po njih mnenju tudi socialistično ni. Nadaije je govori! o sedežu oblastne centrale ter dejal, da bi bilo vsekakor potrebno, urediti	to	nekako	drugače
radi rednega in lažjega poslovanja, ker je za Maribor Ljubljana predaleč, in je bil mnenja, da bi tudi Maribor ne bil primeren iz podobnega razloga za L/ubljano. Glede tiska je predlagal, naj se ukinejo vsi trije slovenski časopisi in se prične z izdajo enega edinega, ki naj izhaja dvakrat na teden, pozneje mogoče trikrat; merodajno bi bilo finančno stanje, tiskali pa bi ga v Mariboru, ker bi bil cenejši. To so, na kratko	povedano,	zahteve m.	org. Jasno ja,	da je bilo	na	temelju	teh zah-
tev vendar mogoče pogajanja nadaljevati, kar se je z ozirom na podano izjavo tudi vršilo, in so bili tozadevni sklepi itak objavljeni. Sodrugi, prev-darite sedaj razliko med tem, kaj je bilo na konferenci zahtevano kot pogoj zedinjevanja. in pa med tem kar priporoča okrožnica, pa bo takoj jasno vsakemu, da so hoteli konferenco v Zidanem mostu vporabiti samo za pri-pripomoček v dosego kongresa, na ka-
kolne, da ne bo jedel ne pil, dokler se ga ne polasti zopet miroljubnost in mu naznani z rahlim trkanjem ob koso kosiničarice, da se njegov konec oddaljuje in se mu bliža zopet prejšnji rečni tok brez pogubnih vrtincev in škrli.
Spanec ga vabi, Človek pa ga opljuje s pljunki, ki jih bruha njegova divja duša na dan, da se tožno skriva pred njimi solnce, boječe se za svojo prelestno obleko. Roki pa drži nevzdržno kakor prikovani zdaj na očeh, zdaj na ušesih in buli dalje z obrazom v pocestni prah ter trka z nosom ob kamenje. Noga mu zadeva včasih ob cestni kanton, kajti človek se obrača na trebuhu kakor vrtalka.
Ne škoduje mu prisilno gladovanje, želodec se mu vedno bolj širi, smrdljiv vonj puha iz kožnih luknjic v ozračje in dela prostor na daleč : nihče si ne upa prihajati tam mimo, kajti ljudje se boje za svoje mehkužne nosove, ki bi ne prenesli mrtvaškega vzduha iz nagnitega želodba. Mrtvaška soparica bruha iz njega in se meša s penami, ki sjlijo človeku iz ust.
Človek pa kljub temu vztraja na mestu kakor prikovan. Ne vzame si časa niti za pogled v zrak, niti za poslušanje zračnih zvokov, ker ga že bobnenje v njegovi duši skoraj gluši.' Ves napor, ki ga vsiljuje človek sa-
terem bi potom neopravičenih delegatov in plačanih znamk dobili toliko moči, da bi izvedli atentat na pravilnik in na vse drugo, kar jim ne ugaja, ter postavili stranko zopet nazaj v tiste čase ko je bil pravllntk raznim voditeljem harmonika, ki se lahko razteza tako, kakor komu bolj ugaja Toda tisti časi so minuli in nikoli več se ne povrnejo. Pristavil bi le to. Čital sem apel glav. odbora, ki med drugimi zanimivostmi določa tudi kongres Pokr. organ, v Sloveniji, ker je baje več sodrugov iz Slovenije tozadevno apeliralo na gl. odbor. Tako torej! Na želje posameznikov se gl. odbor, tako skrbno ozira, za želje organizacij p a ni prav nič vprašal pri določevanju delegata za Hamburški kongres ter je kar sam določil nekoga, ki ima najmanj, ali pa sploh nič organiziranih članov in je torej najmanj upravičen zastopat organizirani proletariat v Sloveniji. Proti delegatu, ki ga je poslala organizacija, je pa protestiral in je bil radi gl. odbora delegat organiziranega proletariata v Sloveniji na kongresu le kot gost. Iz vsega tega je jasno dovolj, da se hoče upostaviti zopet stranka, kjer bi odločali posamezniki, torej stranko bogov. Toda zavedni proletarci vam ne bodo sledili in tudi oni, ki vam delajo štafažo, vas bodo spoznali ter z vami obračunali. Anton Thalar, Javornik.
K zedini en ju.
Na brežiški okrožni konferenci SSJ in KDZ v nedeljo 15. julija v Brežicah je bila proti enemu glasu sprejeta sledeča resoluci ja :
1. Program in pravilnik hočemo spoštovati, se po njem ravnati in ga vzdržati, dokler ga ne izpremeni kongres, ki je edini upravičen izpremi-njati ga.
2. Kongresa se bomo udeležili samo tistega, ki bo sklican potem pravilniku.
memu sebi, je pravzaprav nekaj bedastega, toda če bi človek ravnal drugače, bi objel svoj konec in bi se zavrtel v brezkončnost.
Hipoma se polasti človeka neka neodoljiva sla po priliki, da bi mogel nekomu izpovedati svoje trpljenje in svojo junaško borbo za bitje ali ne-bitje. Jed in pijača sta mu obsovražena tekmeca v tem boiu in s takimi človek nima rad opravka; spanec ga je ves čas drezal in mučil, zato človek tudi tega ne mara. Vse drugo pa beži od njega, ker ne more prenašati gnitja njegovega telesa.
Človek premišljuje, kje bi dobil nekoga, kateremu bi naložil vsaj del svojega trpljenja, če že n$ celotno. Junaštvo si misli pa na vsak način obdržati sam, kajti s tem bo morda kdaj še daleč prilezel.
Vse to premišljevanje grize človeške možgane in mu trga mirni potek misli. Papir mu vstane slednjič pred blodnimi očmi in njegova belina zaskeli v očesnih mrenicah. Da, papir, ta bo pravi, ki bo edini znal občuvati njegovo skrivnost. Papir mu tudi nikdar ne bo prihajal z očitki, če se bo kdaj pozneje pregrešil nad njim s kakršnokoli zlobno ali brezpomembno trazo.
In človek odločno vstane, zgine v arhiv matere Narave ter prikotali ven celo balo papirja. Polahno šuštenje
Druga točka resolucije je sama po sebi razumljiva, če se držimo programa in pravilnika, vendar je konferenca sklepala o tem še posebe, ker skušajo zdaj posamezniki zlorabljati proletariatovo željo po zedinjenju, da bi nas zvabili na kongres, sklican proti temu pravilniku in da bi nam potem očitali, da se sami ne držimo pravilnika, da bi s tem omajali proletariatovo vero v moč lastnih zakonov in v lastno zakonodajo, ki jo predstavljajo naši po naših zakonih sklicani kongresi, da bi s tem nastal med organizacijami zopet stari Kristanovski nered, pri katerem se je posameznikom tako dobro godilo, zaradi katerega je pa proletariat danes tako razbit in teptan.
Sodrug Koren je bil tudi povabljen na to konferenco, in je tudi obljubil, da pride, pa ga ni bilo. S. Čopič je zastopal mnenje, da bi bilo vse eno treba udeležiti se kongresa za Slovenijo, ki ga sklicuje beograjski glavni odbor SSJ za 12. avgusta, češ, čeprav bodo | tam posamezniki, ki nimajo organizacij j za seboj, vendar bodo tam tudi Mari- * borčani, ki organizacije imajo. Mariborsko delavstvo bi naš pravilnik rado spoštovalo, pa ga žal ne pozna. Toda konferenca se ni dala motiti od teh sicer dobro mišljenih besed, ampak je bila mnenja, naj Mariborčani naženejo tiste voditelje, ki jim ta pravilnik že 3 leta skrivajo, ki niti v časopisih ne marajo o njem pisati, ker se boje svojega lastnega delavstva. Ze Dravograjska resolucija je zahtevala, naj tisti voditelji, ki ne marajo tega pravilnika, v javnosti povedo, kaj imajo proti njemu, oni pa kar molče, ker vedo, da je ta pravilnik vsemu delavstvu všeč, ko ga enkrat spozna, da pa ne more biti všeč nobenemu izmed .tistih voditeljev, ki hočejo nad delavstvom vladati po starem. S. Čopič je tudi izjavil, da je n. pr. Golouh v Mariboru že popolnoma osamljen in da ga nihče ne mara — mi pa vemo, da je še nedavno podpisal v imenu Mariborčanov dopis na pokr. tajništvo SSJ, ki je bil tudi z njegovim podpisom objavljen v »Napreju« 14. maja, da je tudi Še zdaj nastavljen v Mariborskem tajništvu, oziroma pri »Tiskovni zadrugi«, da je zastopal Mariborčane pri Vsedelavsketn zletu itd. itd. Tudi Ljubljančani so rekli, da na dr. Koruna nič ne dajo? vendar pa še danes vodi vso »zedinjevalno« akcijo in še celo strokovno komisijo. Pri tem pa je še treba omeniti, da nas osebe nič ne zanimajo, samo program in pravilnik naj se izvršuje in je naš pokrajinski odbor SSJ pri razgovorih o zedinjenju izrecno izjavil, da bo tudi Golouh priznan, če bo od Mariborčanov res izvoljen, ne pa od samega sebe proti pravilniku »postavljen«. Osebna nasprotja pri nas ne smejo odločevati, tudi stari grehi ne, ker brez greha itak ni nobeden, programa in pravilnika se morajo pa držati vsi, in sicer tistega, ki je bil sklenjen, ne pa tistega, ki kdo misli, da je boljši.
Nikdar ne bomo zedinjeni, če bomo dovolili, da bo delal vsak svoj posebni program in pravilnik, ker glav ne bomo imeli nikdar vsi enakih.
Tako je deiavstvo brežiškega okrožja gladko zavrnilo demagogijo zedinjevalcev »enotna fronte«, ki govore o zedinjenju samo zato, da si pridobe, simpatije nezavednega delavstva, nad katerim hočejo potom vladati in ga prodajati zdaj demokratom, zdaj klerikalcem, zdaj radikalčem, vse pa samo zato, da si pridobe ministrske in posianske stolčke, na katerih potem skrbe zase, ne pa za proletariat, ki se potem krega zaradi teh stolčkov, dokler se ne razdeli na levičarje in desničarje, komuniste in socialiste, da razbije svoje organizacije in v splošni anarhiji voli
— klerikalce, ki znajo potom svojih tajnikov (župnikov in kaplanov) združiti vse raztepene trpine v »enotno fronto« za — kapital. Enotna fronta je pri klerikalcih, pri socialistih je program in pravilnik in njegovo izvrševanje.
Tedenski pregled.
Nedaljo 8. jul.:	Pod kraljevim
predsedstvom seja ministrskega sveta, ki sklene 25. tm. poslati skupščino do 20. okt. na — nezaslužene počitnice.
Ponedeljek 9. jul,:	Obnovitev
zvezne pogodbe med Jugoslavijo iti Romunijo. — Sovjet ljudskih komisarjev je izvolil zopet Lenina za svojega predsednika. Druga žiahta ostane tudi na svojem mestu.
Torek 10. jul.: Vojnemu ministru se obljubijo iz proračunskih dvanajstin izdatne miliarde, da ^ si "nakupi vojnega materiala. Zanimiva je vest, da nameravajo naši oberbonci za 300 milijonsko francosko posojilo nakupiti stare Wranglove bojne ladje! — Preiskovalni sodnik v Pančevem zahteva izročitev poslanca Božovica radi nekega »veleizdajalskega« govora v prid Romunom, ki so seveda naši »zavezniki«. — V Belgrad je že poslan novi bolgarski poslanik Vosareiski. — Francozi nadaljujejo zasedanje v Porenju, nemški bombni atentati se tudi nadaljujejo. — Don Sturzo, tajnik laških klerikalcev, je radi zmed v svoji stranki odstopil. — V Rigi se je pričela konferenca baltiških držav in Poljske.
Sreda 11. jul.: Vojni minister Pe-§ič odgovarja na neko interpelacijo,
da ne pridejo vojaški begunci pred vojno sodišče, temveč da jih bodo zaenkrat samo disciplinarno kaznovali.
— Italijani govore, da hočejo zasesti Reko.
Četrtek 12. jul.: Francozi so zasedli mesto Limburg. Nemške nasilnosti (ki jih pa inicirajo Francozi s svojim denarjem 0 dajejo Francozom povod za nove zasedbe. — Mirovno pogodbo s Turčijo so v Lozani sklenili. Turčija ne bo plačala nobenih stroškov, obdrži Malo Azijo, Grčija dobi par otokov, Italija dobi Dodeka-nez, Anglija obdrži dve vojni ladji.
Pstek 13. jul: O vojaškem zakonu so se začeli v skupščini prerekati. Oziroma ne prerekati, ker soldate in oficirje in miliarde zanje imajo vse naše buržujske stranke rade.
— Francoska zbornica je glasovala za
tega ga niti ne vznemirja, ker si ne more misliti, da bi bilo v tem šuštenju kaj nevarnega za poznejši potek njegovega	življenja	ali	da bi	papir to
šuštenje	uporabil	za njegovo	poznejše
uničenje. Papir šušti, pogovarjajoč se o medsebojnih dogodkih v velikanskem arhivu matere Narave.
In človek vzame peresnik, zapiči kazalec v čelo in misli.
Začetek je težak. — «Če bom pisal, da sem se zbal kostničarice, se mi bo vse	smejalo,	kar	ni proti bojazljivosti,	pač pa se iz	strahu	pred njo
niti rie zmeni ne za njo.« Če začne govoriti o vojni med smrtjo in Naravo (ker se on smatra za Naravinega pripadnika), bi se uprla ta dva orjaka, ko bi zvedela o teh zapiskih, če pa napiše, da ga je želja po resnici napotila do pisanja, se mu bo zaničljivo rogala vsa sodobna družba; in večina te družbe j« polna .laži in neresnice. Kaj naj torej odloči kot okvir za svoje zapiske.
»Politika je mrtva stvar, sicer še po smrti lepa, vendar polna neslanosti in neresnice. Dol z njo 1 Beietrija, o ti blagoslovljeno leposlovje, tudi ti bi mi znala kdaj pozneje delati zgago«.
Če bo pisal, da je hotel premagati tudi žejo irt glad ter spanec, bo pozneje vse to junaštvo zgubil, bo uničil s tem svoje bitje.
»Aha, kar nekaj lepega bom napisal ; bahati se ne smem, kajti navadni ljudje zrejo stvar čisto drugače kakor jo občutim jaz n3 svoji koži.
O dogmah bom napisal,« in začel je: »Boga ni, ni ga, ni ga!« Pisal je v prah debele črke, da bi videl, če še zna pisati in bi ne potratil lepega bleščečega papirja.
In človek je pisal o dogmatiki in o Bogu ter dognal, da je Bog kriv tega njegovega stanja. Napisal je to z ogromnimi črkami in da bi to ljudje še z ogromnejšimi očmi brali, je bil njegov namen.
Zj utra j.
Človek se je odločil, da bo nadaljeval bojkot jedi in pijači, vendar se vabilu spanca ne bo odrekel, ker si bo na ta način podaljšal možnostni rok za onostranski bojkot. Toda s spancem bo obračunaval čisto na kratko, samo toliko, da mu . ne otrpnejo živci od napora.
To je odlomek iz knjige človeškega življenja, ki sem jo našel v zlati jami ob svitu tisočerih sveč na pozlačenih lestencih in ob zvdku milijon strun, tki s6 Vše izzvenele v en sam zvok : »Govori o malo važnih stvareh in nikdar o tem, kar ti srce teži I«
posojilo 300 milijonov frankov Jugoslaviji ali prav za prav njenemu miii-tarizmu. — V angleški spodnji zbornici bere ministrski predsednik vladino deklaracijo, ki ne odkbuja nemške ponudbe in tudi oborožene intervencije ne odobrava. — Glede laške namere za zasedbo Reke se naša vlada noče nič izjaviti (pustila bo, naj se zgodi). Reška konstituanta protestira proti kršitvi reške samostojnosti.
Sobota 14. jul.: Skupščina je načelno sprejela vojaški zakon. Hitro je šlo in gospodje so se pričkali samo o takih vprašanjih kakor n. pr. zemljo-radnik Dimitrijevih, zakaj da ni naše orožje bolj popolno. Ministrski svet se odloči ne zahtevati od Nemčije nadaljnjih dobav živine na račun vojne odškodnine. Reparacije se bodo odplačevale v drugih materialijah. — V Bosni in Hercegovini so razpustili »Hanao« (hrvaško nacionalistično organizacijo, nekako še boli ome]eno Orjuno).
Nedelja 15. jul-: Pogajanja o medsebojnih finančnih vprašanjih med Češkoslovaško in Madžarsko so zaključili. Gospodje strokovnjaki so za to potrebovali celo leto. Amerika izjavlja, da hoče posredovati med Nemčijo in Francijo.
(Politične vesti«
MARKOV PROTOKOL SPORAZUMA.
Radikalci so dobili pri volitvah v Srbiji velikansko večino, vendar so drugo v Jugoslaviji tako pogoreli, da s tisto večino nikakor ne bi mogli vladati, če ne bi dobili pomoči od drugih strank, predvsem od Radiča in našiti klerikalcev, ki so dobili glasove hrvaških in slovenskih backov. To pomoč so dobili na sporazum, ki je bil podpisan 13. aprila v Zagrebu, ki je pa ostal javnosti skrit in so se buržujski listi mnogo kregali o njem. ali je ali ga ni in kakšen je. Te dni je bil pa objavljen In naša dolžnost je, da ga tudi pokažemo čitateljem. da -bodo znali razložiti klerikalnim backom, za kaj je šlo našim klerikalcem, ko so dajali radikalcem svojo pomoč.
Zahtevali so /.a Slovenijo, da sc: »1. vzpostavi'" pokrajinski namestnik v sporazumu s SLS.,
2. razpuste in prepovedo vse teroristične organizacije, posebno pa Or-juna,
3. izmenjajo v sporazumu s SLS vsi neobjektivni šefi pokrajinske u-prave,
4. odobrc posebni krediti za vseuči-išče in šole. ki niso predvideni v proračunu, pač pa v zakonu«.
Zato so obljubljali, da bodo »v parlamentu s svojim ravnanjem omogočili NRS izvolitev skupščinskega predsednika in sestavo radikalne homogene vlade, ravno tako bodo omogočili tudi verifikacijo vseli mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skupščt ni«. Za klerikalce sta podpisala dr. Brejc advokat in duh. Smodej, urednik »Slo • venca«.
Cc bi bil ta sporazum objavljen takoj takrat, da bi vse ljudstvo vedelo zanj, bi danes radikalci po vsej državi veljali za hinavce, ki svoje besede n c drže; ker pa ni bil objavljen, zato lahko lažejo, da je bil »neobvezen« in da jim ni treba držati se ga. Zdaj jim sporazuma ni več treba, ko že imajo, kar so hoteli. Ker so pa 'klerikalci in Radičevci ogoljufani, so objavili* protokol vsaj zdaj in poklicali javrto moralo na pomoč, toda zastonj, javnost vidi. da so oboji enaki, tudi klerikalci so prav tako goljufali in zato se tudi niso upali pravočasno objaviti sporazum. Kaj so vse ljudstvu obljubljali in kaj so mu potem hoteli »izbojevati« s kupčijo z radikalci? Klerikalca za namestnika, kleri kalce za načelnike odelkov polkr. uprave in denar za šole, ki bi ga potem porabili za kdovekaj. Kaj bi imelo ljudstvo od tega? Kakšno stvarno izboljšanje je pričakovati, če gre Peter, stran pa pride P^vel. vse drugo pa ostale,
SLS od generalov do backov se pa briše P')d nosom, pa zvrasa krivdo zdaj na t«ga,_ zdaj na onega, namesto da bi jo zvrnila ua diplomatične spletke sploh.
V diplomaciji zmaga vselej največji lopov, če hoče zmagati ljudstvo, se mora držati resnice in ne srne skrivati ničesar.
Vlada je izdelala načrt za zakon
o	srednjih šolali. Posebna sekcija zakonodajnega odbora je imela v ponedeljek popoldne prvo sejo. na kateri so razpravljali o tem načrtu. Vsi so zanj glasovali, le klerikalec posl. Sušnik je glasoval proti. Klcrikaci ljubijo tudi proti-gUvsovanje, posebno če so v manjšini, ker stvar propade, kljub temu pa morejo reči. da temu niso krivi oni. Dobri politiki!
Zakon o ustrojstvu vojske je prišel v debato na ponedeljkovji seji narodne skupščine. Skupščina je sprejela z veliko večino glasov prvih 47 členov tega zakona. Proti so glasovali le klerikalci in socialisti.
Laški popolari (klerikalci) so s fašisti zopet pretepu. To seveda ne bo d6fgo trajalo1, ampak to intermezzo je je imel vendar za posledico, da je predsedstvo klerikalnega kluba izključilo v poslancev iz frakcije, ker so pri nekem lasovanjH odobravali fašistovsko stališče.
Angleška vlada je zavzela glede reparacijskega vprašanja stališče, da se odpravi izraz »mednarodni« in ona kot
taka obsoja pasivni odpor, vendar pa zahteva, da se ta konča šele tedaj, če se bo francoska in belgijska politika v zasedenih krajih več ali manj očitno spremenila.
Poštni nered.
Socialisti smo protidržavni element, najbrž zato, ker vemo, da tvorimo državo in da smo torej država mi. ki delamo, ne pa tistih par gospodov, ki se izdajajo za državotvorne, ki pa so v resnici samo državomotzni.
’i državomolzni elementi se skrivajo zdaj za dostojanstvo 'krone, zdaj za »svetost državnega zedinjenja«, zdaj za nedotakljivost »odgovornih funkcionarjev«, in v varni senct za temi nedotakljivostmi pridno molzejo narod, ki se v svoji nevednosti zgraža nad socialisti, da so tako nesramni, da jim ni sveta niti krona, niti zedinjenje, niti funkcionarji.
Vsi opozfcionalni časopisi so prinesli vpst, da najbogatejši! človek v državi že leta ne plačuje ne vinarja davka. V državi, ki nima- nikdar denarja niti za najnujnejše potrebe, ki ne more plačati niti svojih služabnikov in ki mora za popravo cest itd. v 20. stoletju uveljavljati zopet srednjeveško tlako, v tani državi je vsekakor največje hudodelstvo to. če Se najbogatejši človek odteguje plačevanju davka — toda, ker je država »zedinjena« in ker je Pašič »naj-višji funkcionar«, ki ga ne smete »napadati«, zato cksekutoT nima pravice tir-jati tega gospoda zaj davek, ki ga mora drugače plačati vsak revež brez pardo-na- (Primerjaj tudi »zedinjenje« in razne visoke »funkcionarje« pri socialistih. Ki jih tudi ne smemo »napadati«, čeprav ne plačujejo davka .. •)
Take državonrolzne elemente imamo pa tudi na manj »eksponiranih« mestih. tako n. pr. na pošti. Tudi za poštni promet imamo pravilnik, po katerem mora biti na pošti tak red, da ima vsak gotovost, če odda kaj frarikirano na pošto, da bo pošta to gotovo v najkrajSem času izročila naslovniku, brez ozira mi to, ali je državotvorni ati državomolzni element. Na pošti pa reda ni. zato ima orjunaški poštar pravico izpod »Napre-jevega« naslova vzeti »Naprej« in vložiti na njegov omesto 10 »Orjun«, pa če pišemo o tem javno, premišljuje državn* pravdnik. kako bi uničil »Naprej«, ki tako »blati državo«, namesto da bi> zagrabil tistega, ki je plačan zato, da napravi na pošti red.
Izmed slučajev poštnega nereda bomo danes pojasnili zopet enega, ki ni samo drastičen, ampak že tudi kar za-
kakor je bilo, Prav jasno se;vidi,lkaj.so	baven, čeprav'bo v marsikomu še boli
si mislili p^ed avtonomijo inv, zakaj so	podri;vero v.sedanji naš •»državotvorni*
se bali samouprave ljudstva,jn zakaj te-	.^,y-naši »zedinjeni« državi;1:
mu ljudstvu že apj^i.nlso pokapali; svo*-. I, ..... V »Napreju« smo se 6. maja obrnili
.Ul
šilo pred podofotiimi zahrbtnostmi, ki } potem ne tepejo samo ljudstva, ampak tudi Brejce in Smodeje, ki so mislili o-, goljufati Pasiča. pa je.,stairi lisjaik bil še boij »prebrisan«, Brejc in Smodej in .vsa
Brežice, so majhne in vSi ljudje se tam Poznajo, vendar nam je P°šta »Ljudski glas« vrnila z opombo; da*je naslovnik »v občini Zakot neznan«, kakor da bi bile Brežice v občini Zakotu/ žrii pa je bit
poštar tako brljav, da k eital Brežice za Zakol. Pošta se na to notico ni n tč zganila. državni'pravdnih tudi ne. čeprav čita Naprej« tako natanko, da je vložil proti njemu že mnogo tožb. med drugim dve tudi v imenu Sv. Duha. ki smo ga baje 'dz/ulili po avstrijskem paragrafu 122 (motenje vere). Brežičani pa so nam sporočili, da stanuje B. K. res v. Brežicah in sicer na št. 1. Poslali smo, mu torej Ljudski glas« na tako natančen naslov. da ga slavna pošta ni mogla vrniti z opazko »V Zakotu neznan.« Ker pa je hotela še malo preizkusiti, če sc morebiti B. K. po enem letu vendarle nc bo odločil onjX)vedatL_»Liudski glas« zaradi nereda v upravi, kakor so mnogi 'Stprili v podobnem slučaju, ker so več verjeli pošti nego pa naši upravi, zato si je izmislila novo sredstvo. Vrnila !c »Ljudski' glas« upravi z opazko »Umrl«. Danes teden srno že hoteli možu napisati i> smrtnico, češ. zvest je bil, plačeval je svoj časopis, čeprav ga ni dobival. verjel je. da bo če ne prej pa pozneje zmaga! red nad neredom. Pa smo si premislili. ker na uradne izjave poštei ne damo več prav nič —- vprašali smo v Brežicah, če je B. K. res umrl in izkazalo se jo. da to ni res. ampak, da bo se dolgo živel, ker pravijo, da je sojeno ■dolgo življenje vsem tistim, ki jih napačne uradne izjave razglašajo za mrtve-
Ne obračamo se na državnega pravdni,ka. ki bo vedel, da ga nered nič ne briga, njegova dolžnost je braniti Boga. zedinjenje, funkcionarje na eks-poniraniii mestih, o katerih se ne sme javno pisati . . . Niti se ne obračamo na poštno ravnateljstvo, tki srno že zadnjič napisali, da nima časa za take malenkosti. ker se mora baviti z »velikimi« zadevami. ampak se obračamo na tiste, ki to državo in njeno zedinjenje in njene •funkcionarje in pravdnike in ravnatelje itd. s svojim delom in s svojimi davki in s svojo krvjo' vzdržujejo. Te vprašamo. kako dolgo se bodo še dali voditi za nos od državotvornih zedinjevalcev in nedotakljivih funkcionarjev, ki pravijo, da se resnica ne sme pisat?., ker ljudstvo še ni zrelo za resnico? Kako dolgo še? Kdaj boste izpregledali. da bo te državomolznostl šele taJkrat konec, ko boste začel) sami delati za red tako kakor s. B. K., ki ni obupal, ampak kot preprost zidar vztrajno preganjal, nered z žrtvami naročnine za časopis, ki ga ni dobival, ki je pa potom svoje organizacije vendarle vedel, da se mu pošilja redno. Nikogar ni. ki bi se ne bil jezil na poštni nered, a žal. mnogo jih je bilo, ki so zaradi tega nereda obrnili hrbet nam namesto državomolžuim elementom. Le sreča naša, 'da je bilo vztrajnih dovolj, da smo vzdržali vsestranski in dobro premišljeni napad, 'l em vztrajnim zahvalo in čast. nevernim pa luč — potem pride zmaga!
Raaeirco«
r Občni zbor »Ljudske tiskarne« jc
v nedeljo 15. tm. res sklenil potvišati glavnico od 1,000.000 K na 5.000.000 K. Kdo pa naj dobi nove delnice kot bodoči gospodar »Ljudske tiskarne«, to baje, še ni bilo sklenjeno, ne vemoi ali se niso mogli prijatelji med seboj tako razdeliti, da bi bili vsi zadovoljni, ali zato. ker še iščejo kakšne lepše oblike, da bi proletariat ne obsojal te zakonite tatvine tako odločno, kakor jo. Slišali smo pa. da je Golouh ne obsoja, ampak da se z njo popolnoma strinja- in da Je tudi sodeloval in sojedel zraven, menda v imenu zedinjenega proletariata.
r Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »Pe-katete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Dopisi.
Globoko pri Brežicah. Sabotaža in
intrige od strani poštnega ravnateljstva v Ljubljani. V občini Globoko imamo poštno nabiratnico, katere vodja je Mihael Kostevc, trgovec in goistilmčar v Globokem. Takšni modrijani so bili že odmekdaj vajeni dejati, kar so sami hoteli, Ker jim nihče ni gledal na prste. Odkar smo pa tu osnovali krajevno organizacijo SSJ in KDZ. pa izvršujejo cenzurno službo kar častno, brez vse plače. Z občinstvom Se pa vedno prepirajo, kadar je treba razdeljevati pošto, da imajo za to premalo plače in ni njihova dolžnost za tako plačo streči ljudem. Kakor se m zgodilo že, večkrat, je
bilo odprto tudi pismo, naslovljeno na s. Utneka in to Po krivdi vodje. S. U-mek je stvar da! seveda pri glavni pošti v Brežicah na zapisnik in podpisala je tudi priča, ki stvar lahko dokaže. Prišel je od pošt. ravnateljstva iz Ljubljane kontrolor z namenom celo zadevo preiskati in narediti ponovni zapisnik. Toga je podpisala tudi tista priča. Zaslišali so tudi vodjo uabiralnice Miho Ko-stevca. S. Umek je zahteval,, naj poštno ravnateljstvo odstopi celo zadevo drž. pravdništvii. ker tako zahteva zakon radi prestopka nad pisemskimi tajnostmi. No in zgodilo se je: Kontrolor je odnesel zapisnik s priloženim pismom v Ljubljano, kjer je ležalo v kakšnem kotu obdano prahom in pretkano s pajčevino. Nekaj tednov pozneje pa -smo dobili' sledeči odgovor: Z ozirom na pritožbo glede spoliranja priloženega pisma, katero ste pri pošti Brežice dne I. HI. tl. prijavili zapisniški, se Vam naznanja., da izvršene poizvedba niso za mogle tega slučaja razjasniti. Do-tično pismo Vam v prigibu vračamo, s pristavkom, da Vam je prosto se obrniti tozadevno na sodno oblast. Dr. Debelak. — Prosim torej, naj vsa javnost premišljuje, če je mogoče kaj tacega. Priča,' ki naj doprinese pod prisego dokaz resnice, jc bila od' g. kontrolorja zaslišana, zapisnik je bil podpisan, vkljub vsemu temu pa si upajo gospodje pri poštnem ravnateljtvu tako reševati vse to; če je vse to mogoče, potem seže vse neha. Na tak način si bomo upali tudi mi reči, da znamk ne bomo več plačevali, da mora pošta brez vseh znamk funkcionirati, pa naj bo pismo zaprto ali odprto, vse eno. Lep red je na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu.
Račje pri Mariboru. V našem kraju je začela rasti industrija. V tej industriji so zaposleni možji in žene. To bi bilo v redu. Ni pa v redu, da morajo delavci pri opekarni delati po 6	11 K, na uro in to pri 10 urnem
delavnem času. Zakaj imamo zakon o 8 urnem delu? Kje je inšpekcija dela?  	Več	delavcev iz Račja.
NAŠA MOČ JE V ZAVEDNOSTI!
Revolucija v šoli.
Socialisti ne maramo »revolucij«, kakršne sp vajeni delati naši neodvisnoži in drugi kapitalistični hlapci. Izvesti mora to revolucijo učiteljstvo osnovnega šolstva, ki mora biti organski- del najširše plasti naroda, to je kmetskega In industrijskega proletariata. Kongres učiteljstva iz Slovenije ie izzvehel posebno po zaslugi g. dr. F. Zgeča: »Življenje ie delo, delo pa ne sme biti mehanizirano, kakor je to dandanes, da s? smatra delavec samo za najcentejsi stroj in se današnja družba niti tic briga za vzgojo razreda, na katerem sloni ves svet.« Slovensko učiteljstvo je dospelo do prve etape, sedaj je pa treba poguma, da ne izvrši samo delne operacije, temveč, da se oprime gigantskega dela in izvrši temeljit preokret: narodna šola. kakor jo že imenujejo naši narodnja-karji, naj bo tudi res narodova, n-e kakor sedaj — privilegij bolje situirane kaste in brzotvornica kapitalističnih iri režimskih boljše oblečenih hlapcev in priganjačev. Revolucionarnost vaše dobe naj definitivno odstrani okostje nase šole, ki nosi cilinder, štolo in red sv. Save. Novi temelj pa naj tvori ustvarjanje praktičnega in harmoničnega človeka.
Pedagpgično stran prepuščamo v izvršitev pedagogom po poti Gustava Wynek/etia, ki je gotovo eden najsilnej-ših pedagogov sedanjega časa. Mi proletarci pa moramo z vso silo naskočiti današnji ustroj šolstva, porušiti ljudskim izžemalcepi njih temelj, današnji ustroj šolstva, ki bruha leto za letom po zaslugi ljudske neumnosti in bojazljivosti na tisoče ljudskih pokvek, zabranjuje pa dostop naraščaju iz ljudstva.
Kar so zavrgli drugi kulturni narodi že pred vojno ali pa takoj v začetku revolucionarne dobe. s tem se m{ še dandanes naslajamo in kot nameček še hvalisamo našo kulturo in naprednost. MI, ki imamo najmanj kapitalistov v svoji sredi — razumeti je treba, da mislim kapitaliste s palnmni mošnjički'in ne tiste, ki ne vedo. kaj so in se Štulijo v tujčev namesto v svoj hlev — prenašamo mirno ustroj šole, ki je v prid samo izrazito kapitalistični kasti m ga v svoji zaslepljenosti vzdržujemo z davki in niti pravic ne zahtevamo za plačilo.
Naša pravica je, da uveljavimo načelo: Siromašno st se ne sne istovetiti % neizobraženostjo! Izobrazba mora biti
dostopna vsemu ljudstvu in ne samo bolje situiranim posameznikom.
Da bo to načelo postalo res tudi dejstvo, moramo šolski aparat preosnovati v teh-le glavnih smereh: vse šolstvo-, osnovno ali ljudsko, meščansko, srednje in višje šole morajo biti tena sama trdno spojena celota; prehod iz ene šole v drugo ne sme biti otežkočeri. Tisti, ki nič ne mislijo;, bodo rekli: Saj to vendar že imamo! Iz ljudske šole prideš v meščansko šolo, od tam na srednjo in končno na univerzo, če si pa še nadarjen, ali pa imaš vsaj nekaj pod palcem oz. vplivnega strica, postaneš lahko univerzitetni profesor, če pa imaš za seboj stranko, ki je na krmilu, dosežeš tudi prav prijetno višino;, na pr. stolček ravnatelja pedagogije, če znaš nekaj stare grščine. Znanje in sposobnost sta postranski stvari, ker je znanstvenikov in sposobnih ljudi malo. Ljudstvo to korupcijo mirno dopušča, ker je masa nešolana,, a samouki so redko posejani in nimajo diplome iz papeževe ali kake druge kabine liie pisarne. Res je. za izobraz. našega ljudstva je premalo ljudi, saj baje nimamo niti dovolj klasificiranih ljudi za našo malo industrio in kličemo sporazumno z našimi fašistovskimi organizacijami inostrance v našo deželo na boljši grižljaj kruha, našemu ljudstvu pa dajemo kostii, katerih šolan tujec seveda ne mara. Tako je in kapitalizem tako hoče. Delavski razred ima v sebi toliko toteli-gentov, da bi bil kapitalist kmalu brez priganjačev in bi podlegel, če bi imeli tl naši inteligentni delavci več razredne zavesti. Delavski naraščaj mora romati v tovarne kljub temu, da je zmožnejši kakor buržujski in' mora prepustiti -mesto zajedalcu. ki ga ščiti bog-denar in sveta trojica-pokoljenje. Koliko ljudi — talentov — je na ta način izgubljenih, koliko dobrega bi s svojim umom lahko ustvarili za človečanstvo,. a vse uniči in požre (kapitalistični zmaj s pomočjo svojih nezavednih priganjačev. Da bi mogli pustiti vsaj vsakega desetega proletarskega otroka šolati, a tudi to je pri današnjem izkoriščanju delavnih moči nemogoče. Zakaj bi naj tudi šel v srednjo šolo? Mu nud-ii srednja šola (gimnazija, realka itd.) kaj posebnega-? Nič! Odpusti ga nepopolnega in sedaj se naj še le odloči, kaj naj začne, sredstev nima, da bi se mogel preživeti -do svojega 25. ali 26. leta m tako mu izgine veselje do ročnega dela, pa postane f ali ran študent. Poteg vsega tega prestopi dcca v srednje šole v takšni mladosti, ko se še ne more odtočiti za poklic in ni mogoče do-' ločiti, za ikaj je spos-obna. Nimamo pa višje šole. ki bi zbirala zamudnike ali zrelejše učence -iz ljudskih šol in bi jih prepustila no štiri ali petletnem šolanju k maturi. Če bi imel vsaj kako takšno šolo, bi se šolalo veliko talentov izmed delavskega razreda, ki se danes ne morejo.
Vse Šolstv-o bi motalo biti organič-na celota in na vsaki stopnji bi' morala biti dana gojencu možnost, da se .posveti kakšneupi poklicu ali- prestopi naravnost v strokovno šoto.
Ce celo reakcionarne države skrajšujejo vojaški rok. naj skrajšujejo tudi srednješolsko učno dobo, zato pa naj ud 'Osnovna šola nekaj več. V marsikateri tipični kapitalistični državi so bili prisiljeni skrčiti srednješolsko dobo od 8 oz. c-eto od 9 let na 6 let. Znanost sei Pa radi tega prav nič n'ii izstradala. Amerika ima zelo kratek rok za šolanje na srednjih šolah in poleg -tega so počitnice dvakrat daljše kakor p ji nas. Tako -Je mogoče, da poseča srednje šole v novem kontinentu tu-di naraščaj iz delavskega in srednjega stanu, dijaki si pa prislužijo v počitniškem času sredstva za vsako nadaljnje študijsko leto. Amerikan-sko šolstv-o služi popolnoma ciljem revolucionarne dobe: praktičnosti im harmoniji- in radi tega gotovo ni padlo na nivo naših balkanskih razmer.
Reforma šolskega ustroja se mora izvršiti, izobraz-ba mora biti dostopna v resnici vsemu ljudstvu in ne samo privilegirancem, proletarcu pa le v papirnati ustavit	,	\	...j
Takšne so naše revolucionarne izah' hteve in kdor se jim misli ustavljati, je siromak-bedak. • .vij-oi- m jbm-ripo ■{
—-■■tu h-. ' m iH p-rr-pv
‘	'	r-——-i:	—-J
— Vrednost’ denarja. En dolar 92-50—93 Din, J franc, frank 5'50 Din^
1	funt 4 25 Din, 100 avstr, kron 133 paria, 100 madž. kron 103 Din, 1 češka krona 2.78—2-80 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 6 20 švicarskih frankov.
Iz strank«.
s Velenje. V nedeljo 15. julija se je vršilo pri nas zborovanje SSJ v hotelu Rak z dnevnim redom: Politični položaj v državi in razmerje med strankami. Zborovanje je otvoril s. Spendel ter poda! besedo s. Leskošku iz Celja. Govornik je obrazložil položaj v naši državi ter navajal vzroke krize, v kateri se nahajamo. Navajai je, da je tem razmeram kriva predvsem nezavednost ljudstva, ker se pusti barvati enkrat od enega, drugič od drugega preroka. Govornik je temeljito obdelal korupcijo meščanskih strank, predvsem radikalce in klerikalce, ki sedaj skupaj vodijo državno krmilo s parolo: velika Srbija, a drugi avtonomna Slovenija. Rekel je: že davno imamo 18. marc za seboj, a o avtonomiji še ni duha ne sluha. Nato je govoril o socialističnih poslancih, ki so bili izključeni iz stranke, in o onih socialistih, ki misli jo, da je socialistična stranka samo radi njih tu in radi njihovih avantur. To so tisti, ki so nas v najhujšem boju zapustili. (Medklici: Korena ste tudi spravili iz stranke). Govornik: O tem bom pojasnil le v toliko, da boste videli, da ni krivda na naši strani. (Drugi medklic:	Ni
treba govoriti, ker ga ni tukaj). Nato je padlo več glasov z zahtevo: Pojasniti, pojasniti, ker smo prijatelji javnosti in hočemo vedeti vse!) Govornik nadaljuje: Korena nismo izključili, ampak je šel sam tja, kamor gredo tisti, ki mislijo, da proletariatu ni mogoče pomagati z organizacijam, temveč z zedinjevalnimi akcijami med raznimi posamezniki. Koren je kršil strankin pravilnik, ker se ni podvrgel večini. Pri socialistih imamo namreč princip, da odločuje večina glasov. Glasovi so pa od vseh enakovredni. Tak princip je bil sklenjen na kongresu, za katerega so vsi glasovali. In tak princip bomo skušali tudi obdržati še §v naprej in to celo proti volji Korena, Svetka, dr. Koruna, Uratnika, Golouha itd., ker se nam zdi najpra-vičnejši. (Medklic; Kovač, ,neodvisnež‘: Na tak način boste pa sami ostali.) Govornik nadaljuje: Da, da, sami bomo ostali in poleg tega tudi čisti brez kompromisnih madežev. Nam je to ljubše, ker ne maramo več poslušati, da smo odvisni od posameznih Kristanov in Čobalov in da bi s tem dajali lepe priložnosti raznim bivšim komunistom, sedaj mešanim s klerikalci in radikalci. Nam je ?veta stvar program in Statut Če nas bo proletariat zapustil radi tega, ker smo dosledni, je to njegova, stvar. (Medklic: Kovač: Zedinjenje hočemo). Da, zedinjenje hočemo tudi mi, razlika med nami in vami je le ta, da se hočemi mi zediniti z organizacijami, a vi pa s osebami in če kaj nese še s klerikalci povrh. (Splošen smeh na Kovačah Mi pr?B vimo: zedinite se v Velenju, tukaj imate dovolj proletariata, ki še ni zedinjen (organiziran). Organizirajte, pa boste opravili veliko delo za zedinjenje. (Medklic Kovačev: Imate Va-lenčaka v stranki!) — Da, Valenčaka imamo tudi v stranki. (Medklici: Ga ni tukaj). Valenčak želi tudi zedinjenje z dr. Korunom, Čobal tudi. Torej ravno tako kakor neodvisneži. Sedaj smo na jasnem, neodvisnež se je vjel. Rudarji v Velenju pa pravijo, da zato niso organizirani, ker je Valenčak organiziran pri Uniji. Kakšna je to logika? — Neodvisnež Kovač je skušal svojo obstrukcijo nadaljevati s ,social-patrioti', Scheidemannom, Woskejem in trboveljskim rudarskim mezdnim gibanjem, ker se s. Krušič ni hotel vmešavati v godljo neodvisnežev. K debati so se oglasili ss. Martinšek, Znoj in Pevec, kateri je prečita! neko pismo, ki je bilo učinkujoče za »neodvisneze«. Vsi sodrugi so odobravali naš kurz v stranki. Dokaz k tem, da so razprodali več številk »Napreja«, vse pravilnike, kolikor jih je organizacija imela ter nabrali 55‘5o Din za tiskovni sklad »Napreja«. Ker je med tem časom kovač še nekaj brbral, da socialisti j že 30 let vodijo organizacije, pa še rjiso nič dosegli, je s. Leskošek razložili navzočim šel socialistični program, ih obče določbe ter dokazal, da so socialisti z< delom dosegli že nad 15 tojčkj programa, ki jih imamo uzakonjene. Med to razlago jo je neodvisnež Kovač odkuril. Nato je sodrug predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, kakršnega v Velenju že dolgo nismo imeli. Tudi v Velenju napredu-
jemo, če prav je bilo ob volitvah 29 »enotnofrontarjev«. Organizacija raste in se zboljšuje in izpopolnjuje, članstvo čita naš tisk. To nam je garancija, da zmagujemo.
s Škale. Članski sestanek se bo vršil v nedeljo 22. julija ob 3. popoldne pri Druksič v Škalah (Hrastovec). Ker ■je dnevni red zelo važen, naprošamo vse člane, da se sestanka zanesljivo udeleže.	Odbor.
s Škale pri Velenju. Kljub temu. ua s„o »neodvisne organizacije« razpečaie v enem tednu 600 izvodov »Strokovne borbe«, mislec, da bo šlo zdaj vse za njimi, napredujejo naše organizacije od dneva do dneva. V istem tednu smo mi pridobili čez 20 novih članov pa pravih članov, ki ne bodo samo danes vršili svoje dolžnosti, temveč tudi jutri In pojutrišnjem. Torej kolportiranje »Borbe« nam kar zaleže.. To naj bo »ne-odvisnežem« v dokaz, tla nas ni vedno mani, temveč vedno več. Tudi tistima dvema »sodrugoma« povemo to. da bosta že enkrat nehala prerokovati, da bo .-Naprej« poginil. Zaman si belite glavo. Smejemo se vsem takim, ker ' eme. da je list zdaj res v rokah naročnikov in organizacij in da ne bo pro.ua 1, ker delamo zanj in plačujemo redno svojo naročnin,,. »Naprej« bo napredoval, tudi čc se vsi »ueodvvsnežr«. »enotnofront-larji«. KorimoVci in (iolouhci na glavo postavite. »Naprej« piše resnico ■ in samo s to bomo zmagali:, to vidimo, ker čimdalje bolj trga ljudstvu lažnjivo bleščeča* mreno z oči. Zapomnite si! Ne, bo vam' dolgo več povolit begati zahrbtno naše organizacije! »Naprejevec«.
s Šoštanjska organizacija še ni obračunala za rnaj in za junij. Zakj ne? Ker je zdaj vodil vse posle nastavljenec bolniške blagajne Tekauc, ta pa si je mislil, da je boljše, če se ne briga več za obračun. Vodil je tudi druge organizacijske posle popolnoma na svojo roko, zdaj pa misli, da bo organizacija zaspala, ker drugi niso vajeni teli poslov. Pa se bodo kmalu navadili,, so /.e začeli, v kratkem sc bo vršil občni zbor. ki bo izvolil odbor iz delavstva, kt se potem sestankov ne bo več tako izogibalo, ko bo vedelo, da vodi samo svoje posie ...
s Globoko pri Brežicah. Tem potom opozarjamo vse naša člane kraj. org. SS.I in KI)Z, posebno pa zaupnike, ki so sprejeli funkcije ob izvolitvi kraj. odbora, naj redno plačujejo, sicer bodo izgubili že pridobljene pravice. Opozarjamo obenem tudi vse blagajnike kraj. org. SS.I in KDZ v brežiškem okrožju, da se ravnajo po sklepih izvrševafnega odbora, t. j. da pri obračunavanju pošljejo en izvod obračuna pokrajinskemu tajništvu, enega okrožnemu tajništvu, enega pa zadrže pri okr. org. v svrho kontrole. Okrožni tajnik brežiškega o-krožja SS.I in KDZ.
s Nekatere naše naročnike in druge naše dolžnike moti, da imamo na položnicah še vedno naslov »Ljubljana«. Tem spročamo. da to nič ne de, ker smo pri čekovnem zavodu že tako uredili, da dabivamo vedno vsa obvestila o denarnih pošiljatvah v Celje. Položnice s številko računa 11.959 so pravilne.
s Dolžnikom. Vse krajevne organizacije SS.iJu KDZ in zaupnike prosimo, naj čimpnej obračunajo za Strankin nrogram in pravilnik, druge brošure In posebne izdaje »Napreja«. Z zamudami ovirajo redno poslovanje tudi nam Zlasti za Majski list naj obračuna vsak takoj, ker je; čisti izkupiček namenjen sirotam žrtev na Zaloški cesti. Potrudite se!!!
s Za maj je obračunala še sledeča organizacija : 20. Mežica 79; zadnji izkaz 1005 članov, zdaj skupai 1084 članov.
s Za junij so obračunale še sledeče organizacije: 8. Zabukovca 21 ; 9. Ljubljana 12; 10. Trbovlje 122 ; zadnji izkaz 320 članov zdaj skupaj 475 članov.
Ez strok, gibanja.
Vabilo.
Na temelju sklepa Okrožne strok, komisije v Celju z dne 6. jul. tl. sklicuje podpisano tajništvo redno letno okrožno strokovno konferenco, ki se po vršila v nedelje 22. jul. ob 8. zj. fr,, prostorih gostilne pri Janžeku (Za kresijo) v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo tajništva, 2. poročilo kontrole, 3. poročilo delegatov,
4.	akcija in taktika, 5. socialna polivka, 6. saniranje Okrož. strok, ko-
misije v Celju, 7. slučajnosti. Podružnice vseh naprednih strok, organizacij, ki se nahajajo v ceijskem o-krpžju, pošljejo za vsakih 50 članov po enega delegata. Volitev delegatov se mora izvršiti na sklicanih shodih. Delegati se morajo okrož. strok, tajništvu javiti najpozneje do 20. julija pismeno. Povabljeni so tudi zastopniki osrednjih društev in drugih na razrednem stališču stoječih organizacij.
Tajništvo Okrožne strokovne komisije v Celju, g Org, lesnih delavcev nam sporoča, da se je pogajanje pri tvrdki Perger v Mislinjah, ki se je vršilo pretekle dni pri okr. glavarstvo v Slovenjem gradcu, izjavilo, ker Perger ni pristal na nikakšno povišanje plač, da-siravno je delavstvo tam v obuonem stanju, vse boso in nago, izstradano do kosti. Ravnokar nam pa sporočajo, da bo danes v četrtek ob 12. izbruhnila splošna stavka, ker bo zastavkaio okoli 300 delavcev. Naše podr. KDZ obveščamo, da so delavci, ki stopijo v stavko, pripravljeni za časa stavke prevzeti razna poljska dela. Kdor co-trebuje delavne moči, naj obvesti jčim preje o tem uredništvo »Naprej.«
vidimo, kako se naše shrambe trtno- j že !)
Utrinki.
Vdstnik »Svobod«**«
v Hrastnik. Ustanovni občni zbor
ll.	podružnice »Svobode« v Hrastniku se bo vršil v nedeljo 22. trn. ob 10. dopoldne v zadružnem lokalu steklarjev. Vseh proletarcev in proletark dolžnost je, da se zbora gotovo udeleže. Dnevni red: Volitev odbora; raznoterosti. Pripravljalni odbor.
Širite proletarski tisk!
Tiskovni sklad.
Prejeli srno od 1. I.		
do 11. Vil. 1923	Din	11.544’—
A. Leskošek, Celje, neiz-		
rabljene diete		15 —
Nabrano na shodu v		
Velenju	»	55’50
Ivan Kamenar, Poljčane	;>	12'50
Andrej Brumen, Črna	»	10 —
Franc Lepko, Prevalje	»	10’—
Viktor Šmigovec, Celje	»	3'—
Franc Rinaldo, Trbovlje	»	2'50
Alojzij Kauf »	»	5'—
Jurij Naglav »	»	8'—
Ivan Pajko »	»	2'—
Franc Merze! »	»	1350
Ivan Polak »		2 —
Franc Urbanija »		2'—
Franc Klenovšek »	v	0’50
Ernest Jurjavec »	y>	2'—
Viktor Šviga »		5'50
Franc Sudež »		r—
Anton Alič »	»	2"-nr"
Ivan Majcen »	»	'V—
Franc Merze! •>	»	2 —
To Sni ono.
Ganljiv divjaški običaj. Ljubezen ima svoj slovar, ki gotovo največ takrat pove. kadar med zaljubljencema nastane molk. Ena najbolj dražestnih ljubavnih rečenic je gotovo ta-le. »Kar snedel bi te od ljubezni!« A med našimi zaljubljenci menda nihče ne ve, da neka daljna plemena v Južni Ameriki ne govorijo samo tako, temveč to tudi delajo. Pleme Kukumas smatra za svojo najlepSo šego, da pokojniku izkaže največjo čast s tem, da njegovo mrtvo telo priredi za slastno pojedino. Njegova vera pravi: Bolje je mrtvemu, da počiva v človeških želodcih kakor v hladni zemlji. Posebno »genljiv« je ta običaj takrat, če smrt zaljubljencu ugrabi ljubico. Ncutcšeni fant se vrže na njo in jokaje trga iz nje po-edine kose, da s čim večjim apetitom dokaže svojo neizmerno ljubezen. Fant, ki sne eelip truplo svoje mrtve ljubice, velja med plemenom Kukumas kot vzor ljubezni in stanovitnosti. Starci ga mladini priporočajo za vzgled. Pa recite, da niso upoštevanja vredne domače šege in navade!	>
Ne smejati se! Stara Urška (ki ima opraviti z denarjem in računa še vedno po stari veljavi, pride v lekarno): »Gospod, dajte mi za pet krajcarjev maže za rane«. Lekarnar: »Za božjo voljo. kaj-ste padli z neba?« Urška: »O ne, z tojtre«.
skupaj Din 11.699'-
Sodragi, posnemajte! Več koristiš, - tudi sebi, veruj to — če daš za tiskovni sklad kakor za čašo piva! (Op. ur.: Zdi se nam kakor, da bi se ves svet boril proti škodoželjnosti tistih, ki nas hočejo sleči do kosti, ko
Naročajte dnevnik ?,NAPREJ“ in tednik „LJ UI)SKI GLAS"!
Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor!
Puška ni nič vredna — za tistega, ki je nima. To spoznavajo polagoma tudi tisti, ki so včasi trdili, da sploh nič ni vredna.
Revolucije se he delajo, ampak nastajajo. Dekretirnti revolucijo je potrata časa.
Med proletariatom in sodrgo, ki jo socialistični teoretiki imenujejo Gum-penproletariat« je velikanska razlika. Da obstaja taka drhal,, je največ kriv kapitalistični sistem; toda zaradi krivde kapitalizma ne postaja ta razred nič boljši. V revolucionarnih časih lahko igra veliko vlogo; nikdar pa ne more biti no-sitelj socialistične ideje. Capinski proletariat vodijo le egoistični instinkti. Pripravljen je ropati, krasti, prodajati sc tistemu, ki bolje plačuje, služiti danes revoluciji, jutri pa reakciji. Enkrat je na strani anarhije, drugič na strani avtokracije. S proletariatom, s katerim računa socializem, nima ta sodrga nič o-praviti.
*
Ljudstvo izgublja vero v izveii-
čanje, v nebesa, v večni peklenski ogenj radi istih vzrokov kakor duhovniki episkopalne in drugih ver. Znanost je s svojimi dognanji obledila verske dogme in veda širi svoje žarke dognanja tudi med maso. Kar se tiče klno-slik, so večinoma prirejene za versko propagando. Te veri niso škodljive.
Mordt ni daleč Čas, ko bodo
krščanske cerkve zavrgle pekel, ki ga rabijo za strašilo vernikov že toliko stoletij. Iznašle bodo druge kasr.i in druge verske resnice, ki bodo nekoliko verjetnejše od sedanjih za vernike, ki samo verujejo, a ničesar ne vedo. Toda če tudi vere odpravijo pekel peklenščkov, bo na svetu vendar še pekel, v katerem se žge, strada, zmrzn e, boleha in trpi pomanjkanje na rr.mjone ljudi. Duhovniki bi storili dobro delo, če bi učili svoje privržence in jih usposobili, da bi znali odpraviti peke’, ki je res tukaj. To nalogo vrše sedš' samo socialisti, ki pa jih za odpravo pekla ni še dovolj. Pekel, ki ga nikjer n:, je lahko odpraviti. Odpravljati peke , ki je, je težko, dolgotrajno delo.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ*. Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celi®,
za kompresor in bencin motorje sprejme takoj
jSEcgrad1 d. d. Ljubljana.
Kiha 40Wi
je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Pražana »Žika« d. z o. z. Ljubljana — Rož. dol.
Ženske, »j
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom.
V posebnih slučajih
zahtevajo žene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo
spocielno sredstvo-
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
EL Buli, len II, GmpMerclr. 11501.
i.-VAl v/
, ’ T j-
iSM
,
»KPjS?
Najmodernejši, največji in najiuksurijoznejši oceanski parnik.
Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udo.nost.
v vseh razredih.
¥ H©w Y©Hk
7. avgusta, 28. avg. 18. sept. 8. okt. 29. okt. itd., vsake tri tedne v torek od Southamoton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom čpedaj navedenih naslovov.
BREMEN-NEVI/ TORK
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ljivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. »George Washington« »President Fillmote« »President Harding« »President Roosevelt« »America«	»President Arthur«
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 216. Ugodna prilika za prevažanje blaga.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, podružnica v Ljubljani: Za-;_družna Zveza, Ljubljana.