GROSUPELJSKI ((ODMEVI Občina GLASiLO OBCiNE GROSUPLJE | LETNiK XXXViii | 6 - 2013 GROSUPLJE m ■äsm ■ v i tA \\ T L hj * Ä -V ^^^^ a SfSji j t J Si •\ s LvJS PIS p * * J H®^" t Tr t i ^ Otvoritev povezovalnega pločnika med prijateljskima občinama Škofljica in Grosuplje, str. 11 KO SE ZDRUŽITA MOČ IN ODLIČNOST IANT DISTRIBUCIJA: 10% večja prekrivnost 10% prihrartek i t '«P* ■ ^ - ■V* t. ' \A/VA/\A/ nararHrftnfc aii -r RH( www.gerardroofs.eu 1 " V.1 - fflfcfrfoftirV" i - -i'rS/1'- ■ ".Tniv -,-."1L-:>. .-.'■-.•■.■« .;.?j.\v"^ .■'.'■• ; .v--- - .•"■■. ■ ■ . .■ •■ ■ .• -ii^l- * ■ ' ROOFING SYSTEMS . fjjwfiiifiil ' '' - ' ••' •' ' VSE ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA www.marex.si MAREX d.o.o. Gasilska cesta 27, 1290 Grosuplje, Slovenija Centrala: + 386 1 7888 357 Trgovina: + 386 1 7888 350, GSM +386 41 331 775 Komerciala: GSM +386 51 351 266, +386 51 635 137 Servis: +386 51 625 775 Faks: + 386 1 7888 358, E-pošta: info@marex.si STRESNE KRITINE KROVSKI IN KLEPARSKI ELEMENTI PLOČEVINE STREŠNI DODATKI STROJI IN ORODJA STORITVE IZPOSOJA MOŽNOST NAKUPA DO 12 OBROKOV /l r \ II Fl'-T JI Tli 1 VE LUX' GERARD BRA MAC RDOFINfi SYSTFMS mmim EÜÄ10 GROSUPLJE • PE BREŽICE • PE KRANJ • PE LJUBLJANA • PE SLOVENJ GRADEC Najboljša bančna ponudi ba v mestu Plačilo položnic za komitente le 0,69 EUR Paket dobrodošlice Ob odprtju računa vam podarimo: - enoletni strošek vodenja računa - strošek provizije desetih položnic - strošek pristopnine za elektronsko banko eLON. Kreditna ponudba Nudimo vam: - različne oblike kreditov - možnost poplačila starih kreditov - prilagodljiva ročnost odplačevanja - ugodna obrestna mera - nizki stroški odobritve Privoščite si več. Obiščite nas in svetovali vam bomo kako do ugodnejših in kvalitetnejših bančnih storitev. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si info@lon.si Sf HRANILNICA LON Č>tCSbfo na, Cj'uJ>eznCtrac^£^,(d.o^c).,5irij|j^^O6r0lai11,\/ehrilj^a,CD175(^^ 364 Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 - 145 g/km. *Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna za KA pro_cee'd 1.4 cVVt LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR - Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR - Joker »Krpan« 1.000 EUR - Joker »0% financ.«), z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 6. 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana. The Power to Surprise ^^^ POVPREČNA Sportage 1.7 CRDi PORABA GORIVA OD ZOBNA AMBULANTA • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig • GSM: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent. Zaključek 9. akademskega leta UTŽO Škocjan pri Turjaku, sobota, 31. maja 2013 Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje se s svojimi zaključnimi slovesnostmi seli iz kraja v kraj v naši občini in okolici in tako skrbi, da spoznavamo domače okolje. Že 9. akademsko leto smo letos zaključili v Škocjanu. Gostili so nas Župnija sv. Kancija-na in tovarišev, ki jo vodi župnik dr. Edo Škulj, Kulturno društvo Škocjan, katerega predsednik je gospod Jožef Marolt, in Krajevna skupnost Škocjan s predsednikom Jožefom Kraševcem na čelu. Prireditve se je udeležil direktor občinske uprave Dušan Hočevar in nagovoril zbrane. Občina se zaveda pomena UTŽO za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Povzel je tudi uspešno delo občinske uprave in naštel načrte za bodočnost. S pesmimi Antona Medveda se je predstavila recitacijska skupina literarnega krožka, ki jo sestavljajo Rozi Fortuna, Cvetka Gole in Ivo Puhar. Pesnik Anton Medved je bil župnik na Turjaku, vendar je bil tesno povezan z želimeljskim župnikom Franom Saleškim Finžgar-jem in s škocjanskim župnikom Janezom Jerebom, skupaj so okoli leta 1910 sestavljali osrednjo kulturno združbo tega dela Dolenjske. V Grosupljem je že nekaj dirigentov poskušalo ustanoviti mešani pevski zbor, UTŽO pa je to uspelo in prvič se je predstavil Mešani pevski zbor U3 Grosuplje, ki ga vodi zborovodkinja Gabrijela Cedilnik ob sodelovanju moža, tudi dirigenta, Primoža Cedilnika. V januarju 2013 se je prvič zbralo nekaj čez 10 pevcev, potem pa so počasi začeli kapljati skupaj, da zbor sedaj sestavlja okoli 25 pevcev. Po komaj štirih mesecih vaj so se predstavili z dvema pesmima: Blaža Potočnika Ljubezen do domovine v priredbi Antona Foersterja in Johannesa Schweitzerja Sancta Maria v priredbi Mira Kokolja. Njihovo petje je pohvalil dober poznavalec glasbe, škocjanski župnik dr. Edo Škulj. Neutrudni pisec in raziskovalec slovenske cerkvene glasbe in župnije Škocjan ima v vseslovenskem knjižničnem katalogu Cobiss čez tisoč zadetkov, kar kaže na njegovo veliko delavnost. Seznanil nas je z zgodovino župnije, predstavil svetnike Kancija, Kancijana in Kancijanilo ter njihovega učitelja Prota - zavetnike župnije, ki so umrli ravno 31. maja 304. leta. Spomnil se je ekumenskega bogoslužja v letu 2008, ko sta skupaj v tej cerkvi maševala ljubljanski metropolit Alojzij Uran in evangeličanski škof Geza Erniša. Po samo štirih mesecih vaj se je prvič predstavil Mešani pevski zbor U3 Grosuplje z zborovodkinjo Gabrijelo Cedilnik. Foto: Marjan Trobec. Protestantizem je imel v teh krajih globoke korenine in veliko podporo pri Turjačanih, zato so tu delovali mnogi znani slovenski protestanti. Dva, Jurija Dalmatina in njegovega predikanta Andreja Savinca, je predstavil slavist in višji bibliotekar Drago Samec. Vodja UTŽO Andreja Smolič drži vse niti univerze v svojih rokah že od vsega začetka. Že deveto študijsko leto uspešno krmari med mentorji, animatorji in slušatelji univerze in tistimi, ki društvu odmerjajo sredstva, da lahko deluje, z izredno delavnostjo pa ji ves čas ob strani stoji Dora Adamič. Vsako leto ob koncu, ko potegnemo črto pod vse dejavnosti in dogodke, se jih nabere kar lepa bera. Andreja Smolič je preletela uspehe: izdaja knjige Okruški Majde Senčar, poučne ekskurzije v slovensko zamejstvo in po Sloveniji z umetnostno zgodovino in krožkom za književnost, mnoge razstave slikark, letos še žalostno slovo od mentorice Sandi Zalar, izobraževanje mentorjev v tujini (Italija). Izpostavila pa je tudi težave, ki UTŽO spremljajo že ves čas, predvsem pomanjkanje prostora za delo študijskih krožkov in za administrativno delo. Zadnji del prireditve se je preselil v šolo na hribčku. Predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Jožef Kraševec je odprl likovno razstavo Zrcalo kraja. Mentorice Anamarija Šmajdek, Urša Meke in Alenka Čož so povedale, kako so se s slikarkami in slikarji sprehodile po Škocjanu. Izbirali so detajle in lepe prizore in jih prenesli na platno ali oblikovali v glini. Na mizi so nas pričakali turi, na stenah pa prijetni prizori hiš in narave. Slikarke in slikarji, ki so ustvarili razstavljene umetnine, so: Dora Adamič, Jožefa Čož, Ivanka Demšar, Rozi Fortuna, Marija Gerzina, Mitja Gerzina, Sonja Gliha, Inka Goršič, Saša Jaklič, Milena Nagelj, Mikica Suhi Morvaj, Branka Šinkovec, Danica Šporar, Karmina Zadnik, Štefka Zajec, Darinka Zaletelj in Vital Žitnik. Številni obiskovalci so se zadržali v prostorih šole v prijetnem klepetu in z mislimi že pri načrtovanju dejavnosti za naslednje leto. V škocjanski šoli so slikarji in slikarke uTŽo postavili razstavo Zrcalo kraja. Foto: Marjan trobec. Otvoritev prenovljenih plezalnih površin V soboto, 18. maja 2013, smo na sedežu Planinskega društva Grosuplje in Plezalne sekcije Ascendo odprli prenovljene plezalne površine. Ob tej priložnosti smo si na platnu ogledali potek razvoja Plezalne sekcije Ascendo, kakšni so bili tisti začetki, ko še niso imeli plezalne stene, prikazan je bil tudi njihov način dela, kako potekajo treningi, ob koncu pa smo lahko prisluhnili, kako se je gradila nova plezalna stena. Vse prisotne je pozdravil in nagovoril župan dr. Peter Verlič in društvu ob novi pridobitvi iskreno čestital. Na prostorsko stisko in na vedno več navdušenih plezalk in plezalcev ga je opozoril predsednik Planinskega društva Grosuplje Franc Štibernik, ki je tudi občinski svetnik, in skupaj so poiskali rešitve. Dejal je, da želi Občina takšne dejavnosti podpirati tudi v prihodnje, zato se trudi, da bi športno življenje pri nas še bolj zaživelo. Občina je tako pred razvojnim izzivom tudi pri športu, naša velika želja pa je izgradnja športnega parka za Sončnimi dvori. Plezalkam in plezalcem je zaželel obilo dobrega plezanja, odličnih rezultatov in čim manj padcev na mehke blazine. V imenu Planinske zveze Slovenije je vse pozdravil podpredsednik planinske zveze Tone Jesenko. Dejal je, da v planinski zvezi pozdravljajo vsako akcijo, povezano z naravo, s planinstvom in z veseljem ugotavljajo, da se vse več ljudi, tudi mlajših, vse bolj zaveda pomembnosti gibanja, ki je eden od pogojev zdravega življenja. Dodal je, da Planinska zveza Slovenije letos obeležuje že 120 let svojega obstoja. Dogodka se je udeležilo tudi več občinskih svetnikov in predsednikov krajevnih skupnosti. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič MVP prve slovenske lige osvojil Grosuplje Po rednem delu najkoristnejši igralec MVP lige Telemach Dejan Mlakar in soigralci Bojan Burnač, Žiga Erčulj in Jakob Virk so zmagovalci prvega turnirja trojk v Grosupljem. Igralci, ki so nastopali pod imenom Košarkarska šola Sani Bečirovič, so v finalu strli ekipo Veteranov (Dani Radosavljevič, Blaž Gruden, Viljem Dovč in Luka Podržaj), ki je zasedla drugo mesto, na tretjem mestu pa je pristala ekipa Supersonics (Žane Bortek, Simon Tomič, Uroš Kristan). Pod grosupeljskimi obroči je bilo treba za končno zmago pod vročim soncem odigrati kar osem tekem, med katerimi so bile nekatere prava drama, ljubitelji košarke pa so resnično prišli na svoj račun. Turnirja se je udeležilo 11 ekip, vsaka pa je odigrala vsaj štiri tekme. Fantje so tekmovali tudi v metanju prostih metov, kjer je prvo mesto pripadlo igralcu ekipe Basquete Clube de Barcelos iz prve portugalske lige Maticu Sirniku. Prav tako je bil Matic najuspešnejši pri metanju trojk. V super finalu je premagal celo nekdanjega ostrostrelca Slavka Duščaka, saj je vseh njegovih pet poskusov našlo pot skozi obroč. Turnir, za katerega organizatorji obljubljajo, da bo postal tradicionalen, je sicer minil v izjemnem vzdušju tako na igrišču kot tudi ob njem. »Rad bi se zahvalil igralcem za udeležbo na turnirju. Nismo pričakovali, da bo tako kvalitetno zastopan, saj je istočasno v Ljubljani potekal tudi turnir Ekipa Veteranov Samsung. Najpomembneje nam je, da so igralci in gledalci uživali v kvalitetni košarki, domov odšli zadovoljni in nam obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Kaj bi si od prvega turnirja sploh še lahko več želeli,« je navdušen vodja organizacijskega odbora Mitja Žlajpah, ki za prihodnje leto že razmišlja o nekaj novostih. Mitja Žlajpah Luka na poti do svojih sanj: olimpijskih iger 2016 Luka Ljubič se že od malih nog ukvarja s športom. Začel je z nogometom, nato presedlal na atletiko. Tek ga je zasvojil in postavil si je nov, ambiciozen cilj - uvrstitev na olimpijske igre. Da bi uresničil svoje sanje, se je letos odpravil iskat najboljše možne pogoje za trening, nikamor drugam kot v državo, od koder izvirajo najuspešnejši tekači: Kenijo. Olimpijske igre (OI) so ne le eden največjih športnih dogodkov na svetu, ampak tudi cilj in želja vsakega športnika, ki se temu posveča praktično vsak dan. Za OI živiš, dihaš vsak dan. Veš, da te tja lahko popelje le trd trening in vera v uspeh. Tega se še kako dobro zaveda tudi Luka Ljubič. 24-letni Grosupeljčan je že od nekdaj aktiven športnik. Vrsto let je treniral nogomet, kjer sta ga močno podpirala oče in brat. Pot ga je vodila na športno gimnazijo Šiška, ob prehodu na fakulteto pa je do žoge začutil nekakšen odpor. Kljub temu je želel ostati v športnih vodah. Kje? Tam, kjer je vedel, da bi imel možnosti za uspeh. Ker je v mladih letih dosegal dobre rezultate v krosih oziroma na atletskih tekmovanjih, se je odločil za atletiko. Najprej bolj ali manj ljubiteljsko, a že kmalu je začutil v tem nekaj več. »Na začetku niti nisem imel nekih velikih ciljev, a nato sem hitro napredoval. Na mladinskem državnem prvenstvu sem bil tretji. Zatem so sicer sledile poškodbe, vendar pa so po vrnitvi moji apetiti ob rezultatih zrasli. Ko mi je lanska poletna sezona dobro uspela, sem začel bolj resno razmišljati, da bi en celoten olimpijski ciklus posvetil le atletiki. Sem realen - če se mi ne bo uspelo uvrstiti na OI in bom daleč od norme, se bom posvetil drugim področjem. V življenju je seveda še kaj drugega kot le šport. Vendar pa verjamem, da mi lahko uspe, je pa težko in še veliko bo treba v to vložiti. Tek me je res pritegnil, na začetku si nisem mislil, da bo tako,« pravi Luka. Lani septembra je diplomiral na Ekonomski fakulteti in nato začel resno snovati svoj projekt IO Rio de Janeiro 2016. Cilj projekta je nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016 v disciplini tek na 5000 metrov. Norma oz. rezultat, ki ga mora doseči, je okoli 13 minut in 30 sekund, kar bi pomenilo tudi izboljšavo skoraj 40 let starega slovenskega rekorda. »Brez dvoma je cilj zelo ambiciozen, vendar ga s trdim delom in podporo vseh v projektu s skupnimi močmi lahko dosežemo,« je ob tem zapisal na svoji spletni strani http://www. lukaljubic.si, na kateri lahko spremljate njegove korake na poti do življenjskega cilja. V Kenijo po najbolj optimalne pogoje za trening Za to, da bi res čim bolj napredoval, se je odločil za nekaj časa zamenjati okolje dežele na sončni strani Alp za Kenijo. Tja se je odpravil na 3-mesečne višinske priprave 10. januarja in se vrnil v začetku aprila. Prvič v življenju se je srečal z najboljšimi tekači na svetu in z njimi treniral. Najprej je bival v vasici oziroma kampu Iten, nato se je preselil v cenovno ugodnejši apartma, kjer je bival slaba dva meseca. »Iten velja za tekaško Meko. Je na visoki nad- luka in Mo Farah, olimpijski prvak iz londona 2012 na 5000 m in 10.000 m. Foto: osebni arhiv. morski višini, ima ugodne pogoje za trening. Tam je bila med drugim tudi britanska reprezentanca, tako da sem malo treniral z njimi, malo sem se priključil drugim skupinam. Vsak v kampu lahko trenira po svoje. Dejstvo je, da tam niti nimaš delati kaj drugega kot trenirati, zato tudi prej hodiš spat, bolj se posvečaš le treningom in regeneraciji,« nam pove po vrnitvi. V želji, da bi čim bolje izkoristil dane pogoje, se je malo prenatreniral, prizna. Iz Kenije je poleg pestre tekaške kilometrine prinesel tudi pomembno izkušnjo: »Spoznal sem, kako veliko je treba vložiti, kako močno je treba verjeti, da je možno doseči, kar želiš. Vsi Kenijci verjamejo, da bodo uspeli, pa tudi če niso tako zelo dobri. Biti moraš potrpežljiv. Ni tako, da bi tri mesece treniral in lahko pričakoval rezultate. Kenija je spremenila moje razmišljanje - ne vem točno, zakaj, ampak zdaj še bolj verjamem, da je vse možno. Konec koncev, zakaj ne bi tudi meni uspelo?« Zmaga na Teku trojk, sledi resna tekmovalna sezona Da je na pravi poti, priča že sam podatek o uspehu kmalu po njegovi vrnitvi. Maja se je skupaj z dvema atletoma udeležil teka trojk na 12,5 km in z ekipo prepričljivo zmagal. Pred njim je verjetno še evropsko klubsko prvenstvo na Slovaškem, upa tudi na evropsko ekipno prvenstvo konec junija. V tej sezoni bo odtekel največ 15 tekem, v lov za normo pa se bo spustil v naslednji sezoni. Za celoten projekt do 2016 načrtuje, da bo potreboval in porabil približno 60.000 evrov. Ob strani mu stoji družina, hvaležen pa je tudi sponzorjem Dietetika in šport, Anita Kos, s.p., Osebnotrenerstvo.si, Osteopatija Jure Tušek, s.p., Društvo bolnikov s funkcionalnimi in bolečinskimi sindromi ter Športna hiša Ilirija, ki po svojih močeh prispevajo k lažji realizaciji njegovegacilja, seveda pa je pomoč še kakšnega sponzorja zelo dobrodošla.»Upam, da bom letos prišel do časa 14 minut 30 sekund, nato pa čas postopoma izboljševal. 5000 metrov je zelo težka disciplina, ampak ravno zato je moj motiv še toliko večji,« zaključi. Tamara Barič Tekma za državno prvenstvo v plezanju odlično uspela V soboto, 1. junija 2013, je v športni dvorani Brinje potekala 1. tekma za državno prvenstvo v plezanju za sezono 2013. Tekmovanje je potekalo za najmlajše kategorije cicibanke/cicibani ter mlajše deklice/dečki, v vseh štirih kategorijah skupaj je tekmovalo 109 otrok. Smeri, ki jih je postavil postavljalec Erih Obrez, so se otroci lotili z veliko vnemo. Tako najmlajši cicibani kot starejši otroci so smeri preplezali kot pravi plezalci. Vse štiri tekmovalne smeri so bile postavljene tako, da je večina otrok lahko preplezala vsaj polovico, zadnji del ter vrh pa je bil rezerviran samo za najboljše in najbolj vztrajne. V super finale so se v treh kategorijah uvrstili najboljša dva ali trije, ki so preplezali do istega oprimka. Tako smo pri treh kategorijah šele po finalnem delu in novi izvrstni predstavi finalistov dobili zmagovalca. Barve Ascenda so tokrat zastopali mlajša deklica Manca Zaletelj, ki je osvojila 13. mesto od 33 tekmovalk, ter pri mlajših dečkih Žiga Zajc, Urban Stanko in Rok Bernot, ki so med 19 plezalci osvojili 3., 5. in 9. mesto. Še enkrat čestitke vsem štirim mladim upom, ki so nam pokazali res izvrstno plezanje. Prva tekma državnega prvenstva v plezanju za mlajše kategorije je tako za nami, vendar nas že 16. junija čakajo novi izzivi na drugi tekmi v Šmartnem pri Litiji. Rada bi se zahvalila celotni Ascendoteam ekipi za pomoč pri pripravi in organizaciji tekme ter staršem za spodbudo in pomoč. Velika zahvala gre tudi našim sponzorjem, ki so nam pomagali finančno in materialno: Termocom, Citroen Jerovšek, Grundfos, Meta in bazilika, MOSP, Pekarna Grosuplje, Danone, Iglu šport in Zavarovalnica Tilia. Iskrene čestitke še enkrat vsem tekmovalcem in celotni ekipi! Zaslužite si vse pohvale! Teja Peklaj, foto: Marjan Trobec Lokostrelski klub Taborska jama Lokostrelci Lokostrelskega kluba Taborska jama smo pred mesecem dni pričeli s poletno sezono v 3D streljanju (imitacija lova) in že pridno lovimo norme za udeležbo v reprezentanci. Prva tekma je bila 20. 4. v Dolenjskih Toplicah, kjer sta v disciplini dolgi lok člani prvo in drugo mesto osvojila Karli Goršič in Anton Klančar. Ta vrstni red se je ponovil tudi na drugi tekmi 12. 5. v Muti na Koroškem in pa 25. 5. na nam bližnjem Turjaku. Pri tem je Karli Goršič vedno ustrelil reprezentančno normo in je že v ožjem reprezentančnem izboru. Prav tako je reprezentančno normo dvakrat dosegel tudi Marjan Kocman z instiktivnim lokom (na drugi tekmi je manj- kal). Antonu Klančarju pa je do norme vedno zmanjkalo le nekaj točk,vendar ima čas še do konca avgusta, ko je potrebno prijaviti reprezentanco za svetovno prvenstvo na Sardiniji. Naj omenimo še, da je na tekmi na Turjaku v mladinski konkurenci z dolgim lokom sodeloval tudi Urban Klančar in dosegel odlično drugo mesto. V upanju na kakšno dobro tekmo v sončnem vremenu vas lepo pozdravljamo lokostrelci LK Taborska jama. Lokostrelski pozdrav: VSE V ZLATO Marjan Kocman Pregled sezone Rokometnega kluba Grosuplje 2012/13 Člani Z zmago v zadnjem krogu proti RK Cerklje Damahaus si je članska ekipa zagotovila končno 6. mesto v 1.B državni ligi. To je glede na položaj po prvem delu sezone, ko so z zgolj s 3 točkami zasedali zadnje mesto, zelo dober rezultat. Najboljši strelec ekipe in skupno tretji najboljši strelec lige je bil Dejan Strojan s 167 zadetki. Mladinci Po sedmih sezonah nastopanja v 1. ligi se mladinska ekipa seli v 2. ligo. Od obstanka jih je ločila zgolj ena zmaga. Med deseterico najboljših strelcev lige najdemo kar tri Grosupeljčane. Na drugem mestu je s 171 zadetki Matevž Corel, tretji je bil Žiga Petan s 164 zadetki, deveti pa David Kastelic s 134 zadetki. Kadeti Kadetska ekipa si je pred sezono zadala cilj: finalni turnir. Uvrstili so se v polfinale, za finalni turnir pa jim je zmanjkalo nekaj športne sreče. Tako so se uvrstili na turnir za mesta od 9.-12. Na prvi tekmi so izgubili proti RD Rudar s 23:25, na tekmi za 11. mesto pa so premagali RK Maribor Branik s 23:21. Na lestvici strelcev zaključnega turnirja najdemo spet tri Grosupeljčane. To so: Gregor Mišmaš, Janez Grum in Tilen Zakotnik. Starejši dečki A Zelo mladi ekipi Starejših dečkov se ni uspelo uvrstiti v polfinalne boje. V nadaljevalni skupini 1 so z eno zmago osvojili 7. mesto. Na tretjem mestu med najboljšimi strelci ponovno najdemo Grosu-peljčana. To je Matej Slemenjak s 96 zadetki. Mlajši dečki B Prav tako kot Starejšim dečkom se tudi Mlajšim dečkom ni uspelo prebiti v polfinale. Tako so v nadaljevalni skupini 2 z eno zmago osvojili 4. mesto. Med deseterico najboljših strelcev sta od Grosupeljčanov Filip Fortuna in Matej Šeme. Grosupeljčani na tujem Jaka Ferkulj je za Rokometni klub Krško na 34 tekmah prispeval 173 zadetkov in bil tako najboljši strelec ekipe. V naslednji sezoni bo nastopal za Rokometni klub Trimo Trebnje. Blaž Fink, ki že drugo sezono igra pri MRK Krka, je na 35 tekmah dosegel 75 zadetkov in se z ekipo uvrstil na 6. mesto v 1. slovenski ligi. David Miklavčič je z RK Gorenje Velenje že drugič zapored postal prvak 1. slovenske lige. Na 38 tekmah je prispeval 79 zadetkov. V naslednji sezoni pa se seli v Rusijo, kjer bo igral za Minsk. Andraž Podvršič igra za avstrijski prvoligaški klub Bregenz Handball, s katerim je osvojil končno 3. mesto in bil hkrati 4. najboljši strelec kluba. Miha Majetič Zmigaj telo na športnem dnevu v Št. Juriju Športno društvo Št. Jurij je 2. maja 2013 na igrišču v Št. Juriju že petič zapored pripravilo celodnevni ŠPORTNI DAN. Športne dejavnosti so bile pripravljene za vse generacije. Za otroke sta v dopoldanskem času poskrbeli Sara Primec in Nina Ropret. V telovadnici so se preizkusili v štafetnih igrah, se zabavali ob igrah lovljenja in drugih zabavnih igrah. Starejši otroci pa so se pomerili v košarki. Na zelenici pred šolo so najpogumnejši otroci jahali ponija, loko-strelci iz Lokostrelskega društva Taborska jama pa so predstavili svojo dejavnost. Obiskovalci so se lahko preizkusili v spretnosti streljanja z lokom. Ženske so vadile pilates z vaditeljico Miro Kadunc in jogo z vadite-ljico Alenko Biček. Vaditeljica Maja pa jim je predstavila aerobiko na slajdih in stepih ter aerobiko z utežmi. Milan Gačnik je na zunanjem igrišču nadziral turnir v malem nogometu. Pomerili so se nogometni navdušenci različnih generacij. Napetih in razburljivih iger ni pokvaril niti popoldanski dež. Tako je turnir v odbojki pod budnim očesom Damijana Kitaka namesto na mivki potekal kar v telovadnici. Na športnem dnevu so člani Rdečega križa - območno združenje Grosuplje predstavili delovanja Rdečega križa. Obiskovalcem so merili krvni pritisk in sladkor, prikazali so postopke oživljanja na lutki ter uporabo defibrilatorja. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da so se športniki in obiskovalci odžejali in okrepčali. Jure Peterka je s kakovostnim ozvočenjem in glasbo poskrbel za prijetno vzdušje. Odlično pripravljenega spomladanskega športnega druženja pa ne bi bilo brez požrtvovalnih organizatorjev. Zahvaliti se moramo PGD Št. Jurij in PGD Ponova vas za pomoč. Največ zaslug za uspešno izveden športni dan pa gre članom upravnega odbora športnega društva, ki velikodušno žrtvujejo svoj čas in energijo za zadovoljstvo vseh športa željnih. Naj ob tem omenimo, da ŠD Št. Jurij letos kot novost predstavlja športno dejavnost za otroke RELAX KIDS pod vodstvom Ani-te Šerjak. Sicer pa informacije o vseh aktivnostih društva najdete na spletni strani društva www.sd-stjurij.si. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami zmigate telo! Za ŠD Št. Jurij zapisala: Majda Primec SREBRENICA 2013 na Maratonu treh občin v Grosupljem Klub ekstremnih športov iz Bihača (BiH) letos že 9. organizira kolesarski MARATON MIRU od Bihaca do Srebrenice (500km). Maraton se izvaja pod parolo »Da se nikoli ne ponovi in ne pozabi« v čast žrtvam genocida v Srebrenici. Maraton iz Bihača traja 3 dni in se zaključi na dan pokopa (11. julij) novo identificiranih žrtev genocida v Srebrenici. Maraton je mednarodni, vsako leto sodeluje okoli 10 držav. Letošnjega Maratona miru se drugič udeležuje tudi ekipa šestih kolesarjev iz Slovenije. Ekipe iz posameznih držav se same odločajo, ali bodo štartale v Bi-haču in prevozile 500km, ali bodo krenile »od doma« iz matične države in dodatno prevozile razdaljo do Bihača, kraja uradnega štarta dne 8. julija 2013. Ekipa Slovenije bo štartala iz Velenja in tako do uradnega štarta prevozila dodatnih 300km. Naša udeležba je poklon vsem žrtvam genocida, posebej pa 18 rudarjem Premogovnika Velenje, ki so v takratnih razmerah odšli v Srebrenico reševat družine, na delo v premogovnik pa se nobeden ni vrnil. Kot zanimivost naj povemo, da ekipa Švice iz St. Margrethnaštarta »od doma« 1. julija in do Srebrenice prevozi 1450 km, njim se priključijo Avstrijci iz Innsbrucka in Beljaka. Tudi letos naj bi na tej poti prevozili območje občine Grosuplje. Ekipo Slovenije sestavljajo trije kolesarji iz Velenja, eden iz Dobrne, eden iz Šmartnega ob Paki in eden iz Grosupljega. Naša pot bo trajala 8 dni od štarta do vrnitve domov. Maraton si želimo ohraniti kot tradicijo. Za uvod v 5-dnevno kolesarjenje do Srebrenice se ekipa udeležuje tudi maratonov v okviru prireditev Slovenija kolesari. Tako je bilo tudi 2. junija v Grosupljem na maratonu treh občin. Gospodje Karajič, Bezjak, Cerar, Nuhanovič, Škerlj, Žagovc, Karic in Softic. Ekipa je bila prisrčno sprejeta, prejeli smo spominski pokal in priložnostna darila. Prisotni so našo namero sprejeli s velikim odobravanjem in aplavzom. Posebna spodbuda so bile besede slovenskih olimpijcev: Cerarja, Škerlja, Račiča, Ropreta in olimpijke Lapajne, ki so bili gosti maratona. Člani ekipe SREBRENICA 2013 se zahvaljujemo članom KD Grosuplje za prisrčen sprejem in sodelovanje ter za darila in odlično organizacijo maratona. Zahvaljujemo se tudi donatorjem za prispevke, ki jih zbiramo sami za projekt Srebrenica 2013. Hasan Karajič 17. tradicionalna kulturna prireditev Stati inu obstati Škocjan, 2. junija 2013, ob 15. uri Krajevna skupnost Škocjan pri Turjaku praznuje svoj praznik 8. junija, na dan državnega praznika - rojstnega dne Primoža Trubarja. Vendar to ni dela prost dan in taki so štirje dnevi v slovenskem prazničnem koledarju: 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; 15. september - vrnitev Primorske Sloveniji; 23. november - dan Rudolfa Maistra in 8. junij -rojstni dan Primoža Trubarja. Tradicionalna prireditev Stati inu obstati, v Trubarjev spomin, je bila letos že 17. po vrsti. Predsednik Kulturnega društva Škocjan Jožef Marolt zna povezati različne generacije nastopajočih, saj so recitirali in peli najmlajši, starejši in najstarejši. Predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Jožef Kraševec je pozdravil vse obiskovalce in posebne goste. Najprej so zapeli in zarepali Škocjančki, nato pa še cerkveni Mešani pevski zbor, oba vodi zborovodkinja Katarina Bambič. Vmes so recitirali Benjamin Podlogar odlomek iz Postile slovenske, Klemen Kurent odlomek o protestantskih piscih iz knjige Toneta Pavčka Čas duše in čas telesa, Anej Ivanc pa je ko-rajžno predstavil Levstikovo Našo vas. Kvartet Sever je januarja letos izdal zgoščenko Od vasi do vasi z 12 pesmimi. V maju je izšla še knjižica 15 zborovskih skladb z notami. Avtor besedil in glasbe je Janez Sever. Na škocjanskem odru so nam predstavili tri pesmi: Spomini, Ti nekoč bila si moja in Škocjanska. Iz Sore pri Medvodah je prišel ansambel ustnih harmonik (orglic) Sora harmonika, ki ga vodi virtuoz na ustni harmoniki Vladimir Hrovat. Pri zadnji pesmi so se jim pridružile še pevke grosupeljske Ženske vokalne skupine Solzice, ki prepevajo že 10 let, vodi jih pa Julija Omahen. Njihovo drugo pesem Dal-matinka je zanje priredila Sabina Benedik. V šoli sta svoja dela Zrcalo kraja razstavili dve likovni skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Z mentoricami Anamarijo Šmajdek, Uršo Meke in Alenko Čož so slikarji in slikarke izbirali motive po Škocjanu in jih upodobili na slikah in v kipih. Na ogled razstave je obiskovalce prireditve povabila Andreja Smolič, o razstavljenih delih je marsikaj povedala tudi ena od slikark Dora Adamič. Prireditev je prijetno povezovala Katarina Sever, za ozvočenje je poskrbel Igor Podlogar, za prijetno nadaljevanje pa škocjanski gasilci. Marija Samec Letni koncert Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap V petek, 31. maja 2013, je v avli Podružnične šole Šmarje - Sap na letnem koncertu nastopil Moški pevski zbor Šmarje - Sap. Koncert, poimenovan S pesmijo v srcu, obogaten s poezijo Ferija Lajnščka in Toneta Pavčka, je povezovala Tina Šlajpah. Vezno besedilo je pripravila zborovodkinja Mojca Jevnikar Zajc, za glasbeno spremljavo so poskrbeli: Katja Mehle in Miran Krajnc na kitari in Sebastjan Matevžič na klavirju. Ozvočenje so ponovno zaupali Gregu Deržiču, za pomoč pri organizaciji pa so poskrbeli: Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje, Pekarna Grosuplje, tiskarna Mišmaš, vrtnarstvo Zeleni gaj, cvetličarna Pene, TD Šmarje -Sap, DU Šmarje - Sap, KS Šmarje - Sap in Osnovna šola Louisa Adamiča. V prvem delu koncerta so se nam s petjem predstavili člani Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap pod mentorstvom Mojce Jevnikar Zajc, v drugem delu koncerta smo prisluhnili gostujočemu Moškemu pevskemu zboru Papirničar Jagnjenica pod vodstvom Rosane Jakšič, v tretjem delu koncerta pa sta pevska zbora združila svoje moči in nastopila skupaj. Pevska zbora imata veliko skupnega, podoben repertoar, veselje do petja in veselega druženja, zanimivo pa je tudi to, da oba moška pevska zbora vodi ženska roka. Člani obeh pevskih zborov živijo s pesmijo in jo nosijo v srcu, pesem se je na koncertu gotovo dotaknila tudi vseh obiskovalcev. Letnemu koncertu Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap je prisluhnil tudi župan dr. Peter Verlič. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič Spevoigra ljudskih pesmi na Polici Prvo nedeljo junija, ko so se temperature končno malo dvignile, je sekcija Kulturnega društva Polica - ljudski pevci, v dvorani gasilskega društva Polica pripravila spevoigro Pri nas je lepo. Pod mentorstvom profesorja Edvarda Adamiča delujejo že več let, srečujejo in "se imajo lepo" 2-krat tedensko v prostorih društva v zadružnem domu na Polici. Na sami prireditvi so medse povabili tudi potencialne nove člane skupine, ki jim je petje ljudskih pesmi pri srcu, zatorej ne oklevajte in pridite v dobro družbo. S svojimi inovativnimi predstavami vsakič popestrijo praznične ali nedeljske popoldneve in tudi tokrat se je v dvorani nabralo kar lepo število poslušalcev. Spevoigra nas je vodila preko uvodne avtorske skladbe Edvarda Adamiča Ljudski pevci so tu za vas, kasneje pa preko ljudskih pesmi različnih slovenskih pokrajin. Pesmi so v celoto povezali z domiselnimi skeči, ki so občinstvo dodatno sprostili, da so lahko uživali ob ubranem petju. Domačnost prireditve je poudarila tudi kulisa sveže nabranih travniških cvetlic, katere so aranžirale članice skupine. Za zaključek svojega nastopa so stoje zapeli tudi lokalno himno Polica lepa vas. Po koncu so krajani nadaljevali druženje ob domačih dobrotah, ki ga brez nastopa ljudskih pevcev ne bi bilo. Gregor Steklačič Domiselni vmesni skeči odražajo realno situacijo na vasi. Foto: Drago Andročec. V spevoigri so nastopali: Darinka Zaletelj, Jože Kastelic, Darja Kastelic, Marija Dolenc, Beti Cerkvenik, Miro Cerkvenik, Draga petrič, Nace petrič, stanka Vidrih, silva Resman, Vlasta strmljan, Martin Metelko, Marjan pražnikar, Ivo puhar in na klaviaturah Edvard adamič. Foto: Drago andročec. Čas za ustvarjanje V nedeljo, 2. junija 2013, je na igrišču Podružnične šole Šmarje - Sap potekala prireditev Čas za ustvarjanje. Prireditev, primerna za nove ideje, za dobre ideje, za kreativnost in tudi pomoč drug drugemu. Pomemben je mali človek. Vse nastopajoče, tiste, ki so se predstavili na stojnicah, in obiskovalce prireditve sta v imenu organizatorja prireditve Turističnega društva Šmarje -Sap lepo pozdravili Katja Bricelj in Darja Štibernik. »Današnja prireditev pomaga slehernemu, da se socializira in samouresničuje na zanimivem področju, kar človeku nudi tudi notranje zadovoljstvo,« je povedala Darja Štibernik. Prisotne je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Tomažin. »Čas je postal v današnjih časih valuta, katere imamo vsi premalo. In slabo porabljen čas je sigurno najslabša naložba. Kako in v kaj bomo vlagali svoj čas, kako preživlja svoj čas naša mladina, to nas starše najstnikov, ki so pred življenjskimi razpotji, upravičeno skrbi. Vseeno pa je to njihovo življenje in njihove odločitve. Nikakor jim ne smemo vsiljevati naših želja in naših neizpolnjenih mladostnih načrtov. Lahko pa jim svetujemo. In tu v Šmarju smo lahko srečni, da imamo vrsto dejavnih društev, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju odrašča naša mladina. Mogoče bo ta prireditev marsikomu od nas dala povod za dvig kvalitete preživljanja prostega časa,« je z nami svoje misli delil Janez Tomažin, Turističnemu društvu Šmarje - Sap pa zaželel veliko ustvarjalnega duha tudi v prihodnje. Prijazen pozdrav vsem zbranim pa je namenil tudi župan dr. Peter Verlič, ki se je s številnimi kolesarkami in kolesarji na prireditev pripeljal s kolesom. Istočasno se je namreč v Grosupljem odvijala še ena prireditev, 15. kolesarski maraton treh občin. Udeleženci družinskega kolesarskega maratona so naredili postanek na prireditvi v Šmarju - Sapu. Župan dr. Peter Verlič je neutrudnim članicam in članom Turističnega društva Šmarje - Sap za lepo in dobro organizirano prireditev iskreno čestital. »Danes je veliko govora o novih delovnih mestih, o tem, kako bi našli zaposlitve, kaj bi delali. Prireditev je čudovita priložnost, da vidimo, kaj vse zmoremo, kaj vse znamo in kaj vse ponujamo v lokalnem okolju,« je še povedal župan in vsem zaželel prijeten dan še naprej. Na stojnicah so nam najrazličnejše dejavnosti predstavili lokalni podjetniki, obrtniki in drugi posamezniki. Dejavnosti, s katerimi so se nam predstavili, so: izdelovanje nakita, ličenje, vrtnarstvo, cvetličarstvo, kmetijstvo, zeliščar-stvo, čebelarstvo, taborništvo, arhitektura, turizem, nega malih živali, domača obrt, čevljarstvo, šiviljstvo, modno oblikovanje, pravni nasveti, zavarovalništvo, računovodstvo, fotografija, film, organizirane pa so bile tudi delavnice za otroke. Prireditev je obogatil pester kulturni program. Na harmoniko nam je zaigral Luka Keber, zaplesala nam je folklorna skupina vrtca Pika Šmarje - Sap in zapel pevski zborček vrtca Pika Šmarje - Sap. Nastopilo je tudi plesno športno društvo Artfeks, dekliška hip hop skupina Unseen, vokalna skupina Pol ducata, folklorna skupina Sv. Mihaela Grosuplje, rock ansambel Zračni most, Moški pevski zbor Šmarje - Sap, Društvo harmonikarjev Ceglar, Mirjana Šernek in glasbena skupina The Marvin Shot. Program je povezovala Tadeja Anžlovar. Jana Roštan "Kaj bi želel si še več?" Drugo junijsko nedeljsko popoldne, končno vreme, ki obljublja poletje, zvon svetega Martina pod Boštanjem pa veselo vabi na rob Radenskega polja. Tisto popoldne tam niso pele le žabe, saj je v vrhunsko akustični cerkvi sv. Martina zazvenel 3. letni dobrodelni koncert Moškega pevskega zbora Samorastnik. Koncert je bil tokrat še posebej slovesen, saj Samorastniki pod vodstvom Draga Zakrajška letos praznujejo 20-letnico pevskega udejstvovanja. Koncertni program je poslušalce popeljal skozi ustvarjalno pevsko zgodovino zbora: izbor fantovskih s prve zgoščenke »Dolenjski furmani«, pa venec Marijinih z druge »V Marijinem vrtu«. Samorastniki so se predstavili tudi kot farni pevci s sklopom skladb iz celotnega cerkvenega leta, zaključili pa so z naro-dno-zabavnimi melodijami v zborovskih priredbah. Pri sklepni pesmi so se pevcem pridružili tudi nekdanji člani zbora in s pesmijo dokazali, da so po srcu in glasu še vedno Samorastniki. Program je povezovala mojstrica miselno bogate in hkrati pre- proste besede Maja Zajc Kalar. Koncert so popestrili tudi odlični gostje. Z nežnimi valčki sta ušesa in srca prisotnih pobožali flavtistka Ana Grum in citrarka Ana Koželj, cerkev pa so napolnili tudi mladi glasovi vokalistov in instrumentalistov Glasbene skupine Izvir iz Dobrepolja, ki so se predstavili z duhovno-ritmično glasbo. Kulturno popoldne smo sklenili z druženjem ob pesmi, številnih domačih dobrotah ter žlahtni kapljici - kaj bi želel si še več? Morda le, da se drugo leto zopet snidemo tam. MoPZ Samorastnik se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste darovali svoj čas in dobro voljo ter kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta ter pogostitvi, prav tako hvala za prispevke, ki so uresničili dobro delno noto koncerta za družino v stiski se je v skrinjici nabralo 870 €. Mojca Hren Foto: Miha Zajec Tičnice iz naravoverja - nova knjiga Leopolda Severja Kulturni dom Ivančna Gorica, četrtek, 23. maja 2013, ob 18. uri Občina Ivančna Gorica praznuje svoj občinski praznik 29. maja, to je na dan, ko je bil pisatelj Josip Jurčič imenovan za urednika časnika Slovenski narod. Med predprazničnimi prireditvami so predstavili knjigo Leopolda Severja Tičnice iz naravoverja. Obiskovalce prireditve in goste iz vseh slovenskih pokrajin, kjer je Sever našel Tičnice, je pozdravila direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek in opisala življenjsko pot upokojenega učitelja biologije in kemije ter samosvojega raziskovalca in pre-učevalca naše preteklosti. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je poudaril, da je Leopold Sever, čeprav živi v občini Grosuplje, častni občan občine Ivančna Gorica. Mnoge njegove ugotovitve in pobude so uresničili in tako obogatili svojo turistično ponudbo. V kulturnem programu je pela in igrala na lutnjo Bojana s Primorske. Poleg raziskovalcev, informatorjev, sodelavcev, pomočnikov in šoferjev, ki so ga vozili po slovenski deželi, je bil tudi predstavnik iz Nemčije, ki je na Severjevo pobudo raziskoval to obdobje v svojem okolju. Tičnice iz naravoverja Leopold Sever že dolgo raziskuje našo preteklost, vendar ne na način, ki ga predpisuje znanost, ampak na samosvoj poseben način. Tičnice ga zanimajo že iz mladosti, saj je s svojega domačega dvorišča gledal na Tičnico nad Gradežem. Knjigo je razdelil na štiri poglavja: Že od davna je bil najprej začetek, Da bi zapisano prav razumeli, Slovenske tičnice se predstavijo in Kako sedaj in kako naprej. V uvodu je precej kritičen do uradnih znanosti, ki, po njegovi trditvi, zamegljujejo pogled na resnično zgodovino. Začetek svojega opisovanja postavi v čas po zadnji ledeni dobi 10 000 let pred našim štetjem. Največ časa pa posveti halštatski kulturi v starejši železni dobi, ko so se ljudje začeli naseljevati v gradiščih. Tičnice so bile prostori na oblih gričih, običajno v »tandemu« z gradiščem. Tu so se gradiščani poslovili od umrlih. Verjeli so, da ptice odnesejo dušo v nebo, zato so kraje poimenovali tičnice. Vrhovi gričev so poravnani, vidni so posegi človeških rok, v bližini ali na platoju so kamniti osamelci, ki so jih uporabljali kot oltarje. To so bili sveti kraji, ki so si jih gradiščarji omislili, ko so dosegli kritično maso ljudi. Tedaj so si v bližini, v vidnem polju, omislili še obrambno postojanko - gradišče. Za življenje gradiščarjev je bila pomembna pitna voda, rodovitna zemlja in rudnine. Največ tičnic, je ugotovil Sever, je tam, kjer je bilo veliko železove rude, v Suhi krajini je tičnic malo, ker tu ni vode. V bližini tičnic so pogosta hišna imena in priimki Tič, Tičar, Tiček, Ptičar, verjetno so nastal v povezavi z ljudmi, ki so bili varuhi tičnic ali celo duhovni. V tretjem poglavju avtor razporedi tičnice na zemljevidih glede na vodne vire, rudnine, rimske postojanke in po slovenskih pokrajinah: na Dolenjskem jih je našel 68, na Gorenjskem 20, na Notranjskem 26, na Primorskem 16 in na Štajerskem 40. Skupaj je našel raziskanih in neraziskanih 170 tičnic. V grosupeljski občini jih je kar nekaj: na Koščakovem hribu, pri Hudi Polici, pri Škocjanu in še nekaj v okolici (Pance, Sloka Gora, Višnja Gora). Knjiga, ki je izšla v samozaložbi, obsega 376 strani velikega formata s trdimi platnicami. Vsako tičnico je avtor pospremil z več barvnimi fotografijami. Knjigo je oblikoval njegov sin Nejc Sever, tiskala je grosupeljska tiskarna Partner Graf v nakladi 200 izvodov. Ujeta stotinka Na razstavi v Mestni knjižnici Grosuplje se s svojimi deli predstavljajo udeleženci letošnje fotodelavnice, ki jo je v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje že sedmič vodil mentor Marjan Trobec. Z majem se je izteklo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje in slušatelji nekaterih krožkov smo se s svojimi dosežki in novimi znanji predstavili tudi občinstvu. Najboljše od tega, kar je v minulih mesecih nastajalo v fotodelavnici, smo 23. maja pokazali na razstavi v grosupeljski Mestni knjižnici. Razstava je že tradicionalna, letos je bila pripravljena sedmič, na njej pa se je v sedmih letih, odkar mentor Marjan Trobec vodi fotodelavnico, skupaj z njim predstavilo 40 fotografov s kar 224 fotografijami. Nekateri, tisti, ki so želeli resnično utrditi znanje o digitalni fotografiji ter spoznati čim več njenih skrivnosti, so se fotodelavnice udeležili večkrat, na razstavah pa pokazali svoj napredek. Na tokratni razstavi, ki smo ji dali naslov Ujeta stotinka, se nas skupaj z mentorjem predstavlja deset. in zakaj naslov Ujeta stotinka? Ker je stotinka sekunde, kot smo se naučili, tista mejna časovna vrednost, pri kateri še lahko iz roke, torej brez stativa, naredimo dobro fotografijo. in na razstavi res prevladujejo terenske fotografije, ujeti trenutki s potovanj, sprehodov, izletov, obiskov športnih prireditev. Vsak od razstavljalcev pa je pripravil tudi fotografski kolaž, sestavljeno fotografijo, ki je mentorju Marjanu Trobcu še posebno pri srcu, udeleženci fotodelavnice pa smo šele ob njegovih pobudah in navodilih spoznali pripovedne možnosti te posebne fotografske zvrsti. in zakaj sploh fo-todelavnica zdaj, ko so fotoaparati že tako izpopolnjeni, da ponujajo paleto prednastavitev za številne prizore, ki se nam ponujajo, računalniški programi pa vse to kar sami lepo razporedijo v mape? Zato, ker te potem, ko do dobra spoznaš svoj fotoaparat ter osnovne principe fotografiranja, zamika, da bi v fotografijo vnesel tudi svojo lastno kreativnost, tako pri snemanju kot pri poznejši računalniški obdelavi. Želiš preizkusiti medsebojno odvisnost časa, odprtosti zaslonke ter iSO vrednosti, želiš se poigrati se s svetlobo, kontrasti, triki in to pot nam je odkrival Marjan Trobec. Na otvoritvi je razstavljalce in obiskovalce pozdravila predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Andreja Smolič, program pa so popestrili ženska vokalna skupina Lastovke, ki letos praznuje petnajstletnico svojega delovanja, ter trije mladi pianisti, učenci grosupeljske glasbene šole, Filip Suhadolc, Kristina Gruden in Jure Sredinšek. Večkratni udeleženec fotodelavnice, animator ter povezovalec programa ivo Puhar je nato na kratko povzel vsebine, ki smo jih dvakrat na mesec spoznavali v učilnici Mestne knjižnice pa tudi na terenu, potem pa je o letošnji fotodelavnici spregovoril tudi mentor Marjan Trobec. Ob izročanju diplom pa je opozoril na posebnosti vsakega od udeležencev razstave, na subtilno prepletenost treh barv na kolažu fotografij iz Maroka Marije Tratar, na nostalgični prikaz izginjajoče istre na fotografijah Vide Curk, na izjemne posnetke v ledeni objem ujetega Peričnika Ane Stefanovič, na vedno zanimive posnetke Kredarice ivana Lavriča, na pravljični kolaž Višnje Gore Jožeta Grosa in na njegovo sliko starega čevljarskega mojstra z naslovom Poklic, ki izginja, ter na zgodbico Boštanjskega jezera v kolažu Alojza Goriška. Janez Kos se na razstavi predstavlja z zanimivim kolažem fotografij, posnetih na Gregorjevem sejmu, Andrej Grm je prispeval edino mestno fotografijo, lep posnetek Prešernovega trga v Ljubljani, Drago Andročec blejsko razglednico in kolaž z zanimive razstave velikonočnih izdelkov Društva podeželskih žena Sončnica, Marjan Trobec pa je temu pestremu izboru dodal svoj kolaž drobnih živalic, ki živijo v Županovi jami, ter edini posnetek s športne prireditve, v stotinki sekunde v zraku ujetega mojstra na kolesu BMX, če omenim le nekatere od 32 fotografij na razstavi, ki bo v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje na ogled vse do jeseni. Vabljeni! Vida Curk Glasbenik Janez Sever Rodil se je v Malih Lipljenih, pri Jožljevih. Glasbo ima verjetno že v genih. Ko so doma z očetom kaj delali, so peli in oba sinova, Janez in Leopold, pisatelj in publicist, sta se hitro učila. Začel je igrati kitaro v prosvetnem društvu, ki je imelo nekaj instrumentov še od škocjanske godbe, a hotel je imeti harmoniko. Prva harmonika Bil je star 12 let, ko mu jo je oče kupil, zeleno, dvaintridesetbasno. Pridno se je učil igrati, pomagal mu je organist Cveto Marolt, ki je že igral klavirsko harmoniko. Čutil je, da bi se lahko naučil več, zato se je pri 14. letih vpisal v glasbeno šolo v Ljubljani. Glasbena šola v Ljubljani Najprej je prestal preizkus. Med spraševanjem je neka gospa zaigrala na klavir in moral je ponoviti za njo. Zapomnil si je melodijo in bil je sprejet. Najprej je moral harmoniko voziti s seboj, potem pa so učitelji spoznali, da je od daleč in so mu na šoli preskrbeli harmoniko. Teorijo ga je učil Stanko Prek. V strogi, a dobri šoli so ga v štirih letih naučili note, da zna zapisati melodije. Fantovsko petje Na vasi pod lipo so peli fantje, vaščani pa iz sosednje vasi. Pridružil se jim je in kmalu so ga določili, da je pel »naprej«. Pod lipo so stale stara miza in dve klopi in so tam zažingali take lepe stare pesmice, ki jih je pel kvartet Fantje na vasi. Prvi ansambel Leta 1955 je že igral pri Županovi, takrat Taborski jami. Lesen oder je bil postavljen na skalah in tam je igral njegov ansambel Podlipški fantje; Štefan Zrnec bobne, Ante Kadunc diatonično harmoniko, Andrej Starc klavirsko harmoniko, a le za spremljavo, Janez pa kitaro. Kasneje se je ansamblu pridružil še Lojze Zajc. Po tri, štiri ure na dan je vadil, pa še očetu pomagal na kmetiji. »Ti si ta starejši,« je rekel oče, »ti ne boš nič študiral.« Se je pa vsaj harmoniko navadil igrati. Že v glasbeni šoli je zapisal prve melodije in jih pokazal učiteljici Meti Borštnar, ki ga je poučila, kako pisati skladbe, da ne bo slišati, kot da bi šepal. Zborovsko petje v Ljubljani Leta 1961 je šel v Ljubljano v službo. Če je bilo slabo vreme, je prenočil v mali sobici v Ljubljani in v gostilni, kamor je hodil na večerjo, se je srečal z zborovodjo Brdenških fantov z Brda pri Ljubljani Antonom Vračkom. V zboru je pel štiri leta in s tako pridobljenim znanjem je ustanovil zbor v Škocjanu. Deset do dvanajst pevcev je vodil Franc Marolt, ki je bil organist v Ljubljani. Delo in petje v Nemčiji Leta 1966 je odšel na delo v Nemčijo in dve leti delal pri firmi, ki je delala hiše na ključ, nato pa sekal les v gozdovih. Ugotovil je, da so sodelavci vsi dobri pevci, pa je sestavil kvartet. Sam je igral harmoniko, ki jo je imel s seboj, Franc Goršič pa diatonično harmoniko in že so jih vabili na manjše nastope poleg nemškega ansambla. Tudi ko so se preselili bliže k švicarski meji, so nadaljevali z igranjem in petjem. Nemški ansambel jih je vključil v svoje nastope, a ker so lepše peli, štiriglasno, so jih odslovili. Janez se je učil nemščine in vmes pisal besedila in glasbo. Ptujski festival Iz Nemčije je že prinesel svoje skladbe in se leta 1970 prijavil s svojim Ansamblom Janeza Severja na Ptujski festival. Skladbe je nesel na Radio Ljubljana, kjer ga je sprejel Tomaž Tozon. Pregledali so njegova dela in mu svetovali popravke. Nastopili so na Ptujskem festivalu in zmagali. Leta 1972 so za nagrado posneli prvo ploščo Proti Ribnici. Ostalo mu je še 50, 60 polk in valčkov, nekaj jih ima še spravljenih, nekaj jih je predal drugim ansamblom. K.VARTČT JEVČR § » Sam svoj ansambel Med tem časom pa se je tudi ansambel nekako »razkopal«, le še občasno je prišel skupaj kvartet, ko so pri Taborski jami igrali. Novi najemnik gostišča ni mogel več plačevati ansambla, pa je Janez postal »sam svoj ansambel«. V Nemčiji je kupil elektronsko harmoniko, ozvočenje je že imel in kmalu je naštudiral okoli 120 pesmi, slovenskih in nemških popevk. Treba je bilo slediti novostim, če si zamudil, so že sitnarili, da si malo zaostal. Ko so prišle tiste »račke« ven, se jih je moral hitro navaditi. Kupil je še »ritem mašino«, to se pravi elektronske bobne s 16 ritmi. Ko je vse naprave vklopil, je bil zelo zaposlen: desna noga za glas, leva vklop za bobne, desna roka, leva roka in še misliti, kaj boš pel. Ob osmih zvečer je začel igrati, ob dveh ponoči je bil tako utrujen, da se je začel kar tresti. Skladbe za zbor Marsikaj zanimivega je Janez doživel kot glasbenik, marsikatero šaljivo so ušpičili. Pri vseh dogodivščinah je bil zraven Štefan Zrnec, ki se ga spomnimo kot odličnega interpreta Primoža Trubarja. Janez pa je začel pisati skladbe za zbor, kar je bolj zahtevno delo, a uspelo mu je. Prvo pesem mu je priredil Anton Vračko, štiriglasno, drugo Zdaj šteje čas ti mlada leta pa Stanko Prek. Nova zgoščenka Od vasi do vasi V januarju 2013 je izšla zgoščenka 12 zborovskih skladb Od vasi do vasi. Besedila in melodije je napisal Janez Sever, priredili pa so jih: Jakob Ivan, Primož Cedilnik, Marjan Cvitak, dr. Edo Škulj in Franc Slabe. Skladbe je posnel tonski tehnik Andrej Mežan v studiu Mars v Trebnjem. V Kvartetu Sever prvi tenor poje Lojze Kranjec, drugi tenor Janez Sever, prvi bas Miran Frece, drugi bas pa Štefan Pirnat. Vsi pevci so izšli iz moškega pevskega zbora Vokal iz Grosupljega. V taki zasedbi pojejo že celo desetletje. So člani KUD Škocjan pri Turjaku in nastopajo na prireditvah v kraju in okolici. Skladbe so avtorsko delo Janeza Severja. Besedila pripovedujejo o naših krajih in ljudeh: Škocjanska, Šentjurska, Grosupeljska ... Iz vseh veje ljubezen do domačega kraja, lepe narave, pridnih ljudi in do domovine. Navdušenje, s katerim jih pevci zapojejo, prenesejo na poslušalce. Pesmi so spevne in gredo hitro v uho. Od vasi do vasi - 15 zborovskih skladb v notni knjigi Zborovske skladbe, ki jih je Kvartet Sever posnel na zgoščenko, in še nekaj več, je Janez Sever izdal v samozaložbi. Knjiga obsega 20 strani z notami in besedili. Pesmi so nastajale v različnih obdobjih, najstarejša letnica je 1971, pa tudi tipologija črk je različna. Avtorske skladbe Janeza Severja so tako zapisane za vse čase kot zahtevno notno gradivo za pevske zbore. Janez Sever je nadaljevalec glasbene tradicije škocjanskih glasbenikov, združuje plemenite lastnosti ljudskih godcev in lastne ustvarjalnosti. Kjer nastopa, so veseli dobrega petja, znan pa je tudi kot šaljivec, ki ima v žepu vedno seznam šal, s katerimi »gor drži« vsako družbo. Veliko načrtov še ima, naj jih čim več uresniči, nam v užitek in sebi v ponos. Sandi Zalar še živi v spominu prijateljev Knjižnica Prežihovega Voranca, Ljubljana-Vič, torek, 4. 6. 2013, ob 18. uri Sodelavka pokojne slikarke in učiteljice Sandi Zalar z Osnovne šole Pre-serje Helena Košir je v Knjižnici Prežihovega Voranca na Viču v Ljubljani organizirala spominsko slovesnost in razstavo njenih slik, predvsem iz zasebnih zbirk. V prijetnem okolju knjižnične prireditvene dvorane so nastopili mladi, nekdanji člani Sandijine igralske skupine na šoli. Sedaj so že dijaki in študentje. Peli so, igrali na klavir in kitaro ter recitirali. Z odlomki so se sprehodili skozi pisateljsko ustvarjanje Sandi Zalar od prvih dobrepoljskih pravljic do zadnje pesniške zbirke, v kateri obračunava s svojim življenjem in išče ljubezen in toplino. Tudi organizatorka prireditve Helena Košir je recitirala in pela svoje lastne skladbe, ki so se vsebinsko in po občutju ujemale s slikami. Ena od njenih učenk je pokojni umetnici, ne- pozabni Sandi, posvetila posebno sliko in se ji zahvalila za vzpodbudo in dobre nasvete. Ogledali smo si videoposnetek igre Deklica z vžigalicami, ki jo je na Sandijino besedilo zaigrala njena igralska skupina z Osnovne šole Preserje. Razstave in recitala se je udeležilo kar nekaj Grosupeljča-nov, predvsem predstavnice UTŽO, saj je Sandi Zalar močne sledi pustila tudi kot mentorica skupinam slikark UTŽO in tudi kot likovna pedagoginja v OŠ Šmarje - Sap. Prireditev Sreča je lučka, ki te čaka na koncu temnega gozda, v spomin na slikarko, kiparko in literarno ustvarjalko se je zaključila zelo čustveno, ko je spregovorila tudi njena mama in se zahvalila vsem, ki Sandi ohranjajo v spominu. Spominov je neskončno, neminljiva ostaja ljubezen, hvaležnost za vse, kar nam je podarila Sandi. Marija Samec Živahno popoldne v Domu starejših občanov Grosuplje Četrtek, 6. junij 2013, ob 16. uri Dom starejših občanov v Grosupljem skrbi, da je bivanje starostnikov v njihovi ustanovi zanimivo in pestro. V jedilnici, ki jo spremenijo v dvorano, se dogajajo koncerti, pogovori, delavnice. V četrtek, 6. junija 2013, so nevihtno popoldne popestrili glasbeniki in pevci s Police. Instrumentalno vokalna zasedba INTERVALI na Polici deluje že 17 let. Sestavljajo jo vodja ansambla in trobentar Emil Kovačec, harmonikar Bojan Škrjanec, kitaro igra Matevž Vidic, bas kitaro Luka Kokole, zraven pa ubrano prepevata Marija Škrjanec in Anica Kokole. Živahni ritmi naro-dnozabavne glasbe so poslušalce tako pritegnili, da so nekateri tudi zaplesali. Z zanimivim izborom pesmi se je predstavili tudi Mešani oktet Polica. Glasbenikom iz ansambla sta se pridružili še dve pevki in tako so štirje ženski in štirje moški glasovi ponesli med gledalce lepo slovensko ljudsko pesem. Program je s pesmimi Toneta Pavčka lepo povezovala Sara Kovačec. Tretji del četrtkovega popoldneva pa je prinesel še odprtje razstave Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Vodja UTŽO Andreja Smolič je poudarila željo UTŽO po medgeneracijskem sodelovanju, zato iščejo stike tako z vrtci in šolami, kot tudi z Domom starejših občanov. Univerza v Grosupljem deluje že devet let in v tem času so se že stkale vezi z ustanovami, ki jih bo UTŽO še naprej vzdrževala. Mentorice slikarskih skupin akademska slikarka Urša Meke, akademska kiparka Anamarija Šmajdek in študentka likovne pedagogike Alenka Čož so postavile to razstavo v spomin na svojo predhodnico Sandi Zalar. Slikarke in slikarji: Dora Adamič, Jožefa Čož, Ivanka Demšar, Rozi Fortuna, Marija in Mitja Gerzina, Sonja Gliha, Inka Goršič, Saša Jaklič, Ana Lazič, Milena Nagelj, Magdalena Suhi Morvai, Branka Šinkovec, Danica Špo-rar, Štefka Zajec, Karmina Zadnik in Vital Žitnik so razstavili monotipi-je, akvarele, akrile na platnu z različnimi motivi. Na začetku hodnika nas pozdravi portret Sandi Zalarjeve, tako žive, da jo bo prepoznal marsikateri oskrbovanec doma, saj je pokojna slikarka tu izpeljala kiparsko delavnico in postavila nekaj razstav. Lepe krajine nas popeljejo v pomlad, v naravo, kakršno starostniki še pomnijo iz svojih domačih okolij. Monotipije pritegnejo pogled zaradi svoje skrivnostnosti pri dodajanju in odvzemanju materiala, nežni akvareli pa nas vabijo v čudežni skrivnostni svet podob. Joži Kralj, socialna delavka v domu, je povedala, da njihovi varovanci težko zdržijo dolgo časa v vozičkih, saj potrebujejo skoraj uro, da vse z dvigalom prepeljejo iz oddelkov v dvorano in prav toliko časa, da jih razpeljejo nazaj po sobah. So pa veseli, da se kaj dogaja. Hodnik ob kapeli, v katerem je razstava, je zelo prometen, saj po njem hodijo na fizioterapije. Če so stene prazne, pravijo, da je tako dolgočasno. Veseli so, kadar vidijo novo razstavo. Marija Samec Viteške zvezde Marije Brodnik Ženske, morda tudi kakšen moški, vemo, koliko truda, znanja in zmožnosti je potrebno, da tako neguješ vitezovo zvezdo po cvetenju do naslednjega leta, da je takrat spet sposobna cveteti. Koliko tega premore gospa Brodnikova, ki ji je uspelo vso to množico zvezd spomladi 2013 nagovoriti, da so istočasno zacvetele!? S. Mencin Gal Kastelic Mestna knjižnica Grosuplje, 3. nadstropje, 14. junija 2013, ob 18. uri Gal Kastelic je star deset let in je nadarjen in navdušen slikar. Končuje 5. razred OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem. V šoli so prepoznali njegov talent in mu podelili status nadarjenega učenca. Dve leti je obiskoval slikarsko šolo Nuše Lapajne v Trnovem, zdaj pa si likovno znanje nabira v šoli Od pike do slike pod vodstvom mentorice, akademske slikarke Nataše Jan Virant. Velika želja po risanju Gala že od malih nog motivira, da v naravi opazi vsak njen detajl in kar mu je všeč in zanimivo, poskuša upodobiti na papirju ali platnu. Najljubši so mu motivi iz sveta živali. V slikarski šoli spoznava različne tehnike, v katerih se preizkuša in se uči njihovih posebnosti, vse mu gredo dobro od rok, pa naj bo risba s svinčnikom, akvarel ali slikanje z oljem ali akrilom. Poteze mladega umetnika so otroško sproščene in v njegove slike vnašajo živost in svežino. Njegov dober občutek za barve se že kaže v učinkoviti rabi barvnih odtenkov. Z vsako novo sliko se kaže napredek v osvajanju likovnega sveta. Gal Kastelic je gotovo nadarjen za likovno ustvarjanje, je pa navdušenje, raziskovanje in neprestano likovno snovanje tisto, kar ga bo odpeljalo na pot pravega umetnika. Naj mu razstava prinese nove vzpodbude, gledalcem pa veselje, da lahko na svet pogledamo skozi pozorne otroške oči in uživamo v interpretacijah naravnih lepot mladega ustvarjalca. Na otvoritveni slovesnosti je na citre zaigrala Laura Erčulj iz Glasbene šole Grosuplje, njena mentorica je profesorica Cita Galič. Razstava, ki sta jo odprli direktorica knjižnice Roža Kek in kustosinja Darija Ko-vačič, bo na ogled v 3. nadstropju Mestne knjižnice Grosuplje, od 14. junija do 30. avgusta 2013, v času odprtosti knjižnice. Darija Kovačič Joanna Zajqc - Slapničar in njene Podobe materinstva Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 13. junija 2013, ob 19. uri Na otvoritveni slovesnosti je vse navzoče pozdravila direktorica knjižnice Roža Kek, na Citre pa je zaigrala Laura Erčulj iz Glasbene šole Grosuplje, njena mentorica je profesorica Cita Galič. O slikarki in njene razstavljenem slikarskem opusu je spregovorila bibliotekarka in umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič. Joanna Zajac Slapničar je vsestranska ustvarjalka, ki jo radovednost, ustvarjalna žilica in želja po znanju vodijo do vedno novih izzivov. Poljakinja po rodu, ki že sedem let živi in ustvarja v Sloveniji, se je znašla na preseku dveh svetov, katerih vplive prepleta z sebi lastno širino, ta pa se odraža tudi v njenih likovnih delih. Obzorja si širi tudi z redno udeležbo na različnih natečajih, extemporih in likovnih kolonijah doma in v tujini. Joanna v svojih delih zrcali svet, v katerem živi. Njen motiv in navdih je življenje samo, mali utrinki vsakdanjosti, drobne prigode, podobe njene družine in ljudi, ki so ji blizu. Rojstvo hčerke Helene ji predstavlja velik navdih, ki je najprej našel svoj izraz v grafičnih in video ciklih. Slikarski medij ji je ponudil še eno možnost, da je svojo izkušnjo materinstva upodobila na zanjo značilen globoko občuten način. Joannina platna razkrivajo intimni krog matere in otroka, njuno povezanost, materino željo, da otroka obvaruje, pa tudi, da ga pusti, da svobodno raziskuje svet okrog sebe. Kot vsa druga Joannina dela, tudi to serijo odlikujejo pretanjen občutek za barve, učinkovita preprostost oblik in intimna vsebinska nota. Njene oblike so navidez poenostavljene, na trenutke celo naključne, v resnici pa so dobro premišljene in trdno zasidrane v natančno usklajenih kompozicijah. Njeni otroci so živi, razigrani in radovedni raziskovalci svojega sveta, nad njimi pa bedi trdna, a topla materina senca. Barve, tople, žive, a uporabljene na nežen, občuten način, vnašajo v te male likovne svetove občutek svetlobe, optimizma in veselja do življenja. JoannaZaj^c Slapničar s Podobami materinstva prinaša svež pogled na otroštvo, na ljubezen matere do otroka, na intimni svet malih bitij, ki hitijo širiti svoja obzorja. Z nami deli delček svojega življenja in nam pripoveduje o novih začetkih, o življenjski sili in moči ljubezni ter pozitivnem pogledu na življenje. Razstava je na ogled od 13. junija do 5. julija 2013, v času odprtosti knjižnice. Darija Kovačič Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje... ZKD GROSUPLJE Dogaja. Četrtek, 6. junij, Kulturni dom Ajdovščina, državno srečanje otroških skupin JSKD R Slovenije Iz besedila selektorja, dramskega igralca Gašperja Jarnija: »V tem letu (2013) sem dodobra spoznal ljubiteljsko gledališko dejavnost. Pri tem imam v mislih tako odrasle, mladinske kot seveda tudi otroške gledališke skupine. Kaže, da so drznost, angažiranost in izvirnost gledališkega ustvarjanja obratno sorazmerne s starostjo ustvarjalcev. Vesel in počaščen sem, da sem kot strokovni spremljevalec imel priložnost videti najboljše, kar je ponujala letošnja gledališka sezona. Najprej pa malo statistike. Na štirinajstih regijskih srečanjih sem si ogledal kar 71 otroških gledaliških predstav! Kvalitativni nivo le-teh me je izjemno presenetil in na lastne oči in ušesa sem se prepričal, da gledališkega entuziazma pri mladih in (seveda!) njihovih mentorjih res ne manjka. Pogovori po srečanjih so se odvijali v zelo prijetnem in konstruktivnem vzdušju. Na koncu izjemnih gledaliških doživetij pa sledi grenak del selektorske vloge - izbiranje še boljših med najboljšimi predstavami. To nehvaležno početje sem doživel kot izjemno mukotrpno tehtanje in izbiranje med enakovredno kvalitetnimi predstavami.« Če dodamo še nekaj statistike: produkcija otroških gledališč v Sloveniji je letos obsegala kar 346 predstav, ki so se prijavile na selekcije in izbore območnih izpostav JSKD R Slovenije. Da sta bili med 12 najboljših uvrščeni kar dve predstavi, delujoči v harmoničnem sodelovanju OŠ LA Grosuplje in KD Teater Grosuplje, Gledališče Hiška in Gledališče Hiša, je torej izjemen uspeh, ki se zdi skoraj neponovljiv. Zato čestitke vsem konkretno vpletenim: izjemni mentorici Ireni Žerdin in vsem igralcem, asistentu mentorice Janu Pirnatu (sicer tudi oblikovalcu luči), strokovni službi ZKD Grosuplje, ki poskrbi za produkcijo in izvedbo (tehnika, pomoč pri izbiri scenografa, kostumografa, oblikovanje glasbe), vodstvu OŠ LA Grosuplje za podporo dejavnosti ter računovodji društva Ani Kastelec. Da so uspehi tako veliki, kot morajo biti, pa pripomore tudi vodstvo Občine Grosuplje in svetniki občine (podpora pravilniku, ki z ustreznim financiranjem omogoča razvoj dejavnosti) ter ostali partnerji oz. donatorji, ki ostajajo z nami že skoraj desetletje. Dobro gledališče pa soustvarja tudi publika - stara in mlada, ki se veseli vsake premiere omenjenih gledališč. Da to ne govorimo kar tako, naj samo omenim konkretne številke. Obe gledališči beležita v sezoni 2012/2013: 2 premieri in 27 ponovitev, ki si jih je ogledalo kar 5.963 gledalcev (sezona še ni zaključena!). Brez njih vsekakor ne bi šlo. Vrtci in šole, ki delujejo v občini, ostajajo zvesti obiskovalci, ker so zadovoljni s kakovostno in živo izvedbo predstav. Za to se jim zahvaljujemo, kot tudi vsem podpornikom in donatorjem projekta Veseli december ZKD Grosuplje. Omenjeni uspeh ZKD Grosuplje, ki zadnjih 6 let načrtno oblikuje program kulturne vzgoje (tako s profesionalnimi gostujočimi ansambli kot tudi otroškimi oz. mladinskimi skupinami društev) za mlade, je lepo izhodišče na pragu praznovanja 40 let delovanja zveze. Mladi člani ZKD Grosuplje, ki ustvarjajo visoko raven ljubiteljske produkcije in so v letošnji sezoni dosegli najvišje uspehe, so še: na področju folklorne dejavnosti - FS Rege KD Franceta Prešerna Račna pod mentorstvom Olge Gruden, sodobne plesne dejavnosti - skupine TeGIBlo KD Teater pod vodstvom mentorice Romane Fičur in vodje dejavnosti Ane Kastelec ter likovna dejavnost - Mala šola risanja pod vodstvom Judite Rajnar, ki jo organizira zveza skupaj z JSKD OI Ivančna Gorica, s katero tudi zgledno sodelujemo že vsa leta. Vsem omenjenim in ostalim članom zveze IO ZKD Grosuplje iskreno čestita. O uspehih starejših skupin pa v naslednji številki Odmevov! Info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš Napovedujemo. Nedelja, 23.6., vhod v jamo ob 15.00, koncert ob 15.30; Velika dvorana Županove jame; KD Franceta Prešerna Račna, Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje, KONCERT Z ODMEVOM, vokalno- inštrumentalni koncert z Mlado zarjo Lepoti iskrenja stalaktitov in stalagmitov ter vsem osnovnim kraških pojavom Županove jame bodo prav poseben eho dodali mladi, nadarjeni pevci Mlade zarje, KD Franceta Prešerna Račna. Skupino, ki je dobesedno zrasla z ljudsko pesmijo in glasbo, vodita Olga Gruden in Sabina Bene-dik. O kakovosti izvedb številnih slovenskih ljudskih in sodobnih priredb skupine lahko rečemo, da so v okviru srečanj in tekmovanj, ki jih imamo za tovrstne skupine v Sloveniji, dosegli že vse najvišje nazive. Samo še opozorilo za vse, ki se nameravate udeležiti dogodka: bodite primerno oblečeni in obuti, stalna temperatura v jami je 8 stopinj. Tudi zato bodo izvajalci koncerta oblikovali in prilagodili koncertni program omenjeni značilnosti, uporabili le določene inštrumente ter izvedli koncert, ki ne bo daljši od 20 min. Dogodek torej priporočamo vsem tistim multi uživačem, ki radi združujete prijetno ohladitev oz. mini rekreacijo v vročem poletju, večno lepoto kraških pojavov v podzemlju in ubrano petje. Ponedeljek, 24.6., ob 20.00; Kolodvorska ulica Grosuplje; KD Polica, ZKD Grosuplje Predpraznični večer: VEČER POD LIPO, vokalni koncert domovinskih pesmi Letos bomo s pesmijo popestrili predpraznični večer na Kolodvorski že sedmič zapored. Pobuda je nastala na enem izmed pevskih taborov v Šentvidu in prve v Grosupljem so jo udejanjile pevke KD Lotos, Biser-ke, in sicer kot organizatorke prvega takega druženja. Potem so jim kot organizatorji sledile še druge vokalne zasedbe ZKD Grosuplje. V letu 2013 bomo scenarij nekoliko osvežili. Pevci bodo po svojem izboru ob 19.30 zapeli dve pesmi na različnih lokacijah oz. ulicah Grosupljega (trg pred cerkvijo sv. Mihaela, Sončni dvori (središčni trg), parkirišče trgovine Spar, Slomškova ulica, trgec pri trgovini Šprinter Grosuplje (Pod gozdom cesta IV/20), pred bloki Mrzle njive (za OŠ LA Grosuplje), pred Pekarno Grosuplje), če bodo razpoloženi in če bo dovolj časa, bodo lahko eno zapeli še na sredi poti. In če utegnete, se jim lahko pridružite na poti do Kolodvorske ulice, kjer bo osrednji del prireditve, kjer bodo združeni prepevali na Kolodvorski ulici. Izbor pesmi na osrednji ulici kulturnega dogajanja našega mesta bo domovinski. Prireditev bosta v zabavnem in mladostnem slogu moderirala mlada člana Gledališča ggNeNi, Aleš Starc in Matic Žmuc. Upamo, da se bo povabilu za slavnostnega govornika odzval tudi župan Občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. Da ne bomo razkrili vsega, naj nekaj ostane za presenečenje. Tudi dogajanje po uradnem delu programa. Pridite in zapojte z našimi zbori tudi vi! Nedelja, 7.7. ob 19.30, Tabor Cerovo; TD Št. Jurij, ZKD Grosuplje ETNO VEČER, koncert; program izvaja družinski ljudsko godčevski trio Volk Folk Skupina treh glasbenikov v načinu glasbenega izražanja povezuje prakso izvirnega lokalnega ljudskega godčevstva in petja z novejšim, sodobnejšim, bolj improviziranim oziroma bolj avtorsko izraženim muziciranjem. Na eni strani predstavljajo nadaljevanje tradicije ljudskega godčevstva, na drugi pa poustvarjanje na sodobnejši način. So glasbena skupina, ki ohranja, obuja in poustvarja glasbeno tradicijo prostora med Primorsko in Notranjsko. Glasba je bila pomemben sestavni del njihovega družinskega življenja že pred javnim nastopanjem, prvi pomembnejši nastop pa so imeli leta 2000 na festivalu Druga godba v Ljubljani. V zadnjih desetih letih so ob različnih priložnostih godli vsepovsod po Sloveniji - na srečanjih pevcev in godcev, folklornih festivalih, protokolarnih prireditvah, koncertih v sklopu GM Slovenije in GM Ljubljanske, Radia Slovenija itd. V tujini so se predstavili v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji, na Poljskem. V vzgojno kulturnem programu, ki ga organizira ZKD Grosuplje redno ob tednu otroka, so se zanimivo in atraktivno predstavili našim osnovnošolcem v letu 2008. Glasbeniki skupine Volk Folk so prijazni ljudje, skromni in predvsem zagledani v tradicionalno umetnost. Igrali in peli so že takrat, ko sta bila Nina in Gregor še otroka. Za razpoznaven zven skupine sta pomembna pri nas danes izredno redka inštrumenta oprekelj in tržaška harmonika plonerca. Priložnostno svoje nastope popestrijo tudi z igranjem na številna druga ljudska glasbila in zvočila. Zasedba violina-oprekelj-bas, v kateri skupina največkrat igra, je bila na slovenskem etničnem ozemlju uveljavljena najmanj 200 let (18. in 19. stoletje), pozneje pa je oprekelj izpodrinila in nadomestila harmonika. Pevsko so prepoznavni po zelo odprtem načinu ljudskega triglasja. Med najboljše poustvarjalce slovenskega ljudskega izročila se uvrščajo tudi zato, ker jih poleg muzikalnosti odlikuje še pošten odnos do dediščine, ki se ne hrani samo z željo po odrskem nastopanju ali pa po drugi strani z namenom muzejskega ohranjanja glasbenega izročila. Igrajo namreč predvsem sebi v veselje in za svojo dušo in so tako pristni nadaljevalci godcev in pevcev v vrsti treh glasbenih generacij. Ustvarjalna ekipa: Romeo Volk je duša skupine. Igra kontrabas, okari-no in nekatere druge instrumente in poje. Je učitelj tehnične in likovne vzgoje na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Je tudi slikar in ilustrator več knjižnih del in oblikovalec različnih izdaj, ki so izšle na Primorskem. Vrsto let raziskuje ljudsko izročilo Brkinov in krajev v dolini reke Reke, ki ji domačini pravijo Velka voda. Ko je poučeval v Podgradu, je v pogovoru z učenci izvedel za škoromate in prav po njegovi zaslugi so ti izvirni pustni liki Brkinov znova oživeli. O tem je pisal in predaval. Glasbeno žilico pa je podedoval po očetu Slavku, odličnem pevcu in ljudskem godcu, ki je nastopal v povojnem času v skupini Bukovčani. Ti so bili znani po Brkinih, Čičariji, Istri in drugod na Hrvaškem vse do Opatije. Oče Slavko je občasno v skupini Volk Folk igral na boben. Romeo je bil in je še vedno mentor raznim skupinam in posameznikom, ki se preizkušajo v ljudskem izročilu. Pomagal je na primer pri začetnih korakih dekliške pevske skupine Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice, ki danes že več kot deset let ohranjajo lokalno pevsko tradicijo. Hčerka Nina Volk je ena redkih glasbenic v Sloveniji, ki igra na oprekelj. Izvrstno obvlada tudi diatonično harmoniko, ki ji na Primorskem največkrat pravijo »plonerca« (po izdelovalcu diatoničnih harmonik Plonerju). Ima izvrsten občutek za glasbeno izročilo zlasti svojega rojstnega kraja, zanima pa jo tudi tradicija širšega območja. Sicer pa je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, je torej akademska glasbenica pianistka in profesorica klavirja. Sin Gregor Volk igra gosli, okarino, boben in poje. Kot Nina je tudi Gregor izredno muzikalen. Obiskuje gimnazijo v Ilirski Bistrici. Je absolvent sredozemskega kmetijstva. Ker se bo koncert zgodil v akustično polnem in impresivnem okolju kulturne dediščine občine Grosuplje - Tabor Cerovo - lahko pričakujemo popoln večer. Lepo povabljeni! Za Info ZKD Grosuplje: Simona Zorc Ramovš GROŠEVO POLETJE, z nami poletje ni dolgočasno! Našim članom smo skozi celo leto ponujali raznovrstne projekte in ugodnosti, ker pa se zavedamo, da je tudi poletje čas, ko marsikdo ne ve, kaj bi počel, vse več študentov pa si nekaterih poletnih aktivnosti ne more privoščiti, smo se odločili, da nič ne prepustimo naključju in zagotovimo, da letošnje poletje zagotovo ne bo dolgočasno in enako ostalim. Prvič v zgodovini Študentskega kluba GROŠ pripravljamo aktivnosti v vsakem tednu poletja, od 28. junija do 21. septembra. Poletje bomo veličastno pričeli v zadnjem vikendu junija z adrenalinsko obarvanim dirkaškim vikendom na Češkem, nato pa sledi pestro dogajanje vse vikende poletja: • Petek, 5.7. > Poslovilna zabava v GROŠu; • Soboto, 13.7. > Paintball popoldne za 10€; • Petek in sobota, 19.-20.7. > Festival ŠVIC za samo 18€; • Vikend, 26.-28.7. > Nora zabava na ATP v Umagu, 2 nočitve; • Sobota, 3.8. > Terme Čatež s prevozom za samo 8€; • Sobota, 9.8. > Rafting na Soči s prevozom; • Petek in sobota, 16-17.8. > Plavali in zabavali se bomo na Kolpi, 1 nočitev; • Nedelja, 25.8. > Streljanje glinastih golobov na strelišču; • Sobota, 31.8. > Tenis turnir s piknikom; • Sobota, 7.9. > Zabaviščni park Gardaland s prevozom za samo 30€; • Četrtek - nedelja, 13.-15.9. > After Spring break na Hrvaškem, 2 nočitvi. Zaključek poletja pa bomo obeležili v soboto, 21.9., z dogodkom »GROŠ na ulici« na občinski prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer bo Študentki klub GROŠ poskrbel za večerno dogajanje od 17. ure dalje. Obeta se nam pestro dogajanje ob velikem odru v centru Grosupljega, nastopi neuveljavljenih lokalnih skupin in nastop najbolj žurerske skupine Mambo Kings. GiBOŠ ud ulici ä mambo feines* ■r 0\/i Jega Polet IS j L KLUB GROŠ F WWW.KLUB-GROS.COM A * -Geitfs öirfeetsfei vikend igrami Podali Gcfpdcflcatd Ipll ÄGF tfwcta n^jßS Prijave na dogodke vsak ponedeljek, med 17.-19. uro, in vsako sredo, med 18.-20. uro na naših uradnih urah v klubu GROŠ. Več o dogajanju spremljajte na naši facebook strani ali enostavno poskenirajte QR kodo. Uroš Vodopivec, predsednik ŠK GROŠ Grosupeljski oratorij vabi k sodelovanju Tudi letos bomo v župniji Grosuplje izvedli oratorij, tokrat z naslovom Bog je z nami! Ob tem veselem dejstvu želimo povabiti k sodelovanju vse tiste, ki ste nam pripravljeni pri izvedbi oratorija pomagati, sponzorje, ki zmorete darovati hrano, pisarniški material, priboljške ali kakšen evro. Vse bomo skrbno in koristno uporabili. Stopite v kontakt z nami: janez.sket@ rkc.si (župnik). Otroške iskrice v očeh nam bodo pele HVALA! Grosupeljski animatorji -N Lovska družina Ig V A B I na veliko LOVSKO VESELICO, ki bo 22. junija v Iški vasi (pri Igu) s pričetkom ob 20. uri. Za odlično glasbo bodo poskrbele članice ansambla NAVIHANKE in Saša LENDERO. Poskrbljeno bo za hrano (tudi pravi lovski golaž), pijačo, številne druge dobrote ter bogat srečelov. Veselica bo pod velikim šotorom. Vstopnine ni! Lovska družina Ig V Žalni smo obudili spomine ... V petek, 24. maja 2013, smo na prireditvi s kulturnim programom obudili spomin na sedeminsedemdeset padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Žalne in okoliških vasi. Zgodovine se ne da izbrisati, spoštovanje do naših prednikov in njihovih zgodovinskih odločitev pa lahko sedanji rodovi dokazujemo s svojo prisotnostjo na takih zgodovinskih krajih. Pred samo prireditvijo smo se člani Zveze borcev Grosuplje in vaščani potrudili in sami temeljito obnovili spomenik. Očistili smo ga in obnovili skoraj tisoč črk, uredili živo mejo in zelenice. Pripravili smo bogat kulturni program, v katerem so sodelovali domači pevci in šolska mladina. Na povabilo predsednika ZB NOB Grosuplje se je v počastitev spomina na zapisane na spomeniku vključil tudi župnik iz Žalne. Povezovalka programa, tovarišica Biserka Jakopin, je orisala medvojne dogodke v krajih, katerim je posvečen spomenik, in v uvodu povedala: »Spomenik, pred katerim smo se zbrali danes, je bil postavljen na pobudo ZB NOV Žalna leta 1959, v spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja iz Žalne, Plešivice, Zagradca, Malega in Velikega Mlačevega, Velike Loke in Luč. Prav je, da smo danes tukaj in se vsaj ta kratek čas našega druženja poskusimo vživeti v čase, ki so jih pred 70 leti živeli pogumni mladeniči in mladenke. Bila je vojna. Kakšna naj bo njihova odločitev? Komu verjeti? Ogromno je bilo vprašanj, na katere takrat verjetno nihče ni imel pravega odgovora. Kako je bilo takrat živeti mladost, ki jo danes tako brezskrbno živijo mladi? Nekateri med njimi so ubrali pot, ki se je takrat zdela zelo težka, izbrali so jo in za svoje sanje so se bili pripravljeni boriti. Živeli so za ideale. To je bila pot k svobodi, pot v pravičnejši svet. Pri tem sta jih vzpodbujala domačina, pravnik Ivan Erjavec-Cene s Plešivice in Ludvik Starič, sedlar iz Velikega Mlačevega, saj je bilo na tem območju že ob začetku vojne močno razvito narodnoosvobodilno gibanje.« Slavnostni govornik, predsednik KO ZB NOB Grosuplje, tovariš Avgust Gril, je poudaril velik pomen takšnega druženja in se zahvalil tudi župniku farne cerkve v Žalni, ki je pozval farane, da se udeleže prireditve. Po prireditvi je pri maši posvetil svoj nagovor tudi padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Le z medsebojnim sodelovanjem bomo lahko z roko v roki gradili boljšo bodočnost in se s spoštovanjem spominjali preteklosti in zaslug, ki so jih prispevali partizanski borci in njihovi simpatizerji, da danes lahko živimo v samostojni državi. Naj naša prizadevanja obrode sadove, takoda bodo vsi spomeniki vedno lepo urejeni, na prireditvah pa se bomo zbirali vsi, ki v srcu dobro mislimo, ne glede na politično in versko pripadnost. Se vidimo na prireditvi pred spomenikom NOB v Šmarju - Sapu v soboto, 6. julija 2013, ob 10.uri. Franc Štibernik, predsednik ZB NOB Grosuplje Košček taborniške zgodovine, 2007 - 2009 Tokrat se bomo sprehodili skozi taborniško dogajanje med letoma 2007 in 2009. Leto 2007 je bilo zelo pestro. Vanj smo vstopili podobno kot prejšnja leta, z nekaj vodovimi in družinskimi akcijami, na primer pohodom in ogledom lutkovne predstave Poštarjeva pravljica. Pomlad je prinesla celo paleto taborniških tekmovanj, marca so se kar tri ekipe udeležile nočnega orientacijskega tekmovanja. Keti je dogodek povzela takole: "Malo vrtač, veliko "žbunja", nekaj blata in precej ograj." Kmalu za tem se je 16 gozdovnikov in gozdovnic odpravilo na izlet v neznano, na katerem so se posvetili različnim taborniškim spretnostim. Pripravili smo jim tudi prestop iz mlajše starostne skupine v starejšo. Prav posebna dogodka sta maja potekala v Portorožu, kjer je Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) gostila 19. evropsko skavtsko konferenco. Udeležili sta se je tudi naši Keti in Nina, s tem pa našega mednarodnega udejstvovanja še ni bilo konec. Julija je pet članov sodelovalo v odpravi na 21. svetovni jamboree, ki je potekal v Angliji. Srečanje več kot 40 tisoč tabornikov z vsega sveta je svoj vrhunec doživelo 1. avgusta, ko so skupaj praznovali 100-letnico skavtstva. Jesen smo začeli z republiškim orientacijskim tekmovanjem, med krompirjevimi počitnicami pa so se naši popotniki in popotnice odpravili na izlet v Švico. Tam so obiskali sedež svetovne skavtske organizacije (WOSM), katere člani smo, taborniški center Kandersteg, spoznali so tamkajšnje tabornike ..., dogodivščinam kar ni bilo videti konca. Zima je bila tekmovalno obarvana - leto 2007 smo zaključili z udeležbo na zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju, leto 2008 pa začeli na tekmovanju Glas svobodne Jelovice. Marca se je nekaj članov rodu odpravilo na Šmarno goro, aprila pa smo se ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje sokrajanom na Adamičevi ploščadi predstavili z različnimi delavnicami. Naši najmlajši so v tem času raziskovali dvoživke v Dragi pri Igu. Po zasluženem poletju so naši popotniki in popotnice jesenske počitnice zopet izkoristili za izlet v tujino - tokrat so odkrivali lepote Češke. Izlet in počutje vseh članov odprave je vodnica Jana povzela z besedo "odlično". Začetek leta 2009 ni bil naklonjen arhivu. Poročila o akcijah se sama niso hotela napisati, nam pa so se v tistem času verjetno po mislih podile druge, bolj zanimive reči. Marca je bila na Skupščini ZTS naša članica Nina izvoljena v izvršni odbor ZTS kot načelnica za mednarodno dejavnost. S tem je začela triletni mandat na državni ravni. Junija so se tri ekipe udeležile državnega mnogoboja in dosegle odlične rezultate: dve prvi mesti in eno četrto. Vsi smo nestrpno čakali poletje, ki je prineslo 13. zlet ZTS v Pomurju. Na letališču v Rakičanu je 10 nepozabnih dni preživelo več kot 400 ta- bornikov iz vse Slovenije in sosednjih držav. Skozi različne aktivnosti smo odkrivali lepote Pomurja in sklepali nova prijateljstva. Septembra se je ekipa grčic udeležila republiškega orientacijskega tekmovanja, ki velja za najzahtevnejše v koledarju taborniških tekmovanj. Utrinek iz kronike: ''Nujna oprema za naslednji ROT - 4 poki robcev!!'' Jesen smo nadaljevali v tekmovalnem ritmu z udeležbo na Močnih ukanah in ljubljanski Fotoorientaciji. Obiskali smo tudi živalski vrt, ob tem pa se je nekomu zapisalo takole: ''Pogledali smo si od pujsov do velikih pajkov in na koncu plezali po igralih.'' Smo kaj pozabili? Seveda smo vsako leto organizirali tudi tradicionalne večje rodove akcije - taborjenje, jesenski zbor, jesenovanje in čajanko, vendar o njih več v eni od naslednjih številk. Ne zamudite nadaljevanja našega sprehoda po arhivu v julijski izdaji Grosupeljskih odmevov! Za grosupeljske tabornike se je v arhiv zakopala Jana Škrjanec. Veterani OZVVS Grosuplje že petič na Maistrovem pohodu V soboto, 25. maja 2013, smo se veterani območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski, na že tradicionalni 14. Maistrov pohod. Letos je bila naša gostiteljica občina Sv. Trojica. Veterani OZVVS Grosuplje smo se Maistrovega pohoda udeležili že petič. Ko smo odhajali iz Grosupljega, je bolj slabo kazalo glede na vreme. Vendar smo imeli tudi tokrat srečo. Ves dan nas je spremljalo sonce. Veterani smo se okrog 9. ure zbrali v centru Svete Trojice, kjer so nas pozdravili gostoljubni domačini in nam ponudili okusen zajtrk in okrepčilo, ki so ga pripravile članice Društva kmečkih žena in deklet. Presenetil nas je tudi lep kulturni program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole in vrtca Sv. Trojice. Nato nas je nagovoril predsednik OZVVS Lenart Darko Škerget. Predsednik je v svojem govoru orisal zgodovino nastanka države Karantani-je, ki je obstajala skoraj 300 let in je prva državna tvorba Slovencev. Naš zgodovinski spomin se napaja iz simbolov, kot so karantanski grb in karantansko pokrivalo, knežji kamen z Gosposvetskega polja, Brižinski spomeniki, grbi slovenskih dežel, mogočna dinastija celjskih grofov, lipov list, najvišja gora naše dežele Triglav in slovenska tribarvna narodna zastava. Vsi našteti izviri so bili vir za današnje državne simbole samostojne Slovenije. Na čast Sloveniji in naši zastavi smo skupaj z govornikom zapeli slovensko himno. Zveza veteranov vojne za Slovenijo z območnimi združenji smo nevladna, nepolitična, nestrankarska in nepridobitna organizacija, ki združuje vse, ki so v najbolj usodnih časih naši domovini stali ob strani. Mnogo jih je za svojo domovino dalo tudi življenje. Veterani smo po osamosvojitvi pridobili nekatere pravice, ki so nam bile z znanim zakonom (ZUJF-om) odvzete, zgodila se nam je krivica. Veterani ne prosimo, da se nam te krivice popravijo, veterani to zahtevamo. Predsednik OZVVS Lenart je ob koncu govora povabil k besedi predsednika pokrajinskega odbora Venčeslava Ogrinca ter gostitelja pohoda, župana občine Sveta Trojica Darka Frasa, ki sta nam pohodnikom spregovorila nekaj spodbudnih besed in dobrodošlico. Pohod je vodil Marjan Rebernik in tako smo pod njegovim vodstvom ob 9.30 krenili na približno 9 km dolgo pot v smeri Sveta Trojica - Verjane - Sp. Porčič - Sveta Trojica. Med potjo smo občudovali lepo ohranjeno vaško arhitekturo, naravne lepote, uživali v prelepem razgledu in gostoljubju naših gostiteljev in prijaznih domačinov. V Sveto Trojico smo se vračali ob obrežju Tro-jiškega jezera in pot zaključili po znamenitih stopnicah, ki vodijo proti romarski cerkvi Sv. Trojica. Ob koncu pohoda so nas organizatorji pogostili z okusnim bogračem in dobro štajersko kapljico. Vendar programa še ni bilo konec. Prijazni gostitelji so nas povabili na ogled ene najlepših vinskih kleti na Slovenskem - Razstavno protokolarni center Sv. Martina, kjer smo poskusili njihova najboljša vina. Na koncu smo si ogledali še cerkev Sv. Trojice, ki je tudi zelo lepa in zanimiva. Prišel je čas za odhod. Polni prelepih vtisov smo se poslovili od naših gostiteljev, gostoljubnih Štajercev in ponosnih veteranov, ki so se borili za to, da imamo danes svojo državo. Tudi mi smo ponosni na to. V te lepe kraje se bomo gotovo še vrnili. Jelka Janežič, OZVVS Grosuplje Gasilski dom Veliko Mlačevo je pod streho 22. oktobra 2012 smo na Velikem Mlačevem svečano položili temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma, v nedeljo, 19. maja 2013, pa so se gasilci ter ostali krajani Velikega Mlačevega ponovno veselili. Zaključili so s tretjo, najbolj obširno gradbeno fazo - gasilski dom je pod streho. Veseli dogodek so proslavili s piknikom, novo podobo gasilskega doma pa si je ogledal tudi pooblaščenec župana Iztok Vrhovec. Predsednik PGD Veliko Mlačevo Tone Sterle je Iztoku Vrhovcu razkazal prostore doma in dodal, da pri samem projektu aktivno sodeluje preko 80 krajanov. Jana Roštan Gasilska orientacija v Veliki Loki Tekmovanje mladih gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Grosuplje V soboto, 1. junija 2013, je v soorganizaciji mladinske komisije pri Gasilski zvezi Grosuplje in Prostovoljnega gasilskega društva Velika Loka potekalo občinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji. Letos se je tekmovanja udeležilo največ ekip doslej - bilo jih je kar 86 oziroma 258 tekmovalcev. Z njimi pa je sodelovalo nekaj manj kot 100 mentorjev in tistih, ki so skrbeli za organizacijo tekmovanja, sojenje in na koncu za podelitev priznaj in pokalov, pa tudi za pogostitev. Organizacija je potekala na solidni ravni, poskrbljeno pa je bilo tudi za medicinsko varovanje tekmovalcev. Od 18 prostovoljnih gasilskih društev v zvezi se je tekmovanja v orientaciji udeležilo 14 društev - Čušperk 8 (ekip), Gatina 4, Grosuplje 6, Luče 10, Malo Mlačevo 2, Polica 5, Ponova vas 4, Račna 13, Šmarje - Sap 11, Št. Jurij 1, Velika Ilova Gora 4, Velika Loka 7, Zagradec 3 in Žalna 8. V kategoriji pionirke in pionirji (ali mešano) v starosti od 7 do 11 let je ekipa treh tekmovala v vaji z vedrovko, na kontrolni točki so izpolnili pisni test o topografskih znakih na kartah, štafetno vezanje vozlov brez žrebanja vrstnega reda tekmovalcev in v štafetnem prenašanju vode s kozarcem v vedro. Kategorija mladink in mladincev (ali mešano) v starosti od 12 do 16 let je prav tako izvajala vajo z vedrovko, v poznavanju topografskih znakov, štafetnem vezanju vozlov z žrebanjem vrstnega reda tekmovalcev, štafetnem prenašanju vode s kozarcem v vedro, hitrem zvijanju gasilske »C« cevi in v štafetnem spajanju cevi na trojak. Pripravnice in pripravniki (ali mešano) v starosti od 16 do 18 let pa so tekmovali v pravilnem postavljanju orodja za vajo z motorno brizgalno - trodelni napad, pisnem testu iz osnov varstva pred požari o napravah in gašenju požarov, štafetni navezavi orodja (gasilske sekirice, ročnika s cevjo brez pipe in s pipo), hitrem zvijanju »C« cevi, pisnem testu poznavanja topografskih znakov in v štafetnem spajanju cevi na trojak. Po posameznih kategorijah so prva tri mesta dosegle naslednje ekipe, prvi dve ekipi pa gresta na regijsko tekmovanje 15. junija v Loškem Potoku: Pionirke - 1. Čušperk 1, 2. Čušperk 2, 3. Račna 2, skupaj 11 ekip. Pionirji - 1. Račna 1, 2. Čušperk, 3. Žalna, skupaj 23 ekip. Mladinke - 1. Čušperk, 2. Velika Loka 1, 3. Velika Loka 2, skupaj 13 ekip. Mladinci - 1. Račna 2, 2. Račna 1, Velika Ilova Gora 3, skupaj 32 ekip. Pripravnice - 1. Račna 3, 2. Račna 2, skupaj 2 ekipi. Pripravniki - 1. Čušperk, 2. Velika Loka, 3. Polica, skupaj 4 ekipe. Jože Miklič, foto: Brane Petrovič Podelitev činov gasilec v Žalni Od 21. februarja do 6. aprila letos je v soorganizaciji Gasilske zveze Grosuplje in Prostovoljnega gasilskega društva Žalna ob četrtkih, petkih in sobotah v prostorih PGD Žalna, praktične vaje pa pred Gasilskim centrom Grosuplje, potekal nadaljevalni tečaj za gasilce. Pouk so namenili organizaciji in pravnim osnovam v gasilstvu, zaščiti telesa in dihal, prvi pomoči, gasilski taktiki, požarni preventivi, tehničnemu reševanju, zaščiti in varovanju, gasilskim vozilom in opremi, elektriki v gasilstvu, razvrščanju, varstvu in zdravju pri delu, gradbeništvu in vodogradnjam, požarom nevarnih snovi in praktičnim vajam. Skupaj so opravili skoraj 100 ur predavanj in praktičnih vaj, izpit pa je opravilo 49 tečajnikov in tečajnic. V petek, 7. junija 2013, je ob krajših nagovorih domačega poveljnika Toneta Javornika in poveljnika Gasilske zveze Janeza Pez-dirca, ki je to pot še posebej pohvalil prizadevnost tečajnikov, v dvorani kulturnega doma v Žalni čine podelil podpredsednik Gasilske zveze Grosuplje Iztok Vrhovec, ki je vsem prejemnikom činov zaželel uspešno vključevanje v svojih gasilskih društvih in nadaljnje izobraževanje na področju gasilstva. Jože Miklič Hitro spajanje sesalnega voda v Čušperku Prostovoljno gasilsko društvo Čušperk je v soboto, 8. junija 2013 popoldne, na tamkajšnjem športnem igrišču pripravilo 2. tekmovanje v hitrem spajanju sesalnega voda za članice in člane. Med članicami so tekmovale 3 ekipe - 1. mesto je zasedla ženska ekipa PGD Čušperk (GZ Grosuplje), 2. ekipa PGD Rova (GZ Domžale) in 3. ekipa PGD Zagorica (GZ Dobrepolje). Tekmovanja se je udeležilo 5 moških ekip - 1. mesto je prav tako zasedla ekipa PGD Čušperk (GZ Grosuplje), 2. (in veliko presenečenje) je bila ekipa PGD Malo Mlačevo (GZ Grosuplje), 3. mesto pa je dosegla ekipa PGD Kompolje (GZ Dobrepolje). Prve tri moške in ženske ekipe so dobile pokale, najboljši v obeh kategorijah pa še prehodni pokal. Poleg teh ekip sta se tekmovanja udeležili še dve članski ekipi - prva iz PGD Ponikve (GZ Dobrepolje) in druga PGD Zagradec pri Grosupljem (GZ Grosuplje), ki sta poleg priznanj za udeležbo prejeli še tolažilni nagradi - vsak po dve roladi, ki so ju fantje "zmazali na licu mesta". Tekmovanje so sodili Andrej Pate (GZ Novo mesto - član pripravljalnega tima naših ekip, ki bodo letos nastopale na gasilski olimpijadi v Franciji), Milan Pajk (GZ Novo mesto) Stane Bajt (GZ Kočevje) in Cene Habič (GZ Grosuplje). Vaje oz. tekmovanja v hitrem spajanju sesalnega voda so sestavni del vaje z motorno brizgalno, s katero običajno člani in članice tekmujejo na občinskih in drugih pokalnih tekmovanjih, tako v suhi kot mokri izvedbi. V vaji nastopa 6 tekmovalcev (desetar, strojnik, 1. in 2. vodar ter 1. in 2 cevar). Jože Miklič Spominiin zahvale GROSUPELJSKI ODMEVI | JUNIJ 2013 55 Spomini in zahvale Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! (T. Kuntnerj ZAHVALA V 81. letu starosti je končal svoje zemeljsko življenje in odšel po večno plačilo k Bogu nas dragi ata FRANC MARINČIČ, (21. 12. 1932 - 10. 5. 2013), po doma~e Simnov ata iz @alne. Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom., prijateljem in znancem od blizu in daleč ter vsem sosedom, vaščanom Žalne in sofaranom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za vsa izrečena sožalja in sočutne besede, hvala za darove za svete maše in za cerkev ter hvala za vse molitve, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja župniku gospodu Andreju Sinku za lepo opravljeno sveto mašo z nagovorom v spomin na pokojnega ata Franceta, pevcem skupine Samomstniki za ubrano zapete poslovilne pesmi, gasilcem, ki ste ga častno pospremili na zadnjo pot, ter pritrkovalcem, ki ste ob uri slovesa milozvočno pritrkavali na žalske zvonove, na katere je desetletja tako rad pozvanjal tudi naš ata. Zahvaljujemo se tudi g. Tonetu Adamiču za pomoč pri organizaciji pogreba ter možem iz Žalne, posebej Marku Jeromnu, za ves trud pri pripravi njegovega zadnjega počivališča pri sv. Lovrencu. Dragi naš ata France, Tebi pa boglonaj za tvojo dobroto. Spokojno počivaj v miru! Žalujoči domači Ni res,da je odšel-nikoli ne bo ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož,oče,dedi,tast JOŽE KOVAČIČ-ČEBELAR (15.07.1951-26.04.2013) iz Grosupljega. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala ČD GROSUPLJE za organizacijo poslovitve s čebelarskimi častmi in izvedbo pogreba ter vsem ostalim čebelarjem in praproščakom, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi LD TABORSKA JAMA. Še posebna zahvala patronažni sestri EVI KOVAČIČ za dolgoletno zdravniško oskrbo, in za vse izrečene tople besede. Hvala gospodu župniku Janezu Šketu za opravljen cerkveni obred in hvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabijani-Dobrepolje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Anica, sin Aleksander in hči Anica z družino ZAHVALA Na majsko popoldne smo se še zadnjič poslovili, od moje ljubljene žene METI PODRŽAJ, ki je po hudi in dolgi bolezni v 79. letu starosti za vedno zapustila ta svet. Za vso pomoč ob boleči izgubi: iskrena hvala svakinji Ančki, vsem nečakom Viliju, Borisu, Iztoku in njihovim ženam; zahvala patronažni službi Zdravstvenega doma Grosuplje; posebna zahvala g. Robertu in ge. Fani za vso pomoč in skrb pri lajšanju trpljenja med boleznijo. Hvala Vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, ter svete maše, hvala župniku dr. Škulju, ki jo je na Ljubljanskih žalah pospremil na zadnjo pot, hvala Vsem, ki mi stojite ob strani! Meti, Med nami ljubljena si bila iz vsega srca - ljubljena bodi tudi tam kjer si zdaj doma! Tvoj mož Tone ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice in prababice EME ZADRAVEC (27.1.1932 - 14.5.2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja. Iskrena hvala kolektivu DSO Grosuplje za vso skrb in nego ter osebnemu zdravniku dr. Janezu Merviču za pomoč pri zdravljenju in oskrbi. Hvala gospe Vidi Vovk in gospodu Tonetu Kiriču za poslovilne besede, pevcem MoPZ Corona za lepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi gospodu Adamiču za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob izgubi naše mame REZKE BUČAR rojena Selan (23. 11. 1921 - 25. 5. 2013) iz Police pri Grosupljem. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred in Poliškim pevcem pod vodstvom Emila Kovačec za lepo izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni r ^ EMICI ZADRAVEC V SLOVO Kot drobna vrtnica, katere seme je veter zanesel nekam med grmovje in se je tam razcvetela, takšna si bila ti, ko si pred približno štiridesetimi leti prišla v takrat še skromni zdravstveni dom v Grosuplju. Kakor si je vrtnica morala utrjevati svoj življenjski prostor, tako si ti skupaj s svojim soprogom pričela graditi temelj današnji fizioterapiji, katera je z leti postala ena vidnejših v vsej državi. Tisti, ki smo te poznali, ne moremo pozabiti tvojega blagega glasu, ki nas je v težkih trenutkih opogumljal in nam dajal moči, da smo prebrodili vsemogoče težave in ovire, katerih ni bilo malo. Paciente nisi zdravila samo s svojim strokovnim znanjem, ampak tudi s svojo pomirjevalno besedo in globoko predanostjo. Tudi potem, ko si šla v zasluženi pokoj in se posvetila svoji družini, predvsem vnučkom, si se rada vračala k nam. Nam pripravila kakšen koristen nasvet, ki nam je bil vedno v veliko pomoč in oporo. Žal kot je trnje preraslo nežno vrtnico, tako si se tudi ti tiho poslovila od nas. V naših srcih si pustila praznino, ki še dolgo ne bo pozabljena. Emica, hvala Ti! Janez Mervič _P <>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0^ OBVESTILO Vzdrževanje javne razsvetljave v občini Grosuplje izvajalec vzdrževanja in upravljanja z javno razsvetljavo v občini Grosuplje jekoncesionar Javna razsvetljava, d.d.Morebitne napake, okvare in poškodbe na sistemu javne razsvetljave javite koncesionarju na: http://www.jrl.si/prijava-napak, info@ jr-lj.si ali 01/58-63-600. občina Grosuplje s o. vv - e s uj t. tiTfttti Veni, vidi, VICI Odkritosrčnež z naravno logiko Mož po jutranjem prebujenju: »Draga moja, sanjalo se mi je, da si se izgubila v gozdu.« Draga njegova, prav tako po jutranjem prebujenju: »Kaj res? Pa si me našel?« Mož: »Te sploh nisem iskal!« Obratno sorazmerje: »Ženo sem pustil - končno sem jo imel dovolj,« pove Polde prijatelju Karlu. »Zanimivo,« povzame Karel, »tudi jaz sem pustil mojo, vendar zato, ker sem jo imel premalo.« Delovno razmerje za nedoločen čas Možakar energično pristopi k šefu davčnega urada in brez ovinkarjenja začne: »Prišel sem vprašat, kdaj grem lahko na dopust.« »Kakšen dopust,« se začudi uradnik, »saj niste pri nas zaposleni!« »To je res, toda v glavnem delam samo za davkarijo.« Neizpodbiten dokaz France se je po mnogih letih vrnil iz Amerike in se dela pomembnega, kot vsi, ki so bili na tujem. »V Ameriki sem bil v prostem času lovec in sem postrelil nič koliko levov.« »Frone, ne imej nas za neumne; v Ameriki sploh ni levov,« mu poočita eden izmed poslušalcev. Toda Frone se ne da: »Seveda jih ni, ko sem vse postrelil!« «»»*>* t rrnrrrnr Pokaži, kaj znaš (domača spraševalnicai 1. Bojevniki za staro pravdo so vzklikali geslo: »Le vkup, le vkup,... a) ubogi občani b) uboga sodrga c) uboga gmajna d) ubogi tajkuni 2. Kje je domovina plesa imenovanega počučka? a) v Rusiji b) v Turčiji c) na Irskem 3. Označi sadež, ki ga Eva zagotovo ni dala Adamu! a) hruška b) češplja c) grenivka d) jabolko 4. Katero bitje (bajeslovno ali stvarno) vedno samo jemlje? a) hudič b) sveti Miklavž d) štorklja 5. Poišči žensko, ki je najbolj povezana z upodobljenim strojčkom? a) perica b) mlinarica c) kofetarica IHI^HiMI 'Pripravlja in urejaj ^ / Leopold Sever \ T f * Kako je Klančnik obrekovalce utišal Do pred nekaj desetletij so travo kosili zgolj ročno, zato je bila k°šnja najtežje opravilo na slovenskih domačijah. Sicer pa p°znamo izrek: »Trpimo kot v košnji!«Še posebej je bilo treba p°prijeti ob lepem vremenu zaradi lažjega spravila. Stari Klančnik je imel dosti travnikov in senožeti, a mal° m°ških rok pri hiši; zategadelj je moral veliko najemati - deset in več koscev je hkrati zamahovalo na njegovih traviščih. Samo p° sebi je umevn°, da so morali kosci imeti dobro hrano in tekočega okrepčila, da so zmogli naporno delo. Klančnik pri jedači ni bil skop, pri pijači pa je bolj sfefcah nekaj iz varčnosti, nekaj pa iz bojazni pred pijanostjo najemnikov. Koscem pomanjkanje »krepčilne« mokrote kajpak ni bil° p° volji, zato so Klančnikove naokoli črnili, da so pri njihovi hiši b°lj žejni kot ne. Očitki so prišli na uho tudi Klančniku, ki se je sicer imel za poštenjaka. Tuhtal je, kaj bi storil, da bi utišal neprijetne govorice, in se je domislil. Ob naslednji košnji je najel še posebej veliko kosrev dekli urši pa je naročil: »Pletenko vina in pletenko slivovke vzemi in töä, kolikor bo kdo hotel.« Delavci so najprej debelo gledali, od kod naenkrat: toliko pijače, potem pä planili po mokroti, da jih je bilo veselje gledati. Sprva je toscem šlo delo dobro od rok,a počasi so moči pošle in naadnje so se le še opotekli po tošenini in mendrali travo. Tedaj se je izza grmovja pokazal Klančnik in se smejal: »Fantje, boste pä drugič tončali; če ne gre pa ne gre!« In so začeli odhajati. Dovganov Nace, ki je največkrat videl dno kozarca, je zaspal kar na sveži travi, Potočnitov Ludve je obležal med fižolovimi preklami na Poljančevem zelniku, Rihtarjev Metod se je prekucnil v potok in bi še utonil, če ga ne bi dekla Urša za pete potegnila na suho, in tako naprej. Še najdlje je prikolovratil Korenčev Polde.Ta je zmogel do domačega dvorišča in tončno obležal na gnoju. Verjetno bi tam ostal celo noč, če ga ne bi oblajal domač pes in s tem opozoril starša, ki sta ga družno odnesla na mrvo v svisli, ter je za v hišo preveč čudno dišal. Po tistem so tosci pri Klančniku še kosili, a se niso več pritoževali nad pomanjkanjem pijače. Stari Klančnik si je na sluivaj vihal brl