139. številka.
Izdanje za nedeljo 21. novi
(t Trst«, ▼ —hmf ivefter ime 90. novembra 1897.)
Tečaj XXU.
„HDINOIT"
lihaja p« trikrat aa toden t iaattb ia-daajlb ob torkih, 6«t*thllk i« uCibotRh. Z jutranje izdaaje likajo ob S. ari ijatraj, veAerno pa ob 7. ari vežer. — Obojno isdanje ataaa : « JedBEtnftBflo . t. 1.—, iTTB« ATEtri]« t. 1.50 " trt »Mec. . , 3.- . 3 . 4.M
x» f0l leta ... S.— . , ,8__
i* »M lato . . . 12,— . , „18,—
Naraftalaa J« plačevati naprej aa iiriik« kraz prllazeea a»7Bialae aa aprava aa azlra.
Fcramlf.rie (itovilke ae dobivajo t pro-is^lnloab tobaka v Iratu pi a nrA. i i ven Trata po 41 nvč.
OISBil
Oglati aa raiaaa po tarifa v petita; aa aaalava ■ debeli«! irkaaal aa platajs areator, kolikor obaega navadnih vrati Poslana, oaartnioo in javne oiači oglati itd. le računajo o« n	i
Tai dopiai naj » poAiljajo »rednifctv nlioa CnRorma ftt. 13. Vaako plimo aa« s biti frunkoTano, knr nef rankoranu aa .'j • prejemajo. Rokopiai ae ne vraiajo.
Nacnćnino, rokUnmoijfi iu ogla*« npr* je«a tipravniitvo ulica Molino pio* aoio kit. 3, II. nadat. Naročnino in ogla« je plačevati loco Trat. Odprto rekla*." ai)o io pro.t* poHtnisi*.
,r mtinošti jI m<Mt".
Nauk nemške obstrukcije Slovanom in državi.
(Zvršetek.)
IV. Dipaulijev ali kali drug predlog za reše-nje narodnega in jezikovnega vprašanja. Člankar v ,Slov. svetil* zatrja, da se jako motijo baron Di-panli in vsi oni, ki menijo, da se narodno in jezikovno vprašanje more rešiti takoj, ne 1« v načelo, ampak tndi a posebnimi, podrobaimi določbami tndi za praktično rabo. Taki politiki se motijo temeljito.
Pito t tem članku navedeno načelo stavlja is samega sebe praktično zahtevo, da se prebivalstva vsakega naroda — kjer koli žive sknpaj v večih ali manjih odlomkih — ločijo jedio od dragega; to pa ne za politiško, ampak za narodno in jezikovno samoupravo. Deiele naj le ostanejo, kakoršne so sedaj v svojih jednotah; le narodno in jezikovno vprašanje naj te odtegne njih samoupravi ter izroči narodnim zastopora. A ravno tako razmejevanje bode zahtevalo večletnega delovanja, ker gotovo nastanejo prepiri o posamičnih sodisčnih okrajih na mejah med dvema narodnostima. In tndi ko bi ne kilo takih prepirov, ostane vedno ie mnogo dela, predao se izvrši tako razmejeva-nje po vsej tostranski polovici cesarstva.
Kar morejo storiti državniki in vaprejeti narodi, ali storiti narodi in vsprejoti državniki, tiči v tem, da se sestavi predlog, oziroma predloži vladna predloga državnemu zboru v ta namen, da se ustvarijo narodni juristiški zastopi za vsaki narod in da se potem izvole posebne komisije, katerim bodo naloga, da bi delile kompaktne masa jedne in iste narodnosti od drugih narodnostij i j da bi s tem ustvarile prvi predpogoj za oživljenje narodne samouprave.
Narodi bi morali sicer Čakati, ali zadovoljiti bi se mogli popolnoma s tako akcijo državnega zbora. To bi bila naj veča in najvažiieja akcija, ki jo more izvršiti osrednji parlament. V takem ziaUlu naj bi delovali baron Dipauli in vse skupine v parlamentu, ako jim ja do resničnega pomirjeuja in sprave med narodi iu s tem do pravega utrje-
nja države na znotraj in vsled tega seveda tudi na zunaj. Vsako drugačno rešenje utegne postati nevarno za slovanske narode, ter bi jih moglo spraviti v resnici v vrsto podrejenih narodov — in torej v vrsto „inferijornih narodnostij*, vsaj v kulturnom razvoju.
Nemški obstrukcijonisti so razodeli po svoje, toda jasno ia na ves glas, kako pristranski bi radi rešili narodno vprašanje. Odgovore pa naj jim dr-žavaiki in pravi narodni in lojalni zastopniki z dejaaskimi dokazi, kako je treba rešiti to narodno Vprašanje: pravilno in zares definitivno.
To, kar smo napisali ta in označili, ni igrača, ampak zareanost, katero so dolžni uvaževati vsi slovanski narodi, zgodovinski in nezgodovinaki, a tndi vsi resno misleči državniki sedanje ali pa kake drnge osrednje vlade.
Prva zapoved je: zvestoba do svojega naroda!
V zkarnici poslancev na Dunaju je bilo mi-nole srede čuti besed, ki so točno, izrazito, jasno označale prvo dolžnost, kateri se ne sme odtezati nikdo, ako noče biti izdajica na svojem rodu.
Te besede so prišle iz ust opozicijskega poslanca iz Galicije, dra. D a n i e 1 a k a.
Posl. Danielak se je oglasil za besedo, da opraviči svoje in svojih ožjih somišljenikov glasovanje o predlogih za obtožbo ministrov radi izdanja jezikovnih narodeb. To pa je storil jedino zato, ker so nemški obstrukcijonisti — prav po načinu superijorne kulture nemške — obsipali psovkami in zasramovanji njega in somišljenike, ker so glasovali — se svojimi brati po krvi in po rodu! Nemški obstrukcijonisti so seveda kričali drugače, oni so dolžili posl. Danielaka in somišljenike ne-možtva, nedoslednosti, izdajstva na .sveti stvari" obstrukcije, češ: glejte jih, ki so storili prisego na zastavo obstiukcije, pa glasujejo sedaj za — grofa Badeuija 1
Dvigail se je torej opozicijski poslanec dr. Danielak, da dokaže, kako neopravičena so taka doižeuja, ter da ožigosa po ,'zaslugi tiste nemške
PODLISTEK
5
Borovške gracije.
(Lovro Slavec.)
„Čujtal je zač«l Kožinec. Takoj prvi dan, ko sem videl peljati se gospice s kolodvora mimo šole, ugajala mi je izmej vseh treh Ida najbolj; toda menil se nisem veliko za to, najmanj pa sem misi:!, da bi &e tedaj zaljubil vanjo. Toda kaj se če 1 Božja pota so čudna!
Takoj drugi dan petem sem šel na sprehod proti Truju. Ko sem se približal ovinku, ki vodi proti Raduikoviui, zagledal sem najedenkrat vožiček z lestvicami, na teh počez deska, in na deskah troje gospodičen. V vožičku pa vprežeu osliček, prav osliček, ki je trdovratno stal na jednem mestu, kljub temu da so ga nabijale gospice z vso silo. Premakniti se ni hotel na noben način, samo brcal je krog sebe z zadnjima nogama. Konečno pa se je vendar spustil v dir proti meni, gospice so se smejale na glas, vlekle so vajeti, toda ni pomagalo nič. Najenkrat pa sem čnl — resk! — in vožiček in gospice so bile na tleh. Približal sem se, pozdravil ter vprašal, kaj se je zgodilo ? Sa-
mega srama niso vedele, kam bi se dejale. Konečno pa se je vendar ohrabrila Ida: tKolo se nam je snelo in vožiček se nam je prevrnil*. — Predstavil sem se, odrezal v bližnjem grmu lesko ter napravil osuik. Anka je prijela oslička, Minka kolo, midva z Ido pa zabijava osnik. Kar ni mi šlo od rok. Sedaj je bil osuik predebel, sedaj predroben. Obhajala me je taka sladkoba, ko sem jej zrl v krasne oči, v zarudela lica, da sem bil h ar iz uma! Potem, ko sem jim spravil vse v red, povabile so me naj prisedem — in srečen sem bil. Pomislita vendar, na deželi dobiti tako gospodičino, kakoršua je Ida! Kar veselja bi objel oslička, in želel sem si, da bi bil v njegovi koži, da bi vedno vozil to vitko Idino telesce.... No, to je bilo prvo znanje; drugo se je pa napravilo tekom kratkih duij. Sedaj sem pa čisto srečen v ljubezni. Jaz jo ljubim, ona mene — vsaj ona pravi tako — še bolj. Solznik, sedaj govori pa ti 1"
„Jaz se pa tudi nisem na manj čuden način prvič sešel z Minko. Kakor vama je znano, sprehajam se rad vsako jutro po cesti, ki vodi skozi gozdič nad Raduikoro hišo proti trgu. Tudi pred tednom sem hodil neko jutro po tej poti z Wer-
Burovtsti, kakoršne je uvela v modo slavna ob strukcija nemška.
Poslanec dr. Danielak je rešil svojo nalogo nastopno izjavo:
»Povodom dogodkov, ki so ee vršili ob zaključku zadnje seje vsled stališča, na katero smo se postavili jaz in drugi opozicijonelni zastopniki iz Galicije nasproti jezikovnim naredbam, čutim se primoranega, da podani nastopno izjavo :
Ko smo zaieli sedeže na tej strani zbornice (na strani opozicij«), nismo izjavili nikdar in nikomur, da v narodnih stvareh ne bodeuio postopali roka v roko z drugimi slovanskimi zastopniki. Skupno postopanje se Slovani v narodnih stvareh, to je glavna točka našega programa. Če tudi smo v razmerju odločne opozicije nasproti vladi, pa vendar ni dovoljeno, da bi smeli pozabiti tu na to, da smo Poljaki, da smo členi velike slovauske družine. Ž - v spomladi smo natanjčno označili to svoje stališče, ko smo due 28. maja, o prvih predlogih ia obtožbo ministrov, glasovali se slovanskimi poslanci. (Tu je govornik naštel podrobno, kako so glasovali takrat <n in somišljeniki ia je nadaljeval potem); Postavili smo se torej na jednako stališče, kakor dne 28. maja, glasovali buoo v zmislu svojega programa, po svoji vesti. In ako nam radi tega brutalno mečete na glavo nevrednih očitanj iu sumiiičenj, potem moramo zavrniti iste največim ogorčenjem. Kar Jse pa dostaje zasramovanj, katerimi nas obsipljete, pa iste gotovo niso škodljive nam, a»pak provzroč teljem istih. Ako v nekem oziru mi umemo iu cenimo nemško zložuost, potem pa imamo tudi mi pravico zahtevati od vaH, da bi vsaj pripoznali slovanske zlozuost, ki prihaja istotako iz narodnega čutstva iu iz razlogov uma. Ne zahtevajte, da postanemo izdajice na Slovanstvu! Ali ne moremo izdajati svojih sokrvnili Slovanov, kajti ako hi storili kaj tacega, zauičevati bi nas morali vi sami!!u
Ta izjava posl. Daniftlaka je zadela v živo. Obstrukcijonisti so dajali duška svoji nevolji neprestanimi vskliki, češ: zvezali ste se z ttadeui-jem 1 Glasovali ste za Badeuija 1
In vendar je tako jasno, tuko — naravno, kar je rekel Danielak 1 Naravno — dal Klor postopa
therjem v roki. Ko sem korakal skozi gozdič, čul sem nenadoma šum na strani v gimovju. Splazil sem se skozi drevje proti oaemu uaestu in lej čuda 1 Minka vsa v svojej nedolžnosti iu lepoti je jjatala pred laskorim grmom, ter zrla veselja žvečilni se očmi v gnezdeče, v katerem so čivkali že skoro godui urakoperji. Žvečila je kruliastn drobtinice ter jih pokladala mladičem v širok«) odprte kljuna Kakor okamuel sem zrl to idilo. l>a bi vidtl b.;lje, stopil sem na porobek, toda pok — v*ja je počila. Prestrašena se je ozrla Minka proti meni, hotela zbežati, toda zamotala se je z obleko v češmiuov grm, vlekla, vlekla, zbola se v prste, toda nikamor. Naglo sem priskočil, izmotal jo iz zapletenih vej, poseguil v listuieo po kosec angleškega obliža ter jej ga pritisnil na krvaveči prstek. To vama je bilo sladko delo! Zahvalila se ni j* tako prisrčno, taka ljubko, da mi je kar utripalo srce. Potei* ina je povprašala, kaj imam pod pazduho, kako mi ugaja Werther, itd. in znanje je bilo tu. Od tedaj sva se shajala potem večkrat, iu prava ljubezen se jeizmciila iz fch sestankov".
(Pride ie.)
drugače, nego je pijašnjeval po*.J. Danielak. ta greSi proti naravi, proti n:\jnaravnejenau čtitn, ki ga je Bng %»ađil v -rce človek«, proti vrhni zapovedi vsakomur: ostani zv»-st s*ojemu rodu 1 OpoJticijonalci iz Galicje se niso izneverili smjenu op^zicijoBalneniu st;»li<ču, s tem, da so glasovali proti obtožb:, a im p a k c;la<ovali so tako, ker se ni«o hoteli izneveriti svojemu rodu 1 A kako ime si je zaslužil oni, ki sej - izneverit svoji kr<*iPl Danie-Ifku in tovarišem i * i bilo do tega, da rešijo Biulnnija, pač i a d.< tega, da rešijo pred nasilniki — ono načelo, na katnr^m H oni bod*fnost h avstrijskih Slovano*: načelo jt-dnalcopravnouti jezikov. Za to dragoceno načelo bijemo sedaj ljuto borbo mi Slovani, in ne za grofa Badenija. In U hr^lo moramo peti posl. Danielaku, da je t»li lepo, idejalno vzneseno i'/jivo povedal nam v?em, kako veleva dolžnost slebčrii! mu p.-trijotn in — poštenemu človrkn.
Blaginja naroda, ta j* prva. Mi *mo p»vdar-ja!i žd vtćkrai in povd^rjamo danes z*g>et, da no smatramo za nikako np*rečo, ako je v narodu več strank in meneuj in — opozicije. 8aj to 1« bistri pojme. Kar je grrc-I), kar j* zločin na naroda, je jedino to: ako kdo v imenu opozicj*krga staliiča spravlja v nevarnost pravice naroda iu njega obstanek ; ako kdo ti mast« vztraja na stališču zani-kovanja tudi tedaj, ko so v nevarnosti življenske koristi naroda. Kdor tako dela, odreka narodu zvestobo. Star latinski ptegovor;pravi: Salus publica snprema Ux eslo — blaginja države bodi vrhovni zakon! Ozirom na neštevilo ljutih nasprotnikov avstrijskega sl.fvaadtva, ki nalagajo vsakemu izmei nas dolžnost, da posveča vse svoje sile težki borbi sa obstanek in bodočnost našega naroda, bi pa zaklicali mi: Zvestoba do naroda — prva dolžnosti
V zmislu te dolžnosti je bila izjava opozici-jonalnih poslancev i< Galicije, zato pa htalajimv Imenu avstrijskih Slovanov t
Političke vesti.
V TRSTU, dne 20 noTtmbra 1WV7.
Državni zbor. Včerajšnja veja zoornice po« llancev ni mogla začeti točuo, ker ni bilo navzočih dovoljno število poslancev. Sploh je opažati v zadnji čas neko nemarnost poslancev, vsled katere seje morala ž« večkrat zaključiti seja radi nesklepčnosti. Seveda, ne le poslanci, ampak vsa javnost si je nekako pokvarila ukas, da jej prija le krepka hrana obstrukcijonistiških škandalov, a jej nikakor ne gre v e-last mirno iu stvarno delo. Toda, ako bi hoteli tudi postaviti mersikaj na račun pokvarjenega ukusa, alt nemarnost tudi ob takem pred' metu, o kakoršnem je razpravljala zbornica včeraj, to je pa veudar malo prehudo. Od septembra že taka bedno prebivalstvo, da bi se takrat rešile predloge za pomoč onim krajem, ki to trpeli vsled letošnjih elementarnih katastrof. Od septembra že,
—	a kako težio čaka oni, ki je — lačen! Od septembra že, kakor ja tako hotela slavna obstruk-cija, zamolivši vaako veselje do dala 1 Fa tudi na desni je bilo včeraj veliko praznine, kar moramo obžalovati iu grajati. Kdo bi ne umel ironije v vskliku poslauca Bfezuovskega, ki je zuklical: Živelo delo!
Najprvj je prišlo do spopada med Čehi in posl. Winkowski m, kateri poslednji je napal posl. DanieUk« radi njegova izjave v zadnji seji
—	o tej izjavi govorimo tudi ml daues na drugem mestu — iu je napal tudi Čehe, da ao radi jezikovnih naredeb odprli — trafiko !
Vmes so se mešali tuli nemški obstrukcijo-nisti in ju pehanje iti kričanje trajali tako dolgo, dokler ni jel govoriti minister za poljedelstvo, kakar smo 1*. sporočili med najnovujimi vestmi v današnjem zjutranjem izdanju. Za miuistroin je govoril posl. Dyck in se je zaključila generalna razprata. V specijalni razpravi se je oglasil za besedo finančni minister vitez Biliuski, ki je rekel, da imati vlada in zbornica jednak cilj: priteci na pomoč prebivalstvu. Na očitauje, da vlada se ni požurila dovolj s to predlogo, je odgovoril minister, da je vlada že 22 septembra predložila to predlogo v predsankcijo, a zbornica je še ni rešila do sedaj. Govornik je prosil, da naj zbornica ne poviša določene svote.
Za miuistrom je govoril antisemit Steiner, ki je predlagal, naj *e svota podpore poviša na 50 milijoaov. Govornik je napadal socijalne demekrate
in žide. Kdo se bavi s peklensko igro na borzi ? t Žulje. Kdo sili kmete v Galiciji, da morajo prodajati svoja zemljišča ? Kje so agenti z& kupčijo z človeškim mesom P To so sami Židje.
Tomu govorniku je odgovarjal posl. Straneh e r, češ, da oderuhov je povsodi. V Galiciji da so Židje le slepo orodje velikih posestnikov. Židje da trpe lakoto. Stanja Židov da ni smeti soditi po onem malem številu, ki igrajo na borzi.
Posl. Daatjnski je v stvarnem popravku silno napadal veleposestnik*1: v Galiciji, ki v tesnili odnoiajih z Židi. Das;,ynsketnu j« odgovarjal antisemit Gre gori g, ki fa dolžil Žide, da so bili le oni krivi na gospodarski katastrofi, ki je zadela državo v letu 1873. V večerni seji je govoril posl. K a i s e r, a posl. P o na m e r je hotel se silo motiti razpravo Mož mora imeti res dobro srce za ubogo prebivalstvo, če sa ne more brzdati niti tedaj, ko je govor o gladnih. Ko so Se govorili posloaci Sclilesinger, P o r c h e r in \V o h 1 m e y e r, se je zaključila seja.
K položaju. Daaes nimamo nobenih poročil, ki hi bile značilneje in došle iz zauedjivih virov, po katerih bi ae dalo sklepati, kako je hipno parlamentarno ii politiško položenje v Avstriji. Le toliko se da presoditi, da narašča vera v odločilnih krogih, da "avstrijski parlament vendar reši na-godbeni provizorij z Ogersko ustavnim potom.
Vprašanje kako popolniti mesto druzega predsednika zbornice, dela veliko preglavico večini. Ta poslednja bi hotela Imeti Nemca na tem mestn, a nikjer ne morejo dobiti takega Nemca, ki bi hotel vsprejeti ta častni posel.
Potem so prišli na misel, da bi — ako že absolutno ni moči dobiti Nemca — kandidirali Rnmuna Lupula. Temn pa da se je uprla slovanska krščansko-narodna zveza, češ, da po nje številu pripada njej II. podpredsednik. In še več takih govoric in kombinacij se je širilo te dni. No, neko današnje poročilo trdi, da so bile te govorica res le — govorice; marveč da je to vprašanje res že rešeno, povoljno za večino in po njej želji. Katoliška ljudska stranka nemška je dovolila svojemn členu, dru. Fuchsn, da sme prevzeti mesto II. podpredsednika.
O komun'kćju italijanskega kluba radi vo litev v odseke delegecij, oziroma radi preziranja italijanskih členov, pravi pražka .Politik44, da je v tej izjavi videti pikrest proti nemški levici. Praški list pripaža še, da se Italijani bližajo večini vedno bolj. Mi pa pravimo, da to ni kar tako. Ni zadosti, da se kdo hoče bližati, ampak treba, da (e zadovoljen tudi oni, kateremu se hoče bližati. To zadovoljnost pa si morajo Italijani prido* biti pametnim postopanjem tu doma na Primorskem Sicer pa pravijo vsi razsodni ljudje, da tem bolje za Italijane, čim prej bodo iskali modus vivendi z Slovani. Io iskali ga bodo, ako jih ni že ostavila zadnja mrvica pametna razsodnosti.
Germanski nezmisel. Nemški profesorji se zare«» hočejo proslaviti se svojo srditostjo! Za Mondenom, Jodlom itd. itd. proslavlja se tudi neki Feliks Dabn' v B^rolinu z zaničevanjem Slovanov. Ta veleučena germanska duša se ponaša neko svojo pesmijo .Nemška Avstrija" (!?), v kateri čenča, da so se Nemci v Avstriji morali boriti
zoper Turke in--Slovane. Ta človek je cul
nekje zvoniti iu zdaj trdi, kje je zvonilo. Čul je najbiže od kake strani, da so bili Slovani — katerih je dve tretjimi v državi avstrijski — ki so se v v s e h dobah avstrijske zgodovine borili za obstanek Avstrije, da so bili Slovani, njim na čelu kralj Sobj^ski, torej Slovan, ki so oteli nemški Dunaj turške pesti in da so bili Slovani, ki «o oteli pod Zrinjskim čast Avstrije — in ker je to čul, se mu zdaj blede, da se je nemška Avstrija morala čestokrat braniti pred SI ivani, katere stavi zdaj v eno vrsto s — Turki! Človek ne ve, je-!i ta germanska milina pii zdravi pameti ali ni ? No, v Um ima prav ta .zgodovinar in pesnik", da se nemška Avstrija do danes ni mogla ubraniti Slovauov ter da mora, hočeš nočeš, sestavljati svoj kontinent iz dveh tretjin slovanskega prebivalstva. — Ali so imenitni ti — nemški profesorji !
Ruski glasovi o veleneinSki ideji. Velika Rusija ima pač vzroka, da tu pa tam malce pomilovalno poškili doli na ono peščico ljudij v taboru Velegerraanov, ki bi radi, da naj je ves svet nemška domovina. „Mosk. Vedom." pravijo: Ta
velegermauika id*jaje tako smešna in nei/.vedlji/a, da bi se ui »gla uremifiti k večemu tedaj, ako bi prišel kak nemški Atila, ki bi s „krvjo iu jeklom* podjarmil vso srednjo Evropo in naredil Jia nje .nemško domovino". — Ker pa je tak .Atila* neaogoč, ergo, Garnani.....
Različne vesti*
Mestni svet tržaški je imel torej minoli četrtek zveier svojo XXVI. javno sejo. O zač«tku sej?, v kateri se je vršila odurna demonstracija občinstva na galeriji proti županu, smo že sporočili zadnjič.
Prva Učka dnevnega reda je bila volite? jednega člena v municipalno delegacijo, oziroma dež. odb»r in dvrh namestnikov. To vsled demisije osmerice svetovalcev. Izvoljeni so bi!i: členom dr. d' Angeli in namestnikoma Cezar Comtoi in Leopold Vianell«. Iz istega vzroka so se vršile potem dopolnilne volitve v razne odaeke. Na to je odgovarjal župa* na interpelaciji svetovalca Dalleuza: radi pokritja potoka v Rojauu in radi poljskega čuvaja ▼ Barkovljali.
Glede potoka v Bojanu so se vse komisija izrekle ugodno, ali stvari so na poti — stroški. To delo bode zahtevalo kakih 15.000 gold., ki težko najdejo prostora v proračunu za leto 1898. Jednak strošek bi bil za pokritje potoka v Barkovljali.
Glede poljskega čuvaja Strnada v Barkovljali je povedal župan, da se je nvela stroga preiskava, ki pa je dokazala, da je bil dotičnik celfl jako marljiv v vršenju svoje službe, do dogodkov v marcu 1897., ko se je vsled takratnih nemirov bal zahajati v bolj nevarne kraje«
Svetovalec Dollenz ni bil zadovoljen s tem odgovorom in j« hotel dati nekoliko odgovora, toda župan mu je odtegnil besedo.
Za razširjenje Sole na istrski cesti se je do* volil kredit 56000 gld. Svet. Brat o s bi želel, da se ta dela ne oddado jednemu ,samemu podjetniku, ampak razdele naj se v kategorije ter poverijo posamičnim rokodelcem. Za razširjenje bolniške podružnice pri sv. Mariji Magdaleni se je dovolil kredit 7200 gld.
Poročilo o namerovani električni železnici Trst-Opčine predlaga, da naj se preko načrta preide na dnevni red, ker projektant stavi take zahteve, ki so ne morejo izpolniti. To poročilo se je edobrilo. Reja se je zaključila ob 8. uri 50 m.
Imenovanja. Više deželno sodišče v Trstu je imenovalo avskultanti pravne vežbenike Rudolfa Grunta rja, Spiro Peručiča, dr. Alojza Candotti-ja in G i n o Q u a r a n t o t r. o.
„Sočutja Italijanov" do vseh tlačenih, o katerem je — sanjal poslanec Hortis, je dalo povoda nekemu prijatelju našega lista, da nam j« do poslal nastopuih par besed :
Cenjeni g. urednik ! Dobro ste zavrnili zares skrajno zoperne in odkritih in značajnih mož nedostojne izjave laškega svetohlinstva, kakor se je zrcalilo isto v — poeziji Hortiševi, ki jo je bil prečital to dni gori v parlamentu. Povedali sta mnogokaj v ilustracijo tega laškega .sočutja", a na nekaj, kar js še najbolj kričeče in kar Vam je toli blizo, ste pa pozabili vendar-le.
Na čuden način zare3 se pojavlja sočutje Italijanov do tlačenih I! Mi ne bi še toliko cmerili Ital jatio-o, ako oni ne bi imeli sočutja z uami, ako bi nas tlačili — drugi! I Ali v očigled dejstvu, da so oni, ki nas tlačijo, da so oni, ki nam ne dajo dihati, de so le oni sami, ki uain odrekajo vsa prava, a da nam vfcndar govore o italijanskem sočutju do vseh tlačenih — v očigled takemu dejstvu se mora človek prijeti za glavo in vnklikuiti: ne, za tako hinavstvo treba zares železnega čela I
A to ni še vse, kar sem hotel povdaritl. Glavno mi j« nekaj druzega. Namreč: italijansko .sočutje* do tlačenih se ne pojavlja le v političnem in narodnem proganjanju ter odrekanju pravic, ampak tudi v tem, da iste narodno in politiško tlačene in preganjane proganjajo še nadalje v zasebnem, gospodarskem in družinskem življenju, da jim jemljejo kruli iz-pred uat, da jim mečejo nedolžno deco na — ulico!
T&ko je vaših serojakov sočutje do tlačenih, dragi g. Hortis I Ali ste že res pozabili, kaj se je godil« ravno ob Vaši volitvi in po isti ?! Da, prav pozabiti ste morali, sicer ne bi bili mogli zagre*
šiti takov atantnt na resnica, ko 9t; g -vo rili o „sočutju Italijanov" do vseh tlačenih!
V proslavo petdesetletnice 'cesarja Fran Josipa nam< rava avstro-ogersko kolonijalno društvo na DunRju izroč ti Nj. Veličanstvu čestitko vseh podanikov Avstrije, živečih v inozenstvu. V ta namen se že nabirajo podpisi.
24. številka .Slovenke" je danes izšla z jako interesantno vsebino.
»Brivec" je izftel. Kdor hoče videti dva nemška soseda, kaKo se pozdravljata na avstrijsko-nemiri meji — in pa raadžara Janoša, ta naj ga hitro vkupi.
Tržaško perilo. Prezauimivo je bilo gledati minolega petka na nnjbližjo mestno okslico, ko se je oudi sušilo tržaško parilo. Solnce je sijalo tako svitlo iti žarko (kakor da bi ga bile perice nalašč naročile z neba, da jim posuši perilo) in po vseh bre-govih okrog je bilo, kakor bi ležal sneg. Človek se ui mogel načuditi temu prizoru, ob enem pa občudovati naše okoličauske perice, ki s tolikim trudun opravljajo svoj težavni posel, zajedno pa tako lepo vršijo delo. Lahko bi rekli, da je .tržaško perilu" interesanten prispevek k poglavju o važnosti slovenskega okoličana za mesto tržaško in morda tudi mal prispevek k poglavju o kulturnem stanju v mestu in okolici.)
Anarhiste zaprli. V Polju so zaprli troje Iju-dij, kateiv ao že dlje časa iskale italijanske oblasti. Ti trije so: Jožef Baldiuello, 28 let star, ta je služil »pkaj Časa v Polju kakor brivec, doma je okolice Ancona; Alojz Forlino, 34 let star iz Rimtni in Jožef Ros«etti, 21 let, iz Pesare. Foruno je bil v Italiji obsojen na tri leta prisilne delavnice, pa je utekel. Prvoimenovana sta se primala anarhistoma. Lepi tički to 1 Najdete li mej Slovenci — anarhistov ?
Ozirora na dejstvo, da so mo^le take nevarne o*ebe toliko časa bivati v Pnlju in so si *uale pridobiti pristop oelo v poštene družine, opaža dobio „ReicliSAvehr": ,Ako bi bili policijski odno-laji v Pulju urejeni, ne bi bil mogel tudi nedavno sretovani M a r t i u o 11 i c h toliko časa svobodno UgMij;iti svoj« zlodejstva. Ta zadnji dogodek are-tovaiija anarhistov pa priča s*ploh, kako prav imajo oni, ki žele, da se na merodajuo me*to poklice kontraadmiral Hinke, kajti j.jega eueigijabi kmalu storila konec teci nevšečnim odnošajem."
Kdor pozna odnošaje v Pn'ju, ta ve, proti kateri o>ebi je obrneua ost t« opazke. „Reichs-wehr" ima prav: mož na odločilnem mestu potrebuj j«ki nujno svojega — naslednika. Sicer pa kažtjo dogodki vnovič, kako opravičeni so naši vskliki: Pozdravite policijo v Pulji 1
Z Reke poročajo: Poveljnik ponesrečene ladije aIkuk g. Foreuboctier je izišel iz preiskovalnega zapora. — Mi smo žd tedaj ob času te grozne nesreče na Reki izjavili svojo slutnjo, da je nesrečo zakiivil najbrže brezsrčen Anglež, ki je s svojo ladijo prevrnil nesrečno „Iko" in potem meui nič, tebi nič odjadral daljo proti Benetkam. No, resnica že še pride na dni a.
Slav .nek* glasba na Dunaju si pridobiva srca bolj iu oolj. Včeraj se je predstavljala v dvorni operi opera Rusa Čajkovskega „Ev^enij Ouegin", in je dosegla najsijajneji uspeti. Na predstavi je bilo ranogo slovanskih dijakov, ki so se veselili na v-'pehu dem »nitrativnim aplavzom.
Sluibeni jubilej sprevodnikov. Na Dunaju je prazno-ato m;nolo sredo tri in štirdenet sprevodnikov d.v.av;:e železnice svoj Mužbeni jubilej. Te slavnosii so se udtležili tudi ramister ia. železnice in več viših železničnih uradnikov. Slavljenci so že vi os veli starci, ki imajo za naboj službene dobe od 25 do 40 let. Dižavni posiauec Tusel je v daljšem govoru risal težkoče in nevarnosti železniških služabnikov in minister Guttenberg je čestital slavljencein ter stavil iste v iz^le i mlajšim služabnikom. Obljubil je, da bo ie po možuo-ti podpiral želje železničarjev, ter je n*pil na zdravje in še d>!go življenje slavljencev.
Napad v Gurlci. „Triester Tagblatt" poroča : Dne. 19. t. m. ob 1 uri opoludue je šel občinski taju k dr. Dante Vechi domov. Pred hišo se mu približa 60ietni Anton Kuez, mu izročt neko pismo ter zaprosi takoj odgovora. Mej tem ko je čital dr. Vt-clii pismo, je potegnil Knez bodalce ter je zabodel štirikrat Vecliiiu v prsa. Stanje dr. Vechi-a je jako resno, Vsled tega dogodka je silno razburjeno vse mesto.
To bi biio grozno I Ivakor poročajo dunajski listi, predlaga poslanec Dy«, kater^au je poveril legitimacijski ods«k poročilu o izvolitvi poslanca Wolfa, da se razveljavi ta izvolitev in se na njegovo mesto pozovo protikandidat EMvvich.
To bi bilo zares grozno. Kaka praznika bi nastala med koneertisti: z grli, prstmi, črtali, ploščicami itd. I Obstrukcija brez W«Ifa. To ne gre, obsolutno ne gre! Kara je vendar mislil poslanec Dyk?!
Na Cetinju se bode gradila n;va katoliška cerkev, za katero j-> daroval papež Le« XIII. svoto 10.000 lir.
Izpred sodišča. Pred tukajšnjim deželnim sodišem je bil dne 19. t. m. obsojen natakar Peter Boitoluzzi zaradi žaljenja straže in javnega lia-silstra. Peter Bortolu/zi se je due 17. m. m. udeležil neke delavske demonstracije v restavraciji «alla varietd" na Acquedottu. Tedaj je lastnica omenjene gost'lne delatcem v zadnjem trenotku odrekla popred že obljubljene prostore, radi česar je prišlo do rabuke. Bortoluzzi je b:l vodja demonstracije in se je vedel jako surovo proti stražarjem, na kar ga je policija odvedla v zapor.
Hvala banki „Slaviji". Z Videle nam pišejo: Prosimo, da objavite v cenjeni .Ed nosii", da je dne 11. t. m. tu pogorel posestnik Lovrenc Žiberna. Zavarovan je bil pri bauki .Slaviji*. Iu ta banka mu je že dno 16. t m. cenila škodo v popolno za-dovoljnost pognrelčevo. No moieuio si torej kaj, da ne bi izrekli \st hvale omenjeni banki.
Med. univ.
Dr. Karol Linhart
bivši eksterni zdravnik splošue bolnice v Pragi in v poslednjem času mestni zdravnik kopelji Sangerburg pri Marijinih toplicah, nCeSruje sc naznaniti,
d \ seje naselil v Sežani
kakor zdravnik ter .se toplo priporoča slavnemu občinstvu v Sežani in okolici.
>
O) -M
xe ce c G
o
G g
5
u stanovi j ena leta 18 6 9
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Pela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodnja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne s t roj e. Aboncinent za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulicn Donota štev. 9.
n v>
O o d o
5T
%
<
Najnovejše vesti.
Budimpešta 20. Uradni list objavlja naredbo miuisterst va, s katero se vidjava zakona o upravnem sodišču in v zvezi s tem tndi veljava zakoua o upravnem odboru ter druzih zakonov od danes naproi razširja tudi na Reko.
Kanea 20. Avstrijsko ogersko torpedoo Ia« dijo .Tiger", ki je prišla včeraj v Kisavo po turške vojake, so napadli ustaši ob rti Spada, toda kroglje niso dosegi« ladije.
Zobobol olajšujejo obne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljana
(Dunajnka casta) katare bo bila odlikovan« z Najvišjim priznanjem Nj. c. In k. Vis prejasn« sospe pr®*tolo»»ulfldnice-ndove nadvojvodinje ,61 a f* nijtt 10G
Steklenic* velj« 'JO kr.
r™ Aite & Zadnik
_ TBCT Ui* ki......	....al.. .... e I	tDCT —■
Hrabroslav Vogrič (
I
TRST Via Nifva na vogalu via S. Lazzaro TRST
učitelj glasbe : teorije, petja, glasovirja, tam-burania itd. se priporoča mestnim in okoli-Canskim Slovencem. Pripravljen je poučevati na lastnem domu in po hišah. Pođrobneja pojasnila se dobivajo v gostilni „pri petelinu", ulica Ghega.
Neka prva nemška tovarna za poljedelske stroje išče za te kraje
povsem zmožnega in spretnega
potovalca.
Pobližje je izvedeti v tovarni strojev G. Tonnies, Ljubljana.
I
I
I
h
I
I
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici iu na dežel i bogato zalogo ma nifaktnrnego blaga Dobiva se najnovejše blago za jes^nsko-zimsko sezono, za moške
žemke iu dcco Degat isbor vsakovrstnega
perila, stofe, forStanja. fanele volnenih iu svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije č'pke in vezania v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stefe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jnko nizke. Uzorci ni zahtevanje takoj Poši-Ijatev poštnine prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svajim k svojimi ostajeva udana Aite & Zadnik

Direktno iz Brna
■TetoTnoKloTeč rudi eloguntnega in reelnaga Hukaa, poAiljam po priznano nizkih oanah
bl«go za niožko obleke iu soknje,
angleške novosti, blago-lodea, chevost itd. nujpripro-•taje do »Hjeleguntueji-ga. IzTrutna zbirka uzoreov gratis in frunko rial-omu. foiiljatva kakor utorci.
Tvtrnlika talogm »uknm
S. pl. Braunek v Brnu (Brllnii).
Varnoat proti n;razu in mokroti nudijo le moje svetovnoznano
plahte za častniške konje,
jiatere so pripoznan« od ekonomov, posestnikov konj, oskrbnikov posestev itd. kakor gorke, trpežne, nepokonfiliive, torej kakor najbolje konjsko plahte. Mojo konjske plahte so jako volne ter sc dajo rabiti tudi kakor gorko plahto za posteljo. Plahte so velike se živimi bordnrami ter Btanejo : vrsta A gld. 1.H0, vrsta B gld. 2.— Plahte za izvosčeke-dubld z večbarvenimi bordurami. (ina kvaliteta 2 metra dolge I '/, meter široke gld. 3.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju, iedlnl naročllni kraj M. RUNDB AKIN Dunaj, II. Bezirk Grosse Pfargasse 25.
Moji izdelki
na pripvzmuii kakor dnini in t ceno 1 Ucmont,
ia mk*lja tata 23 nr, g'd. 3.60. R*m»nt. ■trebrn ho zlatim obrrzkom 6 glrl. Budilnik-iMtkor I vrttto ki sveti od gld. 160. — Rego-inti rji v ♦robovi en.ariel od gld. 4.50 aa-p ruj Cenik p« 500 likami grat>s in fi-Niiko, Kar Me uga ja se zamen ju ali vrna znesek. E t g[. Karecksr tvornica žepnih ar, rni>.pos ljulni obrt in lifarant društva
iiiadnikov /.a poKuBtva. Bregenz am liorleusce X. 47U. — 2 leti garancije.
i JLJ*
.Vi IEN.
m

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o će r n I cvet" (Mlllefiorl).
Clrtti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, fte p»6e v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju ta hemoroidom. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, tor se dobiva v odlikovani lekarni
FRAXMAREK „Ai due Mori" Trst, veliki trg.



Gabrijel
lekarnar
LjnMjaiii


Piccoli
pri aiigelju
—	jiritnanje —
uu 11. inejnar. farm. mzbtuM v Praci 1JSU6 Lond-n-Pariz—Ženever 1892—1«KI. |
Železnato vino
pt'(>.ixkiifeeii«-Ka, zanesljivega učinka, ima v sebi lahko prebavljiv žolcznatprepi.rat kateri nćiu-knje pri plnbntnih, na pnnianjkanjii krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, bledo otroke. III
Denet gramov te^iv prnparala ima v M«l>i li."« miligramov že-lcznat rgii klsleku iu 10 mlligramov izlećka i/, »korj« kiie-š-kc(>a drevesa.
v Ljubljani jamci za ozna-
Lekaniar Piccoli
čeuo, zmeraj jednako se- )
stavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. Ila^erja v Krankohrodu na Odri in prof. Balt. Knapit-scha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani
Steklenica inmjofu pol litra velja 1 cld., 4 polliterske ate-kltitiico H pld. 0t» kr., franko • poatnino vred 4 Rld-
Naročbc odpošiljajo se točno proti poštnem povzetju.
fc hjgi pmije Wje|. c. ^tf fr- Mut. VHićattii.
XIX. c. kr. driavna loterija ra tkepie vejaške dobrodelne naneo« avstro-ogerske monarhije
Ta denarna loterij« — t Avstriji jedina postavao dovoljaaa — obsega 7278 dobitkov ▼ gotovem dena'ja t skupnem znasku od 341.684 kron.
Glavni dobitek: 160.000 kroa.
Za nplačanja dobitkov jamči o. kr. !oteri)«ki zaklad. Žrebanje se bode vr*ilo nepreklicno dne 16. dee. 18»7. J«dn« srečka stane a gl. m. v.
Srečka ■e dobivajo v eddalku za državna loterije ua Du-naju I. Riemergasia 7, v loterijskih kolekturah, v tabakar-nah. davkarijah, na poštnih, brzajavaih in železničnih uradih v menjalnicah itd. Naprti zn kupovalce srečk brezplačno. Sračke se dopoiiljajo proste po&tnine.
C. kr. loterijska takim*na rm »nmteljiitvo, «dilcl»k za državna loterije.
$ PROČ S PETROLIJEM! $
^ti^ Razsvetljujte ^t plinovo žarečo lučjo na špirit
»Trismr*, jediao žarečo lučjo, katera gori kroz privoda plina.
Q Plinova žareča luč na Špirit „T RIU IU F"
sveti kakor električna, uporabi m« na vsaki svetilki na petrolej ter je aposobna za valike in naj-kne prostora
Za poulično razsvetljavo povečane in varne proti vetra, »o občin .m neobhodno potrebne, Gori navadnim špiritom in no eksplodira. Zaloga :
IVAN H. POHLY V TRSTU
rta Carinila 12.
&
V
A &
& & &
V &
m
Pravi trpotčev iole jajedino oni, kateri so Pripravlja v lekarni kZrinj-s k e ni u, H. Brodjovin, Zagreb, Zrin j »ki t r g ž t e r. 20
Trpotčev sok nepresožno doluje pri vsoh p r o h I r n j e n j i h h o p n i h organov, ter je najbolje sredstvo za prani katar, kašo 1 j, prsobol, hripavost in vratno bol. Tudi zastarani kaiolj ne s tem zdravilom v naj k r aj Se m času da odpraviti; bolniki dobijo tok zajelo, lahko spijo in n» ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih z ah val n po ni inj am tukaj samo ono:
„Velocenjoni gospod lekarn i k !
Pošljite mi še tri steklenice V -Sega izvrstno delujočega trpotčev o g a • okn; potrebujem jih za moje pozu a n c o. Jaz 8 m od »1 v e h h t o k 1 o n i c od nesnosni ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala V am. Priporočil bodom ta zdravimi sok v«cm prao Dnini m. s s p o-štovanjera— Rudolf Ausioi. Na Dunaj u, 'JO marca 1897."
Pazi naj se torej, da je na v s n k i j t e -k 1 e ni c i v a s t v e n a znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo jo oni p rn vi trp o tč o v s o k, U nt eri to varstveno z n a m k o nosi, — (Jonu steklenici h točnim opis o m j e 75 n č. — Ji a 7. p o i i 1 j a s e vsaki dan postom na v s a mosta in sicer proti
predplačilu (p r i r a č u n a v S i 20 n č. z n z a m o t e k) a 1 i p a po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušani h zdravil razpošiljajo so na zahtevo z a s to n j in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskerau, II. Hrodjovin, Zagrob. Z r i n j s k e g a trg štev. 20.
4 .-late. IS srebrnih kolajn. 30 častnih in priznalnih dlplomov.
Kvizde

c k.priv. opiralna voda za konje.
Cena I steklenici t yl. 40 n5. a v.
Rabi se že 35 let v dvornih konjišk h hlevih pri vojaštvu ir. civilu za okrepčanjo in zo-petno ojač.ovarije po velikih naporih, pri izpnhnj«njih, otrp-nelosti kltitd., usposoblja konja dn izbornih del v treniranju. D.ibiva se pristen le i gornjo varftveno znamko v vseh lekarnah in trgovinah z miro-dijami v Avstru-Ogornki, I Glavna zaloga Fran Iv. Kwizda
c. in k. avstro-ogerski In kr. rumunskl dvomi liferant.
okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.



Varstvena znamka: SIDRO.
UNEMENT. CAPSICI C0MP.
iz Richterjeve lekarne v H agi, pripoenano {»vrstno, bolečine blaieče mazilo,
dobiva se po 40 nč., 70 nč. in 1 gld. po vseh lekarnah« Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače »redatvo
Tedmo lev originalnih steklenicah t varstveno znamko ,Mdro" u Richterjeve lekarno ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno •namka kakor originalni izdelek.
Richterjeva lekarna pri zlatem leva v Pragi.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san dr o Zevi M in s i Trat, Via Ribar««, 21 !■ Piazzs Veecbla it. t Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega is-delka. Bogato skladišč« ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje iluitrovan cenik zastonj ia franko. Naročena blago stavlja »e parnik, ali aa ielezaiiko postajo, n« da bi sa to račuail stroške.
Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S i a-v i j e" v Trstu
166e agentov
za Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje.

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TU8 217, Via Molin piccolo št• 1, 1. nadstropje.
{blizo novega pvitnega potUtpja)
Daje posojila na vknjižbe po »7.7„i menjice po ©»/„zastave po »'/,•/,■ Sprojoma hranilno vloge inje obrestuje po	— Uradne ure so : Vsaki dati od 9. do la. ure dopoludne in od 8. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleii veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.
Pserhofer-j eva
lekarna „PRI ZLATEM DRŽAVNEM JABOLKU"
n« Dunaj i* I., Bln^egatrasie it. 1B,_
J. Pserhoferjeve čistilne krogljice
so davnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo.
Te kroglice so iste, poznane pri občinstvu ie več desetletji pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku", Dunaj I., Singerstraase št. 15.
Teh krogljic stane: jedna škatljioa a 15 krogljicaml 21 nvč. jeden zavitek z 6 škatljicaml I gld. 5 nvč. Ako se znesek predplača, stane s poštnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nvč. (Manje od jednega zavitka so ne pošilja,)
Prosimo, da se izrecno zahteva .J Pserhoferjeve čistilne krogljice"
in_ptiziti je, da ima pokrov vsaki škatljici isti podpis J. Pserhofer v rudečih pismenih, katerega je videti
ni^ju^odilu^i^jorabo.
Pserhoferjev balzam za ozebline, icrosodica
za leći'iije sli/a 1 Htckleniea 50 nvč.
1 stekl. 40 nvč.
40 nč., prosto poštnine 05.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, J. Pselhoferjev balsam za goltanec,
poštnine prostu 65 nč. Q + nll rtu i kola- prfiparati, izborno krepilno sredstvi za želo-OIUII U¥l dee in živce, 1 liter kola-viua ali eliksirja 3 gld., pol litru 1 gld. 90 nvč., četrt litra 85 nvč.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(prej imenovana življenuka esenca). Rahlo razstopljnjoče sred-
stvo, ki upliva krepilno na žolođec pri aahasanju, 1 bočica 22 nć., 1 ducet 2 gld.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, i,"!S5rlca J. Pserhoferjeva tanokininska pomada ''^r
last las, jedila škatljiua 2 gold.
Rannoalni nhlif °d pok, prof. Steudel-a, 1 lonček 50 nč. ndMUUOIIII UUIU prosto poštnino pa 75 nvč.
Universalna čistilna sol .l^o^ff^&am
slabe prebave, jeden omot 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmacou-tlCne »pijuljalllule. Na tttlilevuuju put)kibuj» bc LoCiio sanku v akludiSču nalmjajoČo sc blago po nizki ceui.
Razpošiljanja pO pošti se vrše točno, a treba jo denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju. Pri pošiljatvl denarja po poštni nakaznici stane p»rto veliko manj, kakor po povzetju. "Vfl

e
«9
OOOOCC^OOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCvOOCOOaOOOOCOOOOOOO
OOOOOObOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOO^^^OCO^OOOOOOOOC: 3 Tiskarna Gutenberg
liljalka oca. kralj. uuivci'Mitotno tinl« arne „Ntyrla M
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE CON TO - KNJIGE
zistem .Patent Workmann Ckicago" Faztrlrni zavodi — Knjigovezstvo.
priporočtijc se ta prijazne naročbe sc zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikOVi rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Boguta zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldl-Contl, Fakture Debitorea, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza. Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kak r tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledic iz
cinka za kopiranje itd. Za naročba in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trat, Via delle Acc[ue 5 - ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst O^ OOOOOOOOO O OOOOUOi^ C oooococ oooooo pooooo OOOOO C
^ } V >	Mo®
OOCOOOOOOOCOOOOOOOOGOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

o
l§
La^f. tr k Hi -i« .;•(-.! ii>,r ^ /i^di.n
i7.cinvat«li m o'itrovrtr« mfd'.iiJr flVcn (iodnik. Tiakarna Dolenc v Trstu.