ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 12. marca 1998  Leto VIII, št. 5
Sporazum med mestno občino Murska Sobota in Zvezo Slovencev
NESREČNA
ŠTEVILKA
TRINAJST
str. 2
SLOVENSKI
SODACKE
str. 3
Župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in predsednik Zveze Slovencev Jože Himok sta 27. februaija v Monoštru podpisala petletni sporazum o sodelovanju. Med gosti ob podpisu sta bila veleposlanika Slovenije in Madžarske Ferenc Hajos in Istvan Čszi ter župan mestne občine Monošter Kdroly Bauer.
Dejstvo sicer je., daje vsak sporazum vreden toliko, koliko so ga podpisniki pripravljeni uresničevati, vendar politična praksa narekuje podpisovanje meddržavnih, regionalnih in drugih dogovorov, po katerih naj bi potekalo sodelovanje. Izjema nista tudi Slovenija in Madžarska, ki imata podpisanih prek trideset različnih sporazumov, med katerimi je za porabske Slovence in prekmurske Madžare najpomembnejši prav tisti, ki govori o skrbi za vsestranski razvoj dveh narodnosti. In če bi se Madžarska ravnala po tem sporazumu in celo ocenah, izrečenih pri njegovem uresničevanju, tedaj bi bilo potrebnega mnogo manj dela ob nastajanju slovenske narodnostne radijske postaje v Monoštru. Ampak to je druga tema, zato se vrnimo k sporazumu med mestno občino Murska Sobota in Zvezo Slovencev.
V novi slovenski lokalni samoupravi se mestna ob-
čina Murska Sobota ne "dotika" državne meje in Porabja, vendar je bilo že doslej toliko različnih oblik sodelovanja s porabski-mi Slovenci, da je podpis sporazuma zgolj potrditev Teh stikov. Ali kakor je slikovito dejal predsednik Zveze Slovencev Jože Himok: "Naši rezultati so skupni, skupni so tudi problemi in naloge." Sporazum je sorazmerno kratek in ob uvodnem delu v osmih oziroma devetih točkah opredeljuje pomoč in sodelovanje med mestno občino Murska Sobota in Zvezo Slovencev. Že v drugi točki je poudarjeno vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja (spora-
zum o sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije, območno zbornico za Pomurje, ter Trgovinsko in industrijsko zbornico Železne županije je bil podpisan v Sombotelu minuli petek v okviru sejma Agra-Savaria), zlasti podjetništva. Mestna občina Murska Sobota se bo vključila v izvajanje resolucije državnega zbora o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter bo prek svojih predstavnikov in gospodarstva aktivno sodelovala v izboljšanju gospodarskega položaja Slovencev na Madžarskem pri čemer bo koristila možnosti in sredstva iz programov
PHARE.
Poudarjeno je zapisano tudi prizadevanje, da bi letos odprli mejni prehod Verica-Čepinci, ki lani v škodo porabskih Slovencev ni bil odprt, ko sta bila odprta prehoda v Prosenjakovcih in na Kobilju. Mestni svet soboške občine bo prispeval nekaj denarja za izgradnjo Informacij sko-kultumega centra v Monoštru.
Važne so tudi točke sporazuma, ki govorijo o šolstvu in izobraževanju. Posebna skrb bo namenjena šolanju slovenskih otrok in znanju maternega slovenskega jezika na osnovnih šolah Gornji Senik, Števa-novci in Monošter, vrtcih
v Porabju ter srednji strokovni šoli in gimnaziji Monošter.
Sporazum bo morda prispeval, da se povežeta Srednja strokovna šola Monošter in soboška Srednja strojna in tekstilna šola. Zlasti zato, ker sta slovensko besedo na monoštrski šoli izpodrinila nemški in angleški jezik. Zlasti močan na to šolo je vpliv tovarne General Motors, ki narekuje svoje potrebe po izobraževanju za avtomobilsko tovarno. Nič ne bi bilo narobe tudi, če bi bilo več vsebinskega sodelovanja med gimnazijama, v pomoč tistim, ki si prizadevajo za slovenski jezik na tej šoli zdaj, ko so zagotovljeni materialni pogoji. Mestna občina bo na osnovi sporazuma vzpodbujala nadaljevanje stikov v kulturi, založništvu in športu, ter letno za skupno sodelovanje namenila od 300 do 500 tisoč tolarjev, ali približno 600 tisoč forintov.
Sporazum je kratek, na določenih mestih splošen, v nekaterih točkah dovolj konkreten; dobro bi bilo, če bi iz sporazuma postopno nastal program sodelovanja, kakršen je med prekmurskimi Madžari in Žalsko ter Železno županijo. Ta sporazum bi lahko bil za vzorec, kako prestopiti mejo med sporazumevanjem do dejanj.
eR
2
H
Namesto gledališke skupine so sé notapokazali Števanovci
Prvo nedelo v marciuša smo sé z gledališko skupino že v 9-oj vöri napautiji z Gorenjoga Senika v Števanovce. V kulturnom daumi smo si stvari flajsno pripravili na tisti čas, gda je konec meše. Eštja prvin kak bi lüstvo vöstaupilo s cerkvi, je že dvej nedele leko čülo, kakšen program bau v vesi. Če si že v Števanovci vogrsko mešo želijo, sé razmej, ka sé vönjava tü v tau rejči. Etak prej vsakši vse razmej.
Ka je pa te za nevolé?
Samo tau, ka dja dostavse
ne razmejm. Kak je cejlo lüstvo leko zablaudilo po tistoj kratkoj pauti? Kak tau, ka ništje eštja glavau nej obrno v tisto stran, gde smo je mi z veseljem čakali? No, gda je po meši ena düša nej prišla, sé je naš fíškališ - steri prvin vse rad zvej, kak svedoči - napauto pravico iskat. Kak fíškališ je rejsan on najbaukši v tau krajini, on je vedo, ka če je krčma nabita, te kultur prazen ostane.
Eštja smo velko srečo meli, ka je sveti Baug pamet prsvejto prednjoj (Elizabeta Nemet) v kulturnom daumi, ka nas je (z možaum vred) s toplo dvoranov čakala pa eno vöro z nami stražala. Ovak bi tak sami bili, kak v gaušča penjauvi. Tau leko svadočijo tiste štiri ženske (dvej so že vidle igro) pa ena dekličina, stere so kaulek pau edenajste prišle. Mislile so, ka so najslej-dnje, bile so pa nagnauk najprve pa najslejdnje. Na srečo smo meli s seov dober friški Senički domanji kröj, malo Varaške palinke pa števanovske topíino, etak smo namesto igre s tejmi leko zavalili njijvo poštenje. Gda smo sé z njimi žmano vöna-gončali, smo fejs "koražno" vse nazaj spatjivali v kombi.
Ranč smo nej želeli števanovske palinko kauštali, eštja v krčmej nej.
Če ena ves telko poštenje ne da enoj skupini, ka bi go šenki poglednila, te človek volo zdjibi. Istino, ka je tau že nej oprvin. Dvej leti nazaj smo s seničkov decov tü skur tak zopodli. Dapa té je bar štirinajset lüdi (z mlajši vred) döjn prišlo. Ka je rav-nateljica domanje šaule, zvön prazni rauk, deci leko dar dala, smo na Zvezin račun tjöjpili drobirdje pa sé je stvar rejšila. Tau sam
eštja gnesden nej mogla pozabiti. Etak sam našoj skupini telko že naprej vejdla prajti, če bi dér tak zopodli, ka nikšen domanji prejdjen ne povej_"baug plati", te dja, kak v Števanovci rojena, njim v imeni vesi tü leko zavalim. Dapa namesto igre sé njim samo tau leko zavalim, ka je vsakši zazranka rano vse taobredo, je svojo držino doma njau, je mešo vönjau pa eno zamansko paut napravo.
Nej sam sé mogla pomiriti, dočas sam nej gončala z lidami pauleg te nedele. Etak Zdaj že nika več vejm. Nisterni bi prej radi poglednili igro, samo ka so z busom bili, steri je nika nej Čako. Za Božo volau, kak bi pa Čako kaj šofer, če je njemi ništje nika nej pravo, ranč tak kak meni nej. Tau bi sé z VOLÁN-om tü dalo zgončali, če bi meni stoj tau pravo. Na, nisterni drüdji so pa zatok meli Silo domau, naj v televiziji leko vidijo andovs-ko borovo gostüvanje. Tretji so pa raj v krčmau šli, kak na leto gnauk poglednit eno igro (színdarab).
Starejše lüstvo razmej mo, ka so nej mogli priti pauleg zimstje poti. Ali drüdje ni-kak. Že nika ne vejm pa ne
razmejm, samo tau, ka so tau več nej tisti Števanovci, gde sam dja gorarasla. Tau je pa vsakšoma leko žau, nej samo meni.
Zdaj mi je že viša toga lagvoga spomina pa mislim, ka Vam tü. Zatok pa nika fejs lejpoga pa dobroga.
Naša skupina je v soboto večer v Sakalovce üšla špilat. V tau vesi je od najmen-kšoga do najvekšoga, od mladine do starcov skur vskaši vörutjivo. Majo velko dvorano pa so pred šesto vöro döjn skur stené mogli vötrgati. Nej čüda, če so pa nistarni že od drüdjin Prišli poglednit igro. Prišli so prejdnji vesi, učitelji, folklorna skupina, družine igralcev, mlajši, babice... rejsan skur cejla ves.
Skupina je kumar začnila špilati, sé je že vsakši veseli, plosko. Najbole pa té, gda je na red prišo sakalov-ski paver pa njigvi fíškališ. Kak je njima dobro, ka takšno velko poštanjé dobita od svoje vesi. Eštja Senički "Djauži" je fejs veseli bijo, gda ga je en mali pojbič tak lopau zvau. Takšoj publiki je grej nej najbaugšo špilati. Na konci so sé njim že skur prgiške vožgale. Baug plati Sakalovčarge. Ponosni (bü-szkék) smo na vas, cenimo vas z vašim županom vred, steri si je po predstavi z nami dolaseo pa nam lepau podvoro.
* * *
V nedelo Popodneva - po prejšnji zamanski pauti -smo sé napautili v Slovensko ves. Vala Baugi, ka so nam Slovenčarge nazaj dali volo pa vüpanje. Štera ves prej vtjüperdrži pa go briga kultura pa slovenska rejč, tam je nej nevola za publiko. Členi njigve manjšinske samouprave so že prvin tam bili kak mi. Eštja patjivati so nam pomagali. Kak je nam dobro šlau! Lüstvo je zadovolo bilau, ka smo je razveselili, mi pa zatok, ka so prijli pa so cenili našo delo. Če bi s seov meli kakšno harmoniko, bi si brodili, ka smo na gostüvanji, tak lepau so nas pogostili. Tau pa zatok, ka si ves tak brodi, če mi šenki demo špilat, za ceringo nam pa plača Slovenska zveza, te sé njim nika tü šika djasti za nas.
Klara Fodor
NESREČNA ŠTEVILKA TRINAJST
Številka trinajst je na Madžarskem precej nesrečna številka, toliko madžarskih generalov so namreč Avstrijci obsodili na smrt po revoluciji in boju za svobodo 1. 1848. V zvezi s tem še ena zanimivost. Velikokrat kakšen Slovenec ali tujec čudno gleda Madžare, ko nočejo nazdraviti s pivom. Avstrijci so baje po usmrtitvi omenjenih trinajstih generalov nazdravili s pivom, od takrat se Madžari - če se le da -izognejo temu, da bi trčili s kozarcem piva.
Zakaj sem se prav zdaj spomnila te številke? Zato, ker se na Madžarskem spet veliko omenja, in sicer v zvezi s trinajstimi zakonsko priznanimi manjšinami, ki jim je Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin 1. 1993 obljubljal zastopstvo v parlamentu. Toda tega vprašanja ni re|ila ne prejšnja vlada, in kot vse kaže, ga tudi sedanja ne bo. Čeprav se trudi. Vsaj tako se zdi. Sicer je pa več kot sumljivo, da se je vlada spomnila v štiriletnem mandatu prav nekaj mesecev pred volitvami svojih manjšin. Ne gre prezreti dejstva, da živi na Madžarskem približno milijon ljudi, ki pripadajo k eni od trinajstih manjšin. (Romi - 500 tisoč, Nemci - 250 tisoč, Slovaki -100 tisoč...).
Vlada je prvi osnutek o spremembi volivnega zakona predložila parlamentu lani decembra. V njem je predvidela 13 manjšinskih poslancev, ki bi prišli do mandata s pet tisoči glasov na manjšinskih listah. V tej inačici naj bi lastne poslance volili le manjšinci oz. manjšinske liste bi morali na voliščih posebej zahtevati. Toda osnutek v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine. Že tu se je pokazalo, da niti v strankah vladne koalicije ni enotnosti, kajti socialisti in liberalci imajo dvotretjinsko večino v parlamentu. Torej vladni predlog je bil zavrnjen, poslanci pa so odšli na zimske počitnice.
Do februarja, do novega zasedanja skupščine, se je vlada intenzivno pogajala z manjšinami in pripravila nov predlog. Po tem ima vsaka manjšinska skupnost pravico do enega poslanca, ki potrebuje 7.500 glasov. Pri tej inačici naj bi manjšinske poslance volili vsi volivci. Ta rešitev bi bila ugodna le za t.i. male manjšine, kot smo tudi Slovenci. Kajti te skupnosti bi imele po vsej verjetnosti na svoji listi le enega kandidata. Za ostale manjšine, pri katerih lahko pride do več kandidatov, se pa pri takem načinu volitev postavlja vprašanje, kdo odloča o manjšinskem poslancu. Manjšina ali večina? In da ne pozabim! Po tem predlogu do manjšinskih volitev ne bi prišlo maja, temveč le oktobra na lokalnih volitvah. Nasprotniki predlogu očitajo prav to, zakaj neki bi imeli manjšinski poslanci za skoraj pol leta krajši mandat.
Vmes se je rodilo ničkoliko pametnih idej. Eni poslanci so predlagali, naj parlament zakon o manjšinskih volitvah sprejme še v tem mandatu, veljal pa naj bi le za naslednje volitve. Drugi so predlagali, naj manjšince predstavljajo v parlamentu predsedniki manjšinskih samouprav, kajti oni so tako ali tako izvoljeni predstavniki manjšin. Predsednik parlamenta je imel idejo, naj se sestavi skupina (podobna Sosvetu na Koroškem), v katero bi delegirala vsaka državna manjšinska samouprava svojega predstavnika. In spet smo pri številki trinajst.
Na okroglih mizah, forumih, televizijskih debatah se v zvezi z manjšinskim zastopstvom velikokrat omenja Slovenija kot pozitivni vzor, nekateri pa seveda opozarjajo na ob-čutlivo situacijo pri glasovanju za slovenskega mandatarja, ko sta dva manjšinska glasova imela zelo važno vlogo.
Vse kaže, da se stranke bojijo trinajstih manjšinskih glasov kot hudič križa, saj teh trinajst ne bo pod strankarsko disciplino. Kaj bo, če bodo odločali pri določenem zakonu prav manjšinski glasovi?! Ali se lahko manjšincem zaupa?!
Idej in odprtih vprašanj je torej veliko, le rešitve in časa ni. Predsednik države je namreč že določil datum prvega kroga volitev (10. maj). Zaenkrat torej kaže, da bo številka trinajst za manjšine nesrečna in bodo na svoje zastopnike v parlamentu čakale še štiri leta.
Marijana Sukič
Porabje, 12. marca 1998
3
Štenjé
SLAVIČEK
Slovenski pesnik (költő) Simon Gregorčič (1844— 1906) sé je naraudo pri taljanski grajnci v vesi Vrsno pri Kobaridi. Takše lejpe pesmi je piso, tak na mili je "spejvo" v svoji pesmaj, ka ma v Sloveniji pravijo: "goriškí slavček". Vönavčo sé je za dühovnika. Najoprvin! je biu kaplan v Kobaridi (tam je njegovi kip, pa v tom Varaši je mu-zej o soški fronti /isonzói csata/). Po tistom je slüžo eške v dvej faraj. Betežen je grato, pa je 43 lejt star odišo v penzijo. Mrau je v Gorici.
Simon Gregorčič je sam rad üšo za dühovnika, liki kisnej ma je žau gratalo.
Moj črni plašč (odlomek)
Radost tedaj je vbegla mi, moj duh je mrak objel, bridkost je v düšo legla mi, več nisem bil vesel.
Tedaj oblekel sem še mlad obleko žalno tö, na grobe vzorov, sanj in nad solzé mi Zdaj teko.
Rad bi emo lübico, ženo, mlajše, držino. Za toga volo je biu cejlo živlenje žalosten i je piso žalostne pesmi o lübezni (npr. Njega ni!, Izgubljeni cvet), o živlenji (npr. Veseli pastir. Moj črni plašč. Človeka nikar) i o domovini (npr. Znamenje, Soči, V pepel-nični noči).
Sotét gúnyám (részlet)
Oíí hagytak el az oromek. lelkemre sotétség, keserűség telepedett, kedvem szegve végképp.
S még ott, ijjan feloltottem sotét gyászruhámat. Sírotokra hull a konnyem eszmék, vágyak, álmok.
(Tandori Dezso)
Marija Kozar
Od 8. januara 1998 leko poslušate
SLOVENSKE ODDAJE RADIA GYOR
vsikšo nedelo od 8.30 do 9.00 vdre
na UKV (URH Kossuth Radio) pa na srednjom vali (stari Petofi Radio)
vsikši pondejlek od 21.30 do 21.55 vdre
na srejdnjom vali (stari Petofi Radio).
V pondejlek leko čiijete slovenski program kauli Debrecena, Miskolca, Nyiregyhaze, Pecsa, Szegeda i Szolnoka to.
1848
Pred 150. lejtami je 15. marciuša bila v Pešti revo-lucija, po cejlom Vogrskom pa 1848-49-oga leta bojna za neodvisnost (fug-getlenség) od Habsburški kralov (szabadságharc). Za sodake so nutzvali—za 4 lejta -19-22 lejt stare moške. Vsikšoma so ob-lübili 20 forintov, štere je daubo, gda je dojzristo. Če stoj nej mogo, ali nej Sto za sodaka titi, je mesto sebe leko drügoga poslo. Té drügi je mogo ranč takše vöre biti. Katoličanci samo katoličanca, židovge pa žida itd. so leko postavili mesto sebe. Penaze so ma tö mogli obečati S 100-160 forintov (edna krava je koštala tistoga ipa 40 forintov). V Arhivi Železne županije (Vas Megyei Levéltár) smo najšli imena tisti moškov, šteri so iz naši Porabski vesnic odišli v bojno.
ANDOVCI
Preminauli so: Schreiner Ferenc (mesto vesi Mu-rek, Štajerska), Türk Péter, Magyarits Balázs (mesto Czotter Józsefa iz vesi Királyfalva, šteri ma je obečo 120 forintov). Domau so Prišli: Bedics Ferenc, Bedics Péter, Né-meth Ferenc, Lakatos Pál (iz Farkašovec).
DOLENJI SINTK Preminauli so: Deuts An-drás (mesto Mátyása Neu-hausa iz vesi Dobra), Lan-csar József, Vaiszik János, Fiedler György, Domiter Ferenc, Preininger Ferenc, Magyarits Balázs. Domau so Prišli: Kovacs György, Perschi István.
GORENJI SINIK Preminauli so: Hanzsek Mihály (mesto Kuglman Ferenca iz vesi Német Hi-degkút, šteri ma je obečo 129 forintov), Mukics Má-tyás, Škaper Mátyás,
Császár György, Lázár Lőrinc, Labritz János, Grebenár József, Sampl György, (ves Bonisdorf ma je obečala 20 forintov), Volf Ferenc, (ves Bonisdorf ma je obečala 20 forintov), Csuk György. Domau so Prišli: Szukics József, Gécsek Mihály, Horváth József, Skapér József, Horváth Ferenc, Kor-pics Mátyás, Ropoš János, Guba Mátyás, Labritz Ferenc (ves Bonisdorf ma je obečala 20 forintov), Tirr József (ves Bonisdorf ma je obečala 20 forintov).
OTKOVCI
Preminauli so: Doncsec József (mesto vesi Magyar-lak), Lovenyák Imre, Gaál László, Mesics József. Domau so Prišli: Magyarits Ferenc (mesto vesi Tala-patka).
RITKAROVCI Preminauli so: Goszlár József, Treiber József.
SAKALOVCI Preminauli so: Csuk István (mesto vesi Krajna). Domau so Prišli: Düh János (prava nauga bila ran-jena pri Temesvári), Mákos András (od Temes-vára prišo domau), Vogrin
János (s Pešta, s špitale prišo domau), Zámedics Ferenc (mesto vesi Moderni), Csuk József (rano daubo na naugi pri Csorni, na glavej pa pri Temesvári. V Pešti, gda so minirali Verižni most/Lánchíd, so sé ma oči pobantivale, zato je lagvo vüdo).
SLOVENSKA VES Preminauli so: Bartakovics Péter, Krapits Bálint (iz Gasztonya).
Domau so Prišli: Saller József (lejvo naugo raketa ranila, od Temesvára prišo domau), Pavlits Ferenc (v lejvo koleno so ga ranili pri Csorni), Pavlics József, Forján Ferenc, Cser József (mesto Kluiber An-drása iz Olaszfalu), Krap-tics Pál, Fergyán Miklós, Pordia Ferenc, Paroli József.
ŠTEVANOVCI
Domau so Prišli: Koszár Mátyás (naugo so ma pri Csorni prejkstrejlili, prava nauga je bila ranjena v Budi), Sakk Fülöp (tam je biu v Világosi, gda so pükše dojdjáli), Koszár József, Doncsecz Mátyás, Vajda Márton, Vandal János (mesto Kuncz Ferdi-nánda iz Monoštra), Ho-lecz András, Domiter János, Hodács Mihály, Koszár János, Düh János.
VERICA
Preminau je: Kovács Miklós.
Domau je prišo: Doncsecs János.
Dragi bralci! Iščemo žlato slovenski sodakov iz bojne 1848-49! Če ste med njimi najšli svojo žlato, zglasite sé na uredništvi i povejte nam, če pripovedavajo kaj v vaši držini o sodakaj iz bojne 1848!
Marija Kozar
Porabje, 12. marca 1998
4
m
18 kazenskih točk -ponovno opravljanje vozniškega izpita
Slovenija bo kmalu dobila nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Državni zbor je namreč opravil tretjo obravnavo in odločanje o vsebini omenjenega zakona, vendar bo na predlog matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje na dokončno odločanje o zakonu prešel šele potem, ko bo parlamentarna pravna služba pripravila čistopis zakonskega besedila z vsemi vnešeni-mi spremembami in dopolnitvami.
Novi zakon o varnosti cestnega prometa bo bistveno poostril kazenske sankcije zoper kršitelje cest-no-prometnih predpisov in s tem zagotovil večjo varnost na slovenskih cestah. Poleg višjih denarnih kazni za prekrške bo voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk, moral namreč ponovno opravljati vozniški izpit. Med hujše prekrške spada tudi prisotnost alkohola v krvi voznika, dovoljena količina alkohola v krvi sicer še naprej ostaja 0,5 grama alkohola, na kilogram krvi, vozniku motornega vozla, ki bo imel v organizmu več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi pa bo po novem odvzeto vozniško dovoljenje in to ne glede na doseženo število kazenskih točk. Sicer pa bo največja dovoljena hitrost na cestah v naseljih 50 km/h, na avtocestah 130 km/h, na cestah, rezerviranih za promet z motornimi vozili 100 km/h in na preostalih 90 km/h.
Alojz Krapež, novi obrambni minister?
Prvak Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je sporočil, da bo SLS za kandidata za novega obrambnega ministra predlagala mag. Alojza Krapeža sedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze, zadolženega za letalstvo.
NémarKejp (2)
(F)ATA MORGAN(A)
Ata Horn sé je v parlamenti povalo, ka smo nazaj plačati dug vogrskoga rosaga IMF-i do zadnjoga filejra (158 milijonov dolarov).
Ste že čüli, ka je televizijo vAfganistani začnila s svojim programom že 1356-oga leta?
Vi vidiíe na mostej na našom kejpi štiri elipsasíe lüknjo. (Tau je nej tisti maust z devet lüknjami s Horíobágya.) Vzadnjom cajti dosta čüjemo o takzvani ..virtualni (nej istinski) realnosti”. Tau, djelte, tau znamanüje, ka s kompjuterom vsefele takše delo leko naredimo, kak če bi rejsan istina bila — pa je don nej. Povejmo, tak sé vam vidi, ka prej rejsan pod morsko Vodo plavate, kak kakše ribice, po pravicipa v manglini sedite pred računalnikom v vaši sobi.
* * *
Žitek na Vogrskom je tö takši, kak kakša virtualna realnost. Od daleč sé tak vidi, kak istina (realnost), od blüzi pa kak istinsko Jata morgana (délibáb).
(F)ata Morgan je v parlamenti pozabo povedati, ka če smo rejsan IMF-i nazaj plačati nikše drauvne penaze, depa drugim bankam smo eške dosta dosta milijard dolarov dužni.
V	Afganistani so rejsan 1356-oga leta začnili s tele-vizijskim programom. Samo tau smo pozabili povedati, ka so Afganci, kak muslimani, samo par stau (več kak 600) lejt za Kristušovim rojstvom začnili cajt računati. Tak so prvi tv-program nej „že" 1356-oga, liki „samo“ 1977-oga leta meli. Te dvej numari pa eno leto zna-manüjejo.
Ka na kejpi iz mosta vidiíe, je tö samo polonje istina. Spaudnji tau mosta je samo virtualna realnost, je samo tenje v vodi od pravoga mosta nad Vodo. Spaudnjo polovico dojpokrijte, pa te te vidli pravi maust—s polonje lüknjami!
V	tej vodi je telko mali rib kak marmaurov. Une djenau vejo, ka té maust nema takše lüknjo, kak of na Horto-bágyi, liki je bole takši, kak kakši rimski akvadukt. Malim ribam Zaman tomačijo, ka je MAKRO gospa-darstvo vsigder baukše, če v svojom v vodenom (močvir-nom?) MIKRO gospodarski samo tau čütijo, ka je cejlo delo MOKRO (pocüjkano?)...
(F)ata Morgan pa njegvo partija so si za svoj simbol odebrau redeče klinčece. Leko, ka je tau tö samo virtualna (nej istinsko) realnost, zato ka kauti mosta vidimo samo zelene vrbo žalujke (szomorúfűzek)? Samo nej ka bi naslednje vsi vküper istinsko Črno klince kovali!?!...
Jejjaaa! Obrnite kejp na fartau, pa te té vidli, kakše štiri numare piše na mostej za štiri nauva parlamentarne lejta, štere prihajajo!
Ata, vej pa tau don ne delajte, ka je sedem süji lejt (1990-97) že minaulo!...
Posnetek in besedilo: Francek Mukič
Pismo iz Sobote
Reginina
zalüblenost
Rejsan, tak kak tou nase Zimsko sprtoletje ške tak tadale sija kouli nas, tak ne popüšča zalüblenost moje tašče Regine, trno čedne ženske. Fredi sije že trno opomogo od tiste grmlance in zadnje dneve ne pride domou, ka ne bi svojoj velkoj lübezni Regini, trno čedni ženski, pmeso kakše korine. Ona pa njemi svojo premnougo lübezen kaže s tem, ka njemi tak dobro küja, kak smo mi domači ranč nigdar nej geli, trijkart na den njemi pmese friško srakico in vsikši večer njemi v banji zapere rbet. Ob vsem tem pa njemi je začala pisati ške zalüblene pesmi. Rejsan, püščavle njemi ji pa po cejloj kuči; v künji, pred televizijo, na sronjeki, pred dverami, na hodniki, v črejvlaj, na dveraj in vseposedi tam, ge sé spoumni. Vej pa tou je trno dobro, ka je zalüblena pa srečna in ka pesmi piše. Nevola je v tom, ka tou mi vsi domači tö leko preštemo. Vej nej zato, ka bi mi te pesmi iskali ali, leko si brodite, ka tak prideš na WC, si dola sedeš in te namesto papera za tisto stvar brisati vöpotegneš rejsan ka paper, dapa, na njem je napisana pesem:
Lübi moj Fredi, aj ti sunce svejti, gda sidiš tü na sronjeki.
Kak sam sé po tistom, gda sam tou prešto počüto, vam ranč nemo pravo, paper san porino ta nazaj nut in odišo v kopalnico, ka sé mujem. Tam sam te pod žajfov najšo palik drugo pesem:
Kak ta žajfo lipou diši, kak ta voda lipou širni, tak na tebe mislim, mislim, mislim, mislim in k tebi me srce vliče od sreče, od sreče, od sreče.
Žajfa sé mi je tak spoškalila iz roke, ka sé je Stavila kumaj po peti minutaj. Brodo sam si, ka me nika več ne more ta ličiti, dokejč sam nej prišo v künjo in oupro hladilnik. Škeo sam si vzeti šunko, ka sé malo nagem ali gori na šunki je bila piknjena že pa ena pesem:
Gda vgrizneš v tou mesou, poumni tüdi tou,
ka te rada mam kak svojo nogou, kak obej moji nogej, zato tou šunko brž pogej in sé v moji posteli segrej.
Ja, če sam šunko djo ali nej, tou znan, vejte. Gvüšno je samo edno, od gnes naprej mo začo zidati svojo kučo. Samo tou si želem, ka sé ne bi moja žena v tom zimskom sprtoletji zalübila - palik v mene.
MIKI
Porabje, 12. marca 1998
5
Oprejta mela pa lejpi Spomin!
Večkrat tak pravimo, prej ka je gnauksvejta bilau, tisto je gnes več nej tak. Pa največkrat - sploj pa mladina -tak mislijo, ka samo tau nika vala, ka je gnes, ka je moderno, nauvo. Samo ka gestejo takše stvari tü, ka je gnauksvejta bilau, gnes ji pa nega. Takše so povejmo oprejte granice. Gnauksvejta so Andovci, Dolnji Senik, Verica, G. Senik meli mejne prehode. Med tejmi Zdaj samo na G. Seniki mamo mejni prehod od 21. augustuša 1992. leta. Pravica je tau, ka bi števanovskom-andovs-kom-veričkom deli v Porabji trnok potrejbno bilau, če bi sé meja odprla. Sploj pa zatok, ka njim G. Senik--Martinje nikšo bližnjost ne znamenüje prauto Hodoši. Pa za tau odpiranje meje so lüdje nej zatok - kak je na G. Seniki naš državni predsednik Árpád Göncz pravo - ka bi naše tatice v cejkarej kakše atombombe prejk granice šfercale, liki za cejlak drugoga volo. Za tau, ka je gnauksvejta bilau. Za tau, ka si saused, rodbina leko dopüsti, če volau ma, dé eden k drugomi, pa sé njim nej trbej več vör voziti. Zatok, ka peški leko skaučiš k svojomi ali po kakšo blago. Leko si sloboden, ti nej samo taprejk meje slobaudno gledati, liki prejk tijti, če ti je vola. Tak sé vidi, ka so tau Zdaj vönajšli. Nej so Zdaj vönajšli, tau je že gnauksvejta bilau.
Na Verici pri Spaudnji Žü-lini z Žülinim Ilušom sva si od toga prpovejdala. Nej dugo sam gledala madžarsko televizijo pa sam gnauk samo zaglednila, ka naša Iluš na Verici mejno rampo opera prauto Čöpincaj pa sé spominja na tista (več kak 40) lejta, gda je meja zaprejta bila. Gvüšna sam, ka je tau oddajo nej vsakši vido, pa sam si tak mislila, ka bi nam Iluš eške gnauk malo tapovedala.
Iluš, gda si ti mala bila, kak je tistoga reda bilau tüj na granici?
"Gda sam ešče nej v šaulo ojdla, z babov sam dostakrat ojdla taprejk v Čöpin-ce. Redni mejni prehod je bio tüj. Naša držina je tam rodbino mejla. Baba so od tistec bili, materine dvej sestre pa očine sestre so sé pa ta oženile. Etak smo je Večkrat gledat ojdli. Nigdar pa ne pozabim, gda sam v prvi klas v šaulo üšla - 1950.
leta - te so začnili na granici draut vlejčti. Mi - naša držina - smo dosta grünta meli pa mamo poleg meja. Nigdar ne pozabim, ka smo na ednoj velkoj njivi žito meli posejano pa so nam zapove-dli, ka smo mogli zeleno doj pokositi pa po tistim smo več tisto za oratko zemlo nej smeli nücati. Za edno leto so pa doj sklali na mejo mine (akna). Tisto so sploj žmetni cajti bili. Te mine so samo 1956. leta gorpobrali med dostimi nesrečami. (Med tejm je dosti sodakov zgübilo noge, roke, oči.)"
Kak je pa bilau po tejm? Pa kak ste doživeli tau, gda sé je meja najoprvin legalno oprla med Verico pa Čöpinci?
"Gda so mine gor pobrali, je samo telko ovak bilau, ka sé je človek več nej bojo tü ali pa tamta staupiti, če smo poleg meje delali. Prejk meje ojdti je nej mogauče bilau tü nej. Liki 1991. leta, gda so Srbi (tačas so na meji srbski pa makedonski soda-ki slüžili) odišli, gda je Slovenija samostojna postala, sé je vse obemaulo. Pa te nej daleč, ka so legalno gor oprli granico na dva dni.
Nigdar ne pozabim. Telko lüdi je ešče na Verici nigdar nej bilau, kak tista dva dneva. Tomi, ka sé je vse obernaulo - pri nas je tü bila sprememba - smo sé vsi veselili. Tistoga reda sva müva z možom krčmaroša bila. Gnauk edno nedelo je prišlo dosta mladi slovenski pojbov v krčmau. Gledamo je pa je poslüšamo. Tau so
nej Sančarge, depa Saka-lauvčarge tü nej. Sto so pa te tau? No, pa te je vöprišlo, ka več kak 10 ji je samo tak prejk prišlo iz Čöpinec. Po tistem je prišlo edno takšo leto, gda smo tak nasmaj ojdli, liki bi ranč nikše meje nej bilau. Vsakši je üšo, vsakši je prišo. Po zelenoj granici. Takšo veselje je tau bilau lüdam, ka je tau nej zapovedati. Nika foliškoga, nika lagvoga sé je nej godilo. Šlau je tau tačas, ka so mejo nej doj zaprli z ram-pov pa z lakatom. Eden cajt so rampo tü vökraužili, la-kat doj mlatili, depa gnes smo sé že zmiriu. Depa nej s tejm, da bi tüj nigdar nej bila oprejta granica."
Kak si z Iluškov eta prpo-vejdava, navzauča je njena čerka, Marijeta. Ona sé tak spominja:
"Eške sam z mojimi šestimi v osnovno šaulo ojdla, gda smo blüzi meje starišom pomagali delat na njivi. Srečali smo na ovom kraji srbske, makedonske sodake, pa smo njim taprejk gučali. Slovenski so nej razmeti, mi smo rusoški gučali ali so pa nam kakši spoz-
nana, Slovenci prevajali. Taužili so nas za toga volo, depa mi smo samo starišom ovadili, ka je tau rejsan tak bilau. Mi smo nej čütili med tejm nikšo nevarnost.
Gda je Slovenija samostojna gratala, sam že odrasla bila. Tau sam vidla, ka so naši sosedje, ves Čöpinci pa drugi sploj bili za oprejto mejo. S svojim obnašanjom so demonštrirali, da smo nej samo sosedge, liki rojaka da smo eden drugomi nej samo rodbina, liki prijateli tü, kakoli Živemo v drügoj državi. Tau sé mi je sploj vidlo. Nika takšo so naši lüdje tü čütili pa pokazali. Nigdar ne pozabim tisto, da so naši lüdje gnauk prosili, naj sé meja na eden den opre. Tau sé je nej dalo, depa naši so sploj steli taprejk titi, tam so križ svečali. Pa oprejta-zaprejta meja es ali ta, ženske so sé vküp nabra-le, pa so buma šle na sveča-nje v Slovenijo.
Ranč tak smo mi bili v tistom ednom leti, mladina. Nišče je nas nej mogo stavili. Ovi so Prišli, z njimi harmonikaš^ navčili smo sé z meklov plesati, mi smo pa vujšli ta k njim. Nepozable-no edno leto je bilau. Gnes pa čakamo, gda mo rejsan cejlak slobaudno leko eden do drugoga šli."
Kak vi mislite? Dugo mo eške čakali ka Verica-Čö-pinci dobi mejni prehod? "Ranč mi je Zdaj moj mauž pravo, ka so novine pisale, da tá problem že na konec de, da so sé prej že cejlak pogodili. Tau bi bilau sploj normalno, če bi sé (u)res-ničilo. Tau bi v naše tije vesnice tü malo žitka prinese. Vej pa nika več neškemo meti, samo telko, kak smo meli pred 50. lejtami," pravi Iluš.
Ka v tej 50-aj lejtaj nam je kakša zgübo nastala pri geziki, pri slovenski kultura od toga človek ranč ne smej nika povedati. Pa itak Vüpajmo, ka je Zdaj, po 50-aj lejtaj eške itak nej kesnau.
I. Barber
Nova lutkovna igra
8. marca so se na Gornjem Seniku predstavili tamkajšnji lutkarji s svojo najnovejšo predstavo. Zgodbo Kajetana Koviča o Zmaju direndaju je priredil in postavil na oder Milivoj M. Roš. V programu so nastopili tudi učenci slovenske glasbene šole ter člani otroške folklore.
• Lutkovna skupina se bo 20. marca udeležila srečanja lutkovnih skupin v Murski Soboti.
Agra Savaria
Od 5. do 8. marca je potekal v Sombotelu sejem Agra Savaria, na katerem je razstavljalo 134 razstavljalcev. Sejem je bil obenem tudi festival vin. Predstavilo se je približno dvajset vinskih kleti, od Tokaja do Villanya, od Soprona do Szekszarda.
Stranke se pripravljajo na volitve
Predsednik R Madžarske je za prvi krog parlamentarnih volitev določil 10. maj. Sedanja skupščina bo zasedala do 15. marca, stranke se pa med tem časom s sestavitvijo strankarskih list in iskanjem kandidatov - že pripravljajo na volitve. Na Madžarskem je 176 volilnih enot. Porabje spada v 5. volilno enoto v Železni županiji (Monošter, Kormend, Vasvar, Oriszent-peter in okolica). V tej enoti so že znana nekatera imena kandidatov. (Bela Meszaros -Svobodni demokrati, Ferenc Stipkovics - Socialisti, Ferenc Gaal - Krščanski demokrati, Zsolt Nemeth - Mladi demokrati).
Nova stanovanja v Monoštru
V Monoštru že dolga leta niso zgradili nobenih občinskih stanovanj, kljub temu daje - zaradi tovarne Opel - veliko povpraševanje. Prav zaradi tega je mestna občina v letošnjem proračunu namenila sto milijonov za izgradnjo dvajset novih stanovanj.
Porabje, 12. marca 1998
6
Krumpligulaž za zajtrik
Ali ste že geli gdasvejta krumpligulaž za zajtrik? Če nej, morate goraziskati Karčija Vidonjo v Budapešti. On de vas gvüšno s tau gausto župo Čako zazranka v pau osmoj vöri, S takšo župo, kakšno prej samo on Vej sküjati. Tak sé je Zgodilo nam tö, gda smo, nej tak dugo nazaj, bili v Budapešti pri Slovenskom drüštvi. En dan prva, kak smo te gulaž za zajtrik dobili, sam zaglednila med Slovenci v Budapešti enoga gospauda, steroga sam do tegamau ešče nej vidla na programaj drüštva. Gda sam gospauda Vilda (predsednik Drüštva upokojencev v M, Soboti) pitala, što je te "fejst" gospoud, mije pravo: Vejpa vejš, tau je Vidonja Karči, steroga atrejs sam ti dau, ka bi ma Vaše novine pošilaš Te gospoud z metuljčkom (csokornyakkendő) je te drugi zranek v farmerlačajpa z aubov na glavej tak dola po stumbaj pred nas leto kak kakšen mladenič.
Kakje - rejsan kak mladenič-prišo iz Prekmurja v te velki Varaš, tau nam je že sam pripovejdo.
"1943. leta sam prišo v Budapešt. Ges sam sé ro-diu v Rogašovcaj. Moje sestre pa brati tam živejo. V Murski Soboti, v Rogašovcaj v Maribora v Ljubljani mam edno sestro. Tü na Madžarskem ges sam živim."
Kak tau, ka ste tistoga ipa es Prišli?
"Tistoga ipa je Prekmurje madžarsko bilau. Ges sam emo edno tatico tü v Budapešti. Ona nej mejla otrokov, tak je pa te namé es gor pripelala. Biu sam 17 lejt star. Te sam tü ostau pa od tistoga mau tü živim."
Gda ste es Prišli, ste gvüšno nej Vogrski znali?
"Nika sam nej znau madžarski, ges sam v slovenske šaule odo. Eške Zdaj ne vejm tak čisto..," pravi gospoud Vidonja, sterije 37 lejt delo pri ednoj firmi (Korzo Cipokereskedelmi Včila-lat). Kak smo od njegvoga pajdaša zvedli, ranč nej mali človek biu. Biu je Šef tam, gde so za cejli rosag talali črejvle, štere so odavati po bautaj.
55 lejt ste Zdaj že tü. V tom cajti ste sploj nej "domau" ojdli?
"Kajvi nej. Biu sam že Večkrat. Letos pá ščem iti. Vsaki tri lejta zatok idem. Gda sam es prišo, po tistim sam več kak 20 lejt nej biu doma. Tak vejš, gda je bilau tisto s Titom. Te sam nej mogo, nej sam smeu domau iti."
Ka ste najšli doma po dvajseti lejtaj?
"Vse je že ovak bilau. Takše stare prejkmurske iže sam več nej najšo, kak gda sam doma biu. Tam, gde sam sé ges rodiu, Zdaj
že na štauke iže stoji. Vse je načik."
Te ste pa skurok 50 lejt z nikim nej gučali slovenski? "Nej. Tü niške ne Vej slovenski."
Ka pa vaša tatica? Una tö nej znala?
"Una je znala, samo je že petnajset lejt, ka je mrla. 83-oga je že mrla. Pa vejte, ranč so nej steli z menov slovenski gučati, ka vi sé te nej mogo navčiti madžarski."
Kak ste pa te odkrili, ka je v Budapešti Slovensko drüštvo?
"Jože Vild mi je pravo. On odi Večkrat k meni. Vsako leto Večkrat pride. On me je sé pripelo. Od tistoga mau es Odim pa cajtinge dobim. Včasin trikrat preštem en članek, ka gorpri-dem, ka so pisali. Vse ne razmim. Če po slovenski pišejo, tak kak doma gučijo v Kuzmi pa v Murski Soboti, te tau razumem, če že knjižno slovenščino pišejo, tau že težko razumem."
Zdaj ste že 55 lejt tü na Vogrskom. Za koga sé mate, za Slovenca ali za Vau-gra?
"Za Slovenca, materin gezik je tö slovenski. Ges sam vsigdar tak notri spi-so. Madžarski državljan sam, dapa Slovenec."
Če bi eške gnauk mladi bili, bi doma ostali v Prekmurji?
"Vejte ka, Zdaj gda sam doma biu, Zdaj bi več nej mogo doma ostati. Roga-ševci je edna ves. Dva kedna, tri, dapa več bi nej mogo tam živeti v vesi. Zdaj sam že 55 lejt v völkom Varaši, nej bi mogo več v vesi živeti."
Radi odite v Slovensko drüštvo?
"Rad sé Odim. Vsigdar pridem. Vejte ka, vütro vgojno pa k meni pridejo na eno kavo Jože Vild pa slikarge iz Prekmurja. Ne vejm, kelko ji je, z enim malim avtobusom so..." Tak sé je te Zgodilo, ka smo drugi den pri Károly bačini vcuj k kavi krumpligulaž tö
dobili. Pa tau smo tö zve-deli, kakše hirešnje sausede ma. Na enoj strani sé drži sodački minister Keleti, na drügoj strani pa István Csurka, o šterom sé ve/, ka kak velki Madžar, nejma najbole rad tihince.
Pa tau sam tö vpamet vzela, ka je Károly bačini na drugi den bola šlau slovenski gunčati kak prejšnji večer. Nika sé ma je nej zadejvalo. Leko, ka sé ma je tisto nouč slovenski senjalo v tom velkom madžarskom Varaši.
M. Sukič
KNJIŽNICA, NEJ KNYIZNICA (4)
Kot sem že omenila v enem od predhodnih člankov, prihaja v Porabje vedno več nakupovalnih turistov tudi iz Slovenije; seveda je slovensko "romarsko" nakupovalno središče še vedno madžarsko obmejno mesto Lenti, kjer so se trgovci in gostinci zelo hitro prilagodili novim razmeram. Angažirali so ljudi iz Lendave, ki so izvajali za njih tečaje slovenskega jezika, vsepovsod najdemo slovenske napise, ki prepričljivo vabijo kupce, trgovci in natakarji govorijo slovensko; pa tudi prodajalci azijskega porekla na tržnici prav dobro ponujajo svojo robo - po slovensko... Čeprav Lenti ne spada v dvojezično območje, ima veliko podjetnih trgovcev in gostincev, ki izkoriščajo - v pozitivnem smislu -aktualni trenutek, kar je več kot pohvalno.
Več poskusov na tem področju je zadnjih nekaj let tudi v Porabju. Ko opravimo nakupe, skoraj vedno zavijemo še v kako gostilno, kjer želimo kaj dobrega spiti in pojesti. Na prste ene roke lahko preštejemo gostilne v Monoštru, kjer kakšen natakar govori slovensko. Drugače je z jedilnimi listi, ki so v slovenskem jeziku vsaj v več kot polovici monoštrskih gostiln, tudi v na novo odprtih. Pa bi lahko bilo drugače, saj Slovenci običajno ne varčujejo z denarjem, ko gre za dobro hrano in pijačo.
Porabski Slovenci običajno po monoštrskih gostinskih lokalih ne čutijo potrebe, da bi se jim postreglo v njihovi materinščini; zelo prijetno pa je stopiti v kakšno vaško gostilno in prisluhniti pogovoru med domačini, na primer v gornjeseniški gostilni Cifer. Pred nekaj meseci sem se ustavila s še dvema prijateljema v tej gostilni. Bilo je proti večeru. Naročili smo pijačo, seveda po slovensko, in prijazna natakarica se je celo spustila v pogovor z nami. Potem se je osrednji gostinski prostor začel polniti z domačini, ki so prihajali z njiv, sadovnjakov, vrtov. Postalo je živahno in vsi, brez izjeme, so med seboj govorili slovensko! Prijatelja sta menila, da je to prava osvežitev po tistem, kar sta videla in slišala v Monoštru in mi končno verjela, da so v Porabju, razen peščice tistih, ki sta jih srečala v Monoštru, še številni Slovenci, ki brez zadrege govorijo tudi na javnih mestih slovensko. To doživetje me vedno spremlja in prijetno se
počutim, ko pomislim nanj. Upam, daje po porabskih vaseh še veliko takih prijetnih domačih gostiln, kjer se porabski Slovenci pogovarjajo v slovenskem jeziku, v lepem domačem porabskem narečju.
Da pa bi se slovenski izrazi na gostinskem področju pravilno zapisovali in uporabljali, navajam nekaj najpogosteje rabljenih besed:
GOSTILNA - VENDEGLO (gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami: iti, hoditi, zahajati v gostilno; posedati po gostilnah; zasebna gostilna) GOSTIŠČE - VEN-DEGHAZ/FOGADO (gostinski obrat, v katerem se dobi hrana, pijača in prenočišče: tu bi nujno potrebovali vsaj eno gostišče/zasebno gostišče) GOSTILNIČAR/ /GOSTILNIČARKA - VENDEGLOS (lastnik/lastnica ali uprav-nik/upravnica gostilne), GOST/GOSTJA - VENDEG (1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; on je pri njih stalen gost; 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostilna je polna gostov/prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal; 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje države; nastopila bo gostja iz Italije; visoko gostjo je sprejel predsednik države)
NATAKAR /NATAKARICA - PINCER/PINCERNO, BIFE (tudi BUFFET/BU-FET) - BUFE, VINOTOČ -BORKIMERES, RESTAVRACIJA - ETTEREM, SLAŠČIČARNA - CUKRASZDA, JEDILNI LIST - ETLAP, VINSKI LIST - ITALLAP, HLADNE/TOPLE PREDJEDI - HIDEG ES MELEG ELOETELEK JUHE - LE-VESEK, GLAVNE JEDI -FOETELEK, PRILOGE-KO-RETEK, SOLATE - SALA-TAK, SPECIALITETE - KO-LONLEGESSEGEK, GOTOVE JEDI - KESZETELEK, VEGETARIJANSKE JEDI -VEGETARIANUS ETELEK, SLADICE - DESSZERTEK, PRIJETNO POČUTJE IN DOBER TEK VAM ŽELI... -KELLEMES IDOTOLTEST ES JO ETVAGYAT KIVAN ONOKNEK...,
(se nadaljuje)
Valerija Perger
Porabje, 12. marca 1998
OTROSKI SVET
Leko povejmo, da je tau stara navada, ka na G. Seniki v šauli in v vrtaci na vsakši fašenski torek deca drži veseli fašenek. Človek bi nej mislo, da deca takšo fantazijo ma, kak smo tau vidli na maškaraj. Kak so sé gor napelali, so večsto-letni cajt simbolizerali. Bila je tam čaralica tak kak astronavt...
Paradija sé je v pau 11. vöri začnila. Namaskirani mlajši so od šaule do kulturne^ dauma šli, med tejm ji je dosti lüstva gledalo. Med lüstvom je največ starišov bilau, ki so poglednili svoje mlajše in so sé z njimi vred veselili. Letos ranč tak kak lani, so sé školnicke tü not narav-nali pa nas v smej spravlali. Lani so eden film paro-dizejrali, letos so pa zošpilali eden del János Vitéza. Školnikojce so bile za jag-
nje oblečene pa so blecka-le, bila je lejpa Iluška pa János Vitéz.
V kulturnom daumi so sé pa vsi predstavili. Žirija je sodila, etak so pa nistarni dobili lejpa priznanja. Pravica je pa tau, da so vsi vrejdni priznanja samo zatok, ka so si vzeli cajt, ka so sé trüdili za tau, da bi fašenek fašenek ostano.
Lani je na tauj prireditvi navzauči bio Martin Ropoš, gomjeseniški žüpan. On je tam tak povedo, da je vse lepau, liki dobro bi bilau, če bi na prireditvi slovenska beseda tü nav-zauča bila. Tak sé vidi, da so šaularge tau poslüšali. Dvej lejpi igri smo čüli v slovenskom geziki. Tomi sé je žirija ranč tak vese-lila, kak navzauči starišje pa lüdje.
I. Barber
PUST NA GORNJESENIŠKI ŠOLI
Moja prijateljica in jaz sva sé na pustni torek oblekli za ženo in moža. Sestavili sva tudi kratek pogovor v narečju in sva z njim zabavali gledalce.
Mož: "Ženska, gé si pa pri vragi? Deva orat, po tistim pa v Maribor." Žena: "Ja, ja! Šla va!" Mož: "Sküjaš obed, ob-rediš, podogiš, gvant zapereš, zrogeva pa te deva na senje."
Žena: "Dobro, dobro, pogledneva, kak sé da živeti v tom cajti."
(Gda sta prišla z Maribora...)
Mož: "Ženska, pa gé si ostala?”
Žena: "Si doma? Vala Baugi! Prinesla sem obed gotovoga, zejva, ti zapereš posodo pa obrediš v štali, ge sam zglašena k frizerki." Mož: "Ka je pa tau? Ka sé je Zgodilo s teboj? Trbelo meni po Maribori ojti!?"
Na konca sva zapeli pesem: Ženske majo pa čüdne navade..
Katalin Coto 3.r.,
24. februarja smo imeli pustno zabavo. Vsak učenec je bil v maskah. Jaz sem bila čebelica. Veliko sem se pripravljala na ta dan. Zelo dobro sem se počutila, veliko sem plesala.
Adrienn Lazar, 3.r.
Pustje vesel praznik. Otroci in odrasli se našemijo. Skrivajo se za maskami. Hodijo po ulicah in se veselijo.
24. februarja ni bilo učenja v šoli, imeli smo pustno praznovanje. V šoli smo se zbrali ob desetih. Vsak učenec se je maskiral. Povorka seje začela ob pol enajstih. Zbrali smo se v kulturnem domu. Žirija je ocenila naše maske, tudi publika je lahko glasovala za najboljšo masko. Bili so tam robot, dimnikar, drvar, čarovnica, razbojnik, otrok v plenicah, vreča, muca, pijanec, žepna svetilka...
Klepetali sta pred nami teta Juliška in Mariška o vsakdanjih stvareh, videli smo modno revijo, spoznali smo usodo Iluške v predstavi učiteljev. Za kosilo smo jedli okusen golaž in seveda krofe. Popoldan pa je bil za nas disko. Lepa doživetja so nas obogatila.
5. razred
"Ooriski slavcek" in njegove pesmi
24. februarja smo praznovali. Bilje pustni torek. Sošolci so se oblekli v zanimive maškare. Bile so individualne, parne in skupinske maske. Individualne so bile zelo zanimive. Bili so: robot, metulji, parkelj, mačka, dimnikar, starček, žepna svetilka, jež, zamorka, Gabor Kuncze...
Dva para sta bila: moja najboljša prijateljica Beata in jaz sva bili prvi par, drugi pa moja sestra in njena prijateljica. Seveda, medve z Beato sva dobili nagrado. Skupine so bile tri. Sedmi in osmi razred je predstavil modno revijo. Šesti razred se je oblekel v plesno skupino, četrti razred je igral otroke v plenicah. To je bilo dopoldne.
Popoldne smo imeli disko. Vsak je plesal in bil dobre volje. Zelo dobro sem se počutila. To je bil zame najlepši pust doslej.
Melinda Čato .
Porabje, 12. marca 1998