KRJlZMCA EDyA«AKM»eu* V CEUU______ Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 13 Rogaška Slatina Junii - julij 1985 Primerjamo poslovne dosežke Steklarne z grupacijo 011-219 Uspešnejši, a ni razlogov za samozadovoljstvo! Tako bi lahko na kratko povzeli bistvo iz analize o primerjavi poslovnih dosežkov naših tozdov s sorodnimi v Jugoslaviji za grupacijo proizvodnje ostalega stekla s šifro dejavnosti 011-219. Že nekaj let namreč objavljamo nekatere najzanimivejše podatke iz periodičnih in zaključnih računov za omenjeno dejavnost, ki jih pripravi služba SDK. Mi jih pa uredimo, primerljive izberemo in vse skupaj opremimo s komentarjem. Pač zato, ker je prav, da vas redno seznanjamo s podatki, ki so lahko pomemben pripomoček pri obravnavi rezultatov gospodarjenja, saj se lahko po nekaterih kazalcih o uspešnosti poslovanja primerjamo s sorodnimi delovnimi in temeljnimi organizacijami. V nadaljevanju najprej predstavljamo nekatere značilnosti o lanskoletnem poslovanju celotne grupacije v primerjavi z letom 1983, nato pa predstavljamo našo uspešnost v primerjavi z ostalimi tozdi. še nadalje skromna rast zaposlovanja V primerjavi z leti 1980,1981 in 1982, ko smo bili priča res dinamičnim stopnjam rasti zaposlovanja, med 10 in 15% letno, je ta v zadnjih dveh letih močno upadla. Lani se je število zaposlenih v naši grupaciji, ki pa ne zajema vseh steklarn, povečalo le še za 1%, od tega v Sloveniji za 4%. To pomeni, da je bilo zaposlovanje v drugih republikah še skromnejše. Precej je upadlo število zaposlenih v posameznih brusilnicah. V naši delovni organizaciji smo zaradi novin investicij že v lanskem letu zaposlili precej delavcev in pričakovati je takšno dinamično naraščanje zaposlenih vse do leta 1987. Takrat bodo iz Steklarske šole prišli še zadrgi štipendisti, ki jih namensko štipendiramo za polno zaposlitev novih proizvodnih kapacitet. Nizka raven dohodka kljub dokaj visoki nominalni rasti Kljub temu, da je indeks rasti dohodka na zaposlenega v grupaciji na ravni SFRJ dokeg visok (158), ta podatek zbledi, če vemo, da so za ta odstotek porastle tudi cene proizvajalcev. Torej se dohodek na zaposlenega realno ni povečal. Tudi sicer lahko trdimo, da je dohodek na zaposlenega v absolutnem znesku res nizek. Naj npr. omenimo, da smo pri investicijskih programih že \ Preberite! Zaenkrat vse po načrtih 4 Pomembno za vsakogar! 5 Kaj storiti...?___________7 Večji poudarek steklarski industriji 8 Evidentirali smo možne kandidate za svoje delegate 9 Kritično o usmerjenem izobraževanju______________H V maju 1829 delavcev 12 Solidarnostni dan za celjsko bolnišnico 13 Kaj je umetnost?__________14 Lažje do stanovanja_______14 Z različnimi posojili 15 Nagradna križanka št. 128_16 V_______________________________J konec prejšnjega srednjeročnega obdobja v Sloveniji zahtevali, naj znaša dohodek na zaposlenega delavca {400.000 dinarjev po cenah iz leta 1979. JŠele s to primerjavo ugotovimo - v inašem primeru gre za cene iz 1984 leta, kako nizko raven dohodka pravzaprav ustvarja naša grupacija na ravni SFRJ; še posebej, če se primerjamo z nekaterimi drugimi dejavnostmi. »Kako do večjega dohodka v bodoče?« bo zagotovo osrednje vprašanje, ki ga bo treba čim prej razrešiti, sicer lahko naša dejavnost ki ne po veličini in ne po pomembnosti ne sodi med »izbrane«, v celoti zabrede v še večje težave. Vse dražja energija, velike, ponekod močno predimenzionirane zmogljivosti, slaba kakovost in tehnološki zaostanek ob nizkih povprečnih osebnih dohodkih in skromna akumulacija, so podatki, ki morajo vzbujati skrb. Če dodamo temu še prenasiče-nost domačega tržišča in nenehno padanje življenjske ravni kupcev, je vzrokov za kritično oceno sedanjega položaja več kot dovolj...! Povečan delež akumulacije in izboljšana ekonomičnost Tudi podatki o tem, da se je povečal delež akumulacije v primerjavi z dohodkom in v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, nam ob skromni ravni dohodka in res nizkih povprečnih čistih osebnih dohodkih na delavca ne dajejo povodov za zadovoljstvo. Kažejo pa na to, da se vendarle zavedamo vseh težav. Tudi podatek o tem, da seje na ravni grupacije v SFRJ izboljšala ekonomičnost poslovanja, merjena kot razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi v primerjavi z 1984 letom in prejšnjimi leti, vendarle kaže, da se je po več letih nekaj premaknilo. Istočasno pa so se zmanjšale izgube na zaposlenega delavca. Zato je res škoda, kot že rečeno, da vsi ti podatki zbledijo ob vseh prej navedenih podatkih in skromni ravni poslovnih dosežkov z {nekaterimi drugimi dejavnostmi, j Še posebej zaskrbljujoči so podatki !o povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkih na zaposlenega delavca v 1984 letu, kajti 19.533 dinarjev osebnega dohodka je za zahtevne steklarske poklice res nizko. Če pogledamo posamezne dohodke, tiste najnižje, ki so pod 10.000 dinarjev pa nas ob draginji morajo resnično zaskrbeti!. Mi smo bili precej uspešnejši, toda... Če boste podrobneje pogledali tabelo 1, boste ugotovili, da so bile naše temeljne organizacije po vseh kazalcih bistveno uspešnejše, kot kažejo podatki za raven grupacije. Toda, kot smo že v naslovu in uvodu omenili, nam to ne dopušča samozadovoljstva, saj je naš cilj prav gotovo nenehno večanje dohodka in nadaljnji uspešni razvoj. Če se kot delovna organizacija primerjamo z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami iz drugih dejavnosti, ugotovimo, da na nekaterih področjih poslovanja še precej zaostajamo... Res je sicer, da mi dosegamo večji delež čistega prihodka z izvozom v razmerah, ko je ponudba večja od pov- Tabela 1: Primerjalni podatki o poslovnih dosežkih tozdov grupacije 011-219 (proizvodnja ostalega stekla) po zaključnih računih 47 tozdov za leto 1984 (v absolutnih vrednostih in indeksih za primerjavo z letom 1983 (po podatkih SDK) Temeljne organizacije Povprečno zaposleni po stanju konec meseca Dohodek Akumulacija Akumulacija na delavca v dohodku proti sredstvom Število Indeksi Din Indeksi Delež v % Indeksi Delež v % Indeksi Povprečje grupacije SFRJ 14.522 101 615.212 158 13,7 108 5,0 114 Povprečje grupacije SRS 3.462 101 783.600 159 15,7 112 6,3 98 Steklarna »BK« I-IV1 1.203 106 1,126.939 167 28,0 106 24,0 108 Steklarna »BK« I-IV2 1.382 105 1,038.958 172 24,4 107 23,5 111 Osnovna izdelava 443 103 1,383.687 177 31,3 114 31,6 121 Dodelava 174 105 855.958 145 18,2 69 19,5 69 Kristal 408 110 1,061.984 161 28,8 104 20,9 71 Dekor 178 106 875.398 170 21,3 125 14,0 222 Dalmacijakristal 97 101 359.369 260 11,9 - 10,7 - Tehnokristal 82 96 398.435 291 12,2 - 12,6 - Steklarna Hrastnik 1,129 98 716.793 119 0,1 2 - - ISK Zaječar, OOUR I. 1.467 117 793.814 180 24,2 119 7,1 129 Samobor, OOUR Oblikovanje 256 100 723.959 169 8,5 193 7,6 165 Ruočno-duvano staklo Skopje 306 89 437.719 105 5,4 235 3,3 471 Ručno trgovačko staklo Paračin 1.231 96 337.028 163 - - - - »Steklo« S. Bistrica 377 107 807.956 160 20,2 95 14,6 111 »Ukras« Alibunar 206 113 364.861 147 - - - - Fabrika stakla Prokuplje 493 111 392.449 118 1,9 48 1,1 65 Oplemenjivanje Samobor 400 100 536.631 133 5,7 88 4,1 73 ISK Zaječar, OOUR II. 396 89 458.631 161 5,8 64 37,8 564 ISK Zaječar, OOUR Preševo 391 89 482.482 171 - - - - ISK Zaječar, OOUR Sokob. 266 87 479.689 172 2,0 30 0,4 25 ISK Zaječar, OOUR Kladovo 295 90 428.776 152 4,8 120 3,6 277 SK Zaječar, OOUR Pehčevo 207 103 339.931 106 3,9 139 1,6 100 ISK Zaječar, OOUR Preševo 357 99 331.271 189 1,4 45 0,3 43 OZT Zaječar, SSV Skopje 150 94 189.568 123 - - - — OZT Zaječar, SSV Kratovo 150 99 264.621 127 4,4 157 12,0 162 OZT Zaječar, S. izvor Kičevo 207 101 175.904 121 - - - - OZT Zaječar, Kraševo 141 97 212.022 134 - - - OZT Zaječar, Debar 164 115 2.798 2 - - - - Proizvodni tozdi v Rogaški in v Kozjem Vsi proizvodni tozdi (tudi oba dalmatinska!) A = dohodek na delavca, B = akumulacija v primerjavi s sredstvi, C = čisti osebni dohodek na delavca in Č = sredstva na delavca 2 Izvozni izdelki v tako imenovanih box paletah čakajo na kontejner - foto Z. Novak Povprečno uporabljena Celotni prihodek Izguba na delavca Povprečni neto Mesto v grupaciji sredstva na osebni dohodek delavca sredstvom A B C Č3 Din Indeksi Indeksi Indeksi Din Indeksi Din Indeksi 1,669.925 151 151,0 104 38.568 60 19.533 143 — — — — 1,980.954 160 159,9 97 37.895 24.075 147 - - - - 1,315.338 164 266,7 111 - 26.186 157 — — — 1,207.453 165 269,8 112 - 24.783 158 - - - - 1,372.439 167 235,5 107 - 29.006 159 4 2 3 22 759,425 144 227,9 100 - 22.884 159 11 5 14 35 1,465.000 235 331,0 127 - 25.015 156 6 4 10 20 1,333.309 97 408,0 117 - 24.803 157 10 8 11 24 399.271 130 417,6 152 - 13.144 156 35 11 41 42 384.693 191 • 369,9 150 - 15.743 164 31 9 34 43 1,104.414 126 132,0 94 - 21.379 134 17 — 18 29 2,702.371 169 148,2 101 - 26.458 183 14 17 6 8 816.861 198 180,2 100 - 22.700 147 16 16 15 34 711.006 55 136,4 105 - 18.138 130 29 24 24 37 883.846 167 171,2 104 1.545 4 16.402 134 38 - 30 32 1,119.744 136 199,5 102 - 26.064 160 13 7 8 28 641.000 132 179,0 97 - 17.369 156 34 - 29 39 709.626 94 158,3 95 • 15.949 122 32 28 32 38 737.913 156 304,8 96 - 19.884 147 23 21 22 36 70.564 18 118,3 101 - 17.423 143 28 1 28 47 1,354.491 135 201,4 106 - 15.985 162 26 - 31 23 1,999.823 227 136,3 89 - 14.846 160 27 31 37 11 564.035 85 177,0 117 - 14.963 141 30 22 35 20 819.290 152 190,6 90 - 12.209 108 36 26 43 33 1,238.018 162 126,8 93 - 13.602 157 39 32 40 25 137.446 82 131,3 96 111.318 277 17.739 164 42 - 25 45 98.628 127 195,9 109 - 8.822 110 40 10 47 46 345.666 185 144,8 99 96.857 168 12.096 123 43 - 44 44 430.480 100 174,1 120 2.977 13 9.412 113 41 - 46 41 1,728.462 315 100,6 68 348.156 345 11.220 103 45 - 45 16 praševanja in ko je ta tudi na domačem tržišču vse večja, pa se vendarle moramo vprašati, ali smo storili vse, da bi dohodek naraščal še bolj dinamično? Kgjti, ne glede na pogoje go-spodaijenja posameznih grupacij, je vendarle edino dohodek tisti, ki odreja kvaliteto našega življenja, naše osebne dohodke, našo akumulacijo in našo socialno varnost. Z zagonom nove investicije upamo, da bomo živeli boljše in da bo to tista razvojna vzpodbuda, ki nam bo omogočila, da se bomo še naprej uspešno razvijali, saj bodo kmalu v ospredju predvsem kvalitativni dejavniki razvoja. iZLATKO NOVAK Investicijska dela v Steklarni so se prevesila v sklepni del... Zaenkrat vse po načrtih... Gradnja novih objektov ter montaža novih strojev v Steklarni sta se prevesili v sklepno fazo. Praktično so že vsi objekti zgrajeni, prav tako pa je v pretežni meri zmontirana že vsa oprema. Sedaj je na vrsti le še zunanja ureditev okoli skladiščno-proizvodne hale ter dokončna obdelava prostorov nove komerciale. ! V kratkem bo stekla proizvodnja v novi talilnici. Zmontirani so že vsi stroji za izdelavo in dodelavo steklenih izdelkov. Konec junija smo začeli predgrevati novo električno kadno peč za taljenje stekla, v prvi polovici julija pa smo že pričeli poskusno proizvodnjo steklenih izdelkov. Vsa oprema za proizvodnjo pihanih in stiskanih steklenih izdelkov je najsodobnejša in je pretežno uvožena, le del je tudi domače. Uvoženi so zlasti stroji za izdelavo in oblikovanje steklenih izdelkov, dočim so domači stroji za drobljenje in transport črepinj hladilnice, ostala manj zahtevna oprema v talilnici in vsa oprema brusilnice. Montaža vse opreme je praktično končana in nared za zagon. Da so vse stroje zmontirali, pa je bilo treba spojiti nešteto kablov, zmontirati najrazličnejše instalacije in jih napeljati do Takole je videti novo delovno mesto v novi brusilnici! foto Z. Novak strojev. To so instalacije za komprimi-rani zrak, za vakuum, za hladilno vodo s hladilnim stolpom, za poganjanje električnih motorjev, agregatov, kompresorjev, vakuumskih črpalk itn. Pri vsem tem so sodelovali različni delavci, največje breme pa so nosili naši monterji, ki so pod nadzorom dobavitelja opreme montirali stroje in tako tudi pripomogli k hitrejši in cenejši montaži. Vzporedno z montažo opreme v talilnici je potekala tudi montaža novih brusilnih strojev v drugi brusilnici, tako da je montaža že končana in da je proizvodnja že stekla. Zaradi velikih inflacijskih gibanj med gradnjo objektov in zaradi drugih stroškov, ki so nastali med njo, se je predvidena vrednost investicije okrog 181 milijard starih dinarjev nekoliko povečala. Pri tem je prišlo do podražitve gradnje objektov, v precejšnji meri > pa so na povečanje investicije vplivale tudi razlike, ki so nastale pri obdelavi uvožene opreme zaradi tečajnih razlik od začetka investicije do njene dobave. Kljub povečanemu finančnemu obsegu investicije pa je potekala gradnja objektov in montaža opreme nemoteno, zato se je poskusna proizvodnja v novih obratih začela po planu in brez zakasnitev. V okviru sedanje investicije pa predvidevamo še adaptacijo ali prenovo obstoječih objektov brusilnice in kislinske polirnice, ureditev zunanjih površin okrog obstoječega dela tovarne ter porušitev sedanjega obrata za družbeno prehrano in zgraditev novega. Zaradi preselitve brusilnice ter kislinske polirnice je nujno sedanje prostore preurediti za nove namene proizvodnje, če hočemo čimbolj funkcionalno in optimalno povezati delovne faze v proizvodnji steklenih izdelkov. Pri adaptaciji omenjenih prostorov bodo prostori nasproti peči 1 in 2 namenjeni dodelavi in končni izdelavi izdelkov iz kristalina. Tam bo tudi do- Zunanji videz objekta, v katerem je nova kislinska polirnica - foto Z. Novak delava teh izdelkov (prestavljen stroj bikok) slikarija, žigosanje ter vezalni-ca. Prostori nasproti plinske kadne peči ter električne kadne peči pa bodo namenjeni dodelavi, popravilu in označevanju kristalnih izdelkov. Prav tako že poteka adaptacija skladiščnih prostorov za kristalno steklo ter za nevtralizacijo. V preurejenih prostorih bodo naši sodelavci izdelovali in vzdrževali modele ter skladiščili rezervne dele za stroje. Tako so v glavnih obrisih potekala in še potekajo investicijska dela! Pred nami pa so še mnoge zahtevne naloge; predvsem najpomembnejša, da čim prej steče proizvodnja v zaželenem oziroma predvidenem obsegu. O finančnih vidikih oziroma podražitvah investicije pa bomo, upajmo, pisali že v prihodnji izdaji »Steklarja«!? MIRAN JUNEŽ Oblikovanje pokojninske osnove Pomembno za vsakogar! Za izračun pokojninske osnove se upošteva osebni dohodek , ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa, dobil zavarovanec za svoje živo in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, v kateri je bil zavarovanec v delovnem razmerju. V pokojninsko osnovo se šteje tudi... Za izračun pokojninske osnove se šteje tudi; • osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, če se tako delo šteje kot poseben delovni pogoj in za delo z nepolnim delovnim časom; • nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji določenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela v skladu z zakonom; • nadomestila osebnega dohodka izplačana po predpisih o delovnih razmerjih (letni dopust, prazniki); • nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja; • nadomestila po predpisih o zdravstvenem varstvu; • nadomestila za invalide, ki zaradi zmanjšane delovne zmožnosti opravljajo delo v krajšem delovnem času; S nadomestila za matere v času dojenja otrok in dokler otrok ni star tri leta, če je to pomembno za otrokovo zdravje. Kaj določa zakon? Po zakonu o delovnih razmerjih je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas v primerih potresa, požara, poplave oziroma druge elementarne ne- sreče, ki zadene delovno organizacijo ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, dokler je nujno, da se reši človeška življenja ali obvaruje zdravje občanov. Se pa takšno delo ne šteje kot poseben delovni pogoj in se torej tudi ne šteje v pokojninsko osnovo. Za omenjeno dobo se lahko uvede delo prek polnega delovnega časa tudi v naslednjih primerih: • ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov; • da se z nepretrganim delom prepreči kvaijenje surovin ali materiala oziroma odvrne okvaro na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, kakor tudi, da se zagotovi za njihov nepretrgan potek dela potrebne surovine ali repromaterial; Graditelji so doslej hitro opravljali svoja dela... - foto Z. Novak Energetsko-regulacijski sklop nove peči - foto Z. Novak • da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, ali da se opravi delo za vojaške namene. Delo prek polnega delovnega časa se šteje za poseben delovni pogoj in se ne upošteva v pokojninsko osnovo. Prejemki, ki se jih ne všteva v pokojninsko osnovo so: zneski, ki jih je zavarovanec prejel iz naslova dopolnilnega dela (nadure), nagrade, prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, kilometrina, regres za dopust in odpravnina. Skupni osebni dohodek, ki ga doseže delavec z delom v polnem delovnem času, v času krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas. Znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas, se izračuna takole: skupni znesek osebnega dohodka, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, se deli s številom ur, ki jih je delavec prebil na delu s polnim delovnim časom, s časom, krajšim ali daljšim od polnega delovnega časa, določenega z zakonom in samoupravnim splošnim aktom ozda v skladu z zakonom, (osebni dohodek delavca v letu in ure, nadomestilo za boleznine v letu in ure - boleznine se upošteva s 100% osnovo in valorizira s faktorjem iz predhodnega leta). Preračunani znesek se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. Pokojninsko osnovo se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dosegel v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja, ki so zanj najugod- nejša. To omogoča, da zavarovanec neposredno uveljavi tisto obdobje, v katerem je bil najuspešnejši. Tako skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja z izračunom s pomočjo računalnika zavarovancu predoči najugodnejšo pokojninsko osnovo za odmero pokojnine. Za odmero pokojninske osnove, od katere se odmeri pokojnino, se vzame osebne dohodke, dosežene od 1. 1. 1966. Valorizacija Zaradi medsebojne vrednostne primerljivosti osebnih dohodkov, doseženih v prejšnjih letih zavarovanja, je te treba valorizirati ali nanovo vrednotiti. Valorizacija ni individualizirana, temveč se osebne dohodke iz prejšnjih let zavarovanja valorizira glede na povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike. Valorizacijo se opravi tako, da se osebne dohodke, ki jih je dosegel zavarovanec v prejšnjih letih zavarovanja, preračuna na vrednost osebnih dohodkov iz predzadnjega leta dela. Tako se opravlja sedaj. V zakonu pa je določeno, da se osebne dohodke valorizira na zadnje leto dela, vendar je uporabljanje te določbe odloženo do leta 1986. Pri odstopanju gibanj osebnih dohodkov zavarovanca nad povprečne osebne dohodke zaposleiiih v republiki ali pod nje je pokojnina nekoliko višja oziroma nekoliko nižja. Valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let dela določi skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja s sklepom v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v SR Sloveniji v preteklem letu. Primer: zavarovancu, ki je npr. izka- zal obdobje 1967-76 kot najugodnejše za izračun pokojnine, upokojil pa se je v letu 1982, se je pokojninska osnova izračunala tako, da so osebne dohodke iz osmih let valorizirali na raven leta 1975, iz leta 1975 in in iz leta 1976 pa so jih upoštevali v nominalnih zneskih. Na podlagi ugotovljene pokojninske osnove se je glede na dopolnjeno pokojninsko dobo upokojencu odmerilo pokojnino (kot da se upokojuje leta 1976). Pokojnina pa se je potem, upoštevajoč sklepe o uskladitvah pokojnin, uskladila na vrednost iz leta 1982. Odmera starostne pokojnine Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe po pričujoči tabeli: Pokojninska doba Zavaro Zavaro vanec vanka % % 15 let 35 40 15 let, 6 mesecev 36 41,5 16 let 37 43 16 let, 6 mesecev 38 44,5 17 let 39 46 17 let, 6 mesecev 40 47,5 18 let 41 49 18 let, 6 mesecev 42 50,5 19 let 43 52 19 let, 6 mesecev 44 53,5 20 let 45 55 20 let, 6 mesecev 46 56 21 let 47 57 21 let, 6 mesecev 48 58 22 let 49 59 22 let, 6 mesecev 50 60 23 let 51 61 23 let, 6 mesecev 52 62 24 let 53 63 24 let, 6 mesecev 54 64 25 let 55 65 25 let, 6 mesecev 56 66 26 let 57 67 26 let, 6 mesecev 58 68 27 let 59 69 27 let, 6 mesecev 60 70 28 let 61 71 28 let, 6 mesecev 62 72 29 let 63 73 29 let, 6 mesecev 64 74 30 let 65 75 30 let, 6 mesecev 66 76 31 let 67 77 31 let, 6 mesecev 68 78 32 let 69 79 32 let, 6 mesecev 70 80 33 let 71 81 33 let, 6 mesecev 72 82 34 let 73 83 34 let, 6 mesecev 74 84 35 let 75 85 35 let, 6 mesecev 76 - 36 let 77 - 36 let, 6 mesecev 78 - 37 let 79 — 37 let, 6 mesecev 80 - 38 let 81 - 38 let, 6 mesecev 82 - 39 let 83 - 39 let, 6 mesecev 84 — 40 let 85 Tudi brusilnica je že pripravljena za selitev - foto Z. Novak LJUBA TIŠMA Začela se je politična akcija za volitve delegatov in delegacij v letu 1986 Kaj storiti...? Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije je 24. maja sprejela skupaj s svetom zveze sindikatov Jugoslavije Program politične aktivnosti za pripravo in izvajanje volitev delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v 1986. letu. Iz tega dokumenta povzemamo nekaj najpomembnejših poudarkov, predvsem o nujnih nalogah, ki jih morajo v organizacijah združenega dela oziroma v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Volitve delegacij in delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti bodo v času, ko naš delavski razred in vsi delovni ljudje vlagamo izredne napore, kako bi v otežkočenih gospodarskih razmerah in kljub poslabšanemu življenjskemu standardu hitreje izboljšali naš sedanji gospodarski položaj, odpravili druge probleme in zagotovili daljnji uspešen razvoj proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov. Sedanje zahtevne razmere zaradi težav v lastnem razvoju in zaradi zaostrenih ekonomskih in političnih odnosov v svetu nam nalagajo, da ob popolni enotnosti in povečani družbeni odgovornosti bijemo odločen boj za uresničevanje velikih nalog, ki smo si jih zadali v sedanji fazi našega razvoja. Delegatske volitve v prihodnjem letu nam morajo pokazati moč in sposobnost naše družbe, da s polno mero kritičnosti do lastnih slabosti odpiramo nadaljnje možnosti trdnega samoupravnega in demokratičnega razvoja. jV tem duhu mora potekati vsa volilna aktivnost. Pred vsemi delovnimi ljudmi in občani ter njihovimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi organizacijami je velika dolžnost, da do volitev temeljito analizirajo, kaj je in kaj še ni uresničeno na glavnih poteh našega socialističnega razvoja in kako so delegati, delegacije in delegatske skupščine ter vsi drugi družbeni dejavniki izpolnili svoje zadolžitve in obveznosti. Socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov in druge organizirane socialistične sile so posebno odgovorne dvigati zavest, kako je za nadaljnji razvoj našega sistema odločilno, da se težišče družbene moči, predvsem pa odločanje o dohodku in nadzor nad njim prenaša na zbore delavcev, na delavske svete, na njihove delegacije in da sveti združenega dela prerastejo v prevladujoče svete v skupščinskem sistemu. Prav tako je treba povečevati vlogo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti pri sprejemanju odločitev na zborih in re-m ferendumih v skupščinah krajevnih skupnosti ter pri delovanju drugih oblik samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov - hišnih svetov, svetov potrošnikov, interesnih zborov in drugo. V tem cilju morajo delegacije, delegati, skupščine in druge institucije našega družbenopolitičnega sistema poročati o svojem delu delovnim ljudem in občanom, ki sojih volili. Iz teh poročil mora biti razvidno, koliko so te organizacije prispevale, da delovni ljudje in občani v večji ali manjši meri uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveze in odgovornosti. Posebej pomembno je, kritično oceniti delo in odgovornost strokovnih služb, izvršnih organov in organov uprave ter storiti vse, da bo njihovo delo usklajeno s potrebami delegatskega odločanja v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti. V intenzivni politični dejavnosti za pripravo na volitve in med volitvami moramo nameniti posebno pozornost večanju vloge delegacij in njihovi odgovornosti za kadrovsko konstituiranje skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, njihovi čimbolj naravni zvezi z dejanskimi nosilci samoupravnih interesov in njihovemu usposabljanju, da se temeljni proizvodni odnosi čim močneje uveljavijo v celotni organizaciji družbe. Z volilnim zakonom, s pravili in samoupravnimi splošnimi akti moramo težiti, da se volilne enote, število in vrsto delegacij, ter konference delegacij postavi tako, da se čim bolj neposredno in določno konstituirajo ter trajno odražajo samoupravne interese svojih sredin in krepijo odgovornost delegacij, delegatov in vseh nosilcev funkcij. Izhajati je treba iz tele opredelitve: temeljna naloga delegacij iz združene- ga dela je zagotoviti kakovostne spremembe odnosov pri razpolaganju z dohodkom, še posebej s tistim delom dohodka, ki se ga izloča za pokrivanje splošnih skupnih in drugih potreb, upoštevajoč pri tem realno mogočo stopnjo zadovoljevanja družbenih potreb in objektivne možnosti združenega dela. Zaradi tega morajo biti te delegacije trdneje povezane z zbori delovnih ljudi in delavskimi sveti. Delavskim svetom v tozdih je treba omogočiti, da bodo hkrati tudi v funkciji delegacij za posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ah materialne proizvodnje. Demokratizacija volitev je v največji meri vezana na pravočasno in kvalitetno pripravo, ki naj omogoči množično udeležbo, demokratično vzdušje ter polno in svobodno pobudo delovnih ljudi in občanov pri predlaganju delegatov. Zato se bosta socialistična zveza in zveza sindikatov prizadevali za demokratično naravo in aktualno vsebino predkandidacij skih zborov, za kvalitetno politično pripravo in za odločujoč vpliv delovnih ljudi in občanov pri dokončnem potrjevanju kandidatov za delegacije, delegate in nosilce drugih funkcij. Organizacije in organi zveze sindikatov morajo zato svojo aktivnost v pripravi na volitve in med volitvami usmeriti predvsem na volitve v tozdih. Pri tem pa morajo vzpodbuditi delavce v neposredni proizvodnji, inženirje, gospodarstvenike in druge strokovnjake v združenem delu, da se kar najbolj ustvarjalno vključujejo v predvolilne in volilne aktivnosti v krajevni skupnosti in v teh okoljih evidentirajo ter izvolijo v delegacije. Izhajajoč iz političnih stališč in družbenih dogovorov o kadrovski politiki se morata socialistična zveza in zveza sindikatov organizirano in odločno zavzemati: • Naj se za delegate, za člane delegacij in za nosilce drugih odgovornih družbenih funkcij predlaga in izvoli sposobne, delovne, v delu prekaljene, z znanjem oborožene, socialistično in samoupravno opredeljene borce za ohranitev in razvijanje revolucionarnega duha, enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, uresničevanje samoupravljanja in krepitev neodvisnosti naše domovine. Praktična uporaba teh kriterijev kaže, da morajo biti to ljudje, ki so si s svojim delom pridobili ugled in zaupanje delovnih ljudi in občanov - delavci, strokovnjaki, kulturni in drugi ustvarjalci, pripadniki JLA, kmetje, obrtniki, študenti, učenci, duhovniki, gospodinje - brez predsodkov in sek-tašenja. • Naj bodo v delegacijah organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij evidentirani in potem kandidirani delegati za vse funkcije v delegatskih skupščinah - od občine do federacije. Nujnost takšne sestave delegacij mora biti sestavni del zavesti ljudi, rezultat njihove akcije na vseh podočjih organiziranja socialistične zveze kot fronte in demokratične zavestne akcije organiziranih socialističnih sil. • Naj se glede na pomembnost predkandidacijskih zborov in njihov značaj v skupni volilni aktivnosti take aktivnosti posebej planira in jih loči od kandidacijskih zborov. Priprave na predkandidacijske zbore pa se morajo, kolikor se že niso, začeti takoj in končati najpozneje do konca tega leta. • Naj si zveza sindikatov v vseh fazah volilnega procesa prizadeva in zagotovi najširšo udeležbo delavcev v združenem delu. Predvolilne aktivnosti naj se začnejo takoj, in to na osnovi programa družbenopolitične aktivnosti v pripravi in izvajanju volitev v 1986 letu. UREDNIK Zapis s seje ROS Nekovinske in kemične industrije Slovenije Večji poudarek steklarski industriji Konec aprila je bila v Ljubljani seja republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije z naslednjim dnevnim redom: 1. gospodarjenje v kemični in nekovinski industriji Slovenije v letu 1984 in ocena gospodarjenja v 1. četrtletju 1985, 2. akcijski program dela odbora do volilne skupščine januarja 1986 in 3. Stanje v ozdih pri vgrajevanju določil samoupravnega sporazuma dejavnosti v samoupravne splošne akte. Uvodno poročilo o gospodarjenju v letu 1984 in v 1. četrtletju 1985 je dal Peter Škufca, o gospodarjenju v letu 1984 in v letošnjem I. četrtletju v rudnikih in industriji nekovin Slovenije pa je poročal Franček Ribič. Obrazložitev o osnutku dolgoročnega plana Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 je posredoval predsednik komisije za družbeno-ekonom-ske odnose ROS Abdulah Zejnelagič. Po dokaj izčrpni informaciji uvodničarjev je sledila razprava, nakar smo sprejeli tudi nekaj sklepov. Verjetno bi bilo odveč zapisati, kaj vse je bilo v razpravi posebej pomembnega. Vendar moram poudariti, da smo veliko besed namenili steklarski industriji Slovenije. Splošna ugotovitev je, da razmere v steklarski industriji Slovenije niso rožnate, saj ustvarja bore malo akumulacije, fizični obseg proizvodnje pada, uporablja zastarelo tehnologijo, dela z zelo dragimi uvoženimi surovinami, hkrati pa je rast stroškov za energijo nevzdržna, delovne razmere so slabe, osebni dohodki pa so premajhni, saj krepko zaostajajo za republiškim povprečjem. Ker vidimo, da se je ta industrija znašla v resnih težavah, smo po razpravi sprejeli naslednje sklepe: • Položaj steklarske industrije Slovenije terja večjo zavzetost sindikata na področju usmerjenega izobraževanja, razvojno-raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti v ozdih steklarske proizvodnje. Zato bo republiški odbor ponovno sklical vse odgovorne delavce in se z njimi pogovoril o tej problematiki. • Na pobudo republiškega odbora delavcev v energetiki, kemični in nekovinski industriji Hrvatske bo v Zagrebu skupni dogovor o položaju steklarjev, ter o celotni problematiki seznanil delavce kemične in nekovinske industrije Jugoslavije. • Republiški odbor kemične in nekovinske industrije Slovenije bo obiskal vse tiste ozde, ki imajo motnje v gospodarjenju, in opravil pogovore s sindikalnimi in vodstvenimi delavci v njih. FRANC ŽUPANIČ Preberite! Evidentirali smo možne kandidate za svoje delegate Na podlagi usmeritev Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije smo se v Steklarni že konec aprila, predvsem pa v maju lotili evidentiranja možnih kandidatov za delegate in nosilce odgovornih dolžnosti v delegacijah oziroma skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih. Izhajajoč iz dosedanjih izkušenj so odbori za kadrovska vprašanja in evidentiranje v tozdih takoj začeli evidentiranje, tako da preostane še dovolj časa za razprave in potrditev možnih kandidatov na predkandidacijskih zborih. Osnovno vodilo pri delu odborov je bilo dejstvo, da z delom dosedanjih delegatov in delegacij nasplošno nismo bili zadovoljni predvsem zaradi popolne nedelavnosti njihovega precejšnjega števila. Vzroke za nedelavnost smo večkrat analizirali sicer mogoče premalo poglobljeno, vendar pa smo ugotovili, da je področje skupne in splošne porabe preveč odtujeno in prezahtevno za marsikaterega delegata, da imajo delegati premalo strokovne pomoči, predvsem pa se nam zdi nesmiselno, da v posamezni skupščini samoupravne interesne skupnosti sedi po šest delegatov steklarne, ki zastopajo isto stališče. V steklarni se zavzemamo za konference delegacij na ravni delovne organizacije in s tem za po enega delegata v skupščinah. Menimo, da bi delo dele- Stružnica zahteva mojstra, kajti napak pri delu na njej ni lahko popraviti! - foto Z. Novak gacij tako postalo boljše, bolj strokovno in kvalitetno. Upoštevajoč vse navedeno odbori res niso imeli lahkega dela, saj je bilo treba evidentirati okrog 400 možnih kandidatov. Čeprav se nam obeta, da bo občinska konferenca SZDL končno le upoštevala naše mnenje in zmanjšala število delegatskih mest v skupščini, smo evidentirali enako število delegacij in dokaj več delegatov, kot naj bi jih bilo izvoljenih. V nadaljevanju objavljamo spisek evidentiranih možnih kandidatov, o katerih naj bi razpravljali ter jih na predkandidacijskih zborih konec julija tudi potrdili! Tozd Osnovna izdelava SIS za vzgojo in izobraževanje: 1. Vlado Bratuž, 2. Vlado Čonžek, 3. Franc Galun, 4. Ivan Gotlin, 5. Slavko Jagarinec, 6. Franc Kamenšek, 7. Anton Kokolj, 8. Josip Mališ, 9. Stanko Ogrizek in 10. Dinko Pešič. SIS za otroško varstvo: 1. Roman Bastašič, 2. Jože Čoh, 3. Rok Hrepev-nik, 4. Valent Klasič, 5. Viktor Krklec, 6. Jože M^jcenič, 7. Anton Mrkša, 8. Mato Sabljak, 9. Samo Šepec in 10. Milan Žgajner. SIS za zdravstvo: 1. Ivan Cerovski, 2. Vinko Cuka, 3. Avgust Drofenik, 4. Albin Godec, 5. Ivan Kamenšek, 6. Franc Kidrič, 7. Jože Kovačič, 8. Janez Kunstek in 9. Erih Mašera. SIS za socialno skrbstvo; 1. Vinko Anderlič, 2. Zvonko Canaki, 3. Franc Drofenik, 4. Ivan Furjan, 5. Jože Gra-hovar, 6. Franc Jugovar, 7. Stanko Krofi, 8. Dragan Nikolič, 9. Jože Posl in 10. Avgust Strašek. SIS za kulturo: 1. Tomo Bastašič, 2. Alojz Božak, 3. Anton Bračun, 4. Dra-gutin Guntner, 5. Franjo Ljuljdjurovič, 6. Tome Selitvi, 7. Venčeslav Srbčič, 8. Alojz Škorc, 9. Josip Špiljak in 10. Mirko Stih. SIS za telesno kulturo: 1. Zvonko Boršič, 2. Branko Cesarec, 3. Vlado Češpjaj, 4. Rudi Fenko, 5. Marjan Ga-milec, 6. Stanko Grahovar, 7. Bogomir Miklavžič, 8. Dušan Petreski, 9. Jože Strašek in 10. Branko Špoljar. Ročno delo ostaja še naprej osnovna sestavina naše proizvodnje! - foto Z. Novak SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Drago Boršič, 2. Vili Boršič, 3. Ferdo Kampuš, 4. Anton Krumpak, 5. Jože Krušič, 6. Anton Rajher, 7. Anton Širec, 8. Drago Štefa-nec, 9. Vlado Štih in 10. Franc Zupanič. SIS za raziskovalno dejavnost: 1. Dragutin Crnogaj, 2. Mirko Čoh, 3. Rok Hrepevnik, 4. Bogdan Lepan, 5. Milan Levstik, 6. Dominik Novak, 7. Leopold Ogrizek, 8. Vinko Plavčak, 9. Josip Vražič in 10. Franc Zupanec. Za zbor združenega dela občinske skupščine: 1. Nikola Bursač, 2. Franc Galun, 3. Ilija Ivankovič, 4. Valent Kla-sič, 5. Anton Mikša, 6. Branko Papič, 7. Martin Perkovič, 8. Josip Podhraški, 9. Mirko Štih in 10. Josip Vražič II. Tozd Dodelava SIS za vzgojo in izobraževanje in otroško varstvo: 1. Mihca Boršič, 2. Irena Debelak, 3. Slavko Gajšek, 4. Branka Gluhak, 5. Marija Kidrič, 6. Jera Lorber, 7. Erika Mikša, 8. Vera Pelko in 9. Andrijana Samec. SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo: 1. Drago Dimeč, 2. Vlado Gorišek, 3. Elizabeta Kovačič, 4. Janko Kovačič, 5. Marija Kunstek, 6. Karolina Mahne, 7. Albina Plevnik, 8. Drago Podhraški in 9. Sonja Šimek. SIS za kulturo in telesno kulturo: 1. Martin Anderlič, 2. Zdravko Cerovski, 3. Karolina Čepelnik, 4. Ivan Drofenik, 5. Ivan Drofenik, 6. Borut Gajšek, 7. Jože Gajšek, 8. Janko Kovačič in 9. Andrej Lepan. SIS za raziskovalno dejavnost: 1. Mihca Bračun, 2. Alojz-Slavo Čoh, 3. Rado Drenski, 4. Jurij Fric, 5. Jožica Šimek in 6. Anton Škorc. SIS za pokojninsko, invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Marija Halužan, 2. Mirko Humski, 3. Berta Jutriša, 4. Ruža Mahš, 5. Vojo Obradovič, 6. Dragica Podhraški, 7. Drago Stančin, 8. Avgust Stiplovšek in 9. Ivan Škra-bljin. Za zbor združenega dela občinske skupščine: 1. Rado Drenski, 2. Helga Križan, 3. Branko Mikuljan, 4. Zora Pešič, 5. Slavko Špiljak, 6. Stanko Verk in 7. Marija Vnučec. Tozd Kristal SIS za vzgojo in izobraževanje: 1. Blaženka Čoh, 2. Slavko Čoh, 3. Josip Horvat, 4. Marinka Klevže, 5. Franc Pišlar, 6. Vlado Ratej, 7. Hilda Starove-ški, 8. Marija Tramšek in 9. Milena Zupanc. SIS za otroško varstvo: 1. Leon Dri-mel, 2. Franc Hrepevnik, 3. Anica Ko-ražija, 4. Marjana Kovač, 5. Mihca Kunstič, 6. Marta Maček, 7. Karolina Pešič, 8. Vera Tominc in 9. Dragica Žnidarec. SIS za zdravstvo: 1. Milan Barič, 2. Milena Čoh, 3. Anton Gajšek, 4. Alenka Kozlevčar, 5. Martina Kuhale, 6. Jasna Lupinski, 7. Marija Pale-Koso-vec, 8. Edvard Plemenitaš in 9. Miroslav Podhraški. SIS za socialno skrbstvo: 1. Marija Gradecki, 2. Martin Kampuš, 3. Jože Kregar, 4. Marija Krklec, 5. Otilija Lampret, 6. Dragica Mikolič, 7. Alojz Sekirnik, 8. Darinka Šket in 9. Ivan Štefančič. SIS za kulturo: 1. Mirjana Bursač, 2. Anica Führer, 3. Karl Holešek, 4. Alojz Kuhale, 5. Nada Kunštek, 6. Katica Mikša, 7. Marija Ogrizek, 8. Anica Poš in 9. Zdravko Prgin. SIS za telesno kulturo: 1. Majda Drofenik, 2. Josip'-Jutriša, 3. Milorad Kračun, 4. Stjepan Krklec, 5. Bojan Oberski, 6. Jožica Podhraški, 7. Marta Rep, 8. Zvezdana Strašek in 9. Snežana Štih. SIS za raziskovalno dejavnost: 1. Anton Gorišek, 2. Vlado Hrup, 3. Hermina Klasič, 4. Marija Kos, 5. Jože Stančič, 6. Marko Strašek, 7. Marjana Škrablin, 8. Rozalija Terčič in 9. Nada Vešhgaj. SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Vida Anto-hnc, 2. Milan Barič, 3. Brigita Čakš, 4. Marjana Čoh, 5. Mira Frešer, 6. Nada Gretič, 7. Vlado Gradiščaj, 8. Sonja Kogovšek, 9. Josip Kovačič, 10. Rihard Melcer, 11. Franc Prah, 12. Mira Pšgjd, 13. Tatjana Sajko, 14. Zdenka Stiplošek, 15. Ivan Šestanj, 16. Mirko Štruklec in 17. Vera Žurman. Za zbor združenega dela občinske skupščine: 1. Josip Čoh, 2. Stjepan Košanski, 3. Alojz Lorber, 4. Damjana Mikolič, 5. Leopold Pelko, 6. Polonca Plemenitaš, 7. Marija Sekirnik, 8. Irena Strašek, 9. Marjana Špoljar, 10. Ivan Tepeš in 11. Anton Verhovšek. Tozd Dekor Kozje Volimo 15 članov za združeno delegacijo SIS, 7 članov za posebno delegacijo SIS za raziskovalno dejavnost in 9 članov za zbor združenega dela. Lidija Biruš, 2. Franjo Bratuša, 3. Marjana Centrih, 4. Zdravko Centrih, 5. Josipa Čebular, 6. Franc Černelč, 7. Ignac Franko, 8. Janez Gmajnič, 9. Jože Gradišek, 10. Anica Halužan, 11. Marica Jug, 12. Sidonja Jurak, 13. Zdenka Kladušek, 14. Alojz Kotnik, 15. Silva Koželj, 16. Marta Kunst, 17. Anica Požeg, 18. Marija Pristušek, 19. Franc Rajterič, 20. Ivica Ranogajec, 21. Darko Rupret, 22. Žalika Rupret, 23. Ivan Sikušek, 24. Anton Simunič, 25. Albin Sinkovič, 26. Srečko Sok, 27. Nevenka Strnad, 28. Zinka Štefančič, 29. Franc Šumej, 30. Dragica Topopo-vec, 31. Dragan Tutnjevič, 32. Franc Valenčak, 33. Dragica Viderščak, 34. Marija Vodeb, 35. Marija Zakošek in 36. Marjana Žibret. Tozd Servisne dejavnosti Za splošno delegacijo: 1. Anton Bek, 2. Franc Gajšek, 3. Franc Golob, 4. Vinko Govedič, 5. Ivan Grobin, 6. Stanko Habijanič, 7. Janez Inkret, 8. Mirko Jablanovič, 9. Anton Jug, 10. Friderik Kamenšek, 11. Tomislav Ku-čiš, 12. Franjo Podhraški, 13. Adolf Polšak, 14. Marjana Šimek, 15. Silvo Šipec, 16. Jože Škrabi, 17. Jože Verk in 18. Jože Zbil. Za zbor združenega dela občinske skupščine: 1. Franc Križanec, 2. Avgust Lipnik, 3. Jože Ogrinc, 4. Marjan Peer, 5. Peter Razpotnik, 6. Vlado Pomočnik steklopihalec Viktor Krklec »vleče« kelihov pecelj - foto Z. Novak tut? Rusi, 7. Ivan Zagoda in 8. Franc Ža-berl. Delovna skupnost skupnih služb SIS za vzgojo in izobraževanje ter otroško varstvo: 1. Boris-Jože Bajc, 2. Andjelko Bendelja, 3. Marjana Bercko, 4. Nedjelko Djurič, 5. Ivanka Korbar, 6. Božena Mlinar, 7. Marija Perkovič, 8. Nevena Posavec, 9. Jasna Rebernjak, 10. Vera Sigi, 11. Marija Šprajc in 12. Marjeta Verk. SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo: 1. Vera Anderlič, 2. Slobodan Andjelič, 3. Marija Jeršečič, 4. Irena Jutriša, 5. Darko Ljuljdjuraj, 6. Marija Majcenič, 7. Vilma Ogrizek, 8. Darinka Plemenitaš, 9. Ivanka Poredski, 10. Frančiška Šinko, 11. Bruno Šverko, 12. Ljuba Tišma in 13. Anica Turner. SIS za kulturo in telesno kulturo: 1. Ivan Boroš, 2. Marija Junkar, 3. Marjana Kahrimanovič, 4. Tugomer Kladnik, 5. Jože Klevže, 6. Vera Kodelič, 7. Ivan Kovačič, 8. Erih Lešnik, 9. Stipe Pešič, 10. Branko Plavčak, 11. Albin Šrimpf in 12. Marko Trunkelj. SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Anica Čoh, 2. Andrej Dolšak, 3. Andrija Gašparič, 4. Franc Gobec, 5. Cecilija Iršič, 6. Miran Junež, 7. Ivan Koražija, 8. Mira Kralj, 9. Luka Ljuljdjuraj, 10. Jože Lončarič, 11. Radivoj Manjič, 12. Stanislav Mlinar, 13. Branko Podhraški, 14. Alojz Šraml, 15. Martina Štih, 16. Mirko Trunkelj, 17. Franc Vehovar in 18. Nada Zagoda. SIS za raziskovalno dejavnost: 1. Franc Berk, 2. Ana Čebular, 3. Jože Goručan, 4. Franjo Podhraški, 5. Ivan Polik, 6. Štefan Strašek, 7. Tihomir Tomič, 8. Štelica Novak in 9. Josip Žni-darec. Za zbor združenega dela občinske skupščine: 1. Darko Boršič, 2. Doli Ču-jež, 3. Vida Juhart, 4. Zdenka Goreč, 5. Maks Mrcina, 6. Anica Novak, 7. Zlatko Novak, 8. Franc Podhraški in 9. Franc Srbčič. Peto delovno srečanje učencev srednjih šol v Slovenj Gradcu Kritično o usmerjenem izobraževanju Šestnajstega aprila letos sem dobila od tovariša Bradiča odgovorno nalogo. Določil me je za delegata na delovnem srečanju Učencev srednjih šol Slovenije v Slovenj Gradcu, na katerem naj bi zastopala Steklarsko šolo. Malo me je prevzel strah, saj nisem vedela, kje je ta kraj, vendar so me hitro pomirili. In že je prišel dan odhoda. Kljub dvakratnemu presedanju iz avtobusa v avtobus sem kar hitro zadovoljna prispela v Slovenj Gradec. Moj strah, da bom težko našla srednjo šolo Edvarda Kardelja, je bil odveč, saj so z vseh strani prihajali delegati, pa sem se jim pridružila. Ko smo prispeli v šolo, so nam postregli malico, nakar so nas razporedili po prenočiščih. Moja gostiteljica je bila Anita Zupančič. Hitro sva se spoprijateljili in se odlično razumeli. Odpeljala me je na svoj dom, kjer sem se ob pogovoru z njo in z njenimi starši malo oddahnila. Ob 14. uri pa sva se vrnili v šolo, kjer nas je pozdravil njen ravnatelj pa predstavnik krajevne skupnosti Šlovenj Gradec in drugi. Potem pa so nas razdelili v štiri skupine in začela se je okrogla miza z naslovom Ustvarjalnost in problemi usmerjenega izobraževanja. Povedanih je bilo veliko pripomb na račun usmeijenega izobraževanja, predvsem učencev družboslovne usmeritve. Naše pripombe so bile predvsem: L Premalo je praktičnega pouka. Učenci, ki po končanem šolanju začenjajo delo na delovnih mestih, ne znajo opravljati svojih poklicev, ker imajo premalo praktičnega pouka, med proizvodnim delom pa delajo vse drugo namesto tistega, kar bi jim koristilo. 2. Šolski urniki so prenatrpani. 3. Ista snov se prepleta v različnih predmetih. Vse bolj pogosto se dogaja, da profesoiji obravnavajo isto snov pri različnih predmetih. To bi morali preprečiti in namesto tega vključiti v programe še en tuj jezik. 4. Neustrezna predavanja profesorjev. 5. Pomanjkanje učbenikov. Profesorji sicer veliko vedo, vendar tega ne znajo Sitotisk, posebno tehniko dela v stekloslikariji še vedno precej uporabljamo. Novak foto Z. ustrezno predavati in prenašati na dijake, hkrati pa ni zadosti učbenikov. Problem postaja, kako se naučiti snov, kajti profesorji zahtevajo zelo obširno znapj učne snovi. To so glavni problemi, ki tarejo učence v srednjem izobraževanju, manjših pa je še in še... Po razpravi za okroglo mizo smo odšli v restavracijo NAMA, kjer je bila večerja s kulturnozabavnim programom in plesom vse do polnoči. Naslednji dan smo se zbrali ob pol-deveti uri, ko nam je kulturna skupina Kadrovske zanimivosti srednješolskega centra iz Raven na Koroškem predstavila igro Manevri, s katero je zelo navdušila. In že je bil na vrsti sprejem zvezne štafete mladosti, za katerega so slovenjegraški srednješolci pripravili bogat kulturni program. Potem smo se zbrali na plenarnem zasedanju, na katerem smo naše pripombe in predloge posredovali delegatu, da bi jih prenesel na sejo srednješolcev, profesorjev ter piscev učbenikov za srednje šole. Konec delovnega srečanja srednješolcev je bilo še kosilo, med katerim smo si udeleženci izmenjali naslove ter se nazadnje poslovili od novih spoznanih prijateljev. Jaz od Zore iz Črne na Koroškem, Marije in Klemena iz Novega mesta, Andreje in Jolande iz Metlike, Tomaža in Andreja iz Ljubljane in seveda od gostiteljice Anite. Mislim, da so takšna in podobna srečanja srednješolcev velikega pomena za mlade, saj na njih izmenjujemo izkušnje, se medsebojno spoznavamo. So skratka nepozabna. Zato mi ni žal, da sem se udeležila opisanega srečanja in želim si le, da bi jih bilo čim več! MARIJA BAH V maju 1829 delavcev V maju je bilo zaposlenih v Steklarni 1829 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 487, v tozdu Dodelava 186, v tozdu Kristal 455, v tozdu Dekor 200, v tozdu Servisne dejavnosti 84, v tozdu Delavska restavracija 24, v tozdu Naše staklo 13, v tozdu Dalmacijakristal 103, v tozdu Tehnokristal 79 in v delovni skupnosti skupnih služb 198. Med nas je prišlo 15 novih delavcev, zapustilo pa nas jih je 28. Prišli V maju so prišli v posamezne temeljne organizacije: v tozd Osnovna izdelava - za odnašalce: Franjo Boršič, Bogdan Butolen, Janez Čepek in Ivan Goričan, ter za vodjo izmene avtomatske in ročne izdelave stekla Marjan Drogenik; v tozd Dodelava - za brusilca III v grobi brusilnic Marjan Dro- Proizvodnja kristalina — proizvodne možnosti manjše od povpraševanja - foto Z. Novak genik; v tozd Kristal - za brusilke stekla: Jožica Gobec, Marjana Sedenik in Marjanca Špiljak; za prodajo Mirjana Bursač, premeščeni pa so bili iz drugih tozdov za brusilca III v grobi brusilnici Ivan Drovenik in Dragutin Ivic, za brusilca II v grobi brusilnici Andrej Žekar, za brusilce I v grobi brusilnici Franc Dolšak, Majda Drofenik, Milica Mikša, Adolf Peer in Drago Polajžer ter za skupinovodji v grobi brusilnici Ivan Bračun ter Vjekoslav Značilni krajinski motivi v kristalu so del butičnega programa Mikša; v tozd Dekor - za označevalko stekla II Monika Grgič, za steklobru-silca II. delovnega področja Adolf Romih in za skladiščnega delavca Jože Juhart; v tozd Servisne'dejavnosti -za ključavničarja I Franc Berk in za zidarja Ivan Janžek. Vsem novim sodelavcem želimo, da bi bili na delu uspešni in da bi se prijetno počutili v novem kolektivu! 1 Odšli V maju so zapustili naš steklarski kolektiv: iz tozda Osnovna izdelava -krogličarja Vinko Stuhne zaradi odhoda v JLA in Fridrih Kovačič zaradi izključitve, odnašalci Branko Debeljak in Ivan Miklaužič zaradi odhoda v JLA, Štefan Kučiš po odpovedi in Ve- limir Kuhar, Branko Mašera, Božo Šurbek ter Vinko Žolek zaradi izključitve, nabiralec dna Edvard Špiljak zaradi izključitve, pomočnik Gabrijel Gašparič in preddelavec v zmesarni po zakonu ter mojstri Dimitrij Dolšak, Ivan Herček in Branko Hrepevnik zaradi starostne upokojitve; iz tozda Dodelava - brisalka Josipa Kobale zaradi izključitve, brusilec III v grobi bru-silnici Daniel Toplišek zaradi izključitve, brusilec II v grobi brusilnici Drago Stančin zaradi odhoda v JLA, brusilec I v grot>i brusilnici Slavko Ivič zaradi starostne upokojitve; iz tozda Dekor - brusilec I. delovnega področja Stanislav Klakočer, brusilci II. delovnega področja Drago Mramor, Jože Planinc, Ivan Preskar in Ivan Škopik zaradi odhoda v JLA, brusilec III. delovnega področja Boris Ceraj zaradi odhoda v JLA, skladiščni delavec Alojz Čepin po odpovedi in oblikova-lec-designer Matic Friškovec zaradi poteka dogovorjenega delovnega razmerja za določen čas; iz tozda Servisne dejavnosti - ključavničar-izdelo-valec modelov Josip Humski in ključavničar II Drago Krivec zaradi odhoda v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb - skladiščni delavec Ivan Barič - zaradi izključitve. Rodili so se V maju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Darijo Boršič -Zdenkin in Zvonkov sin, Mirjana Dju-rič - Desankina in Nedeljkova hči, Krunoslav Košanski - Božičin in Stje-panov sin, Blaženka Kuhar - Ružičina hči, Jelena Oreški - Ivanova hči, Srečko Polajžer - Olgin sin, Robert Rajher - Metkin in Antonov sin ter Leopold Zbil - Cecilijn sin. Vsem staršem čestitamo zy naraščaj, novorojenčkom pa želimo veliko lepega! Poročile so se V maju so se poročile: Zvezdana Dangubič - poročena Strašek, Betka Jamnikar - poročena Pinjušič in Lji-ljana Stambolija - poročena Hanžič. Vswm novoporočenkam želimo vse najlepše na novi življenjski poti! ZDENKA GORENC Aktualno Solidarnostni dan za celjsko bolnišnico Za bolnišnico v Celju smo zbrali že veliko denarja. Zato pač, ker jo nujno potrebujemo! Toda zbrali smo ga premalo, da bi že letos mogla brez dodatne pomoči sprejeti v svoje specialistične ambulante prve bolnike v novih prostorih. Premalo tudi, da bi lahko sproti posodabljali izrabljeno medicinsko opremo'. In premalo tudi, da bi lahko primerno uredili vse zastarele bolnišnične oddelke! Če bolnišnice ne bomo posodobili v naslednjih petih letih, tega ne bomo storili niti do leta 2000. Vse, kar je bilo do sedaj narejenega, je prilagojeno tehnologiji izpred petih let, pri nas pa se - žal - tehnologija v celoti zamenja šele v desetih letih. Le hitra in učinkovita gradnja lahko prepreči dodatne stroške. In ne smemo prezreti, da pomeni sama stavba le 40 odstotkov vrednosti celotne naložbe, medtem ko predstavlja vse ostalo oprema... Zatika pa se že pri zidovih. Menda ne bomo dovolili, da se vsa dosedanja prizadevanja in vloženi denar izničijo? Tri milijarde dinarjev je treba zbrati za dokončanje predvidene posodobitve bolnišnice. Po sedanjih cenah, seveda..! V naslednjih petih letih bi to lahko združili z družbenim dogovorom ter seveda z dodatnim zbiranjem denarja. Če bi se prav vsak delavec na območju občine odrekel svojemu enodnevnemu • zaslužku, bi že letos zbrali dodatnih 130 milijonov dinarjev. In če bi se za to odločili še v naslednjih letih, lahko upamo, da bo bolnišnica v Celju usposobljena za sodobno zdravljenje. Zakaj pravzaprav modernizacija celjske bolnišnice? Naj naštejemo le nekaj utemeljitev, ki so narekovale odločitev, da je modernizacija bolnišnice opredeljena za prednostno in da je pravzaprav edina območna naložba v negospodarstvo širše celjske regije! L Bolnišnica, kakršna je zdaj, je bila zgrajena za potrebe bolnišničnega zdravljenja. V njej ni bilo predvidenih — in jih zatorej tudi ni - posebnih prostorov za specialistično ambulantno dejavnost, ki pa jo sedaj opravlja v velikem obsegu. 2. Zgrajena je bila v času in za potrebe območja, ki je štelo kakih 120 tisoč prebivalcev (sedaj gravitira na regijsko bolnišnico v Celju 230 tisoč ljudi, katerih vsak bi povprečno preležal v njej vsako leto poldrugi dan. Specialistične ambulante pa vsako leto obišče okrog 234 tisoč bolnikov, kar bi pomenilo, da pride tja povprečno vsak občan vsaj enkrat letno). 3. Za ves ta velik obseg dela ftima specialistične dejavnosti, ki se je medtem tudi močno razvila (posamične veje medicine so se razcepile na več ožjih specialnosti) ter strokovno napredovala, niti enega primernega prostora in se stiska največ v kleteh stare bolniške zgradbe. Tako deluje centralni laboratorij v montažni hiši, dermatološki oddelek je v privatni zgradbi, nevrološki, ki bi - upoštevajoč medicinsko doktrino - moral biti vključen v interni-stično stroko, je prostorsko oddaljen, sgj je v Vojniku; v nemogočih razmerah deluje tudi transfuzijska postaja, v bolnišnici ni centralne sterilizacije postelj, ne primernih garderob za osebje in bolnike itn. Marsikateri pacient ima doma višji bivalni standard kot v bolnišnici, čeprav bi moralo biti prav obratno. 4. Z modernizacijo oziroma z njenim nadaljevanjem bi pridobili marsikaj od tega: 40 sodobnih, funkcionalnih specialističnih ordinacij s čakalnicami in drugimi potrebnimi prostori, prostore za hemodializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najzahtevnejših bolnikov, enoto za transfuzijo krvi, centralni laboratorij, pet kompletnih operacijskih dvoran, prostor za dezinfekcijo postelj ter bolniške sobe z 279 posteljami, s čimer bi občutno izboljšali bivalni standard pacientov in dosegli, da bi tudi v sedanji bolnišnični zgradbi lahko ležalo v enem prostoru manj bolnikov. V bolniški kompleks bo vodil novi vhod z vsemi po- trebnimi prostori za dodatno oskrbo bolnikov, pa tudi njihovi obiskovalci (drobne trgovske in gostinske storitve ipd.). 5. Modernizacija je razdeljena v deset etap. Seda| smo sredi pete, to pa je usposodobitev specialističnih ambulant za kirurške potrebe. Po programu bi do leta 1990 dogradili večji del načrtovanih prostorov z dogovorjeno 0,9-odstotno stopnjo od bruto osebnih do- hodkov pa v letu 1986 zbrali približno 500 milijonov dinarjev. V poznejših letih bi ta znesek seveda valorizirali, odvisno od naraščanja osebnih dohodkov, seveda upoštevajoč dogovorjeno prispevno stopnjo. Toda letos je v skladu za modernizacijo bolnišnice precej manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po tem dogovoru. Zaradi različnih omejitev skupne porabe so občine širšega celjskega območja prispevale denar po precej nižjih stopnjah - v povprečju po samo Razmišljanje... Kaj je umetnost? Vprašanje, kaj je umetnost, sva si zastavila s sodelavcem danes popoldne, ko sva ugotavljala rezultat nekega dela. Vprašanje se je sprožilo pravzaprav samo, kot posledica ugotovitve: to pa je že umetnost. V vsakdanjem življenju človek malokdaj razmišlja o pojmu umetnosti. Ne zdi se mu dovolj pomembno. Pa ni čisto tako! Z umetnostjo se srečujemo na vsakem koraku, tudi če ne zahajamo v koncertne dvorane, galerije, gledališča. Že navsezgodaj zjutraj se nam oglase zvoki iz radia - glasbena umetnost; z lepimi pročelji zgradb, po katerih se ozremo mimogrede na poti v službo, se nam kaže umetnost arhitekture; pri vhodu v tovarno se nemo srečujemo z likovno-kiparsko upodobitvijo Borisa Kidriča. In podobno... A kljub temu se nam zdi umetnost kot nekaj oddaljenega, nedostopnega. In strah nas je misli, da smo morda sami, vsaj neke vrste, umetniki. Umetniki stekla. Kaj lahko kdorsibodi izoblikuje iz Sporočilo LB-Splošne banke Celje Lažje do stanovanja Reševanje stanovanjskega problema predstavlja za vsakega občana zelo pomembno vprašanje. Zato je Ljubljanska banka — Splošna banka Celje v svoji poslovni politiki namenila precejšnjo pozornost temu področju. S posebno skupino pravilnikov je jila. Ker pa pomeni zelo pomemben vir banka omogočila vsakemu občanu, ki za razreševanje te problematike stano-vlaga lastna sredstva v urejanje svoje- vanjski del sklada skupne porabe v ga stanovanjskega vprašanja, da lastna vsaki organizaciji združenega dela, se sredstva oplemeniti in na tej osnovi je tudi v kreditiranje iz tega vira vklju-pridobiva ugodna stanovanjska poso- čila naša banka. Prvega aprila letos je nabrane steklene taline na cevi - kelih, vrč? Ne! To lahko uspe le mojstru steklarske obrti. Enako zahtevna in plemenita veščina je brušenje desena in graviranje v steklo. In tudi marsikatero drugo opravilo terja mojstrstvo. Recimo frizerstvo ali celo elektronika! Naj frizer naredi še tako čudovito pričesko, pravi unikat, ali naj tehnik sestavi še tak elektronski avtomat, umetnostni kritik ju ne bo mogel oceniti ali spoznati za - umetnika... Torej niti vrhunsko obvladovanje obrti niti kreativnost še ne pomenita sami po sebi umetnosti. Ta mora imeti v sebi nek globlji smisel. Delo, ki ga lahko ocenimo za umetnost, mora razen skladnosti in dovršenosti (lahko pa tudi brez tega) prinašati sporočilo svojega ustvarjalca. To sporočilo je lahko splošno ali povsem osebno. Lah- 0,62 odstotkih, kar pa ne zadošča za uresničitev letos predvidenih del. Od potrebnih 470 milijonov dinarjev bi jih morali dodatno zbrati kakšnih 240 milijonov. Zato že poteka več vzporednih akcij in solidarnostni enodnevni zaslužek vsakega zaposlenega je ena takih. Z njo bi sredstva sklada za modernizacijo bolnišnice obogatili za kakšnih 120 milijonov dinarjev. Sklenimo zatorej s pozivom: Prispevajmo za svoj jutri - ohranimo si zdravje! ko nas spravlja v dobro voljo ali v razmišljanje, naj daje elan ali nas navdaja z občutkom pobitosti. Tako ali drugače vznemirja naša čutila... Delo torej, ki ni le uporaben predmet, mora nekaj izražati. Sicer je - kič. Ob tej ugotovitvi zaenkrat končujem razglabljanje, kaj je umetnost. Z vprašanjem, ki sem ga načel, se moramo spoprijemati, saj je povezano z našim delom. Kristal ima v stanovanjih in drugih prostorih, kamor je postavljen, vidno in častno mesto. Najbrž je vizualni ali vidni učinek, ki ga ta predmet nudi, pred ryegovo praktično uporabnostjo? Naj torej ne bo kič! O možnostih za izražanje v našem delu, o izvirnosti in imitaciji ali posnemanju pri tem, o avtorstvu in poustvarjalnosti pa kdaj drugič. Morda bo tole začeto razmišljanje vzpodbudilo k pisanju še koga med bralci?! FRANC ČERNELČ bil sprejet pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje na podlagi vezave družbeno-pravnih oseb, ki omogoča delovnim organizacijam vezati sredstva stanovanjskega dela sklada skupne porabe in pridobiti na tej osnovi posojila za nakup novih stanovanj od pooblaščenih organizacij ali pa prenesti pravico do posojila na svoje delavce, ki lahko ta posojila porabijo za novo gradnjo, za prenovo stanovanja, za nakup stanovanja itd. Ta pravilnik omogoča delovni organizaciji, da poveča razpoložljiva sredstva za stanovanjsko gradnjo. Primer: Ozd lahko veže svoja sredstva na dobo od 5 do 10 let in po 6 mesečni čakalni dobi pridobi 175% posojila na vezani znesek, ali po 12 mesečni čakalni dobi 220% posojila. To posojilo potem porabi za nakup novega stanovanja za svoje delavce. Lahko pa sredstva veže tudi na daljšo dobo do 21 let, pridobi posojila v enakem razmerju (175% oziroma 220%) in jih v skladu s svojimi akti razdeli delavcem. Obrestna mera za vsa posojila je 7%, odplačilno dobo določi delovna organizacija v skladu s svojimi akti in z dobo vezave sredstev. Pogoj za tako ugodna posojila je, da ozd združuje celotna stanovanjska sredstva na posebnem računu v banki, pri čemer neomejeno razpolaga z njimi. Kolikor se ozd ne odloči za takšno združevanje, ima še vedno možnost pridobiti stanovanjska posojila na podlagi vezave sredstev, vendar le 175% na vezani znesek po 12-mesečni čakalni dobi. Tako oblikovan pravilnik omogoča vsakemu delavcu v delovni organizaciji, da hitreje rešuje svoj stanovanjski problem in pomeni skupaj s pravilnikom o stanovanjskih posojilih občanom zaključeno celoto na področju stanovanjskega kreditiranja v Ljubljanski banki - Splošni banki Celje. sojilo na 15 let odplačilne dobe po 9 odstotni obrestni meri. Primer: veže 100.000 dinarjfev, vezava 16 let, brezobrestno, kar pomeni 220% posojila, to je 220.000 dinarjev na 15 letno odplačevanje po 9 odstotni obrestni meri ali mesečno 2.232 dinarjev. Krediti za plačilo lastne udeležbe Devizna prodaja, ko občan proda devize in veže dinarsko protivrednost za 6 let brezobrestno ter dobi 250% posojila na 5 let odplačilne dobe po 9 odstotni obrestni meri. Primer: Lastna udeležba je 200.000 dinarjev, prodati mora 1.007 DM, kar znese 80.000 dinarjev, ki jih veže na 6 let. Odplačuje 200.000 dinarjev 6 let, pri čemer je mesečni obrok 4.150 dinarjev. Dinarska vezava, ko občan veže dinarje za 6 let brezobrestno ter dobi 220% posojila za 6 let po 9 odstotni obrestni meri. Primer: Lastna udeležba je 200.000 dinarjev, veže 90.910 dinarjev, to' je 45% zneska, ki ga kot posojilo potrebuje, in dobi 220% posojila, to je 200.000 dinarjev. Posojilo odplačuje 5 let po 9 odstotni obrestni meri, pri čemer je mesečni obrok 4.152 dinarjev. Banka povabi občana na sklenitev pogodbe najpozneje v tridesetih dneh po predložitvi vloge za posojilo ter ustrezne dokumentacije. Pri tem velja, da se obračuna protivrednost deviz na dan njihovega odkupa. Za vse podrobnosti o možnih posojilih se obračajte na enote LB - Splošne banke Celje! Stanovanjsko kreditiranje v LB - Splošni banki Celje Z različnimi posojili V Ljubljanski banki — Splošni banki Celje poskušamo z različnimi vrstami kreditiranja pomagati občanom pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Zato poskušamo pregledno predstaviti najosnovnejše in tudi najbolj zaželene načine. S praktičnimi primeri za vsak način kreditiranja pa poskušamo kar se da ponazoriti, kako do posojila... Devizna prodaja Namenjena je novi gradnji, adaptaciji ali prenovi stanovanja ali hiše, nakupu stanovanja, nakupu komunalno urejenega zemljišča ipd. Občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost brezobrestno ter dobi 250% posojila na 15 let odplačilne dobe po 9 odstotni obrestni meri. Primer: 3.000 DM = 238.420 dinarjev, vezava 16 let, brezobrestno, kar pomeni 250% posojila, to je 596.050 dinaijev na 15 letno odplačevanje po 9 odstotni obrestni meri ali mesečno po 6.046 dinaijev. Dinarska vezava Namenjena je novi gradji, adaptaciji stanovanja ali hiše, nakupu stanovanja, nakupu komunalno urejenega zemljišča ipd. Občan veže dinarje in dobi 220% po- Oprema je nared in čaka na zagon... foto Z. Novak Za razvedrilo Nagradna križanka št. 128 STEKLAR v/jpo// v MUZEJU ASL r/ //SPEL -JAVE 'PERz/j- ■SKA ReKARMA EMOAi POTO- P/TEK ž //te CLm/sko-JALKO) toka S VEP STEKLAR XO*U*/v/ JER//at/ AMOK/- aka KDETKJR SP/WSX/ ESEJ/jr Pfl/TR-J>/L K/ca A j STR/JA EKKOP- JKO SORST/O 9UÖ/ST/- ČKO s/et/šce Ž. /K E IM614A- MSXA P/VO/SP- s/A Pože- LEz/JE SLOV- JE2/XO- siovec KRAJ 91/20 krške- ga srxoxov ZA STAT/XO O&SOT/VO-sr v C*SU^ zloc'M4 psosjak Kos RAZGLAS, ODLOK TMP P/TL/A L PR/PO- VEDKO ptsM/šnra PT/CA UJERA OMET- K/K OSEäK/ PA//1EK STEKI-/ZRELEK 5ESAIEC, X/ /ETA M/TROJ emaku/l KASPROT- Peka m POLJ- SKE/f /Io/zsjc/ fiOPSA QCES/VA S4/ZESV/C4 KR/AJKA PoKRAJ/M) TV MAPO-VEbOVAlFt STEKLAR Mlateč Pr/^ KOSKJ/ /IMAMA bPUl&A GRŠKA Detela J/R/K ooolkkje 211/CA J KR/2U krsta SORAr krema J/KOROR-RA SAS -TL/K A CeŠk/ KKALJ slov. OCEAHO- C V OZ F) KAtaroK J/UŠ/K MAČK/ PODOOKA AVER MORSKA E//AL KO/fO- Kalka Aakka /6AAIEC bOVSIAS ALP/k/st ODSEK PEKA K A PELEPO-KEZU GORAK/ Peje- JALK/ eoL/J l/ASTA XJPCM/- SAEGA JPOATJ U/J/U/ CEIJSAC/ /)ip/X/sr Tilk SPORT— K/K J P/KGU STARO- Z/DO/SK/ KRALJ Med reševalce nagradne križanke št. 128 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev. Pravilno rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63350, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 128! Rešitve je treba oddati najpozneje do 15. avgusta. Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradane križanke št. 127 takole: prvo nagrado 300 dinarjev prejme Slavica Boršič, drugo nagrado 250 dinarjev prejme Vlado Vnučec, tretjo nagrado 200 dinarjev pa prejme Fanika Žerak. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 127 - vodoravno: svečnik, mamilo, Lavrič, kaseta, akant, korund, J, nuna, Aargau, No, ius, krščan, mož, NM, kremen, Bari, A, slanik, Irec, travar, orlica, anoda, utaja, Gabi, pijača, oz, ilovka, Everest, sotočnica, dres. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola-Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.