PROSIMO, PORAVNAJ NAROČNINO! - DARUJ V TISKOVNI SKLAD! POSTANI (LAN SLOV. DRŽAVNEGA GIBANJA! Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" 12.80 sLovenslcA FOR A. FREE SLOVEN LETNIK XVII. — VOLUME XVII. Toronto 1. Januar 1966 S o* / --— BODI SLOVENEC! Poravnajte naročnino! Darujte za Tiskovni sklad "Slovenske Države". Postani član slovenskega državnega gibanja! Zanimaj se za usodo Slovenije! Razmišljaj, kje in v čem je njena bodočnost! Vse to Te bo nagnilo, da boš odprl srce in razum za težnje, ki vodijo k lepši bodonosti Slovencev. Ne v Jugoslaviji! Ta bo skrahirala kot je prva! Ampak v svodobni slovenski državi! Postani pobornik te ideje! ŠTEVILKA 1. — NUMBER 1, BRAT, SESTRA ..! Pred menoj leže lanskoletna pisma uredniku in upravi Slovenske države. Berem:— "Odpovedujem Vaš list, ker zadnje čase objavlja stare novice, reklamo..." "zakaj nimaite aktualnih člankov v večji meri, zaikaj mašite strani, ki so vam skopo odmerjene s slikami in propagirate podjetja...." "... zdaj pa še nekaj, odpovedujem list.... "Taka so bila nekatera pisma zadnje čase. Bila pa je tudi kopica drugih s prisrčnimi voščili za božič in novo leto, z zahvalami za prez-plačno sprejemanje našega lista (isti so lahko prepričani, da jih tudi v bodoče, ne bomo pozabili), vspodbudnimi pismi za še uspešnejše in intenzivnejše delo za dOkočni cilj svobodne Slovenske države in podobno. Tem slednjim naša zahvala, kot tudi onim, Iki so se odzvali klicu, poravnali naročnino, za naprej in za nazaj, morda celo za več let ter po uvidevnosti in zmoglivostih pride j ali še kaj za tiskovni sklad. Prisrčna hvala in še enkrat Bog plačaj! Ce so kritike umestne, poizkušamo slabosti popraviti, odpraviti, izboljšati. Trudili se bomo v tej smeri tudi v naprej! Kar nas posebno zadene pa so pisma naročnikov, ki odpovedo list, ki ga v mnogih slučajih že leta sem niso plačali. Morda so res kake novice nekoliko zastarele — in ste jih brali že v dnevnem častniku, — a so se nam zdele važne da jih ponatisnemo, prav tako pa mi ne urejemo dnevnih dogodkov tako, da bi sovpadali z našim dotiskanjem posameznih številk. Ce pa pošta zakasni dostavo, če je dostava zaustavljena vsled štrajka ali kake druge stvari, pa to res ni naša krivda. Med letom smo o tem že pisali na naših stranih. Še odgovor bralcem, iki se spotika jo ob rdklame. Prvič, delajo te list bolj živi jonski in v našem primeru mnogokrat nudijo važna naznanila državnih in podobnih ustanov. Drugič, dajajo listu znak popularnosti in važnosti in tretjič, so vir dohodka, da zamašimo kukat je, Iki jih povzroča neredno ali sploh nikakršno plačevanje naročnine. Mislim, da se ne motim, če rečem da je vsemu temu več ali manj krirva naša priposest-vana komodnost.... Ideja Slovenke držayne misli pa se mi zdi tako sveta, tako visoka in važna ter zvišena nad druge, da lista kar tako meni nič tobi nič ne ustavimo, če že »pregledate in pozabiti odposlati to letno malenkostno naročnino. Pobili bi radi, da niso niti urednik, niti korektor, niti pisci člankov in dopisov, ne dobra srca, ki skrbe mesečno za redni expedit lista nikoli plačani, niti centa, vsa leta sem od začetka izhajanja. Da vsi ti vse stroške, ki jih imajo z raznimi potovanji, s sestanlki, telefonskimi poklici na daljavo in podobno, vedno krijejo iz njihovih lastnih žepov, ker jih pre-vejata še vedno mladostni idealizem in ljubezen do naroda in slovenske besede. Morda je ta beseda kdaj trda, morda kdaj misel malo drugačna, kot je tvoja lastna — je pa slovenska, zavedna, načelna, ki ne skače zdaj sem zdaj tja, ampak stalno zagovarja isto idejo, idejo slovenske svobode, ki nam mora biti kot srčika vsega narodnostnega udejstvovartja. Pisana je v materini besedi. "Slovenska država"' ja tulkaj edini list, ki resno in stalno zagovarja slovensko ime. Nekdo je nekoč dejal: Ce vsa te leta v SjD. ne bi bilo drugega, kot le slike, ali če bi celo izšla s praznimi stranmi, je izvršila v vseli teh letih veliko delo, ker je vsalk mesec enkrat is svojim imenom prinesla, v Slovenske domove širom sveta slovensko misel in idej »-"Slovenska Z JASNIMI CILJI "Srečno in uspehov polno leto 1966" smo si voščili. To so bila osebna voščila. Več ali manj iskrena ali samo gola formalnost'. Ali smo pri teh voščilih, ko smo vstopili v hrušču in trušču v novo leto 1966 kaj pomislili tudi na bodočnost sloveskega naroda? Slovenije, naše drage domovine! Glavo stavim, da bi lahko na prste štel ljudi, ki so mislili pri novoletnih voščilih še na kaj drugega, kot na osebna voščila. In vendar: Ob vstopu v novo leto nam ne sme biti vseeno, kako božival naš rod ob Dravi, Savi Soči, Muri, ob sinjem Jadranu, pod vznožjem Pohorja, Triglava, ob razvodjih naših slovenskih rc)k. Ne gre le za naše osebno dobro. Več kot jaz ali Ti, ki to bereš je narod. Ti in jaz sva delček le narodne skupnosti. Ce eden trpi, naj bo to bolečina tudi drugih. Ce je narod kot tak srečen, se svobodno razvija; gospodarsko, kulturno, politično, če je v narodu dih pristne svobode, ki daje rast verskemu čutvovanju in narodni sreči, potom je tudi to moja radost, moj ponos, ki me dviga in daje zagona k novimi podvigom. Sreča posameznika, njegova svoboda, verska, kulturna, politična se prepleta z narodnostno srečo in njegovimi uspehi. "Slovenec sem" je moj ponos in dika. "Slovenec sem", je moj vodilni ideal skozi vso mojo življenjstko pot. Slovenstvo mora biti moji osebnosti tako tesno prilepljeno, da naravnost zlito, da te osnove ne more več nihče razbiti. Nobeno nasilje, nobena po častihlepju in osebnosti vodena politika. Slovenstvo je moja osebnostna bit., od rane mladosti do zadnjega diha. Slovenec biti pomeni: biti svoboden mož, žena, oče, tnali, fant dekle. Njegove svobode kot Slovenec mu nihče ne sme kratiti. Slovenec biti je ponos in čast, za. katero se splača živeti, delati, trpeti, boriti, da celo umreti! Slovencc biti se pravi: Ne biti hlapec! Pisatelj Finžgar je takole izpovedal: "Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci nikomur"! Da! Hlapci nikomur! Hlap-čestvo so nam vsiljevali cela tisočletje. Hlačevstvo so nam pridigali po šolah v Avstriji. In kako čudno se sliši: celo v Jugoslaviji, o kateri so nam narodni vodniki vedna pripovedovali, da je naša narodna rešiteljica. Pa ni bila! Nismo nič vedeli o slovenski preteklosti, o slovenskih ■ ■ « knezih, o slovenski Karantaniji. Nič o junaških bojih Slovencev proti Turkom. Pač pa so se potrudili, da je prišel na vrsto kraljevič Marko, car Dušan, Kosovo polje itd. Za nas Slovence drugotnega pomena. In trgali so iz knjig Cankarjev s lavo spe v o "Nebesih pod Triglavom." To je naša Slovenija. Prepovedali so slovensko zastavo. Ne več Slovenec gospod na svoji zemlji — ampak hlapec Beogradu ob klanjanju dela slovenske inteligence in to celo ob tihem priznanju slovenske JRZ. Bodimo možato odkriti! Hlapci smo bili od leta 1935 dalje na škodo Slovenije. Bahato mogočni v Ljubljani, skromni hlapčiči v Beogradu. . . Naj bo konec! Hočemo srečo Sloveniji? Svojemu trpečemu narodu? iNačim bratom in sestram tam za Muro, Dravo, Sočo, pod Triglavom, Snežnikom pod zelenim Pohorjem? Odpovcjmo sc hlabčevstvu! Hlapci nikdar in nikomur! Hplaci Nemcem? Ne! Lahom? Ne! Toh nas bo Jugoslavija varovala . . . Pomislimo na leto 1941 . . .! Hlapci bratom Srbom da se bomo nekoč versko združili? Pustimo to božji previdnosti ! Mislimo predvsem na sebe! Na naš rod, ki se ni nikdar vdal ne Nemcem, ne Lahom, ne Madžarom. Pa je ostal na tem viharnem koščku zemlje do danes. In bo ostal tudi v bodoče, če je tako božja volja. In pa naša! Mi somi moramo pri tem sodelovati! Biti sodelavci lepše bodočnosti. Graditelji svobodne Slovenije v tujini. Ce takozvani "narodni" voditelji (jaz bi dejal nerodni) hodijo na razne sestanke kako bi "reševali Jugoslavijo", pustimo jim to veselje. Slovenski pregovor pravi: "Vsako tele ima svoje veselje". Ne ozirajimo se več na to. Preslišimo prošnje, pozive! Mi imamo svojo svodobno izbrano pot! Svoj naravni cilj, ki ne bo zgrešil: SVOBODNA SLOVENSKA DRŽAVA". Biti nekoč član te države, biti graditelj njene bodočnosti, pomagati kopati temelje tej državni zgradbi, to naj bo naš cilj, naš ponoš, naša sreča in vodilo. Mnogo sreče, uspehov, krepke volje, korajže pri tem delu v letu Gospodovem 1966! Mirko Geratič Pobosnenje Slovenije "Prihod 200.000 Bosancev (po zadnjih poročilih jih je že 250.-000) v Slovenijo se je nekje komentiral kot 'vdor mekaj desetin ubogih bosanskih delavcev". Vendar mora imeti zadeva globlje kornenine, ker je bilo v Ljubljani ustanovljeno vakufska (versko) poverjeništvo. Poverjeništvu so podrejeni tlženu tski sabori in sicer na Jesenicah, v Celju, v Mariboru in Novem mestu. Nekaj časa so govorili, da so prihajali samo "sezonski delavci", ustanovitev verskih oblasti pa je dokaz, da gre za trajnejšo, stalno naselitev. Kako čuden pojav: do konca sedemnajstega stoletja so vdirali na slovensko ozemlje turški roparski oddelki in odvajali Slovence, zlasti mladino v sužnost, sedaj se je pa v nekaj mesecih izvedla kolonizacija četrt milijona muslimanov, dočim morajo obubožani Slovenci v množicah hoditi na sezonsko delo drugam čez mejo . . ." Glas Slovenske kulturne akcije, XII-19/20. Slovenskih plošč ne bo "Izdajanje gramofonskih plošč je dejansko v Sloveniji onemogočeno. Sicer se trudijo, da bi se otresli beograjskega monopola, a brez uspeha. 'Založba mladinska knjiga' si je hotela priboriti pravico, vendar so v Beogradu navajali tisoč razlogov proti. Ravnateljica založbe je nazadnje obupala in izjavila: 'Vse težave razumemo. Toda čemu lahko izdajajo v Beogradu vse, kar hočejo, naše pa odrivajo. Zakaj za nas ni prostora pod soncem?' Založba je potem poskusila pri Amerikancib. Podjetje Gracc Recording Co. v Pittsburgu je ponudilo, da izdela plošče slovenskega okteta. Stroške bi lahko plačali v dinarjih. Založba je naslovila prošnjo na Narodno banko, vendar je bila prošnja odklonjena, 'ker po veljavnih predpisih takšna stvar ni dovoljena.' Poleg tega vodstvo banke sploh ne rešuje vlog, ki so pisane v slovenščini." Glas SKA, XII—10/20. CERKEV IN SOCIALIZEM Država". Zato kličemo vsem tistim, ki jim slovenska misel še ni izumrla, katerim slovenstvo ni puhla fraza, katerim slovensko srce ni nehalo biti za mater Slovenijo, tistim, ki so morda zdaj in spet omahljivi a v srcu še Slovenci, vsem tistim, ki jim je videti že vstajenje nove slovenske zarje, vsem, fki se nam redno priključujejo v redno vojsko matjaževcev, da nas še v naprej vsled slovenske časti — in rasti —še v naprej podpirajo, dokler ni dosežen končni cilj resnične in oživljene Slovenske države! : BRAT, SESTRA........! Ce še nisi poravnal naročnine za lani in lotos, stori to čimprej! Podpri list z rednim plačevanjem naročnine in če moreš, pri-deni kaj za tiskovni sklad, — da j ne omaga list na klanou. Na ta način bomo lahko list izboljšali, morda celo povečali, popravili kar je popravka potrebno in ohranjali "Slovenijo" v tujini, daleč od nebes pod Triglavom, za tisti dan, ko zaplapolajo neoskrunjene slovenske trobojnice v res svobodni Slovenski državi! V to nam pa vsem Bog poma-gaj! I i r , Vlado Popravek v Pravdi "14-letni Joško Otorepec iz Ljubljane se je naučil ruščine in začel brati moskovsko "Pravdo1. Dne 18. junija t.l. je Jožko spet bral to rusko branje, ki je govorilo o Jugoslovanih in bilo zaključeno z vzklikom: Na živi jugoslovanski narod! Fante je .pre mislil, se razburil in pri priči na-j pisal uredništvu 'Pravde' pismo: " 'Dragi tovariši, naredili ste veliko napako, ko ste napisali jugoslovanski narod. Tega ni, pač pa nas je pet narodov: Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci in Črnogorci'. "Jožko je napisal to, kar se je naučil v šoli in kar bi pač morali vedeti tudi novinarji. Pred nedavnim pa je v svoje veliko zadol valistvo ta mladi Slovenec dobil pismo iz Moskve, kjer je pisalo : " ' Zahvaljujemo se za pismo. Pravilno ste opozorili na netočnost, ki se ni pojavila samo v našem časopisu, ampak tudi v drugih sovjetskih časopisih. Stvar je v tem, da biografije nismo sestavili v uredništvu, ampak smo jo dobili iz uradnih virov. Kolikor pa nam je znano, je bila biografija konsultIrana z odgovornimi uradnimi predstavniki SFRJ pri nas'. "Mladi Jožko seveda pismo ljubosumno hrani". Smer v slovensko državo, 1-8, str. 10-11. Janez XXIII je dobro opozoril, da moramo biti previdni v rabi gibanja, ker se ne morejo izogoni-besed, ki označujejo zgodovinska ti zgodovinskim spremembam. V zanimivem članku, ki ga je objavil Herve Ghaigne v reviji Cross Currents, govori pisec o petih zgodovinskih obdobjih od' 1. 1849 naprej, ko je Cerkev zavzemala različno šTaTišSe do socializma v njegovem zgodovinskem razvoju. V svojem članku pravi med drugim: V papeških dokumentih of Pija IX do Janeza XXIII (in seveda tudi v Cerkvi) smo videli znatno evolucijo glede socializma: od popolnega zavračanja in enostavne, slepe ter defenzivne reakcije do posrednega sprejetja velikega dela pozitivnega program socializma. Leo XIII je to storil kljub načelnemu zavračanju socializma in Pij XI z zanimivimi razlikami med socializmi. Ta evolucija od zavračanja do sprejetja socializma poteka tesno vzporedno z e-volucijo cerkvenega odnosa do sodobnega sveta. Začne z vidikom 'starega režima", ki je omejen in paničen, toda končno se odloči izrecno, da hoče "prinpada ti" novemu svetu, vmes pa imamo poizkus spremeniti tok sveta z umetnim programom (korpora-tivizmom). Zato je- možno reči, da je Cerkev vspela odgovarjati globljim aspiracijam modernega sveta v meri, 's kakršno je skušala dojeti pozitivne prispevke socializma. Dokler hoče biti Cerkev prisotna v svetu, mora iti s socializmom, čeprav se upira noka- ŽUPNIJSK! SENAT Povdarek na večjem sodelovanju laikov v življenju cerkve daje povod za nove poizkuse, ki se zde večkrat dokaj revolucionarni. Upati je, da bo ta ali oni poizkus uspel in postal vzor za bodoče spremembe, ki bodo skušale dati organizacijski Izraz idejam, ki so bile sprejete kot vodila za sedanjost in bližnjo bodočnost na sedaj zaključenem 2. Vatikanskem cerkvenem zboru. Župnija sv. Marije v Elyriji, Ohio, preizkuša obliko župnijskega senata, ki bo pomagal župniku pri določevanju župnijskega dela. Župnijski senat zaseda eno nedeljo v mesecu v popoldanskih urah. Člani so kaplani, ravnatelj ljudske šole in eden učiteljev, po en zastopnik edinic Bratovščine krščanskega nauka 'ljudske in srednje šole ter predsedniki župnijskih laičnih orga-| nizacij. Vsi imajo glasovalno pravico. terim njegovim tendencam. Ni treba igrati vlogo preroka, da moremo reči, da se bo ta razvoj nadaljeval v še večji meri iz naslednjega razloga: Cerkev bo soočena z razvojem novega kapitalizma. Ta poraja tako zvrst kolek-tivizacije, ki povzroča številne odtujitve, ki pa ne more rešiti temeljne krivice, ki jih goji sam. Cerkev bo tako v vse večji men prisiljena priznati, da je socialistični poziv glasnik svobode in kulture. Ko bo postavljena pred izbiro med prikritim kolektivizmom kapitalizma in kolektivizmom socializma, ki ga je možno javno kritizirati, se bo odločila za bolj človečansko enačico". Članek je zelo zanimiv zlasti zaradi tega, ker prikaže na konkretnem primeru odnosa med socialzmom in Cerkvijo premem-be na obeh straneh, ki jih je izsilila spremenljivost življenja samega. Avtorjev zaključek jc nedvomno pravilen, dokler predpostavljamo, da bo tudi bodočnost sledila dialektičnemu pojmovanju živtljenja, kakor so ga uvedli Grlki. Toda na razpotago je mnogo znakov, da smo tudi v tem pogledu na zgodovinski prelomnici. Ce bo novo integralis-tično gledanje prevladalo v kulturi, se bo marsikaj spremenilo in približevanje Cerkve socialističnim pozitivnim pozitivnim elementom ne bo več zglcdalo kol sprejemanje nokaj tujega, marveč kot oživljanje lastnega zaklada, ki ga je prekril prah indi-vidualizma. Tega so se ga nalezli tudi predstavniki Cerkve— duhovniki in laiki —, ker je bil pač prevladujoče kulturno ozračje pretekle dobe. dreS Hon. John Yaremko, Pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo izreka voščila "kraljici luči", j gdč. Tulil Leivo. Zadnje 4. leta prireja Skandinavsko—Kanadski klub festival luči v glavni zgradbi ontarijskega parlamenta v Torontu. Je to star švedski zimski običaj, ki hoče razgnati zimsko temo in razširiti veselje. Enakopravnost slovenščine? "Beograd preganja slovenščino celo v tujini. Po posredovanju titovskega poslanika v Vzhodni Nemčijo so odpravili stolico slovenščine na naslednjih univerzah: Humboldtova univerza v Berlinu, univerza v Greifsvvaldu. univerza Halle — Wittenberg, univerza v Jeni; univerza v Leipzigu, univerza v Rostocku. To se je zgodilo v letu 1962, a so prvi objavili o tem nemški uradniki v Bonnu v "Bonner Fachberichte aus der Sovvjetzone, Borln 1964". Glas SKA XX—10/20 Škofje darujejo svoje dragocene škofovske prstane Ob zaključku vatikanskega cerkvenega zbora sta kardinala Leo Suenens in Giacomo Lercara podarila papežu svoja dragocena prstana in bosta nosila samo preprost širok zlat prstan, ki so ga dobili šikolje za spomin od papeža. Kardinaloma je sledilo še več škofov. Dragocene prstane bodo prodali in izkupiček je namenjen podpori gospodarsko nerazvitih dežel. Združene Države vodijo v poletih v vsemirje Po zadnjem zmagoslavnem zaključku poleta Gemini VII in Gemini VI so pokosili letalci ZDA vse dosedanje rekorde b(5-disi lastnih letalcev bodisi sovjetskih. Vsi letalci ZDA so prebili nad f .300 ur v vesolju, sovjetski 507. Polet Gemini VII s štirinajstimi dnevi je bil doslej najdaljši. Posekal je prejšnji polet 8 dni v avgustu. Sovjetski najdaljši polet je bil samo 5 dni. Vozili Gemini VII in VI sta tudi prišli doslej najbližje skupaj v vesolju — do 6 čevljev, tako da so se piloti lahko razločno videli skozi svoja okna na vozilih. Sovjeti so sicer približali dve vozili mnogo preje, leta 1962, toda razdalja med obema voziloma je bila več kot 3 milje. Nezaslišano visoka carina Komunisti v Jugoslaviji skušajo na vse mogoče krpati svoje zavoženo gospodarstvo. Eno takih sredstev je zopet visoka carina na darilne pakete, čeprav so poslane stvari bile že rabljene in so bile kot take označene ter jih jc bilo mogoče kot take spoznati, jih ocenijo silno visOko. Carina dosega astronomske vsote tudi če je spremenjena v dolarske cene po ključu 1.250 dinarjev za en dolar. ŠPANSKI ŠKOFJE ZAHTE-VAJO VEČ VERSKE SVOBODE ZA NEKATOLIČANE Španski škofje zo izdali ob koncu .vatikanskega zbora posebno izjavo, ki je bila namenjena španski vladi. V njej zahtevajo, da vlada upošteva sklepe Vatikanskega zbora in dovoli polno versko svobodo nekatoličanom v Španiji. iPo sedanjih določilih so nekatoličani omejeni v bogoslužju, protestantje niso dobili dovoljenja za ustanovitev svojih bogoslovij; tudi nimajo kaplanov vojaških enotah ter njihovi duhovniki niso oproščeni vojaške službe. Evropska škofovska zveza ZDA so imele doslej tudi največ pilotov istočasno v zraku: štiri, dočim so imeli Sovjeti samo tri. Tudi po številu ve-soljkih letalcev prekašajo ZDA Sovjete — 16 proti 11. Sovjeti pa imajo še vedno vodstvo v moči izstrclilnih naprav. Škofje Evrope nameravajo ustanoviti posebno organizacijo celega kontinenta za zvezo in posvetovanje. Pripadali ji bodo vsi škofje brez ozira na politične meje. Zborovali bodo enkrat ali dvakrat na leto. Prvi sestanek naj bi bil v Parizu. Med prvimi vprašanji, ki jih bodo obravnavali, bo vprašanje turistov in izseljencev. Tudi škofje angleško govorečih pOkrajin nameravajo ustanoviti nekako posvetovalno telo. Prvi korak so naredili, ko so ustanovili posebno komisijo, ki naj skrbi za enotne angleške prevode sv. pisma in drugih cerkvenih molitev ter obredov. • V Londonu, Ontario, se je organizacija za priseljence International Services ol London, preselila v nove prostore na 123 Wortley Rd. Organizacija ja bila ustanovljena 1. 1959 in služi naseljencem iz kakih 30 različnih narodov. Slovesnosti Ob preselitvi se je udeležil onlirijski državni tajnik in minister za državljanstvo John Yarcmko. 19 narodnosti je razstavilo svujo ljudsko umetnost. SPOMIN č.g. Rudiju Cukjati-ju Gimnazijski sošolci pokojnega č.g. Rudi Cukjatija ki so z njim maturirali leta 1948 na Slovenski begunski gimnaziji v Spittalu na Dravi, bi radi počastili spomin svojega prvega kolega, ki je odšel v večnost. Ker so raztreseni po celcm svetu. Sev. Ameriki, Kanadi, Argentini in Avstraliji, vabim vse bivše maturante, ki jih dosežejo te vrstice, tla se oglasijo na spodnji naslov. • Želel bi, da istočasno sporoče svoje želje in ideje, kako naj bi počastili spomin na našega pokojnega sošolca. Thomas Sfiligoj M.D. 1210 Wcst 44th Street Lorain, Oliio 44053 IZ SLOVENIJE IN 0 SLOVENCIH • Spomenik bazoviškim žrtvam. Septembra so ob priliki 35. obletnice smrti bazoviških žrtev italijanskega nasilja nacl Slovenci na Tržaškem na pokopališču pri sv. Ani odkrili spomenik, ki sta ga izdelala akademski kipar Zdenko •Kalin in arhitekt Boris Kobe. • Uspeh gradika Janeza Bernika. SflovenSki umetnik Janez Bcrnik je dobil avgusta na 8. mednarodnem bienalu v Sao Paolu v Braziliji prvo nagrado za grafiko. Nagrade je podeljevala mednarodna žirija. • Seminar glasbenih pedagogov. Konec avgusta se je v Mariboru v prostorih centra za glasbeno vzgojo vršil seminar glasbenih pedagogov iz Jugoslavije. Seminarja so se udeležili tudi trije znameniti pedagogi iz Moskve: E.M. Timakin (klavir), S.M. Kunakov (violina) in S.A. Boro-din (zborovsko dirigiranje). • Dr. Oton Bajc-izredni profesor kirurgije. Medicinska fakulteta v Ljublani je imenovala primarija dr. Otona Bajca za izrednega profesorja kirurgije. Dr. Baje je predstojnik kirurškega oddelka in direktor novomeške bolnišnice. Odlični zdravnik je končno le dobil priznanje. Po "osvoboditvi" se je iz Ljubljane umaknil v Novo mesto. • Odlikovanje dr. Leonida Pita-mica. Papež Pavel VI. je odlikoval z redom sv. Grcgorija Velikega univerzitetnega profesonja v pokoju, rednega člana' Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mednarodno priznanega pravnika dr. Leonida Pitamica. • Slovenski pevci v tujini. Jeseni sta prvaka ljubljanske opere basist Ladko Korošec in tenorist Rudolf Francel gostoval z ansamblom zagrebške opere na Japonskem. Zatem pa je Ladko Korošec gostoval z ansamblom beograjske opere v Državni operi v Berlinu, v novi operi v Leipzigu in v znamenitem irskem Wexfordu. Ladko Korošec je pel Decembra je v Ljubljani tragično umrl tenorist ljubljanske opere in član Slovenskega okteta Janez Lipušček. • Razstava slovenske slikarke v Parizu. Slovenska slikarka Mari-janca D. Sa-vinšek jc v prvi polovici oktobra razstavljala svoja slikarska dela v galeriji M. Paleta v Parizu. Pariški umetnostni kritiki so ugodno ocenili njeno razstavo. • Slovenski zavod v Rimu. 28. oktobra je bil s cerkveno slo-vestnostjo odprt Slovenski zavod v Rimu. Tako smo se Slovenci pridružili preko pedesetim drugim narodom, ki že imajo svoje zavode v Rimu. Zavod bo služil širjenju in poglabljanju izobrazbe slovenskih duhovnikov iz domovine in širnega sveta. • Treba je bolje gospodariti. Kdor ne bo tako delal, bo moral zapustiti podjetje. Tako piše med drugiim v odprtem pismu, ki ga jc napisal tovarniški odbor sindikata mariboske Metalne. Odločitev sindikata je mnoge presenetila, ker takšnih odprtih pisem v delovnih organizacijeh doslej ni bilo. Pismo resno opozorilo, da proizvodnja nazaduje. V pimu odlošno zahtevajo, da morajo priti na vodilna mesta spo-sobnješi ljudje. • Slovenščina v videmski nadš-kofiji. Videmska nadškofija tje pred kratkim izdala odredbo, katera dovoljuje obrede v slovenščini v vseh faraih nadškofije, kjer prebivajo Slovenci. Tako so beneški Slovenci prišli do svojih pravic vsaj v cerkvi. • Slovenec v goriškem občinskem odboru. Na seji občinskega sveta v Gorici je bil izvoljen v mestni odbor dr. Avgust Sfiligoj, predstavnik SDZ. Na skrbi bo imel upravo občinskih davkov. • Brebposelnost med izobraženci v Sloveniji. Po podatkih občinskih zavodov za zaposlovanje delovne sile je bilo v začetku septembra v Sloveniji pri- KNJIGE IN REVIJE VESELI DOM. Učna knjiga za višje oddelke slovenskih šol. Sestavil: Tone Zrnec, C.M„ ravnatelj Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu, s sodelavci: Ljudmila Irutihar, inž. Cvetka M. Jaku, Ivanka Levstek, Milena Mejač, Villko Čekuta, Mirko Krapež, Frank PaJjk, učitelji. Založila in izdala Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu. Tiskala St. Joseph Press, Toronto. 1965. 210 strani in kazalo. Izid vsalke slovenske knjige v zamejstvu je pomemben dogodek, ker dokazuje, da sta še živa tako slovensika ustvarjalnost kot tudi slovenska zavest ljudi daleč od doma, ki talko knjigo berejo in jo s kupovanjem omogočajo. Toliko večjega pomena pa je izid knijige, ki naj omogoča to slovensko kulturno ustvarjanje ter izmenjavo tudi tistem, ki so se rodili izven domovine. Tak izreden dogodek predstavlja izid zgoraj navedene šolske knjige za slovenske šole v zamejstvu, ki so ga omogoiii predvsem slovenski lazaristi v Torontu, zlasti ravnatelj šole, preč g. Tone Zrnec. Knjiga ne bo samo mnogo olajšala delo te in drugih slovenskih šol v zamejstvu, marveč bo v veliko pomoč tudi slovenskim staršem, ki žele posredovati slovenski jezik svojim otrokom, pa iz tega ali onega razloga ne morejo poslati otrok v slovenske šole. Upati je, da bo zahteva po knjigi tolika, da bo kmalu potrebna druga izdaja.. Veseli dom je namenjen tistim, ki 'slovenščino obvladajo vsaij do neke mere. Pripravljena pa je tudi knjiga, ki bo služila začetnikom: MATERINA BESEDA. Knjiga se odlikuje v mnogih ozirih. Že oprema je odlična in med besedilom so tako slike slovenskih krajev kot tudi obrazi slovenskih kulturnih delavcev. Od zamejskih krajev je zasto- razreda, drugo "Na velesejmu" pa Silvi ja Ovčjak, učenka 6. razreda. Drugi del predstavlja kratek obisk slovensikih pesnikov in pisateljev ter nekaterih drugih kulturnih delavcev. Njih delom je pridejana kratka razlaga ter življenjepis, kar bo predvsem prav služilo staršem, ki bodo porabljali knjigo brez pomoči poklicnih učiteljev. Ta del zaključuje kratek sestavek o slovenskih naseljencih v Kanadi. Pred slovničnim delom učbenika sta podana kratek oris slovenske zemlje in podatki o prebivalstvu kot tudi bežen oris slovenske zgodovine. Za konec je prihranjen 'trd oreh — slovenska slovnica. Ta del bo verjetno žel uspehe samo v družinah, kjer uporabljajo slovenščino dokaj redno v medsebojnem občevanju. Brez praktične dnevne uporabe bo imel tudi najboljši učitelj težavo s povsem drugačno slovnično zgradbo drugih je zikov, ki so otrokom dnevna hrana tako v šoli kot na cesti. Slovenci v zamejstvu moramo •biti globoko hvaležni vsem tistim, ki so sodelovali pri pripravi tega odličnega pripomočka za ohranitev slovenščine med našo mladino. Pridno posegajmo po njej ter jo rabimo ne samo v šoli, marveč tudi po naših domovih. dreš SLOVENSKA POMOČ TUJINI Kecala (Prodana nevesta), Var- javJijenih 109 brezposelnih diplomantov višjih in visokih šol in 384 brezposelnih diplomantov srednjih šol. Oktobrski podatki obeh primerih' za četrtino laama (Boris Godunov) in Sančo Pansa (Don Kihot). • Božidar Borko o slovenskem Kot znano, mora prispevati Slovenija v eni ali drugi obliki skoro polovico svojega narodnega dohodka za vzdrževanje beograjskega centralističnega niara-ta, katerega naloga je držati Slovence in Hrvate v pokorščini, in /a razvoj južne polovice države. Slovenci načelno nismo prot: pomoči revnim in gospodarsko zaostalim narodom, ker je to v skladu s humanostjo, krščanskim usmiljenjem in pojmovanjem človeškega bratstva, pa tudi z utrjevanjem miru in s pospeševanjem splošnega gospodarskega razvoja v svetu. Vendar pa hočemo sami določati, komu bomo pomagali in koliko bomo pomagali. Največje in najbogatejše drža ve sveta, Združene države, Nemčija, Anglija in druge dajejo v ta namen le okrog 1 odst. svojega narodnega dohodka, razen Francije, ki daje nekaj več, ker gre ta pomoč za njene bivše kolonije, ki še vedno spada jo v okvir francoske skupnosti držav ter je v njih francoščina uradni jezik. Slovenci bomo dajali v ta namen sorazmerno, v odstotkih, pan Toronto v Kanadi in nekaj ki ,se pogosto širijo proti sa-slik, ki ponazorujejo slovensko | mostojni slovenski državi. "Od-zgodovino. Sestavki v prozi kot ,raz ltega teženja k polni svobodi tudi v vezani besedi so kratki. Slovencev kot naroda in posa- obneslo, ker so komaj pismeni aktivisti ali napolizobraženci, ki imajo v rokah občine in ki se rekrutirajo iz vrst partijskih ak- 1 tivistov, maj večkrat sploh ne SLOVENIJA HOČE NEODVI- ^^ na tch ustanov in SNOST. Politično-socialna knjižnica, zv. 1. Izdala "Slovenska Svoboda", Schleissheimer Str. 71. 8 Muenchen 13. Deutschland. Cena 250 litr—2 DM — 1$. Tiskala tiskarne A. Keber, Trst. 24 strani obsegajoča knjižica obsega štiri sestavke. A.D. je prispeval sestavek "Slovenci hočemo neodvisno državo", v kateri utemeljuje slovensko politično državo kot nujno zahtevo nadaljnje ohranitve slovenskega naroda ter zavrača pomisleke, več. Dajali bemo, kolikor bomo največ mogli, a prostovoljno. In dajali bomo tistim, ki so take pomoči resnično potrebni, dajali bomo deželam, kjer ljudje še vedno stradajo, kjer umre polovica dojenčkov pred dopolnjenim drugim letom in kjer večina otrok nc hodi v šolo, ker šol ni, kakor ni bolnišnic. Svojo pomoč bomo usmerjali tja, kjer je naša pomoč potrebna, in ne več tja, kjer samo krije deficite zaradi neodgovornega gospodarstva in paralizira gospodarsko aktivnost, ker se pač zanašajo samo na po moč. Južne republike Jugoslavije danes niso več nerazvite dežele glede na stanje v afriških, azijskih in nekaterih latinsko-ameriš-kih državah. Sposobne so, da same naprej razvijajo svoje gospodarstvo. In če potrebujejo pomoč, naj zaprosijo zanjo v obliki posojila, tako da bo v njihovem lastnem interesu, da ga bodo gospodarno in pametno uporabile, Le to bo pripravilo republike južne polovice Jugoslavije do tega, da bodo dobro gospodarile, ne da bi • se stalno zanašale na tujo pomoč. (Članek iz knjižice "Slovenija hoče neodvisnot", Politično-socialna knjižnica, zv. 1, izdala Slovenska svoboda, Trst, 1965 Koncert mladinskih pevskih zborov Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu, dne 11. in 12. decembra 1965. v cerkveni dvorani na Manning Ave. romanu. V razgovoru Z dopisni-! so v kom J. Mesesnelom, ki ga je imel I višji. Tako je trenutno v Slove- kar je za učno knjigo vsekakor velika odlika, ker ne jemlje poguma mladini, ki bo zaradi šolanja v drugih jezikih imela go- meznikov v okviru lastne države in v sklopu svobodnih evropskih narodov, v kater?.,*> družbo ga je 'postavil Bog, pa je danes Ak- po vrnitvi s simpozija o jugoslo ™ji prijavljenih okrog šesto ^ ^ v primerih, kjer po- tovo težave s književno sloven- cijsko gibanje za neodvisno Slo- vanskem romanu v Beogradu v drugi polovici oktobra, kcterega se je udeležilo tudi precejšnje število tujih literatov in prevajalcev, je Božidar Borko dejal: "Na beograjskih razgovorih se je pdkazalo, da je slovenski roman premalo poznan celo v jugoslovanskem obsegu, še man j seveda v mednarodnem svetu. Iz izjav tujih prevajalcev smo razbrali, da prevajajo skoraj izključno srbski in hrvatski roman, ne pa slovenskega. Tu bo treba še marsikaj storiti-zlasti za uveljavljanje tistih njegovih dosežkov, o katerih sodimo, da presegajo provincialni okvir ter da nas lahko predstavljajo pred svetom." • Dražji avtomobili. Pripravilo so uredbo s katero bodo povišali takse na motorna vozila. Nova taksa za osebni avtomobil s preko 900 kubiikov naj bi bila 20.000 dinarjev na leto. Tovarna Tomos v Kopru pa je zaprosila zvezni urad za cene, da ji dovoli zviša-jije cen za AMI-6 na 2,255.000 dinarjev, za SPAČKA pa na 1,055.-000 dinarjev. • Nova steklarna v Novem mestu. Ob proslavi 600-letnice Novega mesta na Dolenjskem so odprli v Bršlinu pri Novem mestu novo steklarno, ki je decembra že izdelala prvo steklo. Zmogljivost tovarne je 18.000 ton stekla na leto. Slavnosti se je udeležil tudi sloviti Aleksander Rankovic, podpredsednik SFRJ in šef OZNE z ženo Slavko Becele-Rankovic, ki je doma iz Novega mesta. • Železniška nesreča, Zjutraj 29. oktobra sta na progi proti Ljubljani blizu Zidanega mosta trčila osebni in tovorni vlak. V nesreči ,ije izgubilo življenje osem oseb, večje število pa je bilo ranjenih Nesreča se je zgodila ravno na "dan republike". • Zgodovinske najdbe. Pod Kozlovim gradom v Tolminu so odkrili 140 ilirskih grobov. Grobove sedaj raziskujejo. V župni cerkvi v Mimi na Dolenjskem pa so med obnavljanjem notranjščine odkrili v prez-biteriju freske iz druge polovice 15. stoletja in nekaj manjših na ladijskem oboku. • Smrt pevca Janeza Lipuščka. brezposelnih tehnikov, inženirjev, ekonomistov, pravnikov itd. Navkljub zunanjemu videzu, ki ga dajejo gornji podatki, da je v Sloveniji tehnične inteligence preveč, pa je je dejansko še mnogo premalo. Na brezposelni listi je na primer 146 ekonomskih tehnikov, dejansko je ■zanje na razpolago 11,703 delovnih mest, od teh mest pa jih je 7,986 zasednih z ljudmi, ki nimajo ustreznih (kvalifikacij. Podobna razmerja veljajo tudi za vse druge stroke. Na delovnih mestih v upravah, ki zahitevajo visoko strokovno izobrazbo ima samo dva odstotka uslužbencev visoko ali vižjo izobrazbo; 41% uslužbencev ima samo srednjo strokovno izobrazbo; 21.5% uslužbencev ima nižjo izobrazbo in 13,7% uslužbencev na vodilnih mestih, ki v rahljajo doma dosledno slovenščino. Ko bodo postali sloven-čine bolj vešči je na razpolago dovolj bolj zahtevnih knjig, ki bodo zadostile znatiželjne. Tisk in papir tudi večata porabnost knjige. Vsebinsko je knjiga razdeljena na prvi del bolj splošnega značaja z berili in pesmimi, iki bodo dovolj zanimiva za mlade glave. Vmes so pridejani tudi kratki izreki ljudske modrosti. Vključeni sta posrečeno tudi dve domači nalogi, ki bosta dajali poguma začetnikom. Prva o podzemeljski železnici je napisala Barbara Petrovčič, učenka 4. nizka, proizvodnja draga, poslovanje nerentabilno, odstotek zmaskov velik in gospodarski kriminal tako obsežen. Vse kaže da so pač partizanske in par-upravah podjetij zahtevajo viso-J tijske zasluge naijvašnejše. Ne bi ko strokovno izobrazbo, je po-1 smel itudi pozabiti, da je šolanje, polnoma brež kvalifikacij. Nič še posebno na višjih in visokih čuda potem, če je produktivnost šolah, zelo drago. SKUPINSKA POTOVANJA V DOMOVINO LETALSKE KARTE "JET" ZA 1966 (Za skupinske in 21 dni, v veljavi od 1. aprila) TORONTO—ZAGREB in nazaj ............................................ $465.00 CALGARY|EDMONTON—ZAGREB in nazaj »619.00 VANCOUVER VICTORIA—ZAGREB in nazaj $659.00 (Otroci plačajo polovično) POSEBNI POPUST ZA EMIGRANTE ("Jet" letalo) (Za Vašo družino, če se presele v Kanado) ZAGREB—TORONTO ................................................................ $272.00 ZAGREB—CALGARY EDMONTON $348.00 ZAGREB—VANCOUVERiVICTORIA $369.00 Urejamo papirje za vseljevanje, zagotovitev potnega lista v starem kraju, sporočimo vnaprej točen dan prihoda Vaših. Vse letalske, ladijske in vselitvene vozne litske damo tudi na odplačilo, z 10% naplačilom (down payment). SKUPINSKA POTOVANJA Z LADJO S.S. MAASDAM, odhod 2. aprila iz Montreala, vrnitev 2. junija iz Le Havre .................................................................................... $330.00 Prav tako druga skupinska potovanja > s Queen Elizabeth | Mary Arkadia Itd., skupno z železniško karto od luke izkrcanja v Evropi do Vašega cilja potovanja in nazaj. PAKETI! Pošiljamo DARILNE PAKETE HRANE, proste vsake carine iz lastnega skladišča v dobi 15 do 20 dni. Zahtevajte cenik. DINARSKE POŠILJKE: Izplačujemo denar preko Narodne Banke v dobi 12 do 14 dni. POROKE S POMOČJO ZASTOPNIKA POTNI LISTI — VIZE — ZASTOPSTVA — ZAGOTOVILA NABAVA VSEH DOKUMENTOV — PREVODI — IZPOLNITEV DAVČNIH LISTIN PRODAJA VALUT IN DINARJEV — POTOVALNI CEKI NAJEM AUTOMOBILA, KI VAS BO ČAKAL NA LETALIŠČA V ZAGREBU. Zahtevajte od nas informacije - Odgovarjamo na pisma isti dan C0SULICH TRAVEL SERVICE 471 College St., Toronto 4, Ont. 921-6016 venijo. To gibanje pušča nedotaknjen duhovni in politični pluralizem v slovenskem narodu in ga hoče dalje razviti in okrepiti kot nujen pogoj, svobode in narodne učinkovitosti v mednarodni areni. Njegov cilj je izbojevati slovenskemu narodu lastno demokratično državo ter mu s tem dati vse možnosti, da uveljavi svojo narodno individualnost in svoje kvalitete. Ta cilj hoče doseči Akcijsko gibanje za neodvisno Slovenijo z demokratičnimi in z moralno upravičenimi sredstvi, predvsem pa s prepričevanjem in z moralnim in razumskim pritiskom na tiste, ki so glavna ovira na poti za dosego tega cilja" (str. 17). Kajtimar vidi glavni vzrok gospodarske krize v Jugoslaviji v političnem in s tem tudi gospo-darksem centralizmu. Prvi pogoj karkšnega koli izboljšanja je politična konfederacija, ki bo omogočila politično in gospodarsko decentralizacij o. S.Z. vidi v najnovejši ustavni | spremembi o Jukoslaviji rafini-rano metodo, kako izločiti vsako možnosti da bi se v okviru republik ohranil ali uveljavil kakršen koli narodnostni individuah-zem. Centralna vlada je imela že prej glavno besedo v vseh važnih zadevah, sedanja decentraliza cija, ki preskoči republike in na papirju krepi Občine, namerno ustvarja zmedo, ker na eni stra- vidijo v njih samo breme. Zato se na vse kriplje branijo, da bi kaj prispevali zanje. Vse, tudi najvažnejše osrednje slovenske kulturne ustanove, so zaradi tega v akutni gospodarski stiski. Osebje ni nikdar gotovo, če bo dobilo celotno plačo, in denarja manjka celo za najnujnejše. Vodstvo in nameščenci se morajo ukvarjati s temi gospodarskimi zadevami, namesto da bi se mogli posvetiti znanstvenemu ali umetniškemu delu. Ogromno časa porabijo za intervencije, za pisanje prošenj, za sklepanje pogodb z občinami itd. "V katastrofalnem položaju pa je šolstvo. O kakem slovenskem šolstvu je sploh že težko govoriti. Vsaka občina ima svoje šolstvo in sama odloča o vsem kar ga zadeva, glede njegovega obstoja, plač učiteljev, profesorjev, slug itd. Zato so ti v vsaki občini drugače plačani, šole pa nimajo skoraj nikjer na razpolago niti najnujnejših sredstev za normalno delovanje, kaj šele izpopolnjevanje...." Zadnji sestavek: "Slovenska pomoč tujini" ugotavlja, da -mora prispevati Slovenija v eni ali drugi obliki skoraj polovico svojega narodnega dohodka za vzdrževanje beograjskega centralizma in razvoj južne polovice države. Pisec ni proti pomoči revnim in gospodarsko zaostalim narodom, toda Slovenci kot narod morajo imeti pravico, da sami odločajo, komu bomo pomagali in kako bomo pomagali. MILAN KOMAR. POT IZ MRTVILA. Buenos Aires: Slovenka kulturna akcija, 1965. Pričujoča zbirka esejev poveže v prirodno enoto .vrsto spisov slovenskega filozofa Milana Komarja, ki skuša razbrati pod površino vsakodnevnega dogajanja njegov smisel in obenem kazati pot za naše osebno ravnanje, ki bo trenutne stiske, v katerih se dušimo, pomagalo blažiti, ne pa zmede še povečevati. Temeljna misel, ki se izraža v celotni zbirki, je naglašamje potrebe, da moramo v vsem svojem življenju, mišljenju, čustvovanju ter delovanju spoštovati stvarnost. Taka usmerjenost bo obvarovala sodobnega človeka pred Udeležil sem se večernega koncerta v soboto, ki se je začel precej točno ob polno zasedeni dvorani. Koncert se mi zdi pomenljiv z dveh ozirav. Prvič je bilo, da je nastopilo dvoje zborov in sicer zbor naprednih, kakor ga sami imenujejo in zbor začetnikov. Prvi šteje 45 članov, drugi 17. Zelo modra misel je, ki si jo je osvojil vodja zbora č.g. Zrnec, da poskrbi za naraščaj, ker bodo po nujnosti narave odpadli pevci in pevke od zbora naprednih. Tako je poskrbljeno za kontinuiteto. Naj že kar zdaj omenim, da je zbor novincev zapel dve in sicer narodno "Slovensko dekle" in pa skoro ponarodelo Jenkovo "Lipa" obe dvoglasno. Kakor so ti mladi sledili pevovodji, je nekaj, česar je pevovodja lahko vesel. Ne bo dolgo, ko bo vključil te v vrsto naprednih in moral bo pogledati za nove začetnike spet. Druga značilnost in pomemben korak naprej v delovanju zbora Slovenske šole je, da je posegel v zakladnico drugih narodov ter našim pevcem, je bilo gotovo več kot doseženo. Posebno je užgala GRANADA in poslušalci so zahtevali nje ponovitev. Sicer niso tega dočakali, ker je nekako nepisano pravilo v veljavi, da umetniki ne ponavljajo. Vsekakor pa je izvajanje teh skladb dvignilo ugled zbora do zavidljivih višin. V drugem delu so še zapeli znano in času primerno J. Fred Coots-a "Santa Claus is comin' to Town" v angleščini seveda. Lahko bi se postavili z njo ob vsak šolski zbor tukajšnjih domačinov. Kot predzadnjo so zapeli v latinskem jeziku "ADESTE FI-DELES" in zadnjo v francoščini božično iz 13. stoletja "Les anges dans nos campagnes". Bile sta odlično podani, in lep zaključek užitkov polnega večera. Harmonikarji so nastopili to pot pod mladim Matijo Lebar-jem, vrednim naslednikom pok. g. Foysa. Zaigrali so že po g. Foysu naštudirano "E1 Relicario" —spominek in se morda namenoma z njo spomnili njih nekdan- pel te skladbe seveda tudi v ori-,jega učitelja. Sledil je odlom ni občine ne razpolagaj a z za i nerealistično zaverovanostjo v dostnimi davčnimi sredstvi za izpolnitev novih nalog, na drugi strani pa je tako preprečena vsako enotnost na republiškem •področju: "V Sloveniji je posledica med drugim ta.... da ni več možna organska skupna nacional na slovenska kulturna in šolska politika. Vsaka občina je sama odgovorna za šolstvo na svojem področju. Prav tako bi morale občine skrbeti za vse kulturne ustanove na svojem področju, tudi če so te izrazito nacionalnega značaja, kakor npr. razna osrednja gledališča, galerije, zavodi za spomeniško varstvo, arfiivi, filharmonije, muzeji, itd. Teoretično velja načelo, naj bi več občin skupaj skrbelo za take ustanove, toda v praksi se to ni lastni svet ter omogočila smiselno občevanje ter sodelovanje z drugimi člani človeškega občestva tako v ošijih kot širših družbah. Taka zvestoba stvarnosti bo utrdila v družbi pravico do drugačnosti, pa tudi omogočila sodobnemu človeku korak iz mrtvila, ko kljub stalni zaposlenosti ničesar ne ustvarja, ker sta pravi napredek in rast možna samo v resnicoljubnosti do stvarnosti, vključno potencialnih možnostih v nas samih. Mnoge misli, ki jih izvaja profesor Komar, bi bile mogle odpraviti mnoga trenja v naši polpretekli zgodovini, seveda, če bi jih vsi upoštevali, so pa koristna snov premišljanja še danes. dreš ginalnih jezikih, tako v španščini, francoščini, angleščini in tudi v latinščini. Zbor naprednejših je sicer dodal programu slovenskih pesmi samo dve to pot in sicer Rado-vana Gobca "Domovini" in pa .Vilka Ukmarjevo "Pust v Prleki ji". Prva je bila dobro mišljena za začetek programa, je pa prav zaradi tega malo trpela in šele v efektnem finalu zazvenela v vsej polnosti. Druga je gotovo zanimiva in težka skladba m ie le v ponos zboru, da jo je stavil na program. Vendar pa pri poslušalcih, vključno mene ni vžgala. Vse ostale slovenske so bile le ponovitve od prejšnjega kon? certa. Kar bi rad, je to, da bi se zbor lotil kakih skladb, kjer bi lahko pokazal malo več kar se dinamične graduacije tiče. Vsaj meni se je zdelo, da v vseh skladbah ni šel preko "mf" v smeri proti "p" in "pp." temveč le v obratno smer. Sicer pa je užitek poslušati ta zbor, kjer je vse ulito, enotno, izgovarjava točna. Res je, da je v mladinskih zborih to lažje doseči, ker se pri njih še ne pojavlja tisti "ego" kot se rado zgodi v zborih, mislim na starejše zbore, ki imajo v svojih vrstan pevce s solističnimi am bioijami, iki se hočejo uveljaviti na škodo homogenosti glasov. Zbor je v prvem delu zapel irsko narodno "That's an Irish Lullaby". Zelo dobro zapeta Zaključil pa je prvi del koncerta z peruansko narodno "Cancion de Carnaval", seveda v španščini. V drugem delu so prarvtako v španščini zapeli popularno "GRANADA" od Avguština Lara. Zdi se mi, da te reči res morejo dobro zapeti pevci, po katerih žilah se tudi španska kri pretaka. Ko je še moj FM bil v redu, sem pred leti prav vsak večer poslušal preko WQXR-New York Times Radio S tation-( seveda po posredovanju Buffalo) ob 10 zvečer program "Nights in La-tin America". S takimi izvajalci seseda zbor mladih Torontčanov ne more tekmovati, vsaj ne po prvem poskusu. Kolikor pa se da te reči, Le skladbe, podoživeti in približati dušo teh kompozicij ■iz čajkovskega "Nutcracker Suite" in sicer "Danse Russe" ruski ples "TREPAK". Ne morem reči, kje leži krivda, vendar pa je bila vodilna melodija slišna in spoznavna, manjkala pa je sredina. Boljši so bili v LeRoy Andersonovi "SLEIGH RIDE", še boljši pa v Venčku slovenskih narodnih "MARJETICA" v priredbi č.g. Zrneca. Kako vse drugače je zvenelo v lepi priredbi, ko se pa tako pogosto tem narodnim prav od strani harmonikarjev taka sila dela, ponareja in prenareja, da ni že več naše. V Avsenikovi "PASTIRČEK" so nastopili Sil vaj a Ovčjakova, Marija Babič, Matija Lebar i.i Marjan Kolarič. Z njo se se pa res prikupili poslušalcem tako, da jih ne bodo zlepa pozabili. Prvikrat sem slišal harmonikarsko grupo pod njenim novim vodjo. Upam. da mu bodo drugič boljše sledili kot so mu to pot. Z dvema plesoma je nastopila še rajallna šola, koreograf Ciril Soršak. Gotovo nisem poklican ocenjevati teh reči: za mene sta bili obe stvarci efektni, še boljši bi bili ob pravem orkestru ali pa vsaj ob klavirski spremljavi. Točke sta ito pot napovedovala g. Čekuta v slovenščini in gdč. Metka Šuligoj, ki je napovedovala v angleščini. Oba sta svoji vlogi dobro rešila. Se mi zdi, da ima napovedovalka prav prijeten glas za to in tudi dober nastop. Zbor je pri izvajanju GRANADK spremljala na klavirju ga. B. Naugbton. Koncert gotovo pomeni nov mejnik v delovanju zborov Slovenske šole. Kot sem že pred leti rekel, tako ponavljam zdaj, da bi bilo prav, da se zbor predstavi širši kanadski javnosti enkrat. Ena takih prilik bi bila KIWA-NIS MUSIC FESTIVAL, ki bo čez kaka dva meseca zopet v Torontu. Naj bi se zbor in njega vodstvo pozanimali za to, in se prijavili za sodelovanje. Dragi Torontski pevci, čas je da pokažete Torontčanom, kdo ste, od kje ste, kaj delate in kaj znate! Vam bo v zadoščenje, v korist pa vsemu slovenskemu narodu, ki rabi prijatelje v svetu. Drago Ložar mfaftpjLOlSEA/C/ Toronto • Prvo nedeljo v decembru je Miklavž obiskal in obdaroval slovenske otroke v dvoranah Marije Pomagaj in Brezmadežne. • Vokalni koncert. — Slovenska šola Marije Pomagaj je v soboto 11. decembra in v nedeljo 12. decembra priredila koncert mednarodnih pesmi. Mladinska pevska zbora je izuril in na koncertu dirigiral č.g. Tone Zrnec. Sodelovali so še: harmonikarski orkester Fojsove šole pod vodstvom g. Matije Lebarja in ra-jalna skupina šole Marije Porna? gaj pod vodstvom g. Cirila Sorska. • Deseti brat. — Slovensko gledališče v Torontu je stopilo v enajsto leto svojega delovanja v našem mestu. Prvi sad svoje dejavnosti v tej sezoni je pokazalo V nedeljo 19. decembra, ko rje v dvorani Marije Pomagaj ivprizorilo Jurčičevega Desetega brata v dramatizaciji Frana Go-vekarja. Igro je režiral g. Vilko Cekuta. Kakor ob vsaki vprizo-ritvi je gledališče tudi ob tej priliki izdalo Gledališki list. • Materina beseda. — V prvih dneh januarja bo izšla druga knjiga za slovenske šole v Kanadi : Materina beseda, abecednik in učbenik za nižje oddelke slovenskih šol. Izdala in založila jo je Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu, tiskala St. Jo-iseph Press. Knjiga ima čez 150 istrani, krasijo jo številne risbe dn pokrajinske slike; risbe je napravil Vilko Cekuta. Snov je sistematično razdeljena in urejena. Knjigo so sestavili: Tone Zrnec, C.M., ravnatelj šole Marije Pomagaj, Ljudmila Intihar, Anica Marušič, Milena Mejač, Karla Merhar, Vilko Cekuta in Frank Pajik, učitelji iste šole. Posvetilo na prvih venem pevsikem zboru fare Sv. Štefana, kakor tudi njen mož Metod. Predno sta se gospod in gospa Konehan priselila v Chicago, je pokoj niča sodelovala pri raznih zborih v New Yorku. Cerkveni pevsiki zbor se ji je obdolžil za sodelovanje z žalostin-kaimi. Možu Metodu, tudi sinu ter ostalemu sorodstvu naše .sožalje. Cleveland • "Polka parly". Na zahvalni dan, v četrtek zvečer 25. novembra, je bila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju že četrta letna "Polka Party", ki prireja g. Tony Pet-ikovsefk, vodja posebnega programa na clevelandsiki narodnostni postaji WXEN-FM pod naslovom "Tony's Polka Party", ki vzbuja in vzdržuje zanimanje za polke in valčke. Na prireditvi ista igrala po Clevelandu znana orkestra Vadnal in Pecon za prijatelje polk in valčkov, ki so do kraja napolnili dvorane Slovenskega narodnega doma. • Miklavževanja. Tudi leitos nista izostala miklavževanja Slovenskih šol pri sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti. Ovod v miklavževanja sta bili otroški igrici, pri sv. Vidu sta jo pripravili gdčna. Zina Velikonja in ga. Silva Savennik, pri Mariji Vnebovzeti pa g. Rudi Knez, nato pa je sledil prihod sv. Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok. • Koncert "Slovana" V nedeljo 5. decembra popoldan se je v Slovenskem domu na Reohner Ave v Euclidu vršil jesenski koncert pevskega društva "Slovan" pod vodstvom pe-vovodje g. Franka Vavterja. • Slovenci na televiziji. V nedeljo 5. decembra so na straneh programu "Polka Varieties" tele-pove, da je Materina beseda iz- j vizijsike postaje WEWS (Chanel dana kot doprinos Slovenske 5) v Clevelandu ponovno nasto- šole Marije Pomagaj za proslavo stoletnice Kanade. • Poroka — 8. januarja se bosta v cerkvi Marije Pomagaj poročila g. Matija Lebar in gdč. Rozi Fojs. Novoporočencema želimo obilo sreče. pili "Veseli Slovenci", godbeni einšambel pod vodstvom g, Dušana Maršiča in pa plesna skupina "Kres". • Spominska proslava V nedeljo 12. decembra popoldan je bila v šolski dvorani v Collinwoodu proslava stoletnice rojstva dr. Janeza Evangelista (Kreka in petindvaijsettetnice smrti dr. Antona Korošča. Spo • Slovensko Miklavževanje. in sicer tako nemško kot slovensko. naselbinami in enklavi. b) Iz georafičnega stališča: Južna Štajerska je ločena od sendnje Štajerske po jasni geo-grafični črti: Pohorje in njegovi izrastki južno od Ptuja. c) Iz ekonomskega stališča: Vsled geografskih razmer je tvorilo ozemlje severno od Pohorja ekonomsko enoto in ves promet je imel tendenco na sever. Ako bi se meja med Avstrijo in državo SHS potegnila severno od Drave, bi to bilo v največjo Avstrijska delegacija je vsied tega izdelala še bolj nadrobno v drugi predloge ter jih je poslala 6. avgusta na konferenco pod anslovom: Observations sur rensemble des conditians de paix avec 1'Autrkhe allemande. Tu se bomo pečali z izvajanji delegacije v kolikor se nanašajo na Koroško in Štajersko. Glede Koroške izraža delegacija največje zadovoljstvo, da se bo vršil plebiscit pod nadzorstvom internacij onaline komisije. Tem večja je bila osuplost v srednjem štajerskem, kot pravi delegacija, ker je mirovna konferenca za to ozemlje plebiscit formalno odbila. Avstrijska delegacija razvije vsled tega na novo še bolj nadrobno vse argumente za plebiscit na Štajerskem. Z ozirom na to pa, da je konferenca kazala tako slabe dispozicije glede Štajerske sploh, je delegacija modificirala svoj predlog s 25. junija glede plebiscitnega ozemlja v tem smislu, da ga je zahtevala samo za dravski bazen z Mariborom in za murski bazen z Radgono. Ptujski okraj je izpustila iz svojih terjatev. Argumenti. 1) Delegacija se sklicuje na Koroško ter trdi, da so na Štajerskem prav isti razlogi za plebiscit kot na Koroškem, ker je ljudstvo ravno tako mešano kakor tam in ker so tudi dravska dolina z Mariborom in murski bazen ekonomska enota s srednjo Štajersko in z Gradcem. Nadalje se je na Koroškem vsaj v obliki plebiscite rešila integriteta svetovne prometne zveze, namreč južne železnice. 2) V ekonomskem oziru je tendenca vsega tega ozemlja proti severu. Sploh je celo ekonomsko življenje na štajerskem bilo navdahnjeno po organizacijskem duhu Nemcev in centralni zavodi vseh podjetji so v Gradcu ali na Dunaju. Nemško delavstvo je dalo vsej industriji napredek. Solucija, kakor jo je zamislila konferenca, bi zasužnjila ljudstvo, ga ekonomsko uničila ter ga obsodila na lakoto, mraz in brezposelnost, tako, da bi se ljudstvo gotovo uprlo. Delegacija dokazuje še v posebnem dodatku (Anek C) Me-moire sur la Styrie) za dravsko dolino z mariborskim bazenom in za mursko dolino z bazenom Apače-Radgona potrebo plebiscita za vsak del posebej. Glede prvega omeni, da so narodne in ekonomske razmere iste kakor na Koroškem. V narodnem oziru živijo tam Nemci in Vendi v približno enakem številu. V mestih so povsod nemške večine 90—100%, na deželi pa živijo mešano. Veedi se bistveno razlikujejo od krajinskih Slovencev ter nimajo z njimi nič skupnega. Predvsem se čutijo Štajerce, njihove šege, navade, narodne noše so podobne onim severne VELIKA PODJETJA, PONOS TITOVCEV, V TEŽAVAH V kakšnih gospodarskih težavah se nahajajo velika podjetja v Titovini nam priča naslednje poročilo Tanjuga iz Beograda, ki ga je objavilo ljubljansko "De- Predvsem pa povdarja, da je Štajerske. Tudi njihova govorica "Junak na oslu". Uporu mladih intelektualcev v Titovini se je pridružil tudi 35 letni Črnogorec Miodrag Bulato-vič. Ker mu založbe v Titovini nočejo objavljati njegovih literarnih del, jih objavlja v tujini. Zadnje njegovo delo "Junak na oslu" je letos izšlo v nemščini, francoščini, italjanščini in španščini. Številni prevodi in izdaje pač pričajo o splošnem zanimanju za to delo po Evropi, kakor tudi na ameriški celini. V Titovini seveda ni smelo iziti, zato pa je v kratkem času zadobiilo velik sloves v tujini. Bulatovičev greh je pač najhujši, kar jih je mogel napraviti. V svojem "Junaku na oslu" smeši italjanske okupatorje, prav nič manj pa tudi partizanska "junaštva" in mitologijo njih heroizma. Titov "novi razred" uživa položaje rpoči, prebiva v razkošnih vilah, prevaža se v mercedesih, ki jih vozijo šoferji dobro je in dobro pije v kolikor mu tega ne preprečujejo bolni želodci. Lepo je vse to označil pisatelj S. Lanji v svoji noveli: "Policijski zasli-ševalcc je napravil napako", ko je dejal: "Revoluciji je zrastel trebuh.". Nekdaj trdoživi, izstradani revolucionarji so postali o-debeljeni, zamaščeni birokrati. Titovski režim in njegovi predstavniki oslanjajo svoj ugled predvsem na legende velikega junaštva za časa "narodno-osvo-bodilne borbe", mnogo bolj kol pa na svoje razprave o maksisz-mu in leninjzmu. Sicer pa so •južne jugoslovanske pokrajine že itak od nekdaj pokrajine ho-merskih junakov. Titov "novi razred" in režim živita v veliki meri in hočeta živeti še naprej na pre-, telklih "zaslugah junaštva". Tu pa je Bulatovič zadel žebel na glaivo. V vojem intervjuvu, ki ga je imel meseca septembra z dopisniki rimskega lista "II Messaggie-ro" in nemškega "Morgen Post" je Bulatovič imenoval komuniste "zaprte", "presite in trudne" in dodal da prepušča proslavljanje partizanstva tistim, "ki so zato plačani". Po vsem tem pa je Bulatovič naznanil, da se bo vrnil v Beograd in izval režim, naj proti njemu začne postopek, kakor je to napravil proti sedaj svetovno znanemu 32 letnemu Mihajlu Mi-hajlovu zaradi njegovega "Moskovskega poletja", v katerem je razgalil stalinizem in fragične spomine nanj, ki postajajo del ruske narodne pesmi v sodobnosti. Bulatovič upa, da bo sodnim potom izsilil izdajo "Junaka na oslu" tudi v Titovini. Tako se je Bulatovič pridružil Mihajlovu, ljudem okrog zagrebške revije "Praxis", slovenskim "perspektivovcem", Šalamunu (Duma 64), Pučniku, Rožancu (Tople grede) in drugim. Med mladimi izobraženci vre, Kardelj pa piše svoje "Beležke o naši družbeni kritiki" strogo v duhu marksisma-leninizma in skuša biti še vedno v istem duhu do skrajne mere razumevajoč. A vse to ne bo pomagalo. Mladi duh hoče ven iz pregrad duhovne brezizglednosti, duševne atrnos-lere in družbenega •eksperimenti- ima vse polno nemških besed na pr. Pflug—plug Schores škarje, Sessel — zezelj, Gevvhr — g vir, putzen—pucati, ime Kranjc velja kot psovka. V Mariboru in okolici je poleg 35.000 Nemcev samo 5.900 Slo- bilo izgnanih brez razloga veliko oseb iz Maribora in iz drugih krajev. Tako je bilo 10. maja odpel j anih 25 Nemcev na Kranjsko med njimi dr. Ambrožič, nevarno bolan, ki je tudi res drugi dan v Ljubljani umri. 21. maja so Jugoslovani v Wiesenbachu are-' vencev. Kljub jugoslovanski aku-tirali več Nemcev ter jih v veri-! paciji nosi vse intelektualno in gah in zvezane z vrvmi odpe-' ekonomsko življenje nemški peljali v Maribor. Mučili so jih, da j čat. Šole, trgovine, rokodelstvo, bi jim izvili kako izpoved in industrija, banke so nemške 90 vsled tega štirje niso mogli več 1 —'100%. Vseh 30 industrijskih podjetij v Mariboru in dravsk. dolini je v nemških rokah. Murska clolitna z bazenom Apače-Radgona spada v geogra-fičnem oziru k srednještajerski planoti, v etnografskem oziru pa v 'territoire coherant allemand'. Izmed 23 občin jih ima 19 nemško večino, samo 4 imajo slovenske večine. V vsem tem ozemlju je bilo naštetih 9763 Nemcev in 3.482 Slovencev. V tem delu govorijo še sledeči ekonomski razlogi za pripadnost k Avstriji. Mura ne more biti meja kakor jo predvideva konferenca. Promet in ekonomsko življenje je skupno na obeh bregovih. Cmurek dn Radgona sta središči za oba bregova. Tudi želenica ŠpiUje-Radgona služi obema bregovoma. Na Muri so nadalje mnogoštevilna podjetja, tovarne, mlini, elektrarne, ki izkoriščajo vodne naprave Mure. Ta podjetja in vodne naprave so deloma na severnem, deloma na južnem bregu Mure. Nujno potrebno je, da sta obe obalii pod enotno upravo, da ne bodo na pr. tovarne in podjetja m južnem bregu, torej na hoditi ter so morali transporti-rati v vozovih. Iz neke druge nemške vasi je bilo odpeljanih 30 ljudi v mariborske zapore. Jugoslovani nadalje ropajo in rekvirirajo živino, pustošijo polja itd. Jugoslovanske čete bežeče s Koroške so na Štajerskem kruto postopale ter oplenile Slovenji Gradec. Vsled teh dogodkov je pribežalo 3.000 nemških beguncev v Gradec. Tako postopanje oplaši ljudstvo ter prejudicira svobodni samoodločbi naroda, ki bi naj se vršila na štajerskem. Avstrijski prelogi z dne 6. avgusta. Konferenca je izročila 20. julija načrt pogodbe v izpopolnjenem tekstu avstrijski delegaciji. Glede štajerske ni v svojem prvotnem besedilu, ki ga je izročila 2. junija, ničesar spremenila ter se torej ni ozirala na avstrijske predlog z 16. in 25. junija. ranja, laži in upov, ki so že šli in še stalno "gredo po »vodi", pregrad, ki so jih ostvarili marksizem, komunistična revolucija in partija. jugoslovanskih tleh, odvisne od vodnih naprav, ki bi bile na nemških tleh. Pa tudi regulacije Mure zahteva enotno upravo. Ta regulacija se je začela že leta 1875 ter se je delala pod enotnim vodstvom in po enotnih načrtih. Sporazum dveh držav, ako bi bila Mura meja, bi bil za regulacijo težko dosegljiv. Narod sam se je izrazil v obeh ozemljih za Avstrijo. Tako je mesto Maribor v oktobru 1918, kakor tudi veliko drugih občin, podalo izjavo za Avstrijo. Ob istem času sta to storila tudi okraja Radgona in Cmurek. Meseca februarja-1919 so se kmetje celo z oboroženo silo dvignili v radgonskem okraju proti jugoslovanski okupaciji. Vršilo se je tudi poizkusno glasovanje med okupacijo in vse občine murskega bazena, tudi one s slovensko večino, so se izjavile za avstrijo. Radgona in 18 drugih občin so naslovile 18. junija 1919 brzojavke v istem smislu na konferenco. Amerikanska komisija polkovnika Miles-a se je mogla v Mariboru prepričati o nemškem značaju mesta in ravno tako o nemškem značaju murskega bazena. Slovenski finančni komisar dr. Vekoslav Kukovec je v Slovenskem narodu ugotovil, da je Maribor nemški, in pred Miles-om je general Majster priznal nemški značaj Radgone in okolice. Predlogi za meje plebiscitnega ozemlja in za modalitetc plebiscita. Na Koroškem: Avstrijska delegacija predlaga spremembo ■ meje plebiscitnega ozemlje med Gusovo in Kurjim vrhom tako, da bi bila mejna črta sledeča: Gusova 1929 — kote 1558 — 2124 — Gornja 1185 — 1108 — 602 — 742 — 886 (Selovc) —Sv. Urban 1130 — Kurji vrh 1522. Konferenca je v načrtu pogodbe z dne 20. julija že definitivno prisodila ozemlje južno-vzhodno od črte Gusova—Strojna—Kurji vrh naši državi. S tem je bila prekinjena južna železnica, avstrijska delegacija pa je nameravala s svojim predlogom prestaviti definitivno mejo naše države južno od južne železnice. Na Štajerskem: Severna meja od Kurjega vrha do ogerske meje naj ostane ista kakor jo določa načrt pogodbe z dne 20. julija. Na jugu: Kurji vrh 1522—Selovc 886 — Pohorje do Drave pri koti 238 med Rogozo in Skoggen, od tod črta na sever preko Ober-Jakob-stal (272) do Mure pri Cmureku, na vzihodu administrativna meja med okraji Cmurek-Maribor, Cmurek—St. Lenart, Cmurek — Zg. Radgona, Radgona—Zg. Radgona ampak tako, da bi trg Zgornja Radgona še spadal v plebiscitno ozemlje. Modalitete za plebiscit: Bazo' za plebiscitno glasovanje naj tvori na Koroškem kakor na Štajerskem posamezna občina. Za slučaj, da se temu ne ugodi, naj bi se na Koroškem plebiscitno ozemlje razdelilo v take cone, ki bi bile sposobne za življenje tudi v slučaju različnega rezultata. Črta Vrbsko jezero — Glinica — Glina ne odgovarja tej zahtevi zaradi bližine Celovca in ker bi bila Lavantin-ska dolina odrezana od ostale Koroške, zato naj bi bila Drava del imitacij a med obema conama. Nadalje naj bi se južna in severna cona že delili vsaka v dve coni in sicer po Freibachu in Krki. Na Štajerskem so predlagali tri cone: ena severno od Drave, druga južno od Drave in tretja bazen Mure. Z ozirom na svobodo glasovanja zahteva avstrijska delegacija odstranitev naše okupacije in zasedbo po nezaitnferesirand tuji sili, seveda pa tudi kontrolo int e raliir ane komisij e. Sploh je izdelala delegacija podroben načrt za' izvedbo ple-bescita. Na Koroškem odklanja posebno postopen plebiscit. V slučaju takega plebiscita bi samo Celovec kot glavno mesto lahko glasoval popreje. (Nadaljevanje sledi) lo" 3. septembra t.l. Poročilo objavljamo dobesedno. — Denarna sredstva na žiro računih gospodarskih organizacij so se povečala v prvi polovici letošnjega leta za približno 5 odst, če jih primerjamo z istim obdobjem lanskega leta. To povečanje je le neznatno, v primerjavi so povečanjem obsega proizvodnje, prometa in storitev. Zaradi tako pičlega porasta teh sredstev so imele mnoge organizacije že resne težave. Nekatere občasno niso mogle kriti rednih obveznosti do dobaviteljev, proračunov in skladov ah pa niso mogle izplačati anuitet, kratkoročnih kreditov in osebnih dohodkov. Na resrečo je to pomanjkanji? sredstev na žiro računih pripeljalo v večini primerov do naknadnih nepotrebnih stroškov, ker so nestrpni partnerji iskali skoraj praviloma plačilo svojih terjatev s pomočjo sodišča. Tako je bil na primer blokiran žiro račun podjetja "Rade Kon-čer" ves mesec junij zaradi neplačanih družbenih obveznosti v znesku 97 milijonov dinarjev, neporavnanih obveznosti po sodnih odlokih v znesku 308 milijonov in nevrnjenih posojil iz rezervnega sklada za izplačilo osebnih dohodkov v znesku 308 milijonov dinarjev. V zelo težkem položaju se je znašlo tudi podjetje "Djuro Dja-kovic" v Slavonskem Brodu, čigar račun je bil blokiran zaradi neporavnanih obveznosti v znesku 400 milijonov dinarjev že od začetka leta. Podobno je bilo tudi s podjetjem "Iskra" v Kranju, čigar neporavnane obveznosti so dosegle preko 11 milijard dinarjev. Vso težo pomanjkanja sredstev najbolj zgovorno ilustrira dejstvo, da v juniju na območju Vojvodine ni bilo izvršenih 1250 nalogov za izplačilo v višini preko 8 in pol milijarde dinarjev. Ko so organi službe družbenega knjigovodstva raziskovali vzroke kroničnega pomanjkanja sredstev na žiro računih, so ugotovil, da ti leže predvsem v neizpolnjevanju uredbe, ki zagotavlja sredstva za plačilo dogovorjenih obveznosti, oziroma v dejstvu, da se znaten del in-vescijskih obveznosti izplačuje iz obratnih sredstev. Zaradi takega odnosa do teh obveznosti postanejo mnogi koristniki kreditno nesposobni in tako ne morejo dobiti novih sredstev ,vse dokler ne zagotovijo kritja obratnih sredstev, ki so jih namenili za investicije. Del vzroka je treba poleg tega iskati tudi v dejstvu, da se delovne organizacije niso dovolj usmerile na zagotovitev obratnih sredstev in so tako restiktivni ukrepi, ki so jih prizadeli konec lanskega in v začetku letošnjega leta, vplivali na njihovo likvidnost, • Na svetu je že 51 atomskih električnih central, ki proizvajajo 5,354.000 kwh. Poleg tega je v grandji nadaljnjih 32 central. # Na braniku za sokolske ideale je naslov brošuri na 60 straneh, ki jo je napisal ing. Lado Bevc ter jo je založila Slovenska Pravda v Londonu. Ing. Bevc, ki je bil ves čas eden vodilnih članov Sokola v Sloveniji, opisuje vdor komunizma v sokolsko organizacijo, ki sega prav v dobo, ko je bil Sokol edina dovoljena organizacija v državi. Opisuje tudi delo Sokolske Legije med okupacijo. Zanimivo branje. Človek bi pričakoval, da bi vodilni Sokoli, ki se nahajajo v emigraciji kdaj kako priznali, kako pogrešen je bil razpust Orlovske organizacije iin ustanovitev vsedržavne diktatorske organizacije. Pa tega ni slišati in ne brati v tej ali oni obliki. SLOVENSKA DR2AVA prvega v mesecu. Izhaja Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, ia. Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.