Spođliiooc Ib tbbonameato Leto LXX št- 99 L]uM|aaa, četrtek 50. aprila 1942-XX Cena 40 centg UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUBVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 6.— Ur, za inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase I* Kraljevine Italije ta inozemstva trna Računi prt postno čekovnem zavoda: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana eđ UMOVE PUBBLICITA ITALIANA S. A.. MILANO LJubljana Stev 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Bombardiranje vojaške luke v Aleksandriji Vojno poročilo št, fe97 — Pri Mekilifu zavrnjen napad sovražne kolone — Malta pod stalnim ognjen Glavni *tan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. aprila naslednje 697. vojno poročilo: Na prodpuAča vskrm področju južno-vzhodno od Mfkilija je bil gladko zavrnjen napad so\ra/ne kolon**, ki so jo podpirali ran Id. Naša bojna letata «*o usP**^no ob^tro!je-Vala s strojnicami tuborivea In zbirali«^« motoriziranih V07II na podroftju pri To-tiruku. Med letalskim napadom na Martn-bo je nnsa protiletalska obramba sestrelila sovražni bombnik t»pn VVrf linjrton. Oddelki nemikcjja letalstva so v vrO valovih napadli oporima tn letališča na Malti ter zadeli in po većini uničili skladišča streliva, tvornice, lope in Čolne. M no %o letal je bilo hud0 poškodovanih na tleh, xadete pa topniške postojanije. Letalske skupino Diplomatsko-poli- | posojil. 6. racioniranja vseh življenjskih tična korespon len ca« razpravlja o n^vem protiinflacijskem gospodarskem in političnem programu ameriškega predsednika *er naglasa, da se pričenjajo ameriškemu narodu se*laj. čeprav že prekasno, odpirati oči in da so pričeli ljudje v Ameriki spoznavati, da jih je predsednik pahnil na rob propada. Roosevelt in njegovi svetovalci so poznali ogromni riziko vojne že mnogo pred njegovim izbruhom, ko je \vashington-ska propaganda razglašala še na vse štiri strani sveta, da bi prebivalstvo Zel in jenih držav tudi v primeru vojne, spričo svojih ogromn h zalog In virov surovin ne trpelo nikak- - manjkanja. Poteklo je šele nekaj mesecev, odkar je Amerika v vojni in že je ta ^ogromna sila« prisiljena razglašati t protiinflacijske pTOgrarrer. Sam Roosevelt je prisiljen priznati, da draginja silno narašča in da je vlada spričo tefra. prisiliena izdati drakonske ukrepe, da bi zavrli ta razvoj. Agencija opozarja, da je severnoameriš'd predse An k se pred kratkim ironiziral zdrave ukrepe, ki so jih iziali mladi narodi, da si saJaroOJo svoje življenje in svojo zmago. Sedaj pa je prisilien na naravnost tiranski način sam uvajati iste. tako prezirane ukrepe, ki pa bodo predstavljali zaradi svoje bnpl----iciie še hujše breme. Vo.ma. ki Y> je Roosevelt hotel, stane ameriške davkopslčcvs'ce že aeđml nad 100 milijonov dolarjev na dan. Ameriški državljani se sedaj ttvedajo. da W brez Roosevelt a zanje ne bilo vojne, ne dosedanjih porazov, ne UHMWHtl inflac^e in <1a M ameriški narod že sadaHe labko užival svoje blap-cstanje. Rim. 30 spr. s Roosevelt ie imel Oh priliki m • «—ijega protiinflacijskega programa ko*1 presni srovor 00 radiu, v katerem fe irališ<>a motornih vozil pri Tohruku. kakor tudi na vojaške naprave v angleškem i>omorskom oporišču Aleksandriji. Mckčni oddelki bojnih letal so nadaljevali uničevanje vojaških naprav na otoku Malti. Nemška lahka bojna letala so napadla podnevi ladjedelnice z bomhanii in trel-nim orožjem na otoku Wi£lit »n železniške cilje na angleški južni obali. Nad obalo Kokavske^a preliva so nemški lovci sestrelili izmed moćnih ane;Irskih lovskih oddelkov brez Lastnih izgub 6 sovražnih letak V povračilo za angleške letalske napade na stanovanjske okraje nemških most so n&padU oddelki bojnih leta.! v noči na ^9. a-pril angleško mesto Vnrk. Mnogoštevilni veliki in mali požari, kakor tudi eksplo« rije so pokazali močan učinek napada. Angleški bombniki so napadli v poslednji noči severnonemsko obalno področje. Napad je bil usmerjen predvsem proti ne-stu Kiel. Civilno prebivalstvo je imelo izpuhe, t* oru S« "nt- ali poškodovane so bile stanovanjske hiše. bolnišnice in kulturni ■»pomeniki. Sestre I »enih je bilo 5 napadajoči h bombnikov, 3 nadaljnje pa je izgubil sovražnik v nočnem napadu na norveško obalo. NadporoČnik Eckhardt si >e priboril 14. do 16. nočno lovsko zmago. Razdejanje v Norwichu in Bathu Berlin, 30. aprila, s. Zadnji nemški letalski napad na Ncrwich je bil izjemno silovit, beleži »Zwolfuhrblatt« v svojem včerajšnjem pcročilu. Čeprav je" bila angleška protiletalska obramba še tako intenzivna, so letala dospela nad mesto in povzročila železniškim in industrijskim napravam največjo škodo. Nonvich je glavno mesto grofije Norfolk in šteje 127 tisoč prebivalcev S prometnega vidika je zelo velikega pomena, ker se v njem križa več železniških prog. Poleg tega je v mestu več tovaren za letalske in druge stroje. V Non-vichu izdelujejo tudi generatorje in transformatorje za podmornice. V posebnem poročilu razpravlja list tudi o škodi, ki so jo nemški bombniki napravili v Bathu. List beleži, da je bil skoraj vsak voga.1 v osrednjih mestnih okrajih zadet. V Londonu napovedujejo dolg seznam mrtvih in ranjenih- Gasilci in bolničarji, ki so jih poslali v Bath tudi iz Bristola, so bili vso noč in še ves naslednji dan na delu. Veliko število prebivalcev so evakuirali iz hiš, v katerih je postalo prebivanje nevarno, ker so jih zračni pritisk in drobci bomb omajali. V javnih parkih so uredili celo vrsto zasilnih taborišč in ambulanc. Požari v ladjedelnici na otoku Wightu Berlin, 30. aprila, s. Iz vrhovnega po-veljruštva nemških oboroženih sil se je izvedelo." da 50 skupine nemških bombn;kov tudi včeraj hudo bombardirale južno in vzhodno obalo Anglije. Bombniki so obstreljevali rudi neko ladjedelnico na otoku W:ghtu. Zadetih je bilo več delavnih in drugih industrijskih naprav. Ena bomba je treščila v neposredno bližino nekega rušilca. ki je bil zas oran na zapadnem pomolu otoka. Letalci so po dovršenem bombardiranju lahko ugotovili, da je v ladjedelnici izbruhnilo več požarov. Angleška letala pa so včerai poskusila napasti obalo severne Francije. Pri tem so angleške letalske sile izgubile 6 ^Spitfi-rov«, ki so jih sestrelil, nemški lovci. Izgube angleških letalskih sil v noči na srede so narasle na 25 bombnikov. Med njimi je več štirmotornih bombnikov tipa »Stri-lin* in »Ha'ifax«. Angleška službena agencija beleži, da so angleški bombniki v noči na sredo na-padlj rud: obalno področje severne Nemčije Poškodovanih ie bilo nekaj poslopij in med civilnim prebivalslvem je bilo nekaj žrtev Po dosedanjih vesteh so bila štiri angleška letala ki so sodelovala pri tem napadu, sestreljena Za represalijo 73 napad na stanovanjske okraje v Kolnu so skupine nemških bombnikov v predzadnji noči hudo bombardirale mesto York Izgube angleškega letalstva Berlin. 30. aprila s. Angleške letalske sile so pri letalskih napadih na nemško in zasedeno ozemlie v noči na sredo izgubile 12 aparatov. Nemški nočni lovci so sestrelili 6. protiletalsko topništvo pa nadaljnjih 6 lefal. Med bombniki ie nekaj štiri- motomikov. V se večni Nemci i i sta dva bombnika padla v bližini nekai kmečkih hiš. ki so zgorele. Pretežni del angleških letalskih posadk je izgubil življenje. Angleško letalstvo je v predzadnjih 24 urah izgubilo v celoti 18 aparatov. Pomanjkanje bencina v Angliji Kim, 30. aprila, s. Pomanjkanje bencina v Angliji je pripravilo oblasti do tega, da so močno ojačile produkcijo plinskih generatorjev, s katerimi bodo opremili po dosedanjih ukrepih kontingent 10.000 prevoznih motornih vozil. Boji na finskem odseku Helsinki, 30. apr. s. Na fronti v Vzhodni Kareliji so finske čete tudi včeraj odbile vrsto neprestanih napadov sovražnih sil, ki so jim bile prizadejane ogromne izgube. En sovjetski tank je zgorel. Na Ka-relski ož-ni se je v zadnjih 24 urah razvilo silno streljanje finskega topništva, ki ji rušilo ruske postojanke Finska pehota je odbila sovražne izv;dniške oddelke, ki so vdrli na področje okrog Demdalajaer-vija. Na Aunuški ožini se je razvilo z obeh strani delovanje topništva m patrulj. V bližini hidroelektrične centrale ob Sviru so Finci preprečili več poizkuso\* manjših sovjetskih oddelkov, da bi prodrli med finske postojanke. Karelija spet pod civilno upravo Helsinki, 30. aprila s. Predsednik republike je izdal dekret o prenosu uprave od vojaških na civilne oblasti na ozemlju Karelije, k: je bilo spet osvobojeno. Položaj v Birmi je za Angleže brezupen Japonci so slej ko prej močnejii na suhem in v zraku, zlasti pa tudi v preskrbi — Lašio že izgubljen Rim, 30. aprila s. Londonski »Daily Ex-press« priznava, da je bitka za fiirmo očitno že definitivno izgubljena. Položaj zaveznikov je resen in ameriški generalni štab je Birmo že zapustil. Benr, 30. aprila s» Angleške vesti iz Mandalava smatrajo položaj v Birmi še nadalje za vedno bolj resen. Malo je upanja, da bi bilo še mogoče uspešn' braniti cesto, ki je speljana na Kitajsko. Vse kaže, da imajo Japonci v Birmi na razpolago okrog 100.000 mož. Kitajci, ki so še pred dnevi držali postojanke ob Sitangu, 150 km južno od Mandalaya, se sedaj umikajo v sosedno dolino Salveena, da jih Japonci ne bi pregazali. Vesti ,ki so prispele včeraj v London, povzročajo angleškim vojaškim krogom velike skrbi in švicarski novinarji beležijo v svojih poročilih, da položaj za angleško in kitajsko obrambo v Birmi doslej še ni bil tako težaven kakor ta čas, posebno glede na težavne orometne zveze. Se vedno ima na bojišču v Birmi glavno besedo letalstvo in zavezniki zlepa ne morejo jaCiri svojih letalskih sil na tem področju, medtem kb deluje Japonska oskrba nadvse točno in vsestransko. Vesti Ib avstralskega glavnega m mm m zelo ojačile posebno nad Port Moresbvjem in okolico. Japonci so ojačili kontingente svojih sil in svoja letalska oporišča, zlasti v Rabaulu in na drugih strateških točkah. Rim, 30. aprila, s. Vesti o položaju v Birmi in posebno o usodi strateško važnega mesta Lašia so postale protislovne. New-yorški radio je včeraj objavil, da so japonske prednje motorizirane čete prispele v mesto, radio v New Delhiju pa, da je mesto v plamenih. Japonski bombniki so ga silovito bombardirali. Japonski komunikeji pa so zelo lakonski in previdni in nič ne povedo o velikih obkoljevalnih operacijah, spričo katerih so sovražne sile prisiljene, da zapuščajo sleherno svojo obrambno postojanko. Nezadostna pripravljenost angleških oficirjev Lizbona, 30. apr. s, V Angliji so ustanovili nove vojne Šole, ld imajo namen iz-vežbati oficirje ln podčastnike v vsakem pogledu. Ta potreba se je čestokrat pokazala pri operacijah na vzhodu, ker je nastala v zavezniških vrstah spričo naglih taktičnih japonskih odločitev popolna zmeftnjavm je odporna aOa zavezniških <:il docela popustila zlasti v trenutkih, ko ie pr:šlo do borbe na nož. V teh šolah naj bi se gojenci utrdil; in ojačilo naj bi ?o njihovo sovraštvo proti sovražniku s propagandnim: predavanji njihovih ranjenih tovarišev in invalidov. ■■■■■■■nnnHna Vladarica pri bolnikih Rim. 30. aprila, s. Nj. Vel. Kraljica m Cesarica jo bila včeraj dcpoldne v zavodu za 'zdravljenje zob. Pregledala je posa« možne oddelke, tolažila ranjence in druge bolnike Posebej se je zanimala za ara-bulanco. kjer se je delo v p. prisotnosti nadaljevalo. V vseh oddelkih je bila sprejeta z izrazi simpatij in udanosti. Rojstni te? Sapssiskega cesasrfa Tokio. 30. aprila s. Včeraj ie japonski ec.-ar praznoval svoj 41. rojstni dan. Po vsej Japonski so se o b tej priliki vrš-le velike svečanosti. Na Japonskem vladarja obožujejo in so zalo priredili po državi nešteto verskih svečanosti, pri katerih ie ljudstvo znova izpričalo svojo neomajno vero v bodočnost domovine. Novi protižidovski ukrepi si a Madžarskem Budimpešta, 30. aprila, s. Poslanska zbornica je razpravljala včeraj o židovskem problemu. Predsednik vlade je v svojem odgovoru na izjave in vprašanja posamezinh poslancev napovedal, da bodo takoj izdani vsi potrebni ukrepi, da so preprečijo židovske spekulacije, ki dokazujejo, da židovski elementi nimajo nlka-kega nacionalnega čuta. Odločno bodo oblasti nastopile tudi proti onim. ki s svojimi imeni krijejo židovska podjetja. Posebno strogo bodo postopale z Zidi, ki .a pečajo z ilegalnimi kupčijami. soc. demokratske stranke Budimpešta, 30. apr. s. Izvedelo se je, da je madžarska vlada na predlog propagandnega ministra sklenila razpustiti socialno demokratsko stranko, ki jo vod jo Zidje. Dcvcljena prodaja viasa z nizkim odstotkom alkohola Rim. 30. aprila, s. Službeni list je objavil dekret, ki dopušča do 14. novembra prodajo in potrošnjo vina z nižiim odstotkom alkohola. Za rdeče vino se procent /n:ža na 9, pri belem na 8 odstotkov. Prav tako se dovoljuje produkcija in prodaja vermuta s 15 odstotki alkohola. Letni čas v Švici Bem, 29. apr. s. V ponedeljek 4. ma.ia bodo v Švici zopet uvedli letni čas. ki odgovarja italijanskemu. Zatemnitev se bo pričela ob 23. namestu ob 22. Proces v Ankari Ankara, 30. apr. s. Pri včerajšnji razpravi v zvezi z atentatom na nemškega poslanika von Papena sta bili zaslišani dve priči iz poslopja, v katerem je Kornilov bival v Carigradu. Priči sta po fotografiji prepoznali Omerja Tokata ter izjavili, da je v času pred atentatom čestokrat obiskal Kornilova Obe priči sta potrdil;, da sta bila Kornilov kot agent GFU in Tokat izvršitelj atentata y tesnih stikih. Obsodba v Mussertcvem procesu Berlin. 30. apr. s. Ves večerni tisk objavlja vest iz Haaga, da je tamkajšnje posebno sodišče obsodilo bivšega nizozemskega kapetana Borna na lo let zapora, bivšega poročnika Kruithofa pa na 20 ^et zapora. Bila sta obsojena, ker sta bila odgovorna za umor poročnika Musserta, brata voditelja nizozemskega fašističnega pokreta. Avtobus padel v prepad Sanriago da Chile, 30. apr. s. Na cesti proti Valparaisu se je zgodila huda avtomobilska nesreča. Večji avtobus je zdrknil v prepad. Trije potniki so bili ubiti, 17 jih je bilo ranjenih. žrtve ciklona v Ameriki Buenos Aires, 30. aprila, s. Ciklon v Oklahomi je zahteval še nadaljnje žrtve. Po zbranih podatkih so doslej pokopali 125 ljudi. Ranjenih je bilo nad 300 prebivalcev, škodo, ki jo je povzročil vihar cenijo na 2 milijona dolarjev. Buenos A*res, 29. apr. s. V Hernest Hil-Ki je divjal tornado, ki je zahteval 100 človeških žrtev. 250 ljudi je bilo hudo, več sto pa lažje ranjenih. Nastalo je veliko razdejanje med prometnimi napravami ln še niso mogli obnoviti zvez med mestom in posameznimi sosednimi kraji. Tudi v Tala- tu je tornado povzročil pravo katastrofo. Vlada je proglasila obsadno stanje na pri-sadetam ozemlju tn so se reševalne akcije že pričele. Za sedaj 5e ni znano, koliko škode je povzročil vihar in koliko žrtev je de pod ruSevinamt Nad prizadetim pooV ročjem je stalno v zraku 8 Vstal. Stran 2 »SLOVENSKI NAROOi, četrtek, 30. aprtla 1942-XX. Ster. 99 Nagrada za rojstvo dvoj&ov Viao4ci komiaair ie iz Ducejevoga sklada podeAil zakoncema Čaćnik Jožetu in Jožefi n Orehov ca it 62. občina Kosta- njeve*. o+> prvUlci tojarva -!Čati. da »o nekateri se zelo -!aHo poućeni o tem za ve« vozni promet Ljubljano tako važnem vpn nju ('tali smo cek> željo, naj bi državna coMa tekla po ra7š:rienem O m h m rvrm nabre*'ti. kar nam dokazuje, da pisec še n: opazil k ■ k o je mestna obč:na ljubijans4ca na kuolicncnn VirantoA-cm vrtu ob sv. Jakoba mo*tu že podrta zid in nizko pottfopie ter fakn ia širi to oe»to na najožjem pcortoru. Pri pre.'aflaniu državnih cest se pa moramo predvsem zavedati (h *o te glavne prometne žile med sebof smotrno povezane. Zato je treba tudi pri regulaciji gLavne ljubljanske cesAe proti DoJenjslc» načeti na ▼sak način že na stiku obeh državnih cest. ki prva vod j prot; Triestu. druga pa -knr: Jezico pn-o*; ^taierski odnosno «=kr>z; ^;^ko na koroško s*ran Ta Stik je vcdai urejen na križišču Ceste V'ktor:a Fmanuela III. ši Trža-ke ct-^Te 7 (Jro-ha"" ' -.. in Aškerčevo cesto brez večje ret?iiiacije Traw? bodoče dolenjske d-/.ivne ceste pa k n- de-fmitivno dok^ena vendar je pa verjetno da bo zreHana tako kakor ie v imenu prebivalstva šentjakobskega okraja pred-fet?al pUec « vfr-o N H Ce^a b; toTCT od trre na s.riku Ceste 20. oktobra s Tržaško cesto tek!« po Aškerčevi cesti al' pa po Cesti 29 4r<>bra do Gorirnove ulice odnoa-ho po Napoleonovem tnru in Rmonskt cest- ter dalje po Zoisovi ce^ti čez šenf;akob-sk' most nato pa po rszvrienem Grudnovem nabrr/ij n Pnilah ter po novem mostu čez Gruberjev kana! PredUcana trasa ima na nekai zelo osrrih pravokotnh orvin-kov. kri za na^i mednarodni promet niso primenv Tndti nef^bno rv>*_ '^n x most v podalisku Pru!. Glede nadaljnjega poteka nove ceste pa še ni padla odločitev. Ali bo križala prof ^Metliške železnice in »e priključila pr1 zelenem hribu sedanji Dolenjski cesti, al* bo pa šla vr* vred no t železniško r*rot?o pr njeni jtižni strani. *e §e ic!o tožko vrm«w nic. D .mdanes so pač ta.k; časi da mestna občimi na tako velke reculacije ea rad ogromnih stroškov nit; misliti ne more Kar se r*a tiče predlagane nrelc-žitvc rramvfliskr nroee s ^rarcca tn5a m Flon 'an-ke uHice na pravkar odpisane novo ces«to n:kak*o»r Se ni mogoče določno pojasnilo Predvsem mrmrnrr upoiteA-ati koristi Sta re^a trga in Flor^Tanske u'icc ter KarlovSke ceste, sa ? b' se davkoplačcv«!c; z \-**> si4o xav;p'i za tram\*aj. da ga ne izgube. Al* naj bi bi Pestiti trt brez tramvajske zvez I K*nr;«ikobs4cim ekraiem ki tako že prav neprijetno občuti premikanje gospodake ga središča !. iubljane r>rcd glavno pošto m od tr>d dalje proti severu 7.o posled'ce same tc^a premikanja si prrad#iaj meMna uprn va omiliti deloma z zidanjem tržnic in n<^> vega magistrata na Vodnikovem trgu na •-. ,. : pomaranče posebne 6.80, 8.—; pomaranča Ia 6.40. 7 60: pomaranče Ila 5.25, 6.10; limone I. vrste (15 cm obsega) 2.S5. 3.50 (komad 0 35); limone II. vrste (pod 15 cm) 2.37. 2.90 (komad 0.30): jabolka L vrste 7 85. 8 S5: jabolka II. vrste 6.80. 7 80: orehi Sorrento —.—. 30.—: orehi navadni —.—. 25.—; krompir domač pri kmetu 1.—. 1.30; krompir za seme >Bint-je 1.50; krompir za seme ostalih vrsfc 1.30. OPOMBE 1. Jabolka I. vrste so: Parmene. renetke. champagne. Graf ensteiner. Morgenduft, Jo-natan. VVagner, Star, Imperatore, Abbon-danza. Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzem&l domači krompir — le za uvoženo blajro. Razume se brez tare. 4. Za domaČo zelenjavo in sadje v Ljubljana v trgovini na drobno pa veljajo najvišje oene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedneih. vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. L St. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 27. aprila 1942-XX. Vi soki K om isar: Emilio Grazioli Vedno več knjig prečitamo še nikdar niso meščani prečita!! toliko knjig kakor zdaj — šentjakobska knjižnica izposodi na dan nad tisoč knjig Ljubljana. 30. aprila Če že Vejemo meščanom kaj v dobro, jim moramo vsekakor to, da so veliki prijatelji knjig. Morda so bili prejšnje čase le prijatelji knjig, brez pridevnika »veliki*. Zdaj so pa vzljubili knjigo tako, da Be more več nihče dvomiti v to njihovo veliko ljubezen. Morda se vam zdi. da te ljubezni ali strasti meščanov do knjig ni treba pozdravljat: kakor ne zaradi tega občudovati ljudi, češ to je >amo neke vrste lenoba. Kdor mnogo čita. mnogo lenari ter zanemarja drugo koristnejše delo. V resnici pa I;ud;e. ki so zaposlili možgane s čitanjem knjig, čeprav le zabavnih, ne zaslužijo vsaj takšne obsodbe. Kdor je že kdaj vsaj malo spoznal tisto opojnost duha, ki jo nudi knjiga, ključ kraljestva domišljije in še nekaj več — bo pač razumel čitateljevo strast. Ce je katera strast plemenita, je ta. Ni prazna beseda, da človek potrebuje tudi duševno hrano. Sicer živi tudi brez te hrsne. a ne lahko. Redki so tako veliki duhovi, ki bi našli vse bogastvo za svoje življenje v samem sebi, ki bi domislili in dočutili brez zunanjih izpodbud vse globine in višine življenja, vso skalo čustev in najbolj zamotane labirinte misli. Človek posurovi. če se ne posveča vsaj malo duševnemu življenju: ohromi ter otopi notranje, tako da končno občuti življenje le od ene same strani in mu ostanejo odmaknjena najlepša obzorja. Smisel življenja je — živeti, to se pravi, jemati od življenja tudi z rokami duha vse. kar nam daje. Ali se vam ne zdi. kako nesmiselno bi postalo življenje, če bi ne mogli živeti rudi tistega notranjega življenja, če bi se ne mogli zakleniti v sebe ter se tako zaščititi pred grobo zunanjostio* Knjiga pa nam daie izpodbud. daje. če hočete, notranjemu življenju prepotrebne vitamine. Z vsako dobro knjigo, ki jo prečitaš, obo- gatiš svojo notranjost, postaneš bogatejši in boljši. Upravičeno torej delamo bilanco o duhovnem življenju naših meščanov na podlagi številk o izposojenih knjigah v javnih knjižnicah. Lahko bi rekli, da s»o javne knjižnice barometer, ki ne kaže le razpoloženja ljudi in kako se izživljajo, temveč tudi, kako se jim v duhovnem pogledu obrestuje čas. Ce so prejšnje čase tratili čas v plehkih zabavah ali s posedanjem v gostilnah in zapuščali zvečer domove, smemo reči. da so zdaj srečnejši V marsikateri druž:n: se je obnovilo družinsko življenje in dobilo tisti čar. ki ga ne more nadomestiti nobena zabava v zabaviščih. Ljudje so zdaj tudi bolj duševno ura\novešeni, ker si ne kvarijo živcev z ničvredno »duševno hrano^. ker se manj zastrupljajo z alkoholom in ker žive v splošnem bolj redno. Meščani zdaj tudi kupujejo bolj knjige, ne da bi si jih le izposojevali. V splošnem bolj cenijo knjige, zato gredo v denar tudi starejše zaloge knjig pri založbah. Prav tako so ceniene bolj antikvame knjige. Vendar prečitajo največ knjig, ki jih dobe v javnih knjižnicah Lani smo že mislili, da je dosežen rekord v številu izposojenih knjig in odjemalcev v javnih knjižnicah. Toda promet v javnih knjižnicah ;e naraščal precej naglo še de januarja. Poglej je ostal promet v glavnem nespremenjen, torej še vedno zelo živahen. Za presojo, kako živahen promet je dandanes v javn-h knjižnicah, nam najbolje služijo številke Šentjakobske javne knjižnice, ki je največja. Zdaj je knjižnica redno odprta tudi dopoldne. Popoldne ;e pogosto tako hud naval, da s težavo zmagujejo delo V primeri z velikim prometom so prost ori knjižnice sorazmerno tesni, vendar je delo tako organizirano. • da postrežeio na dan pravim množicrm, ne da bi bilo treba dolgo čakati. Pcmertfei z vrtnarji Kako so sestavljene in kako živijo rastline O pomenu zalivanja, gnojenja in čiščenja rastlin Za zalivanje je najboljša studenčnica Ljubljana, 30. aprila Zakaj zalivamo? Zakaj uporabljamo raz-:a naravna in umetna gnojila? Zakaj...? Taka in podobna vprašanja se prej ali slej .bude v vsakem obdeiovaieu zemlje, če ima ! njenim obdelovanjem redno opravka. Po tisočletnih izkušnjah stoterih človeških ro-iov pehajočih se z obdelovanjem zemlje za svoj vsak lanji kruh in po dognanjih stro- kovnJakov in učenjakov moremo danes na ta. vprašanja odg-ovoriti že dokaj določno. ieprav ne moremo trditi, da vemo ze vse z življenja rastlin. Vsi odgovori ali vsaj ogromna večina tiče v poznavanju sestavin astline, obenem pa tudi v načinu delovanja njenih organov in ustroju njenega organizma. Kakor vsako drugo živo bitje, tudi rast-ima sestoji iz vode in suhih snovi. Voda je v življenju rastlin izredno važen činitelj. Posreiuje jim ruano, obenem pa je njihov sestavni del. Ce se pa vprašamo, v kakšnem razmerju so si voda in suhe snovi, pa ne moremo dati enotnega odgov^.a. Nekatere rastline, cia celo nekateri deli rastline, vsebujejo več vode, tirugi pa zopet manj. Tako vsebujejo nekateri rasLlin-ski deli celo do So70 voue, drugi pa zopet 5 do 10°,». Suho snov sestavljajo predvsem ogljik, dušik, fosforjeva in žveplona kisima, železov oksid, kalij, klor, magnezija, natron. krem en ova kisima m apno. So to delno organske, zgorljive in delno anorganske snovi ali pepel. Ce rastlino sežgemo, preidejo organske snovi v bJapljive tvar*ne (dušik, ogljik), v pepelu nam pa ostanejo rudninske snovi. Te je raatiina izsrkaia iz zemlje. V glavnem se sestoje iz soli. Pepel, če ga preiščemo, ni vedno enako sestavljen. V pepelu ene rastline je več te dnovi, v pepelu druge rastline pa druge. Razdelitev najvažnejših sestavnih delov pepela nam pokaže, kakšne posebne zahteve stavlja rastlina na zemljo kot njeno hrani-leljico. Izjema so edino nitrati, ki se v pepelu kot Laici ne pojavljajo. Po različnosti sestavin pepela so torej tudi hranitvene potrebe rastlin različne. Po prevladovanju ene ali druge iridiunskih snovi pravimo, da rastlina ljubi kaJij, apno, fosforjevo kislino iti. Za življenje rastlin so razen vode. svetlobe in zraka nepogrešne snovi: ogljikova kislina, fosforjeva kislina, žvep-lena kislina, železo, kalij, apno in magnezija. Vse te mora rastlina., če hoče uspevati, najti v zemlji. Kaj pa. če zemlja vsebuje določene «=aio-vi, drugr.h pa zopet ne! V tem primeru nastopijo kot regulator naravna in umetna gnojila. S tem v zvezi nas bo takoj zanimalo, kako se rastline teh snovi v zemlji in grnojiiu polaste. Z drug-imi besedami, kako rastline žive m kako rastejo. Postopek ni enostaven. Rastline se hranijo na svojstven naC.n in vpogled v potek njmovega hranjenja, ki se ga v tem okviru ne moremo dotakniti v celoti, nam pojasni mnoge pogoje uspešnega obdelovanja zemlje. Za življenje in rast rastline so najvažnejše tri lastnosti: hranjenje, dihanje in izhlapevanje. Kot smo že povedali, služijo za hrano rastlinam snovi, ki jih vsebuje zemlja skupno z gnojili. Da jih prevzame v svoje organe, da jih usvoji, kakor pravimo, se poslužuje rastlina svojih najnež-nejših in najfinejših korenin. S koreninami srka hrano. Vendar s tem še ne vemo dovolj. Važno je predvsem naslednje: da lahko rastlina hrano usvaja, mora biti ta raztopljena. Korenine usvajajo hrano lahko le raztopljeno v vodi. Rudninske snovi se s pomočjo ogljikove kisline, ki jo vsebuje rastlina, topijo v vodi in ta voda potem vstopa v koreninice. Ce hočemo torej, da bo rastlina dobro uspevala, moramo skrbeti, da ji v primeru potrebe dovajamo vode. Rastlina mora imeti korenine vedno v vlažni zemlji, kajti le tako ji je zago- tovljena rast. Cim globlje segajo rastlinske koreninice, tem manj bo treba rastlino zalivati, zlasti če je visoka talna voda Cim bližje površja ostanejo korenine, tem pogosteje bomo morali zalivati zlasti v puhem vremenu. Za zalivanje je priporočljiva predvsem čista voda, ki je iober to- pilec rudninskih snovi. Najboljša je deževnica, medtem ko je studenčnica ali voda iz vodnjaka pogosto manj primerna, včasih celo škodljiva. Voda. v kateri ao raztopljene rudninake snovi in ki jo je rastlini vsrkala, se dviga, pada in kroži po organizmu rastline. V *em kroženju se preoblikuje, rastlina jo asimilira in tako pomaga k rasti vseh njenih organov, delov. Del vsrkane vode. pre ivsem tisti, ki je služil za »dvisralo« hranivim snovem, rastlina izloči v obliki hlapov. Vodo izhlapeva iz vseh svojih delov, posebno pa iz listov. Izhlapevanje je različno po vrsti rastlme ln po zračnih razmerah. Je tem manjše, čim z debelejšo in starejšo skorjo je pokrita površina rastline. Majhno je tudi v vlažnem ozračju, večje pa v suhem in čiscem ozračju. Ce torej rastline rastejo v suhem okolju, jih je treba pogosteje zahvati, da jim z zalivanjem nadomestimo izhlapelo vodo in da pomagamo rastlini k nadaljnjemu srkanju hrane. Rekli smo že, da voda izhlapeva najin-tenzivnejše iz listov. Na listih so namreč majhne odprtine, ki sličijo majhnim ustam. število teh rež na listih je izredno veliko. Našteli so jih pn nekaterih celo do milijon. Glede smotra teh rež se je pojavil ivom, ah služijo samo izhlapevanju, nedvomno ugotovljeno pa je njih sodelovanje pri drugem važnem opravilu, namreč pri dihanju. Pod vplivom sonca imajo zeleni rastlinski deli lastnost in sposobnost, da razkrajajo s pomočjo klorofilnih telesc ogljikovo kislino. Rastline sprejemajo ogljik in vračajo kisik v ozračje. S tem vzdržujejo rastline v ozračju potrebno ravnotežje, ki bi ga porušilo dihanje živali in drugo zgorevanje, živali in zgorevanja odtegujejo iz zraka kisik in oddajajo ogljik. Rastline torej čistijo zrak. Razumljivo nam bo sedaj, zakaj se velika mesta tako vztrajno bore za ohranitev parkov tn zelenih površin v svoji sredini ali neposredni okolici- To so mogočna pljuča, ki dovajajo mestnim ljudem potrebni kisik. Ogljik je za zdravje in odpornost rastlinam neobhoino potreben. Za dokaz velja dejstvo, da rastline, ki ne rastejo na luči. ne morejo opravljati omenjene funkcije, ne morejo usvajati iz zraka ogljika, se pobelijo in njihova rast omaguje. Važno je Xjo predvsem za. tiste, ki goje v sobah razne cvetlice in okrasne rastline. Ponoči pa je ta potek drugačen: rastline kisik pridržujejo, oddajajo pa ogljikovo kislino. Tudi pri neželenih delih rastlin opazujemo isti pojav, vendar obratno: polnevi in ponoči vsrkujejo kisik in oddajajo ogljikovo kislino. Cvetlice nam torej lahko pokvarijo zrak v sobi, da postane nevaren za naša pljuča. Končno se nekaj: dihanje in izhlapevanje sta izredno važni lastnosti rastlin in njihovo redno delovanje pogojuje rast rastline. Skrbeti moramo za to, da bodo mogli listi te svoje funkcije neovirano opravljati. Pri rastlinah, ki jih gojimo v sobi, se pogosto nabere na listih debela plast prahu. Enako je pri rastlinah v bližani prašnih cest. Ta prah zapre reže in ovira rastlino v sprejemanju in oddajanju potrebnih oziroma odvisnih snovi. Poskrbeti moramo, da ta prah čim prej in redno odstranjujemo. Rastlina ne diha samo z listi, temveč tudi s koreninami. Zemlja mora biti zato vedno zrahljana. Preprečiti moramo na površini tvorbo skorje, da tako omogočimo dostop kisika v zemljo. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru sta umrla žena strojevodje Antonija Meglic iz Rogatca, stara 30 let in pletilčeva žena Katarina Antloga. stara 67 let. V Dogošah pri Mariboru je umrla izseljenka Ivana Kralj, stara 87 let. V Pobrežju pri Mariboru je umrl delavce Simon Popelnik, star 67 let. v Celju pa vpokojeni davčni nad-inspektor Anton Cvahte. star 70 let. — Gibanje prebivalstva v Celju. V prejšnjem tednu je bilo v Celju rojenih 21 otrok novih grobov je bilo 11. poročilo se je pa 11 parov, in sicer Anton Rednak s Terezijo Kiker, Emil Cs rgo z Ivanko Kiihn. Ciril Klenovžek z Antonijo Orešnik. Anton Maček z Nežo Gorjanc. Ignac škrabel z Marijo Vesenjak Janez Maček z Marijo Hrovat. Karel Schiffer z Alojzijo Podles-ntk. Boško Lazič z Marijo Posedel in Karel Gajšek z Valerijo Tratnik. Umrli so pa Haide Schranz. Erika Gaišek, Franc Petrič. Neža Kresnik Barbara Perkovič, Josip Pilich. Josip Kiirbisch. Anton Lande-ckar, Andrej Bedrač in Frančiška Stan-zer. — Z v oca je padel. V Teznem pri Mariboru se je pripetila v ponedeljek prometna nesreča- 141etni voznik Franc Cerne iz Rad-vanja jc vozil gramoz Ko se je vračal s praznim vozom po gramoz, sta se mu konja splasila. Čeme je padel pod voz ln kolesa so mu zlomila levo nogo. — Otroci povzroem gosdnJ požar. V gozdu posestnika Uratnika iz Braslovč j« nastal po±ar. ki je uničil skoraj dva orala gozda Požar so povzročili otroci, ki so se igrali v gozdu. — Sedem novih otroških vrtcev. V ptujskem okrotju je bilo otvor J enih 20. t. ia. 1 Se sedem otroftkih vrtcev, med njimi vzor-| ni otroški vrtec v Ptuju samem. Zdaj ima ptujsko okrožje 20 otroških vrtecv. — Gibanje prebivalstva v Ptaju. Od 9. do 26. aprila je bilo rojenih v Ptuju 6 otrok. Poročili so se v tem času Oto Muhr z liso Klrcher in Matevž Metličar s Kristino Versel. Umrli so pa Alojzij Leben, Luka Kodrič, Josip Komljanec, Marija Ko-rez. Josip Keršenak, Simon Tement in Ema Centrich. Naše gledališče DRAMA četrtek. 30. aprila: ob 17.30: Vdova Roš-ilnka. Izven Petek, 1. maja: ob 17.30: Konto X. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 2 maja: ob 17.30: Rokovnjači. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol Cvetko Golar: »Vdova Roslink&c. Domača ljudska igra živahne vsebine, ki ima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni ženi t ve. Njeno prizadevanje kako bi si osvo-jUa fanta za mola, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov. Igrali bodo: Rošlinko — P. Ju-vanova. Man: co — V. J u van ova, Tončko Simeičeva, Janez — Presetnik, Balantae — Košić, Jernejec — Bratina, GaJpar — Raztresen, Tinče — Starič. Režiser: Fran Lupah. Bernauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih stvareh. Osrednji lik igre je originalni vodja pisarne. Izidor S rak oper. ki zaplete in razplete konflike >krog skrivnostnega konta X na račun katerega živi buHošaaa aristokratska obitelj, ne ek fa| edela. da je zadolžena. Igro je zrežiral dilan Kožic. OPERA •etrtek, 30. aprila: ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Zelo znižane cene od 15 lir navzdol •tek, 1. maja: ob 15.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol >obota. 2. maja: ob 17.: Prijatelj Frio. Red B Bfdrich Smetana »Prodana nevesta-«. V tanašnji predstavi bomo slišali v partiji lanka mladega tenorista Mariana Kristan-Mča. Ostala zasedba je sledeča: KruSina - Janko, Ljudmila — B. Stritarjeva, Miha — DoLničar. Katra — Golobova, Marinka — Polajnarjeva, Vašek — Banovec. Ke-i al — Lupsa. ravnatelj — Jelnikar. Esme-:alda — Barbičeva, Indijanec — Marenk. Inrigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, '.borovodja; R. Simoniti, koreograf: ing. P. GJolovin. hiscenator: V. Skrušnv. Predstava ie izven abonmaja. G. Donizetti: »Don Pasquale-va, notar Jelnikar. Oirigrent: A. Neffat, rožfcser: R, Primožič, zborovodja: R. Simoniti. R O L C D A R Danes: četrtek. 30. aprila: Katarina Stenska DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ura kemije Kino Sloga: Mušketirji zapada m Velika kletka Kino Union: Vražja deklica Koncert čeHsta Nerlo Bruncllia ob 18.30 v veliki Filharmonicni dvorani Razstava Matije Jame t Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz pokrajine Trieste — Umrli so v Triestu: 661etna Terezija Susek vd. Borri. 721etna Katarina Nikollch vd. Furlani, 471etni Alojzij Zorman, 321etni Karol Parenti in 181etni Salvatore Petro-nio. — Dražba umetniških predmetov. V soboto 2. maja ob 17. bo v galeriji na Corsti V. E. III. st. 22 zanimiva dražba umetniških predmetov, preprog, kristalnih predmetov, miniatur itd. Dragoceni predmeti potekajo od skrbnih zbirateljev. — Smrten padec s kolesa. 231etnl Ludvik Enioli iz Proseča se je peljal na kolesu po ulici Scoglio. Na ovinku je padel in priletel tako nesrečno na tla, da je obležal s počeno lobanjo. Nedolgo po prevozu v bolnico kraljice Helene je revež navzlic skrbnim zdravnikovim prizadevanjem izdihnil. — Na oklicih so v Triestu: trgovec Danilo Zidar in uradnica Clelia Busutti; zasebnik Maggio Micor tn frizerka Darija Konig: pomočnik Gaetano Gervasi in gospodinja Marija Brecevich; mehanik Ladislav Pregelj in zasebnica JosipLna Sosl; uralnik Alojzij Del Frati in zasebnica Ivana Catacchio; delavec Josip Berliavaz in gospodinja Evfemija Simonovieh: zasebnik Alojzij Sambo in gospodinja Marija Stropnik. — 70 metrskih s to tov vome v k<-«mih., obleki tn tkaninah je bilo zbranih v Triestu drugi dan zbirke. — O znanstveni organizaciji dela predava drevi v zemljepisni avli Kr. univerze prof. inž. Mario Fossatl. — Demografsko stanje Triesta 28. aprila: 10. rojstev, 6 smrtnih primerov in 4 poroke. — Dar generala E. Gartbaldija Triestu- General Ezio Garibaldi je poklonil in vrnil mestni občini v Triestu brončna venca, ki so ju spravili v dobi habsburškega nasilja Triestini v Rimu. Shranjena sta bUa v preddvoru della Sapienza, da ostane na obema ovekovečeno spoštovanje do narodnega mučenika Viljema Oberdana. Ezio Garibaldi je rešil oba venca in ju poklonil muzeju preporoda v Triestu. Na prvem je napis »Trieste svojemu mučeniku«; na drugem pa >Viljemu Oberdanu rimska univerza«. Komisar comm. Ettore Coppola, ki je prevzel darilo, se je zahvalil darovatelju v imenu vsega mesta Trieste. — Dan tehnike v Triestu. Dne 10. maja bodo tudi v Triestu proslavili praznik tehnike. Tehnične šole v mestu in vsej pokrajini bodo odprte ves dan občinstvu, ki se bo lahko poučilo o vzgojnem, uspešnem delovanju v prid narodu in državi. Na posameznih tehničnih šolan bodo primerne razstave. V pokrajini Trieste so zastopane vse vrste vzgojnih in strokovnih tehničnih zavodov. Le pripravljalnih strokovnih šol je 12, med njimi je 7 industrijsko tehničnih. Razen tega je še 12 tečajev. Vseh učencev in dijakov, učenk in dijakinj je na teh šolah in zavodih okoli 17.000. Radio Ljubljana PETEK, 1. MAJA 1942 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru: Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Komorni zbor vodi dirigent D. M. Šijanec. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: PoročUo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lahko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra. vodi dirigent Bar-zizza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Trio Emona. 17.35: Vaška muzika. 19.i >Govorimo italijansko« — prof dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Znani valčki. 20.: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Prenos iz gledališča Carlo FeUc« v Genovi: Šaljivi večer — Dramatična skladba v 4. dej. Glasba U. Giordna. V odmorih: Predavanje v slovenščini, Zanimivosti v slovenščini. Predavanje v slovenščini. Po operi: Poročila italijansčinL Obnovite naročnino! " 8te*. gg »SLOVENSKI NAROD«, e^rtek, 30. aprila 19420BC Stran S ^ Hribi pod debelim snegom Včeraj je skoraj ves dan snežilo in zvečer je sneg pobelil tudi nižine — Na srečo davi ni bilo dane Ljubljana. 30. aprila. Kako nezanesljivo je aprilsko vreme, se je izkazalo tudi letos. Marsikdo ie zaupal sorazmerno toplemu vremenu prejšnje tedne in je povsem pozab - na zimo. Rastiin-stvo je pa oklevalo v svojem zimskem spanju, kakor da je vedelo za sedanje hladne dni. Ljubljančani so zaćel: obdelovati z veliko vnemo vrtove že ob koncu marca. Ze pred mesecem so nekateri presajal: salato, peso. ohrovt itd nedavno so pa sadili tudi že parad:žn ke Grah je že skoraj povsod zunaj in precej vel:ka je čebula. Krakovski in tmovsk; ze!enjadni vrtovi: so zeleni, kakor da se že začenja glavna sezona Nedavno smo omenili, da so nekateri meščani rudi že posadili fižol Kdo ;e še mislil na zrno? Včeraj je pa zavladalo zimsko razpoloženje, kakor da «e zima Sele začenja. Buria je tako dolgo ohlajevala ozračje, dokler se ni skuhal sneg. V nedeljo še nismo slutili, kaj nas čaka. Sicer je že deževalo, bilo je pa še sorazmerno toplo, ker je prevladoval jug. V ponedeljek je začela brit; burja. V začetku smo pričakovali, da se bo zjasnilo in da se bodo začela vrstiti mrzla jutra s slano. Toda nebo je ostalo prepreženo s siv'mi oblaki. I mskimi. in vedno bolj je »d;>alo po snegu«. Vendar nismo verjeli sami sebi. da bo še snežilo ln t'.:d v torek smo se še tolažii. da se bo zjasnilo. V torek zvečer so se pa začeli spuščati še tež j; in gostejši oblaki, hribi in gore so se zav-li vanje; v višjih legah je začelo snežiti, v dolinah je pa deževalo. Bilo je ie občutno hladno. Včeraj Je začelo že zgodaj snežiti tudi v nižinah Dopoldne je pa snežilo še med dežjem ti snežinke so sproti kopnele. Deževalo in snežilo je z malimi presledki vse dopoldne. Okoliški hribi so bili pobeljeni že globoko s snegom. Popoldne se sneg a unesel. Upali smo celo. 61 • bi zja» nilo. a zače'o je še tem močneje deževati, končno so pa zaplesale same snežinke kako«" v pravem zimskem metežu. Proti večeru je snežilo tako močno, da sneg ni več sproti kopnel. Strehe, vrtovi, parki in polja so bili že povsem pobeljeni pred mrakom. Potom je pa prenehalo snežiti. Zato _*e bila še tem bolj upravičena bojazen, da se bo čez noč zjasnilo in da bo prorti irtru začelo zmrzovatL V resnici je prišlo čez noč do vremenske spremembe: začel je prevladovati jug. čeprav je b lo ozračje močno ohlajeno, se je vendar ponoči ob dotoku južn.h zračnih tokov že malo segrelo. V nižinah je skopnel ves sneg. Davi je bilo še močno oblačno. Zračn; tlak je čez noč precej popustil, iz česar b smeh sklepati, da bo še deževalo Dav> je že rosilo. Vendar se je dopoldne začelo malo svetlit. in menda --me m o vsaj upati, da ne bo nalivov; s pomladnimi nal v- nam Je bilo doslej pnza-nešeno. Vesel; smo lahko, da davi nf bilo slane Napravila bi najbrž precej škode, predvsem na sadnem drevju. Letos bo sadno drevje precej rodilo in za mnoge kraje bo sadna letina dobra. Lepo kažejo jablane n hruške V Ljubljani bo cvetela večina sadnega drevja, predvsem jablan Crešnje že cveto, marelice pa bodo kmalu od cvetele. Breskve :n marelice so letos začele pozno cveteti. Tudi črešnje cveto pozneje. Popk; zgodnjih hrušk so že zelo napet; in zdaj bi se že odpirali, če b vreme ostalo toplo Močna slana bi napravila najbrž veliko škodo na jablanah in hruškah, ker bi popki pomrzneli in poznele odpadli. Ko-1 kor bi slana napravila tudi škode na ze-lenjadnih vrhovih Pomrznili bi povsem presajeni paradižniki. Vendar se še ne smemo veseliti, da je nevarnost slane povsem mnila. Ozračje bo ostalo ohlajeno še nekaj dni. ker lež: na okoliških hr.bih debel sneg globoko do nižin. Ce bi se zjasnilo, bi naibrž ne odpravili brez slane. Vreme je zdaj še vedno tako nezanesljivo in nestalno, da ni mogoče napovedovat- kakšno bo prihodnje dni. Računamo lahko prav tako z dežjem kakor ponovnim sneeom. kajti če se bo burja zopet uveliavila nad jugom, se bo vse ponovilo kakor v prvi polovici tega tedna V splošnem r>; nneli biti zadovoljni z letošnjim aprilskim vremenom. Bilo je sorazmerno malo padavin in precej sol n enih dni. Z dežjem je bilo 13 dni. a po ves dan je deževalo, odnosno je bilo pretežno ob-• ačno. le nekajkrat Lansko aprilsko vreme ie bilo mnogo bolj neugodno. Deževalo Je v 16 dneh in padavin je bilo 152 mm, medtem ko jih je bilo v tem mesecu le okrog 80 mm. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstav« ob delavnikih ob 16. tn 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 «vLNO MA1JCA • IH tH)N t*-4l Fila aUdoatne poeti;«. tUtth «n.. imeti* n •otr pr»e jsbccrr Ura kemije Atdrea Ocorbi. Mida Valii, Carto Campaam. "•**«-'■■ OiRan. Sandu RofTlnt in n*hro lepih mlađih tok trt v, i mos - rH.KFON 22-21 Pila: 0Ter;etmt> Ijnoneo* kiB 1otrr!,»jf» Vražja deklica MtlG\n Oouflah. Joan Blondell KINO >LO<>.4 " I KLfcKJN £1-Mi Dva »itmi oapetft delanj in noćne razgibane MUŠKETIRJI ZAPADA VVatter Him.hi. Harrv Carev V KLIKA KLETKA Pilm ii drku&keca ihgerija. G>de Beaitv. Anita Pape, Wailace Ford. DNEVNE VESTI ~ V opomin na S. april 1849., ko so Italijanske čete porazile francosko vojsko ob zasedbi Rima. bodo primerne proslave po vseh večjih italijanskih mestih. — V otomani skritih 37 tisoč lir Je izginilo. G. Aleksander Sassi lz ulice Cadoma št, 8 v Milanu je shranil vse svoje prihranke, vredne 37 tisoč Ur, v svoji otomani, ki jo je imel v kuhini. Ko je hotel *e dni pogledati, kaj je z denarjem, je s strahom spoznal, da ni več denarja v otomani. Karabinjerji so ubrali pravilno sled na podlagi zasliševanj. Prizadeti Sassi je pred nedavnim prodal neko svojo hišico. Pa Je Izkupiček s prihranki skril v otomani Očividno ga je nekdo skozi okno op?»-zoval, ko je shranjeval svoj denar, pa je v ugodnem trenutku skočil v kuhinjo ter odnesel denar. — 10.000 ponarejenih dolarjev. V Milanu s*q bOm aretirana neki Ivan Mosca in Mario Zanasi. ki sta špekulirala 8 tujimi valutami. Ob njuni aretaciji je bilo zaplenjenih 10 000 dolarjev, za katere ae je kmalu ugotovilo, da 90 ponarejeni. — Predavanje »lhan^ke^a pisatelja. V prostorih centrale »Dante Ali^hierir v Rimu je predaval albanski pisatelj don Lazzaro Shantoia o življenju in mišljenju Albancev. Predavatelj je n red sodnik albanskega društva >Dante Alighleri«. — Koncert »Za volno«. V Milanu bo 30. t. m. kcncert pod geslom »Za volno«. Cisti dobiček pojde v prid zbirki volne za vojaštvo. — Ker so odtegnili normalni potrošnji 250 m. stotov moke, so bil! aretirani v Tarantu pekovski mojstri Mihael Lo?acco, Angelo Rafaele Pezzola. Albert Rizzo ln Ignac Cicala. Moko, ki je bila namenjena peki kruha. s0 prodajali po pet lir kar. — Po 20 letih mu je bil vrnjen ukradeni denar. O zelo zanimivem dogodku poročajo iz Padove. 741etni bivši prodajalec blaga Luigi Giacou iz Rubana je bil pred 20 leti na trgu v Creoli, kjer je prodajal blago. Ko je hotel domov, je opazil, da mu je izginila listnica, v kateri je bilo 220 lir. Giacou je bil prepričan, da mu je bila listnica z denarjem ukradena. V teku let je popolnoma pozabil na ta dogodek. Zelo pregonr*čen pa je bil te dni. ko je neka M -ruma deklica, ki je nato hrt Izginila, izročila Giacouovi nečakinji kuverto, v kateri je bilo 230 lir in sledeče pismo: »Obdržite priloženi denar, ki pripada vam. Pred 20 leti vam je izginil na trgu v Creoli. Vi ste menili, da ste bili okradeni. Da bi pa ne bil osumljen, nisem moe^l storiti tega. kar sem nameraval in 2«l vsega —0 lir. Prilagam Se 10 lir za listnico.* Giacou je pripovedoval svoim sosndrm o nenavadnem dogodku, ki prekriva Skrivnost izginulega denaria pr^d 20 leti. — Zaradi tajnejra knnčevanja * koiaml je bilo aretiranih v Torinu 11 oseb — frite se strojepisja! N*>vi eno-. fT*a-tn trimesečni tečaji prično v ponedeljek 4. mata. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna stro-iopi3nior>. Učnina nizka! Vr^-" - toeVMfc Informacije, prospekte dae: Trgovsko nčilišče Chrl-stofov nčni zavod. Ljubljana. Domobranska 15. Telefon 43-S2. — Vpise se lahko vsakdo — Dcloritev ?• ', zneska stroškov za gradnie javnih poslopij v korist delom figurativne ometnosti. Vlada je nedavno razpravljala o določitvi stroškov gradnje javnih nosi opi j za umetnfška figurativna dela. S tem je bilo ponovno poočiteno zanimanje vlade v korist Italijanskih umetnikov. Dolžno^ določiti stroškov srn figurativna umetniška dela je obvesna za vse Državne uprave, za Faštstično stranko, za vsa iavra zvtniženia in zavode ter za sindikalne organizacije. Da b? na b^eme ne zadelo prehudo zsr-adbe manjše vrednosti in pomena, je dolžnost omejena na taste zgradbe, za katere znašajo proračuni več kot milijon lir, z izjemo šolskih poslopij, kjer se obveznost začenja že, če znaša proračunska vsota 500.000 lir. Izložene so nadalje tudi zgradbe namenjene izključno tehnično industrijskim smotrom zaradi praktičnega značaja takih zgradb, ki ne zahtevajo umetniških okrasov. Vsa umetniška dela se bodo oddajala na javnih natečajih. — Italijanska petrolejska avtarkija. Italijanska petrolejska družba (AGIP) je izdala zanimivo poročilo o svojem lanskoletnem delovanju. Iz njega izhaja, čeprav iz razumljivih razlogov sedaj še ne morejo biti objavljeni podrobni podatki, da so bili sovražnikovi načrti, da bi mogel zmagati s tem, da bi Italiji pošel petrolej, zelo zgrešeni. Kljub vojnim težavam je AGIP, v katere rokah je združeno vse delo proizvodnje, nabavljanja in potrošnje petroleja, izpolnila vse zastavljene ji naloge. Z odlično izvedeno organizacijo ji je bilo mogoče izpolniti prav vse še tako težavne zahteve, ki jih je stavi jal trenutni položaj. Družba je zalagala tako vojaške interesente kakor zasebnike. Kmetijstvu je lani razdelila izdelkov v enaki količini kakor L 1940. Pri tem se ie posluževala 700 periferičnih središč s sodelovanjem poklicnih sindikalnih organizacij. V tem težavnem razdobju pridobljene izkušnje zagotavljajo reden dotok petroleja tako za vojake kakor za zasebne potrebe ves čas vojne. Zanimive so tudi misli, ki se tičejo smernic za dosego avtarkije v tem važnem odseku italijanskega gospodarstva. Po vojni bo Italiji zagotovljeno zalaganje v vseh potrebnih količinah. Na to dejstvo bo morala navezati svoje delo tudi industrija rafiniranja petroleja, reorganizirano pa bo moralo biti tudi razdeljevanje in potrošnja. V okviru te delavnosti bo potrebno ohraniti vse tiste naprave, ki zagotavljajo italijansko avtarkijo in zagotavljajo njeno varnost, čeprav se bodo morda zdele drage. K sodelovanju bo treba pritegniti tudi zasebne industrijce tn tehnike, ki so s svojim zasebnim delom doprinesli znaten prispevek k rešitvi vprašanj petrolejske avtarkij«. — Premogovnik v Vaidarnu proizvaja tretjino državne proizvodnje lignita. Najvažnejše ležišče lignita v Italiji je ozemlje v Vaidarnu. ki iz njega pridobivajo tretjino celotne državne proizvodnje. Ležišče je deloma v pokrajini Firence, deloma v pokrajini Arezzo. V pokrajini Firenze proizvajajo letno okoli 300.000 ton lignita, v pokrajini Arezzo pa 800.000 ton. Največja družba na tem ozemlju je Valdamska pre-mogokopna družba, ki je 1. 1940. znatno ojačda svoje proizvajalne napore. Nove investicije so dosegle vsoto 21 milijonov lir, število zaposlenega delavstva pa je poraslo na povprečno število 3.700. v času največjega dela pa celo na 4100. — Nemški zdravstveni dom v Veliki Ki- kindi. V Veliki Kikindi je bil te dni izročen svojemu namenu prv; nemsk zdravstveni dom v Banatu. Dom bo sluz 1 zdravju nemikih rodbin. V zdravstvenem domu bo tudi posvetovalnica za mlade matere in mlade zakonce. Dom :ma poseaen oddelek za obsevanje Ob otvoritvi doma je a*l zaključen prvi tečaj za strežnice. — Akademik Pettazzoni v Nemčiji. Na povabilo rektorja Friderik Vljemove univerze v Berlinu je predaval v univerzitetnih prostorih italijanski akadem k R. Pet-tazzoni o verstvu starih evropskih narodov. Pettazzoni je predaval tudi na univerzah v Frankfunru m Marburgu ob Lahni. Njegova predavanja slonijo na izsledkih, ki se nanašajo na proučevanje virov o starodavnem nemškem verstvu. — Chiozzottove skladbe v novi izdaji Znano založniško podjetje De Santis v Rimu pripravlja tisk skladb »Triaca musiea-lec, delo znamenitega skladatelja Ivana Croce Chiozzotto (1596). Novo izdajo je priredil in tolmači Achille Schinelli. Po tej novi izdaji bodo prirejeni koncert: Kraljeve akademije S. Cecil a. — Madžarski poslanik v Rimu Zoltan de Mariassv, ki je gost Torina, si je ogledal Fiatove tvornice, zlast. Liugottov in Mira-iforijev obrat. — Kardinal Maclione je »prejel Kena Harada. Včeraj je državni tajnik Vatikana kardinal Maglione sprejel japonskega poslanka pri Vatikanu Kena Harada in je bil z njim v razgovoru pol ure. — Izžrebane nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Serija V dve nagradi po 100 000 lir št. 653.442; 1.018.590. Štiri nagrade po 50.000 lir: 63.410; 1,273.835; 1,798.763; 1,854.059 Serija L: dve nagrad: po 100 000 lir štev. 970.171; 1,655.905. Štiri nagrade po 50 000 lir št. 203.691; 1.395.945; 1.631.536; 1.684 298. — Inspekcijsko potovanje dr. Turnerja. Sef vojaške uprave v Srbiji državni svetnik dr. Turner je v nadaljevanju svo;'ega inšpekcijskega potovanja v spremstvu svetnika vrhovnega upravnega sodišča dr. Kiessela in notranjega ministra Acimovi-ča posetil Valjevo, šabac, Loznico, Banjo Koviljačo. Krubanj, Užice, Cačak in Kosovsko Mitro vi oo. Predstavniki nemških vojaških oblasti In srbski sreski načelniki so mn poročali o položaju v državi. — Obvezna prijava židovskega premoženja v Srbiji. 10. aprila je stopila v Srbiji v veljavo naredba o dopolnitvi naredbe glede Židov in ciganov z dne 30. maja 1941, po kateri mora biti vse židovsko premoženje prijavljeno in sicer do 10. maja. — Da bo Srbija preskrbljena s semeni. Da se zagotovi srbskemu kmetijstvu zadostna količina semen je kmetijsko ministrstvo odredilo, da morajo državna posestva, posestva kmetijskih in sadjarskih šol ter sorodne kmetijske ustanove v bodoče imeti pripravljenega toliko semena, da bo krita normalna potreba Srbije. Zaenkrat je treba delati na to, da bo na razpolago dovolj semenskega lanu, konoplje, aončaric, sočivja in ječmena. To seme je dosedaj Srbija večinoma uvažala iz inozemstva, zdaj je pa uvoz otežkočen. Iz Ljubljane —lj Da ne bo prevelike škode po hroščih. Leto« je tako zvano hroščevo lato. Prejšnje toplejše dni so že prilezli prvi hrošči iz zemlje. Majniški hrošči — kar nam pove že ime — gredo na svoje pogu-oonosno delo po večini šele maja. Zlasti letos bodo zlezli pozneje iz zemlje, ker je dolgo hladno. Da ne bo prevelike škode, je potrebna posebna previdnost. Najbolj se je še obneslo v boju proti požrešnim hroščem jutranje otresanje drevja. Zjutraj so hrošči zaradi mraza otrpli in jih lahko vse otresete s sadnega in drugega drevja. Potem jih poberete in poparite. Hrošči so dobra piča za perutnino, ki jih zelo rada zoblje. će otresate hrošče z drevja čez dan. ko je že topleje, opravljate nepo*xebno delo; ko se hrošči male ogrejejo. odlete, če stresete drevo. Na delo je treba torej iti na vse zgodaj. —lj Javne produkcija šole Glasbene Matic. Prihodnji mesec bo več javnih produkcij šole Glasbene Matice ob 60. letnici njenega obstoja. Prva produkcija bo v po. nedeljek 4. maja ob pol 6. uri zvečer v mali Filharmonični dvorani. Nato pa bo od 8. do 15. maja propagandni teden šole Glasbene Matice pod naslovom: Učite se glasbe. Tekom tedna bo pet različnih prireditev, katerih natančni spored bomo priobčili v prihodnjih dneh. —lj Drevi ob pol 7. uri bo v veliki Filharmonični dvorani koncert znamenitega italijanskega čeiista Brunellija. Ker uživa umetnik N. Brunelli. povsed. kjer je kon-certiral velik sloves, zato še prav posebno opozarjamo na nocojšnji koncert na čelu. saj so ti koncerti pri nas zelo redki. Spored nccojšnjpga koncerta ;e naslednji: Strauss: Sonata opus 6 Paradisi: Sicilia-na. Boccherini: Rondo. Beccherini: Koncert v d-duru z Brunellijevo kadenco. Alfano: Rumu , ples. Dunkler-Brunelli: Predioa: Debussv: Sanje. Rimski-Korakov: Čmrlov let. Na klavirju bo spremljal umetnika njegov stalni spremljevalec Ri-chard Simoncelli. Opczarjamc, da je začetek točno ob pol 7. uri, konec pa pred 8. uro. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. —lj Za dijake »redijih. strokovnih in meščanskih šol prično novi stro;episni tečaji v ponedeljek 4. maja. Učnina nizka. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. (Telefon 43-82.) —lj Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani obvešča, da se popoldanski *ečaji js-zika in kulture v četrtek 30. t. m. ne 'toda vršili. — lj Od trgovcev bo mestni preskrboval-ni urad sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec april v petek 1. rnajnika od črke A do L, v soboto 2. majnika pa od M—2. Pozneje predloženih aprilskih od-rezkov preskrbovalni urad ne bo mogel upoštevati, zato pa opozarjamo vse trgovce, da se natanko ravnajo po navedenem vrstnem redu. Nakazila na odrezke za. mesec maj bo pa začel urad dajati 4. majnika po razporedu, ki je bil pred kratkim objavljen v ljubljanskih dnevnikih. —lj Priročnik terminologije bolezni za statistiko vzrokov smrti je sestavil Osrednji statistični zavod Kraljevine Italije ter poslal nekaj izvodov tudi ljubljanskemu mestnemu fizikatu. Visoki Komisar!t zdravnikom priporoča, naj se od 1. majnika dalje poslužujejo te nove terminologije Zdravniki, ki žele novi priročnik, naj se oglase na mestnem fizikatu. —lj Nizki semenski fižol — ribničan ln medaljon — bo po nalogu kmetijskega oddelka Visokega Komisariata nakazoval ljubljanski mestni gospodarski urad ljubljanskim pridelovalcem. Interesenti naj viože prošnje današnji Četrtek, jutrišnji petek ali v soboto, torej 30. aprila, 1. in 2. majnika v sobi št. 35 v II. nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ul. št. 7. V prošnji mora biti navedena velikost parcele in tej velikosti primerna količina potrebnega fižola. Pripominjamo pa, da je količina fižola omejena ter naj bodo zato prosilci kolikor mogoče skromni. Športni pregled O dveh razstreljanih enajstmetrovkah Nedeljske tekme za italijansko nogometno prvenstvo so dale, kakor smo zapisali že v ponedeljskem poročilu, dva važna in vsaj delno presenetljiva izida: poročena eta bila dva kandidata za prvenstveni naslov. Venezia in Genova sta s tem zelo verjetno izgubili vse možnosti in se bo borba odslej vodila le med Torinom in Romo. Zanimivo je. da sta obe poraženi moštvi sami odločili svojo usodo neglede na vred- Cvrček Uršula je študirala nekaj semestrov pravo in odtod menda svojeglavost v njenem značaju. Kaj vse sem študiral jaz, je tu brez pomena, vsekakor mi je pa znano zlato Življenjsko pravilo, veljavno posebno za zakonsko življenje: pametnejši popusti. Nekega večera me je poklicala LTršula v kuhinjo. S pop Lahom, ze sem mislil, da se ji je zopet pri smodila omleta, pa mi je položila moja slaika ženica prst na usta in me odvedla po prstih v kot k Oknu. — Cvrček! — je zaSepetaJa in pokazala na tla, — nikar se ne ustraši. In na tleh sem zagledal velikega črnega kuhinjskega ščurka, ioharja, kakor mu pravi ljudstvo. — Cvrček, — je ponovila Uršula s pridržanim zmagoslavjem v glasu. — Cisto navaden žohar, — sem jo hotel poučiti m pohoditi golazen. — Cvrček, ti pravim, — je vztrajala pri svojem in me potisnila nazaj. — Zenica, — sem jo rotil, — verjemi mi, da je to č*isto navaden ostudni žohar in daj da ga pohodim. Toda že me je začela meriti od vrha do tal. — Človek božji, — je dejala in zvenelo je kakor idijot, — človek božji, daj si vendar dopovedati, da sem imela v otroških letih posebno hišico za cvrčke, da sem hodila, oborožena s dolgimi alamicami na lov na nje in da znam le danes pesmico, s katero se dajo te ljubke živali ce izvabiti iz luknjic. Potem ae je pa obrnila k svojemu c vrele u in zapela kakor majhna deklica tisto pes- mico. Pri tem je bila na moč dražestna. Žohar je mirno poslušal petje. Očividno ni bil nič kaj muzikalen, iz kuhinje je ni popihal, pa tudi bliže ni prišel. Bil je Se nezaupljiv. Dobil sem kratko povelje poiskati škatlico. Bože moj. takoj sem po-nvslil na nekaj čisto žoharskega. Toia zvest zlatemu pravilu — glej zgoraj — sem šel in se kmalu vrnil s kartonom, ki je bil zelo velik, še bolj je pa smrdel po naftalinu. Žal je videla Uršula v tem fzzi-vanje. odhitela je in se vrnila z mojo prazno škatlo za kravate. Moj protest, da ta škatla ni nobena b"Sc* za cvreke. je porabila za pravo juridično zbadljivost, češ. da z imenom »hišica za cvrčke« sam priznavam, da gre za c vrčka in ne za žohar ja. sicer bi bil moral vendar reči >h:šica za žohar je«. Misleč na zlato pravilo — glej zgoraj — sem molčal in pomagal ujeti žeharja tako, da sem ga pokril z odprto škatlo in spodaj potisnil pokrovček nazaj. No, hvala bogu, zdaj je te c vrč kari je konec, sem pomisli ves vesel, toda delal sem račun brez Uršule. — škatlo vzameva s seboj v spalnico, — je sklenila, — da bova slišala cvrčka čiri-kati In »čirikati« je izgovorila z melodično našoL jenimi usti kakor da bi c vrč ki ne peli nič drugega razen Schubertorih melodij. Nisem mogel drugače, moral aem izpolniti njeno zeljo. Toda s pritajenim vzdihom sem zlezel v posteljo, do&m je Uršula še dolgo prisluškovala, da-li žohar čirika. Toda aohar ni čirika! Žoharji mm taga nikoli ne uoe. Fes je lajal na cesti, pijanec je razgrajal, otrok v soseščini je vreščal, toda naš cvrček je bil odložil svoj zvočnik. Drugo jutro je sedel žalosten in izčrpan v škatli in očividno je nama zameril najino sočutje. Uršula je ugotovila, da je živalica lačna. Moral sem jo odnesti v kuhinjo in ja. nasuti sladkorja. Nekaj ga je polizala, potem jo je pa brž popihala za peč. Tu bi lahko začela kot cvrček za pečjo prijetno življenje. Zaman sem privlekel konverza-cijski leksikon in kazal sladki Senici sliko žoharja. periplanetae orientalis. žohar je ostal navzlic temu cvrček in lahko se je nemoteno in svobodno razvijal. S tem uspehom, da je čez dva tedna v naši kuhinji kar mrgolelo mladih c vrčkov. In ker sem pustil usodo, da je šla svojo pot, bi bil postal naš dom morda ena sama hriša c vrčkov, če bi ne bil prišel nekega dne dimnikar in se ne prijel za glavo. — Toda, milostiva gospa, vaša kuhinja je polna žoharjev! — je vzkliknil. — Cvrčkov, ste pač hoteli reči? — sem skušal priskočiti Uršuli na pomoč. Relko sem jo videl tako osuplo. Tada dimnikar je pokazal na čelo kakor bi hotel namigniti, da nisem pri zdravi pameti. Ljudje, ki niso Studirah pravne vede, bi bili prišli v zadrego. Uršula pa nikakor ni hotela opustiti pravde. — Ce je res, — je dejala obrnjena k dimnikarju, — da so to žeharji in če lahko vi kot izvedenec to prisežete, pa uničite zalego! — In rdeča ko rak je o i hitela iz kuhinje. V zvozi ■ tem je prišlo mod menoj m njo v sporni pravdi >Cvrček kontra žohar« še noot nasprotnika. Tako Venezia kakor Genova sta zastreljali prisojen! jima enajstmetrovki in tako izpustili iz rok vsaj eno točko, če ne bi že izenačenje vlilo njunim vrstam novega elana, ki bi morda vodil k še večjemu uspehu. Poročevalci z obeh tekem se sprašujejo, ali nista obe enajstmetrovki, in zlasti velja to za tisto v Ve-nezii, odločilni točki za usodo letošnjega prvenstva in bi ju kot taki mogli označiti za zgodovinsko važni. Venezii je bila prl-sojena enajstmetrovka že v 22. minuti prvega polčasa. Streljalo jo je desno krilo Alberti, ki o njem pravijo, da je doslej zastreljal samo eno enajstmetrovko v vsej svoji nogometni karieri. Toda vratarji že poznajo njegovo navado: meri v desni kot, strelja v levega. Vratar Rome se je na to zanesel in žoga je obtičala v njegovih rt>-kah. z njo pa tudi obe — točki. Podobno je bilo v Triestu. Mimogrede naj omenimo, da je bilo ozračje na tekmi precej napeto, saj Triestinci niso pozabili, da jim je prav Genova v dobi njihovih najlepših uspehov spodnesla tla. ko si je Cergoli na tekmi ▼ Genovi zlomil nogo. Toda sodnik Scorzonl je trdo držal vajeti in zaključil tekmo brez hujšega incidenta. Do enajstmetrovke je prišlo v 23. minuti drugega polčasa, torej potem ko je bil rezultat 2:1 v korist Trio-stine že postavljen. V gneči pred vrati se je Grezar dotaknil žoge z roko. Streljal je enajstmetrovko levo krilo Conti in Stri-uli je uspel žogo odbiti v kot ter s tem dokončno odstraniti nevarnost. Vsekakor bosta tako Venezia kakor Genova zapisali oba dogodka med črne točk? svoje zbirke uspehov in neuspehov. Vse nedeljske tekme so bile dobro obiskane, rekord pa so zabeležili v Torinu, kjer se je k lokalnemu derbvju zbralo nič manj kakor 32 000 gledalcev. Torino si mane roke ne samo zaradi uspeha na zelenem polju temveč tudi zaradi polne blagajne. Tekma v Venezii, ki je bila nedvomno mnogo pomembnejša, je privabila komaj slabo tretjino gornjega števila gledalcav. 10.000 jih je posetilo tudi tekmo v Genovi med Ligurio ln Bologr.o, dočim je bilo na ostalih tekmah po 6000 do 9000 gledalcev. Na sporedu je najtežja krožna dirka V nedeljo bodo italijanski kolesarji tekmovali na najtežji krožni dirki vse sezone, na krožni dirki po Toscani. D Tka se bo, letos ponovila že osemnajsto leto in bo ocena štela tud! za tekmovanje v »Vojni krožni dirki po Italji«. Letošnja pr°ga, ki je bila v skladu s sklepom italijanske kolesarske zveze primerno skrajšana še vedno meri 253.9 km. O težavnosti proge govori že dejstvo, da so zmagovalci na prejšnj h dirkah prevozili na cilj samo šestkrat s povprečno hitrostjo večjo od 30 km. Rekord v rxwpreč-ni hitrosti na uro pripada Bartaliju, ki je 1. 1939 dosege) 32.786 km na uro. Lan; je Coppi dosegel samo 30.336 km na uro. Ko so začeli tekmovati na tej progi kmalu po svetovni vojni, je merila v celoti najprej 310. kasneje so ji pridejali celo še 20 km. Kasneje pa so jo delno skrajšan, toda dolžina je še vedno znašala med 270 do 300 km. Racioniranfe premoga in petroleja na Portugalskem Pristojna oblast na Portugalskem je odredila poseben način racioniranja premoga in petroleja Prodajalci kuriva so obvezani prodajati svoim običajnim strankam določene količine kuriva v skladu z normalnimi dobavami. OTROCI Sinč>k (bolnemu očetu): »Očka, pokaži mi jezik!« Oče: »Zakaj?« Sinček: »Rad bi videl dušo — jrospod doktor, je rekel, da jk> imaš na Jezi k n . . --* Idealen mož — Kakšen mora biti po tvojem mnenja idealen mož? — Biti mora dovolj pameten, da zasluži ćim več denarja in dovolj neumen, da ga potrosi zame. Iz pokrajine Gorizla — Lovstvo v pokrajini Gorizia. Pokrajinski odsek sporoča lovcem, da zapadejo 30. junija vse dovolilnice za nošnjo lovskega orožja. Za obnovitev dovolilnic je potrebna predložitev zadevnih prošenj Kr. k vest uri. KUPIM vsako količino samo čistih šampanjskih steklenic, ter plačam najvišjo ceno. — Sla-pernik, Cesta 29. oktobra št. 19 — telefon št. 36-83. KADILCI! Poapnenja žil se obvarujete, če pijete redno medico, ki preprečuje rano staranje. Pravo Ambroževo 5-dico dobite le v Me-darni, Ljubljana, židovska ul. 6. do daljše obravnave. Ona je začela s tem, da se ji zdi celo čudno, odkod naj bi se vzelo naenkrat toliko žoharjev. — Najbrž se je tvoj cvrček oženil z žo- harico, — sem si dovolil pripomniti v šali. — Moj ? — se je začela takoj mojstrsko zagovarjati. Prvič, je zatrjevala, ni prav nobenega dokaza za to, da bi bila med mnogimi žoharji in cvrčkom v moji škatli za kravate kakršna koli vzročna zveza. Njen cvrček je lahko odletel skozi okno, tuj žohar jo je lahko p rim aha] s svojim zarodom skozi vrata. In pri tem nikakor ni izključeno, da je nepoklican nepridiprav pripomogel k temu. (Pri teh besedah sem molče povesil glavo). Drugič sloni domneva, da že v samem začetku ni šlo za cvrčka, ker se ni nikoli oglasil niti z najmanjšim čirikanjem, na golem sumničenju. Dejanski stan pa kaže, da je mnogo verjetneje, da je bila živalica, ki čirika kakor vsi c vrčki samo če je zaljubljena, po atmosferi hiše, kjer vlada neprestana vojna med možem in ženo, ovirana v svojih naravnih nagnjenjih in tretjič . . . Točno do treh niti nisem čakal, temveč sem se v polni meri pridružil izvajanjem svoje žene po zlatem pravilu — glej zgoraj. Potem mi je Uršula milostno odpustila češ, tako cvrčka sta mož, kakor sem jaz, ki izvira povrhu še od žoharja, je lahko vesel, da ima tako ljubkega >kebrčka«, kakor je ona, ki ne vztraja vedno na svoji pravici, čeprav je študiral pravo. In obravnava se je zaključila z vročim poljubom, I da je po sobi kar začirikalo* Stres 9 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek. 30. aprila 1942-XX. stav. 09 Ali veste« kakšna |e naša klavnica? V resnici moderen obrat in tako velik, da bi bil primeren za mesto z zoo.coo preciva/ci Ljubljana, 29. aprila. Nekaterih pridobitev naicga me^ta. pridobitev, ki smo na nje lanko upravičeno ponosni. meSčani ne poznajo dobro. Zato so se tudi Čudni, ko so Ciuii. da je Ljubljana iobila £e 1. 1651 eno na;r-o.j mjernih klavn'c v Evropi. ^e-Javno smo se malo dotaknili zgodov.ne nastanka moder- nib Klavnic. Ob tej priliki pa naj vsaj površno opremo sedanjo ljubljansko Klavnico, ki smo jo dob:ii pred desetletjem. Klavnica brez primerne hladilnice Povedali smo ie, ca prejsn^ k.avmca, čeprav modema, ni imeia piimeme. dovolj velike hladilnice, kar je bila velika pomanjkljivost, kajti k.avnica brez hlad.l-nkre izgubi svoj pravi pomen. Zdravstveno nadzorstvo na.1 prodajo mesa m popoln >. ce h klavnici ni pi Sključena primerna shramba mesa, hladilnica. Dokler n.smo dobili sedanje klavnice, je prihajalo v Ljubljano pogosto v prodajo po muhah onesnaženo in od podgan obžrto meso. Meso se je v neprimernih shrambah ob vro-4em vremenu sk:salo. v'ash pa celo usmra-ela so zahtevala velike stroške. Za dela v prvi, glavni etapi so izdali 21.000 000 dinarjev, skupna vrednost investiranega kapitala je pa dosegla 26 milijonov. Precej materiala je bilo uvoženega iz inozemstva, tako da so bili precej veliki že carinski stroški. Za novo hladilnico in preureditev klavnice je občma najela 15 milijonov din, kar pa še ni bilo dovolj za prvo etapo del, zato so si preskrbeli 5e 6 milijonov din. V drugi etapi bi naj zidali ledarno Ln dovlačilnico z novimi trgovskimi hlevi. Toda dovlačilnico so začeli zidati že v prvi etapi, da so lahko dova-žali naravnost na stavbišče gradivo, kar je znatno pocenilo dela. Prav tako je bila sezidana tudi že led ama v prvi etapi. V drugi etapi so sezidali posebni oddelek hladilnice za slanino, in sicer 1. 1931. V to etapo del je spadalo po načrtu zidanje kor.tumačne klavnice in upravnega slopja. a do tega ni prišlo. po- Razdelitev klavniških poslopij Klavrnška poslopja lahko delimo v glavnem v iva dela. in sicer v klavnico v ožjem pomenu besede in v hIaci:ln.co. V pi vn del poslopij Stej?mo klavnico s klavnimi prostori in stianskimi poslopji, n. pr. s čistilnicami za čreva, hlevi itd. Klavnica v ožjem pomenu se sestoji iz dveh velikih klavnih dvoian; v eni dvorani koljejo prašiče, v drugi govedo in orob.uco. Hladilnica se del: na pet oddelkov: ohlaje-vaimeo. hladilnico. nasoljevalnico. zmrzo-vamico in hladilnico za slan.no. V vseh o>lelk;h so uvedi, način hlajenja, ki se je doslej najboljše obnesel. V ohla jevalnici in hladilnici, kj»r je potreben suh z.ak. je posreino hlajenje. Prostora hiaJe z zrakom, ohlajenim nalašč v ta namen določenih pro.storh in ga dovajajo z močnimi ventilatoru. V ohiaievaln.cj se giblje temperatura stalno cd 4 do 8", v hladilnici pa od 1—4". Izkazalo se je. da je ta temperatura najprimernejša, da se meso ohrani dobro ter očitno dolgo, ne da bi trpeia njegova kakovost. — V drugih treh oddelkih je tako zvano kombinirano hlajenje. Prostore hlade z ohlajenim zrakom m z razpl.n;a foi im amonijakom. Amen?jak kroži v hladilnih prostorih po pos-^bn.h plinskih ceveh. Ta načm hlajenja omogoča, da ostane zrak primerno vlažen, kar je potrebno zlasti v nasoljevalnic? in oddelku za slanino. V nasoljevalnici se giblje temperatura od 4—6°. Ta temperatura je naj-prime?r.:j.;a. da se meso hitro raz«oljuje. Najmrzlcje j..' seveda v zmrz j/alnirt. Temperatura se giblje stalno od —4 do —6". Nižja temperatura ni potrebna za ohranitev raznih vrst mesa kakor tudi rib in divjačine del j časa. V od lelku za slanino je temperatura višja; giblje se od 2 do 4. Posebej je treba opozorit; na ledarno, ki ima tuii velik zdravstveni pomen. Odkar ima Ljubljana le lamo. ne primanjkuje ve J- č;ste več tako naglo kakor je v zadnjih 60 letih. Več olivnega clfa v Evrspi Mednarodni poljedelski zaved v Rimu je objavil podatke o proizvodnji olivnega olja v kampanj)! 1941 42. Računano v 1.000 metrskih stotih je prflelala Španija lani 3176 (llllilllimnillll 2841>. Italija 2.000 (1450), Grčija 1.000 (992\ Portugalska 666 (345). Turčija 400 (300>, Tunis 250 (300). Alžir 350 (85), Maroko 150 (150>, Evropa skupaj s severno Afriko 7992 (6463) olivnega olja. V vseh evropskih državah je bila torej proizvodnja olivnega olja lani znatno večja, kakor predlanskem. To bo imelo ugodne posledice za preskrbo prebivais* v* z maščobami zlasti tam, kjer se prideluje mnogo olivnega olja. Po proizvodnji olivnega olja je Italija za Španijo na drugem mestu v Evropi. V Španiji so racionirali porabo ribjega olja. Italijanska letina oliv je bila lani srednja. Da se zagotovi čim večja proizvodnja olivnega olja. je bilo prepovedano limifirr vriranje in sušenje oliv za nepcsrclno porabo. Vse olivno olje je treba cddat: na zbirališčih. V Grčiji pričakujejo srelnjo proizvodnjo olivnega olja. Prosta trgovina z njim je bila prepovedana in ministrstvo za prehrano samo nab*ra razpredelitev olivne-gS olja. Na Portugalskem so kazale olive prvotno zelo dobro. Porneje je pa pritisnila suša in letina ni bila tako dobra ka- kor so pričakovali. Turčija je imela znatno boljšo letino oliv kakor predlanskim. V normalnih časih so države, kjer se prideluje olivno olje, same porabile 75» 0 jed.I-nega olivnega olja. izvozile so ga pa 27'~c> Olivno olje je šlo iz Lvrcpe zlasti v Argentino in Združene države. Zdaj seveda na :z-voz olivnega olja ne bo mogoče misli J. ker bo moralo nadomestiti živalske maščobe, ki jm povsod primanjkuje. Ssiho mesta Odkar je bil na Norveškem odpravljen splošni proolbictjskj zakon, odloča vsak kraj zase, da-li se smejo točiti alkoholne pijace ali ne. Kjer niso dovoljene se dobi nekaj pijače samo v monopolu, toda to samo pod pogojem, da jo popije človek doma, odnosno v sobi. kjer stoji postelja. Toda Norvežani vedo. da stoje pestelje tudi v hotelskih sobah, in zato hodijo radi pit v hotele. Med mesta, kjer se ne smejo točiti alkoholne pijače, spada tudi Kristjansund. In-dre Witzud je bil takorekoč kralj Kristjan-sunda. Bil je predsednik boize in ravnatelj banke, pa tudi ustanovitelj nekega 11-rta. Bil je nemški vicekonzul. poleg tega pa še narodni poslanec. Toda zakon je veljal tudi zanj in ta^o v suhem mestu Kristijansundu niti on ni mogel dobiti vrčka piva. Nekega dne, ko se je bil vrnil iz parlamenta domov, in je zavil v gostilno obedovat, je naročil tudi vrček piva. kakor je bil vajen v Oslu. kjer točenje alkoholnih pijač ni prepovedano. Scle, ko je imel vrček že v rokah, se jo spomnil, da je v Kristiansundu in ne v Oslu in da mu prav za prav ne bi smeli p ostreči s pivom. Tcda žeja je žeja in čeprav se * je zavedal, da ne dela prav. je pivo popil. Moral je pa paziti, da ga niso videli drugi gostje. Lota?Is£ška že obnovljena Nad 35o vasi ie bila porušenih — Kmetije brez živega in mrtvega inventarja Šef civilne uprave. Gauleiter Ln deželni namestnik Josef Giirckel je že od svojega imenovanja na to odgovorno me>to neumorno na delu, da vrne LotaiinSkj normalno življenje in odstrani vse posledice voine. V kulturnem, gospodarskem in po- rtičnem pomenu je bilo storjenega že mnogo in uspeh; niso izostali. V kulturnem življenju Lotarinške isra važno vlogo simfonični orkester v Metzu pod vodstvom prof. Rudolfa Nliusa. Priredil je že več dobro obiskanih koncertov in komornih glasbenih večerov. Poleg tega je bilo prirejenih nekaj koncertov za vojaštvo. Staro gledališče v Metzu je imelo že jesenj 1940 nemški repertoar. Nad 300 ljudskih knjižnic ima zdaj Lotarinška Pa tudi v gospodarskem pogledu delo nj počivalo. V proračunskem letu 1940-41 je blo določenih 300 milijonov mark za obnovo Lotarinške. Od tega je odpadlo nad 155 milijono\' za obnovitvena dela v ožjem Dometu besede 31 000.000 za povračilo voj-ne škode, nad 44.onn.ooo za pospeševanje kmetijstva, nad 4.000000 za gradnjo cesi in mostov, nad 42.000.000 pa za preselitve-ne svrhe. Vojna sicer LotarinšTel nj prizadela velikega razdeiania vendar ji je pa tudi zapustila svole Godove. Dežela je izgubila 21 0^0 konj 89 000 glav goveje živine. 57.000 prr<:r"v 15 o^o ovne. 350.000 komadov perutnine, mnogo kozu kuncev in čebel. Vse to so pobrali večinoma francoski vojaki. Uničenih je bilo mnogo kmetijskih strojev Obširna polja so bila prepredena z bodečo žico n poclminirn.aa. Polja so bila zanemarjena in posledica tega je bila. da je pretilo deželi veliko pomanj- kanle živil in krme. Potrebni so bili takojšnji ukrepi Iz Francije je mogla dobiti Lotarinška nazaj samo okrog 7000 konj in okrog 7000 glav goveje živine. V kratkem so pa prišli veliki transporti živine iz Nemčije. Pan>^e in Madžarske Lotarinška je dobila 33 000 glav eoveje živine 10 300 konj. nad 20000 prašičev, 14.000 komadov perutnine, 4500 ovac. mnogo koz. kuncev in čebel. Vse to ie bilo razdeljeno kmetom. 2;vino in perutnino pa Lotarinška še vedno uvaža. Ko jc prevzel Gauleiter Giirckel svoje posle je bilo razdejanih na LotarinSkem nad 35o vasi. Pol in so bila prepreŽena s strelskimi jarki, barikadami in bodečo žico. Po vojni hudo prizadeto prebivalstvo se je le počasi in plaho vračalo na svoje domove k j so bil j večinoma brez ž'vcsn, 'ic'oma Da tudi brez mrtvega inventarja. Bežeča francoska volska je biln razdejala skoraj vse mostove Doslej so obnovili obnosno na novo zgradili 75 več;:h in 65 manjših mostov, za kar so porabili 5000 ton cementa in 45.000 trrn kamna in drugega gradbenega materijala. Obsojeni angleški diplomati Trgovsko sodišče v Istambulu je izreklo v zadevi eksplozije v hotelu Pera Palast v maju lanskega leta pomembno lazsodbo. Lastniki hotela, ki so bili njegovi prostoii po eksploziji močno poškodovani, so vložili odškodninsko tožbo in se sklicevali na izid policijske preiskave, ki je pokazala, da je povzročila nesrečo prtljaga angleških diplomatov. Istanbulsko trgovsko sodišče je zdaj izreklo razsodbo in ugodilo z njo tožilcem. škoda je znašala 442.000 turških funtov in povrniti jo morajo bivši angleški poslanik v Sofiji Rendell, bivši angleški konzul v Sofiji Brenan, bivši angleški vicekonzul v Sofiji Harrison in bivši angleški letalski ataše v Sofiji Standlev Patrick. Njihovo sedanje bivališče pa ni znano. Zato se jim sporoča obsoiba potom dnevnega tiska in daje se jim običajni vzklicni rok. Razsodba ugotavlja, da je bilo razstrelivo v kovčegu nekega uradnika angleškega poslanika v Sofiji. Podmorničke in polarne brade Nemška mornarica pozna dve vrsti vojaških brad, ki se med seboj bistveno razlikujeta. Ene so podmorniške, druge so polarne brade. Podmorniške brade so splošno znane. V podmornici se častniki in mornarji ne brijejo, ker nimajo časa, primanjkuje pa tudi vode. Zato se vračajo podmornice v svoje baze z bradatimi posadkami Castn ki in mornarji so kosmati kakor da bj prihaiali iz pragozda Vse obraze imajo poraščene s kocinami. Polarne brade nemške mornarice pa še nimajo tako stare tradieje kakor podmorniške. Pojavile so se šele odkar se bore nemsk- vojaki daleč gori na severu Norveške. Te brade seveda niso posledica pomanjkanja vode, pač pa veljajo za zaščitno sredstvo proti mrazu. Polarne brade so navadno lepo negovane. Častniki :n vojaki nosijo daleč gori na severu brke in kozje bradice. S polarnimi bradami imajo vojaki na severnem boj-šču svojo zabavo. Ze s!;lep, da si bo pustil vojak rasti brado, da navadno povod živahnim debatam. Starejši v tem pogledu bolj izkušeni tovariši svetujejo mlajšim kako je treba brado v začetku negovati. Začc'nik rad občuduje brke in bradico v ogledalu. V.cak dan jo skrbno počeše, pristriže aH popravi z britvijo. Vsi čnstmki :n vojaki navadno sklenejo, da so sploh ne borlo več brili, čc pa dobe dopust, se brž obrijejo, ker doma brade niso v modi Nekaj za filateliste V Ukrajini izhajajoč, nemški list poroča o filatelistični kurijoznost. Nemški poštni uradniki so našli na poštah zasedene Ukrajine splošen nered in zmešnjavo. V začetku so morali uporabljati nemške poštne znamke, dokler niso prišli ob koncu lanskega leta v promet pretiski. Kak.h 80 km od Rovna leži mestece Sarnv. Ukrajinsko prebivalstvo je izrazilo željo, da bi začele pošte čimprej poslovati. Okrajni ko-m sar je prebivalstvu to željo izpolnil. Ker pa ni imel denarja si je pomagal z lastnimi kontrolnimi znamkami, ki so se pojavile v prometu lani v začetku septembra. , To so bile seveda zelo nrimitivne poštne znamke, ki niti nazobčanega roba niso imele. Šele čez tri tedne so dobile rdeč pretisk G. K. (Sarnv). Ponarejanju so se; izognili tako, da so nalašč delal: tiskovne napake na znamkah. Stavcu je bilo naročeno, naj postavi nekatere črke na glavo ali pa jih sploh izpusti. To bo nekaj za filateliste! Toda vprašanje, če se bodo te filatelistične kurioznosti. ki so bile v prometu samo tri mesece, sploh mogle dobiti razen za velik denar. Dražestna Gospodična prtde v trgovino in vpraša, kohKo staneta pmuvaun« mi uucKa v izložbi. Prodajalec jo pogleda žarečih oči in odgovori pogumno: — Vsak en poljub. Gospodična prikima: dobro — vzamem oba — plačala jih bo pa mo";a stara mati. R. Peron-ne Dr. Torridon igra za vie Roman Toda žile ni bilo več čutiti. Stisk mladenkinih prstov okrog ebenovega držaja je bil rahel, in ko je izpustil zapestje, j'i je roka medlo omahnila nizdol. Irena Steuartova je bila res mrtva. Zaman si je hotela izdreti bodalo iz prsi. Neosebno poklicni del Rovevih možganov je vzel na znanje moč. s katero je bil sunek zadan, in kot, v katerem je tičalo bodalo v telesu. »Morilec je prišel od spredaj,« je pomislil Rov. >in jo zabodel od zgoraj navzdol. Irena mora biti že kake pol ure mrtva.« Vrsta slik mu je s hitrostjo in jasnostjo kinematografskega filma izrreletela duha. Spet se je videl z Marijo ne. palubi »Ranporac in slišal Marijo, kako je - l-ovedovala o stricu: -Vitka linija mu je verska zapoved. Pije zelo malo. fcnS pa vobče ne. Tudi tu, na ladji telovadi vsak dan po eno uro. zjutraj, ko večina potnikov še spi—« Sunek je bil zadan s silovitu močjo ... Znova je videl . temni pogled Brookbvjevih oči. ko so se ustavile n^. Mar i. Zakaj? Zato, ker ga je poznala, kdo je. in jo je radi tega sovrai.il. čeprav je dobro vedel, da ga — kot nečakinja in morda še iz kakega drugega nagiba — za nič na svetu ne bi izdala. Na Ireno se najbrže ni mogel tako trdno zanesti. Spet je slišal pri telefonu Antonov glas: »Gospodična Steuartova se je odpelala z doma, a ne z gospodom Brookbyjem. Ta je odšel sam.« Očitno je slutila o njem resnico, in ko je ta večer odšel, se je velikem Fiatu peljala za njim. Neslišno se je plazila za njim po terasi, ko je z vetrihom odklepal vilo. Skozi okno je opazovala Brookbvja. ko je z žepno svetilko v roki iztikal po hiši in iskal biserov. Po tem takem je bil res zločinec! Toda ljubila ga je. Irena je bila ženska: vrhu vsega t;a je imela rada. Nazadnje je odprla vrata in zaklicala: »Lioml!« Prepaden se je obrnil, ji posvetil v oči, da ji je vzelo vid, in jo po bliskovo zabodel. Vse to je rojilo Rovu po glavi, ko je nekaj sekund kleče zrl na dekletovo truplo. Ko je vstal, mu je pokrival čelo mrzel znoj. In ta mah je začul — ne avtomobila, ki je bil pridrvel do vile. ampak topot naglo se bližajočih korakov. Obrnil Je glavo proti vratom. Bila so odprta na steza 1. in skozi s*ebričje terasne ograje je Roy pri mesečini videl nekaj mož, dirjajočih proti hiši. Roka se mu je skrčila okrog samokresa, ki ga je imel v žepu. Mož v mehkem klobuku in lahkem površniku je planil na teraso. Majhen je bil, temnolasega in zgr- bančenega obraza. V roki je držal pištolo. Glas mu je siknil kakor udarec z bičem: »Vrzite orožje proč! Reke kvišku! Takoj!« Roy je hitro ubogal, kajti novi došlec je bil Beau-riere. Lugerica je trdo zaropotala na tla in Roveve roke so šinile kvišku. Orožnik, ki je v tem priskočil, se je po bliskovo sklonil in pobral samokres. »Postavite se s hrbtom ob zid,« je ukazal Beau-riere. »Držite roke kvišku! Tako! Dobro! Pazi nanj,« je nato rekel orožnik, spravil svojo pištolo v žep in pokleknil k truplu. Rov, z d\ignjeriimi rokami sloneč ob zidu, je suho dejal: »Zdravnik sem. Mrtva je. 2e blizu pol ure je mrtva.«, »A, res, zdravnik ste,« je rekel Beauriere in vstal. »Nedoločno se je spominjam... bila je potnica na ,Ranporu\ ne? Pobesite roke.« Roy jih je pobesil in Beauriere ga je naglo prijel za zapestja. Lisice so se z glasnim vreskom zaprle in komisar je zadovoljno stopil korak nazaj. 1 Zakaj ste jo ubili, doktor?c Val slepe jeze je planil Rovu v glavo in nemočno je vzdignil uklenjene roke. »Jaz je rišem ubil, prekleti človek!« »Kdo pa?« »Ne vem.« »Kdo je to dekle?« »Ime ji je Irena Steuartova.« Beauriere je vzel iz žepa zapisnico. polistal v nji in se za trenutek pomudil na eni izmed strani. »Miss Irene Steuart iz nočnega lokala ,Soleil et Ombre' ?« »Tako je.« »Kako je prišla semkaj?« »Ne vem. Jaz ... « Komisar mu je mahnil, naj molči, in se obrnil k orožniku: »Odvedi ga tjale v sobo.« Bila je obednica. Roy se je spustil na prvi stol, ki ga je zagledal. Kakšna tragična kolobocija! Umor. Ali je mogoče, da se ga bodo upali obtožiti umora in jim ne bo nihče nič mogel za to? V Franciji je, zakoni so tu drugačni. Francoski zakon ti ni dolžan dokazati, da si kriv: ti moraš dokazati, da si nedolžen. Brookby je bil umoril Ireno. To bi bilo treba povedati. Toda, ali bi mu verjeli? Povedati vso resnico je bilo nemogoče: nihče mu ne bi verjel. Isto-rija je bila prene verjetna: Gouverne, njegovi biseri, Jožef, enooki, mož iz Port Saida, jalova vožnja v Bellemarie ... Da bi ga obtožili tudi Jožef ove smrti? In umora moža iz Port Saida? — »A če ne povem ničesar?« se je vprašal. »Će bi zahteval pomoč odvetnika?« Odkod, vraga, se je bil vzel Beauriere baš v tem trenutku? Kaj je delal tod? Ali ni bilo njegovo področje v Marseillu?« Beauriere je telefoniral. Roy je slišal njegov glas. Po terasi so odmevali koraki: Roy je skozi okno videl, da straži zunaj še en orožnik. Vila je bila najbrže obkoljena.. • Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za inseraini del lista: Ljubomu Volčič — Vsi t Ljubljani