Inserati »« sprejemajo in volji tristopiiH vrsta: j kr., oe se tiska IkrKt, i u •» i- » >» n n - »i 16 n n n n 3 'i }*ri večkratnem tiskanji se •ena primerno Einanjša. Rokopisi se ne vračajo, nečrankovana pisma *e ne sprejemajo Niroonino prejema opravuistv) adminintranija) in ekspedicija i a Btarem tr?u h. it. 16 Politi £bb list n ;i narod. Po pošti prejeman velia-. /.a eeio ietu , . 10 ji. • kr. ta poi leta . . 6 .. — ta četrt ieta 'J ,, 60 ,, V administraciji veiia Za ceio leto . . 8 gl. 40 br. ta pol ietn 4 ,, 'JO ,, ta četrt ieta . . 10 ,, V Ljubljani na dom poHiijau veljn Kr. vec na ieto. Vredništvo je na Hr*gu 'riisna »tev. 190. izhaia potrikrat na teden in »ic»*r v toreK . četrtek in »oooto. Voto za deželni zbor v kmečkih občinah so se 7. t. m. splošno bolje obnesle, kakor smo pričakovali. Razun g. Dollhofa v Kočevji izvoljeni so od narodnega volilnega odbora priporočani kandidati skoraj povsod še s sijajnejfo večino kakor pred G leti, gospodje dr. Bleivveis, Ro-bič, Detelja in Lavrenčič celo enoglasno. Nasprotniki si v mnogih okrajih še niso upali staviti nobenih kandidatov, v drugih pa so jih ljudem le na skrivnem priporočali, ne da bi bili objavili njihova imena izvzemši za mesto ljubljansko. Toda vjeli so tako malo glasov, da si bodo to menda zapomnili in tudi v teh okrajih kandidiranje za vselej opustili. Okrajni glavar v Črnomlji . g. Mahkot, ki je sicer jako čislan in spoštovan mož. dobil je le 7 glasov, narodni kandidat g. Navratil pa 56. Pošteni Belikranjci so sprevideli, da okrajni glavarji za deželne poslance ne veljajo in niso šli na limanice kakor sosedni Kočevarji. Okrajni glavar Dralka v Radolici vjel je le U glasov, dasi je obrtnijsko društvo na vso moč zanj agitiralo in je tudi sam še zvečer pred volitvijo vrle Bohinjce skušal pregovoriti, da bi njega volili za poslanca. Pa tudi Gorenjci izvzemši nekaj omahljivih Dolincev ostali so zvesti sinovi matere Slave in s 35 gla>ovi izvolili rojaka svojega, dr. Poklukarja, ki zadeve gorenjske iz lastne skušnje dobro pozna in se bode tudi najgorečnejše zanje potegnil. Najsijajnejši je pa gotovo zmaga v Trebnjem. Vkljub strašanskej agitiicji g. Vestin-ecka iu tovaršev njegovih propali so nemčurski kandidati tako silno, da si bodo to zapomnili za vselej. Med tem, ko je bilo zadnjič prišlo k volitvi le 131 volilcev in so narodni kandidati dobili 1.06 in 103 glasove, prišlo jih je letos 149, in so bili narodni kandidatje izvoljeni s 122 in 11!) glasovi, nasprotniki pa so dobili komaj 27 in 23 glasov. Disciplina med narodnimi volilci je bila tako stroga, da se ni eden ni izneveril, pač pa so še na volišči pridobili tri može, ki so grofu Barbotu in g. Kobhrju dali svoje glasove. Ni se manjkalo tudi smešnih dogodkov. Ko so imeli narodni kandidati že okoli 100 glasov, pride neki radeški volilec nasprotne stranke z listkom, na kterem so bila zapisana imena nemčurskih kandidatov rekši: Jaz volim te-le tri. Načelnik volilne komisije g. Svetec, mu odgovori, da to ne gre in da jih mora vse imenovati. Pa mož se izgovarja. da ne zna brati. Na to stopi neki tovarš k njemu in se ponudi komisiji, da bi mu on imena z listka bral. Smehljaje mu našelnik komisije odgovori, da to ne velja, pač pa nima nič zopi r to , če moža seboj iz sobe pelje in mu zunaj v glavo v tepe imena kandidatov. To se je res tudi zgodilo, vendar je bil mož vrnivši se v volilno sobo eno ime zopet pozabil in namesto njega imenoval neko drugo ime, o kterem se pa ne ve, živi li kje kak človek s tem imenom ali ne. Za njiui pride na vrsto drug nemčurski volilec, ki pravi da voli ravno tiste kakor njegov prednik, kar seveda ni veljalo, tega pa načelnik komisije vendar ni mogel dovoliti, tla bi bili vsakega vo-lilca peljali iz sobe in mu še le tam v glavo vbijali imena kandidatov. Ko so se volilci li-tij.-Ui in šmartemki z izvoljenima poslancema Koblerjem in Potočnikom proti večeru vrnili iz Trebnja domu, bili so od ljudstva, ki je bilo izid volitve po telegrafu že izvedilo, z veliko slovesnostjo sprejeti, hiše so bile okinčane z narodnimi zastavami, možje so jim tudi z zastavami hiteli naproti in možnarji so pokali od Šmartna do Litije tako silno, da se je zrak stresal v strašanski srd zrgrizenih nemčurjev po kopitu litijskega zdravnika Eržena. Naj deželni zbor kranjski zopet rezpuste, rekli so možje, volili bomo še sijajnejši in složnejši. Tak tedaj je vspeh prizadevanja Ve-steneekovega. Samo v Kočevji je poleg narodnega kandidata Pakiža z enim samim glasom zmagal okrajni glavar Dollhof. Volilcev je bilo prišlo 89. Od teh je dobil Pakiž 46, Dolihof 45, Rudež 44 in Braune 43 glasov. Izvolitev g. Pakiža priča, da bi bila tudi tam lahko zmagala oba narodna kandidata, če bi bila med slovenskimi volilci vladala tista stroga sloga in disciplina, kakor med Kočevarji. Ko bi bil le en sam volilec svoj glas dal g. Rudežu namesto Dollhofu, bi bil izid ravno nasproten. Ker je med 91 volilci le 38 rojenih Kočevarjev, in sta bila le dva volilca izostaia, moralo je več slovenskih volilcev potegniti s Kočevarji, kar je tem bolj sramotno, ker se nasprotno Kočevarji nikdar ne dado pregovoriti, da bi glasovali s svojimi slovenskimi tovarši, in bi pri vsaki volitvi ostali v manjšini, če bi jih slovenski volilci posnemali v slogi in neomahljivosti. čem častnejši je ta stroga disciplina peščice Kočevarjev, tem sra-motnejši je omahljivost tistih slovenskih mož, ki svojega naroda ne ljubijo tako, kakor Kočevarji svoje ljudi, in z odpadništvom svojim Spomin na starodavne čase. Star vojščak se pomladi, kadar se spominja, iu pripoveduje svojim mladim naslednikom stare dogodbe in junaška dela, ki jih je doživel. Da se ljudem drugih stanov, tedaj mnogokrat tudi meni tako godi, kaj hočemo — marsikdo v času pokoja le od starih spominov živi! Ker me sedanji čas nehote za deset let mlajšega dela, naj povem naslednikom odlomek dogodkov iz svojega življenja. V tistem času, ko je v Avstriji vladal planet imenovan „Burger-Ministerium" , je bil po naključji deželni zbor razpuščen ter razpisane so bile nove volitve. Pisatelj vrstic je bil izmed drugih za desetnika izvoljen in napovedan dan, liajdi „nach Treffen iti s Treffen" rečem tovaršu, ko ravno iz hiše stopiva. Vse je bilo napeto in polno pričakovanja reči, ki so imele priti. Na poti pustiva s prijateljem marsikteri voz z vojščaki (volilci) za nama, marsikteri je tudi naju došel ter prehitel zarad neznanega navdušenja, od česa ni čitateljem nič mar. Stranki ste bili že takrat dve (po zneje žalibog celo tri) in na Mokronožki cesti bilo je mnogo sumljivega ljudstva, da je g. tovarš opomni: „Glej, kako so čudni L' Zavrnem mu : ,.Lauter polizeiwidrige Gesichter." Ko na bojišče dospemo ter se v vrsto vstopim«, je že trudeč. Hioiicelj ves navdušen, ve da še od sinoči) ljudstvu oznanoval: „t..... ue volite". Nek mnogo imenovan siv starček se ni sramoval očitno lagati: „ Cesar so rekli, da s prejšnjimi poslanci ne morejo vladati ter zapovedujejo druge voliti". Na naš opomin, da to ni res, se je odgovarjalo z zmerjanjem in zasmehovanjem. Kdo bode vse ponavljal z besedo povemo: Nič ni bilo svetega ter spoštovanja vrednega niti stan, niti resnice sv. vere. Kdo se bode čudil, če je pri marsikte-rih kri zavrela, da so že kamnje pobirali. . . . Če bi ne bili desetniki (duhovni) ljudstva pomirili, preden je žandarmerijski vodja s svojimi prišel, Bog zna, kaka nesreča bi se bila zgodila, ker je silno nevarno, če se strune prehudo napenjajo. Na prašanje nekoga: To jc vendar preveč, kaj je storiti? odgovorim: Pustimo vsakemu svoje; ti (nasprotniki) naj govorijo ter prazno slamo mlatijo, mi bomo pa volili. Dobro, dobro jih več volilcev h krati vsklikne, se obrnemo ter koračimo proti grajščini, volilnemu kraju. Za nami se pomi- kajo drugi. Tako je bil prvi napad odbit. O napovedani uri začnemo voliti odbornike za volitev, in sicer naj pred cesarski komisar, voditelj volitve, ki voli Ui nmškutavje. Volilci so imeli štiri voliti ter volijo tri prav v redu. Pri četrtem zavpije nasprotnikov kakih dvajset: N. N.! Vradniški sluga ga brž pod pazduho prime ter v sobo kot angelj varli spremi; drugi te časti niso imeli. Je bil li sluga sam ali po ukazu tako postrežljiv, bo menda vedna skrivnost ostala. Da je druga dvakrat in več močnejša stranka glasno protestirala, se tako ve. Nastal je precej velik nepokoj, da voditelj volitve plašno poprašuje: Kaj pa je? Po razjasnenju prigovarja, da je vse enako itd. smo odjenjali, česar smo se pa pozneje skoraj kesali, ker ta prva zguba je imela slabe nasledke. Volitev se prične. Naj pred voli nasprotna stranka in mi smo zraven le tii pa tam kak glas vjeli. Ko bi bili videli, kako so sc jim obrazi svetili, ko so njih izvoljenci imeli po 40 do 50 glasov, naši pa komaj kakih 10 — 12! Al burja je potihnila in topel veter začne pihljati ter močnejši in močnejši prihaja. Pa naj povem še, kar je bilo vmes. Zadreg je bilo ua cente. Vsak volilec je Kočevarjem pripomorejo k zmagi. Čc bi bila tam kje na Nemškem ali v kteri koli deželi slovenska kolonija, kakoršua je kočevska na Kranjskem , bi gotovo nemški deželani ne po-tegnli s peščico Slovencev, ampak bi volili po volji naroda svojega. Ali naj se tedaj le nam Slovence očita, da suio brezna-čajni? Sicer pa se nam poroča, da se je zoper volitev kočevsko vložil protest, ker ima kočevski okraj 11 volilnih mož več, kakor bi jih po paragrafih 14 in 2!) deželuega volilnega reda smel imeti. Volitve so se povsod vršile mirno in v najlepšem redu po dosedanji navadi. Samo v Radolici je novi okrajni glavar, ki je menda prvikrat vodil volitve za deželni zbor, vkrenil nekaj novega v postavi ne vtemeljenega. Vo-liici namreč med glasovanjem niso bili skupno nazoči, ampak čakali so v posebni sobi ter so bili po vrsti klicani v volilno sobo, kjer je vsak sam za se glasoval ne vede, koga je volil njegov prednik. Ta način bi bil jako sumljiv, če bi v komisiji ne bil nihče od nasprotne stranke, ki bi oddane glasove kontroliral. Izid mestnih volitev 10. t. m. pa nas je iznenadil. Tega bi ne bili mislili nikdar, da bodemo propadli povsod. Le pošteni Kranjci in Ločani ostali so zvesti svoji narodnosti, ter so pokazali, da se ue dado slepiti s sladkimi obljubami in ne slepariti od tujcev in domovini izneverjenih otrok. I'a pri slabem izidu je vendar to dobro, da zdaj vemo, kdo je naš in kdo ne. Dunajsko rokodelsko društvo je praznovalo 1. in 2. julija tega leta svojo 251etnico, ktere se je tudi ljublj. rokodelsko društvo udeležilo. Svečanost ta se je vršila tako sijajno, kakor je to le v središču monarhije, na Dunaju, mogoče. V veličastnem sprevodu, v kterem je bilo 55 tujih društev zastopanih in je vihralo okoli 45 rokodelskih za:-tav, podali so se v nedeljo, 1. julija, tuji gosti ter domači udje med sviranjem dveh kapdl iz društvenega poslopja v cerkev sv. Jožefa, kjer se je imela vršiti cerkvena slovesnost. Po kratkem, a krepkem in svečanosti popolnoma primernem nagovoru, ki ga je imel msgr. Mayer, predsednik rokodelske družbe v v Inomostu, služil je prevzviš. kardinal — moral povedati ime, zaime, stan in bivanje izvoljenih. Kmetiškim volilcem se je mnogokrat huda godila. Tri popolno neznana imena z vso priklado, to je za marsikoga preveč, da bi gladko, na pamet vse povedal, zato ni jc nekteri imena zapisal. Al Rog ne daj, če je začel imena čitati I „Kaj, take malenkosti ue morete iz glave vedeti? Škoda, da ste volilec itd.", je moral vsak slišati ter milovati svoj slab spomin. Gosp. voditelj so pa svoje tri volilne odbornike tudi iz listka brali. Bog jim daj dobro, saj so že v večnosti I Gorje mu, kdor je Jegitiuiacijski list" doma pozabili če ni pred vedel, se mu je pokazalo, kje je tesar vrata naredil. Na kratko opoinbico, da pri prejšnjih volitvah je zadostovalo, če sta dva moža iz okolice porok bila, da je to res pravi izvoljeni volilec, je moral pisatelj osupnjeno slišati: „lch lasse mir von Ihnen keine In-Btruktionen geben — od vas poduka ne spre-jemljem." Pa v nastavljeno past so se lc sami lovili. Naših je bilo res kakih čvetero, petero brez takih listov, unstranskih pa še kako dvoje ali troje za nameček. Rekel sem pred, da nikdo naših ni smel zapisanih imen čitati, pa kakor v maševanje iu kakor najet pride nadškof dunajski, Kučker, sam slovesno sv. mašo, po kteri je sledila zahvalnica ter blagoslov s presv. R. Telesom. V istem redu se je potem sprevod povrnil v poslopje rokodelskega društva ; in tu je prevzvišeni kardinal po giuljivem ogovoru , sam skoraj do solz gi-njen, pripel blagemu, mnogozaslužnemu centralnemu predsedniku dr. Gruši na prsi vitežki križ železne krone , ki ga mu je Njih Veličanstvo o priliki 25 letnice v pripoznanje njegovih mnogostranskih zaslug ter 251etnega neutrudljivega delovanja na blagor rokodelskemu društvu podeliti blagovolilo. Globoko ginjen se ponižni odlikovanec zahvali za to visoko počastilo ter izjavi, da mu je to odlikovanje gotov in očiten dokaz najvišje naklonjenosti ter milosti Njih apostolskega Ve ličanstva nasproti katoliškemu rokodelskemu društvu, in da s tem ni le on sam odlikovan, temuč vsa rokodelska društva cele monarhije, kterim ima on čast biti središuji (centralni) predsednik. Trikratni gromoviti slavo-klici so na to zahrumeli v prostrani društveni dvorani, najprvo Njih Veličanstvu, presvitleinu cesarju, potem prevzvišenemu kardinalu in naposled vitezu dr. Gruši. Potem je bil skupen obed v gostilničnih prostorih c. kr. vertnarske družbe, zvečer ob 7. pa v drugih velikanskih, prekrasnih ter za ta večer primerno ozališanih prostorih iste družbe slovesnostni zbor. Tu so se vrstili pozdravi, govori, petje, glasba in burni živio-klici. Govorili so zlasti: Starešina dunajskega rokodelskega društva, ki je v imenu društva pozdravil navzoče goste, dr. Gruša, Schiiffer, glavni predsednik rokodelskih društev ter naslednik neumrlega Kolpinga, ustanovitelja rokodelske družbe. Prebrali so se telegrami, kterih je od raznih strani dospelo 4G, in sicer iz Jeruzalema, Aleksandrije, Rima (od sv. Očeta), od raznih rokodelskih društev ter nekterih drugih odličnih oseb. Naslednje jutro ob 8. je služil dr. Gruša v družbeni cerkvi sv. Jožef i sv. mašo za umrle ude društva, potem pak so imeli gg. predsedniki, oziroma zastopniki zborovanje v društveni sobani, kjer se je, kolikor je čas pripustil, pretresovalo ter sklepalo o raznih stvareh zadevajočih rokodelska društva. Popoldne je bil pri dovolj lepem vremenu izlet na Golovec (Kahlenberg), kterega se je poleg gostov in domačih udov vdeležilo še mnogo drugih prijateljev roko- na vrsto nek grajščak une stranke. G. N. N, prosim, volite, pravi voditelj. Gospod potegne precej velik listek i/, žepa ter začne imena brati. Jaz malo potuhnjeno in postransko pogledujem g. voditelja, ki me je brž razumel ter rekel: ,,Aber Iler von B., das kbnnten Sie \vohl aus-\vendig sagen!' L, je bil odgovor, čemu sem se pa brati učil. ,,1'laudite aniici", si mislim ter narekovana imena pišem v zapisnik. Da me je sosed pod rebra suval, ali mi na kurja očesa stopal in sem se pri vsem tem malo namuzal, kaj sem hotel — je že taka človeška slabost! Vsa volitev je šla neznano počasno, v uri smo komaj 12—15 volilcev všteli ter jim odlaziti dovolili; volilcev pa je bilo 15G, če sc ne motim zarad dolgosti časa in slabosti spomina I Naj povem še eno odločivno, ker potem je šla volitev bolj spod rok. Na vrsto namreč pride kmalo od začetka slovensk volilec ter voli prvega poslanca J. J. . . ., druzega J. J. in tretjega mu je zmanjkalo. „No, oče, pravi volilni voditelj, še tretjega nam povejte''. Gotovo rad, če bi ga bil le vedel! Po kratkem pomisliku vendar pravi: Pa g. Rakovniški grof Jaz hočem brž v zapisnik grofa B. za- delskega društva. Tako se jc skončala prelepa slovesnost 251etnice kat. rokodelskega društva na Dunaju, ki bode vsakemu , ki je imel priliko udeležiti se je, ostala v neizbrisljivem spominu. K tem vrsticam pristavimo le še : Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo, ter dodeli pre-koristni družbi rokodelski mogočno razrast in obilen prospeh na blagor in korist rokodelskemu stanu, pa tudi sploh cerkvi in državi I Z bojišča. Glavni stan ruske vojne jc od 5. t. m. v Sistovu, med Nikopolisom in Ruščukom, kjer jo bilo do G. t. m. že 120.000 vojakov z 250 topovi iu 1 '20.000 konjiki prišlo čez Donavo. Glavna moč se. bode obrnila proti Balkanu, pri Ruščuku in Nikopolisu pa bode ostalo le toliko vojakov, da ju bodo oblegali. Okoli 80.000 Rusov stoji med Ziinnico in Turn-Ma-gurellijem. Novejša poročila se glase: Iz Petrograda, 7. julija. Vradno se iz Simnice naznanja: Včeraj zasedli so Starodu-povi dragonarji Bielo. Danes so pešci tje odšli. Včeraj je bila bitva pri vodi Jantri med kozaki, Antirskimi husarji in Črkesi. Ilusarski major Siskevič in 1 kozak sta bila raujena, 2 kozaka pa ubita. Pri prehodu čez Donavo palo je G častnikov, 28!) prostakov, 398 bilo je ranjenih, 38 pa se jih pogreša. Iz Petrograda, 7. julija. (Vradno.) Višji poveljnik kavkaške armade telegrafuje 6. t. m.: Včeraj dospel je oddelek iz Erivana srečno v okolico lgdirsko, kjer se je preskrbe! z živežem in strelivom potem pa odrinila proti Bajazidu, da reši našo posadko, ki se tam hrabro drži, dasi jo oblega 20 turških batalijonov in 10.000 konjikov. Iz Duh ro v n i k a se naznanja „Pol. Gor.": Vojna Suleiraanova in Ali-Saibova se je večidel obrnila proti Skadru in Baru in se bode, kakor je viditi, podala deloma v Tesalijo, deloma k Donavi. Strelnice in trdnjave v Hercegovini in Albaniji se bodo preskrbele z živežem, in le majhen oddelek vojne v hrambo ostal na meji pod poveljništvom Mehmet Alijevem. Rusi so 7. t. m. osvojili nekdanje bul-garsko glavno mesto Tir novo. Glavni poveljnik ruski iz C a revi ce o tej reči telegrafuje 8. t. m.: Včeraj je general Gurko s pisati; ali zarad gromečega: „Stoj", mi roka otrpne ter čakam povelja. „Povejte, kako je grofu ime, kako se piše". ,,I kaj vem, saj nobeden drugači ne pravi, kakor Rakovniški grof. Da, ali to ne zadostuje; lahko ima otroke, brate itd. zato morate ime in pridevek povedati". Res da jih ima, reče volilec, ali posestnik Rakovniškc grajščine vendar nobeden ni. Dobro se je odrezal, si pisatelj teh vrstic misli ter že hoče v svoji gorečnosti pisati grof li; al na drugi mogočni „stoj" zopet pero odstavi. Na njegovo posredovanje, da je vendar tako očitno, koga volilec misli, je mogel zopet čuti: „Ich lasse mir von Ihnen keine Instruktionen geben" in volilec je bil siljen druzega voliti. Ker na to protestiramo, pravi volilni voditelj: Dobro; tedaj moram volilnemu odboru reč izročiti, da jo konečno reši. Rešil jo je, da gosp. grof B. se ne sme vpisati, ampak volilec jc mogel druzega voliti. Tako je naša pohlevna odjenljivost nam prvi slab sad rodila. Pa prišlo je še hujše. Iz ravno tega sodniškega okraja pride volilec nasprotne stranke na vrsto. Voli prvega in druzega prav gladko in za tretjega imenuje: „Pa Federman". „Bonjamiu von E." pravi lahkotno svojimi konjiki vzel Tirnovo; 3000 nizamov, 1 turška baterija in redili, kterih število pa ni znano, so bili prisiljeni umakniti se proti Osmanbazau (na izhodu od Tirnove proti Šumli). Prebivalci Ternovski so bili silno veseli. Po osvojitvi bila je služba božja. Gurko jo v roke dobil turški tabor, več zabojev za patrone in vse vozovje. Pešci in topničarji se pomikajo proti Tirnovi. Knez čerkaski je imenovan za guvernerja bulgarskega in se je najbrže že odpravil na pot, da prične prestroj dežel bulgarskih. Glede dogodkov v Aziji poročajo i'iusi, da so njihove čete med seboj v vedni dotiki in da ni res, da bi bil Tergusakov zajet. Iz Carigrada, 7. julija. Muktar paša G. t. m. telegrafično naznanja, da je armada le še 5 ur od Karsa. Pot v Karsi je odprta, ker so se Ilusi umaknili za Kars. Glavar Er-zerumski naznanja, da so bili Rusi pregnani iz Eutsch Kilisse in Ipeka. Ruska poročila pa odločno oporekajo, da bi bili Turki Ruse pregnali spred Karsa, in potrdijo le to, da so bili Rusi tepeni pri Zevinu. Da so ruska poročila bolj zanesljiva, kakor pa turška, pričaj o tudi vojaški pooblaščenci vnanjih držav v taboru, turškem, ki o turških zmagah, ktere nam poročajo iz Carigrada, nič ne vedo, pač pa o zgubljenih bitvah turških. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 11. julija CPs-žaini zbor se je 0. t. m. za nedoločen čas razšel na počitnici. Pred razhodom volili so se še jioslanci za delegacije. Izvoljeni so bili za Kranjsko: grofThurn, namest nik pa pl. Langer; za Stajarsko Walterskir-chcn in Kellersperg, nam. Ilammer-Purgstal: za Koroško: Ititter, nam. Jezernik; za Trst: Ivoronini, nam. Wittman ; za Istro: Vidulič, nam. Polesini. C)j4crf>.Iki». zbornica se je tudi razšla in se zopet snide šele 15. septembra. — Vradni listi madjarski trdijo , da vnanje razmere av strijsko-ogerske monarhije so jako žalostne in nevarne. i?lH(ijai'Hki list. „Naplo" piše, da vsled razprtja med kvotnima deputacijima seje razbila pogodba med Cislo in Translo. Z Avstrijo pravi , je pošteno porazumljenje nemogoče. Ogerska se bode morala zopet poprijeti svojih zgodovinskih pravic. {■ul&Hki deželni zbor je sklican na 8. dan avgusta. Grof Ljudevit VVozicki imenovan je za deželnega maršala, škof Stupnicki pa za njegovega namestnika. V t enioi ieali so preiskovali stanovanje nekega rusinskega gimnazijalca in mu odvzeli več ruskih knjig^socijalističnega zapopadka. Vnanje države. Niitskn narodna skupščina neki noče nič slišati o zvezi med Srbijo in Rumunijo, ker je Rumunska v zadnji vojski nasprotovala Srbom in odbila ponudbo za prijateljsko zvezo. Najbrže bode sprejela nasvete ruske, ki jih ji hode minister Itistič tajni v seji razodel. Knez Milan ostane še nekaj časa v Kragujevcu. fitalijauMiti listi so te dni zopet pisarili, da so papež bolni, nekteri celo, da so že umrli. Dopisnik ,,Vat." pa poroča, da so dovolj dobrega zdravja in so bili 5. t. m. sprejeli mornarske učence francoske ladije st. Etienne, 10. t. m. pa učence dveh rimskih zavodov. Izvirni dopisi. B*. TSo/.ir.ja. 3. julija. Prav veselo in važno narodno slovesnost smo domoljubi gomjesavinjski imeli v nedeljo I. julija. Slav-Ijali smo namreč rojstveni dan nove slovenske Čitalnice, ktero so rodoljubi v Mozirji ta dan slovesno odprli. Ob treh popoldne se je pričelo streljanje , ki se je po savinjski dolini krepko razlegalo naznanjevaje željno pričakovano slovesnost, nad hišo sedeža čitalnega društva pak je vihrala lepa slovenska zastava. In ko se je prijazno solnce zatonu bližalo, so dohajali udje in prijatelji našega društva k g. Jan. Pfeiferju v lepo okinčane čitalne prostore. Došle goste je podpredsednik , č. gosp. Ivan Govedič, prijazno in navdušeno pozdravil ter nadalje v krepkem in jedrnatem govoru temeljito namen društva razi .žil iu pri navzočih navdušenost za narodno stvar vzbujal. Živijo in slavaklici svitlemu vladarju so enoglasno po čitalnih prostorih odmevali, kakor tudi zahvaluice vrlemu g. Pfeiferju, ki je čitalno sobo brezplačno društvu prepustil in pa g. Mateju Blažu in dotičniin rodoljubom, ki volilni voditelj. Zdaj pšenica moja cvete, si pisatelj misli in reče: ,,'I'ega volilec ni rekel, kaj pa hočemo pisati?" Voditelj pečenko duha ter smehljaje pravi: ,,Morate povedati ime in zaime, ter od kod je doma." ,,Dom;i je iz Iludega (blizo Zatične), je poštar; za ime pa kaj vem, saj ga povsod tako imenujejo." Volilec jc prav imel ter vedel, koga je volil: zato tudi voditelj pravi: „Saj je reč tako jasna, da ni nobenega dvoma". Da, prosim jaz, tako je reč jasna, kakor je bila pri g. grofu B., ter dolg vračam in pravim: „znabiti ima brate, otroke itd. ,,Pač res, da je v K. strica imel, pa je že vse prodano", odgovarja volilni voditelj. ,,Nič ne de, pravim; danes druzega ne moremo zapisati, kakor narekovana imena". Med tem najinim besedovanjem pa neki odbornik volilcu miga ter tiho „Benjamin, Benjamin F." narekava. Kmetovalcu pa se ve, da je beseda neznana; dobro, Če jo iz sv. pisma ve; da bi bilo pa zdaj komu tako ime? Vendar se malo za ušesmi popraska ter pravi: „Kaj vem, kako mu je ime, menda „Benemajka". No — lahko si mislite : ,,Equites, peditesque tollunt cahinum" — še volilni voditelj se je smejal. Ker pa mi nismo hotli odjenjati in volilec ne druzega voliti, tedaj je moral zopet, reč volilni odbor rešiti. In rešil jo je, uganite kako? (1. Benjamin F. naj se vpiše. Bes te plentaj, to je bila pa vendar prehuda zaušnica! pero položim ter odločno rečem: „Go-spoda moja, to je vendar preveč: ena in ista reč je kmalo bela, kmalo Črna, kje pa je doslednost? Ne tirjamo nobenih predpravic, ampak: „Gleiches Recht fiir beide Theile" — enake pravice za obe stranki: če se nam tudi to odreka, potem —!'' Kaj se je dalje godilo je manjšega pomena ; le toliko dostavljeni, da to je bil odločilen primerljej. Od zdaj je šlo gladko naprej, če je tudi kdo rekel: Rakovniški grof, ali Fe-derman, in tako je bila blizo poldneva volitev srečno končana ter so slovenski kandidati sijajno zmagali. Desetniki so vesele volilce domu odpeljali ter tudi od preglasnega veselja odvračali, da ni nikdo vzroka imel čez to ali uno tožiti. Tako je za obe stranki prav dobro, da so duhovniki zraven. Marsikje bi se brez njih tako mirno ne bilo razšlo, kakor se je do zdaj še vedno. so prvi hvalevredno idejo sprožili ter pripomogli, da se je osnovalo čitalno društvo , ki bode v našem kraju na veliko korist. Tudi naš domoljubni rojak g. A. Bor sečnik v Inomostu se nas je blagodušno spominjal ter nam k slovesnemu otvorjenju naše čitalnice telegrafično čestital : „Slava vam narodnjaci Mozirski, živelo čitalno društvo!" na ktero čestitko so narodnjaci g. Borsečniku z navdušenim „Živio" odzdravili. Vrstile so se nadalje mnoge napitnice ter prepevale mične iiErodne pesni, godba je pa živahno rajanje vnemala. V narodno prijateljskih razgovorih in oživljajočem petju nas je prijetna zabava družila v prijaznej složnosti do belega dne in poslovili smo se drug od druzega z blago na-dejo, da se bodemo kot vrli rodoljubi in vredni sinovi matere Slave zanaprej mnogokrat v v naši čitalnici prijetno zabavali. Večer slovesnega otvorjenja naše čitalnice ostane nam v neizbrisljivem spominu. 1 g. Nlovcii^railčkcKa kraju 8. julija. Podpisani se čutijo zavezane z ozirom na dopis iz Šoštanja v 27. številki izdani 5. julrja t. 1. ,,Slov. Gospodarja , očitno izjaviti, da je za g. Schmittovega nasprotnega kandidata v Slovenjegrajskem kmečkem volilnem okraju edino le gosp. «Dr. .ložcC mestni župnik v Slovengradcu , mogoč. Jožef Ilounik, župan Selški. Mihael Vošner, okrajni zastopnik in podpredsednik. Val. Fischer, ob. p. sv. Martina Peter Vošner, obč. svetovalec. Filip Kristan ob. p. iz občine Le-gen. Tomaž Rotouneg, obč. svetovalec. Georg Reder, obč. svetovalec. Johan Kastiunig, odbornik in svetovalec. Martin Stermšnig, odbornik in svetovalec. Luka Stecničih, odbor. Janez Ovčjak, občinski predstojnik na Verheh. By, ^cntjcriiejH, 4. julija 1877. V dopisu iz Šentjerneja sem čital v »Slovenskem Narodu" od 3. t. m. št. 148, kako dopisnik popisuje volitev volilnih mož v Sentjerneji. Ne bilo bi mi dalo povoda ali priložnosti do odgovora , ako ne bi bili tudi vmes naš zelo spoštovani in čislani vis. čast. gospod župnik Jan V., kateremu dopisnik krivico dela. — Koliko so spoštovani gospod župnik že storili za volitve, bi lahko isti možje povedali, ki so stanovitno kot skala, nepremakljivo kot zid in gora volili sedaj in že tudi pri poprejšnjih mnogih volitvah. Naj omenim le to, kako težavno je bilo isti čas ljudi napeljati, da volijo narodnega kandidata g. Irkiča iz Krškega, za državni zbor , kteri je bil od slovenskega odbora „Slovenije" v Ljubljani nasvetovan. Bili so tisti čas sami gosp. župnik volilen mož ; ali še ni bil dopisnik takrat v Šentjerneji, da bi bil to vedel? Takrat je po volitvi volilnih mož obče veljaven možak prav primerno rekel: „Tako pa šc nismo bili Šentjcrnejčanje vrženi", kajti iz Šentjerneja ni bil nobeden za volilnega moža izvoljen. Volili so stanovitno in ne bojazljivo v Krškem s svojimi možmi gosp. Irkiča, nasproti dvema kandidatoma. Da niso zmagali, niso bili krivi, oni so vendar edini s s svojimi volilci iz šentjernejske fare volili g. Irkiča. Bili so ljudje že takrat za g. Vilj. Pfeiferja, pa g. župnik, ker ni bil od narodne strani za kandidata priporočan, ga tudi niso volili, ter se zvesto in ne bojazljivo držali gosp. Irkiča. Sedaj pa, ko so se popolne zmaga za g. Vilj. Pfeiferja državnega poslanca nadjali, kteri je v državnem zboru že mnogokrat pokazal, da se poteguje, za kmeta, so bili po prijatelju povabljeni, naj bi šli v toplice šmarješke ž njim ter so se tudi odpeljali, pa ne iz strahu zaradi volitev, ampak zanašajo se popolne zmage od svojih zvestih, vdanih in popolnoma zanesljivih farmanov in volilcev. Volilci so pa tudi sijajno opravičili to zaupanje , ker so g. župnik bili jim pot pokazali že poprej. Za srečen izid volitev volilnih mož se imamo tedaj v prvi vrsti zahvaliti gosp. župniku, kterim je bilo tudi ponudeno, da jih izvolijo za volilnega moža, pa tega le zato niso hoteli sprejeti, ker so se o zadnji volitvi v Krškem volilci nekteri tako surovo proti duhovnom obnašali; saj se tudi tako nadjajo popolne zmage za g, Vilj. Pfeiferja. Na druge marnje dopisnikove ne bom odgovarjal, ker je očividuo, da izvirajo ali iz nevednosti ali hudomušnosti. Eden farman v imenu mnogo drugih, ki visoko čislajo gosp. župnika. Kpoil Čtvvnn, 28. junija./ („Slovenec" potreben ali nepotreben? Plesi na deželi po-pogojzdovanje Krasa mogoče ali nemogoče?) Ni davno, da je prišlo v neki prijazni družbi v razgovor, jeli pač naš list „Slovenec" Sloveniji potreben ali nepotreben? Da je potreben se razvidi iz tega, ker že peto leto izhaja, sicer bi bil že sam po sebi poginil. Sleherni Slovenec, ki tudi v javnosti — ne samo kot zasebnik med ograjo, — še kaj na staro, slavno vero svojih preddedov drži, mora spoznati, da ravno v sedanji liberalni dobi, dobi nenravnosti, verske nemarnosti in mrženja vsega, kar količkaj po veri diši, je tak časnik, ki se zraven politično-državnih in narodnih teženj ozira tudi na versko mišljenje narodovo, silno potreben. In zakaj neki? To je pač naravna reč! Saj obstoji človek iz dveh delov, ne samo in gruče ali telesa, ampak tudi iz duše. Zakaj naj bi se tedaj modri časnik na oboje ne oziral, ne pa le na gručo — telo — ki brez obzira na dušo in verske potrebe le duha mori, ne pa oživlja? In jeli mogoče narodove šege in potrebe brez ozira na njegovo vero in iz te izhajajočo nravnost kar zamol-čevati, biti po vse nemaren do nje, kakor da bi bil že res ves narod v liberalno-mavtarskem taboru? Kaj navdušuje neprimeroma junaške sive črnogorske sokole, ustajnike in Ituse, akoravno so večinoma razkolniki, v sedanjem Iju-tem boju proti barbarskim Mohamedovim privržencem in divjim Azijatom ? Morda le slovanska narodnost? Ni-li marveč boj za križ in njegovo omiko proti polomescu in iz Korana se izhajajočemu barbarstvu? Zakaj niso hotli odsihmal Slovanje v Turčiji sprejeti dobrot (I?) Mohamedove krivovere, vsled ktere bi bili drugim Mohamedanom enakopravni in bi potem ne bilo treba niti ustaj niti krvavih vojsk ? Zato ker je tim slovanskim še nepokvarjenim sinovom narave neprecenljivo — memo njih narodnosti — dražja vera, ktero sta jih učila slovanska aposteljua Ciril in Metod. Narodnost in mohamedanstvo bi se še dalo sprijazniti, ali po nikakem ne križ in polomesec. Križ, t. j. sv. vera, ki nam je po tem prišla, ne more službovati poltnemu vživanju, ki ga Koran uči; kajti Križ in Koran sta si nasprotna tečaja; nemogoče je, da bi mogla že vsled tega, kar v sebi obsegata, eden poleg drugega obstati. Črnogorsko geslo: ,,Za Krst častni, kiem se krsti, za krst častni in slobodu zlatnu", bodi tudi naše geslo v boju proti novodobnemu, nenravnemu in neliberalnemu liberalizmu in grudotnolstvu. Tak časnik, kakor je ^Slovenec", vgaja po vse naravi in varstvu milega nam naroda. Kteremu vernemu ,,Slovencu" bi mogel vgajati list, ki povdarja edino le gručo, — materijo - ktera se človeku tako hitro za ta svet konča? Kar je sol in zabelja za jed, to je po mojem mnenju pri časniku ozir na vero in nravnost. Neslan in neokusen je časnik, kteri nima na tiste nobenega ozira, kakor tudi je brez soli in zabelje sleherna jed neokusna. In kakor ni skažena sol in zabelja za nobeno rabo, razun da se potepta ali preč vrže, ravno tega je vreden tudi časnik, ki vero in nravnost le tedaj imenuje, kadar jo zaničuje In ali naj ne velja tudi tu: variatio deleetat". raznovrstnost razvedruje ali razlika me mika? Zarad tega mnogaja leta nam ga ohranite na diko vere in blagor naroda! Okrožnica namestništva Tržaškega in nad-škofijstva v Gorici neče še pravega sadu roditi. Ker se vsled nadškfijske naredbe ne smejo ob enem procesije imeti in plesi obhajati, se umika plesoljubna mladež tej naredbi s tim, da napravlja plese naslednjo nedeljo po procesiji akoravno je bila lanska letina neznano slaba in mora še zdaj marsiktera uboga družina svoje južine na enkrat na dan skrčevati. Poseben prepir zarad procesije in plesa je bil v Ajdovščini tik Kranjske meje pri Hubelju, (nekdanji rimski rečici „Frigidno" imenovani) tako, da je prišla ta prepirna zadeva celo v tržaško tetko „Triesterco" št. 142, 23. junija t. 1.*) Nekteri Ajdovci, — ne ravno vsi, — kakor je nekdo prav opazil, se boje, da bi ne prišli ob pravi pomen svojega po „ajdovstvu" dišečega imena; zarad tega so si raje zbrali celo na dan svojega cerkvenega patrona ples uego procesijo, akoravno so tudi drugi dan ob semnju plesali. Brijarji pa so bili le redko s plesalci, obloženi, znamnje da fantje so imeli brž ko ne zgubo. V neki drugi vasi so se drznili fantje clo proti županovemu nedovoljenju plesati. Nasledek tega je bil, da so bili le dnarno z 10 for. kaznovani. Župani in podžupani so v nekterih krajih premehki in boječi, pogostoma so tudi oui sami krčmarji; zarad tega se tudi ni tako brž nadejati, da bi se zarad dobičkarije ti nravnost pogubljajoči javni plesi odpravili. Večkrat nagovarjajo sami taki krčmarji župani mladost k splesovanju; drugod kjer so godci doma, pa jih isti nagovarjajo zarad zuslužka, kakor biva to v P. Hudič ima povsod svoje pomagače. In kdo navadno na brijarjih na kmetih pleše? Večidel mladenči , kterih stariši nimajo doma niti za-se niti za nje ne soli ne kruha, da bi se z njim oteščali, ako kje kake dnine ne vjamejo Kjer so pogumni in neodvisni župani dobri kristjani, kteri vedo, kako zleze marsikteri mladeneč za plesno zabavo do denarjev, pač ne bodo šli mladosti na limanice, da bi nasproti svetni oblasti brez žendarmerijske pomoči toliko odgovornost zastran zapta (discipline pri plesu) nase prevzemali. Pa taki so redki! Še to! Veliko se je pisarilo o pogojzdovanju goličav in Krasa, pa ta stvar bo ostala večidel le na papirju in kakor „pobožna želja". Kajti dokler mora kmet svojo žival na pašo goniti in drva za kurjavo rabiti, da si le za davke dnarja prihrani, ni niti misliti mogoče, da bo pogojzdovanje napredovalo. Ko bi si. ces. erar podelil za nekkoliko let brezjilačno izzačaven-skega gojzda drva in pašo vsim kraškim in drugim goriškim prebivalcem, dokler bi v ti stun času drevje doraščalo, potem bi še šlo, drugače pa je vse dokazovanje in podučevanje o umetnem pogojzdovanju brezvspešno, kajti „kuriti se mora" je nekdo rekel, posebno pa *) Znano je, da ta jezieljiva tetka vse, kar je katoliško in slovansko, z nemškim blatom ome tujo; zato tudi ni čuda, da v istem podlistku vrlega g. administratorja, ki jo svojo dolžnost na tanko po cerkveni naredbi iu škofijski okrožnici spolnil, na liudovoljni način napada. Kdor sam nima poštenja, pa tudi drugim poštenjakom ne privošči in ne dajo. Pis, po zimi in za jedi; brez živine pa kmet še davkov plačevati ne more, posebno pa ne o slabih letinah, kakor je bila poslednja. Da ima kmet živino, to hasni še naj bolj davkariji dokler ubogi kmetič ne more drugače davkov plačati. Ces. gojzdo-gospodarstvo, kakor se sploh govori, je posebno na Goriškem tako, da marsiktero leto vsi ogromni dohodki erar-nih gojzdov za premnogobrojno in dokaj pla-čevano gozdno vraduištvo niti ne zadostujejo. Zato se tndi gojzdni dohodki in stroški tako tajno drže. Pač truda vredno bi bilo zvesto zgodovino o teh zadevah spisati, ter jo svetu razglasiti. Pa predmet je prekočljiv in zarad te točke je bil tudi renški tabor 1872. leta prepovedan. Tudi vaš list bi bil o razpravljanji istega predmeta v nevarnosti konfisciran biti, zarad tega prst na usta iti pssst! — I r. Črnomlja. G. julija. Glavni va-rovž belih Kranjcev, Črnomlj, je od vseh strani od hribov obdan. Dasi so ljudje dosti prilik imeli, ceste v to mesto po ravninah izpeljati, se to vendar ni zgodilo, ker so se v prejšnjih časih ljudje nar rajši na hribih naseljevali in po naj bolj strmih krajih ceste izpeljavali, poslednje narbrž zato, da so ljudje z četverjenjem kaj zaslužili. To mi zarad tega pride na misel, ker sem stara poročila nekdanjih poljanskih vradnikov do novomeške kresije čital, v kterih pravijo, da so na to gledali, da so ceste tam izpeljali, kjer so narvečji hribi. To so tudi povsod drugod posnemali, saj opica tudi posnema vse, kar le vidi, ako zadene ali ne. V sedanjem veku se hoče mnogo pri cestah popraviti, ali zastonj je vse, ker so pri ljudeh vsa dobro opominjanja in podučevanja bob v steno in se ljudstvo v autonomnih zadevah še tistikrat nič ne zdrami, Ča se kaka nesreča pripeti. Da je temu tako, naj to pojasni vče-rajšna prigodba. Sopruga zdaj v Ameriki bi-vajočega Vertina iz Doblič pelje se ua svojem vozu z dvema konji čez Loko v Črnomelj davke plačevat; po poti vzame iz prijaznosti več znank na voz. Na Loki od Bariča do mosta je jako strmo, pa nijeden ni šel z voza, kar jih navadno mnogo stori, v klancu se vagirji odpuo, voz rine konje, ki niso mogli več nazaj držati, naprsuica (brustketna) se raztrga, voz, prelomi enemu konju nogo, iu vse bi bilo kmalo čez most v vodo treščilo , če bi se ne bil voz z ljudmi na palih konjih vstavil. Poklicali so brž živinozdravnika, ki je konja s strto nogo z instrumentom na glavi doklal, da je krepal. Koliko neprilik in nesreč se je na istem mestu že pripetilo! Marsikteri se jih lahko spominja mnogo v novejših in prejšnjih časov, posebno na pokojne, t. j. Gospodarič in Malič iz Vinice. Ako bi se hribec od Sta-rihovega vrta do Bariča prekopal, pomagano bi bilo. Takovih neprilik je tudi v komend-skim jarku in vendar nečejo ceste za vejami, kjer je ravnina, preložiti. Ne spominjajo se več na Milavca, ki si je svojo nogo tam skrevljal. Ne spominjajo se na pokojnega Benčiča, kteri bi bil z drugimi vred dvakrat pokončan, če bi mu ljudje ne bili na pomoč prihiteli. So možje tukaj, kteri dosti in dobro podučujejo, ali zastonj je vse, znaš pluča zgubiti, pa prime se nič ne, ampak ravno nasprotno, zasmehovan, žaljen in preganjan je vsak poduč-Ijiv dobrotnik med nezrelim ljudstvom, pa še celo v mestu Crnomelji, kako še le ne bi na kmetih, kjer se pa ljudje vendar bolj podučevati pustijo in niso nobel. Poznam na Gorenjskem Kamnik, v kterega se je tudi moralo čez hrib voziti. Za dobo g. Prevca kot župana se je hrib odstranil, in čujem, da se sedaj po ravnem prihaja v Kamnik. Jaz mislim, da Dalje v prilogi. fiKŽ* g. Preveč ni hvale za netrudljivo delo žel? Po malih mesticih in po kmetih se le bričem veruje drugo je vse nič; potomci bodo hoteli samostalni in ue od briča pritiskani biti. Iz rihniskiiia okraju, 9. julija. Slovenske rodoljube gotovo povsod ravno tako hudo boli, da smo pri volitvi v Kočevji z enim kandidatom propali, kakor nas, ker propali smo samo za en glas! G. Rudež namreč ni dobil samo 42, ampak 44 glasov. Zmagali bi bili prav lahko, če ne bi bilo odpadnikov. Zobec, župan danski pa Mrak iz Loškega potoka sta volila Pakiža iu Dollhola. Od tod pride, da ima Pakiž dva glasova več kakor Rudež. Oberstar iz Selauovega malua, pa Praznik (Titnek) iz Rašice, sestrič krškega Hotschevvarja, sta pa volila Dollhola in Brauneta, ravno tako vsi trije Osiintčarji. Kostcljci so bili z na mi, le dva sta doma ostala. Protest je bil vložen. Večina volilne komisije je bila naša: Lovšin, fajmošter kosteljski, predsednik, Ivočevar Matija spod Turjaka, Zega pa Peter Lesar iz Sodražice. Dollhoi je v komisijo volil Oberstarja, ki je za mizo sedel, kakor da bi bil v nebesih, Ožuro, župana osilniškega, pa Reiningerja, Auerspergovega gozdarja iz Trave. Če bi bili slovenski volilci bolj značajni, bi Kočevarji ne bili nikdar zmagali. Pa brezznačajnost je ravno najslabeji iu najnevarnejši sad novošegna liberalizma, ki ve, da se z brezuačajnimi ljudmi lahko stori, kar hoče. 11. Ilutlolf ovcgn, 9. julija. Te dni dobil je neki narodnjak pismo iz Cirkniee, ktero je do Rudolfovega hodilo ravno 20 dni. Začuden gleda, kako je to mogoče, pa vidi, da je zavitek ves črn samih pečatov. Napis se glasi: Gospod J. K .... n, podobar in zlatar. Novomesto na Dolcuskem. Napis jc zadosti določno pisan, toda štrašna pregreha samo slovenski. Učeni poštarji so iskali najprvo mesto „Zlatar" a potem mesto Podobar. Tako je pismo romalo po Ogerskem in po Hrvaškem. Čuda, da celo ni prišlo na Turško. Iu res je na zavitku pečat poštne štacije „Zlatar", bilo je tudi v Budapešti (20/6), v Zagrebu, v Križu itd. Vsih pečatov je 14, kakor se slavno vredništvo tudi lakko prepriča, kteremu zavitek pošljemo. Kako silno tedaj je tudi za poštarje potrebno znanje slovenskega jezika, da ue bodo drugikrat Novomesta na Ogerskem ali kje na Turškem iskali, ter pisem križem sveta pošijlali, ker zna biti vča čih velika škoda za prejemnika. 1» Kckc, 8. julija. (Mlad u metel j-nik.) Tukajšnje hrvatske gimnazije tretjega razreda dijak Fr. Pavačič iznenadil je ravnatelja gosp. Ljud. Slamnika s sliko po njega fotografiji izdelano, ktera, dasi od roke nade-polncga diletanta, vendar ne dade pogrešati ni najmanjše malenkosti ter popolnem odgovarja eahtevam najmočnejše umeteljnosti, Čuditi še moramo v resnici krasnemu talentu komaj vzraslega mladeniča, kteri se je rodil v Omišlju, na otoku Krku, ter prišedši na Reko upoznal se s prvimi elementi slikarske ume teljnosti in po jednoletnem uku uže izgotovi umotvor, kakoršuega bi se ue sramoval najboljši umeteljnik, kteri vč za vse zakone este tične lepote. A kakor slika sama po sebi, tako nam dopada tudi zelo mirni in vljudni značaj nje izraditelja, ki je prav vzoren mladenič ter zaslužuje javne pohvale in pozornosti, kajti vsi Slovani moramo skrbeti za povzdigo domače umeteljnosti in kjerkoli se med nami pokaže naravski izreden dar za lepe umeteljnosti, dolžnost uaui je timbolj, da ga Priloga „Slovencu" štev. 76 veselega in polnega najlepših nadej srca pozdravimo, osobito, ker sedaj so pravi talenti zelo redki in jih svet premalo ceniti zna. Do-vršivši tretji gimnazijalni razred, misli iti ta nadarjeni mladenič na dunajsko slikarsko akademijo, kjer se lahko do cela udovrši. Dobro srečo! Reški. Domače novice. V Ljubljani 12. julija. (Konjiscirana) je bila zadnja številka Slovenca" zarad zgodoviusko-zuanstvcuega članka „Cerkveno premoženje in država". Ker je bilo le nekaj listov še le natisnjenih, ko so začela prihajati poročila o volitvah, hoteli smo jih še v list vtakniti, da bi jih naši naročniki prej zvedeli. Toda med tem pride siavua poiicija in nam ne zapečati samo gori omenjenega članka, ampak vse štiri strani z glavo vred, tako da nam ni bilo mogoče napraviti druzega popravljenega natisa. Človek že res več ue ve, kaj pisati, da bi milost našlo pri slavni policiji. Predzadujič smo iz Olomuškega „Po-zora" ponatisnili članek „S Slovani na steno", ki se je v Olomucu, kjer veljajo ravno tiste postave kakor pri uas, tiskal brez opover, nam so ga konfiscirali, zadnjič smo objavili zgodovinski članek o cerkvenem premoženji, pa je bil zopet koufisciran. Druzega nam tedaj ne bode ostalo, kakor pisati o vremenu, ali pa od jare kače iu steklega polža. — (Veleč, knez in Škof dr. Pogačav) so se v soboto 7. t. m. podali na cerkveno obiskovanje v Loško dekanijo, ki se bode vršilo po redu že unidau naznanjenem; samo obiskovanje v Dražgošah. pri sv. Lenartu iu v Javorji bo izostalo. (Poslavljenje.) Preč. gosp. Luka Je ran, vrednik Zg. Danice, neutrudljivi delavec na polji cerkvenega slovstva slovenskega, čegar zasluge so papež priznali s tim, da so ga bili izbrali si za svojega častnega hramnika monsi-gtiora, je bil 26. junija t. 1. po vzajemnem posvetovauji sprejet za častnega uda v družbo znanosti iu umetnosti, kteri je uaslov : „La Poutilicia Academia Romana deli' imraacoiata concezione di Maria Vergine", in kteri je sedaj v Rimu v 42. letu njenega obstanka predsednik Bald. Capogrossi Guarua , tajnik pa prof. Venanzio Paloni. Namen ji je gojiti in pospeševati lepe vede iu mnetnije, in častni akademik se vdeležuje vseh časti in predstev, kar jih družbi dovoljuje deželna postava. Kakor mora to priznanje veseliti vsakega katoliškega Slovenca, tako pa nam prihaja le spet na misel rek svetopisemski: Nemo propheta in patm. (Šolsko leto se bode končalo) na gimnaziji in realki v soboto 14. t. m. z zahvalno mašo, na ljudskih šolah pa nekaj dni pozneje. Zre-lotni izpiti na realki, kterim predseduje g. Pirker, pričeli so se 10. t. m., na gimnaziji pa se prično prihodnji teden. (Od kupčijsko zbornice) bila sta 10. t. m. za deželna poslanca izvoljena njeni predsednik A. Dreo, pa dr. Schaffer. (Dr. Matija Vrečko), bivši šolski nadzornik na Kranjskem, dobil je v pripoznanje izvrstnih njegovih zaslug red železne krone!! (Pri volitvah za mesta in trge) zmagal je samo v Kranji narodni kandidat g. Šm mik s 4 glasovi. Dobil je namreč 94, Dolenc pa 90 glasov. V drugih mestih bili so izvoljeni nemčurji, ki bodo vsled tega res imeli večino v deželnem zboru. Izvoljeni so: V Idriji Gariboldi z 58 glasovi od 61. (Narodni volilci se volitve niso vdeležili); v Kočevji okrajni sodnik Julij Ledenik s 75 glasovi od 76; llibuičatii niso šli volit; Kočevarji so vsled te zmage „iiberg!ucklich" (čez vse srečni), kakor stoji v nekem telegramu ,,Tagblatta"; v Tržiču Kecel, s 180 proti 80 glasovom, kar je provzročilo veliko veselje v Izraelu; v Postojni dr. Deu z 72 glasovi proti 57; v No-vemmestu llotsche\var, ki je od 373 glasov dobil 204; v Ljubljani Kalteuegger s 464 iu Schrey s 460 glasovi. Narodna kandidata dr. Ahačič in dr. Zupanec dobila sta po 165 glasov. Vseh volilcev ljubljanskih je v volilnem imeniku 1161, med kterimi je ces. kr. vradnikov iu peuzijouistov okoli 300, pen-zijonirauih častnikov 40, profesorjev in učiteljev 30, železniških vradnikov 24, skupaj 394, tedaj več kot tretjina vseh volilcev, kterih je prišlo k volitvi 628. Nasprotna stranka je ua volišče prignala vse, kar ieze ino gre. Naših ljudi pa je mnogo ostalo doma, mnogo jih je pa prišlo iu zopet odšlo, ker se je volitev vršila silno počasno in zamudno. Če bi bili naši ljudje bolj pogumni, bi tudi v Ljubljani zmagali gotovo. Nasprotniki se nobenemu ne boje zameriti, in pogumno volijo svoje kandidate, naši ljudje pa imajo sto in sto pomi slikov in ostanejo doma, da bi se nemčurjem ne zamerili. Potem pač ni čudno, da pri volitvah propadamo. Čuduo pa je, da taki ljudje še hočejo veljati za rodoljube, dasi tako rodoljubje ni vredno piškovega oreha. (Treščilo je) v noči od 7. do 8. t. m. v neko hišo na Šutni pri Zabnici, fare Staro-loške, štev. 34, ki je zgorela. Tudi je strela ubila moža in ženo pa dvoje otrok. Se en otrok pa je tudi v nevarnosti, da bi ne umrl. (F „turškem listu' ) neki Kostanjevičan (?) duhovnikom priporoča, da naj se umaknejo v cerkev ter politiki dado slovo. Kostanjeviški modrijan naj naredi, da duhovniki ne bodo plačevali nobenega davka, kakor so nemčurji lagali v svojem volilnem oklicu, potem bode imel vzrok priporočati jim, da naj se drže samo cerkve. Dokler pa morajo duhovniki več davkov plačevati kakor drugi državljani, se jim ne more odrekati pravica vdeleževati se političnega življenja, in zlasti volitve poslancev, ki imajo obračati z davki. (Nemčurske agitacije.) V „Laib. Ztg." beremo sledeč telegram gimnazijskega vodje v Kočevji: „Naši ustavoverni volilci pozdravljajo someščane kranjske. Sloga — zmaga —, domovini naši boljše čase. Benedikt Kuapp". Ta Kuapp je Tirolec, tedaj želi za svojo domovino boljših časov. Ali bodo res Tirolci na boljem zdaj, ko so po kranjskih mestih zmagali uradniki — — denar I Razne reči. — D u h o v s k e spremembe v Krški škofiji: Č. gosp. Jergič Len. je dobil faro Št. Paternian. G. Herbert Igu. , župnik v Silbe-regu , podal se je v pokoj. G. Strojnik Jož. gre za provizorja v St. Rupert pri Celovcu. Umrl jo 10. jun. g. Kazda Aloj., župnik v Š. Rupertu pri Celovcu. R. I. P. — V Lavantiuski škofiji. Č. g. M. Šket je imenovan za župnika pri sv. Ropertu nad Laškim, in č. g. J. Kukovec za župnika pri sv. Petru pri Radgoni. — Č. g. J. Cajnker pride za provizorja v zgornjo Kungoto. — Druga kaplanija v Rušah ostane začasno izpraznjena. — Duhovskc premembe v ljubljanski škofiji: C. g. Valentin Pečnik pride iz Brda za kaplana v Mengeš. — Pojasnilo. K dopisu iz „šentviške okolice", v št. 64 „Slovenca" nam piše novo- meško državno pravdništvo: V nedeljo 3. rož nika 1. 1. se je res primerilo, da so se fantje iz šentviške okolice stepli, in da je bil eden izmed njih ranjen, ampak ni res, da bi bil fant le nekoliko po glavi opraskan. Že šentviški rauoceluik je sodniji pismeoio naznanil da je poškodovani fant ua glavi težko rano zadobil, in to je konštutirano tudi skoz izrek zvedencev, kteri so pri preiskavi poškodovanega uajdli, da ima ua glavi dve raui od kte reh je vsaka za-se težka telesna poškodba. Glede ua izrek zvedencev je bila komisija, ki je prišla v pondeljek 4. rožnika na dom poškodovanega, potrebna in stane samo 12 gld 75 soldov. — f G. Jožef Škrta, župnik pri sv Miklavžu nad Laškim, je 8. t. m. umrl. Večni mir blagemu možu! — Kat. polit, društvo v Mariboru obhaja občen zbor v nedeljo 15. julija ob 6. popoldne v dvorani gostilnice „zur Stadt Wien", Glavui predmet pogovorov bodo sklepi shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju in priprava na bodoče volitve za deželni zbor. — Časnikarstvo hrtaško v novejši dobi jako napreduje in se razmnožuje. Pretekli mesec je pričel izhajati „IIrvatski Svjetozor", list za naše vrieme, za obrazovauje in zabavu. Urednik Milan Grlovič. Obseg mu je različen in premnog; razun podlistka nahaja se v 1. broju na pr. Hrvatski pjevački savez; politiČki pregled; kulturno povjestne viesti (osobne, akademičke, društvene; zgode in nezgode; crkva, škola, uprava in sudstvo, zdravstvo, naravoslovje, starine, vojska in pomorstvo, promet in trgoviua, gospodarstvo in šuuiarstvo, statistika, likovna umjetnost, glasba v kazalište, knjižarstvo in novinstvo, nove hrvatske knjige, historički koledar, umrli, meteoroložka opažanja itd. Izhaja v Zagrebu vsaki teden ter stoji za dežele Avstrijske na pol leta 3 gld. in naročnino prejema odpravništvo v tiskarni C. Albrechta u Zagrebu. Drugi je , Iluuioristički list'-, kteri je počel s tim mesecem izhajati tudi v Zagrebu, in stane za celo leto 3 gld., kakor je povedal poslednji Slovenec. Po njem se je obudil nam nekdanji „Brencelj" , kar je tim več podpore vredno, ker se ozirati hoče vseskozi na Slovence in bode smel marsiktero zarobiti po vseh usth, kakor bi se. pri uas ue dopuščalo. Tretji je „Cecilija" list za cerkveno glasbo in petje, vreduje Miroslav Cugšvert, učitelj kr. vježbonice ali vadnice v Zagrebu, in stane za celo leto 4 gld. prvi list je izšel že konec preteklega meseca. Donašati hoče za porabo selškim orguljašem ali orgljarjem po deželi navadne ljudske cerkvene pesmi in napeve, pa mu je tudi svrha, da stare dobre cerkvene pBsmi in napevi ne propadejo, da se vpeljavajo vedno lepši novi, da postane Cecilija mladim orgljarjem zakladnica. V ta namen vabi, naj podpirajo vredovatelja pesniki, skladatelji, in sploh prijatelji ljudske cerkvene glasbe iu pesmi s prikladnimi novinami in nabranimi starejimi umotvori. Na prospeh I — Pametna misel. Nekdo hotel se je obesiti, vzel je toraj s sabo vrv in šel v bližnji gojzd ; a predno je prišel tje, moral je čez brv; potok bil je ravno vsled deževja zelo narastel, brv bila je slaba; samomorilec pa, ki je previdel nevarnost, djal je: „Glej, brv bi se mogla vlomiti in ti bi vtonil !•' Djal je in vrnil se domu, ne spolnivši svojega naklepa. — Skrivnost. Gospa povedala je svoji sosedi zaupano skrivnost, ter ji priporočevala, naj molči. „Bodite brez skrbi", odgovori ona, „molčala bom, kakor vi." — Pripravljenost. Gospa: Dragi moj stričnik, uioje moči pešajo, čutim da ne bom več dolgo; to dolgočasno življenje v toplicah bo tudi svoje pripomoglo, da bom prej umrla. Boš li skrbel za primeren pogreb?" Stričnik: ,,0 z uajvečim veseljem, draga tetkal' Poslanica. Ker me je „S1. Narod" od G. t. m. tako prijel, kot da bi bil jaz v dotiki z onim parn Hetoin, kteri je od 30. junija t. 1. iz Postojne datiran, in ki mene in Leopolda Dekleva za poslaniška kandidata Notranjskih kmečkih občin ponuja, moram se tu opravičiti, da nijmam tistimi, ki so ta škandal provzročili uikake posredne niti neposredne najmanjše zveze. V tem smislu sem se tudi danes pred vsemi do-tičnimi volilnimi možmi opravičil. V Postojni 7. julija 1877. Josip Zelen, m. p. Poslanica. Ko sem se peljal včeraj skozi Litijo, sem čul govoriti o nekem doktorji Erženu, kar mi je vzbudilo misel, da bi bilo za tega človeka, ki se tako rad s svojo močjo ponaša, bolje, da bi bil mesarski „gsel" postal, kakor da v itiji poštenim ljudem po glavah daje. Ko bi to človeče ne vleklo deuarja od Slovencev, bi ne moglo tako ritati, in ljudi, ki ga rede, tako surovo napadati. Toda dobro za nas ; za dober izid volitev bodo prihodnjič naši nasprotniki skrbeli, le v vsak volilni okraj par takih cepcev, potem bodo ljudje kmalo vedeli, koliko a so vredni ti gospodje, ki ,,pavra" le takrat prijazno ogovarjajo, kadar velja njega za glas pri volitvi ogoljufati. Vem , da g. Vestenecka sobotni dogodek bolj peče, kakor nesrečni izid volitev v Trebnjem. Slišal sem, da je bil dr. Pestotn.k neki na komisijskem potu v Litiji, da je ranjenca ogledal! Kakšen ropot je po „Tagblattu". kedar se fautje kje malo stepejo in drug druzega malo po glavi kavsne; — v vsaki vrsti najdeš besedo „slovenische notorisehe liohheit kaj bo neki zdaj rekel?! Wird man dies todtschvveigen \vollen? Včasih smo videli, da so take ,.excedente" žandarji peljali v ječo, da se jim je malo kri ohladila, Erženu menim, da tega niso storili. Vendar pa upamo in tirjamo. da se bo ta reč ojstro kaznovala, — da ne bomo imeli vzroka pritoževati se, da postava glede „rauferjev1' velja le kranjskemu antu. Eden v imenu več druzih. Gornje lokovic, 2. Tome i« Krivoglavca vse v Metliki. 3. Grof Lanthieri, 2. Premru z Vrbpolja oba v Vipavi. 3. Homar a Homa v Kamniku. 3, Grilc iz Idrije, Oblak z Jeličuega vrha oba v Idriji. 2. Globočnik iz Poševka v Kranji. 2. Poznič iz Prevoj v Brdu, 30. junija praznika ni izhajal. .Slovenec'1 zarad Loterijske številke 7. julija. Na Dunaju: 2!), 58, 49, 78, 33. V Gradcu: 32, 13, 63, (i, 59. Teleicrnilene (IriiHrtir cent1 11. julija. Papirna renta 00.80 — Srehrna renta 66.55 — Zlata renta 72.50. — lHfiOletn« državno posojilo 11,"S — Bankini akcije 774 — Kreditne akcije 144 S0 — London 124.90 — Srebro 100 50. — Ces. hr cekini 6.--20- franhov 10 04. Poslanica. Vsem dobro znani lažnjivi dopisnik iz Radeč (?) v št. 153 ,,Tagblatta" zopet nesramno, rokovnjaško napada mojo malenkost. Piše namreč, da sem jaz kmete nadražil, da so se. začeli groziti in kričati: „ubitje ga I" — Očitno tukaj pozovem vse, ki so bili pri volitvi pričujoči, naj mi kdo dokaže le eno besedo, ki bi jo bil v tem smislu volilcem govoril, in naj naznani enega, ki bi bil vpil: „ubijte ga!" Ali nisem marveč vzburjenih kmetov pogovarjal? — če ne, gospod dopisnik, se vidimo pred drugo inštancijo! Radeče 9. julija 1877. Lj ude vit Škufca. Eksekutivna dražbe. 13. julija: 3. Stipančič iz Gradca v Metliki. 3. Drobnič iz Beršlina, 3. Ernhart iz Uuhavasi in 3. Rauber vse v Novemmestu. 3. Bagovič iz Breganskega sela; 3. Kovačič iz Gruč, 2. Gorenc iz Vrbpolja; 2. Lažanski iz Lazov; 2, Mikulauc iz Lazov; Hočevar z Vrha; 2. Šinalc iz Drame; 2. Gorišek iz Vrh polja: vse v Kostanjevici. 3. Maierle spred grada; 3. Sterk iz Loke obe v Črnomlji. 3. Starafiinic iz Krasinca, 2. Težak iz DciinrMtveiic cene 10. julija. Državni fondi. 6'/o avstrijska papirna renta . . 6 "/o renta v srebru .... 4 °/0 renta v 7.1atu (davka prosta) Srečke (loži) 1854. 1..... 1860. 1., celi. . . 1860. 1., petinke . Premijski listi 1864. 1., . . . . Zemljiščine odveznice. Štajarske po 6%...... Kranjske, koroške in primorske po Ogerske po 51/,...... Hrvaške iu slavonske po 5"'0 . . gedmograške po 6°', .... Delnice (akcije), Nacijoualne banke..... Unionsku banke ... . Kreditne akcije...... Nižoavstr. eskomptne družbe . . Anglo-avstr. banke..... Srečke (loži). po 100 gld. a. v. Kreditne Tržaške Bndenske Salmove l'alfti-jeve Clary-jeve St. Genois VViudischgriitz-ove Waldst,ein-ove Srebro in zlato Ces. cekini . Napoleonsd'or .... Srebro ..... 100 50 „ 40 gld. 40 „ 4« „ 40 ,. 40 „ 20 „ 40 „ k, d. Denar. Blago 6090" 61.10 66 65 86.80 72.65 72.80 109.40 109.tO 112 50 112.80 122,- 123. -131— 13150. 96.50 97__ 95 — 96— J 75 75 75 26 81.— 84.60 73.75 74.50 802.- 804 — 47.— 47.50 144 40 146.50 675 685 — 67 25 67 75 160,— 161 — 120,— 121 — 60— 61 — 27.60 28— 39 75 40.25 28 50 29 — 30— 30 50 29.50 30— 25 25 25.75 23 25 23-75 5 99 6— 10. 4 i 10. 5 109 20 109.35 XX 1% -A- i tX X X i t X X i: -A-X X X X i X £ i i i' £ i t * X M Oznanilo. HI HI HI HI Slavnemu občinstvu, posebno pa žen- >