Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 215 Ljubljana, petek 16. septembra 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123.3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. JL. telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo Preobrat Ne le srednjeevropski, temveč ves evropski položaj se v zvezi z naglim m z vznemirljivim razpletom sudetske krize spreminja tako rekoč vsako uro. V tem naglem razvoju dogodkov pa so za še tako globokega poznavalca razmer sleherna predvidevanja izključena, ker se v razvoj situacije poleg nekih startnih elementov, ki so v zvezi ali z diplomatskimi akcijami ali s samim sudetskim problemom v češkoslovaški republiki, neprestano vrivajo tudi neštete nepreračunljive okolnosti, ki postavljajo vse trenutne poglede na glavo. Nove diplomatske pobude, med njimi zlasti najnovejša važna senzacija o Chamberlainovem naglem obisku pri Hitlerju, komaj tri dni po Hitlerjevem govoru v Niirnbergu, kažejo, da se je češkoslovaško-nemški spor te dni toliko zaostril, da je mir že visel na zelo ■tenki niti. Incidenti na Češkoslovaškem, ki so si v naraščajočem obsegu sledili drug za drugim ves ta teden, so ustvarili psihološko razpoloženje, ki ni obetalo prav nič dobrega za bližnje dni. Razen tega se je zlasti z italijanskim uradnim tolmačenjem Hitlerjevih ponedeljskih izjav o pravici sudetskih Nemcev do samoodločbe razširilo po vsej Evropi splošno prepričanje, da preostajata za rešitev sudetskega vprašanja zares samo še dve rešitvi: plebiscit ali vojnS, kakor je to na nedvoumen način poudarila rimska »Infor-mazione Diplomatica«. Dočim so se v ponedeljek zvečer in tudi že v torek tolmačile Hitlerjeve niirnberške izjave sicer kot zelo ostre enunciacije. ki pa še niso povsem zaprle vrat za nadaljnja pogajanja, se je Po italijanskem posegu v razvoj začela tudi na zapadu kazati vedno večja razdvojenost javnega mišljenja v pogledu pravice sudetskih Nemcev do samoodločbe. kakor da bi bil v njenem priznanju odslej edini izhod za ohranitev evropskega miru. Londonski »Times« so se spet zavzeli za pravico do samoodločbe »kot edino osnovo, na kateri more Evropa v sedanji dobi nacionalizma doseči mir in varnost«. Po mnenju tega konservativnega lista bi bilo povsem napačno že v naprej izključiti možnost plebiscitarne rešitve sudetskega vprašanja s sklicevanjem na neznane daljne namene Nemčije. Seveda so tudi »Times« prepričani, da je realizacija načela o samoodločbi mogoča samo v mirnem ozračju, ne pa v tako razdraženem, kakšno je sedanje, vendar ni mogoče prezreti okolnost, da se vplivni angleški list spet zavzema za solucije, ki so se zdele od vsega začetka že v naprej izključene. Pa tudi del francoskega časopisja je po stališču, ki ga je o sudetskem vprašanju zavzela Italija, začel kazati večjo neodločnost in nekateri listi so že začeli zagovarjati najbolj nepričakovane rešitve. Tako priporoča na primer sicer zmerni »Figaro« izmenjavo nemškega in češkega prebivalstva na Češkoslovaškem, »Jour« se poteguje za »nevtralizacijo« Češkoslovaške, sam P^um pa priporoča poseg Runcimana v razvoj dogodkov z novim in seveda širšim posredovalnim predlogom. Celo oficiozni »Temps«, ki doslej ni prezrl naporov češkoslovaške vlade za mirno rešitev spora, svetuje sedaj isti vladi »zmernost ter previdnost pred sleherno prenagljenostjo«. V tem napetem ozračju je kot bomba delovala v sredo zvečer vest iz Londona, da se je angleški premier odločil za osebni razgovor z nemškim kance-larjem. Iz prvih poročil še ni bilo jasno razvidno, zakaj in na čigavo pobudo je prišlo do te nenadne Chamberlai-nove odločitve. Iz Daladierove izjave v sredo zvečer izhaja, da se francoska vlada s Chamberlainovim sklepom strinja. Iz poročil italijanskih liistov pa je prav tako razvidno, da se je Chamberlain odločil za svoj korak tudi po poprejšnjem sporazumu z Rimom, kajti angleški odpravnik poslov v Rimu je že v sredo popoldne obvestil italijanskega zunanjega ministra o Chamber-lainovi nameri. Po novejših londonskih informacijah smemo nadalje soditi, da je na Cham-berlainovo odločitev neposredno vplivalo predvsem Runcimanovo poročilo o položaju v sudetskih krajih. Chamber-lain je znano brzojavko Hitlerju že v sredo zjutraj predložil svoji vladi v odobritev. Nekateri njegovi ministrski tovariši so bili baje proti njegovi nameri. drugi pa so izražali skepso v uspeh njegove nove akcije. S podporo zunanjega, notranjega in finančnega ministra pa je končno le dosegel pristanek ostalih tovarišev. Ako so bili ti nagibi v glavnem odločilni za Chamberlainov sklep, uganka o Chamberlainovih namerah s tem še ni rešena. Vprašanje je, kakšne zahteve in kaikšne predloge prinaša Cham-berlain v Berchtesgaden. V angleških Chamberlain se že orača u London Včeraj popoldne je imel s Hitlerjem v Berchtesgadenu večurni razgovor, danes pa se že vrne v London, čeprav je bilo prvotno napovedano, da bo ostal v Nemčiji do sobote London, 15. sept. br. Ministrski predsednik Neville Chamberlain je danes ob 8.35 krenil na svojo zgodovinsko pot na sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem v Berchtesgaden. Že zgodaj zjutraj je prišel v ministrsko predsedstvo, kjer je imel še kratek sestanek z zunanjim ministrom lordom Halifaxom in finančnim ministrom Simonom. Ob 8. se je podal v Buckinghamsko palačo, kjer ga je sprejel kralj v kratki avdien-ci. Od tam je krenil na letališče v He-stonu, kjer je že čakalo posebno letalo imperijske letalske družbe. Na letališču se je zbrala velika množica, ki je ministrskega predsednika navdušeno aklamirala in vzklikala: Naj živi Češkoslovaška! Branite demokracijo! Ministrski predsednik si je natanko ogledal letalo, in smeje prosil pilota, naj vozi previdno, da se ne bo kaj zgodilo. ker je to kljub temu, da je star že 70 let, njegovo prvo potovanje s tem modernim prometnim sredstvom. Ko se je poslovil z navzočnimi odličniki, se je še obrnil k zbranim novinarjem in jim spregovoril par besed, potem pa je stopil v letalo, ki je takoj nato, ob 8.35, odletelo. Chamberlaina spremljata na poti gospodarski svetovalec angleške vlade Ho-race Wilson, ki je eden izmed njegovih najožjih sotrudnikov in je na tem mestu že od leta 1930 Zelo vplivno je Wilson že posegal v razprave o češkoslovaškem vprašanju in je na glasu priznanega strokovnjaka za srednjeevropske zadeve. Poleg njega spremlja ministrskega predsednika načelnik oddelka za srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu William Strong, ki je še pred kratkim obiskal Berlin, Prago in Pariz ter je imel razgovore z vodilnimi državniki. Prihod v Monakovo Monakovo, 15. septembra. AA. (DNB) O Chamberlainovem prihodu v Monakovo so se zvedele še tele podrobnosti: Na monakovskem letališču so razobesili zastave s kljukastim križem in britanske zastave. Mnogo sto ljudi se je zgrnilo okoli letališča. Ko je predsednik britanske vlade Chamberlain stopil iz letala, ga je prvi pozdravil britanski poslanik Henderson, nato pa nemški zunanji minister Ribbentrap. Dobre volje in v neprisiljenem razgovoru se je Chamberlain v družbi Rib-bentropa in britanskega poslanika Hen-dersona odpeljal z letališča z avtomobilom. Na vožnji proti postaji je prebivalstvo Chamberlaina prisrčno pozdravljalo. Ko je prispel na slavnostno okrašeno postajo, ga je v čakalnici pozdravil Gauleiter Wagner, nato ga je pa z Ribbentropom spremil do vlaka. Malo pred odhodom posebnega vlaka je na postajo prišel tudi bavarski državni namestnik general Epp. Ob 13.16 je vlak odpeljal proti Berchtesgadnu. Ko je zapuščal postajo so Chamberlaina pozdravljali vzkliki »Heil!« Razgovor Berchtesgaden, 15. septembra. AA (DNB) Nekaj minut po 16. se je Chamberlain pripeljal v družbi zunanjega ministra v. Ribbentropa s posebnim vlakom na berchtesgadensko postajo. Tam sta ga sprejela minister dr Meixner in Hitlerjev adjutant major Stumpf. Po kratkem postanku v Grandhotelu sta spremila Chamberlaina proti Hitlerjevi vili. Berchtesgaden, 15. septembra, h. S Hitlerjevim avtomobilom se ie Chamberlain odpeljal najprvo v hotel, od tam pa na Obersalzberg, kamor je prispel ob 16.55. Kancelar Hitler je prišel Chamberlainu po vrtu nasproti, kjer se je z njim zelo prisrčno pozdravil. Po pozdravu in medsebojni predstavitvi so gostom najprvo servirali čaj. nakar sta se kancelar Hitler in ministrski predsednik Chamberlain takoj umaknila v Hitlerjevo delovno sobo, kjer so se okrog 17 30 pričeli razgovori, ki so trajali do pozno zvečer. Razgovorom prisostvujejo z nemške strani še zunanji minister Ribbentrop, z angleške strani pa berlinski poslanik Henderson in načelnik srednje-evropskega oddelka zunanjega ministrstva William Strong. Kako potekajo razgovori seveda še ni znano. V okolici kancelarja Hitlerja kažejo velik optimizem. Eden najožjih Hitlerjevih sotrudnikov je izjavil, da so prepričani, da je Chamberlain prinesel lepo vreme. Berlin, 15. septembra, br. Razgovor Chamberlaina in Hitlerja je trajal do 20. Chamberlain je nato s svojim spremstvom odšel z Obersalzberga nazaj v Berchtesgaden. kjer bo prenočil, jutri zjutraj pa se z letalom vrne v London, da se posvetuje z vlado. V par dneh se bodo razgovori nadaljevali. Hitlerjeve priprave Berchtesgaden. 15. septembra. (Štefani). Državni kancelar Hitler jc prebil današnji popoldan v svojem delovnem kabinetu in pripravlja! gradivo za razgovor z britanskim premierjem ter zbiral dokumente, ki dokazujejo krivice, ki jih je praška vlada prizadejala sudetskemu prebivalstvu. V dobro poučenih političnih krogih trde. da se razgovor med Hitlerjem in Chamberlainom ne omejuje samo na britanskega in nemškega šefa, temveč da bo Chamberlain, kakor vse kaže, pred odhodom v Berchtesgaden telefonsko govoril z Mussolinijem in Daladierjem. Pravijo, da gre za popolno razčiščenje stvari, da sc doseže miroljubna ureditev. Chamberlain o svojem potu London, 15. sept. o. Pred svojim odhodom iz Londona je ministrski predsednik ob 8.30 številnim novinarjem, ki so se zbrali na crovdonskem letališču izjavil: »Odhajam v Nemčijo, da se sestanem s kancelarjem in vodjo nemške države Hitlerjem, ker se je položaj tako zaostril, da sem ta sestanek smatral za potreben. Moja politika je bila vedno politika miru in jaz vztrajam pri tej politiki. Nagli odgovor kancelarja Hitlerja na moj predlog za sestanek mi dokazuje, da ta sestanek ne bo ostal brez rezultata.« Ribbentrop o Chamberlainovem obisku Berlin, 15. sept. o. Ponoči je nemški zunanji minister Ribbentrop glede na vest, da pride Chamberlain danes v Berchtesgaden sprejel znanega angleškega novinarja Varga Pricea in mu dal naslednjo izjavo o tem Chamberlainovem obisku: »Kot nemški zunanji minister prisrčno pozdravljam sklep ministrskega predsednika Chamberlaina, katerega izvedba bo lahko odločilnega pomena za odnošaje med našo in vašo državo. Prepričan sem, da bo ta direktni stik obeh državnikov največjega pomena tudi za mir. 2e davno sem želel, da bi prišlo do tega sestanka. To sem skušal doseči že tedaj, ko sem b;l poslanik v Londonu. Zelo se veselim, da je do tega vsaj sedaj prišlo. Chamberlainov sklep je znamenje, da gre angleški ministrski predsednik kot pravi realist do skrajne meje.« Obleka na zgodovinski poti V Berchtesgadenu London, 15. sept. AA. Štefani. Londonski listi pišejo, da se je Chamberlain odpeljal v Berchtesgaden v navadni prome-nadni obleki, kakor za svoj običajni sprehod po saintjameskem parku. Imel je mehak klobuk, lahen površnik in dežnik. V Londonu molče Listi odobravajo Chamberlainovo pot — Službeni krogi ne povedo ničesar — Različna ugibanja London, 15. sept. h. Skoro vsi angleški listi odobravajo sklep Chamberlaina zlasti pod vtisom razvoja dogodkov, ki groze z izbruhom evropske "ojne Angleški politični krogi vidijo v odločitvi Chamberlaina korak, ki naj odvrne največjo katastrofo. V uradnih krogih so glede potovanja Chamberlaina v Nemčijo zelo rezervirani in se boje, da se bo ta Chamberlainov korak s strani nemških odgovornih činite-ljev napačno tolmačil kot znak slabosti. Pri tem opozarjajo na to. da sta tudi slični potovanji Simona leta 1935 in lorda Hali-faxa leta 1937 ostali brez uspeha in prine- Mussolini za plebiscit Izreka se proti češkoslovaški ter v celoti odobrava in podpira nemške zahteve Rim, 15. septembra. AA (DNB). »Po-polo d'Italia« prinaša pod naslovom »Pismo Runcimanu« tale Mussolinijev članek: Ko ste pred nekaj tedni zapustili London in odpotovali v Prago, svet še ni imel jasne slike o vaši nalogi, o vaši kompe-tenci in o vaši odgovornosti. Ali je bilo vaše poslanstvo uradno? Ali ni bilo uradno? Vse je bilo zavito v nekakšno londonsko meglo. Ali je bila vaša naloga naloga posredovalca? Toda kakorkoli je to bilo, prišli ste v Prago v družbi celega štaba sodelavcev in pozornost vsega sveta je veljala vam. Vsakdo se je moral čuditi skrbnosti in vnemi, s katero ste se lotili svoje težke naloge. Zadnje tedne ste prebrali nešteto spomenic in na stotine pisem, sprejeli ste mnogo in mnogo ljudi, razgovarjali ste se z voditelji vseh narodnosti. Kajti urediti je treba ne samo nemški problem, temveč tudi madžarskega, poljskega, slovaškega — toliko problemov, kolikor je narodnosti, s katero je Versailles »infla-cioniral« Beneševo republiko. Prepričan sem, da ste v svojem srcu že prišli do spoznanja: ker ni češkoslovaškega naroda, tudi češkoslovaške države ne more biti. Prišli ste v družino, kjer ni niti minima prisrčnosti in razumevanja kakor med ljudmi iste krvi. Osnovni elementi češkoslovaške družine so raznovrstna plemena, ki drugo drugega ne morejo videti. Navdahnjena niso s centripetalno, ampak s centrifugalno silo. Samo sila jih drži skupaj. Kakor hitro bi ta sila odnehala, bi se neizogibno začel razpad češkoslovaške. Versailles bi bil moral ustvariti novo češko zgodovinsko ime s homogenim češkim prebivalstvom. Toda namesto tega je iznašel češkoslovaški pojem skupnosti, ki je nikoli ni bilo. Tako se je ustanovila umetna država, ki je že pri rojstvu dobila krogih zatrjujejo, da se angleški premier, ki je odšel k Hitlerju s konkretnimi zahtevami ne bo zadovoljil samo s splošnimi obljubami. Po italijanskih informacijah pa se njegov razgovor s Hitlerjem ne more nanašati sam0 na sudetsko vprašanje, marveč na vsa sporna vprašanja, ki zadevajo angleške odnošaje z Nemčijo in Italijo. Zato v Rimu pozdravljajo Chamberlainov korak, pri čemer označujejo angleškega premiera — v skladu z vso njegovo dosedanjo »politiko miru za vsako ceno« — kot »poštenega posredovalca, kakršen bi bil moral biti na manjšem področju tudi lord Runciman, ako bi bil to znal«. Ne glede na ta zanimiva ugibanja o ozadju Chamberlainove najnovejše akcije in ne glede na rezultat njegovih razgovorov s Hitlerjem, o katerem želimo, da bi bil v skladu tako z resničnimi' interesi evropskega miru kakor interesi češkoslovaške republike, smemo reči, da predstavlja Chamberlaino-va odločitev usoden preobrat v razple- tu sudetske krize Razgovor v Berchtesgadenu med angleškim premierom in nemškim kancelarjem o češkoslovaškem problemu vpada v značilno fazo razpleta sudetske krize, v kateri se postavlja usodna alternativna rešitev: plebiscit ali vojna. Jasno je, da od tako važnih in usodnih odločitev nikdar ne bo mogla biti izključena Češkoslovaška, četudi je izven dvoma, da se je spor okoli Češkoslovaške že prenesel na področje odnošajev med velesilami. Naj bo dejanski rezultat razgovorov v Berchtesgadenu kakršenkoli, usodna povezanost češkoslovaškega problema z vsemi ostalimi evropskimi in tudi iz-venevropskimi problemi je manifesti-rana že s samim dejstvom tega razgovora. To pa pomeni v nadaljni posledici, da bo sestanek dveh tako odgovornih državnikov v tem napetem trenutku prinesel znatno razčiščenje položaja. V dvomu smo lahko, ako naj se diplomatsko izrazimo, samo glede smeri tega razčiščeni a. Bližnji razvoj t>a nam bo tudi to skrivnost odkril. svoje temeljne elemente slabosti in svoje življenjske nesposobnosti. Prepričan sem, gospod Runciman, da boste trčili besedno ob ta pojav, kakor sem vam ga naslikal. Morda ste se vprašali, kaj imate še storiti. Po Hitlerjevem govoru je za vas, gospod Runciman, prenehalo lepo vreme. Prej ste mogli kaj doseči, kar bi našlo prostora v zgodovini. Zdaj ni več časa za kompromise. Karlovy Vary so že zdavnaj zastareli. Beneš je izgubil dirko. Vam, gospod Runciman, ne ostane drugega, kakor da predlagate g. Benešu plebiscit. Ne samo za sudetske Nemce, ampak za vse narodnosti, ki bodo to zahtevale. Beneš bo plebiscit odklonil? Potem sem prepričan, da se bo Anglija sedemkrat premislila, preden se spusti v vojno, da reši fiktivno državo. Toda igra ni vredna vložka, čeprav so framazonske veličine povsod razpredle svoje niti. Da se je Hitler predrznil anektirati tri in pol milijona čehoslovakov, bi Imela Evropa vzrok razburjati se in zagnati krik in vik. Toda Hitler ni nikdar mislil na to. Jaz, ki vam pišem to pismo, mislim, da vam lahko zaupno povem, če bi vas obšla misel, ponuditi Hitlerju tri in pol milijona Čehov, da bi Hitler vljudno, a nedvoumno ta predlog, ta dar odklonil. Fiihrerja zanima samo tri in pol milijona Nemcev ln njemu je samo izključno do njih. Nihče mu ne more odreči te pravice. Nihče se ne more upreti nujnosti takšne obveznosti. Najmanj pa mi Italijani, ki imamo v tem pogledu že Izkušnje. Predlagajte plebiscit, ali bolje plebiscite. Veličastna in delikatna je ta naloga. Celi kraji so, kjer bo plebiscit imel za rezultat priključitev k bratskemu narodu. Toda tudi takšni kraji so, kjer so razna plemena zelo med seboj pomešana, in tu ni mogoče kratko in malo potegniti črte. Tu bi se moral izvesti sistem tako imenovane enakopravne kantonizacije ali kaj podobnega. Sicer bi pa to v celoti in popolnoma ustrezalo demokratskim tradicijam. Kadar se določijo kraji, kjer naj se izvede plebiscit, bo prišel čas, ko naj se urede pogoji zanj in za nadzorstvo. To nadzorstvo bi moralo biti mednarodno, saj se je prav dobro obneslo tudi pri plebiscitu v Posaarju. Gospod Runciman. vtis imam. da vas bo to pismo zanimalo. Ko bo ta incident likvidiran, bo naknadno sestavljen nov evropski zemljevid. Obenem bo ugasnilo go-rišče neredov in nemira. Miroljubno in na pameten obseg reducirana Praga bo močnejša in varnejša in bo mnogo lažje napredovala, ker ne bo več obremenjena z balastom sovražnih narodnosti. Za Italijo je tako rekoč nemogoče živeti v prijateljstvu s češkoslovaško, prav lahko bi pa bilo živeti t bodočo Češko. Nov politično teritorialni položaj bi torej ustvaril novo ravnotežje in nove nežnosti. Predvsem bi se pa Evropi prihranila voina. Milijoni ljudi misliio. da je brezpogoino treba to omogočiti. Meie, narisane z eno potezo peresa. se t drago potezo peresa lahko spremene. Vsekako Je draga stvar, če meje zariše božja roka ali človeška kri.« sli le novo razočaranje. Temu nasproti na-glašajo, da je na drugi strani nujno potrebno, da skuša Chamberlain v neposrednem osebnem stiku s Hitlerjem dobiti popolnoma točne informacije o namerah Nemčije ter da pri tej priliki na docela nedvoumen in jasen način raztolmači nemškemu kan-celarju stališče Anglije. V drugih krogih zatrjujejo, da sta ministra Duff Cooper in Hoare Belisha pozvala Chamberlaina, naj bo glede Češkoslovaške nepopustljiv ter naj se vedno zaveda, da je Češkoslovaška tesno povezana s problemom francosko-angleške varnosti. V nekaterih krogih iz okolice samega Chamberlaina menijo, da bo Chamberlain skušal pridobiti Hitlerja za to. da v svrho omilje-nja napetosti odredi takojšnjo demobiliza-cijo nemške oborožene sile ter da zlasti umakne nemške čete s češkoslovaške meje. Tudi v opozicijskih krogih zasledujejo politiko Chamberlaina z največjo pozornostjo in z dosti skepse. Izvršni odbor delavske stranke je imel danes dolgo posvetovanje, vendar pa glede sestanka Chamberlaina s Hitlerjem ni zavzel nobenega stališča in čaka na povratek ministrskega predsednika iz Nemčije. Slej ko prej pa vztraja delavska stranka na svoji zahtevi po sklicanju parlamenta takoj po povrat-ku Chamberlaina. V političnih krogih računajo s tem, da se bo zarlament sestal vsekakor še med parlamentarnimi počitnicami, da bo imela tako spodnja zbornica priliko zavzeti svoje stališče. Pred sestankom parlamenta London, 15. septembra. AA. (Reuter). Zvedelo se je, da se bo parlament takoj sestal, ko se vrne Chamberlain iz Nemčije. Dan sklicanja parlamenta pa še ni določen, ker še ne vedo, kako dolgo bo Chamberlain ostal v Nemčiji. Parlament se bo sestal zato, da prouči Chamberlainovo poročilo o njegovem potu. Posvetovanja v Londonu se nadaljujejo London, 15. sept. h. Potovanje ministrskega predsednika Chamberlaina v Berchtesgaden ni izzvalo nikakega zastoja v posvetovanjih angleških državnikov, diplomatov in odgovornih činiteljev angleške oborožene sile. Finančni minister sir John Simon, ki je namestnik predsednika vlade, je bil danes spet v avdienci pri kralju, kateremu je poročal o razvoju položaja v Evropi in o stališču angleške vlade. Kralj je sprejel tudi zunanjega ministra lorda Halifaxa. Molitve za mir London, 15. sept. (Reuter). Po cerkvah se vršijo molitve za mir. Prisostvuje jim vehka množica. V vvestminstrski opatiji se jih je udeležila med drugimi tudi žena predsednika vlade Chamberlaina. Generalka »Armade izveličanja« Evan-gelina Booth je pozvala vse ustanove te armade na vsem svetu, da za povedo molitve za mir in da naj prihodnji teden določijo poseben dan za te molitve v vseh večjih krajih. Možnost koncentracijske vlade v Londonu London, 15. sept. o Znano je, da je imel Chamberlain ta teden celo vrsto razgovorov z voditelji opozicijskega tabora, predvsem z vodjo laburistične stranke majorjem Attleejem, s šefom liberalov Sinclai-rom ter z drugimi zastopniki obeh skupin v parlamentu. Sedaj se je izvedelo, da so na teh sestankih razpravljali o možnosti nacionalne koncentracije, ki je postala nujno potrebna spričo vojne nevarnosti. Kakor zatrjujejo nekateri dobro poučeni krogi, nameravajo tako laburisti, kakor li-berali pristati na Chamberlainove predloge. V tem primeru bo angleška vlada rekonstruirana tako, da bosta pritegnjena ▼ kabinet major Attlee in iSnclair. j,Times" proti vojni zaradi sudetskih Nemcev Nov oster članek velikega londonskega lista — Chamberlain je šel na pot brez izdelanih načrtov London, 15. septembra, b. »Times« so snoči po objavi vesti o Chamberlainovem obisku pri Hitlerju še enkrat na uvodnem mestu podčrtali potrebo plebiscitne rešitve sudetskega vprašanja z naslednjimi izvajanji, ki so zbudila splošno pozornost: * »Absurdno bi bilo, ako bi morala izbruhniti vojna zaradi rasnih razlik v srednji Evropi. Splošno prepričanje v vseh krogih je, da bi bila taka vojna prava nespa-met in zločin. Človeštvo bi zares že znorelo, ako bi se odločilo, da bi se države najbolj gosto naseljenega kontinenta uničile z medsebojnim bombardiranjem samo zato, ker so vznemirjeni tri milijoni in pol ljudi. Četudi upoštevamo, da je njih usoda velikega pomena, da je problem zelo zapleten in da gre za velike nacionalne ambicije, bi bilo vendarle fantastično tragično in idiotsko že samo pomisliti, da bi teh tri in pol milijona ljudi povzročilo, da se človeštvo izroči katastrofi. Ti nagibi so verjetno napotili Chamber-laina, da se je odločil za sestanek s Hitlerjem in pribiti moramo, da je Hitler takoj prisrčno odgovoril na pobudo. Premier se podaja v Nemčijo brez kakršnegakoli predsodka, brez pripravljenih načrtov in sklepov. Seveda ima svoje ideje glede sudetskega vprašanja in jih bo prav gotovo razložil Hitlerju. Jasno pa je, da ne bi podvzel te poti, ako ne bi bil že v naprej računal z možnostjo vsaj načelnega sporazuma. Obisk bo omogočil izmenjavo jasnih izjav, ki ne bodo morda takoj dovedle do rešitve, verjetno pa bodo ustvarile možnost za nova pogajanja. Veseliti se moramo trenutno, ker se je položaj izboljšal, in upati smemo, da se bo še bolj. Ni še mogoče reči, ali bodo razgovorom v Ber-chtesgadenu sledili tudi razgovori med Berlinom in drugimi prestolnicami, očivid-no pa je, da bodo rodili uspehe in da se bo mogoče spet poslužiti Runcimanovega posredovanja.« dunajsfeS radio objavil nekako proklama-cijo Henleina v kateri se odkrito izreka za odcepitev sudetsko-nemških pokrajin od Češkoslovaške. Praške informacije o nemškem stališču Praga, 15. sept b. »Prager Tagblatt« do-znava iz berlinskih diplomatskih krogov, da je imel angleški poslanik Henderson včeraj daljši razgovor z državnim pod-tajnikom v nemškem zunanjem ministrstvu Weizsackerjem. Predmet razgovora ni znan, vendar se je opazilo, da Henderson po razgovoru ni kazal na zunaj preveč zadovoljstva. V razpoloženju nemških odgovornih krogov se v ostalem opaža taktika čakanja, ki se je z napovedjo Chamberlaino-vega obiska pri Hitlerju spremenila celo v zaprtost. V zunanjem ministrstvu se omejujejo na izjavo, da je nemško stališče izčrpno pojasnil Hitlerjev ponedeljski go vor. Razširjenje obsednega stanja še na dva okraja Praga. 15. sept. AA. (Havas). Obsedno stanje je proglašeno še v dveh okrajih. Sta to okraja Krasnjce itn Jaibimov. Splošna stavka v sudetskih pokrajinah Praga, 15. sept. AA. (DNB) V sudetsko-nemških pokrajinah je proglašena splošna stavka. V Libercu so vse trgovine zaprte. Delavci so zapustili tovarne. Listi ne izhajajo. Nocojšnja »Reichenberger Zeitung« ni mogla iziti, ker je vse osebje stopilo v stavko. Kako dolgo bo stavka trajala, ne vedo. Pariška pričakovanja Chamberlain bo govoril v imenu Anglije, Francije in Zedinjenih držav Pariz, 15. sept. h. Vest o potovanju Cham-berlaina v Berchtesgaden ie vplivala v Parizu dokaj pomirjevalno. To potovanje smatrajo za zelo pozitivno akcijo, zlasti «adaj, ko obstoja najtesnejše sodelovanje med Londonom in Parizom in ko sta obe vladi točno določili svoje stališče, ki je popolnoma skladno. Že več dni so smatrali tako v Londonu kakor v Parizu neko izredno proceduro za edino sredstvo, kj 5e more dovesti do mirne rešitve. Chamber-lainovj razgovori s Hitlerjem ,po informacijah Tem psa ' niso v naprej določeni. Dogovorjen ni bil nikak konverzacijski program »n zlasti ni bilo po diplomatski poti v naprej ničesar pripravljenega. Težko si je zamisliti, da bi Chamberlainov napor ne rodil onih uspehov, ki jih pričakujejo. V Beirchteseaden bo Chamberlian avtorizirani nterpret mirovne volje Anglije, Francije in Zedinjenih držav, preko tega pa vseh onih narodov, ki se še spominjajo podpisa, katerega so dalj na Br-and-Keilogov pakt. Chamberlain nastopa v Berchtesgadenu kot interpret te plemenite moralne sile in predstavlja vest vsega sveta. Nevv York, 15. septembra. AA. (DNB) Poročilo o Chamberlainovem potovanju v Nemčijo je povzročilo ogromno senzacijo v ameriškem časopisju. Po poročilih iz "VVashingtona je Chamberlainov sklep povzročil gotovo pomirjenje in olajšanje, ker se je pojavilo upanje za mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja. »Newyork Times« označuje Chamberlainov korak kot nenavaden, vendar pa, pripominja, da ta korak popolnoma odgovarja politični sliki Evrope. V zgodovini mednarodnih odnošajev — piše list — je to edinstven primer, da predsednik vlade kake velike države pod takšnimi okolnostmi in na tak način obišče šefa druge vlade. Rimska sodba Rim. 15. sept. br. Sklep Chamberlaina, da odpotuje na sestanek s Hitlerjem, je sporočil italijanskemu zunanjemu ministru odpravnik poslov angleškega poslaništva Noel v sredo zvečer. Italijanski 'usti objavljajo ve^t o tem sestanku na uvodnem mestu in v kratkih komentarjih naglašajo, da utegne postati ta sestanek izhodišče novega razvoja v češkoslovaškem vprašanju. Rimski krogi so prepričani, da se more le v najtesnejšem sodelovanju vseh velesil najti zadovoljiv izhod iz sedanjega mednarodnega položaja. Italijanski listi Rim, 15. septembra. AA. (Štefani). Današnje srečanje Chamberlaina s Hitlerjem v Obersalzburgu so sprejeli v Rimu z globokim zadovoljstvom. »Popolo di Roma« piše, da je to srečen zamah s krmilom v času, ko se je ladja začela potapljati. Vtis spričo tega Chamberlainovega potovanja je v Rimu in v vsej Italiji zelo globok. Od tega zgodovinskega srečanja dveh državnikov se pričakujejo pomembni uspehi. » Pcpolo di Roma« — edini list, ki komentira ta dogodek — piše, da se sme tudi brez prezgodnjega optimizma pričakovati, da se bo na tem sestanku po mirni poti rešilo češkoslovaško vprašanje. Jasno je, pravi list dalje, da Chamberlain ne bi odšel iz Londona in da se ne bi ponudil za sestanek s Hitlerjem, če ne bi imel že pripravljenega načrta, ki je sprejemljiv. Omenjeni list še dodaja, da Cham-berlainova pobuda sili ves svet, da prevzame svoj del odgovornosti. Tako se bo videlo, kdo je hotel do konca sodelovati pri delu za ohranitev miru. v Rumuni] i AA. (Havas). V Bu-Chamberlainovo poza mir. Dejstvo, da miren način urediti Bukarešti sprejeli v z največjimi simpa- Zadovoljstvo Bukarešta, 15. sept. kareštj menijo, da je tovanje zadnji poskus hoče Chamberlain na sedanje težave, so v vseh političnih progih tijamj. V Belgiji Bruselj. 15. sept. AA. (Havas). Vest o sestanku med Chamberlainom in Hitlerjem, je tukaj povsod izzvala silno zanimanje in je znatno ublažila napetost in vznemirjenje, ki se je te dni širilo med javnim mnenjem. Socialistično gladilo »Peuple« piše med drugim. Anglija boče jasno dokazati, da se ne boji nobenega sreidelva, samo da bi ohranila mir. Dve seji čsl. vlade Kazenska ovadba proti Henleinu — Zastopniki Hlinkove stranke pri prezidentu Benešu Praga, 15. sept. h. Politični odbor ministrov je imel danes popoldne dve seji. Prva se je pričela ob 16. pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Milana Ho-dže, druga ob 17. pod vodstvom preziden-ta dr. Edvarda Beneša. Na obeh sejah so podrobno proučili situacijo, ki je v no-tranje-političnem pogledu nastala, odkar se je vodstvo sudetsko-nemške stranke umaknilo iz Prage, ter po snočnji vesti, da pojde angleški ministrski predsednik Chamberlain sam v Berchtesgaden. Henlein, ki je dovolil objavo dveh svojih proklamacij po nemški vladi, je bil kazensko prijavljen praškemu sodišču. Vodilni zastopniki češkoslovaškega in nemškega denarništva na češkoslovaškem so sporazumno sklenili, da bodo zavodi izplačevali vloge rigorozno pod pogoji, pod Katerimi so ti zavodi vloge sprejeli. Ta sklep velja tudi za manjše zavode, kakor razne mestne in ljudske hranilnice. Praga. 15. sept. h. Predsednik republike je sprejel danes deputacijo slovaške ljudske stranke pod vodstvom narodnega poslanca dr. Tisa. Delj časa je razpravljal z deputacijo o položaju v državi in o posebnih slovaških problemih. Razgovori se bodo prihodnje dni nadaljevali. V ČSR ni mobilizacije Praga, 15. sept. br. Dunajska radijska postaja je danes ponovno objavila vest, da je bila odrejena na Češkoslovaškem mobilizacija pet letnikov rezervistov. Ob enem je pozvala sudetske Nemce, naj se pozivu ne odzovejo. Nocoj je bil izdan uradni komunike, ki te vesti najodločnejše demantira. Vesti o mobilizaciji na Češkoslovaškem so tendenciozno izmišljene. Češkoslovaška vojska razpolaga s tolikim številom vojaštva, kolikor ga je potrebno za vzdrževanje reda in miru v državi. Dosedaj ni mobilizirala niti enega vojaka iz rezerve. Neresnična berlinska vest Praga, 15. septembra. AA. (ČTK). Ponoči je DNB objavil poročilo, datirano iz Karlovih Varov, ki pravi, da so bili po tamkajšnjih informacijah aretirani od državne policije nekateri Henleinovi poslan- ci, ter da jih je policija stavila pred izredno sodišče. ČTK je pooblaščena, da to poročilo kategorično demantira, ker je popolnoma izmišljeno. DNB navaja, da je med aretiranimi tudi poslanec Kunzl. DNB je očividno pozabil, da je vodstvo sudetsko-nemške stranke v Chebu omenjalo okoli poldneva ravno Kiinzla med člani delegacije sudetskih Nemcev, ki so bili navzočni na sestanku Henleina s člani misije lorda Runcimana. Od proglasitve obsednega stanja nihče ni bil aretiran z namenom, da bi bil stavljen pred izredno sodišče, najmanj pa kak poslanec sudtsko-nemške stranke. Edini, ki bi mogel priti v poštev, bi bila ona oseba, ki je bila aretirana v hotelu v Chebu, iz katerega so sitreljali na ulico. To je bil neki nižji uradnik sudetsko-nemške stranke. Kljub temu bo pa sodišče še sklepalo o tem, ali raj pride pred izredno sodišče ali ne. Dva Henleinova Besen spopad v Chebu Henleinovci so se s silo uprli policijski preiskavi v prostorih svoje centrale — šest smrtnih žrtev proglasa Praga, 15. sept. h. Uradno objavljajo: Nemški radio je danes razširil dva proglasa sudetsko-nemške stranke, in sicer najprvo proglas Henleina, ki poudarja, da je končnoveljavno nemogoč vsak sporazum s češkoslovaško vlado. Proglas zahteva priključitev sudetsko-nemških pokrajin k Nemčiji. Drugi proglas predstavlja proklamacijo v Ašu zbranega vodstva sudetsko-nemške stranke. Ta proglas pravi, da se bodo su_ detski Nemci branili z vsemi sredstvi, in trdi, da češkoslovaško vojaštvo ropa v sudetsko-nemških pokrajinah in mori nedolžno prebivalstvo. Ta proglas vodstva sudetsko-nemške stranke na češkoslovaškem ni bil objavljen, pač pa je oba proglasa razširila nemška uradna agencija DNB. ČTK je z merodajnega mesta pooblaščena izjaviti, da je v obeh primerih uvedeno postopanje s strani merodajnih oblasti. Večerna izdaja »Prager Tagblatta« piše v zvezi s tem: Do sedaj se ni dalo ugotoviti, ali je bdi ta proglas res sestavljen v Ašu. Značilno je, da je danes ob 13.05 tudi PRAGA, 15. sept. br. Zelo resen incident se je pripetil včeraj popoldne v Chebu. Spričo zadnjih dogodkov je obstojal upravičen sum, da skrivajo v tamošnjih centralah sudetsko-nemške stranke, to je v hotelu »Viktoria« in v hotelu »Welzer«, večje količine orožja. Zaradi tega sta sinoči ob 18.30 prišla dva večja oddelka policijskih stražnikov z dvema oklopnima avtomobiloma, da bi izvršila v teh dveh hotelih hišno preiskavo. Čim so policijski stražniki izstopili iz avtomobilov, so začeli na njih iz drugega nadstropja hotela »Viktoria« in iz kletnih prostorov hotela »Wel-zer« streljati s puškami, revolverji in strojnicami. Istočasno so se pojavili napadalci tudi na strehah sosednjih in nasprotnih hiš. Oba oklopna avtomobila sta na ogenj odgovorila. Nastalo je močno puška-renje, ki je trajalo skoro celo uro. Po 20. uri se je policiji s pomočjo ročnih granat posrečilo razbiti zabarikadirana vrata hotela »Viktorije« in vdreti v kletne prostore, od koder se je streljalo. Tam so našli samo enega uslužbenca sudetsko-nemške stranke v Pragi, od koder je stranka včeraj z vso naglico preselila svoje pisarne v Aš. V hotelu je bilo po izjavi tega aretiranca še kakih 10 ljudi, pa se jim je posrečilo še pravočasno pobegniti. Pri hišni preiskavi so našli v kletnih prostorih več sto pušk, 20 strojnic, naravnost ogromne zaloge municije, več zabojev avtomatskih pištol, pasov za municijo, torb za revolverje in slično. Ugotovljeno je, da je vse to orožje inozemskega izvora in popolnoma novo. Zaplenili so tudi kompletno radijsko oddajno postajo. Policija je nato preiskala še hotel »Wel-zer«, od koder so streljali še do 21.30. ŠeJc takrat, ko se je policija poslužila dušljivih plinov in je zaplinila ves hotel, je streljanje ponehalo, in je v mestu zopet zavladal mir. Poleg orožja so našli v hotelu »Viktoria«, kjer je bil glavni stan sudetsko-nemške stranke v Chebu, tudi tajni arhiv. Med najdenimi dokumenti so našli kopico dokumentov, iz katerih je razvidno, da so bili nemiri, ki so nastali neposredno po Hitlerjevem govoru, že dolgo poprej v podrobnostih organizirani. Za voditelje teh nemirov so bili imenoma določeni poveljniki henleinove polvojaške organizacije takozvanih rediteljev, ki so organizirani docela po vzorcu nemških SS-odde!kov. Praga, 15. septembra. AA. (ČTK) Včerajšnji dogodki so danes popolnoma likvidirani. V zvezi z incidenti v Chebu je bilo ubitih vsega 6 ljudi, od katerih sta dva Čeha. Vsi padli so bili z obrazom obrnjeni proti hotelu Welzel. Očividno so jih zadele krogle, izstreljene iz hotela. Pri nemirih v Schwaderbachu so uporniki po veliki večini zbežali na nemško ozemlje. Ije. Kaj pravijo Nemci Berlin, 15. septembra. AA. (DNB). V Chebu je snoči prišlo ponovno do težkih spopadov, čleška državna policija je ob zaščiti oklopnih avtomobilov skušala izvesti preiskavo v hotelu Viktorija, kjer je sedaj glavni sedež sudetsko-nemške stranke. Straža pred hotelom ni hotela pustiti redarjev v poslopje. Zato je policija začela streljati. Pri tem je bil ubit neki češki redar od krogle, ki je zgrešila cilj. Policija je nato vdrla v poslopje in zasedla vse prostore. Redarji so najprej iskali orožje ,našli pa so samo staro lovsko puško. Takoj nato je policija nasilno vdrla v hotel Welzel, ki je nasproti glavne postaje. Tudi v tem hotelu so pisarne sudetske nemške stranke. Ubit je bil en član sudetske nemške stranke. Snoči je bala policija še zmeraj v pisarnah, tako da je delovanje stranke popolnoma ustavljeno. Včerajšnji izgredi Praga, 15. sept. AA. (ČTK) V noči s 14. na 15. septembra je prišlo še do več težkih kršitev reda. Povsod so intervenirali javni varnostn iorgani in napravili red. V vseh teh primerih so voditelji izgredov zbežali še pred policijsko intervencijo in prepustili druge njihovi usodi, ter gledali, da sami zbeže čez mejo. V Wernerišu (okraj Djčin) je okoli 20 oboroženih ljudi napadlo orožniško postajo in pošto. Orožnike, učitelje češke šole in upravnika pošte so odvedli v mestno hišo, odkoder so jih osvobodili, ko so prišli varnostni organi in napravili red. V Svatem Sebastianu (Chomutov) je neki Kuspert Jachi na kolesu in s čepico sudetskega reditelja streljal na orožnika in vojaka, ki sta ga pozvala naj se ustavi. Orožnika je ubil, vojaka pa ranil. Z drugim strelom je ranil nekega češkega državljana. Morilec je našel smrt. V Benešovu nad Pločnico je okoli 2.000 članov sudetsko-nemške stranke napadlo tamkajšnjo pošto in potrgalo telefonske žice, nakar jih je policija razgnala z gumijevkami. Več policijskih agentov so osu-vali, šoferja policijskega avtomobila pa z nožem ranili v roko. V Rumurgu so kršilci javnega reda razbili izložbe v trgovinah in okna na hišah. Tudi v sosednji občini Dolnji Ernberg je demonstriralo okoli 2.000 ljudi. Pri policijski intervenciji ni bil nihče ranjen. V Krasni Lipi (okraj Rumburg) je skupina članov sudetsko-nemške stranke skušalo napasti tamkajšnjo socialno demokratsko zadrugo, vendar je okrajni glavar sam s svojo intervencijo napravil red. V Warnsdorfu je okoli 20 ljudi skušalo prekoračiti mejo in priti v Nemčijo. Carinski stražniki so se jim postavili po robu. Demonstranti so se brez boja razpršili. Nekateri izmed njih so nato razbili več trgovinskih izložb. V Chebu je orožnik aretiral nekega sumljivega mladeniča. Ker je hotel zbežati, je orožnik streljal za njim in ga laže ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Incident v Chomutovu Praga. 15. septembra. AA. (Havas). V okrožju Chomutov je proglašeno obsedno stanje. To se je zgodilo zaradi tegale incidenta: Neki redar v Chomutovu je hotel ustaviti nekega sudetskega ordnerja na kolesu. Namesto da bi se ordner ustavil, je z revolverjem ubil redarja. Tudi v \Varns-dorfu je prišlo do demonstracij, vendar brez streljanja. Begunci iz sudetskih krajev v Pragi Praga, 15. sept. AA. (Havas). V noči od ponedeljka na torek je prispelo v Prago 10 posebnih vlakov s češkimi in nemškimi begunci iz sudetskih krajev. Danes je na Masarykovo postajo prispelo 400 nemških in čeških demokratov. Zakupnik postajnega bifeja je razdelil med begunce juhe, med njihove otroke pa mleko. Davi ob devetih je pripeljal še en posebni vlak iz Varnsbura, kjer je proglašeno obsedno stanje. Vlak je imel 14 vagonov z 800 ljudmi. Skoraj vsi begunci so imeli znake v češkoslovaških narodnih barvah. Med begunci so večidel stari delavci, ki so prinesli s seboj vse, kar premorejo. Na železniški postaji čakajo, da jim priskočijo na pomoč človekoljubna društva, ker nimajo v Pragi nikogar, da bi se nanj obrnili. Iz Španije Barcelona, 15. septembra. AA. Vojno ministrstvo je snoči objavilo, da je imel sovražnik ob Ebru včeraj ogromne izgube ter da sedaj reorganizira svoje oslabljene čete omejujoč se pri tem samo na topovsko streljanje. Na drugih frontah ni bilo nič novega. Salamanca, 15. septembra. A A. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V sredo ni bilo nič novega na nobeni fronti. Nacionalistična letala so v noči dne 13. septembra bombardirala vojaška poslopja v Villastaro de Mar. Ameriški odgovor Japonski Washington, 15. septembra. AA. (Havas). Izjava japonskega zastopnika zunanjega ministrstva, ki pravi, da bi Japonska posredovala v smislu določb protikomunistionega pakta, ni razburila ameriških uradnih krogov, ki v tej izjavi vidijo samo poskus, da se obrne pozornost sveta na Japonsko. Brez ozira na pomen izjave, je ameriška mornarica pripravljena za vsak primer in more v najkrajšem času v primeru spopada prispeti do Havajskih otokov. V zvezi z glasovi, po katerih bi Združene ameriške države ščitile Avstralijo pred Japonci v primeru svetovne vojne, opozarjajo krogi, ki so blizu zunanjemu ministrstvu, samo na splošno stališče USA. Ameriška mornarica ima namen varovati ameriške interese, opaža pa se, da gredo ti interesi cesto vzporedno z angleškimi ter da se med drugim nanašajo tudi na Atlantski ocean. Odlikovanja Beograd, 15. sept. AA. V imenu Nj. Vek kralja so odlikovani z redom sv. Save 2. stopnje pomočnik bana vardarske banovine Kraeojevič ter pomočnik bana zetske banovine Zivojin Simonovič: z redom 6v. Save 4. stopnje Ivan Zabret. župan občine Pre-dosUe pri Kranju; z redom sv. Save 3. stop nje dr. Vilko Pfeifer, načelnik splošnega oddelka. ;n dr. Josip Hubad, načelnik upravnega oddelka banske uprave v Ljub-ljan, Franc Trajner, župnik pri Sv. Miklavža pri Slovenjem Gradcu; z redom sv. Save 4. stopnje Ivan Gračner. upravnik zdravilišča Rogaške Slatine. ?Josip Bart, član občinske uprave v Št. Janžu pri Dravogradu, Niko Sadnikar, veterinarski inšpektor v p. Iz Kamnika; z redom Jugosloven-ske krone 5. stopnje Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano; z redom sv. Save 5. stopinje Anton Zabukovšek, policijski nad-stnažnik iz Ljubljane, Peter Pavlovič, policijski nadstražnik iz Ljubljane, teT policijski nadstražniki Anton Pavlovič, Franc Prešern, Jožef Senčar, vsi iz Ljubljane, dalje Oton Bauman, bivši trgovski pomočnik iz Krškega; z zlato kolajno za državljanske zaslu-sre pa poleg drugih policijski nadstražniki. Jennej Semec, Alojzij Golja in Martin Dolinar ter policijski stražniki Jože Star«, Pavel Kavšek. Ivan Reven in Oton Vončina iz Ljubljane; s srebrno kolajno za državljanske zasluge pa Kari Jase-nižnflc, policijski stražnik v Ljubljani I Lepa Masarykova svečanost v Zagrebu Zagreb, 15. sept. o. Snoči je bila tu druga lepa svečanost v spomin na pokojnega češkoslovaškega prezidenta T. G. Masary-ka. Komemoracijo so priredili v veliki dvorani češkoslovaškega narodnega doma, ▼ kateri se je zbralo izredno mnogo prijateljev češkoslovaške republike. Razen članov češkoslovaške kolonije v Zagrebu je prišlo tudi mnogo Zagrebčanov, ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Svečano komemoracijo je otvoril pevski zbor pevskega društva »Lisinskega«. Nato je govoril češkoslovaški generalni konzul dr. Resi. Označil je pokojnega prezidenta kot poosebljeni genij češkoslovaškega naroda, ki bo svojo misijo izpolnil tudi sedaj v najtežjem trenutku. Za velike demokratske ideje pokojnega Masarvka se bo češkoslovaški narod boril do zadnjega moža. Sledila je druga pevska točka, nakar je spregovoril inž. Jušič. ki je obeležil delo in značaj pokojnega Masaryka kot učenjaka, borca, diplomata in ustanovitelja češkoslovaške republike. Komemoracija se je zaključila z viharnimi ovacijami Češkoslovaški. »Jug^ltampa« na dražbi Zagreb, 15. sept. o. Današnje »Narodne novine«, službeni list savske banovine, so objavile oglas sreskega sodišča I. v Zagrebu, v katerem razpisuje prisilno javno dražbo za celokupno imetje »Jugoslovenske štampe«, d. d. v Zagrebu. Oglas našteva posamezne nepremičnine in predmete, ki se bodo prodali na dražbi in navaja tudi njihovo ocenjeno vrednost. Hiši v Masa-rykovi ulici št. 28 in 30 sta bili skupno z dvorišči ocenjeni na 3,386.000 din. Tiskalniški stroji, zastavljeni pri DHB, na din 2,102.000 din, ostali nezastavljeni stroji pa skupno s pritiklinami na 540.000 din, ti-skarniški regali in svinec na 389.000, vsa ostala oprema na 56.000 din. Listi so bili ocenjeni takole: »Novosti« 3 milijone, »Morgenblatt« 165.000, »Se-Ijačke novosti« 30.000, »Sportske novosti« 30.000 din. Vse stvari, ki pridejo na dražbo, so bile ocenjene skupno na 9.916.000 din. Kavcija za udeležbo pri dražbi bo znašala 10 procentov te vsote. Najnižja sprejemljiva ponudba znaša 4,365.000 din. Dražba bo v prostorih sreskega sodišča št. 1 v Zagrebu 28. oktobra ob 9. dopoldne. Sprejemi diplomatov pri predsedniku vlade Beograd, 15. sept. AA. Danes je ministrski predsednik dr. Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu nemškega poslanik na našem dvoru Viktorja v. Heerena in češkoslovaškega poslanika Jaroslava Lipo. Iz državne službe Beograd, 15. sept. p. Poštni kontrolor Alojzij Uršič je bil premeščen iz Stare Pa-zove v Dolnjo Lendavo. Za monopolskega pristava v 8. položajni skupini je bil imenovan Boris Eksel v ljubljanski tobačni tovarni, za kmetijskega uradnika v 8. položajni skupini Franjo Pavlica pri mlekarskem zavodu v Škof j i Loki, pri kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Ljubljani pa inž. Franjo Janežič. Konferenca o fakultetnih uredbah Beograd. 15. sept. p. Na poziv prosvetnega ministra so se danes zbrali v Beogradu zastopniki juridičnih in filozofskih fakultet ter gospodarske visoke šole. Razpravljali so o uredbah za te fakultete. Železniška nesreča pri Radečah Radeče, 15. septembra Pri Radečah se je pripetila danes okrog poldneva nenavadna železniška nesreča. Posestnik Fran Savinc v Radečah ima pri Sv. Petru malo posestvo, na katerem so danes kopali krompir. Malo pred poldnem je Savinc s kolesljem peljal delavcem kosilo. Z njim je bila tudi 161etna hčerka Anica. Ko je zavozil na železniški prelaz, ki ni zavarovan z zapornicami, in kjer je zaradi zavoja pregled proge zelo oviran, je v istem trenutku pridrvel tovorni vlak. Lokomotiva je treščila v voz s tako silo. da je posestnika Savinca vrglo z voza ob progo, kjer je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami nezavesten. Hčerka Anica se je v zadnjem trenutku ujela za odbijač na lokomotivi in je obvisela na njem. Lokomotiva je rinila voz pred seboj in ga popolnoma zdrobila, konja pa sta se odtrgala in zbežala. Strojevodja je sicer z vso silo zavira!, vendar pa se je vlak ustavil šele po par sto metrih. Bil je prepričan, da je lokomotiva Anico popolnoma razmesarila. Nepopisno je bilo njegovo začudenje, ko jo je zagledal na stopnici na sprednjem delu lokomotive pod dimnikom. Med vožnjo je Anica kljub strahu in smrtni nevarnosti imela toliko moči, da se je z odbijača povzpela na lokomotivo m se sesedla na stopnišču. Ko je visela na odbijaču, ji je posnelo čevlje in tudi nekai kože na petah, drugače pa se ji ni zgodilo ničesar, čim se je vlak ustavil, je skočila z lokomotive in odhitela nazaj na pomoč svojemu očetu. Njegove poškodbe pa so bile tako hude, da je kmalu podlegel in je poklicani zdravnik dr. Matko mogel ugotoviti samo še smrt. Pokojni Savinc zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Vzrok nesreče bo podrobno ugotovila železniška komisija. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pooblačilo se bo po vsej državi, le v južnih krajih bo še precej jasno. Deževalo bo skoro povsod, posebno pa še v zahodni polovici in v severnih krajih. Temperatura se bo znižala na zahodu, v drugih krajih pa bo narasla. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Vreme se bo poslabšalo. Dunajska; v južnih Alpah oblačno, deževno in hladno. kraji in Ijndje Naši otroci iz WestSalije odhajajo Okrepili so se na morju in si ogledali Ljubljano Včeraj popoldne so prispeli v Ljubljano slovenski otroci iz NVestfalije, ki so letovali nekaj tednov v Kraljeviči v Domu Fra-nje Tavčarjeve. Na kolodvoru so jih sprejeli in toplo pozdravili predstavniki izse-Ijeniškcga odbora z dr. Jožo Bohinjcem ter številne predstavnice ljubljanskih ženskih društev. V njihovem spremstvu je 40 članska družba otrok in njihovih spremljevalcev odšla v Delavsko zbornico, kjer so jim postregli s kosilom. Po kosilu pa so krenili v Akademski kolegij, da si odpočijejo po napornem potovanju. sebno veliko zanimanje za topove, ki jih imajo zaklenjene v lopah, a so se jim zdeli nekam nedolžni, ko so zvedeli, da niso namenjeni vojni, temveč stoje v službi gasilstva. Z Gradu so se otroci nato podali nazaj v mesto k večerji, danes ot 9.30 pa se bodo z vlakom podali spet na svoje domove, v naročja svojih staršev, ki so jih posilali v s»vojo staro domovino z namenom, da jo — rojeni in vzgojeni na tujih tleh — spoznajo in vzljubijo. V nemali meri pa gotovo tudi zaradi tega, da spoznajo in slišijo materni jezik, ki ga komaj malo razu- Po Trticah se je deca zvedavo ozirala, pa }e bilo v Akademskem domn kaj težko misliti na resničen odpočitek kljub prestane-mu potovanj«. Malim radovednežem je od-•leglo. ko jih je ga. Cirila Štebi-Pleskova povabila na Ljubljanski grad, da se od tam zaradi pomanjkanja časa vsaj v glavnem za/gledajo po glavnem mestu Slovenije, domovine svojih staršev. Razgibana in vedra tako. da ji ni bilo poznati utrujenosti, se je mlada družba pojavila na Gradu, kjer si je vse temeljito ogledala in pozorno sledila zgodovinskim pojasnjevanjem ge. Šte-hijeve o preteklosti grajskega poslopja in grajskih prebivalcev od viteških davnin do osvobodilnih bojev zavednih Slovencev, ki so v grajskih ječah trpeli pod oblastjo tujega gospod&tva. Dečki pa so pokazali po- mejo, še težje besedujejo. Toda kar se tega tiče, je nepopolna organizacija zakrivila greh, ki ima za posledico, da odhaja danes skupina 40 westfalskih otrok nazaj v tujino, sicer zdravstveno okrepljena in po-življena ob obalah našega morja, toda ne da bi bila prav imela priliko slišati slovensko govorico. Ob morju je letovala sama zase. Komaj tri prve dni je bila v domu skupaj s slovensko rudarsko deco, potem pa je ostala sama zase pod nadzorstvom svojega spremstva. Od Slovenije pa je razen potovanja po slovenski deželi z vlakom odnesla le bežen ogled Ljubljane med popotnim odmorom, ker nezadostna sredstva niso dala, da bi bili otroci odšli tudi na domove svojih staršev, razkropljene po Sloveniji. nesrečam, ki groze zaradi dnevno naraščajočega prometa po mestnih ulicah pa tudi na deželi. Kakor so v bolnišnici ugotovili, je ponesrečenec Jože Hren. mizarski pomočnik, ki je bil zaposlen pri Rozmanu v Stanežičah pri Št. Vidu. Star je bil šeie 24 let. Dopoldne se je bil pripeljal v Ljubljano, ker je imel opravka pri tvrdki »Radio« v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Ko je kmalu opravil svoje naročilo, je spet zasedel kolo in se zapeljal naravnost v smrt. Tragična smrt z motorjem Ptuj, 15. septembra Včeraj se ie peljal z motorjem mehanik in trgovec Franc Sirec v Juršince. Ko je popravljeni motor oddal lastniku, se je bolel vrniti domov. Da pa bi mu ne bilo treba pešačiti, se mu je ponudil lastnik motorja. da ga bo odpeljal v Ptuj. Ko sta privo-zila do ovinka pri Gabemiku, je kokoš preletela cesto voznik se je je hotel izogniti, pri tem pa je motor v polnem diru zadel v kup gramoza, pri čemer sta oba vozača zletela po tleh. Dočim se lastniku motorja kakor tudj motorju ni nič zgodilo, je mehanik Sirec obležal v nezavesti. Zdravnik dr. Špindler ga je takoj spremil v ptujsko bolnico, kjer pa je poškodbam danes podle-deJ. Kipar Boris Kalin otvori razstavo V nedeljo ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu otvoril akademski kipar Boris Kalin svojo prvo kolektivno razstavo, ki bo izpolnila vse tri glavne dvorane in bo občinstvu stavila na ogled 43 umetnikovih del. To bo po dolgem času prva razstava te vrste in tolikšnega obsega v Ljubljani. Pred £N ,'A Smrtna nesreča na Masarykovi cesti Mlad kolesar je zavozil pod tovorni avto Ljubljana, 15. septembra Točno o.notdne je prišlo na Masarjrikovi cesti do hude prometne nezgode, ki je žal zahtevala mlado življenje. Ob tem času je vozil po Masarvkovi cesti v smeri proti kolodvoru težki Slamičev tovorni avto. ki ga je šofiral uslužbenec tvrdke Marjan Sosid. V kabini sta se vozila poleg njega še dva uslužbenca, ker so bili namenjeni na tovorni kolodvor nakladat paradižnike. Šofer je vozti % zmerno brzino in po desni strani ceste. Ob palači Vzajemne zavarovalnice pred stikom z Miklošičevo cesto je močno signalrzrrai. Ko je bil skoro rta vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste, je privozM na kolesiu po levi strani Miklošičeve ceste mlajtši kolesar z vidnim namenom, da bi zavil na levo po Masarvkovi cesti. Ko se je nenadno znašel tak pred tovornim avtomobilom, je pritisnil zavoro in obstal na cesti, držeč kolo med nogami. Šofer je zasiufft nesrečo, vendar na poft metra avtomobila ni mogel ustaviti. Leva prednja plat vozila je zagrabila kolesarja in ga z veliko silo butnila ob tla, da so šla prednja kolesa avtomobila preko btci-klja. nesrečnega kolesarja pa je vrglo pod avtomobil Šofer Sosič je avto ustavil na pet metrov, kar je bilo mogoče ie zaradi male brzine, s katero je vozrL Ponesrečenec je obležal pod avtom, iz obeh ušes mu je lila kri Bil je pri priči nezavesten. Reševalna postaja je bila brž na mestu ki je prepeljala nezavestnega kolesarja v bolnišnico. kjer pa je siromak kmalu umri. Usodno je bilo, da je kolesar vozil po napačni strani ceste. Verjetno tudi ne fcn prišlo do nesreče, ko bi kolesar ob zadostni prisotnosti duha vozil dalje, namesto da je kak) tik pred vozilom zavrl in stopil z nogo na tla. Zlo naključje pa je hotelo, da je imel prometni stražnik prav tisti trenutek izmeno straže. Oba stražnika sta ta čas opravljala formalnosti pri izmeni, tako da sta šla drug proti drugemu in si raporti.ra-la. Zato ni nobeden od njiju utegnil paziti na promet in na signale avtomobili sta, oziroma na kolesarja, ki je vozil v nesrečo. Ta nesreča je povsem dokaz, kako težka in odgovorna je služba prometnega stražnika, Komaj je bil za trenutek zaradi izmene odvrnjen od izvrševanja službe, že je prišlo do smrtne nezgode. Hkrati naj bo to grozeč oponrin vsem pešcem, voznikom in kolesarjem, da strogo vpoštevajo prometne predpise. Le tako se bomo izogniti leti je podobno, a manjšo kolekcijo razstavil akademski kipar France Gorse, ki se je tedaj preselil z Goriške, leta 1922. pa je v istem paviljonu razstavil mojster Meštrovič — razstavo, ki je bila pri nas doslej edina kiparska prireditev v večjem obsegu. Razstava Borisa Kalina bo obsegala sama nova dela, razen kakšnih šestih starejših, ki jih je umetnik uvrstil predvsem zato, da bo Včeraj smo poročali o avtomobilski nesreči, Id se je zgodila v noči od torka na sredo na cesti bliža vasi Zgornje Pijavško pri Krškem. Slika kaže tovorni avto, ki je pri umika zdrknil s cestnega roba v jarek tn z desno stranjo zadel ob gaber. IV kabini je sedel poleg šoferja delavec France Hladin z Dobrne, ki se je pri ndarcn ubil. Včeraj so ga v Krškem pokopali, orožniki pa poizvedujejo za avtomobilistom, ki je prenaglo vozil mimo tovornega avta in zakrivil nesrečo obiskovalcu viden razvoj njegovega ustvarjanja. Med razstavljenimi deli je 8 figur naravne velikosti, 8 kamnov. 3 dela v lesu, nekaj pečene gline, ostalo pa so portreti v bronu, kamnu in mavcu. Razen portretov in reliefa matere z otrokom, ki ga je na velesejmski razstavi kupil gosp. ban. so raz-sta\'ljena dela v pretežni večini kiparjeva last. Razen skulptur bo na razstavi tudi kakšnih 15 risb. Boris Kalin, ki spada v najmlajšo generacijo naših kiparjev, je po rodu tz Gorice. Kiparsko šolo je študiral v Ljubljani pri prof. Repiču, nato pa ie akademijo v Zagrebu, kjer mu je bil med dragimi učitelj mojster Meštrovič. Ko je prišel z akademije. se mu je odprla možnost praktičnega sodelovanja s kamnoseškim mojstrom Kunovarjem in na svetokriškem pokopališču je uvedel pra\i preobrat v zasnovi nagrobnih spomenikov. Med drugim je Boris Kalin ustvaril spomenik dr. Žerjavu, obenem pa je s kipi opremil več palač v Ljubljani in se udeležil mnogih kiparskih kon-kurenc. Tako je njegov osnutek za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. v Ljubljani dosegel največ točk. v Skopi ju pa je za spomenik kralja Petra 1. in Aleksandra I. odnesel drugo nagrado. V razgovoru o pomenu njegove razstave v Jakopičevem paviljonu nam je dejal: — 5 samostojnim nastopom pred javnostjo sem dolgo odlašal — zmerom sem bil prepričan, da je prva in najvažnejša stvar za kiparja čim večje znanje v obdelavi materiala. Največji dokaz za to resnico so nam stari mojstri. Šele ko sem se v raznih vrstah obdelave in v sigurnosti, kar se tiče obdelave forme, počutil doma. sem se odločil za s\'ojo razstavo. Raznega slepomišenja smo imeli Slovenci do nastopa mlajših kiparjev vse preveč. Moje kiparsko delo gre za tem, da se harmonija form in linij strne v celoto — v kip. Kadar gre za vsebino ki za kip sam ni odločilna razmerom že- 12. oktobra 1938. L prvo žrebanje J7. kola državne razredne Interije! 42.000 dobitkov ta 8 premij v znesku skoro 65,000.000 dinarjev ENAJSTKRAT so bile dobljene premije p« din 1,500.000.—, 1,200.000.— in din 1,000.000.— s pri nas kupljenimi srečkami! Cena srečk: Din Vi Vs V4 200.— 100.— 50.— Strogo solidna postrežba! Glavna kolek tura državne razr. loterijo A. Rein i drug ZAGREB Ilica IS* — Gajeva 8. lim, da pokažem ljudem, kaj je lepega na svetu — grozot imamo iz vojne in miru že zdavnaj čez glavo. A kadar že nanese, da moram oblikovati te grozote, jih hočem zmerom pokazati tako. da znamo ceniti lepoto. L. M Strahovita železniška nesreča šest mrtvili in mnogo ranjenih pri Ovčarski Banji Beograd, 15. septembra. Pri Ovčarski Banji se je primerila v sredo velika železniška nesreča. Treščila sta brzovlak iz Beograda in mešanec. ki je privozil iz Sarajeva. Ob silnem udarcu so se popolnoma razbili lokomotiva, dva furgona in trije vagoni mešanega vlaka. Brzovlak pa je bil le malo poškodovan. Nesreča se je pripetila, kakor vse kaže, po krivdi strojevodje brzega vlaka, ki bi se moral na postaji Ovčarska Banja, kjer se običajno sreča z mešancem iz Sarajeva, ustaviti, a je vozil dalje. Vlakovodja je na vso srečo opazil po signalu, da je bila proga zaprta in je ustavil vlak na drugem koncu postaje. V tistem hipu pa je že pi4-vozil iz nasprotne smeri mešani vlak in se zaletel v brzovlak. Trčenje je bilo strašno. Več vagonov je bilo razdejanih in izpod ruševin je bilo slišati obupne vzkrike ranjencev. Med potniki sta bila tudi neki slovenski zdravnik in neki sanitetni polkovnik, ki sta ranjencem takoj priskočila na pomoč. Iz Cačka je pozneje privozil posebni vlak, ki je ranjence odpeljal v čačko bolnico. Pri nesreči se je ubilo 6 potnikov, 16 ljudi je bilo nevarno. 20 pa lažje poškodovanih. Nekateri od ranjencev se bore s smrtjo. Silno neurje nad Mariborom in okolico Na več krajih je med nalivom treščila strela Maribor, 15. septembra Danes okrog 17. se je nad Mariborom in okolico na gosto zastrlo nebo, vlila se je silna ploha, vmes je grmelo in treskalo. Med drugim je strela udarila v domačijo posestnika Glaserja pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Domačini in sosedje so takoj začeli reševati živino iz gorečega hleva. Poleg domačih so prihiteli na pomoč še pesniški in mariborski gasilci ter gasilci iz bližnje okolice. Pri Devici Mariji v Brezju je bil med nevihto na verandi novo zidane stavbe 26-letni delavec tvornice Doetor in drug iz Maribora, Franc Kos. šel je na verando po orodje, v tem hipu je pa že treščilo v beton, od tam je strela šinila proti Kosu. Vrglo ga je, da je omamljen in deloma ožgan obležal nezavesten. Reševalci so ga jadrno prepeljali v bolnišnico in zdravniki upajo, da mu bodo kljub hudim opeklinam rešili življenje. Moderna ubožnica v Novem mestu bo kmalu urejena — Prostora bo za 40 oseb Novo mesto, 15. septembra Da bi prišli do svoje strehe mestni ubožci, katerih število tudi v Novem mestu ni majhno, si je novomeška občina že pred leti nadela nalogo, da zgra<£ ubožnico. Ustanovil se je poseben gradbeni fond, ki je zdaj narasel v zadovoljivo vsoto, še pod županovanjem odvetnika dr. Režka je občina kupila od k on ven ta usmiljenih bratov staro poslopje pod kapitljem, kjer so bili po vojni prostori davčnega urada Hiša je bila v zelo slabem stanju, nepripravna za stanovanja. Zaradi pomanjkanja stanovanj pa so zadnja leta vendarle tam prebivali mestni ubožci Naposled se je mestna občina. odločila, da stavbo popolnoma preuredi. Delo se je pričelo že poleti in stavba dobiva iz dneva v dan popolnejše Bce. V ubožnici, ki bo zgrajena po vseh nar-čelih moderne higiene, je projektant predvidel poleg lepe vnanjosti v pristnem domačem slogu naslednje prostore: v pritličju bo velika kuhinja, shramba in jedilnica za 40 oseb, zaprta s stekleno verando, pisarna uprave, soba za upravitelja in soba za služinčad. Veranda vodi na obširni vrt. V prvem nadstropju bodo prostori za 20 žensk, vsaka bo imela poleg postelje omarico za obleko mizico in stoL V vsakem nadstropja bo velika kopalnica, angleški WC in veranda. V drugem nadstropju bodo nastanjeni moškL Na podstrešju pa bodo prostori za likanje, shramba za perilo in prostori za služinčad. Mestna občina je vsa dela oddala domačim obrtnikom, zidarstvo je prevzela tvrdka Rataj. Stavba, ponos Novega mesta, bo v kratkem pod streho. Prvi parlament slovenskih učiteljev dne IS* septembra 1868 v Ljubljani Ljubljana, 15. septembra Od Napoleonove Ilirije, ki je vsaj za kratko dobro združila velik del slovenskih dežel, ni ugasnila želja po »Zedinjeni Sloveniji«. Revolucionarno leto 1848. je razgibalo vse narode v Evropi, tako tudi avstrijske, v borbi za narodne pravice. Dunajska »Slovenija« je stavila zahteve na podlagi prirodnega prava: 1. zedinjeno Slovenijo; 2. enakopravnost slovenščine v šolah in uradih; 3. neodvisnost Avstrije od Nemčije. Obenem se je tudi že pojavljala misel političnega ilirstva, združenja s Hrvati in Srbi. Za to idejo so se navduševali predvsem Štajerci, zlasti Stanko Vraz in dr. Muršec ter koroška Slovenca Matija Ma-jar in Andrej Einspieler. Tudi graška v Slovenija« se je pridružila temu pokre-tu. Leto 1848. je minilo v idealnem navdušenju, na praktično izvedbo po takratni narodni voditelji zaradi pomanjkanja narodne zavesti in politične izobrazbe naroda niso mislili. Nato je sledil prosluli Bachov cbsolutizem, ko smo spali Slovenci globoko politično spanje, šele šestdeseta leta minulega stoletja so prinesla Slovencem večji politični in narodni razmah. Z oktobrsko diplomo 20. oktobra 1860. so dobili avstrijski narodi svoje ustavne pravice nazaj. Leta 1861. je bila izročena avstrijskemu ministrskemu predsedniku Schmerlingu spomenica z 20.000 podpisi, s katero se je zahtevala narodna enakopravnost v šolah in uradih, namesto zedinjene Slovenije pa le še deželna avtonomija. Tem živahnejše se je razgibalo med Slovenci notranje narodno delovanje. Od leta 1861. naprej so se začele ustanavljati narodne čitalnice: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ljutomeru, Ptuju, Celovcu, Gorici, Trstu ter ostalih mestih. Tako je naraslo njihovo število do leta 1870. že do šestdeset. Leta 1862. je bil v Ljubljani ustanovljen Južni Sokol. Nato sta začela delovati tudi Slovenska Matica in Dramatično društvo. V tem desetletju so začeli izhajati politični listi: 1863. »Naprej« v Ljubljani, nato »Primorec« v Trstu, »Domovina« v Gorici in leta 1868. »Slovenski Narod« v Mariboru. Tudi politična dru-šta so začela delovati: v Ljubljani »Slovenija«, v Trstu in Mariboru »Edinost«, v Gorici »Soča« in v Celovcu »Trdnjava«. Zakon 15. novembra 1867., ki je zopet dovoljeval zborovalno pravico, je tudi omogočil eno izmed najlepših dob našega narodnega življenja, dobo narodnih taborov, katere so začeli prirejati po češkem vzorcu pod milim nebom, že takoj prvo leto, 1868., so bili trije tabori: 9. avgusta v Ljutomeru, 6. septembra v Žalcu in 18. oktobra v šempasu pri Gorici. V tem letu so se oglasili pa tudi slovenski visokošolci in učitelji. Nad sto slovenskih akademi- kov, med njimi poznejS. odlični narodni in kulturni delavci, kakor Anton Tomšič, urednik »Slovenskega Naroda«, pisatelj Josip JurSč, Fran Leveč, dr. Samec itd., je zahtevalo na svojem zborovanju 14. avgusta 1868. v Ljubljani jugoslovensko univerzo v Zagrebu in slovensko pravno fakulteto v Ljubljani. Ze takrat so vzdrževali stike s srbskim dijaškim društvom »Srbsko OmladiiKK v Novem Sadu. V tem letu so stopili na plan tudi slovenski učitelji na Kranjskem. Nad 150 IjudskošoLskih učiteljev se je zbralo 15. septembra 1868. k L občnemu zboru v Ljubljani. Urednik Učiteljskega Tovariša, ljubljanski učitelj Andrej Praprotnik, je posvetil »deležnikom pervega občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem« pesem: Zdravo, vrti bratje zbrani! Enkrat ugoden nam je čas, prvič v befi. tu Ljubljani zlata sloga objema nas. Pred občnim zborom v mestni dvorani je bila maša v stolnici, kjer je učiteljski pevski Zbor izvajal Belarjevo mašno pesem »Oče večni v visokosti«. Poleg c. kr. vladnega komisarja in šolskega svetovalca, prošta dr. A. Jarca, so se udeležili zborovanja: višji šolski nadzornik ljubljanske škofije kanonik Jurij Zavašnik stolni dekan in kanonik, poznejši ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar; kanoniki Jurij Vole, Fran Kramar, Jožef Hillmayer, Peter Urh; župnik in državni poslanec Lovro Pintar; urednik »Zgodnje Danice« Luka Jeran in prof. Anton Lesar. Cerkev je bila torej v znamenju časa in v duhu razmer zelo častno zastopana, v dobi konkordatne šole, ki pa je bila v zadnjih izdihih, že leto dni pozneje (1869.) je Izšel novi šolski zakon, ki je izročil ljudsko šolo v posvetne roke. Cerkveno nadzorstvo pa je zagovarjal tudi državni poslanec dr. Lovro Toman in cek> urednik »Slov. Naroda« Anton Tomšič je zahteval v 1. številki dne 2. aprila 1868., »da se ]ju'dska šola ne loči od cerkve in da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje«. Poleg omenjenih zastopnikov cerkve so prišli na učiteljsko zborovanje tudi ljubljanski župan in deželni odbornik dr. Etbin H Costa; urednik »Novic« in deželni odbornik, deželni in državni poslanec dr. odobrnik, deželni in državni poslanec dr. Lovro Toman, prof. Valentin Konšek in ravnatelj mestne glavne šole Janez Rozman. _ »Opravilni red« za zborovanje je določal, da se mora dnevni red obravnavati samo v slovenskem jeziku, le debata je bila dovoljena poleg skrvenske tudi nemška Predsednik zborovanja je bil učitelj Andrej Praprotnik, zapisnikarja pa Fran Gerkman in Matej Močnik. Predsednik je v svojem pozdravnem govoru izvajal, da »je postava od 15. novembra 1867. o pravici prirejati shode ali tabore tudi učiteljem široko odprla vrata v zbornice. Sicer smo imeli tudi poprej shode in zbore, toda le v posameznih okrajih in po odkazani poti. Prav naravno je in človeškemu srcu vraščeno, da človek najrajši živi in dela v družbi. Posebno pa se je treba združevati onemu, ki nima stalne podpore in se mora sani truditi in boriti z viharji vsak- danjega življenja. Kdo ne bi mislil tu ljudskega učitelja! Ali ne potrebuje ravno ljudski učitelj največ moralne moči in možate zavesti? Ali ni učiteljski poklic med najimenitnejšimi in težavnimi poklici na svetu? Ali ni ravno ljudski učitelj v družabnem življenju najbolj zapuščen in najslabše plačan?« Vrsto referatov je začel mladi ižanski učitelj Fran Govekar, ostali referenti so bili še Matej Japei, Feliks Stegnar in Matej Močnik. Vsa poročila so bila podana y slovenskem jeziku, le v debati sta se oglasila v nemščini kočevska učitelja Janez Eppich in Janez Erker. Zborovalci so se soglasno izjavili za štiriletno učiteljsko izobrazbo, zadnje leto naj bi se učiteljski pripravniki vežbali na c. kr. normalki in v mestni glavni šoli. Splošna je bila zahteva, da »bodi ves pouk na narodni podla" gi in zoper to, da bi se vsi otroci v ljudski šoli silili s tujim jezikom, ker vsi se ne šolajo dalje, čemu bi se zaradi nekaterih učencev v šoli morah vsi drugi učiti tujega jezika in da po tej poti manjka časa za drug dejanski pouk. Ljudske šole niso le za to, da bi učence pripravljale za srednje šole, temveč so šoie za ljudstvo. Za gospodarski in obrtni pouk so potrebne domače knjige. Učiteljski pripravniki naj se v tem praktično vežbajo.« Na zborovanju se je razpravljalo tucfi glede nerednega šolskega obiska, češ da je »kriva dostikrat revščina ljudi, pa tudi nk za spoved in obhajilo, ko ta nk mine, le še zanikrni v šolo hodijo. Duhovni se naveličajo opominjati, da je le njib reč opravljena.« Glede materijalaega položaja u&teljstva se je ■domače vesli * Drugi nočni brzovlak Ljubljana—Beograd ostane še v prometu. Sezonski nočni brzovlak med Beogradom in Jesenicami bi moral po voznem redu z včerajšnjim dnem prenehati obratovati. Generalna direkcija državnih železnic pa je odredila, da bo vozil ta vlak še dalje do konca oktobra in kasneje še ob večjih praznikih. Vlak odhaja iz Beograda ob 20.55 in prihaja v Ljubljano 7.26, na Jesenice pa ob 9.34. V obratni smeri odhaja z Jesenic ob 20.15, iz Ljubljane ob 22 in prihaja v Beograd ob 8.16. * Samozaložnikom siovenSKih knjig. Društvo slovenskih književnikov proai vse samozaložnike leposlovnih ali znanstvenih knjig, ki so jih izdali od 1. 1918. do 1938 (v Jugoslaviji), naj bi poslali za letošnjo razstavo slovenske knjige v Ljubljani po en izvod, ki se po razstavi nepokvarjen vrne lastniku. Knjige se bodo sprejemale od 20. do 24. t. m. v Trgovskem domu. Razstava bo od 2. dno 12. oktobra. Brez knjig samozaložnikov bi ne bila popolna. * V tednu Rdečega križa b« Radio Ljubljana uvrstila med svoj spored sledeča predavanja: v ponedeljek ob 19.50: O namenih Rdečega križa in o samarjanskem delu Rdečega križa C g. dr. Pranta Mis), v torek oola. potem ko je svoja očala še obesil na bližnje drevo. Točni vzroki bogataševega samomora niso točno znani zdi se pa. da ga Je zelo potrla bolezen in pa neprijetne posledice nek« menice, ki jo je bil svoj čas podpisal. a— Konec kopalne sezone. Mestno avtobusno podjetje je ukinilo vožnje na Mariborski otok. S tem je letošnja kopalna sezona v kopališču na otoku oficielno zaključena. a— Gledališke novice. Kakor je razvidno iz razpisa letošnje gledališke sezone, zlasti za uradniške abonente, so tudi letos cene uradniškim abonentom ostale tako znižane, da se vsak narodno zavedni uradnik že sedaj lahko odloči za abonma. Zadnji rok za lanske gledališke abonente poteče v soboto 17. t. m. Zato se v interesu starih abonentov priporoča, da se vsaj do sobote popoldne odločijo za obnovitev abonmaja. a— Trgovska nadaljevalna šola. V nedeljo 18. t. m. bo od 10. do 12. ure vpisovanje v vse razrede v upraviteljevi pisarni Zrinjskega trg 1, pritličje. Izpričevalo, rojstni list. 2 izpolnjeni rodovnici in potrdilo o plačani šolnini, ki ga prejme vsakdo v pisarni Združenja trgovcev, naj prinese vsakdo s seboj! Vse drugo pri vpisovanju. Upraviteljstvo. Iz Trbovelj t— Lepo u>pelo tekmo koscev je priredilo prejšnji četrtek društvo kmetskih fantov in deklet e Sv. Planine. Na travniku g. Ko-lonca v Gaberskem e« je zbralo lepo število gostov, ki so v gostih vrstah obstopili zeleno tekmovališče. Točno ob treh je prispela pestra povorka velikih in malih koscev, njim na čelu zastavni fantje v domačih nošah in dekleta. Prireditve se je 1*»-leg narodnega poslanca g. Pleskoviča udeležil tudi tajnik zveze kmečkih fantov in deklet g. Drago Košmerlj iz Ljubljane, ki je prireditev otvoril s primernim nagovorom. v katerem je poudaril, da so težave slovenskega kmetskega stanu kljub devet-desetletnemu svobodnemu razmahu našega kmetovalca še vedno velike, siromaštvo in kočaretvo preočitno. Govornik je pozval k složnemu delu in stremljenju za Čim večjo semoizobrazto kmetskega stanu. Zanimivo tekmo, ki smo jo videli prvič v Trbovljah, je na startni strel otvorilo deset strumnih mladeničev, ki so kaj urno zarezali s koprni v zeleno livado. Tekmovališče je bil zaradi močvirnosti nekoliko teža vino. vendar so tekmovalci pokazali zadovoljive uspehe. Najbolje je odrezal Joško Matko, ki je pokosil red v šest in pol minute v širini 4.85 m. Sledila je še tekma petih majhnih koscev, med katerimi je zmagovalec dosegel čas 7.50 minut in kosno širino 3.80 m. Tekmovalni prostor je iznašal za velike tekmovalce ploskev 50 x 30 m, za male 44 x 20 m. Cen i In a komisija se je o tekmi izrazila pohvalno. Želeti bj bilo. da se uspehi prihodnjih tekem razglase tudi gledalcem, tekmovalci pa vzpodbudijo z nagradami. t— Sresko načelstvo v Laškem je razglasilo, da je s 13. t m. v trboveljskem okraju prestala nevarnost slinavke in parkljevke ter je prekinilo vse odredbe o zatiranju te bolezni. Prebivalstvo se opozarja, o'a vsako sumljivo oboi j ©nje živine prijavi ne-mudno občini Iz Ptufa j_ Konji so pohodili dete. Posestnik Horvat iz Gornje Jablane je peljal krompir z njive. Nasproti mu je hitela 21etna hčerka. Malo preden je pritekla do konj, ki so bili vpreženi v voz, pa je padla in so jo konji pohodili!. Ima zelo hude poškodbe po glavi in po telesu. j— Ptuj je dobi? slovensko drogerijo. V Ptuj se je preselil slovenski drogerist, ki je na Slovenske mtrgu odprl drogerijo. Svoj iokal je preuredil zelo lepo, da je v okra^ Ptuju. Obeta se tudi, da bo v Ptuju ©tvorila svojo obrt slovenska modistka. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! I KINO SLOGA — TEL. 27-30 SAMO ŠE DANES! — Odlično filmsko delo slavnega francoskega igralca Paula Muni-«, v vlogi Luisa Pasteurja: REŠITELJ ČLOVEŠTVA 1 ■ nika in Jalovca, da niso s prvim navalom I upadle v Planico. Preslabi so bili severni vetrovi in grebeni gor&, navala juga in zahteve časa niso vzdržali. Bale meglž so se začele valiti izpočetka preko Kotovega sedla in Ozebnika. Proboj juga je bil gotov. Megle in oblaki, ki so čakali na ostrih in dolgih grebenih planiških sten, so se i spustili navzdol preko sten v dolino. Gnane po jugu so kmalu dosegle gozdove, se razlile preko travnikov in dosegle vas. Povsod je postalo mračno in hladno. Vse je pričakovalo zime. Dobro poznajo Ratečani čas in življenje v njem. Pred dežjem in meglami so pospravili skromne poljske pridelke in si pripravili drva za dolgo zimo. Za meglami, ki so bile bele in lahke, a mrzle, so priplavali in končno z vetrom »prihrumeli temni, zgoščeni oblaki, polni vlage. Vlivali so vodo in kar konca ni hotelo biti. Letos jim vreme itak ni prizaneslo, venomer je preveč prilivalo. Tudi tega so se privadili. Samo poleti je bilo to vse bolj naglo, nevihte so strašile ljudi na poljih, senožetih in gozdovih, kratke so bile in ognjene. Mnogokrat se je tako sredi najhujšega naliva pokazala visoko kje pod gorami goreča, ognjena baklja. Treščilo je v mecesen ali že ves okleščen borovec, ki je že Bog ve koliko let kljuboval vsem plazom In viharjem rfme. Sredi poletja Je tako enkrat udaril Elija v košato smreko vrh Slemena. Pod njo je vedrilo štirideset ovac, vse je blisk na mestu ubil. Da, težko je delo naših gorjancev. Po letnem delu so vsako jesen izmučeni. Zgarani in izse-sani, polni žuljev, kljub znoju in trudu ljubijo ti gorski ljudje zemljo, preorano in prekopano, ki jim daje boren kruh. Kolikokrat jim hudournik nanese na lepo obdelan travnik gramoza, da je podoben sipini. Očistijo ga in vzljubijo še z večjo ljubeznijo. Kolikokrat se pobijejo in zgube ovce; tudi to preboli gorjanec in drugo pomlad jih požene znova v planino. Nič ne pomaga, ljudstvo ljubi zemljo, zraslo je z njo, ne more se ločiti od nje. Megle se niso več odtrgale od takrat, ne zapustile gozdov, mirno so obstale. Iz oblakov nad njimi pa se je vlivalo vedno bolj. V gozdu je mirovalo, le kaplje so padale in udarjale na listje, skoraj enakomerno, a naglo. Po tokavah se je čutilo, da je voda narasla, nosila je s seboj kamenje in valila skale, da je votlo bobnelo. Slednjič, ko je potegnil severni veter in so sipine pod stenami parasle v visok stožec, so se posušile megle, veter pa je razgnal in potisnil vlažne oblake nazaj preko sten in gorS, postalo je resnično mrzlo. Tokave so se še dolgo odtekale. Ko pa se je nebo zjasnilo in so oblaki zapustili grebene, smo zagledali gore globoko zasnežene in prevlečene s srebrnim pajčolanom. Sneg na gorah ni več skopnel. Lepe so pobeljene gore, rubinasto-rdeče v jutranjih in večernih zarjah, čez dan pa podobne kristalom in srebru. Hladno je bilo po Planici. Govejo živino so morali odgnati, da bi je ne zapadel sneg. Zagnane ovce, ki so se pasle pod skalami na goličavah, so vekale na vseh koncih. Pod Pečmi in Stragom, na Koto- vem sedlu, Slemenu, v Podrt ju in na Ovčji strani, povsod je vekalo in klicalo. Na Gruntih, Vopah in Kumljih so bile le prošnje izgubljenih in premraženih ovac naj-silnejše. Za malo mašo so se zbrali rateški fantje v Tamarju, opremljena, da gredo iskat zagnano drobnico. Ves dan in še nekaj dni potem je bilo veliko klicanja in prisluškovanja za zvonci. Nekateri so svoje kmalu dobili zbrane, drugi pa so iskali dalje. Planica je bila polna klicov in vekov. Koliko ovac se je zaskočilo v peči, kjer niso našle več izhoda! Reševati jih je bilo treba, nositi nad prepadi, po gredah in policah. Znajo to rateški fantje, znajo in navajeni so plezanja. Dedovali so in v krvi nosijo to od svojih dedov in očetov, ko so le-ti s puško v roki hodili po prepovedanih potih v gore. Rešili so nekJS ovac, a pogrešali še mnogo. Prehodili so vse robe. stene in grebene, sem pa tja so našli še katero živo, veliko pa tudi sledov poginulih. Nekaj so jih izvabile koritniške in trentarske zeli, težko jih je bilo preko gora prignati domov. Izmučeni so se vračali po iskanju. Ko »stali vrhu grebenov in gledali v Planico, so globoko pod seboj opazili izpremeiafbo: poprej zeleno senčno bukovje je krvavo-rjavo pordelo in se pognalo po robeh in žlebovih navzgor proti skalam, da je bilo videti, kakor da se zublji plamenov dvigajo navzgor. Nizko na Goličavah so mecesni izpremenili svoje sveže zelenilo v zlatičasto barvo. Le smreke in borovci so ostali temno-zeleni. Vsaka rast ima svoje barvilo, ki se združi v lepo jesensko-barvno harmonijo. Sestopili so gorjanci navzdol. V gozdu jim je pod nogami zašumelo prvo odpadlo listje, za njimi so z juga prišli znova oblaki, go-sfi m sneženi, da so bili grebeni podobni belcem z vihrajoče grivo. Lepo je na Kofcah ▼ udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstm prehrani, ki jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo m duha. — ^^^^^^Vs^elodnevn^rftrb^i^Sj^^^OtTOC^^^gc^^^^^^^^ Gospodarstvo Apelacijsko sodišče o likvidaciji Električne zadruge v šiski Rekurz, ki ga je vložilo načelstvo zadruge, je apelacijsko sodišče zavrnilo V zače»ku avgusta smo na tem me-.iu oo^avili besedilo sklepa okrc.av-ga kot trgovskega sodišča v Ljubljani v zade vi likvidacije Električne zadruge v šiški. Prošnjo načelstva, da se vpiše v zadružni register likvidacija zadruge in da se imenujejo za likvidatorje člani načelstva, je sodišče odklonilo, ker nasprotuje zakonu in pravilom. Stališča zadružnega revizorja Tirša in načelstva, češ da zadruga nima več članov, ker dobavlja od 1. aprila t. 1. vsem zadružnikom električni tok mestna elektrarna in ker po točki 8 čl. 4 zadružnih pravil preneha članstvo s pri-četkcm sprejemanja električnega toka od kake druge elektrarne, je okrožno sodišče zavrnilo. Omenjena določba pravil more biti mišljena samo kot kazen za tistega člana, ki bi pričel jemati tok od tuje elektrarne in bi s tem škodoval lastni zadrugi. V našem primeru pa je načelstvo s kupoprodajno pogodbo prisililo člane, da morajo jemati tok od mestne elektrarne. V zakonu in pravilih ni nikjer predvideno, da bi načelstvo smelo konstatirati, da je zadruga prešla avtomatično v likvidacijo, ker nima članov. Zato bodo morali zadružniki na občnem zboru sklepati o nadaljnjem obstoju ali o razdružitvi zadruge in razdelitvi premoženja. Zato brez sklepa občnega zbora torej ne more priti do raz-družbe. Stališče načelstva nasprotuje tudi logiki, kajti če zadruga nima več članov, tedaj tudi prejšnji člani načelstva niso več legitimirani k nobenemu predlogu v imenu zadruge. Glede na gornji sklep sodišča je zadružni revizor „g. Tirš napisal v »Slovencu« daljši članek, kjer ugotavlja, da je bil čl. 4 pravil leta 1933 spremenjen v točki 8 in skuša dokazovati, da je bil s to stiliza-cijo točke 8 urejen pravni položaj članstva za trenotek, ko občina prevzame omrežje. Da je tako dokazovanje privlečeno za lase, smo že zadnjikrat na tem mestu pojasnili. V svojem članku je g. Tirš med drugim omenil, da je Električna zadruga proti sklepu okrožnega sodišča vložila rekurz na apelacijsko sodišče. Rekurz zavrnjen Rekurz Električne zadruge je apelacijsko sodišče v Ljubljani zavrnilo s sklepom od 2. septembra t. 1. Apelacijsko sodišče je zavrnitev rekurza utemeljilo v glavnem takole: V stvarnem ln pravnem položaju se rekurz tiče utemeljitve pobijanega skle. pa. K rekurznim izvajanjem ugotavlja apelacijsko sodišče, da so v rekurzu iznešeni »rrotivi« za nastanek določila 8. točke čl. 4 pravil v nasprotju z vsebino zapisnika občnega zbora z dne 18. junija 1933. Po tem zapisniku je bil čl. 4 pravil dopolnjen s točko 8 in z nekaterimi drugimi točkami le zaradi tega, ker se je izkazala potreba, da pravila jasno določajo, kdaj preneha članstvo, da se pri zadrugi ne bi nabirali člani, ki z njo nimaio nobenega poslovnega stika več in bi lahko deloma proti interesom ostalih članov, in je zaradi tega potrebno določilo, da takim članom pre- neha članstvo. Ne drži torej trditev rekurza, da je načelstvo na tem občnem zboru predlagalo tako dopolnitev čl. 4 pravil le zaradi nameravane prodaje električnih naprav mestni občini. Ze vsebina navedenega zapisnika kaže, da je razlaga določbe čl. 4 točke 8 pravil v sklepu okrožnega sodišča pravilna in je zato pravilen tudi zaključek, da zadružniki niso prenehali biti člani zadruge v smislu pravil (čl- 4, točke 8) s tem, da dobivajo sedaj električni tok od mestne občine. Vsi ti zadružniki so še danes člani zadruge ter nasprotuje pravilom in zakonom nazi-ranje načelstva in revizijskega poročila od 11. julija 1938, češ da je zadruga zaradi tega. ker nima več članov, prenehala obstojati in se je razdružila. Revizijsko poročilo v zvezi s kupno pogodbo od 20. novembra 1937 ne more biti merodajno in tudi ne more nuditi nikake podlage za pravilno presojo, ali je zadruga prenehala obstojati, ker so za to merodajna le pravila s pravilno razlago ter zakon. čim pa ima zadruga za glasovanje upravičene člane (zadružnike), je po § 36 zadružnega zakona razdružba mogoča (razen v primerih točke 1, 3 in 4 5 36, ki pa tu ne prihaia v poštev) le po sklepu občnega zbora (točka 2 § 36), kar pravilno poudarja pobijan sklep okrožnega sodišča. Trditev rekurza. češ da že sklep občnega zbora od 4. julija 1937 očitno kaže, da je ta občni zbor zastopal stališče, da bo po sklepu kupne pogodbe z mestno občino zadruga prenehala obstojati, odnosno da je s tem sklepom in pooblastilom občnega zbora že v tem pogledu vse urejeno, ne more sodišče upoštevati, ko se v rekurzu niti ne trdi, niti je dokazano, da bi bila razdružitev zadruge na dnevnem redu do-tičnega občnega zbora in da bi bil občni zbor pravilno sklenil, naj se zadruga raz-druži in nai stopi v likvidacijo. Sicer pa je upoštevati še naslednje: V rekurznem spisu se trdi, da ie ta občni zbor od 4. julija 1937 pooblastil načelstvo. da sklene z mestno občino kupno pogodbo; potem pa mora vendar biti tu še orsran zadruge, ki naj preizkusi, ali je načelstvo v redu in v smislu naročil izvršilno dano pooblastilo ali ne. To je docela jasno pri pravilnem pojmovanju zadružnih pravil in zadružnega zakona ter sploh zadružnega delovania. Zato ne erre, da bi načelstvo po sklepu kupne pogodbe na podlagi napačnega razlaganja določil čl. 4, točke 8 pravil enostavno črtalo vse zadružnike iz Imenika in se postavilo na stališče, da .ie zadruga s tem prenehala obstojati. Vse navedeno dokazu ie, da zadružniki še niso prenehali biti člani zadruge zaradi tega, ker soposrodbena stranka dobavlja zadružnikom električni tok. Neosnovanemu rekurzu torei apelacijsko sodišče torej ni moerlo ugoditi. . Ker načelstvo zadruge nima nadaljnje možnosti rekurza proti sklepu aoelacijske-ga sodišča bo moralo sedaj ugoditi zahtevi in predlogu zadružnikov, da se skliče izredni občni zbor. Svojevrstna konjunktura Zanimivo je tudi omeniti, da vlada v nekaterih avstrijskih gospodarskih panogah trenutno svojevrstna konjunktura, ki je v zvezi z izseljevanjem Židov. 2idovski izseljenci, kakor znano, ne morejo iznesti iz Avstrije svojega premoženja in zato skušajo vzeti s seboj čim več predmetov, ki se priznavajo kot prtljaga. Tako kupujejo židje obleke in čevlje, perilo, športne predmete, ure in zlatnino itd. Povpraševanje po žepnih in zapestnih urah se je tako povečalo, da so se pri trgovcih zaloge že občutno zmanjšale in mnogi trgovci ne morejo tako naglo dobaviti novega blaga. Gospodarske vesti = Nadaljnja oslabitev angleškega funta in dotok zlata v Ameriko. Ponovno smo že poročali, da je v zadnjih mesecih angleški funt polagoma popuščal in je bilo to PQP"-i-ščamje v zvezi s prizadevanjem Anglije, da vzpostavi staro relaci:o nasproti ameriškemu dolarju, ki znaša 4.867 dolarja za 1 funt. Do srede avgusta je v resnici tečaj funta v dolarjih popustil od prejšnjih 4.95 do 4.98 na 4.87 m je funt s tem dosegel staro pariteto. Toda v zadnjih tednih je funt nadalje polagoma popuščal v nasprotju s prvotnimi informacijami, da obstoja le namera doseči staro relacijo nasproti dolarju. V sredo je funt prvikrat popustil pod 4.80 in je bii zabeležen leča i 4.79. Celotna oslabitev funta od spomladi znaša okrog 3 in pol odstotka. Vzporedno z oslabitvijo funta se polagoma dviaa tudi cena zlatu na london ski borzi, ki ie dosegla 144.11 šilinga za unčo. V zadnjih tednih je moral angleški valutni intervencijski fond oddati že prav znatne količine zlita. Zlato je odšlo po večini v Zedrnjeue države. Od začetka avgusta je prispelo iz Anglije v Ameriko za 100 milijonov dolarjev zlata, za okrog 30 milijonov dolarjev pa je zlata na potu iz Anglije v Ameriko. Ameriške zlate rezerve so v avgustu že prekoračile 13 milijard dolarjev jn imajo sedaj Zedinjene države 55% vsega monetarnega zlata na svetu. rSatTTE BRITVICE BRITVICE uporablj'ene v G I LLETTE aparatih omogočajo ugodno britje Ukinjenfe carinske meje med Nemčijo in Avstrijo Do 1. oktobra bodo v Avstriji uveljavljene nemške carine Kmalu po združitvi Avstrije z Nemčijo je nemška vlada ukinila vse nemške carine na avstrijsko blago pri uvozu v Nemčijo, medtem ko so ostale nadalje v veljavi stare avstrijske carine pri uvozu nemškega blaga v Avstrijo. Avstrijskih carin ni bilo mogoče takoj ukiniti zaradi znatnih razlik med cenami nemških in avstrijskih izdelkov. Vrhu tega so avstrijski gospodarstveniki že od početka izražali bojazen pred poplavo nemškega blaga na avstrijskem trgu. Vse prizadevanje nemške gospodarske politike v Avstriji je šlo zadnje mesece za tem, da se izenači nivo avstrijskih in nemških cen, tako z izenačenjem davčne obremenitve, kakor tudi z vključitvijo avstrijske produkcije v nemški sistem nadzorstva in določanja prodajnih cen. Kmalu po »anšlusu« so bile ukinjene avstrijske carine le za tako nemško blago, ki se v Avstriji ne proizvaja. Pred dobrim mesecem je nemška vlada napravila korak naprej in je ukinila v prometu med Nemčijo in Avstrijo eno tretjino še obstoječih avstrijskih carin. Sedaj pa poročajo z Du-naia, da bodo s 1. oktobrom ukinjene vse preostale avstrijske carine pri uvozu nemškega blaga in bo s tem docela odstranjena še obstoječa carinska meja. Obenem bodo uvedene nemške carine tudi na avstrijskih mejah, medtem ko sedaj še vedno veljajo pri uvozu iz inozemstva v Avstrijo stare avstrijske carine. Nemška konkurenca O tem vprašanju je te dni o priliki otvoritve dunajskega velesejma v imenu nemške vlade govoril nemški državni tajnik Brinckmann, ki je razpravljal predvsem o ukrepih za popolno združitev nemškega in avstrijskega gospodarstva. Pri tem igra najvažnejšo vlogo vprašanje iz- ,1, i i —n-------- Kmalu bo Planica pobeljena in bo dobila novo lice, ki izvabi v svoje okolje novih ljudi, da se naužijejo njenih krasot. Pridite vi, ljudje, pridite v modrih oblekah. nasmejanih in zdravih obrazov, pridite', kakor ste prišli vsako leto! Planica vas bo prav vedno poplačala — a nikdar razočarala. Kmalu bo vabila Svatna. kmalu zasneženi Tamar, Ozebnik in Kotova sedlo, v Karavankah pa Peč in Petelinjek. Vsak smučar je semkaj povabljen. Zasnežena in poledenela Mojstrovka. Travnik in Jalovec po so za najdrznejše. Vsak najde sebi razvedrila na rateških tleh in na raj-dah gora. V Ratečah je vedno velika izbira. £uro. ravnave cen, važno pa je tudi vprašanje, kako naj se avstrijski obrati racionalizirajo in kako naj se znižajo njihovi produkcijski stroški. Da se prepreči nadaljnje dviganje cen v Avstriji, je nemška vlada izdala znano prepoved povišanja cen. Izenačila je tudi železniške tovorne tarife. V železarski industriji so že stopile v veljavo kartelirane nemške cene. Glede predvidenega ukinjenja avstrijskih carin na nemško blago je državni tajnik dejal, da se sedanje stanje ne da več držati. Priznal je, da bi predstavljalo to ukmjenje carin na nemško blago veliko preizkušnjo za avstrijsko gospodarstvo, če bi bila Avstrija na mah izpostavljena nekontrolirani konkurenci od strani nemških podjetij. Zato je obljubil, da bo nemška vlada po ukinjenju carin skrbela za zaščito avstrijskega gospodarstva. Glede avstrijskega izvoza pa je dejal, da bo avstrijska izvozna produkcija zopet dobila prodorno meč, ki je danes oslabljena, ko bo povečanje notranjega konzuma v Avstriji omogočilo znižanje splošnih režijskih stroškov. Avstrijske trgovinske pogodbe bodo prenehale veljati V tej zvezi poročajo z Dunaja, da bodo v trenutku ukinjenja avstrijskih carm izgubile veljavo stare avstrijske trgovinske pogodbe s posameznimi državami. Ko je Nemčija v zadnjih mesecih sklepala trgovinske pogodbe, se je v večini primerov dogovorila, da bodo v trenutku ukinjenja avstrijske carinske samostojnosti stopile v veljavo nemške trgovinske pogodbe s posameznimi državami. Carinska priključitev Avstrije je bila prvotno zamišljena sele ob koncu leta, sedaj pa bo izvršena do 1. oktobra V avstrijskih industrijskih krogih vlada naravno bojazen pred konkurenco industrije iz Nemčije. Zato se vršijo ze sedaj pogajanja med avstrijskimi in nemškimi industrijami enakih strok zaradi zaščitnih ukrepov, ki gredo za tem, da nemška industrija ne bi takoj v pocetku uveljavljala svojo konkurenčno sposobnost na avstrijskem področju. Ti dogovori pa so mišljeni le za prehodno dobo. Številnim avstrijskim industrijskim podjetjem bo vključitev v nemško gospodarsko področje povzročila težave, ker so mnoga avstrijska podjetja zastarela in je vrhu tega določitev zamenjalnega ključa med šilingom in marko povzročila, da se je nivo cen v Avstriji nasproti nivoju cen v Nemčiji dvignil. = Mednarodna politična napetost in naše borze. Zaradi velike napetosti v mednarodnem položaju je tudi na naših borzah nastala precejšnja nervoznost. predvsem se je j zadaje dni pojavila velika ponudba nemških klirinških mark, ki so zadnje dni navzlic intervencije Narodne banke stalno popuščale in se je sedaj tečaj ustavil pri 14 din za marko. Kakor je znano, je Narodna banka že prejšnji teden določila, da bo držala tečaj 14 din kot najnižjo mejo. Tudi včeraj je bila ponudba mark prav znatna, medtem ko je bilo kupcev le malo. Po-nudeno blago je morala prevzeti Narodna banka. Na terminskem tr-gu, kjer ne intervenira Narodina banka, pa so tečaji padli izpod 14. Tudi na našem efektnem tržišču se opaža že nekaj dni nervoznost. ki ima za posledico, da so tečaji nekoliko popustili. Vojna škoda, ki se je sredi preteklega tedna. držala na vjšimi preko 480, je v torek popustila na 473, v sredo na 470. včeraj pa na 462. 6% begluške obveznice so se včeraj trgovale v Beogradu po 88. medtem ko so 6redi preteklega tedna notirale preko 90. 6% dalmatinske agrarne obveznice pa so popustile na 86.50. 7%> Blairovo posojilo le bilo včeraj zaključeno v Zagrebu po 86, medtem ko je sredi prejšnjega tedna to posojilo notiralo okrog 93. Beograjski >Jugo-slovenstoj kurir« pripisuje to popuščanje trenotni nervoanosti prodajalcev na eni strani in rezerviranosti kupcev na drugi strani. = Mestna trošarina v Beogradu za predmete, ki bodo razstavljeni na državni obrtni razstavi. Po sporočilu Obrtne zbornice v Beogradu je predsednik mesta Beograda osvobodil vse predmete, ki so namenjeni za državno obrtno razstavo v Beogradu, mestne trošarine. Vendar ta oprostitev ne bo veljala za primer, če bi se blago prodalo. V tem primeru bo treba trošarino plačati. Razstavljalci naj vse svoje predmete, namenjene za razstavo v Beogradu, opremijo s primerno etiketo »Razstavno blago — Izložbena roba — prosta mestne trošarine z odločbo G. br. 18.582/38 z dne 31. avgusta 1938«. »Zanat-ski komori« v Beogradu pa je posebej poslati obvestilo z navedbo točne količine in vrste blaga, imena in priimka uvoznika ter kraja, odkoder se blago uvozi. Borze 15. septembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v grških bonih po 3L Nemški klirinški čeki, ki so včeraj popustili na 14.00, torej na višino, ki jo je Narodna banka postavila za spodnjo mejo, notirajo tudi danes v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.00, za kanec septembra pa v Zagrebu 13.95 in za 35. oktober 13.91. Na zagrebškem tržišču So državni papirji pri slabi tendenci znova nekoliko popustili. Vojna škoda je bila zaključena po 463 (v Beogradu je bil promet po 465, pozneje po 462, ob zaključku pa se je nudilo blago po 461). Zaključek je Ml zabeležen tudi v 7% Blairovem posojilu pri nižjem tečaju 96. Končno je bil promet v delnicah Osiječke ljevaonice po 175. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2381.16—2396.76, Berlin 1770.03 — 1783.91, Bruselj 746.95 — 752.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.06—214.11, New York 4376—4412.31, Pariz 118.77 — 120.21, Praga 152.43 — 153.54, Trst 231.69—234.78. Curih. Beograd 10, Pariz 11.95, London 21.3050, New York 442.50, Bruselj 74.7250, Milan 23.3325, Amsterdam 238.85, Berlin 177.40, Stockhoim 109.85, Oslo 107.10, Ko-benhavn 95.10, Praga 15.30, Varšava 83.10 Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Pri delu se prav fahko prehTadite. a mnogokrat nastane iz ..brez-pomembnega" prehlada resna »n dolgotrajna bolezeii. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znane ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM Ojla» re£. pod S. br. 437 od KL L 193«. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 465 — 468, 4% agrarne 95 bl„ 7% Blair 86 _ 88.50; delnice: šečerana Veliki Beč- kerek 600 bi., Osiječka ljevaonica 175 — 180. Beograd. Vojna šk2« 235 — 245; >5« 215 — 225; 195 — 205; >7« 165 — 175; >8« 110 — 115. Otrobi: baški 96 — 98. Fižol: baški beli brez vreč 320 — 325. + Budimpeštanska terminska borza (15. t m.). Tendenca mlačna. Koruza: za sept. 18.12 — 18.15, za maj 14.48 — 14.50. BOMBAŽ 4- Liverpool 14. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 4.56 (prejšnji dan 4.56), za dec. 4.61 (4.62), za april 4.64 (4.67) -I- New York. 14. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 7.80 (7.73), za dec. 7.80 (7.81). Ob grahu Savinjeanke gospe Cilke Turnškove Vransko, 15. septembra Vest o smrti blage gospe Cilke turnškove je bolestno odjeknila v vrstah njenih prijateljev in znancev, saj nismo mogli verjeti, da bo zahrbtna bolezen pretrgala tej krepki ženi nit življenja mnogo prezgodaj, preje nego je dopolnila 54 let. Gospa Cilka je bila iz ugledne Apatove družine, vzgojena v strogo narodnem duhu, prava Savinjčanka, ki ni poznala strankarskih bojev, ker se je takrat v Savinjski dolini v složnem in skupnem delu gradil najtrdnejši jez proti nemškemu nasilju. Že v dekliških letih je blagopokojna Cilka sodelovala in bila med prvimi v vseh narodnih društvih. Bila je soustanoviteljica tamburaškega društva v Sv. Juriju ob Taboru in ko je nastal preobrat v gasilstvu, kjer se je začelo s slovenskim povelj-vanjem in ustanavljanjem novih društev, je pomagala tem društvom v Kapli, Ojsterški vasi in Prekopi. Od ustanovitve pevskega društva »Vranska vila« je bila njena članica in kot sopranistka nastopala na vseh prireditvah, dokler je ni od vedel na svoj dom g. Franc Turnšek. Na njenem novem domu so se shajali neupogljivi narodni borci: rajni dr. Karba, sodni svetnik Rotner, dr. Pernat ter učitelji: Jakše, Vrabel, Bizjak in še mnogo drugih. Sledila je ustanovitev Sokola na Vranskem, oživela je po- družnica CMD, ki jc slovela takrat kot ena najboljših; — cvetelo je prav uspešno društveno in prijetno družabno življenje v Vranskem kotu. Pričetek svetovne vojne tudi rajni Cilki ni prizanesel. Ostala je sama s štirimi otro-čički, njen mož pa je moral na fronto, ožigosan kot »p. v.« Trda življenjska borba za obstanek in pogoste hišne preiskave so to junaško ženo samo utrdile. Usoda jo jo kruto zasledovala in življenje jo je obsu-lo s kopico nesreč. A ni klonila, ostala je enako ljubeznica nasproti vsakomur, zlasti pa smo se počutili prijatelji v njeni hiši kakor doma. Bila je vzor gospodinje in je kot taka slovela daleč okrog. Danes je ni več — za ljubljeno ženo žaluje soprog, za skrbno mamico plačejo otroci, gospo Cilko pa bomo pogrešali vsi, ki smo jo poznali. V ponedeljek so položili na celjskem mestnem pokopališču zemeljske ostanke blagopokojne v prezgodnji grob. Iz mnogih krajev Savinjske doline so prihiteli izkazati pokejni zadnjo čast in iz domačega kraja je bila zastopana skoro vsaka hiša. Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu je pokazala, da si je ga. Cilka v teku zadnjih 10 let, ki jih je preživela v Celju, tudi tam pridobila mnogo simpatij. Vsi, ki smo Te poznali, Tc ne bomo pozabili nikoli! Snivaj mimo, draga Cilka, večni sen! Obračun z noži Slovenj Gradec, 13. septembra Že delj časa je vladalo veliko sovraštvo med fanti iz Trobelj in Gradišča ter so bili v zadnjih mesecih med njimi prepiri in pretepi na dnevnem redu. V nedeljo okoli 14. ure pa j.e prišlo ponovno v neki gostilni v Slovenjem Gradcu med njimi do hudih prepirov. Edino odločni nastop gostilničar je vega srna je tedaj preprečil, da se niso fantje spopadli že v gostilni. Ker pa sta brata Franc in Avgust Paradiž iz Trobelj še naprej izzivala, sta se 16 letni kmečki sin Franc Planinšec in 23 letni delajvec Pavel Smolnikar, oba iz Gradišča pri Slovenjem Gradcu odstranila iz gostilne. Takoj za njima sta se podala na ulico brata Paradiža ter sta imenovana še dalie izzivala. Ker se Planinšec in Smolnikar nista zmenila za izzivanja, je Franc Paradiž slekel suknjo in hotel navaliti na prva dva. V tem trenutku je navalil na Paradiža z odprtim nožem Pavel Smolnikar in mu zadal dva vboda v hrbet in roko, nakar je še mladoletni Planinšec z nožem zabodel Paradiža v desno stran prsi in v roko. Kljub nevarnim ranam je tedaj tudi Paradiž potegnil nož, vendar je orožniška patrulja preprečila nadaljnje prelivanje krvi in odredila prevoz Paradiža v bolnišnico. Para-diževe rane so zelo hude, vendar upajo, da bo ostal pri življenju. Planinšec in Smolnikar sta bila takoj oddana v sodni zapor. Posebno aretacija Smolnikarja je bila zelo dramatična in so pasantje morali pomagati spraviti upira jočega se pretepača na varno.. Orožniška postaja vodi zelo vestno preiskavo ter bodo krivci za svoje divjaško ppčetje jpnejell Baslužleno plačilo. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Duhovita muzikalna filmska komedija V slogu PASTIRJA KOSTJE! PREMIERA KINO MATICA 31-24 ob 16 DONJUANKE 19.15 in 2L15 uri Naši Sokoli na delu Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo na 71. redni občni zbor, ki bo v soboto dne 1. oktobra ob pol 20. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Hkrati vabi na članski sestanek, katerega sklicuje na ponedeljek 26. septembra ob 20. uri v društveni dvorani. Sestanek ima predvsem nalogo sestavili kandidatno listo za bodočo društveno upravo. Sokol Sv. Peter v Savinjski dolin«. Kraljev rojstni dan smo lepo proslavili Na predvečer je gorel kres pri Sokotekem domu. na praznik pa smo se po maši zbrali v Sokolskem domu, kjer je bila preSitana spomenica m so bile razdeljene knjige. Za zaključek smo zapeli pasem sokofckih legij. — Prejšnjo nedeljo je b3a IX. glavna skupščina našega društva. Delegat žu,pe je tri dr. Kkrar. Deio v preteklem letu je bilo izredno živahno. Saj skoraj ni bilo meseca brez prireditve. Po večini je bila izvoljena dosedanja uprava s starešino br. Edom Hribarjem na čelu. Sokoisko društvo Šmarje pri JeKah. Po kratkem premoru as je pričeto r Smareki krepki aokolski postojanki spe* razgibano življenje. V kolikor to zaradi pomanjkanje sposobnih in pofotvovahtfli moSf že » popolno v tehničnem pogleda, s© P® močno odraza marljivost oeflotne eoflcolske družine in pomeznih funkcionarjev ▼ drugih pano- gah društvenega življenja. Kraljev rojstni dan je društvo proslavilo na predvečer z baklado po trgu in s proslavo v telovadnici. Tržanom na čast velja poudariti, da so bila vsa poslopja (razen dve izjem), leoo okrašena in razsvetljena. Sprevod ki so ga tvorili pripadniki vseh krajevnih nacionalnih društev in gasilci, pa so vso pot spremljali navdušeni klici radostno razpoloženega prebivalstva. Izmed vseh odsekov sokolskega društva je v zadnjem času pokazal največjo marljivost loteriijski, ki se z vso resnostjo pripravlja neodložljivo na javno žrebanje 25. t m. v Šmarju. Srečke I. društvene efektne loterije so že razpečane po domovini, nabavljeni pa so tudi že vsi glavna in manjši dragoceni dobitki v skupni vrednosti 75.000 din. Posebno pozornost vzbuja povsod tovarniško nov štirisedežni avto DKV, nič manj zanimanja pa ni za ostale glavne dobitke: tovarniško novo motorno koio DiKW, šivalni stroj, moško in žensko kolo, nevestina oprema, kuhinjska oprema in drugi praktični predmeti, katerih je kaj preko 200! Interesenti za lepa darila. ki si srečk še niste nabavili, storite to takoj, sicer jfih morda na dan žrebanja ne bo dobiti. Ker je Četi dobiček loterije izključno namenjen le gradnji nove eokol-sfee trdnjave. ki jo želj društvo Smpreje sgradifi. naj ne bo sestre, brate in prijatelja. ki ne bf vsaj s skromnim prispevkom podprl te plemenite akcije. Nova bolgarska armada Izvežbanih rezerv ima še malo Gasilci se trudijo, te H pogasffl zadnje plamene požara, ki ga. je maščevalna roka aancttla x OOagmmi/mmm »*Nrgti IIJ..... njih. Motorizirano topništvo je oboroženo z italijansko 149-milimetrsko havbico. Bolgarska vojska šteje po reorganizaciji 108 pehotnih bataljonov, 30 konjeniških eskadronov, 78 lahkih in 24 težkih baterij. Povprečna številčna moč je 40.000 mož pozimi in 80.000 mož poleti, število izvežbanih rezerv po mnenju poljskega lista zavoljo pogodbenih omejitev, ki so veljale še pred kratkim, ni veliko. Cenijo ga na 170.000 mož, število neizvežbanih mož pa na 250.000. Meteorologija v službi gospodarstva Vremenske napovedi imajo za mnoge gospodarske panoge neposredno korist, zato je uvedla nemška državna meteorološka služba pole2 napovedovanja vremena po radiu, časnikih in telefonu tudH posebno službo za poedine obrate. Tvrdke, ki so v mnogočem odvisne od vremena, dobivajo od službujočih meteorologov proti primerni odškodnini telefonska poročila, meteorolog .jim daje tudi nasvete. V teb poročnih upoštevajo točneje krajevni položaj obrata in vremenske elemente. Kakor poročajo gospodarski listi dobiva ta. meteorološka posebna služba čedalje večji pomen, ker preprečuje škodo, ki bi nastala zavoljo vremenskih nepnilik, in dviga proizvodnjo. Zato so oblasti sedaj pristojbine za to službo znižale na polovico, ker hočejo, da bi se žnio okoristilo čim več tvrdk. Vsaka napoved oziroma nasvet znaša 1 marko za stalno napovedovanje so določeni primerni pavšali. Skočila iz šestega nadstropja in ostala živa Veliko senzacijo je zbudil na Dunaju samomorilni poskus mladega dekleta, ki se je bila vrgla skozi okno svojega stanovanja v šestem nadstropju v globino. Zakaj je to storila, ni znano, padla pa je na dva ali tri metre visoko ogrodje pred hišo, ki je bilo navzgor zaščiteno z vrsto tenkih železnih palic. Te železne palice so delovale kot vzmeti in omilile sunek padca. Dekle si je pretreslo samo možgane, si zlomilo levo roko in si malo opraskalo koto. » Postani in ostani član Vodnikove družbe! Higiena in politika se je dvignilo te dni v Liegeu v Belgiji, da izkoristijo ugodne zračne toke za polet nad celino. Domnevajo, da jih bo zaneslo v Nemčijo ali še dalje v Srednjo Evropo £ . 1&JX. 1933, Med reformami, ki jih je uvedel Kemai Atatiirk, je bila tudi določba, da e© smejo mladi ljudje poročiti šele od 18. leta dalje. Prej je bila navada, de sta se s privoljenjem staršev poročila vsak deček in deklica oedo tedaj, Se še nista dopolnila 15. leta. Po peki statistiki turškega pravosodnega minfr-srti M,va se je število ugrabitev po Kemalovi reformi zelo dvignilo. Kar je zakon prepovedoval, so hoteli mladoletni zaljubljenci doseči v tujini, zato so pobegmdi pogor gtoma, ne da bi starši kaj vedeli, v ino-stranstvo, kjer eo se lahko poročili. Da bi številne pobege in ugrabitve zajezile, je ■kAo turška narodna skupščina sprejela pa>-ragTaf, ki določa kot spodnjo mejo za poroko aa moške 17. leto, za ženske pa 16. teto. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain ima navado, da se vsako jutro, preden odide v Downing Street, sprehodi po James Parku. Tu ga vidimo na takšnem »prehodu, ki jih ni opustil niti v zadnjih kritičnih dneh, v spremstvu njegove žene Lete© izgine več ;o milijon ljudi. •• V Ameriki je zločincem in zakonskega življenja sitim možem rešitev lahka Zedinjene države nimajo obveznega prijavnega sistema. Če mistru Smithu v New Yorku iz kakršnega koli razlega ne prija več, se odpelje v San Louis, v Chicago ali San Francisco in tam začne lahko kot mister Miller novo življenje, ne da bi se kdo brigal za njegovo pravo ime. človek bi menil, da se takšni primeri omejujejo potem samo na zločince in da so v splošnem redki. Toda statistika govori drugače. Lansko leto je v Zedinjenih državah izginilo n. pr. 1.100.000 ljudi. Razlog' za takšno izginevanje so najrazličnejši. Veliko vlogo ima tu nezaposlenost. Mnogi Američani so prevzeli v upanju na boljše čase razne obročne obveznosti nase, ki jih potem ne morejo izvršiti. V stiski si marsikdo ne ve drugače pomagati, nego da svojim upnikom pobegne. Menijo, da gre polovica vseh primerov na ta račun. Izmed drugih izgine večina zavoljo sporov z družino. To so sinovi, ki hočejo drugače kakor očetje, hčere, ki so naletele v ljubezni na odpor staršev. Predvsem pa zakonski možje. Lansko leto je 130.000 zakonskih mož pobegnilo svojim ženam. Američanke so pač hude. Velika organizacija, dalje policija in ne-Stevilni zasebni detektivi se bavijo neprestano s tem, da bi izsledili begunce. Toda samo približno polovico jih najdejo, četrtina se vrne. kakor izkušnje uče, sama domov, zadnja četrtina izgine zares, če sta si begunec ali begunka omislila popolnoma novo ime in popolnoma novo zuna- Spomenik Albertu njost, imajo zasledovalci le prav malo upanja, da bodo nekaj opravili. To je tako, kakor da bi iskali iglo v kupu sena. V zadnjih letih izgine prilično dvakrat toliko moških kakor pa žensk. Lansko leto je bilo 700.000 izginulih moških in 400 tisoč izginulih žensk. Pokazalo pa se je, da znajo ženske to razliko na svoj način izenačiti. Zelo redke so namreč, ki se vrnejo same domov. Mnoge zadajajo s svojim ravnanjem prave uganke. Mlada študentka, ki so jo njeni bogati starši oboževali in jo je razvajala vsa okolica, si nekega dne obleče najstarejšo obleko, pograbi nekoliko toaletnih potrebščin v kov-čeg in je ni več videti. Kaj jo je odneslo? Najbolj skrivnostna je nemara zgodba lepe Anaklete Augustinove. Osem let potem ko je izginila, jo je dala skrušena mati proglasiti za mrtvo. Nenadno se je Ana-kleta potem vrnila — a kmalu potem je izginila znova, tokrat za vedno. Bridge naj se prepove Poštene; indfijske prtmnoe S rada hočejo ▼ aakonodajm skupščini predložiti zakonski načrt, ki naj bi igranje bridgea prepovedal Pravijo, da se je zlasti med revnim prebivalstvom njihove province ta igre tako razširile, da pomeni že pravo kugo. Poslanci zamerijo tem revežem posebno to, da se vdajajo igralski strasti v javnih vrtovih. Nil je prestopu bregove po nesreči, ki je njegovega lastnika veljala življenje. Avtomobil, ki ga je krmarila mlada Američanka miss Gavdanova se je zaletel, kakor smo poročali, v brzojavni drog. Grof Cavadonga, kakor se je imenoval bivši prestolonaslednik, se je ubil, dekle je bilo le lahko ranjeno Turisti v električnem ognju Grozoten naravni pojav v visokem gorovju Italijanski listi poročajo o redkem naravnem pojavu, ki so ga opazovali nekateri turisti nedaleč od Fons de Fumour v Severni Italiji v višini 2500 m. Ko je eden izmed planincev med hudim snežnim metežem za trenutek stopil iz gorske koče, je o pazil na bližnjem vršacu neko svetlobo, ki se je počasi premikala in ki so jo smatrali spočetka za znake kakšnega ponesrečenega turista. Planinci so odšli takoj na pot, da bi rešili domnevnega, ponesrečenca. Bili so že precej daleč, ko so v svoje presenečenje opazil,;, da jim izžarevajo prsti čudne žarke, in tudi okrog glave so Smrtna nesreča letalca Adama Brttski letalec, poveljnik brodovja vojnih letal in svetovni rekorder M. J. Adam, se je med vežbalnim poletom z bombnikom najmodernejše konstrukcije ubil. Letalo je padlo kmalu po startu na tla in se popolnoma razbilo. Adam in mehanik sta se ubila, radiotelegrafist pa je bil smrtno nevarno poškodovan. Adam je šele pred kratkim dosegel svetovni višinski rekord za letala. imeli neke vrste svetniški sij. Močno se ie svetilo tudi vsako golo mesto kože. Turisti si tega pojava niso znal- prav razlagati, v znanstvenih krosih pa menijo, da s<* možje stopali preko kakšnega posebno ma-gnetskega sloja. Človeško telo je postalo tu nekakšen električni prevodnik in je nastal pojav :ognja sv. Elije«, kakršnega so po-gostoma opazoval; posebno na vrhu ladijskih jamborov med nevihtami. Filadelfijski župan pred sodniki Proti mestnemu predsedniku Fiiiadelfije so dvignili obtožbo zaradi 21 različnih prestopkov. Očitajo mu med drugim, da se je v uradu slabo obnašal, da namenoma ni dajal zapirati prepovedanih igralnic, da je na sleparski način zlorabljal policijo :n gasilca ter da je vplival na priče. Ž njim ©o obtožili 4 visoke policijske uradnike, nekega izsiljevalca in 142 zasebnikov. Sodišče je preiskovalo že leto dni zločine izsiljevalcev in zveze med mestnimi politiki ter zločinci, preden se je odločilo za to obtožbo. in preplavil velikanska ozemlja kakor že deset let ne. Slika nam kaže, kako naporno delo ima neki sadjerejec iz bližine Heluana, ki mu je nasad popolnoma pod vodo, pri pobiranju pridelka Ceste v Severni Karolini Kolesnice iz lesa — Ceste, kjer se avtomobili ne morejo prehitevati Nenavadne ceste imajo v nekaterih predelih severnoameriške države Severne Ka-roline. Deželo pokrivajo tu na mnogih mestih globoke plasti peska, po katerem ne more vozit; noben avtomobil. Navadne ceste bi tukaj tudi nič ne koristile. Zato polagajo pri gradnji cest nanje dve leseni tračnici ali prav za prav dva široka žleba kot kolo-tečini. Vsaka kolotečina je ob straneh obrobljena z drevesnimi deblj in kolesa tečejo tako v dveh lesenih žlebih namesto po pesku. Avto, ki bi hotel drugo vozilo prehiteti, mora potrpeti do kraja, kjer ma daje trdnejši teren možnost, da gre malo ob stran. Po peščenih viharjih, ki so v deželi pogosti, je treba cestne žlebe izprazniti peska. Navzlic raznim neprijetnostim je ta način gradnje avtomobilskih cest v Severni Karolini še najboljša rešitev prometnega vprašanja, posebno še zato, ker je najcenejša. Ta način gradnje spominja malo na stare Rimljane, ki so v strategično važne ceste v gorovju polagal; isto tako kamenite žlebe za kolesa oziroma jih vsekavali v skalo. Devet balonov V Saint Adressu v Franciji, kjer se je med svetovno vojno mudil pokojni belgijski kralj Albert in kjer je imela istočasno svoj sedež belgijska vlada, so odkrili z velikimi svečanostmi kip v njegov spomin »Polska Zbrojna«, znani poljski vojaški časopis, objavlja zanimive podatke o bolgarski armadi po njeni reorganizaciji. Po teh podatkih obsega bolgarska vojska 4 armadne zbore, 10 divizij pešcev, 1 brzo divizijo, 1 gorsko brigado in 3 konjeniške brigade. Izven divizijskega sestava je več polkov težkega topništva in pionirjev, dalje železniški polk in polk poročevalske službe. Brza divizija razpolaga s 300 oklopnimi avtomobili bivšega avstrijskega tipa in z dvema stotnijama italijanskih bojnih voz. Konjeniška brigada sestoji iz treh polkov in topniškega oddelka na ko- Polet preko Oceana v 13 urah 40 minutah Noro nemško letalo »Nordstem« j« star. talo v Horti za polet preko severnega Atlantilka v New York in je prispelo tja po 13 urah 40 minutah. Proga Je bila dolga 4850 km. To je doslej najkrajši čas, kaT so jfiih rabila letala za polet rz Evrope v Ameriko. Nemirna Palestina Umor v Bukarešti Pred nekoliko tedni so našli v Bukarešti v njenem stanovanju umorjeno bogato vdovo Ano Vizitiu. Sum, da je ženo umoril je padel na lastnika hotela »Grivilza«: Rada Jonesca. ki je bil z umorjenko živel dolga leta. Jonesca so prijeli, tajil pa je trdovratno, da bi bil imel kakšen opravek s to zadevo. Sedaj je preiskava ugotovila, da je vendarle kriv. Sicer ni sam morilec, najel pa je hotelskega bova Jona N^delea za umor bogate vdove. \~~yarC. mu je nagrado 20.000 lejev in ko se je Nedelcu še vedno branil, je Jonescu prisegel, da se poroči ž njegovo sestro, bov pa bo postal vratar. Ker je verjetno, da je v umor zapletena tudi Nedelcova sestra, so jo aretirali. Ure padajo iz letal Na novovrsten način preizkuša neka tovarna ur v švicarskem mestu Neuveville kakovost svojih izdelkov. Ob navzočnosti in pod nadzorstvom mnosih izvedencev je dala iz športnega letak metati svoje ure iz višine 200. -300. 500 in «00 m na tla. Izkazalo se je. da je kakovost njenih ur izvrstna, kajti čepTav so pri padcu na letališče v Dii-bendorfu na zunaj dobile kakšno poškodbo, so tekle dalje. Celo pri tistih urah ki so padle na asfaltne ceste in si pokvarile ohišje ter so jim kazalci odskočili, je kolesje ostalo nepoškodovano. Ure te tovarne pa i maj® nedrobljiva stekla in ohišje iz posebnega jekla, ki mu tudi močni sunki ne škodujejo mnogo. Fini notranji sestavni deli so zaščiteni s posebno konstrukcijo, da se ne morejo lomiti in kriviti. ANEKDOTA Angleški državnik Fox je imel sitnega upnika, kateremu je bil dolžan 300 funtov. Upnik ga je zaman obiskoval m zahteval vrnitev SCG gvinej. Do Foxa običajno sploh ni pi 1 ker ga je že služabnik prej odpravil. Nekega dne pa mu je vendarle uspelo, ca je dospel do Foxa, ki je sedel baš ob mizi in prešteval znatno vsoto. Upnik je zahteval ta denar zase, Fox mu ;e pa dejal, oa gre za častni dolg, ki ga mora poravnati do poldneva. Ker mož tega častnega dolga ni takoj razumel, mu je Fox dejal, da ga častna beseda bolj veže nego pcapis pod zadolžnico, ki daje vendar dovolj jamstva. Tedaj je upnik raztrgal zadolžnico in dejal: »Saj je to rudi častni dejg!« Smeje se mu je Fox izplačal dolg. VSAK DAN ENA „Hud!č belega človeka" Vsako leto imajo domačini na otoku Cejlonu tradicionalne obredne plese, s katerimi izganjajo zle duhove. Letos se hočejo spraviti žreci in čarovniki na posebno hudega duha. na »hudiča belega moža«, ki je prispel na otok baje z ladjami belih mož. Smatrajo ga za odgovornega za vso kolero, črne koze, kugo, možganska vnetja :n druge bolezni, ki razsajajo letos na Cej-lcnu Da ga preženejo, je treba še posebno hudih čarov in ceremonij. »Kako 6e imenuje ta slika ?< »Sirena.« »Ah, in takšno stvar imaš na svojem to« varniškem dimniku? Sram bi te moralo bi-jUl* (Svenska Dagbladet) Zgodnji zakoni proti ugrabitvam Kulturni prešle Masarykova češkoslovaška knjižnica v Ljubljani Stara ideja, da dobi Ljubljana Mestno slovansko knjižnico, se bliža uresničenju. Prvi oddelek nove javne knjižnice, ki bo obsegal češkoslovaško literaturo in nosil slavno Masarykovo ime, bo v doslednem času popolnoma urejen in izročen javnosti. če otvoritev ne bo mogoča že za 28. oktobra, tedaj bo nova knjižnica slovesno otvorjena na Masarykov rojstni dan 7. marca 1939. Okrog 2000 izbranih čeških in slovaških knjig bo poleg informativne književnosti o češkoslovaški v mednarodnih jezikih stalno na razpolago vsem, ki se zanimajo za bratski narod in njegovo državo. Ustanovitev te knjižnice je dogodek. ki je že sedaj vreden pozornosti. Ideja slovanske knjižnice v Ljubljani sega že petdeset let nazaj. L. 1887. je zaslužni organizator češko - slovenske vzajemnosti Jan V. Lego ustanovil v Pragi češko . slovensko društvo, ki laj bi med drugim osnovalo v Ljubljani, Mariboru in Celju slovanske knjižnice. To zamisel je 1. oktobra 1887. sporočil J. V. Lego pesniku Antonu Aškercu, žal da so bile dejanske, posebej še finančne razmere močnejše od dobre in plemenite volje našega praškega prijatelja in njegovih sodelavcev. Zamisel se je pojavljala kot pobožna želja vcd.no znova, zlasti ob priliki odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani, ko so se v našem mestu zbrali številni slovanski kulturni delavci (iz Prage med drugim primator dr. Srb in pesnik Jaroslav Vrchlicky). Tedanji župan Iv. Hribar &e j zavzemal za ustanovitev Mestne slovanske knjižnice. Ko je postal mestni arhivar pesnik Aškerc, je mnogo proučeval to zasnovo, vendar do izvedbe ni prišlo, š le pol stoletja po Legovi iniciativi je v glavnem po vnetem in smotrnem prizadevanju češkoslovaškega konzula g. Miftovskega stara ideja dozorela tako daleč, da bo kmalu »meso postala«. Neposreden povod za uresničenje te za-miislf je dala lepo uspela razstava češke in slovaške knjige, ki jo je priredila Jugo-sflov-češkoslovaška liga v Ljubljani oktobra 1. 1936. Zanimanje za to razstavo, takisto kakor drugi pojavi, na pr. obisk čeških jezikovnih tečajev, razmah Jč lig, povpraševanje po češkem tisku v naših kavarnah itd, je pokazalo, da prijateljstvo med čehoslovaki in Slovenci ne korenini samo v iskrenih čustvih, marveč tudi v občutju tesnejše kulturne povezanosti, v tradiciji, v potrebi temeljitejšega poznanja č-hov in Slovakov. Ko se je takrat po zaslugi lepega razumevanja češkoslovaških službenih krogov, zlasti prosvetnega ministrstva in v nemali meri čeških založnikov, zbralo v Ljubljani toliko število čeških in slovaških knjig, je g. konizul Mi-novskv sprotil misel, da se ustanovi na tej osncvi trajnejša institucija, t. j. Ma-saiykova češkoslovaška knjižnica. Praško prosvetno ministrstvo se je ob istem času bavilo s načrtom, da bi ustanovilo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani informacijske knjižnice o češkoslovaški, v katerih bi združili vse priročnike in drugo literaturo, kč jo potrebujejo pisatelji, publicisti, novinarji in drugi, če se hočejo globlje baviti s češkoslovaško V Ljubljani sta se obe akci/i znašli na isti točki in ožji načrt se je lahko združil s širšim. Medtem »s je ustanovil poseben odbor za ureditev Masarykove češkoslovaške javne knjižnice pod častnim predsedstvom g. konzula tfifiovskega in pod vodstvom predsednika g. univ. prof. dr. A. Krala. Ta odbor je pritegnil k sodelovanju mestnega prosvetnega načelnika g. prof. dr. M o i e t a in kot strokovne sodelavce gg. dr. K. Krivic a, dr. Tineta D e b e i j a k a in B. B o r k a. Ob osebnem sodelovanju g. konzula Miftovskega in z marljivim prizadevanjem odborovega tajnika, čsl. učitelja g. Adolfa Polaka, se je izvršila po založniških katalogih izbira novih knjig, medtem ko so se že pripravljene knjige — delno ostanki omenjene razstave — katalogizirale. Odbor je med tem zbiral sredstva in nabral med čsl. rojaki v naši banovini že dosedaj lep znesek, ki ga j izpopolnilo s svojim prispevkom še praško prosvetno ministrstvo. Ker so češka založništva pokazala tudi v tem primeru vzorno razumevanje svojih kulturnih nalog in dovolila za Ljubljansko Ma_ sarykovo knjižnico znatne popuste, bo mogoče nakupiti pred otvoritvijo za kakih 50.000 din čeških in slovaških knjig, tako da bo število knjig lahko zaokroženo na 2000 vezanih in katalogiziranih izvodov. Duplikati, ki so se nabrali, bodo tvorili podlago za čsl. knjžnice v drugih naših mestih. Praško ministrstvo prosvete, v katerem posveča tej akciji posebno skrb g. min. svetnik Antonin Beringe r, znan tudi kot generalni tajnik ČJ lig, je že ob združitvi ljubljanske in praške akcije zahtevalo, da bodi last in uprava knjižnice izročena pravni osebi. Medtem se je s strani kulturnega odbora ljubljanske mestne občine začela akcija za ustanovitev najprej komunalne, nato pa javne mestne knjižnice, že pred svetovno vojno je ljubljanska občina zbrala na magistratu lepe knjižne zaklade. Posebno dobro so zastopana periodica iz Goriške in Primorske, dalje nekatera iz Amerike, tako da je tu zbran material, ki ga pogreša celo sedanja Vseučiliška knjižnica. Občinska knjižnica šteje okrog 5000 zvezkov in je sedaj nameščena v preurejenih prostorih Auer-špergove palače. Načelnik dr. Mole je glede na to knjižnično podlago dal iniciativo, da naj mestna občina ustanovi vseslovensko javno knjižnico — prvo te vrste v Jugoslaviji — in tako uresniči staro zamisel Jana V. Lege. Ta predlog je bil simpatično sprejet in kulturni odbor je s+oril svoj sklep 23. novembra lani. Bu-džetni raziogi pa so izvedbo onemogočili. Poleg tega je za mestno slovansko knjižnico ^ potreben znanstveno kvalificiran knjižničar z osebjem. Vse pa kaže, da je zadeva na dobri noti in če bo mestna občina občina izvršila nadaljnje, zlasti finančne korake, bo Mestna slovanska knjL žnica realizirana. S to akcijo se je naposled združila akcija prej omenjenega odbora. G. konzul Mi-ftovskv in g. župan dr. Adlešič sta se v načelu sporazumela, da prevzame mesto Ljubljana Masaryikovo češkoslovaško knji- žnico kot prvi oddelek Mestne slovanske knjižnice. Po vsej verjetnosti bo skrbel za nadaljnje razširjenje Masaxykove češkoslovaške knjižnice poseben kuratorij. Vsekako stoji Legova pol stoletja stara zamisel pred uresničitvijo in slovensko-češko-slovaški kulturni stiki dobe ne samo nov viden znak svoje trdnosti, marveč tudi novo ognjišče nadaljnjega dela v duhu starih preizkušenih tradicij. — Zapiski Masarykovi spisi na Daljnem Vzhodu. »Prager Presse« je priobčila 13. t. m. pregled prevodov Čapkovega spisa »Hovory s Masarvkem« v tuje jezike. To delo je bilo doslej prevedemo v nemški, angleški, madžarski, ukrajinski, francoski, estonski, slovenski, hrvatski in kitajski jezik Zanimiv je kitajski prevod. Izšel je 1. 1936 v Šangha-ju. K. Čapek je v kitajščini označen kot »fea-po-ke«, Masarvk pa »Ma-saJli-ko«. V »Lidovih Novinah« z dne 14. t. m. pa poroča Jaromir Poležal, da je že l 1933 izšel kitajski prevod Masarvkovega spisa ^Svetovna revolucija«. Ma.sarykovo ime 3e tu označeno »Ma-sa-ko«. Obstoj tega prevoda j,e biil doslej češki javnosti in celo specialistom za masarvkiana povsem neznan. »Iz Novega sveta« se imenuje pesniška zbirka, ki jo je pravkar izdal v Clevelandu (Ohio) najznačilnejši pesnik ameriških Slovencev Ivan Zorinan. Krasno opremljena knjiga šteje 112 strani. K tej novi zbirki našega ameriškega pesnika se bomo ob priliki še vrnili s podrobnejšim prikazom, danes jo samo vpisujemo v kroniko siovenske ga slovstvenega dogajanja. Žalni spev Danka Angjelinoviča »In me-moriam T. G. Masaryk« je izdal v slovaškem prevodu kot spomin na 14. september 193S vneti prevajalec dr. Vojtech Merka. Isti prevajalec j© objavil v nitranskem kulturnem mesečniku »Slovenska brazda« (14. septembra) izbor iz lirike Danka Angjeli- novSfcL, ki obsega prevod peffli pešati t« pole« pesnikove slike tudi kratek oris njegovega življenja in dela. V navedeni številka »Slovenske brazde« je nadalje isšel članek Jožeta Bohača »Iz življenja jugoslovanskega kralja Petra II.< in dr. Merke pre>vod članka dr. Vladimirja Dvornikoviča o Tolstoju. Ob jubileju »kraljeve rože« (Daphne Bla-gavana Freyer) prinaša najnovejši »Planinski vestnik« članek inšpektorja Jos. Westra z zanimivimi podatki k zgodovini domače botanike. Cvetki grofa Blagave je posvečena tudi črtica R. E. »V carstvu kraljeve rože«. V istem zvezku sta objavljena turistična potopisa »Cez Črni vrh na Visoko« (dr. J. a Oblak), >Po vrhovih Velike Kapele (M. Zalokar), oba lepo ilustrirana. Razen teh prinaša zvezek še krajša prispevka Pavla Keanperleta in Pavla Kunaverja ter razne zapiske in vesti. »Matica Srpska« bo imela 2. oktobra t. 1. redni občni zbor. Ta najstarejša srbska kulturna organizacija izdaja še vedno svoj znani »Letopis Matice Srpske«, dalje društveno glasilo »Glas M. S.< in -Godišnjak«. Med novimi izdajami napoveduje periodiko »Narodna čitanka M. S.«. Za 1. 1938-39 pripravlja novosadska matica nekatere znanstvene publikacije, med njimi knjigo »Arhivska gradja o Savi Tekel i ji i njegovoj porodici«, ki .jo sestavlja prof. Aleksa Ivjč. Razpisala je tudi natečaj za zgodovino Vojvodine od najstarejših dni do 1. decembra 1918 in za knjigo: Kako živi naš kmet v Banatu. Bač-ki, Baranji in Sremu Še letos namerava izdati prevod Čapkovih »Razgovorov z Mosa-rykom«. ki so med tem že izšli v latinici v Zagrebu, ustanavlja pa biblioteko slovanskih pisateljev in Biblioteko jugoslovenskih pisateljev. Arhivi pariške Bastille v Leningradu. Za prihodnje leto pripravljajo v Leningradu veliko razstavo, posvečeno 1501etnici zavzet ja pariške Bastille. Ob tej priliki je priišlo na dan malo znano dejstvo, da se nahajajo v leningrajski knjižnici arhivi Bastille. ki jih je rešil pred uničenjem tedanji svetnik ruskega poslaništva v Parizu Dubrovski. Ruski diplomat je bil prisoten pri zavzetju Bastille in je s svojimi služabniki pobiral papirje, ki jih je metala skozi okno razjarjena množica. Med ohranjenimi listinami so tudi nekatera zaplenjena literarna dela. ki so zaradi tega ostala vse do danes neznana. P O R T Podsavezno prvenstvo I. razreda Reka bo imela v gostih Svobodo, Jadran pa moštvo gorenjske metropole Na igrišču Reke bo v nedeljo srečanje, za katerega izid ni mogoče postaviti prav nikakih prognoz. Obe moštvi sta namreč v 2. kolu priredili svojim somišljenikom nemajhno presenečenje. Svoboda je v žilavi borbi odpravila resnega kandidata za prvo mesto, Marsa, Reka pa je prav brez potrebe pustila obe točki šiškarjem. Kako bo v nedeljo? Svobodaši računajo, da so v stalni formi, Rečani so pa tudi optimisti, vsaj za to srečanje; verujejo v naš stari pregovor — enkrat eden, enkrat eden! Jadran : Kranj bo brez dvoma najzanimivejše srečanje 3. kola in bo na igrišču Jadrana. Kranj hoče za vsako ceno obdržati lanski položaj in ponoviti lanski uspeh nad Jadranom, ko je domačim odvzel točko in jih izločil iz ožjega podsaveznega tekmovanja. Kranj goji lep nogomet, povezan s tehničnimi finesami, je borben in neuklonljiv. Jadran se to pot predstavi prvič domači publiki, ne misli pa poceni oddati točk, da dokaže vsem in vsakomur, da si je 4 točke, ki jih je prinesel iz Jesenic, prav pošteno zaslužil. Jadran goji povsem različen sistem od »Gorenjcev«, ki je pa najprimernejši za prvenstveno borbo. Znan je kot borben in nepopustljiv, moštvo, s katerim ima sleherni težko delo. V moštvu ni izrazitih prvovrstnih moči, pač pa predstavljajo celoto, ki povsod dela enakomerno. Razpis gorske moto-dirke na Rašico Moto ZSK Hermes priredi dne 18. septembra 1938 gorsko motociklistično dirko na občinski cesti iz Sred. Gamelj v vas Rašica. Dirka se po pravilniku FICM in MSKJ ter In. Sp. Reg. Pričetek ob 14.30. Dolžina proge je 1.860 m. Dirka se za klubsko gorsko prvenstvo in so kot konkurenti dopuščeni člani Moto Hermesa, ostali motoristi lahko vozijo izven konkurence, a se s tem avtomatski podvržejo vsem ostalim točkam tega razpisa. Dopuščeni so vsi turni in športni motorji. ki bodo vozili v kategorijah: a) motorji do 125 ccm, b) turni motorji brez ozira na jakost, c) športni motorji do 350 ccm, d) športni motorji nad 350 ccm. Ako se prijavi dovolj motorjev, lahko vodstvo diike število kategorij razširi. Vsako vozilo mora biti opremljeno z dvema, samostojno delujočima zavorama Členi kluba Hermes so prijavnine Drosti, ostali po din 10. Cas prijave pri vodstvu dirke do 16. t. m. zvečer pri »Sestici«, pozneje prijava dvojna. . Surta se v časovnem razdofcj-' 2 mmnt. Pogled vozil bo v nedeljo ob 1130 na startu. Trening bo v nedeljo do 11. ure ob upoštevanju cestno-policijskega reda. Za dosežena mesta prejmejo zmagovalci okusne diplome oziroma plakete ter darila v naravi, ki jih stavijo na razpolago prijatelji kluba. Razglasitev doseženih mest in razdelitev pripadajočih nagrad po dinu v gostilni Maček v Sp. Gameljnah, diplome in plakete se razdele po Grajski dirki v Ljubljani. Prireditelj odklanja vsako od-škodrr nsl o in moralno odgovornost za e v. posledice dirke. Vsak vozač moča sam skr-oeti za lastno zavarovanje in ie sam odgovoren za vsako komurkoli povzročeno škodo. Protesti se vlagajo po saveznem pravilniku pri vodstvu dirke, ki bo v gostilni pri »Majerju« v Sred. Gameljnah. V slučaju slabega vremena se dirka preloži na ^Športni1 komisarji: ing. Kari Jax in Karol Hribernik st. -..-_„ Moto Hermes, Ljubljana. prireditve vsi z vozili. Prijave se sprejemajo tudi še na licu mesta. Za ljubljansko okolico bo motodirka na Rašico dogodek. Moto Hermes. Zanimanje za dirko na Rašico Za nedeljsko motociklistično dirko Srednje Gameljne—Rašica vlada med motoristi naravnost izredno zanimanje Rašica pa je tako rekoč pred nosom Opozarjamo, da nosijo prireditelji dirke vse stroške za bencin in za celodnevno prehrano za vse vozače. Prijave sprejema odvetniška pisarna dr. čampe, Aleksandrova c. 4, oz. vodja dirke g. Rupena Ivan, tvrdka Rupena-Lutz v Šiški« Trening bo v nedeljo med 9. in 11.. cesta pa bo brezpogojno zaprta točno ob 14Vabimo motoriste bližnje in daljne okolice na obilen poset, ljubljanske izletnike opozarjamo na to prireditev, katerim bo omogočeno združiti izlet in udeležbo na prirectttvi — gorski motorni tekmi, Her-i morajo brezpogojno udeležiti V nekaj vrstah Upravni odbor JNS je določil za tekmo nasproti Poljski, ki bo 25. t m. v Varšavi, nasledneje moštvo: Glaser, Hugl, Matošič, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Ši-poš, Lešnik, Wolfl, Antolkovič, Welker. V moštvu je torej nič manj kakor 8 igralcev Gradjanskega. Za rezerve so določeni Urh, Andjelkovič in Cimermančič. Vodji potovanja sta Segedinski in Taisl. Na isti seji je upravni odbor spremenil kazen, ki jo je izrekel ZNP nad Gradjanskim. Namesto 3mesečne prepovedi igranja prijateljskih tekem, je po saveznem sklepu Gradjanski kaznovan s 3000 din globe. Nad igriščem Gradjanskega v Skoplju je izrečena zapora dotlej, dokler ne bo končana preiskava glede incidenta o priliki zadnje tekme z BSK. Istočasno je savez suspendiral desnega branilca Skop-ljanov, Jovanoviča. Pritožba Baska glede razveljavljenja njegove tekme z Jugoslavijo je bila odklonjena zaradi zakasnele vloge. Za nedeljske ligaške tekme so bili določeni naslednji sodniki: v Varaždinu Slavija : Jedinstvo, Nenadovič; v Zemunu Sparta : Jugoslavija, Stefanovič (Tomič) po sporazumu in v Splitu Hajduk: Slavija, S. Bažant (Mlinaric) tudi po sporazumu. Ministrstvo za telesno vzgojo je prepovedalo naši ženski lahkoatletski ekipi sodelovanje na evropskem prvenstvu in sicer zaradi slabih letošnjih rezultatov. Madžarski nogometni savez bo v nedeljo nastopil s 3 reprezentancami. Reprezentanca Madžarske bo igrala v Pragi nasproti Češkoslovaški, B reprezentanca v Bratislavi nasproti enaki formaciji Češkoslovaške, dočim bo v Zagrebu igralo izbrano moštvo Budimpešte. SK Svoboda, Ljubljana. Danes obvezen trening za I. moštvo in juniorje zaradi nedeljskih tekem. Po treningu obvezen članski sestanek ob 19.30 v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. Udeležba obvezna za vse! Športni dan SK Olimpa v Celju. SK Olimp v Celju bo priredil v nedeljo 18. t. m. športni dan v proslavo desetletnice obstoja. Dopoldne bo prodaja cvetlic in značk. Ob 9. bo v dvorani »Jugoslovan« v Gaberju medklubski table-teniški turnir, ob 10. pa na Olimpovem igrišču lahkoatletski troboj v skokih in metih. Na istem igrišču bo ob 13.30 prvenstvena tekma mladih SK Jugoslavije in SK Olimpa, ob 14.30 oldboyska tekma med SK Celjem in SK Olimpom, ob 16. pa zanimiva pod-savezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom. S. K. Slavija. Dre vi ob 20. bo v našem lokalu važen sestanek vseh nogometašev zaradi nedeljskega gostovanja. Prosim, vsi točno in sigurno! STK Moste. Prvo moštvo igra v nedeljo z Reko na grišču Reke. Igralci naj bodo z vso opremo, ki jo dobe pri gospodarju, najkasneje do 14. na igrišču Refae. SK Jadran. Drevi ob 21. članski sestanek vseh nogometašev pri Sokliču v Trnovem. Zaradi važnosti prosimo točnosti! S. K. Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Oblak, TržaSca cesta. 2. S. K. »Hermes« (Motosekcija). Drevi ob 20. redna odborova seja pri »Sestici«. Ker bodo obravnavane podrobnosti o nedeljski dirki na Rašico, naj se seje vsi gg. odborniki, kakor tudi ostalo članstvo, kateremu so bile dodeljene kakršnekoli funkcije, sigurno udeleže Istočasno sprejem prijav vozačev. Iz Julijske krajine Pred teritorialno preureditvijo tržaške škofije Msgr. Santin. novi tržaški Škof, se še ni do dobra razgledal po svoji novi čredi, ko so se od vseh strani že pojavili predlogi, kako naj bi se uredile razmere v škofiji, da bi čim bolje odgovarjale težnjam fašistične stranke in oblasti, ki jim je novi Škof obljubil vse svoje sodelovanje za dosego skupnih nacionalnopolitičnih smotrov. Med najzanimivejše nove načrte spadajo nedvomno predlogi, ki jih je objavil tržaški »Piccolo« v okviru daljšega poročila o sedanji teritorialni ureditvi obeh združenih škofij, tržaške in koprske. Namen poročila je jasen: ukinile naj bi se nekatere sedanje dekanije. ki imajo svoje sedeže v krajih, ki niso obenem tudi podeželska politična središča, a zato ustanovile nekatere nove. kakor v Miljah in Sežani. Tržaška škofija obsega sedaj 11 dekani j s 101 župnijo in 25 kaplanijami, z njo združena koprska škofija pa 4 dekanije z 22 župnijami in 4 kaplanijami, in sicer tržaško dekanijo (12 župnij + 2 kaplaniji), opensko (6 + 1), tomajsko (6 + 5), postojnsko (15). dolinsko (8 + 6), oprtaljsko (6 + 3), umaško (8 + 4), buzetsko (11), pazinsko (11 + 3), pičansko (8 + 2), ker-žansko (10), koprsko (4), krkavško (7), osp-sko (7 + 1) in piransko (4 + 3). Iz Picco-lovega« poročila izhaja, da bi bilo treba preurediti tomajsko, dolinsko, oprtaljsko, umaško, krkavško in ospsko dekanijo, posebno pa prvo, drugo in poslednjo med njimi. Predvsem bi bilo treba premestiti sedež sedanje tomajske dekanije v Sežano. Novi sežanski dekaniji pa naj bi se potem pridružile vse župnije dolinske dekanije, kar jih leži na Kraški planoti, tako da bi obsegala poleg tomajske, repen taborske, av-berske, povirske in sežanske, še podgorsko, divaško, rodiško, jietrinjsko in gročansko župnijo in pripadajoče kaplanije. Dolinska dekanija naj bi se obče ukinila, njene preostale tri župnije s pripadajočo boljunško kaplanijo pa pridružile novi dekaniji, ki naj bi se ustanovila v Miljah v Tržaškem zalivu. Ukinila naj bi se končno tudi dekanija v Osipu. Nekaj njenih župnij bi v takem primeru pripadlo novi miljski, nekaj pa buzetski dekaniji. V oprtaljski, umaški in krkavški dekaniji pa naj bi se menda položaj tako uredil, da bi jim bili za dekane v resnici župniki v teh krajih, ne pa da bi bili njihovi sedeži v Bujah, Novem gradu odnosno v Kopru, kakor je to sedaj. Samo po sebi je razumljivo ne glede na vse ostale namene, ki naj bi se dosegli s tako preureditvijo tržaške in koprske škofije, da bi bil dekan na Tržaškem Krasu s sedežem v Sežani nenehoma pod vplivom tamkajšnje družbe in političnih veljakov. Dekanija v Miljah pa bi prešla povsem v druge roke, ker je župnija v tem obalnem kraju že od nekdaj povsem izven kroga vsega bližnjega in daljnega miljskega zaledja. Sodeč novega škofa po njegovih nazorih in dosedanjih delih, ne bo ostal nedostopen za take načrte. Zato je treba tudi računati z njihovo izvedbo ali pa vsaj s podobno teritorialno preureditvijo obeh združenih škofij, pa čeprav v Piccolu« ««nenjeni načrti niso bili podani v konkretni obliki, nego le kot izraz mnenja poznavalca razmer, ki si je pa postavil povsem določen smoter, da namreč te razmere popolnoma izprevrne. A najbrž tudi še ni vsega povedal, kar mu je pri srcu, da bi mu morda kdo že od vsega početka vendarle ne skvaril vseh njegovih zasnov. Drobne novice O izpremembi v vodstvu »Popola di Trie- ste« smo bili naknadno obveščeni, da je dosedanji ravnatelj lista Michele Risolo podal ostavko na svoje mesto, vendarle v zvezi s kampanjo proti Židom, ker je njegova žena židovskega rodu. Nekaj dni do prihoda novega ravnatelja Barbierija v Trst, je še vodil list. Tedaj je objavil seznam židovskih elementov, ki so se deloma že umaknili ali pa bi se še morah umakniti iz javnega življenja in z vodilnih mest posameznih večjih podjetij. Na ta seznam smo opozorili pred dnevi in v njem je bilo v zvezi z židovskim problemom tudi ime Francesca Giunte, predsednika »jadranskih« ladjedelnic. Delavske knjižice. Z dekretom iz leta 1935 so bile uvedene posebne delavske knjižice. Leto dni pozneje so bile omejene na industrijsko delavstvo, a nekatere vrste industrijskih delavcev, kakor oni, ki so bili zaposleni pri javnih delih, zdraviliščih in kopališčih, pri prevozniških podjetjih, v ladjedelnicah itd., jih tudi še doslej niso imeli. V kratkem pa bo izdan nov dekret, po katerem bodo morali imeti vsi delavci delavske knjižice, ki jih bodo prejeli brezplačno. Pulj dobi svojo radijsko oddajno postajo. Pred kratkim smo opozorili na zahtevo puljskih fašistov in še posebej njihovega glasila »Corriere Istriano«, da se v Pulju iz povsem pol" 'čnih razlogov zgradi radijska postaja. Kakor sedaj poroča omenjeni fist, so se priprave za gradnjo te postaje pričele in je bil puljskemu prefektu že predložen njen podrobni tehnični načrt. RADIO Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega Oranja dobite v tedniku za radio, gledališče In film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva aL S. Sobota, 17. septembra Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi- — 18: Za delopust igra Radijski orkester _ 18.40: Socialno skrbstvo v Ameriki (gdč. Zlata Pimatova). — 19: Napovedi, poročila. - 19.30: Nac ura. — I9.o0: Pregled sporeda. — 20: Ob 20Ietmei osvobojen ja: Preko Daljnega vzhoda v osvobojeno domovino (g. Jakob Grčar). "T 21: Prenos Verdijeve opere »FalstaJf« iz Rima V odmorih napovedi in poročila. Beograd 15.45: Narodna glasba. — 17.20: Koncert orkestra in solistov. — 20: Pester spored. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 17.30: Orkestralni koncert. — 20: Lahka glasba orkestra in solistov. — 21: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz lu-rina. — Praza 19.20: Pester spored. — 20.25: Koncert češke glasbe. _ 22.20: Ples. — Varšava 21.10: Iz operet in zvočnih filmov. — 22: Pester spored. — Sofija 17: Lahka, komorna in plesna muzika. i 19.30; Flavta in oboa. — 20: Pesmi in plošče. — 21.45: Lahka in plesna muzika. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Urica razvedrila. — 18.15: Zborovsko petje. - 20.10: Pester glasbeni spored. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Mali orkester in solisti. — 24: Zabaven spored. — Berlin 19: Za zabavo. — 20.10: Skrajšana Puccinijeva opera »La Bohčme«. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — 2.00: Nočni koncert. — Miinehen 19: Plošče. — 20.10: Pester spored. — 22.20: Sobotni ples. — 24: Lahka glasba. — Stuttgart 19: Opereta, zvočni film, kabaret, ples. — 20.10: Veliki orkester in pevci. — 22.30: Kakor Miinehen. — 24: Plesni orka»tri. — 2.00: Nočni koncert. MAGNEZIJA SAN PELEGRINC Kdor trpi zaracB glavobola, pomanjkanja teka, želodčnih krčev, temu priporočamo penečo se MAGNEZIJO S. PE-LEGRINO (znamke Prodel), ki ugodno učinkuje in desin-ficira črevesje. Dobi se v vseh lekarnah v škatlicah, vsebujočih eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 272S3-23/X 1935 1. Potrti globoke žalosti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da nas je včeraj dne 14. septembra 1938. ob 19. uri po kratki a mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere zapustila naša predobra in zlata mamica, stara mamica, gospa ANA KANOBELJ roj. REBEC VDOVA PO 2EL. KANCELISTU Preblago pokojmeo spremimo v petek 16. septembra 1938. ob 4. uri popoldne iz mrliške veže Stara pot št. 2, na njeno zadnje bivališče pri Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Gorenje, dne 15. septembra 1938. žalujoči: HERMAN, FRANC, sinova; PAVLA, hčerka ta ostali sorodniki. JACKSON GREGORT: 58 HCI SOLNCA Roman. Njegova naloga je bila, da skrbi zanjo in bedi nad njo; kako bo to opravil, ni bila njena stvar. Tako sta šla dalje. O prvi priliki sta zapustila kanjon, se s trudom prebila preko nizkega hrbta ter drsela in se kotalila v sosednjo grapo navzdol. Na dnu sta prišla do vode. Droben curek izvirka, ki je napajal reko v dolini. Drug ob drugem sta legla na zemljo in pila. Potem sta sedla drug drugemu nasproti in se drug drugemu zazrla v oči. »Betty« je na lepem spregovoril Jim, »vražje dekle ste!« »Da sem res?« je vprašala. V njenem glasu je razbral, da je vesela njegovega poklona. »Nisva še tako daleč od farme, kakor bi si želel«, je nadaljeval. »Precej časa nama bo treba, da si poiščeva primernega bivališča, predvsem pa morava ostati v bližini vode.« Betty se je strinjala z vsem; če bi bilo po njenem, bi si bila želela vsaj kakšnih tisoč milj daleč stran, a treba se je bilo sprijazniti s položajem. Ta njena pripravljenost, vdati se vsemu, čemur se ni bilo mogoče izogniti, ne da bi bila samo potožila o svoji usodi, ga je bila navdala z občudovanjem, »Ogledati se morava torej za kakšnim mestom«, je rekel Kendric in vstal, »kjer bova lahko prebila dan, morda tudi nekaj diru.« Zdaj je tudi Betty plaho stavila svoj predlog, kakor da skoraj nima pravice do besede: »Tamle gori« — pokazala je proti grebenu, ki je temno štrlel proti nebu — so pripravne čeri, pa do vode ni daleč. Pod skalami bi se našlo dobro zavetje. In od zgoraj bova lahko gledala v dolino, da vidiva, kaj se godi.« Sam sebi si je na tihem priznal, da ji doslej ni bil pravičen. Trenutek je strmel vanjo, potem pa je kratko dejal: »Prav!« Vnovič sta pila, nato pa sta se začela vzpenjati kvišku. In Betty je kakšno uro pozneje v resnici našla zavetje, v katerem sta se sklenila naseliti. Kendric je pravkar plezal preko strmega peščenega plazu, ko ga je od spodaj dosegel Bettyn glas. »Meni se zdi, da sem našla«, je tiho rekla in glas ji je bil poln zmagoslavja. »Pridite doli. Tu je velika jama, skrita med grmovjem. Sama je ne bi rada šla raziskovat — človek ne ve, morda je medved, kača ali kaj podobnega v njej.« Spustil se je po strmini do nje. Stala je na majhni ravni skalnati polici. Z obema rokama je držala svoje krilo, glavo pa je nagnila naprej in skušala s pogledom prodreti gosto temo. Od daleč je videl grmovje, a ni videl jame, o kateri je go- vorila. Bila je torej v resnici varno skrita. Navpična zev je držala v skalo,, razpoka, kakršne nastajajo pogostokrat, kadar se ogromne skalne gmote po dolgem ločijo druga od druge. Ko je bila zemlja nekoč zdavnaj v gibanju, se je razpoka razširila; gora se je razcepila na dvoje orjaških polovic, ena izmed njiju je bila nekoliko odstopila in zdaj sta iz davnih dni stali tako druga kraj druge. Kendric je s težavo zlezel v odprtino. Znotraj se je prostor zasukal vstran; kakšnih dvanajst korakov se je tipal dalje, potem pa je naletel na skalo, ki mu je zavirala pot. Stisnil se je mimo nje in opazil, da se razpoka odtod obrača v nasprotno smer in da se širi, dokler ne doseže širine kakšnih šestih čevljev. Kako daleč utegne odprtina segati v goro, ni vedel. Vrnil se je po Betty, ki je čakala ob vhodu. »To bo nekaj kakor nalašč za naju«, je dejal. »Le kar v glavo mi ne gre, kako ste mogli odkriti to luknjo.« »Grmovje rase tu čisto tik skal«, je pojasnila Betty. Pa sem menila, da bi se lahko skrila za njim, na drugi strani pa bi naju varovalo skalovje. Tako sem naletela na odprtino.« »Zrak ima dovolj dostopa, hladno in čisto je tudi«, je nadaljeval, »ničesar boljšega bi si ne mogla želeti.« »Stene so tako blizu druga ob drugi«, je šepnila Betty in se rahlo zdrznila. »Človeku je, kakor bi ga utegnile stlačiti med sabo.« »Po nekaj korakih je prostor malo širši.« Šel je prvi, in ko je prišel spet do skale, se je stisnil mimo. »Odtod drži na desno, kakšen ducat ljudi bi imelo prostora dovolj.« Betty se je podvizala in mu stopala tesno ob strani. Zaman je skušala prodreti temo. Samo s tipom je razpoznavala steno in tla. »Tema je tu, kakor v rogu«, je rekla. »Rada bi, da bi napravila luč.« Za trenutek je tiho obstal. »Morda smeva tvegati poizkus«, je rekel zamišljen. »Vijuge, ki jih dela hodnik, bodo najbrž preprečile, da bi kakšen žarek svetlobe prišel na piano. Pojdiva še malo dalje.« »Postojte tu«, je rekel Kendric. »Držite se blizu stene. Tu je vžigalica. Jaz poj dem nazaj do vhoda, da pogledam, ali se luč vidi od zunaj.« »Samo hitro opravite«, je odvrnila Betty. Spet se je zdrznila od strahu. S svojo roko je poiskala njegovo in vzela vžigalico. Razumel je njena čustva. Pohitel je nazaj. Ko je imel zavoje za seboj, ji je zaklicai, naj prižge, in stopil do izhoda. Tako tiho je bilo vse, da je slišal, ko je vžigalico podrgnila ob podplat svoje sandale. Niti žarek svetlobe ni segel do njega. »Ste prižgali«, je vprašal. »Da, niste ničesar videli?« »Prav nič. Počakajte še trenutek. Prinesel bom malo kuriva.« Pustila je, da je vžigalica dogorela do kraja. Potem je sapo zadrževaje čakala v temi. Olajšana je zavzdihnila, ko je čula. da prihaja. Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta ^ nudi za vse vloge popolno varnost In obrestuje nove vloge & 4% do 5% po dogovoru. — Nove vloge tn stare vloge Izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvlgnjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale 8 L majem I9S8 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. PUNRTAL Pred 25 leti so prišla v svet prva Zeiss-Punktal stekla. Na podlagi novih znanstvenih preraču-nanj so bila to prva stekla za očala z na las natančno izdelavo in to v vseh močnostih z sferično, astigmatično in prizmatično učin-kovitostjo. Slabovidnim nudijo ta stekla do sedaj nedosegljivo veliko vidno polje s točnim pogledom v vse smeri. S tem pa so si Zeiss-Punktal stekla pridobila tako velik sloves. Mnogo milijonov stekel za očala je izšlo iz Zeissovih tovarn, da tako služijo slabovidnim ljudem, boljše kot je bilo to pred tem mogoče. — Prednosti teh Punktal stekel so lahko deležne tudi Vaše oči. Zato zahtevajte izrecno Zeiss-Punktal pri Vašem optiku. ZEISS-PUNKTAL najpopolnejše steklo za očala Cena ni veliko višja od mnogo drugih zbočenih stekel. f?ApEi!š3 GS Dobava v specijalnih trgovinah z optiko. Tiskana pojasnila »Punktal« dobite brezplačno pri CARL ZEISS. JENA. In pri generalnem zastopniku M. PAVLO-VIč, Beograd, Mil. Draškoviča 9. poštni pretinac 411. HALI OGLASI Službodobi Hotelsko kuharico za takoj, iščem. Ponudbe na hotel Koklič, Novo me<;to. 21915-1 Dobro kuharico Za Albanijo (Tirana) — sprejme avstrjsk oficirski zakonski pai Začein.. plača 70C din Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Albanien« 21857-1 Službe išče Brivski pomočnik priden, mlad, dober delavec. vojaščine prost, z znanjem nemščine, išče službe za takoj. Cenj. ponudbe s točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Priden«. 21957-2 Zobozdravniška asistentka z enoletno prakso, išče sluibo pri zobozdravniku. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21801-2 Mlado dekle najrajši Goreniko, pošteno in snažno, sprejme malo-članska družina. Ponudbe pod »Lepo postopanje« na ogl. odd. Jutra. 21919-2 Zaslužek Vse vrste tekstov prevaja s slovenskega na srbohrvatski odličen poznavalec obeh jezikov, — po narzmerneiši ceni. Ponudbe pod šifro »Odličen poznavalec« na ogl. odd. Jutra. 21818-3 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pouk Angleščina začetni tečaj prične v petek 16. septembra ob 7. Realka Vegova ulica. 21917-" Sadje Bosanske slive za marmelado so danes cenejše din 3, štajerske breskve din 2, štajerska jabolka. Žganjekuharji, zahtevajte takoj ponudbe. Zapomnite si' Sadje dobite najceneje v vsakem času pri Jugosad, Resljeva 4, telefon 48-27. 21958-34 Slive za žganje dobavlja zelo ugodno — Josip Simičič, Nova Gra-diška. 21938-34 Kupim Revna mati prosi za star otroški voziček. Marjeta Rebolj, Cesta Loko št. 26. 21923-7 Staro pohištvo šifonerje, postelje, madra-ce, obleke, slike itd. kupuje GOLOB MARIJA, — Gallusovo nabrežje 29, — Ljubljana. 21939-7 FiT1f?f7?fif3 Motorno kolo znamke »Ariel« 350 ccm, novejše tipe, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21951-10 Opel dostavni voz zamenjam za bencin črpalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21888-10 Avto limuzino dobro ohranieno, prodam. 10 i bencina na 100 km prodam za din 12.000 — Hotel »Mariborski dvor«, Maribor. 21841-10 Več rabljenih koles kompletnih, dimenzije 32 X 6 za tovorni Chevrolet, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre gume«. 21960-11 Kolesa Kupim kolo dobro ohranieno. Ponudniki naj se oglašajo v Dalmatinovi ul. št. 10, I. n. levo, od 3. do 5. ure popoldne. 21920-11 Lokali Dvoriščni lokal takoj oddam. Poizve se pri hišniku. Bleiweisova 48 21949-19 Sobo odda Sobo za stalno išče uradnik banske uprave. Pojasnila in naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 21943-23a Snažno sobico solnčno s posebnim vhodom, iščem za takoj. Plačam točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod značko »Din 200«. 21910-23a ČAJNO MASLO iz pasterizirane smetane dobavlja E. Vajda, čakovec telefon 59, 60, 33. Brzoj. Vajda, Čakovec. Izgubljeno Izgubila sem v tramvaju od glavnega kolodvora do bolnice denarnico z vsoto din 460. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 21958-28 Kromirana ura damska, se je izgubila od Tavčarjeve ulice po Tyr-ševi cesti, Gajevi, Beethovnovi do »Dunava«. Proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 21950-28 Informacije 50 din nagrade dobi, kdor mi javi naslov Milana Knao a. Naslov se naj pošlje podružnici Jutra v Mariboru. 21952-31 Opozorilo! Opozarjam gg. trgovce, da g. Dolinšek Vitomir, Celje, ni več upravičen prodajati m kasirati za mene. »Mimosa«, Joško Oset, — Ljubljana. 21941-31 Dekle vdovo ali ločenko, brez otrok, staro od 18—25 let, želim poročiti z 20 do 30 tisoč gotovine radi osamosvojitve dobro idoče obrti. Samo resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnja ženitev«. 21912-25 Hi Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe. Albanien, Auto 1938, Absolventka, Bosendorfer, čista in marliiva, Čista in zanesljiva, Čez dan odsotna, Čista, Dobra in pametna, Daljša spričevala, Dopisnik, Donosno podjetje, Dober zaslužek, Dobra stranka, Dobri delavec, Dober predavatelj in pedagog, Dober strojnik, Energična, Fanica, Gotovina, Garantirano zanesljivo, Hvaležna 14, Harmonija 513, Hišna lastnica, Inserat, Inteligent, Ilas Va-lerie, Kupim hišo, Kavcija potrebna, Lepa prilika promet 30.000 din, Lokal, Ljubljana, Lepa bodočnost-Logatec, Lepo in ugodno, Mlada, Marljivo 66, Nizka cena ugodni pogoji, Najbolj prometni lokal. Nova hiša, Nekaj kavcije, Osebni avto, Odmev, Odpotuiem, Odgovor takoj. Plačam din 600, Priden mizar, Preselitev, Propaganda, Perfekt-na kuharica, Poštena kuharica, Plačam takoj, Popolnoma samostojna, Pragi, Rentabilno, Sobica, Srečen zakon 77, Siguren zaslužek, Slane Jožica, Stalna renta, Štedilnik. Takojšen nastop, Trezen, Uspeh, Ugodno, Vsestranska poštenost, Vesten, Veliko zanimanje, Začetnica, Z nekaj kavcije, 600, 8000. Razno Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aJJ barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 ?tmlaica — Svetlolikainio Maročnik) »JUTRA« so zavarovani sa 10.000 Din. It. VMTJ/J\uJ/j\\J/.£uJ/XiiJ/.fiuJ/.nuJ Med mestom in deželo tosreduje »Jatrov«. mali oglasnik IUhZL Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itd., ogrevate sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom. KOMERCDALNl BIRO CEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjsko. Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NTKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/1., telefon št 33-38. Damske plašče za jesen, dežne plašče, jesenske obleke, športna krila in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroško konfekcijo nudi pred vselitvijo v nove lokale po skrajno znižanih cenah F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. čitajte in širite »J U T R 0« IV5CHUM DOL C HIŠKA C C I TA JCJor oglašuje ta napreduje i „IKARUS" A. D. tvomica aero- in hidroplanov v Zemunu SPREJME sposobne ključavničarje, mehanike, orodjarje, strugarje (drehere) in frezerje. Predstavnik tvornice bo sprejemal delavce na borzah dela, ki MESTNA OBČINA V PTUJU, naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminul vsled težke prometne nezgode, gospod FRANJO ŠIREC ČLAN MESTNEGA SVETA PTUJSKEGA Agilnemu sodelavcu v mestnem svetu bodi ohranjen trajen spomin! Pogreb bo 16. septembra 1938. ob 17. uri na mestno pokopališče v Ptuju. PTUJ, dne 15. septembra 1938. Predsednik mestne občine: dr. REMEC ALOJZIJ se mu morajo prijaviti z dokumenti in to: Borzi dela v Zagrebu: Borzi dela v Karlovcu: Borzi dela v Ljubljani: Borzi dela v Mariboru: Borzi dela v Osijeku: 19. in 23. t. m. 20. t. m. 21. t. m. 22. t. m. 24. t. m. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe MARIJE BEDEN VDOVE PEKOVSKEGA MOJSTRA kakor za poklonjene krasne vence, šopke in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni c&. duhovščini, gospodom zdravnikom in č. sestram usmiljenkam sanatorija »Šlajmerjev dom« za vso pomoč in skrb ob težki bolezni, ter vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 17. septembra 1938, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Beograd, dne 15. septembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ker se nam ni mogoče zahvaliti vsem posameznikom za izraze sočutja, hi smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, prababice in tašče, gospe Josipine Srebretove izrekamo tem potom vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so spremljali drago pokojnico na poslednji poti ln vsem, ki so se kakorkoli je spominjali najiskrenejšo zahvalo, V Brežicah, 16, septembra 1938, Žalujoče rodbine: SREBRE, SCHNIDERSCHITSCH, PAUER, VICIC, SERNETZ in ŠKERLJ Urejuje Davorin Jlavljen, — Jzdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeram — Za jnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Y s£ X Ljubljani,