287. Številka.
Ljubljana, v četrtek 15. decembra 1898.
XXXI. leto.
Izhaja vsak dan ■¥«>«> r,  izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ra a v st ro-oge rak e dežele za vse leto lf> pld , za pol leta H gld., za četrt leta 4 gM., za jeden
1 gld. 40 kr. _      Za Ljnbljano brea pošiljanja na Oom za *be leto 13 gld.. za ćetrt leta 3 gld 30 kr. za jeden n^esec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa s« po 10 kr.
na mesec,   po 80 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znafea. — Na naroćt e, brez ibtoilobne vp<isiljatve naročnine, se ne o/.ua Za oznanila plaćuje se od fctiristopne petit-vrste po ti kr., će be oznanilo jedenkrat titka, po f> kr. će be dvakrat, in po 4 kr. će a« trikrat ali većkrat tibka. Dopiai naj ae izvole frankovati. — Rokopitti se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i St v o je na Kongrosntttl trgu št. 12. Upravnistvu naj ae blagovolijo poBiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Preganjanje slovanske zastave v Gorici.
Znano je nafti m čitateljem, na kako nečuven način je politična oblast postopala proti slovenskim trobojnicam, katere so bile povodom cesarjevega jubileja razobešane v Gorici in zlasti proti zastavi, katera je bila razobešena na 9Šolskem domu", na poslopja, katero je sezidala slovenska požrtvovni tiost v sporni a na cesarjevo vladarsko petdesetletnico.
To breiprimerno žaljenje nafte trobojnice je obadilo po Slovenskem največje ogorčenje, katero je dobilo izraza v časopisja, zlasti veliko ogorčenje pa se pri nas na Kranjskem, ker se je Žalila zakonito priznana zastava naftega vojvodstva.
Proti postopanja goriškega političnega obla-atva so goriški župani podali odločen protest in so sklenili, da vsi odlože županstvo, ako osrednja vlada tekom jednega meseca ne da zadoščenja.
Slovanski poslanci, na čela jim dr. Gregorčič, so v seji dne dne 9. decembra podali obširno in ostro interpelacijo, v kateri je vsestransko pojasnjeno postopanja goriškoga političnega oblastva napram alovensbenm prebivalstvu v obče in je natančno popisano, kaj se je na dan cesarjevega jubileja agodilo.
Interpelacija, katero je podpisalo petinšestdeset poslancev, vprašuje ministerskega predsednika:
1. Hoče-li Vaša ekscelenca v tej interpelaciji navedene slučaje in popisane razmere pri c. kr. okrajnem glavarstva v Gorici dati na lici mesta preiskati po posebni komisiji, katere nepristranost je vzvišena nad vsak dvom in katera bo zaslišala tudi stranke?
2. Hoče li Vaša ekscelenca policijskega oticijala Kratkega zaradi nečuvene breztaktnosti, s katero js 2. decembra v .Šolskem doma" v Gorici motil cesarsko slavnost, poklicati na odgovor?
3. Hoče li Vaša ekscelenca slovenskemu prebivalstva dežele in mesta Gorice s primernimi od redbami poskrbeti pristoječe ma zadoščenje za javno raažaljenje, ki se mu je zgodilo s tem, da se je mej cesarsko in otvoritveno slavnostjo morala vsled nkaza •neti slovenska zastava s »Šolskega doma", sporne nika, kateri je narod postavil povodom petdesetlet-
nice vladanja cesarja Franca Jožefa I , in z raznih druzib poslopij v Gorici ?
4. Hoče H Vaša ekscelenca c kr. okrajnemu glavarstva v Gorici naročiti, naj ustavi svoj, v službi politične stranke proti slovenski zastavi začeti boj ?
5. Hoče li Vaša ekscelenca ukreniti kar treba, da se na m rajo obupne, državi De varne razmere pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici?
Pričakujemo,  da   ta  energična interpelacija, katera nam razkriva uprav barbarske razmere, ne ostane brez uspeha. Ako vlada ne da popolnega za doščeoja, naj si posledice sama pripiše.
V Izubijani, 15 decembra. Avstrijska obstrakcija se baje za sedaj ne ponovi, kajti — tako poroča s kislim obrazom „Grazer Tagblatt* — antisemitje in socijalni de-mokratje so izjavili, da so obstrnkdj* siti. „Graz. Tagblatt", glasilo nemške narodne stranke, zatrjuje sicer, da morejo nemška narodna in nemška napredna stranka ter Schooererjeva skupina same nadaljevati 9. decembra t. 1 v drž. zboru naznanjeno obstrukcijo, a videti je, da tudi mej imenovanimi obstrnkcijonisti ni več veselja in tudi ne sloge. V nemški narodni stranki se nekaj pripravlja. Bržčas zapusti nekaj poslancev to stranko. Prvi jo je ostavil posl. Hueber.
Ogeraka kriza stagnira, ker je zasedanje državnega zbora do sobote prekinjeno. Vprašinje glede parlamentom »-pa predsedništ va se je približalo rešitvi v toliko, da se vlada in liberalna stranka zjedinita za kandidaturo pl. Perczela, dosedanjega ministra notranjih del. Opozicija pa tudi s tem predsednikom ni zadovoljna ter bode delala volitvi velike ovire, to pa še tem lažje, ker bo njen pri-staš, stari Madarasz, v dotični seji predsednik kot najstarejši poslanec. Morda do volitve sploh ne pride in zasedanje se preloži zopet. Stari Koloman pl. Tisza bo imel 20. t. m. pred svojimi volilci vele-važen političen govor.
Pariški antisemiti, katerih je v stranki generalnega št aba posebno veliko, si zmislijo vedno kaj, da hujskajo proti revizijonistom ter pristašem Drevfusa in Picquarta. Sedaj so si zmislili, da bodo
revizijinirtti v družbi z anarhisti razgnali no.o komično opero. Aot semitski listi lažejo najn^eram-nejšf, da so anarhisti somišljeniki revizijoniHtov in židovskih kapitalistov. To pa vse ne pomaga, nič, kajti istina ostane, da so se izrekli seduj za revizijo največji in najslavnejši francoski učenjaki in umetniki.
Govor državnega tajnika pl. Biilowa razpravljajo vsi nemški, pa tudi francoski, angleški in avstrijski »'asop'si. Velikonemški časopisi so polni občudovanja „radi eb-gance, takta in duhovitosti" BtiUvvega govora. Zlasti jm ugaja Biilovva replika na Tbuoov govor gbde izgona Avstrijcev iz Prusije. „ Vossische Ztg u piš« : Mi sami grajamo izgonsko politiko goap. pl Koilerja, toda prav tako odločno smo morali zavrniti nepristojno obliko in neprimerno kritiko av*tr jskega ministerskega predsednika. »Betliner Tagblatt" piše: G. pl. Bu'ovv je s ti no ironijo, ne da bi ga imenoval, avstrijskega mi-nisternk^ga predsfdnika radi njegovega zadnjega „repiesalijskega" govora pob 1 Z zadovoljstvom izvemo zajedno, da po nazorih državnega tajnika tro-zveza nikakor m omajana Vtndar pa se je intimnost mej nemško in avstro ogersko državo v poslednjih letih precej ohbladila, akoravno s- oficijalno razmerje ni spremenilo. Angleški časopisi so z govorom Bfilcvvi zadovoljni ter se jim zdi, da je bil bil govorjen o pravem časti Biilovv.i govor je nekako nadaljevanje govora Chambnrlaina. Zajedno pa zafrkujeio Angleži Francoze, dobnkajoči se Nemčiji. V Avstriji tuli wa govor ni napravil nameravanega vtiska, d. si se opozicijski listi trudijo na vso moč, da ga izrabjo čim najbolje proti Thunu in Slovanom.
Resignacija Harcourta, dosedanjega vodje velike liberalne stranke v angleški poslanski zbor niči, se smatra velikim političnim dogodkom, ki ne ostane brez vpliva. Vzrok odstopa so osebne intrige lorda lloseberv, ki je odložil 1. 1896. vodstvo razbite liberalne stranke, katero sta Harcourt in njega prijatelj Morl«y z veliko težavo zopet sestavila. Harcourt fcoče biti odslej le navaden poslanec, ker — tako piše v javnem pismu Morlevu — ni niti sebičen niti častihlepen, nego mu je bilo vedno le za kotist domovine in vgled liberalue stranke.
LISTEK..
Proti severu.
Is popotnega dnevnika. — Pisal dr. Fran Krajec.
H.
Čez 6 Vb ur sem bil iz Prage v B e r o 1 i n u 1 Skoraj sam sebi nisem prav verjel, da že po nemški centrali hodim, ko sem jo od Anhaltskega kolodvora vdaril naravnost proti cesarskemu gradu mimo naj bolj znanih palač in trgov. —
Berolin je največje mesto (večje od Pariza) na kontinentu, če se vštevajo doslej še samostojna paedmestja; sedaj broji „mali" Berolin 1,800.000 daš, a leta 1700. je štel jedva 26 000, torej manje nego sedaj naša Ljubljana. Pač čudno, če se pre-vdari, da leži mesto sredi nerodovitne peščene planjave, kjer skoro nič druzega ne raste nego dober krompir. Ali moderna komunikacija dandanes ne vpraša za lego, premog se ceno vozi povsod, in s tem je pogoj za industrijo tudi skoro povsod omogočen.
Ta bi se le h ko kaj učili mi, malomarni južni tilovani, ki nam „priroda-stvarnica vso ponuja",
veliko več nego pruski „sipnici" („Sandbiichse") kakor se Berolin zaničljivo imenuje, samo da mi „jemat" od nje zamujamo".
O industriji v Nemčji mi v Avstriji nimamo pojma; že Če se pelješ od Draždan proti Berolinu, vidiš milje daleč same tovarne, obdane, rekel bi, z elegantnimi stanovanji za delavce.
Kako siromaško življenje živijo naši delavci, n. pr. slovenski v Gratvveinu (papirnici) pri Gradcu, katere sem tudi obiskal, v primeri z delavci v Nemčiji!
V Berolinu bi pa sploh človek mislil, da siromaštva ni. No, prav tako ni; resnično pa je, da se blagostan posedujoč,h siplje tudi mej delavce, kakor na Angleškem, tako tudi na Nemškem, katero je v zadnjem času velikansko napredovalo. Način življenja v Nemčiji je mej delavci veliko boljši nego v Avstriji.
Berolin je povsem moderno mesto; zdi se, kakor da bi bilo šele včeraj zidano. Ulice so široke, do cela asfaltov ane hiše, ne ravno umetniške, vse pač je podrejeno principa higijene: snaga pa je ros prava čednost berolinska.
Kar mika vsakega Avstrijca na prvi hip naj
boli, je prusko vojaštvo ki je vtisnilo vsled svojih velikih uspehov v novejši povesti svoj pečat vsemu javnemu življenju v Evropi. Kakor je računal Bis-marek z „železom in krv)ou kot koncem koncev jedino odločilnim faktorjem ter na železo in kri utemeljil združeno Nemčijo, tako se klanjajo tudi še dandanes vs ■ velevlasti Bismarkovi morali ; da jih je to privedlo akuro ža do blaznosti, izjavil je v manifestu letos Bar sam.
Vender se ne more vojaštvo v Prosi j i v kulturnem pogledu preziratt: ono je tam velevažna šola za vzgojo in disciplino; neka točnost in energija (ki se rada tudi v surovost prelevi) diči res tam vsakega kondukterja in postrežčka — moška lastnost v primeri z našo slovansko mehkoto in neodločnostjo.
Prusi imajo vzrokov dovolj, da so ponosni na uspehe svojih pušk ; vse v Berolinu duhti, rekel bi, po lovorje*ih vencih zmage. Kakor je sploh vse javno življenje velikansko —saj se v Berolinu cen-tralizuje duševna in Stična Velenemčija! —, tako kažejo tudi mnogi spomeniki veliko naibližjo pre teklost: vse ti popeva o nemški slavi in zmagi di-plomatične zvijačnosti ter laži v 1. 1859., 1806. in 1870. ;  in nehote bi te to tiho in vender glasno
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 11. decembra. Seji, katere se je odeležilo 2 2 obč. svetnikov, je predseloval župan Hribar,  kateri je imenoval overovateljema zapisnika obč. svetnika G o gol o in K le i n a.
Zupan Hribar je z nzirom na sklep v vče rajšnji seji glede čuvaja v Trnovem ia v Krakovem naznaail, da je odred.I, na| meHttii stražniki, ki patrolirajo na Opekarski cesti, pazijo ua ljudi, ki nosijo drva iz mestnega loga. Ker je za to Slo, je upati, da bodo zdaj ponehale pritožbe.
Dalje je župan odgovoril na interpelacijo obč. svet Kozaka glede mlake pri tovarni /.a lino, rekši, da je tovarni naročil skrbeti, da bodo pon<kovalne jame vedno či^te in sploh poskrbi ti, da se pride v ckom okužfvanpi zrska.
Končno y> rupan odg ivoril na interpelacijo obč. svet. dra. Iludnika glede porabe £ute od starega z'dovja za nasip pri pos'npju deželne vlade in nove g«mnazije. Poveial je, da je is specijalnih pogojev razvidno, da je deželna vlada v nasprotju s § 45. stavb, reda ukazala rabiti šuto starih zidov pri v adnem poslopju in pri gori na siji, vsled česar se bo magis rat obrnil do vlade z zahtevo, naj skrbi, da se vsa) pri gimnaziji ne bo rabila stara šuta. l'n tej priliki se je pokaralo, da je tudi mestni stavbni urad rabil pri zgradbi poslopja meščanskega bolniškega zaklada staro šuto. To je tako lahkomiselno ravnanje, da odredi župan radi nje strogo preiskavo.
Na županov odgovor izjavil js obč. svet. dr. H u d n i k :
Koustatujem iz tega odgovora, da je c. kr. cb>žfloa vlada fe« kršli zakon, kakor sem bil trdil v svoji interpelaciji, da je teda; rus la zakon ona oblast, ki j* v prvi vrsti poklicina čuvati, da ee z ik n od nikogar ne ruši
Izgovor c. kr dež-dne vlade, da se je za nabijanje strop )v in pod* panje podnic rabi« deloma tul> sip, ki ^e uspravlja sam ob h bi pri gndnji rove atavbe, je pa DOBielll, kajti gotovo je ni more to tudi neveščak vedeti, da je tak sin svež, in se torej ne more uporabljati, afto je pred piano iziu^ea materijal za nampanje.
Obč. svet. Len če je Opotoril župana, da so so pri zgradbi vludnejza poslopja na ne.'u ven način prezirali d ma i obrtniki, da so se mizarska in kamnoseška d~la iavri la vsa zunaj Lju !jaue, d.ni bi bila barona II ina dolžnost ozirati se na do mače obitmk-*, in je prosil župana, naj posreduje, đa se bo baron II on pri oddaji del oziral na do inače davkoplačevalce.
Z pan Hribar e opomnil, da je mastni magistrat to željo že svoj čas sporočil baronu 1 Umu
Obč  svet. Grošelj je poročal o nasvetu obč# svetnika Jerneji Žitnika,   da  bi se razdelil trg za živila in jeden  del  trga   premestil v .Zvezdo" ter poskušajoč1  dokazati,   da  to ne gre, predlagal, naj se Žitnikov predlog  za sedaj odkloni. — Sprejeto.
Podžupan dr. vitez B I e i w e i h ■ T r s t e n i š k i je poročal o prizivu peterih gostilničarjev v Ved matu proti magistratov! odredbi, s katero se jim je zabranilo, prirejati p'esne Vt-selice z godbo po svoji poljnbooatl m se je odredilo, da se morajo pri teli priredbah vrstiti. Poročevalec je predlagal naj se priziv odkloni, pač pa na) se pooblasti ma giatrat, da sme pri izrednih prilikah oovolj^vati prireditev pl. sov z g >dbo tuli onim gostilničarjem, ki niso na vrsti.
Obe, svet. Tur k je toplo priporočal, naj se Ugodi zahtevi gostilničarjev, kar je obč. svet. Kozak energično zavračal. — Sprejet je bil odsekov predlog.
Podžupan dr. vitez 15 leiweis-T rs teniški ■o poročal o  zdravstvenem  poročilo za I. 1897. iu
o načrtu fisikata glede uredba bibiškega poila za ljubljansko mesto. Poročevalec je povedal, da so s« zdravstvene razmere jako z boljšale in je predlagal, naj se mestnemu fuikatu izreče priznanje, naj se dovoli za napravo bolniškega voza 800 gld., naj se ▼ .Mestnem doma" napravi rešilna soba, za katero se sme k večjemu potrositi 1000 gld., naj magistrat razpiše službi 2 babic za revne ženske in naj se plača zanji zviša vsakt na 100 gU. ter končno naj se s 1. j anu varjeno sedanjima babic trna odpove služb i.
Obč. svet. Velkavrh je nas veto val, naj se za jedno leto določi babcam plače po 5 gld. od slučaja, proti čemur ss je izrekel poro e valeč, na kar je je ob.č- svet sprejel odsekov predlog.
Podžupan dr. vitei Bleivveis-Trsteniški je poročal o magistratovem nasveta, naf se vpelje kolesarska pristojbina v znesku letnih 5 glj od vsocega kolesa. V Ljubljani je nekaj nad 1000 kolesarjev. Mej t mi jih je 900, katerim služi kolo samo za šport, in 100 kateri rabijo kolo za s<oje posle. Magistrat predlaga, naj se tisti, ki dikažejo, da rabijo kolo za svojo obrt, oproste poštuj bi ue. Poročevalec je pojasnil, d i mej 30 mesti sta aamo dve, kateri pobirata kolesarski pris ojbini, ponekod se pob ra za tablice po 2 gld., pooekod pa dajo občine tablice popolnoma zastonj. Poročevalec js opozarjal, da pobira mesto od tablic po 1 gld-, dasi veljajo le 30 kr., da bi bilo nepravičnj, pobirati še posebno pristojbino in je predlagal, naj ss magi-stratov nasvet odkloni.
Osč svet. Len če je izjavil, da se mu noben d »vek ne zii tako pravičen, kakor davek na kolesa in je predlagal, naj se določi pristojbina od kolesa na 3 gld.,   ako ga lastnik rabi za špoit.
Obč. svet. T ur k je trdil, da občina tisočake pri oknu ven meče (Občna indignacija. Klici: Kdaj? Kje? Kako? Dukažite!) in je priporočal Lenćetov predlog.
Župan Hribar je grajal Turkove besede rekši, da je popolnoma neopravičena dolžitev, dj občina tisočake skozi ukno meče, pač pa je resnično, da meče Turk besede skozi okno.
Obč. svet. Velkavrh je pritrdil Lenčetovemu predlogu in dodatno nasvetoval, naj velja pristojbina 3 gld. samo za moške, za dame pa naj se določi pristojbina 6 gld.
Obč. svet. dr. Tavčar je opozarjal, da s tem, če sprejme obč. svet. Leočetov predlog, stvar še ni končanu, ker mora sklep še potrditi dež. zbor, in dokazoval, da je nepravičen davek, ki ga ne plačujejo vsi jednako in da mora obuditi veliko razburjenje. Z 2000 gld. ne bo občini dosti pomagano. S.cer pa bo težko določiti, kdo rabi kolo za šport in kdo za izvrševanje svojega poklica. C<s se ob dačijo samo tisti, ki rabijo kolo za šport, bo to takozvana lnksus davščina, a kadar se ž njo začne, ne more pri njej ostati, ampak se bode reklo: na dan s kočij ami itd. Stvar je prezgodnja in bi po nepotrebnem razburila prizadete kroge.
Obč. svet. dr. Hodnik je opozarjal na socijalni pomen kolesarstva, katereraa bi se s pristojbino prizadel smrtni udarec, nadalje na škodo, katero bi imeli trgovci z biciklji in na sitnosti, ki bi nastale, ker je sila težko določiti, kdo rabi kolo za svoj poklic in kdo le za šport.
Poročevalec podžupan dr. vitez Bleivves-Trs teniški je naglašal, da bi bila velika krivica, ako bi morali posamičntki cd kolesa, ki stane 120 do 140 gld plačavati vsako leto 5 gld. davka, tudi če svoje kolo v majhnih obrokih plačujejo in jo priporočal odsekov predlog.
Pri glasovanju ni bil sprejet noben predlog in pride stvar vsled tega Ae jedenkrat na razpravo.
Podžupan dr. vitez Rleivveis-Trsteniški je poročal o pnzvu A. Uraniča, da bi smela me-gova baraka stati tudi še prihodnje leto, in je predlagal, naj dovoli obč. h vet, da ostane barak a do 1. maja 1809. — Sprejeto.
Obč. svet Sobic je poročal o proračuna mestnega vodovoda sa I. 1899 Potrebščina znaša 55 749 gld. 94 kr., pokritje pa 59 320 gld, tako da bo p re raca nje nega dobička 9570 gld. 6 kr., kateri pa bo znatno večji, ker bodo dohodki znatno večji, kakor je preračunjeno Potrebščina izkazuje naslednje točke: Slainine 3665 gld., dnevne plača 2044 gld., volni troski 300 gld., premog 5467 gld. 50 kr., pisarniške potrebščine 312 gld., davek 50 gld, kurjava in osvetliava 290 gld. 25 kr.. maža za stroje 573 gld 80 kr., rezervni f >nd I. 5024 gld. 73 kr. (potrebščina za ta fond je zategadelj večja, ker se bodo olsl-j iz njega plačeval«« nove vodovodu« napeljav*), rezervni fond K. 701 gld. 82 kr., reiervni fond III. 6647 gld. 58 kr, rezervni fond IV. 664 gld. 24 kr., obrestovanje in-vestičnega kapitala 30.009 gld. 2 kr. Poročevalec je predlagal,   naj  se proračun odobri. — Sprejeto.
Obč. svet. Kozak je utemeljuje svoj samostalni predlog v zadevi postajališča v zven z na-kladišćem sa živino ob mestni klavnici dok«sal nujno potrebo te naprave ter nasvetoval, naj se naroči županu, ki se je v tej zadevi že veliko trudil, naj stori nove korake, da se stvar dozam.
Obč. svet je ta predlog po županovem *j as vetu odkazal klavmčnemu direktoriju.
Koncem seje je obč. svet. Velkavrh inter-peliral župana v zadevi mestnih doklad na realne davke. Opozarjal je, da je vlada dovolila 10°/0 popusta od realnih davkov, občina (»a da pobu.* do-klade od cel«* davčne s-ote in vprašal, če se tisti del doklade, ki spada na odpuščenih 10°/0 davka davkoplačevalcem vrne ali se jim zapiše k dobremu za prihodnje leto.
Župan Hribar je odgovoril, da je občina po popolnoma pravilno postopala. Pridobninski davki se predpisujejo s popustom, realni davki pa se predpisujejo v popolnem znesku, ker je občinske doklade v smisla zakona plačati od polnega davčnega zneska in ne le od zneska, ki ostane po od • bitju 10°/o popusta. Z ikon to izrecno določa, da bi oucine ne prišle ob svoje dohodke. Podlaga občin skim doklad ara na realne davke je polni davčni znesek m torej niso davkoplačevalci ničejar preveč plačali.
Obč. svet- (Jogola je interpeliral kako to, da pobira magistrat doklade tudi od re..tnega davka, dasi občinski svet tega ni sklenil, njagistrat pa Še nima nikacega § 14. na razpolago ter vprašal, če hoče magstrat prositi ob mski svet nakon (nega dovoljenja za pobiranje doklad na r^ntni davek.
Župan Hribar je odgovoril, da je magistrat postopal pravilno, ker je obč. svet sklenil, pobirati doklado od vseh državnih davkov izvzemši one, katere je deželni zbor doklad oprostil, torej tudi od rentoega davka in je magistrat samo izvršil storjen sklep.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 decembra. — (Nekoliko odgovora.) „Eiinoat" nam je radi našega potezanja za učiteljevo na Primorskem mej drugim očitala tudi cinično preziranje narodovega položenjaob periferiji, nadulje, da smo podpihovali u č i t e I j s t v o na preziranje vsake discipline, in da smo hvalili sovražnike. V protest temu ne-zasluženemu žaljenju smo dali primeren odgovor, kateri vzdržujemo v polnem obsegu in s posebnim ozirom na dopis društva „Slog a". .Edinost" je na to reagirala z nekimi frazami, odbor političnega društva »Edinost*   pa se je čutil
slavlje dvignilo do sugerovanega navdušenja, ko se iie bi spomnil, da smo mi, preuaivni Avstrijci, plačevali s krvjo in zlatom s< ro»ke takovih zmagodobitij.*) To te gledaš v „Z^ughausu11 te dragocene meče in darila, ki so jih dobivali od .hvaležnega naroda" Viljem „Veliki", Bismarck, Moltke, bi res smatral Viljema velikim, ko se ne bi zavedal, da mu je vso velikosf podelil B sroarek, in bi proslavljal Bismarcka, ko ti ue bi bilo znano, da ga je samopašnost in tiranija gnala k njegovemu počenjanja . . .
Tudi mi v Avstriji še vedno radi stopicamo za Prosijo, njena politika je naša politika, in prav dobro je Avstrijcu neki Berobnčan razsvetlil celo situvacijo, ko mu je dejal: „Ml Prusi imamo interes na tem, da se ohrani celokupna vaša monarhija; ko bi prišlo do kake delitve, dobili bi mi samo Cislej-tansko in s tem mnogo neprijetnosti s katoliki in Slovani; sedaj pa nam' mora cela vaša država služiti v naše namene, ker ste naš zaveznik. Vodstvo v tej zavezi pa imamo in bodemo imeli Prusi; tako tu Ji najboljše v šahu držimo iztočno našo sosedo1*.
*) Ob stebru Bpomenika rViktorijau nasajeno jc goii 80 danskih, v aredi 2 0 u v b t r i j b k i h , spodaj 20 franco-ftkih topov!
Ni slabo sodil ! — | Prebivalo! ho v obSe visoke rasti, zdravi in krepki. Vzrok temu je pač povoljen gmotni blago-Btan. Neki izobraženi delavec me je zatrjeval, da je bilo pred desetletji, kadar še ni imela nemška industrija toliko odjemališč kakor dandanes, ko se izvaža v vep Avstrijo, na Balkan, Turško, v Afriko, na Kitajsko itd., in kadar zaradi tega delavci niso mogli biti kaj dobro plačani, velik > več alkoholizma opazovati mej proletarij itom od dandanes, ko imajo delavci pošten zaslužek in se je blagostaa mej njimi povišal. Zblagostanom dvigne se tndi morala. Na moralo upliva pa blagodejno zavest, da spada Prus, Nemec k velikemu, mogočnemu, t. r. zemljo obsezajočemu celku ; kolonijalni, etnogra-lični itd. muzej ti kaže, kako so Nemci izvrstno poučeni o celi zemeljski obli, kako so se skoro povsod že udomačili. —
Kako navdusujočo samozavest pa ima Slovenec? Na kateri veliki ideji si greje Slovenec svoje srce, na čem si utemeljuje nevpognjeno energijo svojega
značaja ?
Da, Berolin ima značaj univerzalnosti in velikosti na sebi!
Kot katoliškega Slovenca zanimali so me v
Berolinu tndi religijozni odnošaji. Zopet sem se jasno zavedal istine, da mi katoličani nimamo v prote-stantovskih Nemcih prvega kulturnega torišča — duhovnikove familije; največji Nemci so se rodili v paetorjevi hiši, pri nas pa duhovnik ne sme imeti zakonskega otroka, in tako prihajamo ob tisoče izobraženih obitelj.9)
Ni mi tndi v glavo šlo, kako more Bog pripustiti, da so pruski brezverci ali vsaj krivoverci ne samo fizično, ampak i duševno premogli katoliške svoje sokrvnike in Francoze. V govoru proti evangelikom sem se postavljal na odločno katoliško stališče; jezila me je ta protestantovska nadutost, ki katolicizem premalo spoštuje in si domišljuje, katoliško zavest tako uničiti kakor fizičnega sovražnika. Sicer mi pa je zagrizen Prus izjavil, da je „veliki* Nemčiji katoliški kaplan nevarneji od sB-cijalnega demokrata; kajti katoliški kaplan razume, kakor je rekel, poleg pruskega vojaka na Nemškem, jedini, kaj je disciplina.
•j ,Es ist bereehnet vvorden", pifie glede na Nemce katoliški duhovnik dr. Jos. Miiller, „dass allein der Einflusa desevungelisehen PfarrhaaBes gegeuuber der Unfrachtbarkeit des katholisehen einen Verluat von einor */« Millioii gebil deter and vvohlhaboiuler Familien fur den Katholizismua bedeatit". JEUformkatholisisinuj, str. 48,).
poklicanega, obelodaniti izjavo, v katerem pravi, da *a mn ne zdi niti potrebno, niti dostojno, da bi na tako polemiko odgovarjal, in da je naročil uredništva društvenega glasila, naj na ta žaljenja ne odgovarja jn naj tndi v bodoče prezira slične napade. Na to izjavo ne bomo ničesar odgovarjali, konatatnjemo samo dvoje: da je .Edinost" nas najprej žalila, in da se odbor društva „Edinost" ž njo identificira. — „Soča" pravi v zadnji številki: sSlovenski Narod1 je izgubil na Primorskem — vse! (O joj!) Pretrgal je za vedno zvezo s „Slogo" in „Edinostjo" (Joj!), z vsem našim časopisjem (Kaj bo, kaj bo!), z vsemi državnimi in deželnimi poslanci na Primorskem. (Katera zveza je obstojala v tem, da smo mi podpirali te poslance tudi tedaj, de se ž njimi nismo strinjali, dočim je primorsko časopisje ne vedno zaletavalo v naše ) Da je za temi generali ves narod, to se pokaže vselej, ko bo treba. (Zakaj pa potem pisarite pisma, v katerih pripovedujete, da preti nevarnost od učiteljev?) Vseostalo pa prepuščamo „Narcdu*. — „Vse ostalo?* To so učitelji in vsi tisti, ki želš, naj se regulirajo plače učiteljev in na) gredo poslanci v deželni zbor, vsi tisti, ki nečejo slepo pobirati stopinj za „Sočo" — eami vrli, spoštovanja vredni rodoljubi, katere s veseljem sprejmemo v naše vrste, ko si prisvaja „Soča" pravico, da jih slovesno isobčuje ismej slovenskega naroda na Goriškem.
— (Deželnozboraka volitev.) Volitev dež. poslanca iz kurije veleposestnikov namesto grofa Krvina Auersperga vršila se bo doe 9. jaou-varja t. 1. Uradni list prijavlja imenik volilcev, katerih je vseh skupaj 90.
— (Osebna vest) Okrajni komisar pri dež. vladi v Ljubljani, gosp. Alfonz Pire, je imenovan uVželnovladnim tajnikom.
— (Desetice in groiki.) Piše se nam: Stare desetice (s nt. 10) ki pa groške s št. 5) menjati je mogoče pn tukajšnji cenarski blagajnici le h« do konca tega leta; po novem letu so pa popolnoma ob veljavo. Kdor ima še kaj tega drobiža, naj se tedaj požun.
— (Zdravniška zbornioa kranjska) naznanja, da je v Aleksandriji razpisana elužba zdravnika za nadzorstvo in desk fikcijo v Surzu in pri Mojzesovih studi ncih v Egiptu. Plača je v začetku določena na 8O00 frankov na leto, zviša se pa polagoma na 12 000 frankov.    Prošnje  uložiti je do 6. januvarja 1899 na predsedstvo  p ranrnko zdrav stvenega   in karantenskega conseila  v Egiptu (An das Praodmm   des Seesanitiits    nnd Quarantaine-Conseils in Aegvpten). Prosilci morajo dokazati, da so na vseučilišču  dovršili  svoje šud je, bakterio Jog'Čne študije, ter da so zdravi.   Služba se mora nastopiti jeden mesec po imenovanju. Odpoved velja za 3 mesece. ___
— (Deželni odbor, ki noče plačati) Pod ieai zaglavjem je „Rsichsvvehr" poročala, da je v Seji dne 12. aprila deielui zbor goriški sklenil za nakup ustanovnih akcij nameravane tulnuke železnice Trž»č-Červinjan 50 000 gld., za nameravano Železnico od južnega kolodvora v Gorici po Vipavski dolini do Ajdovščine 100 000 gld. ter za določeni parni tramvvav : Gorica Oglej-Čer vinjen 50.000 gld. dovoliti iz deželnih sredstev. Prva železnica, ki vozi izključno po italijanskh krajih, je bila gotova že leta 1894. Druge železnice, ki je strategično važna, ki je bila določena že v državnem zboru, ter ki ima vezati slovensko Vipavsko dolino z Gorico, pa še niti pričeli niso graditi, temveč je bil ustavljen celo polttiški obhod iste ter dovoljenje gradnja za jedno delno progo preklicano, ker po želji železniškega ministerstva naj se spremeni prvotni črta. Parni traunway, kateri naj omogoči zbližanje Gorice k državni meji, in ki je srčna želja nekaterih italianis-simov, sicer Se ni narejen, ali koraki, katere so storili Italijani v tem pogledu, jih kmalu dovedejo do zaželjenega cilja. Deželni zbor je torej dovolil za nakup ustanovnih akcij železnice: Gorica-Ajdovščina 100.000 gld ter naročil deželnemu odboru, preskrbeti denar ob pripravnem času. K temu se je še obvezal deželni odbor z dopisom do železniškega ministerstva od 29 septembra 1897., izplačati omenjeni prispevek za Vipavsko železnico takoj, ko bo konstituirano za to potrebno akcijsko društvo in ko bodo predložene akcije. To se je zgodilo Že zdavnaj, kakor tudi so interesenti, po večini revne občine, svoj del 50 000 gld. že izplačale: deželni odbor pa se brani, sprejeti zanj pripravljene ustanovne akcije ter izplačati 10 0. 000 gol d. Pa to še ni zadosti, deželni odbor bi najrajši pod raznimi pretvezami proglasil odlok deželnega zbora neveljavnim ali ne-
izvedljivim ter pravi, da dežela ne more dobiti pri nobenem kreditnem zavodu, kjer je povprašala, posojila 100.000 gld.. in da ni več obvezana k prispevku, ker sa ima spremeniti prvotno določena proga, dočim se je v istmi v sklepu deželnega zbora določil samo pričbtni in končni kraj železnice, katera dva ostaneta, če se tudi vmes kaj spremeni. Ali nima torej pravljica, da se meri v Primorju z dvojno mero, vender resnice za podlago?! Tako „Reichswebr". Če je to res, potem je to nečuven škandal.
— (Pri občnem zboru slov. bralnega društva v Radečah), ki se je vršil dne 10 decembra t. I., bili so izvoljeni sledeči gg : Dr. Alojzij Homan predsednikom, V 1 j«• m Hrumšmid blagajnikom, Kussel Vendeliu, Kbpčič Ignacij, Traven Ivan, Kamnik tr Josip, Saharner France, odbornikom, Slapar Jakob in Osvald Ivan, namestnikom.
— (Zverska mati) V B u h 1 i na Koroškem je neka dekla hotela zadušiti svoje nezakonsko dete. Ker se ji to ni takoj posrečilo, prijela je dete za noge ter tolkla z njegovo glavo tako dolgo ob zid, da je bilo otroče mrtvo. Zverska mati trdi, da jo je k t »mu zločinu zapeljal njen ljubimec, ko je odšel k voiakom.
— (Razpisane službe) Pri deželnem sodišču v L;ubljam rn»-.-<to deželnosoduega svetnika. Prošnie za to eventuvalno za s >dnega tajnika ali okrajnega sodnika mesto do 20 decembra t. I. pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Istotam mesto ka..celjskega ofbijala II razreda b plačo X.. eveat. kanosl stovo mesto s plač.) XI. čin. razreda. Prošnje do 10. januvarja 189J istot|a. — Pri okr. sodišču v Ribnici mesto okr sodnika s plačo VILI čin raz reda. Prosute za to ali za k »ko drugo okr. šolnika m»-Mo do 2G decembra t. 1. pri deželnega sodišča predsedstvu v Ljubljani.
* (Samomor radi izgubljene tožbe) Ž tlet« ni^ki ssistenr E ivard Pelikan na Dun*ju, kateri je opravljal tud' sluibo hišnega oskrbnika, se je ne ds.vno ustrelil ker je izgubil malenkostno tožbi, radi katere bil imel izgubiti tudi bisno oskrbovanje. To ga ie tako vznemirilo, da je nevarno obolel. Ko mu je b do nekoliko boljše, je dejal, da poj ie v piHiroo, a šel je v Kagran, kjer so ga našli mrtvega.
* (Samomor držav, poslanca ) Liberalni d ž-tvni p>>nlauec Jul j H das*y. ki j« v ogerskem drž zboru 20 let zastopal t kraj Banjska Bstrica, seje radi neozdravljive b lezni te dni ustrelil. Star je bil Že 65 let.
* (Nesreča pri strel uih vajah J   Pred vče-I rajšnim so imeli   v fortu Conutantin v Kronstadtn
tonničarji vsje.    Pri tem  se je top razpočil; 9 vo j jakov je b in ubitih,   1 častnik je bi težko ranjen, 2 častnika lahko, 7 vojakov pa opasno.
* (Modem Torquemada) Pred tedni so v Kovnu v Lttaviji zaprli župnika Bielakievvicza, ker je neusmiljeno trpinčil in nečloveško močil razne kmerke ženske radi njihovega nemoralnega živin nja Uoožice so mislile, da ima župnik pravico, delati ž iiMDi kar hoče
* (Nova ekspedicija v kužne kraje Indije.) Ker se v Imliji kuga čim dalje bolj širi, odplove koncem t. m. iz Anglije nova zdravniška ekspedi-cja v Indijo. OJ sep'embra 1890 do oktobra 19i»8 je umrlo v Ind ji z t kugo 125.239 ljudij, obolelo pa 158 379. Dognalo se je, da raznašajo kugo tudi muhe, stenice mrav!|inci in bolhe. Kuge pa ue dobe: psi, govedo, golobi, ježi, žabe, martinčki in kače
* (Poroka v izložbi) V New Jorku je neki trgovec pohištva podaril mlademu paru krasno opravo za spalno sobo, samo zato, da sta se ženin in nevesta poročila v — trgovčevi izložbi. Poroka je bila že prej razglašena po listih; in tako se je zbralo ogromno občinstva pred prodajalno. Ob določeni uri je prišel najprej ženin v izložbo, za tem nevesta in končno starešina, kateri je izjavil, daje dvojica poročena, mej tem ko je nekdo na glasovir igral svatbeno koračnico iz „Lohengrina*. Na ta način je delal  trgovec  reklamo  za svojo trgovino.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš*. Štev. 35. Vsebina: Najvišje obvestilo. — Učiteljsko gmotno stanje na Goriškem. — Ljudevit Stiasny : Kako je postopati šolskim vodstvom glede nravno zanemarjenih otrok. — Fr. Rojina: Sadjarstvo v ponavljava i šoli. — Naši dopisi. — Vest n k. — Uradni razpisi učitelj skih služeb. — Listnica uredništva. — Gospodarski program.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 15. decembra. Včerajšnja večerna seja poslanske zbornice je trajala do pol 3. ure zjutraj. Zbornica je rešila zakon o lokal nih železnicah. Tako malo dostojne seje še ni bilo. Vladala je velika veselost in so nekateri poslanci uganjali prav neumestne burke.
Dunaj 15. decembra. Današnja seja poslanske zbornice se je začela šele ob 1. uri
popoludne in sicer z velikim škandalom Pravosodni minister Ruber je hotel odgovoriti na nekatere interpelacije.   V tem je prišel Wolf, kateremu so se poznale posledice nočne seje, in je mej poslanci razdeljeval konfiskovano današnjo izdajo svojega lista .Ostdeutsche Rund-£chauM.   Komaj  je  začel Ruber govoriti, je Wolf zaklical: „Der B bies (dunajski državn* pra'dnik) ist ein Schurke"   To je b 1 začetek. Levica je začela upit«. Wolf: „ Bo bies je naj večji ,gauner(, vaš namestnik, gospod minister, je največji falotV   Levičarji so „Ostd. Rund schau" raznašali po zbornici in upili: „Skandal, da se k»j tac* ra konfiscira". Wolf: „Bo-bies je hudodelec in ,schurke'B. Ruber je ves čas mirno stal na svojem mestu, ker Da škandalov le ni bilo konec, se je vsedel. Na to je vstal ministerski predsednik grof T b u o in rekel, da prosi, ker se vladi brani, odgovarjati na interpelacije,  naj  se pripravljeni odgovori priobčijo v stenografi'nem zapisniku Ob lednem je predsedniku Fuchsu izročil debel zveženj pa-pirjev. To je obudilo vihar. Vse je vprek upilo. Desnica je Thunu  pritrjevala in klicala levi -čanem:   „Vi ste grebokopi parlamentarizma!" Gross je rekel, da se je daaes zgod I škandal s tem, ker je vlada zahtevala, naj se pripravljeni odgovori na  interpelacijo objavijo v ste-nografičuem zap\smku   Trdil je, da vlad* kaj tacega ne sine zahtevati, in da je to proti dostojnosti par .»nitnta.  II o Hm a n Wellenhof je vprašal FuCDsa, če hoče grajati ministerskega predsednika radi njegove zahteve in  je potem s silno ogorčenosto, ob velikem upitju svojih somišljenikov razpravljal o konfiskaciji „0$td. Rundschau" ter tožil, da se dunajsko časopisje preganja. Mej ekscesi nemških kulturonoscev je Fuchs s srditostjo vrgel zvonec od sebe, ker Di mogel napraviti nrru. SchOnerer: „Ruber je justico popolnoma koruojpiral." Iro: „Ruber ima maslo na glavi, naj plača svoje dolgove". Ko je Blelohlawek preČital neko izjavo, se je začela razprava o služabniških plačah.
Dunaj 15. decembra. Načelnik parlamentarne komisije desnice, Jaworski, je imel včeraj daljše posvetovanje z vsemi tremi načelniki „Slovanske kršč.-narodne zvezea, na kar so ti trije konferirali z miuisterskim predsednikom gn lom Thunom.
Dunaj 15. decembra. Minolo noč je imel EVrŠevalni odbor desnice sejo, v kateri je sklenil, naj ima zbornica še prihoduji torek sejo, ako nagodbeni odsek jutri in poiutrišujem dožene razpravo o carinski in trgovinski pogodbi.
Dunaj 15 decembra. Cesar je danes sprejel posl Bulata v avdijenci in pri tej prilik* izrekel svoie posebno zadovoljstvo, da je parlament rešil zakon o lokalnih železnicah, vsled katerega je zgradba dalmatinskih železnic zagotovljena.
Dunaj 15. decembra. Železničar J »kob F regal i č je iz ljubosumnosti poskusil z brit vi jo umoriti svojo ženo in je potem stbi pre rezal vrat. Žena morda okreva
Dunaj 15. decembra. Danes ob 1. uri popoldne je padala tu toča in je grmelo in se bliskalo na vso moč.
Zagreb 15. decembra. Predsednik dež. zbora, Stan kovic, je nocoj umrl.
Budimpešta 15. decembra Vladna stranka priredi v nedeljo velik nieeting.
Izjava.
V svoji s»'ji dne 4 decembra t. 1 v Cal j i je „Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" jednodušno izreklo svoje simpatije primorskemu slov. učiteljstvu, odobrjje njega možato borbo za zboljšanje gmotnega mu stanja ter želeč mu pri tem borenju skorajšnega izdatuega uspeha!
Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj,
13. decembra 1898. Iv. Kvac m. p„ Armin Gradišnik m. p.,
tč. tajnik. tfi. prvomestnik.
Narodno-gospodarske stvari.
— C. in kr. vojaška oakrbovalnioa je poslala trgovinski in obrtniški zbornici izkaz, koliko otrobov se bode v Gradcu, Mariboru in Celovcu pri dotičnih oskrbo val niča h leta 1899. labko kupilo. Natančnejši podatki se Uhko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. .
Za prebivajo« aaast, uradnik« Itd. Proti tež-kotam prebavljenja in vsem nasledkom nanogitga sedenja in eapornega dufievncga dela je uprav neobhodno potrebno do-B^e zdravilo pristni „Mo)l-ov N«»idlilz-pra«ek-', ker npliv*
na prebuvljpnje trajno in aravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljira velja l gld. Po pofitnera povzet vi razpošilja to zdravilo vaak dan 1 *• kr A. MOLI., c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tnchlaiiben 9. V Irkar-nah na deželi je izn eno zahtevati MOLL-ov preparat, za-cnamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 42 fikatljici se ne pošljeta. B   (5—17)
Dobro domaČe zdravilo. Mej domačimi zdravili,
ki s%» kot bolečine lajsujole m hladilno mazilo vporabljajo pri prrhljajenjih, savzvmlje prvo nit1 sto v laboratorjn Rirh • terjeve lekarne v Pragi iz lelano MNIMF.NT. CAPS1CI COMP. Cena je nizka: 40 novć., 70 nove. in 1 gld steklenica ; vsako steklenico je spoznati po znanem rnderem sidru.
3 mri!  mo » fliju 1'ljtaiil:
Dne l:. decembra: Terezija KuSar. mestna uboga, 7*i let, Karlovska cesta 5t. 7, OBt-oreloBt. — Apoloniia Vojska, gostija, HO let.   Cesta v mestni log St. 11, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Viftina nad morjem 306*2 m.
December	Čas opa covanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v «C	Vetrovi	Nebo	36 '> <a a a-	9 3 r»
14.	a, zvečer	738 9	»9*4	brezvetr.	megla		
15.	7. rjtitrn«	731 M	—9*0	p m. sv z h.	uiegla		00
■	2. po pol	788 9	7-»	p m. jzah.	del. jasno		
Srednja  vCerajsnja  temperatura —2 0*,  za 0 5« pod
normalom.
dn* 15 decembra 1698
Skupni državni dolg v uotah..... 101 «Ui
Skupni državni dolg v srebra    .... 101 ,
AvstrijBka zlata rentu     .   ,..... 119
Avstrijska kronska renta 4° „..... lol ,,
O^erska '.lata renta 4°/,....... 120 .
Oporu k a kronska renta 4°/a..... 97 ,
Avstro-ogerske bančne delnice     .... »H s
Kreditne delnice......... 368
kr.
London vista Nemški drž. bankovci sa 100 mark .
iO mark..........
tO frankov.........
Italijanski bankovci .... i C kr. cekini
120 59 11
9 44
rs
10 05 90 30 1*> 90
S5 , 09«.', . 80 ,
M ,
45 .
70
±
Zr hvala.
Preblagorodni gosp. forStnoajster, Reinhctld Kre-tinsky jb povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice podaril za otroke tukajšnje deske sole U) gld. Klanemu dobrotniku izreka se tem potoni najtoplejša zahvala;
Vodstvo dei. ljud. lole v Šmlhelu pri Novimeitu.
Ivan Barle, nadirfitelf.
Mlad trgovski pomočnik
želi svojo službo premeniti im-s
Naslov pove upravniSfcvo nSI>v. Naroda".
polysulfiii?
Polysu!tin 'perilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini neMko«ll Ivo pralno sn-dsUo, katero nesnago m a ■■■<»-tvorno od perila loel in ob enem brez smradu dealnfl« ku|e. Cena zavitka iS kr., odprtega 34 kr. kilo. V trajnosti perila sr< skaže pristedje. Dobiva se v vseh dobro založenih Špecerijskih prodajahiicah , tUivaarislSl&o ial«uo la Krmijiko ltii»ta (1828—17)
Kavčič & Lilleg
•v "Prešernovih, vullcala..
	
	S AN TA. L od MID7. Zatre Copata, kubebe, vzbrlzganja. Ozdravi iztok v 4* ur.tli — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih in povzroči SčiSčenje najbolj   ✓---s Ikalne vode    Kot jamstvo (ffu^y, ima vsak toboloeo ime      x^ V Zaloga. 8. rue Vivlenne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
^^Sa^B**!*^	
	
Globoko  žalujoče rodbine Lasanlk. Proft
in Hansa nxzna> jajo s tem, potrte žalosti, da je protama] njih srčno ljubljeni dragi sin. oziroma br-tt, svak in atrije, gospod
Albert Lassnik
c. in kr. nadporočnik v 7. divizljskem top-ničarskeni polku.
Pogreb dražega pokojnika vrSi se v petek, dne le>. decembra ob .'i. uri popoludne z južnega kolodvora k sv. KnStofu, kjer ne položi ranjki k zadnjemu počitku v družbinsko rakev.
Sv. maae zadušnice brale se bodo v cerkvi Cfi. oo. frančiškanov. (1933)
Brez vaacega posebnega obvestila.
Sveža kurja jajca
in
Imadesertno surovo maslo
IV se l&če. "^Hl
Potrebuje se na teden 100 jajc in 4', kile surovega masla. Znesek se poratnu po poštnem povzetju — Ponudbe in vzorci pod naslovom: Adam Obertjrnskt, Opatija (Abbazzia)  vila Habsburg. (lf.?4-6)
♦ ♦
Trgovina z igračami in drobnim blagom
F. M. Schmitt-a
v Lingarjevih ulicah št. 4
usoja si naznaniti p  n. občinstvu, da ima razstavljeno pri  tleti kakor tudi   v  I, nadstropju »elik«» labvr «larll (14)66—8)
3 drlal ■>% aveAUe aa Itoiicna Ure % «-«*«••*. in na-^ kito« ter prosi za blagovoljen obisk.
1 1
i
s
1 i
s
Mlad jurist
U6a i novim letom alnibo v pisarni ali kot la« a trak tor. Poučeval je več let z najboljšimi vspehi, posebno v matematiki. (1935—-r Ponndbe sprejema npravniltvo „81ovenskega Narodau[
Mlad trgovski pomočnik
se vzprejme v trgovino z mešanim blagom v meata na Kranjakem. (19K2—(£)
Ponudbe na npravnifitvo „Slovenskoga Naroda**
Soliden deCek
ki ima vrr oskrbovanje v tli Ar roditeljev, se takoj vzprejme kot učenec v iti. K. Mupnii.a špecerijski trgovini v Ljubljani. 'i906—a>
•I»ko zrc-skjaiil
krožniki za kruh
z umetno graviranim napisom:  „Daj nam danes nafl vsakdanji kruh", se dobe najceneje pri
Fran Stampfol-u
v LJubljani, v biil g-osp. Rad. Klrblsoh-a, vhod s glodalUke stolbe. (1934-1)
Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča
prodajalna
za špecerijsko blaga In iganjetoč, se radi rodbin-akih ra'mtir pod ugodnimi  pogoji ceno odda takoj aH pozneje po dogovorn (1853—7) Naslov pove npravnifitvo „Slov. Naroda*.
Jakob Zalaznik ova
slaščičarna in pekarna
85*1 rt tri t r |f nI. 221
priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo slasolo do« madega Izdelka
za Okrasitev hozitnit drevesc.
Istotako priporoča
za božične praznike:
kolače, pince, orehove, rozinove in mandeljnove potvice in rasne vrste slaščic za čaj. (i936-i)
Preselitev !
Uljudno naznanjam hI, občinstva, da sem se 8 svojo
.1926—2)
Izpod semenišča
na Francovo nabrežje št. 27
v/ Kendovo biio za vodo.
Fanl Fabijan
mlokarna.
Razglas.
.^leatna  olitMiua ltii«l»ir«»» o   proda   la   hvo|c   IiohIc pri 4>u«»ti«>l, cd koder je izvoz I^hh posebno ugoden,
kakih <)00 ma hrastovega in kakih 200 do 300 m9 smrekovega stoječega lesa.
Kdor h'oh l*s kup>t.i, «i pa lahko vaak dan z me.stmm logarjntn P a lili čem iz Cegonce ogleda.
Zapečatene ponudbe aa knb'čni   meter naj s« stavijo meatnemu župan atvn v r{udr>lfovem do  I. |nsiuvnrj*a IH1MI. Na zavitku naj ae od zunaj opomni:  (Ponudba za lea".
Mestno županstvo v Rudolfovcm
dn6 12. decembra 1898. (19J1-1)
(1921)—.'))
Razglas.
St. 42493
Žt. 13.15«.
(1928—2)
Podpinani mentni magistrat d^je b tem na znanje, da ae bode vsled sklepa občinskega sveta deželnega aroln^gt mesta Ljnbljane z dne 29. novembra letos m   m t-    a. _
od l o. T* niš naprej
prodaja drv premestila
s
odnosno
na Št. Jakobski trg
in nadale le na tem trgu dopuščala.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
fine 6, decembru 1808.
V «lež«lHl l»lnsnl«*l na Hiudencii se bo zgradilo |*'duoiia«l-tatropno, proato nIo|«4*c poniopj« ia Nlaui>van|e sdraviilkov;
na oba že obstoječa oddelka za besne pa s« bo postavilo 6e jedno nadstropje.
Za oddajo tega dela se razpisuje znova pismena fonndbena obravnava do vstalega
dne 23. decembra t. 1.
do 12  nre dopoludne.
To delo se bo odlalo le jednemu gluvnemn podjetniku proti plačilu po pavaalnih zneskih za dovršeno delo ter ae bodo torej  nprejemale le taka
ponudbe.
Dotični ntavbinaki podatki, namroč : pogoji, načrti, popis stavbe so na razgled v piHarni deželnega stavbinskega urada na Turjaškem trgu st. 4 v navadnih uralmb urah
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do *2lt. decembra t. I. do 12 ure dopoludne oddajo pri vložnein zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napinom na zavitku: »Ponudba za zgradbo poalopij na Studencu". Vsaki ponudbi se mora priložiti 2000 gld. lamsčine, bodisi v gotovini, bodisi v hraniluičnih knjižicah, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega minimalne vrednosti.
Vaak ponuda k sp mora v ponndbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omen;eni Htavbinski podatki ter da ee pogojem podvrže.
Ponudniki n;*j zapišejo razločno s številkami in z besedo, kateri pavšalni znesek zahtevajo za obe hisi za besne in za hišo za zdravniško stanovanje ter naj ponudbi pristavijo kra| in dan in lastnoročni podpis.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem pre-vdatkn izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko kdo zahteva, ali pa tudi razpis »ti novo obravnavo.
Oz»rnlo ne bo le na pismene, v razpisni dobi d- sle ponudbe.
Glede* varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki na splošne pogoje.
Od deželnega odbora kranjskega
v Li ubijani, drv 12. decembra 1898.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Las tulili* in tisk .Narodne Tiskarne".
14465217