Poštnina plačana v gotovini. Stev. 35. Mesečna priloga „N0VE D0M0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 3. septembra 1925. Leto L NOVI Izhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inser&tnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. mm m Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništva »Novega Domoljuba«, narofinina, reklamacije in inserati pa Upravniltvu »Nov»4» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Gospodinjel Nc samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo »Gazela«i LJUDSKI TABOR NA HOMCU priredi Okrajna kmetska zveza za kamniški politični okraj na Mali Šmaren, dne 8, septembra ob 3. uri popoldne. Govorita poslanca Š t r c i n in Zebot, J*" Na Mali Šmaren vsi na Homec! Po zborovanju sta poslanca volivcem na razpolago za razna vprašanja in pojasnila. Finančnemu ministru. Narodni poslanec Franc Smodej je poslal g. finančnemu ministru to-!e pismo: Ljubljana, 27. avgusta 1925. Spoštovanemu gospodu dr. M. Stojadinoviču finančnemu ministru B e 1 g r a d. Poslanci Jugoslovanskega kluba smo vložili v Narodni Skupščini nujni predlog za hitro pomoč ljudem, ki so bili oškodovani vsled velikih povodnji t. 1. v Sloveniji. Določena je bila za nujno pomoč v ta namen za Slovenijo svota 500.000 Din, to je v primeri s škodo, ki jo imajo ljudje, in v primeri s težkim gospodarskim stanjem, v katerem se nahaja prizadeto prebivalstvo, zelo majhna. Dasi je pomoč nujna, ni bila nakazana ljudem do danes niti najmanjša svota,^pač pa se neusmiljeno izter-javajo zaostali davki, ki so tako pretirano odmerjeni, da jih prebivalstvo absolutno ne more plačevati. Tudi prebivalstvo, ki je bilo prizadeto ponekod od izredno debele toče, ni prejelo do sedaj niti vinarja odškodnine, dasi je v zelo hudi stiski. Tekoče leto je prineslo mnogim pokrajinam naše države katastrofalne nesreče vsled povodnji in toče ter je dolžnost vlade, da v takih slučajih nudi prizadetemu prebivalstvu potrebno podporo. V ta na-me« je bila v dvanajstinah sprejeta svota 3,000.000 Din. Ta svota je z ozirom na številne katastrofe v državi tako minimalna, da se ne more smatrati niti za prvo potrebno pomoč, zlasti še radi tega, kar so bili mnogi kraji obiskani od številnih in hudih vremenskih katastrof potem, ko je bila v dvanajstinah že sprejeta omenjena svota v svrho podpore. Iz omenjenih razlogov prosim gospoda ministra, da blagovoli odrediti, da se določena svota za Slovenijo, namenjena v podporo za vsled vremenskih katastrof oškodovano prebivalstvo nemudoma nakaže in razdeli in da se določi naknadno večja svota za prebivalstvo, ki je bilo oškodovano potem, ko so bile dvanajstine že sprejete. Pripomnim, da je gospodarski položaj v Sloveniji vsled pretirano visokih, krivično odmerjenih davkov tako obupen, da se prebivalstvo silno zadolžuje in preti v doglednem času gospodarska katastrofa. Zlasti kmetsko prebivalstvo se zadolžuje, da more odplačevati davke, in bo v dveh do treh letih kmetski stan popolnoma uničen. Še nikdar, kar pomnijo najstarejši ljudje, ni bil gospodarski položaj Slovenije tako slab in obupen in nikdar se finančna oblast ni tako malo ozirala na dejanske razmere in upravičene pritožbe. Fiscus brezobzirno in naravnost nespametno odmerja ljudstvu tako ogromne davke, ki jih Slovenija ne zmore. Če gosp, finančni minister ne bo imel dovolj uvidevnosti in ne bo napravil konca izžemanju Slovenije po previsokih davkih, bo polagoma popolnoma usahnil davčni vir v Sloveniji ter bo fiscus dosegel nasprotno, kar namerava, prebivalstvo bo pa prišlo na beraško palico v pravem pomenu besede. To ni dobro ne za državo, ne za narod, in ne čudite se, gospod minister, ako bo nezadovoljstvo v Sloveniji proti sedanji vladi narastlo do vrhunca. Ne bi želel tega in zato Vas opozarjam na dejanske razmere ia prosim, da se blagovolite o njih sami prepričati. Sprejmite, gospod minister, izraz mojega odličnega spoštovanja. Fr, Smodej, narodni poslanec. Dr. Fr. Kulovec: Nezaslišana davčna politika v Sloveniji. Osebna dohodnina. Na tem mestu smo že mnogokrat opozarjali na neenakost glede raznih davkov, ki jih morajo državljani plačevati v posameznih delih države, še bolj pa smo opozarjali na neenak način iztirjavanja davkov v poedinih delih naše države. Žalibog smo prišli vedno do zaključka, da je Slovenija ena najbolj davčno obremenjenih pokrajin. Pri nas imamo davke, ki jih drugod nimajo in ki silno globoko posegajo v žepe davkoplačevalcev. En tak davek je osebna dohodnina. Na kmetih so v predvojnem času ta davek prav malo poznali. Sedaj po vojni je že skoraj vsak posestnik podvržen temu davku, ki je pa poleg tega z raznimi na-redbami zelo zelo drugačen, kakor je bil pred vojno, predrugačen v škodo davkoplačevalcev. Večkrat smo tudi že tukaj poudarili, da se pri nas mnogo več davkov iztirja, kakor je bilo po državnem proračunu za naše 'kraje predvideno. Resnica je to, da se po državnem proračunu predvideva samo približna vsota, ki jo država pričakuje od davkoplačevalcev. S vsoto, ki je po državnem proračunu predvidena, hoče zakonodavec nekako očrta ti meje, v katerih sc naj davčni uradi pri pobiranju davkov gibljejo. Nihče ne misli pri tem, da se morajo davčni uradi ustaviti do vinarja natanko pri vsoti, kakor je po proračunu predvideno. Eno je pa gotovo: proračun je nekaka meja, ki približno določa, koliko letnih dohodkov je državi potrebno. Ne preko meje! Kaj sledi iz tega? Povsem jasno je, da so v tem oziru postavljeni tudi za davčno administracijo, t. j. davčne urade meje, v katerih se mora gibati in preko katerih' se v znatnejši meri ne sme oddaljiti. To že zaradi tega ne, ker je vendar proračun zakon bi določa, koliko država davkov pričakuje in koliko jih mora pričakovati, da bo krila svoje potrebe. Proračunski zakon se mora ozirati kolikortoliko na onnkomor-liost obdavčenja v posameznih pokrajinah in na davčno zmožnost davkoplačevalcev. Ce pa davčni uradi v eni pokrajini poberejo še enkrat več davkov kakor je po proračunu določeno, se s tem brez dvoma ln čisto gotovo oddaljijo od mej, ki jih je postavil proračunski zakon za obdavčenje posameznih pokrajin. To je tako jasno, da temu pač ni treba nič več pristaviti. Na tem mestu smo pa že, kakor rečeno, neštetok.cA poudarili, da so naši davčni uradi v tem oziru tako natančni, tenko-vestni in uslužni, da gredo daleko preko mej po proračunu določenih vsot in pobirajo neposrednih davkov v Sloveniji za 40, 50, 60 do 80 odstotkov več. V enem zadnjih »Domoljubov*; smo konstatirali, da plaoa Slovenija samo davkov na poslovni promet, ki vse naše potrebščine, ki jih kupujemo, podraži za 1 odstot., skoraj V\ vsega davka, ki se v državi pobere. Ce pomislimo, da je nas v Sloveniji komaj en milijon, vseh prebivalcev pa preko dvanajst milijonov, je na prvi pogled jasno, da je tukaj nekaj, kar nikakor ne more biti v redu. Ko je bil v Davidovičevi vladi Spaho finančni minister, je odkrito izjavil, da je to velikanska krivica. Rekel je: »Ali plačujejo drugo pokrajine premalo in Slovenija preveč, ali se i;a v Sloveniji ta davek do skrajnosti iz-tirjuje, v drugih pokrajinah gledajo pa skozi prste.« Dognal je, da je drugo resnično, namreč da v drugih pokrajinah, posebno na jugu iztirjavanje davkov ne prenape-rjajo, ampak so v tem oziru izredno popustljivi. G. Spaho je dognal, da n. pr. veliko trgovsko mesto Skopije ni plačalo davka na vojni dobiček, ki je bil precej do-biCkanosen davek, niti vinarja. Ko je nato dr. Spaho kot finančni minister pozval ta-mošnji davčni urad, da ta davek predpiše in ga iztirja, je pa načelnik davčnega urada odgovoril, da tam sploh nobenega ni, ki bi Lil obvezan ta davek plačevati. Pripomnimo, da je Skopije mesto največjih trgovcev in eno najbolj prometnih krajev v celi državi in kljub temu načelnik davčne administracije v Skoplju izjavlja, da tam ni nobenega, ki bi moral davek na vojni dobiček plačevati. Ko bi dr. Spaho delj časa ostal finančni minister, bi tamošnje urade že naučil, da niso obvezani samo naši kraji ta davek plačevati, ampak da jih je tudi tam cela vrsta, samo najti jih niso znali ali hoteli. Čisto upravičeno moramo sklepati, da se tudi pri drugih davkih enako godi. Čisto sigurno se tako godi pri že omenjenem davku na poslovni promet, da ga pri nas najostrejše iztirjujejo, tam pa pustijo mnoge v miru, da ga ne plačujejo in tako pride do tega nezaslišanega razmerja, da plačamo mi tega davka skoraj celo četrtino. Dr. Spaho je imel čut za pravičnost in enakopravnost, on ne bi hotel tega trpeti in je bil odločen, da napravi v tem oziru red, da razbremeni Slovenijo tega velikanskega davčnega pritiska. V nadomestilo za manjše dohodke v Sloveniji bi pa pritegnil one pokrajine, kjer se Je v tem oziru vse dru-gače postopalo.__ »Buddha« čaj na velesejmu - oglejte si H paviljon St. 461—465, «"3. 2l Lotos Je Slovenija plačala za 27 milijonov dinarjev davka več, kot proračun zahteva. Pojdimo korak dalje in poglejmo kakšen je celoten uspeh vseh vplačanih neposrednih davkov pri nas in drugod. Te dni priobčujejo listi uradna poročila sinančne-ga ministrstva o davkih, ki so bili v prvih petih mesecih t. 1. vplačani. Te številke so zopet Izredno zanimive, pa žalibog zopet prav nič razveseljive za Slovenijo. Tudi te številke naravnost vsiljivo potrjujejo to, kar smo zgoraj zapisali. Poročilo pravi, da je Slovenija plačala za prvih pet mesecev 56 in pol milijona dinarjev neposrednih davkov. Po proračunu je država pričakovala, da bo Slovenija plačala 29 milijonov dinarjev davkov. Sedaj pa vzemite številke in jih primerjajte. Ali pomeni proračun sploh še kako mero za pobiranje^ davkov, če je tukaj prekoračena po proračunu določena mera skorej za 100 odstot.? Čemu imamo potem še proračune, če se tako dela? Ali se pa tudi povsod tako dela? Navedli bomo številke. Za Srbijo in Črnogoro jo bilo za to dobo predvidenih po proračunu nekaj nad 71 milijonov dinarjev. Koliko so pa dejansko vplačali v Srbiji in Črnigori? Samo nekaj nad 60 milijonov dinarjev. Mi navajamo tukaj številke, ki same dovoli jasno govore in nam jih ni treba še posebej razlagati. Če bi jih pa hoteli razlagati, smo prepričani, da nam tega ne bi po novem tiskovnem zakonu dopustili. Vsak ima glavo in vsak lahko razmišlja in na vse strani primerja. Okrožnica finančnega delegata dr. Šavnikn. Najlepše je pa sedaj sledeče: Pred par tetini je izdal delegat finančnega ministra v Ljubljani g. dr. Šavnik okrožnico na vse davčne urade in jim naznanja, da je Slovenija še vrhu tega, da jo plačala tako veliko vsote — skoraj še enkrat več kakor proračun določa — na dolgu na zaostalih davkih še približno 76 milijonov dinarjev. To je grozovita vsota. Odkod ta vsota? Kako je to mogoče, da bi bila Slovenija kljub temu, da so pri nas redni plačniki s toliko vsoto na dolgu? Na kakšen način pridemo do te vsote? Tudi o tej stvari no moremo dolgo premišljati, ker bi bilo zopet nevarno, da ne pridemo v nasprotje z novim tiskovnim zakonom. Gotovo je to, da g. delegat dr. Šavnik trdi in naznanja, da hoče te davke tudi z vso podjetnostjo, energijo in, da se milo izražamo, nepopust-ljivostjo iztirjati. Prav pošteno kara davčne urade, da s« bili preveč popustljivi in jih poziva, da se morajo škandalozni zaostanki najenergičnejše iztirjati. Davčnim uradnikom kliče v spomin določila novega uradniškega zakona, ki imajo precej huda posledice za uradnika, če se ne bi povsem klonil navodilom predstojnikov. Pri 20 davčnih uradih je gospod delegat poklical vso uradnike z dopusta, da morejo takoj začeti z novim delom, da iztirjajo to velikansko vsoto od ljudi. Gospod delegat zahteva v okrožnici, da se eksekucije dejansko izvršujejo in če potreba naj se pristopi tudi k žepnemu rubežu. Končno pravi go- Poslušaj, bebica moja! Da je perilo lepo bleščeče in Ima prijeten vonj, se mora prati vedno le z „GAZELA milom, ki |e najboljši domači Izdelek. GAZEIA1HII.O spod delegat, da so dosedanjo davčne olajšave šle preko mere in da tega dalje ne more trpeti. Pozivamo vlado iu njeno večino! V bistvenih točkah smo podali navodila gospoda delegatu dr. Šavnika, ki jih je dal vsem podrejenim davčnim uradom v Sloveniji. Ljudje božji, mislimo, da ste ta navodila razumeli in da jih boste tudi kmalu v vsej ostrosti občutili. Mi se ne moremo na tem mestu toliko baviti z delegatom dr. Šavnikom, — če bi se tudi hoteli, se radii novega tiskovnega zakona ne bi smeli — za nas je tukaj vlada, ki nosi odgovornost za gospodarsko politiko v državi. Do julija smo imeli naše liberalce v vladi, ki so glasovali za vse davke in ki so bili odgovorni za vso davčno upravo in za način iztirjavanja davkov. Sedaj imamo vlado, ki je sestavljena iz radikalov in radičevcev. Vladna večina sesloji iz srbskih radikalov, hrvatskih radičevcev in slovenskih pucljev-eev in propeluhovcev. Ti možje nosijo vso odgovornost za delo vlade in za način kako vladajo državo. Ti možje bi sicer radi odgovornost otresli od sebe, pa ne bo šlo. Vlada nosi vso odgovornost in tisti, kii jo podpirajo. To jo tako jasno, da je vsak ugovor in prigovor proti temu otročji in bedast. če nočejo odgovornosti nositi, pa naj vlado vržejo ali pa gredo v opozicijo. Ta nova vlada ln vladna večina, sestojoča iz zgoraj omenjenih ljudi, je prvič vpeljala 3 svojim glasovanjem za dvanajstine 30. julija t. 1. vse davke, ki jih imamo sedaj in ki jih moramo plačevati. In drugič je odgovorna za vse kar se glede pobiranja davkov pri nas počen ja. V vladi sedi tudi Hrvat Hudičev pristaš Neudorfer kot podtajnik r finančnem ministrstvu. Nam se silno čudno Z' li, kako so se mogli liberalci in pa Pucljev »Kmetijski listi zgražati nad okrožnico delegata dr. Šavnika. Ali niso imeli liberalci, ko so bili v vladi in sedaj naši samostojneži in prepeluhovci, ki so tudi v vladni večini dovolj priložnosti, da to stanje izpremene? Finančni minister, ki je član vlade in zaupnik večine v finančnem ministrstvu, moro z enim sumim migljajem vse to odpraviti. Zakaj tega ne store? Zakaj člani vladne večine tega ne zahtevajo? Zakaj se zgražajo samo v listih, ko vendar oni vladajo in so za vse odgovorni kar vlada dela. »Kmetijski list« je večkrat pisal za časa Davidovičeve vlade sledeče: »Vlada vse more.t če vlada vse more in to je ros, da vlada, dokler jo njena večina podpira, res vse more, potem na delo in odpravite krivice! Pred slovenskim ljudstvom nosite vi vso odgovornost za to velikansko davčno krivico, ki se slovenskemu ljudstvu godi. Ali se je le en sum davek odpravil ali znižal odkar imamo to slavno takozvano kmetsko vlado? Ne samo, da se ni odpravil, ta vlada je dala slovenskemu ljudstvu od-govorv okrožnici g. delegata dr. šavnika, pravi, da ni dovolj, če smo plačali še enkrat toliko neposrednih davkov kot proračun določa, ampak imamo še 76 milijonov dinarjev zaostankov in da moramo tudi to brezobzirno poravnati. Ali ne bi bilo bolj Pametno, da bi se g. Radič in g. Pucelj brigala kot člana vladne večine za te neznosne rane, kakor da govorita in govorita ia go- vorita in ne vidita drugega kakor klerika-lizem, g. Radič pa menda samo kranjske »popove«. Radič govori že 80 let in kaj ima hrvatski narod od njega. Mislimo, da bodo slovenski kmetje razsodni dovolj, da bodo znali to nezmerno govorjenje pravilno preceniti in delovanje g. Radiča primerno omejiti na meje, kjer je 30 let jezično telovadil t. j. na Hrvatsko, Iz vsega tega pa zopet tako jasno sledi kot beli dan, da tako dolgo ne bo bolje za nas, dokler ne bomo imeli na svoji zemlji tudi sami kaj besede in bomo sami sebi davke predpisovali in z njimi upravljali. Kmetski tabor v DravljaSi. Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico je sklicala za nedeljo dne 23. avgusta kmetski tabor v Dravljah nad Ljubljano. Shoda so se udeležili kmetje od blizu in daleč, tako da se je nabrala tisoč-glava množica. Shod je otvoril načelnik okrajne Kmetske zveze g. Izidor F1 o r j a n č i č , predsedoval pa je g. B a b n i k iz Št. Vida nad Ljubljano. Prvi poročevalec poslanec Brodar je v svojem govoru orisal položaj slovenskega naroda v naši državi, ostro obsodil krivice, ki se mu gode na kulturnem in gospodarskem polju, zlasti pa z nalaganjem neznosnih davčnih bremen, ki vodijo do uničenja kmetskega in drugih produktivnih stanov. Med viharnim pritrjevanjem množice je pokazal na centralistične krivice, ki so omogočili in še omogočajo, da centralizem vihti svoj bič nad slovenskim narodom in preganja svojemu narodu zveste sinove po navodilu našega štajerskega samostojnega demokrata, da je treba Slovence finančno uničiti, pa bodo padli na kolena kakor Radič. Znano je na kak način in s kakimi sredstvi sta pri volitvah zmagala Pašič in Pribičevič. Kljub tej »zmagi« bi bila morala PP vlada pasti, če bi bila potrdila mandate Radičevih poslancev. Radič se je rešil s tem, da je dezertiral od svojih zaveznikov v parlamentu, preklical ves svoj program poteptal vso svojo dotedanjo politiko in z razvito sastavo prešel v centralističen tabor. Radič ni le začasno zapostavil svojega programa, ampak ga je popolnoma zatajil, se mu odrekel in golo in boso stranko pozval v vlado. Krepko je ožigosal nestalnost SKS, ki je bila razredna, stanovska kmetska stranka, sedaj pa je združena z bivšim voditeljem socialističnega delavstva. S primernim dovtipom je govornik slikal Puc-ljevo presedlanje od centralizma k avtonomiji in narobe in Pucljevo selitev v parlamentu iz kluba v klub, od srbskih zemljoradnikov, v vlado, v neodvisen klub, potem zopet k zemljoradnikom in nazadnje k Radiču. Tudi na račun Prepe-luhove »doslednosti in načelnosti« so se zborovalci prijetno zabavali. Poslanec Smodej je orisal politični razvoj od zadnjih volitev, Težišč« političnega razvoja {e bilo r borbi med nacionalnim blokom in blo-« kom narodnega sporazuma in ljudske de-mokracije. Kar je prej preklinjal, zdaj bla« goslavlja; prej s Slovensko ljudsko stranko ni bil zadovljen, ker ona pod spravnim in previdnim vodstvom dr, Korošca ni hotela slediti njegovim vrtoglavim ekstrem-nostim v zagato, iz katere ni več izhoda, sedaj pa ji napoveduje boj, ker mu noče slediti in izvršiti sramotne kapitulacije, V Sloveniji je dobil Radič nove zaveznike v. tistih, ki jim ne gre za koristi in bodočnost svojega naroda, marveč iščejo zase skromne drobtine. Ti skušajo sedaj dokazovati, kako potrebno bi bilo, da bi Slovenska ljudska stranka zamenjala program sporazuma na podlagi avtonomistične ureditve države s programom Radičeve kapitulacije, češ da bi s takim korakom Sloveniji koristile. Vprašam Vas, je dejal govornik, ali bo zaradi Radičeve kapitulacije en hrvatski kmet plačal le en vinar manj previsoko odmerjenih davkov? Ali si bo slovenski davkoplačevalec le za trenotek oddahnil, ker je posl. Pucelj zapustil slovensko fronto in prešel pod Radičevo okrilje? Ravnokar smo čuli, da mora davčna oblast izterjati iz obubožanih in izmozganih davkoplačevalcev 28 milijonov dinarjev na zaostalih davkih. So to uspehi in koristi lažisporazuma? Ta kapi-tulacijska agitacija strančic, ki se skoro vsako leto prelevijo, nima druzega namena in pomena, kakor odvrniti pozornost od lastnega programolomstva in naj služi zgolj za figovo pero lastnim dejanjem, je zgolj agitacijsko sredstvo tistih, ki so jm programi samo vol. gesla in pol. sredstvo. Saj se je Radič hvalil, da je s svojim programom svoj narod samo varal, da bi ubil avstrijakanstvo in »klerikalizem« med Hrvati. V taki nezdravi politični atmosferi, ko se poveličuje politična nepoštenost, hvali programatično varanje ljudstva, se predstavlja kapitulacija načel kot sporazum in včasi potrebna evolicija strankinih programov zamenjava s političnim salto mortale, se Slovenska ljudska stranka blagodejno odraža kakor zelena oaza v saharski puščavi. V tem času, ko se postavljajo na glavo načela politične morale, je dvakrat potrebno, da držimo kvišku zastavo politične poštenosti, resnice in pravice, kar je in mora biti program na večnoveljavnih idealih krščanske etike. Če nas radi tega imenujejo klerikalce, smo na tak »klerikalizem« ponosni in si bodo ob njem razbili glavo, ki ga naskakujejo. Mi smo bili in smo za sporazum, za resničen sporazum, odklanjamo pa sramotno kapitulacijo. Na limanice, ki so jih prav nerodno postavili slovenskemu narodu, naše ljudstvo ne bo šlo. Z zaželjeno kapitulacijo našega naroda hočejo doseči samo to, da bi poskrili svoje politične grehe in da bi mi priznali in potrdili posledice d Fantovski tabor za ribniško deka-aijo se vrši dne 8, septembra na Mali Šmaren pop, ob dveh pri Novi Štifti s sledečim sporedom: 1. Ob dveh pete li-tanije Matere božje. 2, Cerkveni govor, 3, Govor za iante pred cerkvijo pod lipo. (Govori Fr. T e r s e g 1 a v.) Med posameznimi govori igra godba od Nove Štifte. Petja in govorov posameznih fantov, izobraženih in preprostih, ne bo manjkalo. Vabimo prav vse dobromisleče fante, da pridejo k Materi božji, da se versko po-žive! Fantje, kosajte se med seboj, iz katere vasi vas bo več! Poagitirajte za obilno udeležbo! Na veselo svidenje! d lajava. Glasom »Narodnega dnevnika« z dne 24. avg. t. 1. št. 169 je izjavil Štefan Radič: »V Sloveniji je morda od 100 duhovnikov eden dober ali pa ne.« Na to izjavlja duhovščina cerkniške deka-nije: Od človeka, ki je svetovno znan po nestalnosti svojih načel, nismo nikdar pričakovali drugačne sodbe o slovenski duhovščini. ki si prizadeva dosledno po jasnih in vsemu svetu znanih načelih koristiti svojemu narodu. — Jožef Juvanc, dekan, Viktor Turk, Josip &iška, Josip Košiček, Kanduč, V. Švigelj, Fran Lovšin, Janez Pucelj, Matej Ježek, A. Wesler, Hafner, A. Črnugelj. d Opozorilo dopisnikom. Ker bo urednik -..Domoljuba" cel mesec september odsoten, te opozarjajo dopisniki, da ne pošiljajo dopisov na njegov osebni naslov, d Današnji številki »Domoljuba« je priloženo štiri strani »Domoljubovih slik«. d Kam greš v nedeljo 6. septembra? I, saj veš, v Gunclje, kjer priredi prostov, gasilno društvo veliko javno tombolo z vrednostnimi dobitki od 100 — 300 Din, Tombolske tablice po 2 Din se dobijo na veseličnem prostoru, kjer bo preskrbljeno tudi z jedili in pijačo. V nedeljo popoldne torej vsi v Guncljc pri Št. Vidu n, Ljublj, d Občinam kočevskega okraja! Podružnica »Županske zveze« za kočevski, ribniški in velikolaški sod. okraj ima svoj občni zbor v Ribnici (Društveni dom) v centralističnega zla, poljubili šibo, odobrili izžemanje našega naroda z oderuškimi davki za nazaj in naprej in se prostovoljno odrekli enakopravnosti ln pravicam svo- iega naroda in to celo brez vsake realne rompenzacije, zgolj za prazno besedo lažnivega sporazuma. Tako za naš narod pogubno politiko prepuščamo političnim fra-zerjem, ki drugače mislijo kakor govore, ki drugače delajo kakor prej obljubljajo, ki so postali sebi in svojemu narodu nezvesti! Zborovalci so z viharnim odobravanjem pazljivo sledili izvajanjem posl, Smo-deja in z burnimi pritrjevanji odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. Tabor v Dravljah je bil sijajna manifestacija za Slov, ljudsko stranko in dokaz, kako zdravo, trezno In pošteno misli slovensko ljudstvo« F, 4* torek, na Mali Šmaren, dne 8. sept. t, 1, Ker gre za poglobitev in vsestransko razširjenje organizacije, vabimo, da se tega občnega zbora udeleže polnoštevilno ne le odborniki, temveč tudi drugi občinski zastopniki, ki še niso včlanjeni v »Županski zvevzi«. Organizacija je nujna stvar. Zborovanja se udeleži tudi zastopnik glav, odbora Iz Ljubljane. — »Žup, zveza«. d Na občnem zboru podruž. SDZ za ribniški okraj dne 23, avg. je bil izvoljen sledeči novi odbor: Češarek Jože, preds,, Fric Fr,, podpreds.. Arko Jože, tajnik, Mate Fr,, blag,, Vesel Peter, knjiž. d Katoliški $hod za vso Nemčijo je zboroval v Stuttgartu. Shodu predseduje knez L8wenstein. Prisostvuje tudi papežev nuncij Parcelli in bivši ministrski predsednik dr. Mara, ki vodi šolski odsek. Dr. Marx je rekel na zborovanju tega odseka: »Pravice staršev in Cerkve do vzgoje otrok stoje enakopravno poleg pravic države. Državnega monopola na šolstvo katoliki ne moremo priznati. Mi stojimo na stališču svobodne šole. Zato zahtevamo za katoliško prebivalstvo svoboden razvoj zasebnih šol. Demokratična država ne sme varovati le narodnih, ampak mora ščititi tudi verske manjšine. Naš cilj ni cerkveno šolsko nadzorstvo, moramo pa najti pot. la se zagotovi veri njeno mesto v šoli.« d Loterija v Št. Vido pri Stični. Žrebanje se vrši nepreklicno 8, septembra ob 3, uri popoldne v društvenem Domu pod državnim nadzorstvom. Ker dobiva loterij, odbor iz vseh krajev poročila o veliki udeležbi, bo isti dan razstava vseh dobitkov v novem Domu, kjer se bodo prodajale tudi srečke do ure dviganja. Obenem si bodo gostje ogledali lahko tudi novi Dom. Pridite! Poskrbljeno bo tudi za postrežbo z mrzlimi jedili. d Ženska kot državni pravdnik. V Sarajevu je pri sodni razpravi nastopila dne t, m, gospodična dr, Iličeva kot državni pravdnik. To je prvi državni pravdnik v kiklji v Jugoslaviji, , d Vile odnesle otroka. Zakoncema Šutala v Burmi v Srbiji je te dni nenadoma zmanjkalo dete iz zibelke. Iskali so ga povsod, a zaman. Čez tri dni pa so našli dete ob gorskem potočku — veselo in zdravo, dasi tri dni ni dobilo materine hrane. Ljudstvo si sedaj pripoveduje, da je bila dete odnesla vila in ga hranila, d Za sestrino čast. Mika Jovičič, delavec v tobačni tovarni v Banja luki, ože-njen in oče več otrok, je sklenil nedovoljeno znanje z mladim dekletom. O tem je zvedela njegova žena Milena, ki je obvestila svoja brata. Leta sta takoj sklenila maščevati čast svoje edine sestre, Počakala sta Miko v mestnem parku in ko je prišel, mu je mlajši brat, aktiven narednik, zabodel bajonet v srce. Jovičič je na mestu izdihnil, d Strela Je udarila v torek 25. avg, Kgodaj zjutraj med hudo nevihto in moč- nim nalivom v Šimencov hram v Osencl pri Teharjih, Hram je bil takoj ves v plamenu. Ko so prišli ljudje do njega, je že pogorel. Škoda je velika, d Strela je dne 23, avg. zjutraj med pridigo udarila v zvonik romarske cerkve sv. Uršule pri Slov, Gradcu, Cerkev jc bila polna vernikov. V cerkvi je nastala velika panika. Ker je bil strelovod slab, je iskra švignila v zakristijo, a k sreči ni nikogar zadela. d Automobil je povozil v noči od nedelje na ponedeljek biv, posestnika Jurija Zoreč s To^kega čela. Kako se je zgodila nesreča, še ni ugotovljeno. Povoženi je bil ztflo razmesarjen. d S sekiro po glavi je dvakrat udarila gospa Habičeva strojnika Fran Forštna-riča, ki je pridivjal v njeno stanovanje in se začel pretepati z njo, Habičeve poškodbe so zelo težke, d Zopet trgovec z dekleti v Zagrebu. V Zagrebu so včeraj aretirali natakarja Herniča, ki je hotel neko dekle, katero ;e v to svrho opijanil z opijem, oddati v javno hišo v Bosni. Hernič je imel radi enakega zločina že lani opraviti z oblastmi. d Nadzorstvo nad poselskimi zavodi v Zagreb«. Ker se je povodom zadnjega zvodniškega procesa v zavodu dokazalo, da se v teh zavodih nabirajo dekleta za javne hiše, je prevzel sedaj nadzorstvo nad njimi nravstveni policijski urad. Izšla je odredba, glasom katere smejo dekleta v teh zavodih ostali samo po osem dni; ako v tem času ne najdejo službe, jih po odgonu pošljejo v domovno občino. d Toča, Iz Sv, Križa pri Kostanjevici nam poročajo: Že večkrat se je letos nad nami pripravljala huda ura, pa nam jc še prizanesla, V nedeljo, 23. avgusta pa so se okoli poldvanajstih naenkrat zopet začeli zbirati nad nami črni, grozeči oblaki. Okoli poldne pa se med strašnim nalivom in viharjem usuje toča, da bi jo ponekod lahko nabrali na mernike. Pobila je največ po vinogradih, po nekaterih precej, po drugih pa skoraj vse. Najbolj prizadete gorice so: Starigrad, Bočja, Dol, Banovec, Gradišček in Dol. Brezovice, Kar ni vzela že prej plesnoba in palež na grozdju, to je vzela toča. In pri nas v gorski in vinorodni župniji mora kmet ravno za vinograde največ potrošiti in izdati, pa je tudi vino skoraj edini pridelek. Prav bi bilo, da bi vlada odpisala že itak revnim in zadolženim ljudem nekaj davka in jim dala Eodporo, — V noči od ponedeljka do tor-a pa je bliskalo in treskalo zopet, kakor bi bil sodni dan. d Strašna nevihta je pretekli teden divjala po Bački. Velesejem v Subotici, 1« je bil komaj otvorjen, je uničen, Škoda ogromna. Opozarjamo na današnji oglas tvrd-ke F. Meršol nasl, L. Avčin & St. Ger-lovič. KUPI «n bodei vsakemu priporočal tvrdko Lenasi S Gephman Ljubljana Tu ae dobi najboljše sukno, kamgarn, »eviot m moiSke ln ženske obleke, — Vedno najnovejše »ute, Serpe itd, — SoUd, postrežba ter nizke cenc. ....................................-J. DOHOOT POZOR! Ko prideš k žrebanju loterije v Št. Vid pri Stični, lahko zadeneš le pe£a konja. Zato te opozarjamo, da kupiš železniški vozni listek le do št. Vida, ker Tc lahko domov ponese konj, ld ga more biti dobiš, ako kupiš srečko loterije dolenjskega št. Vida. Srečka stane le 5 Din I Kupite srečke! D. M. V POLJU. Pri nas se vršijo 13. t. m., to je drugo nedeljo občinske volitve. Prejšnji odbor je bQ razpuščen tako kot jih je bilo nešteto drugih, kjer je bila večina naših odbornikov. Sedanji gerentski sosvet je bil postavljen iz samih nasprotnikov, le eden je pristaš SLS. Na interpelacijo naših poslancev v parlamentu so bile takoj razpisane nove volitve. Strank ozir. list je potrjenih pet, ki se vrstijo v sledečem redu. Prva se imenuje gospodarska, ki sestoji iz obrtnikov, večinoma gostilničarjev ter večjih posestnikov. Je mešana lista pristašev SLS in samostojnežev. Vendar pa je na listi nekaj naših odličnih mož. Drugalista je komunistič-no-dclavska. Te ne bo volil noben naš človek. Tretja je naša Delavska zveza. Peta je SLS kmetska lista. Ta je sestavljena iz vseh stanov in ji stojijo na čelu sami bivši odborniki. Ker je bilo toliko hrupa proti njim, so s tem pokazali, da jih razno govorjenje ni zadelo in da so nedolžni. Škoda samo, da se cela zadeva pred sodnijo ne bo rešila pred volitvami. Vendar pa ie gotovo, da bodo vsi obrekovalcf dobili plačilo. Predvsem pa so na listi odločni nasprotniki načrta za zidavo šole, ki bi se imela zgraditi. Zato je za odločne naše kmetske pristaše edino ta lista prava. Vendar pa glas vržen v prvo skrinjica tudi ne bo vržen stran. Predvsem je pa dolžnost vsakega posameznika, da se volitev gotovo udeleži ln polnega spraviti tudi nezavedneže na volišča, ki bodo v šoli pri D. M. v Polju in ▼ šoli v Zalogu tako kot pri bivših občinskih volitvah. ST. VID PRI STIČNI. Zapustil nas je preti. gosp. Albin Gnidovee, kaplan in se preselil s prej. gospodom Omanom v daljno Ameriko. Komaj dvo leti tukajšnjega bivanja si je pridobil srca vseh faranov. Koliko st» je trudil in delal pri zgradbi novega katoliškega (loma v Št. Vidu. Vsem nam je hudo po njem. 0SILN1CA. Na občini so morajo stranke varovati, da ne plaxujejo prevelikih kolekov. 2e par slučajev smo našli, da je stranica za ček plačala 5 Din mesto 50 par. To je tajnikova stvar, da zakon pogleda. — Knalco ne sme županstvo strank šikanirati z obsodbami. Pri županstvu so poizkusi samo poravnava. Sodne pravice županstvo zaenkrat še nima. — Še nekaj: Co so »napredni« gospodarji res prihranili občini 90.000 kron, jim mi dovolimo, da si ž njimi lakrpajo lastne žepe, ker so nekateri izmed njih Bolo potrebni, čeprav se štejejo k naprednim go-»podarjom. ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. (Šola.) Letos po Veliki noči smo dobili novega šolskega upravitelja v osebi Jožefa Špenko. Ta mož Jo nasprotnik pozdrava »Hvaljen Jezus« in ga je J" svojem razredu odpravil. Poskrbeli bomo, da se bo s tem gospodom popečala tudi šolska oblast. IZ ŠT JAKOBA OB SAVI. r«r o ^uPan 2a občino Podgorico gosp. Ivan Sojer t«l»S) j« bil od velikega župana odstavljen. Za ge- Je postavljen g. Valentin Janežič iz Pešat* v sosvet pa so postavljeni štirje pristaši j--8. Iz tega je razvidno, zakaj pravzaprav gre. m?« gerwit b t>U slovesno ustoličen 85. t m. Stre-UMi »o topi«! in sami g. Finalov ata so priSH k •lavnosti. Ali ni veselje prezgodnje? Morda se v .'.ratkom oglasi jih sto, Jurčkov nam Tine župani) ne bo! KRAŠNJA. (Občinske volitve.) V občinskih volitvah je SIjS sijajno zmagala. Le malo je manjkalo, pa bi bili nasprotniki dobili samo dva odbornika; tako pa jih imajo tri, SLS pa šest odbornikov. K lepemu vspehu je pripomogel tudi javni shod SLS, ki se jo vršil 2. avgusta. Na tem shodu sta dobila primeren odgovor Štrukelj in rmek. Germek je rekel na tem shodu, da bo teduj v cerkev hodil, kadar bo mo&a slovensko. Ljudje so 9e mu smejali. — Te dni so je preselil odtod na Ježico učitelj Germek. Mož je hud nasprotnik SLS in se je vedno srdito boril proti nji, fia brez posebnega vspeha, kar dokazujejo obč. v o itve, ki so so vršile tik pred njegovim odhodom. Gospodu Germeku privoščimo na Jcžici vse dobro, posebno miru in pokoja. Najbolje stori, ako pusti politiko v mira. Na Ježici so tla še manj ugodna kakor v Krošnji. Žerjavova politična veljava je na Ježici še manjša; pa že v Krošnji je ni nič. — V noči od 16. na 17. avg. so nekateri po Krašnji vprizorili velik dirindaj, ki je trajal do pol 6. zjutraj. Nad vse žalosten je bil pogled, ko je jutranje solnce posvetilo v strašno skrokane obraze, Zares žalostno je, da se dobijo starši, ki dopustijo svojim otrokom, zlasti hčeram, celo noč prekrokati. Strašno odgovornost pred večnim sodnikom si nakopavajo taki starši. BRUSNICE. Dne 12. septembra t. 1. se vrši v Velikih Brusnicah običajen sejem za vsakovrstno živino. Ker bo kupcev gotovo prišlo veliko, zato so vabijo poleg tujcev tudi domačini, da tudi oni priženo živino na brusniški sejem, posebno pa še sedaj, ko go oskrbuje občina samo, zakaj čo bi imela občina lo zgubo in same stroške ž njim, potom ne bo kazalo občini drugega, kakor da ga uniči. To-raj občani iz Brusnic, zdramite se in priženite živino v velikem štovilu, če hočete že obdržati v Vet likih Brusnicah sejem. IZ RŽIŠKE OBČINE. V nedeljo, dne 13. sept. imamo tukaj občinske volitve. Skrinjic bo pet. Prva je liberalna. Prva je pa zato, ker je vlagatelj liste prespal noč na okrajnem glavarstvu, da je tako mogel vložiti liberalno listo kot prvo. Volilcil Vsi veste, kaj pomeni Žerjavova stranka. stranka centralizma in orjuncev. Zato pojdite vsi gotovo voliti. Agitirajte pri neodločenih volilcih. Vsak volivec naj se zaveda svoje dolžnosti. Tudi slabo vreme Vas ne sme zadržati doma. Skrinjica naše SLS je druga. Kolikor več odbornikov bo, toliko več Vaših zagovornikov. Kdor naših somišljenikov ne gre volit, podpre Zerjavovce in Pucljevce. Zato volilci, bodite zavedni! Kroglico v drugo skrinjico! V« mm vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10. Hoževarjeva aromatlfna železnata tinktura najboljše zdravilo zoper slabo prebavo, slabokrvnost ln oslabelost vsake vrste. >/2! steklenica 20 Din. Po pošti od 3 steklenic dalje z navodilom. Sadnlkarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašiče* Tisočkrat izborno preiskušen I Zavoj 12 Din z navodilom in opisom rdečice. Pošillam poStnine prosto. Za vso moja izdelke zahvale na razpolago! Izdeluje in razpošilja samo i Lekarna pri angelju varhu Mr. st Hotewr, V nlogt so ru aAravil« m »Ivino« Vrhnika POLITlCni ■ ZAPISKI p Poslanec Brcdar bo porabil parlamentarne počitnice, da kar največ stopi pred svoje volivce ter jiin poroča .Zato bo imel shode v tem-le redu: v nadeljo, dne 6. septembra v Škof ji Loki v Društvenem domu ob 9 dop., v Sori ob 3 pop., v Ratečah ob 6 popoldne. — V torek, 8. sept, zjutraj v Selcah, popoldne v Železnikih. — V nedeljo, 20. septembra zjutraj v Gorenji vasi, popoldne v Poljanah. — V nedeljo, 27. septembra zjutraj v Preddvoru, popoldne v Predoslju. — V nedeljo, 4, oktobra zjutraj v Podbrezju, popoldne v Kovorju. — V nedeljo, 11. oktobra zjutraj v Smledniku, ob 11 dop. v Mavčičah, ob 3 pop. na Bregu. — V Šenčurju, Velesovem in Cerkljah so shodi že bili. Natančneje bodo poročali lepaki. Zaupniki KZ naj pravočasno vse pripravijo ter agitirajo za mnogoštevilno udelsežbo. — Načelstvo KZ v Kranju. p Sijajna zmaga SLS. Pri občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu, ki so se vršile v nedeljo dne 23. t. m., je dobila lista Slov. ljudske stranke 205 glasov in 17 odbornikov, vsi združeni nasprotniki pa 96 glasov in 8 odbornikov. Od zadnjih občinskih volitev je SLS sijajno napredovala, vsi nasprotniki pa nazadovali. p Pašič se je malo okrepčal in odšel s Češkega v francosko kopališče Evian les Bains. p Fadičeva stranka je imela 27. t. m. v Zagrebu svoj zbor. Posvetovanje in sklepi so bili strogo tajni. Pa menda razen poročil ministrov in pritožb poslancev, ki so krepko povedali kako raste nezadovoljstvo med narodom, ni bilo nič posebnega. Po konferenci se je minister Pavle Radič peljal h kralju na Bled. p Radičevo polomijo na Krškem polju lepo opisuje očividec v zagrebških »Seljač-kih novinah« tako-le: Bil sem v Krškem in sem se vrhil zelo vesel. Kmetje so se zabavali, ploskali in peli in se razgovarjali o svojih poslih. Sedeli so poleg šotorov, kjer je bilo naprodaj dobro pivo in pečenka — porcija po 5 Din. Za Štefana Radiča je bil pripravljen govorniški oder. On je šel gori in začel govoriti, toda nikogar ni bilo, da bi ga poslušal. Kmetje so lepo sedeli pri mizah, jeli in pili, se smejali in poslušali poskočno harmoniko in se niso brigali za Radiča. Ubogi slovenski centralist Pucelj je bil v sto škripcih. Glej, glej! že hiti on, in skoči nekaj njegovih ljudi, da zbero nekaj nad sto slovenskih kmetov in jih privlečejo k govorniškemu odru. Mislijo ljudje: pa pojdimo, da bomo videli in slišali še to. In ubogi Radič ni vedel, kaj bi, kako bi. On ve dobro, kaj želi slovensko srce. Radič hoče to srce pridobiti zase, toda z vidovdansko centralistično politiko to ne gre. Pot stopi ubogemu Radiču na čelo. Končno se mož spomni svoje star« lajne b — udri po slovenskih duhovnikih! Radič pripoveduje, da je od sto slovenskih' duhovnikov komaj eden dober in zato kmetje ne smejo imeti duhovnikov za sv®* F tovalce. Komaj je Radič to izgovoril, že zakliče nekdo: »Živela slovenska duhovščina!« Štefanu se zaplate jezik in mož pomomlja: »E, pa živjela vam«. Sedaj udari po Korošcu, ker ta ne hvali lažispc razuma. »Mi smo se sporazumeli s Srbi famo za to, da bo vam Slovencem dobro,« pravi Štefan, toda smeh, buren smeh mu odgovarja vse naokoli. Ko Radič vidi, da se tudi to nc prime, napade Orle. Toda zopet mu nekdo ugovarja, da je Orlov v Sloveniji več kot Sokolov, Radič je na ta klic napram il obraz na smeh in začel: »Pa pusiite dragi bratje vse to, vi niste niti Orli niti Sokoli. Vi ste golobi. Cujtc me tc-rej, moji dragi golobčki... in zopet smeh. Med tem v bližini zaigra harmonika in večina slovenskih kmetov se obrne v tisto smer, tudi nekateri Hrvati gredo z njimi in Radič ostane skoro sam. Tedaj ga nekdo cd njegovih prijateljev pocukne za suknjo, da naj konča. In Radič se je vsedel v auto in se odpeljal v Zagreb. Šele ko je Radič s svojim radikalskim spremstvom (z njim sta bila dr. Laza Markovič in dr. Peleš) odšel, se je začelo veselje. Po pelju je orilo petje in godba in vzkliki Hrvatom in dr. Korošcu — a Štefana se nihče ni spomnil. p Radič na Krškem polju. Dne 23. avgusta smo imeli čast videti tega gospoda. Pa po pravici povedano: Če bi ne bila ljudi pritegnila razstava živine in dirka, bi bili Radič z gg. Pucljem in Prepeluhom tako uvaževani kakor vrabci v meji. D aje bila zbrana velika množica ljudi, to se ne da zanikati, toda bodi povdarjeno še enkrat: Če so Hrvatje prišli radi Radiča — in vemo da vsi niso — Slovenci pa prav gotovo radi Rodiča nismo šli od doma. V toliko so združeni samostojneži z republikanskimi menarhisti par premeteno ukrenili, ker so zbobnali ljudi na premovanje, razstavo in dirko. — Ker sem že pri premovanju, naj omenim, kaj so sklenili pošteni možje, dobri gospodarji, ki niso bili deležni premij za svojo živino. Kaj torej? Sklenili so: Kadar bo še take vrste premovanje, bomo pokupili vse Kmetske liste, jih natlačili sebi v žepe, a živino bomo pogrnili ž njimi, kot se pokrije živina, kadar dežuje. Premija jim ne odide. — Popoldne v Žado-vinku so nastopili kot govornik tudi sami g. Radič. Kaj je klatil ta mož, ni treba, da bi pisali, ker je preneumno. Lahko pa povemo, da so se mu samostojneži sami smejali in sami priznajo, da je doživel polomijo. Ko sem stal med Radičevim govorom pod odrom, sem bil prepričan, da bo nehal od sramu in bo zbežal. Logika njegovega govora je pa pod ničlo I V isti sapi je zabavljal in udrihal čez Slovence, čez Orle, čez duhovnike, a par sekund nato jih je hvalil. Ali to znači resnost? Ali je to za voditelja naroda, kakor ga Hrvatje imenujejo, primerno? Kar hoče naj bo: Radiču in njegovim trabantom v Sloveniji ne bodo cvetele rožice. — Pucelj in Prepeluh bi bila imela lahko več upanja za svoje šanse, če bi bil ostal — videl sem zadnjič sliko — cirkus Radič v Zagrebu. Imenitno se je slišalo, ko so mu ljudje nalašč ploskali, zraven pa klicali: »Živijo šestletna republika!« — Prirediteljem pa se zahvaljujemo za zabavo! 'Mmč*is aS&iSfis izvoz živine. Prevoznina se zniža. Pred dvema mesecema je šla k poljedelskemu ministru Miletiču deputacija naših poslancev sestoječa iz Brodarja, Smodeja in Serneca in opisala poljedelskemu ministru žalostno stanje našega poljedelstva. Zlasti so povdarjali strašen padec cen pri živini in radi tega nujno potrebo, da se dovoli vsaj carine prost izvoz naše živine v tuje države. Obenem so ministru predočili, kako visoke so cene za prevoz živine po naših železnicah, kar se posebno pozna sedaj, ko je cena živini padla, vrednost denarja pa zrastla. Minister Miletič je poslancem obljubil, da bo vse storil, da se ti dve, že tolikokrat ponavljani želji našega kmetskega prebivalstva izpolnita, in da bo v ministrskem svetu to mnenje z vso odločnostjo zastopal. Kakor poroča sedaj časopisje, je res izvoz živine postal prost carine in je torej upati, da bo vsaj nekaj več živahnosti v živinski kupčiji in da bo torej lažje do?iti kmetu kak denar. Obenem se sliši, da bo ravno vsled porastka dinarja znižana voz-nina na železnici in bo tudi radi tega postala kupčija s tujimi deželami živahnejša. Nasprotniki poskušajo tudi to izrabljati v svojo politično korist. Toda naši somišljeniki niso pozabili, kdaj se je začela izvozna carina za živino in da je bil skoro dve leti poljedelski minister v naši državi voditelj slovenskih samostojnežev g. Pucelj. Na to opozorite vsakega, ki bi hotel igrati srako s pavovim perjem. Gospodarska obvestila* DENAR. g Vrednost denarja dne 25. avgusta. Naš dinar je v Curichu notiral 9.22 centi-mov. Plačevalo se je: 1 funt šterling 272 dinarjev, 1 dolar 55.95 Din, 1 nemška marka 13 Din, 1 Švicar .frank 10.85 Din, 1 avstrijski šiling 7.88 Din, 1 francoski frank 2.63 Din, 1 lira 2.10 Din, 1 češka krona 1.6 6Din, 10.000 madžar. kron 8 Din. LETINA. g Češplje so v nekaterih delih Slov, Štajerske letos zelo dobro obrodile. Trgovci in žganjarji ponujajo 2 Din za kilogram. g Deževje je silno slabo vplivalo na razvoj vinske trte in grozdja. Oidij in razne druge bolezni so kar na veliko napadle grozdje, tako, da vinska letina ne bo ne kvantitativno in ne kvalitativno tako sijajna, kakor se je prerokovalo v juliju in začetku avgusta in kakor so si želeli to vinogradniki. g Stanje posevkov v državi od 15, do 31. julija 1925, Poljedelsko mniistrstvo je izdalo uradno poročilo, iz katerega posnemamo: Splošno stanje posevkov je bilo v celi državi zelo dobro. Stanje je bilo zelo dobro (2), oziroma dobro (3) v ljubljanski in mariborski oblasti. Žetev žita je skoraj v vsej državi zaključena. Koruza stoji odlično, vinogradi so v začetku razvoja kazali zelo dobro; sedaj pa je deževje v juniju in v prvi polovici julija pospešilo razvoj peronospore in oidija. ŽIVINA. Živnorejska razstava na V. Ljubljanskem ve-lesejmu. Kazstavljalcem konj in goveje živine dajemo na znanje, železnici znaša za razstavljen« živali 50 odstot. O leni so obveščena načelstva postaj, ki prihajajo tozadevno v poštev. g Živina. Na mariborskem sejmu 25. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8.50 Din, poldebeli I voli 7—8 Din, plemenski 5.25—7 Din, biki za klanje 7.75—8,75 Din, molzne krave, debele 6.25—7.50 Din, plemenske krave 5—6 Din, krave za klobase 3.50—4.75 Din, molzne in breje krave 5.75—7 Din, mlada živina 6—8.75 Din, teleta 11.25—13.75 Din, Transport živine v Italijo. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je odredilo na podlagi čl. 12. mednarodne konvencije za prevoz blaga in v zvezi s čl. 43. uredbe o prevozu potnikov in blaga, da se mora v odpravljalni postaji plačati naprej do nammebne postaje voznina za vse poši-ljatve žive živine, ki so namenjene za Italijo. Izvoz živine v Avstrijo, Z Dunaja poročajo, da je ukinjena prepoved uvoza živine v Avstrijo iz okrajev; Kranj, Radovljica, Kamnik in Ljubljana. RAZNO, g Otvoritev V, Ljubljanskega velesejma se je izvršila zelo svečano. Predsednik velesejma g. Fran B o n a č je v otvoritvenem govoru poudarjal težko stanje slovenskega narodnega gospodarstva in pozival vlado in pa druge javne činitelje, da na) pomnijo, da zavisi od srečnega izida bo|a, ki ga bojuje slovensko gospodarstvo danes, gospodarski obstoj ene najlepših pokrapn naše države. Posebej je g. Bonač poudaril važnost kmetijske razstave na velesejma, Minister dr. Kraja je v nagovoru poudarjal, da je Slovenj najjačja kulturna postojanka naše države in igra tudi glavno vlogo na gospodarske« polju, — Otvoritve so se udeležili številni zastopniki. Naj omenimo le zastopnike tujih držav: Češkoslovaške, Italije, Francije, Avstrije, Anglije, Portugalske; veliki župan Baltič, generala Trifkovič in Zivkovic, poslanca S m o d e j in Sernec, predsednik O g r i n , predsednik trgov, gre-mijev J e 1 a č i n in mnogo višjih uradnikov. — g Število razstavljaicev na letošnjem velesejmu. V. ljubljanski velesejem bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 422 tvrdk, iz Hrvatske 54, iz Srbije 14, iz Avstrije 21, Čchoslovaške 37, Francije 6, Italije 23, Nemčije 30, Rusije 1, Švice 5, Amerike 13, Anglije 7, skupaj toraj 653 tvrdk, od teh 143 iz inozemstva. g Savinjčane opozarjamo, da nalagajo svoj odvišen denar oziroma svoje hmelj-ske izkupičke le pri naših kmetskih posojilnicah. Kdor naloži svoj denar v Celju, naj ga naloži Ie pri Ljudski posojilnici v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije. Ljudska posojilnica v Celju je največji kmetski zadružni denarni zavod. Kmetje držite se le svojih denarnih zavodov, kjer imate najvarneje naložen denar! g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne lcitacije: Dne 7, septembra t. 1. pri komandi vojnega okrožja v Mariboru glede dobave 120.000 kg sena in 60.000 kg slame. — Dne 9. septembra t. 1. pri intea-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo 150.000 kg sena in 80.000 kg slame. — Dne 19, septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave jermenov in usnja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobavs risalnega materiala in glede dobave razne šamotne opeke. — Dne 21. deccmbra t. I. pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov. Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. I. jugoslovanska Udelo-vainlca slovenskih, nem-Jkih in kromatlčnlh harmoniK za katera Jamčimo 2 leti. Proti plačilu tudi zame-nlamo nov« za star« harmonike. Popravljamo točno In solidno. Hale popravila M Izvrže takoj. Og e]te In prepričajte s« v Ljubllt.nl na VELEtEJMU, v paviljonu G. it. 392. Ob (asu velesejma bomo cene kar mogoče znižali. FRANC KUCLEH, Izdelovalelj harmonik postaja Drenov cjrlč pri Vrhniki. Slovenija. ŽrJfintlil Kf tU z vei;le'no prakso, speciali-U«jUICIJOIJ gl, sta za rezanje bukovine, se »prejme; istotam se odda mesto LESNEMU MANI-PULANTU z dobro, večletno prakso, - Ponudbe »a lesno izvozno dražbo DOLENC-HUDOVERNIK -JAVORNIK, Ljubljana, Beethovnova 6. 5466 liiiiiioir LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica St. 5. Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupu BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT •o ŠERP. _ Postrežba solidna ter nizke eene. Popolna oprema za neveste. Higijenska razstava na Obleka. Ob priliki velesejma lansko leto se je priredila tudi higienska (zdravstvena) razstava, ki je pokazala, da je tak način higienske propagande zelo uspešen. Pozdravljati je zato misel, da se bo letos higienska razstava zopet vršila in to v povečanem obsegu. Cela prireditev je jako okusno zamišljena, še več kot to, pa je dejstvo, da bo gotovo radi obilice razstavnega gradiva in njegove kakovosti ter načina razvrstitve po uspehu nadkriljeva-la lansko. Razstava je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah zdravilstva. Ustroj človeškega telesa nam kaže anatomski in histološki oddelek s številnimi slikami, modeli in preparati. Natančnejši ustroj posameznih delov telesa pa bo videti po drobnogledih. Nov svet se odpre našim očem, zanimiv svet poln čudes. Matere, ki se zanimajo za prospeh svojega otroka in dojenčka, se bodo mogle poučiti v oddelku za higieno dojenčka in malega deteta. Videti bodo tudi tukaj razne slike in modeli, dalje vzorci higienske in nehigienske otroške sobice in to v razkošni pa tudi v skromni opremi. Eden najvažnejših je protialkoholni oddelek, ki skuša uplivati z raznimi številčnimi podatki s preparati delov telesa, ki so poškodovani po uživanju alkohola, vzgojno na mladino kot tudi na odrastle. Tam bodo razstavljene slike s podatki, ki bodo osvetljevali škode alkoholizma. Modeli kažejo hranilno vrednost opojnih pijač v primeri z drugimi hranili. iSkrbi za svoje telo«', je geslo oddelka za osebno higieno. Razstavno gradivo so tu lepe slike, da vsak uvidi, da je negovanje in utrjevanje telesa v današnji težki dobi nujna potreba. V oddelku za spolne bolezni, ki je na- fneščen v posebnem oddelku sredi pavi-jona, bomo videli vso grozoto teh bolezni, uničene telesne dele, ogromno škodo v socialnem pogledu. Ogled tega oddelka je ^dovoljen samo odrastlim. Oddelek za ženske bolezni je tudi nameščen v posebni koji, v katero je dovoljen vstop samo odrastlim. Ta oddelek je že lansko leto vzbujal veliko zanimanje, še bolj pa bo to letos, ker je gradivo obširnejše. Naše gospodinje bi se morale dalje časa ustaviti v oddelku za živila. V jako lepih nazornih modelih je natančno razložena hranilna vrednost različnih živil glede na to, koliko vsebujejo beljakovin, maščob, ogljikovodikov in vode. Oddelek za šolsko higieno, dalje za stanovanjsko in naselbinsko sicer ni obširen, pač pa f« svojem materijalu tembolj zanimiv. Najobširnejši je oddelek za nalezljive bolezni. Iz svetovnih kot tudi naših domačih slik, preparatov, modelov in vzorcev, je mogoče spoznati vse nalezljive bolezni, njih vzroke, potek in obrambo zoper nje. Ravno v boju z nalezljivimi boleznimi jo treba temeljitega pouka, zato se bo vsak gotovo dolgo pomudil v tem oddelku. Le-, sena stenska tabla kaže gibanje nalezljivi!.! bolezni v Sloveniji v celem letošnjem letui in v poslednjem tednu. Najlepši pa je oddelek namenjen za boj proti jetiki. Pouk o tej bolezni je najvažnejši in najpotrebnejši, saj umira v naših krajih največ ljudi na tej bolezni. Obiskovalec bo dobil v tem oddelku natančno sliko o nastajanju, razširjanju in zatiranju jetike. Tukaj naj se posebno pouči mladina, ki je tej bolezni prav posebno podvržena. Bolniki pa naj dobe tudi primeren pouk, da bodo varovali druge pred to boleznijo in sebi podaljšali življenje. Velikega pomena je to, da se vrši higienska razstava istočasno z velesejmom. Ve« like množice obiskovalcev, ki jih privabil naša največja gospodarska institucija —-» Ljubljanski velesejem — si bodo moglel ogledati tudi to razstavo. Načela higiene, ki bi se bil sicer razširila na manjše število! ljudi, bodo mogla tako prodreti med širšo' plasti ljudstva, kar je gotovo namen razstave. Z veseljem pa je pozdravljati odločitev! merodajnih činiteljev, ki so odredili, da sel razstava po velesejmu ne bo zatvorila, pač! pa bo ostala stalna kot ^Higienski muzej«. Mi želimo higienski razstava popoln uspehi velesejmu. Krilo s položenimi gubami in dolgai (srajčna bluza. (Glej sliko!) Ta sestava krila in bluze je posebno primerna za dekleta. Za krilo je treba 1 m 70 cm modnega! volnenega blaga, najtrpežnejši je ševijot, ki naj bo 1 m 20 cm širok. To sta potem dve: poli, zadaj sešiti Globlje (širše) gube se lahko napravijo doma. Točno je treba premeriti gube zgoraj in spodaj, jih speti (sheftati) in zlikati z mokro likalno cunjo. Za zelo drobne gubice (plisirano) pa so vt mestu posebne trgovine s posebnimi pripravami, ki to narede. — Če delaš krilat doma, ne pozabi na narobni strani prešiti; celo širino krila, tako da prišiješ vsake* gubo, s trakom (ob boku in nekoliko nižje), ki drži gube gladko skupaj, da se krilo: preveč ne odpira in pri hoji preveč nel opleta. Zapenja se krilo zadaj, pokrito z gubo. V pasu obšij gube s širokim trakom, v katerega tudi lahko vpelješ elastiko. Zaf; manjša nedorasla dekleta lahko h krilili prišiješ modrček, da jim ne leze izpod bluze. Modrček se, kakor krilo, zapenja zadaj1.! Spodaj lahko zarobiš krilo s klotom, če sq ti zdi, da bi žnora, ki je bolj debela, ovi-j rala pri polaganju gub. Za dolgo bluzo, ki sega do bokov, je' treba 2 m 25 cm pralnega ali volnenega« blaga, ki je 80 cm široko, primerno dol-j žino svilenega, poljubno širokega in bar-, vanega traku, kos vezenega vstavka zal vestico in 6 gumbov. Bulza je prikrojen® Iz sprednjega in zadnjega dela ln se oblači čez glavo. V prednjem delu se prereže od vratu navzdol, kolikor je treba, da se lahko oblači. Ovratnik je navaden, rokavi dolgi z manšetami, ki se zapenjajo z gumbi. Na prednjem delu je na vsaki strani, nekako štiri prste od spodnjega roba, žepek (le za okras), ki je zapet i gumbom. Dva gumba držita tudi vogala sprednjega dela pri ovratniku, izpod katerega prihajata konca svilnatega traku za pentljo na prsih. Zdravje. Meta iu melisa. Iz jarkov njiv in travnikov nas kliče navadna ali konjska meta, ki ni povsod v navadi za čaj, je pa porabna za kopel, ki vzame trudnost iz nog in telesa, vzame koži tudi hudi duh po potu in maščobi. Dobra je tudi za izpiranje ust in za obkladke. Žlahtna meta nam pravi s svojim prijetnim vonjem, da je pomočnica v mnogih boleznih. Za maternične bolezni jo vživajo žene rade na jajcu, za omotico jo jemljejo na vinu, za bodeč devajo ob-klatke iz zelene, sveže ali pa zmočijo posušeno z jabolčnim kisom. Metin čaj, posebno od črne mete, pomaga za vodenico, za zaprtje vode, za zlatenico, opešane živce, želodec, udnico, glavobol, bruhanje. V praških za zobe je po par kapljic metine tinkture, pa tudi sam čaj je dober za izpiranje bolnih zob in grla. Tinktura poprove mete pomaga za želodčne in maternične krče. Treba bi bilo, da bi se posebno ženska srednjih let, kaj bolj zanimala za meto, ki jim raste vendar pred očmi, pa se le sliši tolikrat pri rožaricah vprašanje iz ust kmečkih žena: i Kaj je to?<: Ali: »Kakšna pa je ta meta?« Na Dolenjskem natresajo zelene mete na testo za potice, kar je zdravo in okusno. Španska meta ali plavtica raste po vrlih, pomaga za glavobol in gliste. Vrtnarstvo. Motovileč. Dokler ne cveto še rože, V čislih so pri nas vijolice — je pel veliki Prešeren, liavnotako lahko rečemo o moto-yilcu. Dokler imamo drugih solat na izbero, se ne menimo za motovileč. A pride zima in zgodnja pomlad takrat zraste motovilčeva veljava. Motovileč prezimi na prostem. Sejemo ga koncem avgusta na pripravljeno vrtno gredico. Pri setvi namešamo med seme drobnega peska ,mivke zato, da setev ne bo pregosta. Nabiramo ga pozno v jeseni, celo zimo in zgodaj pomladi. Glede zemlje ni posebno izbirčen, raste v vsaki zemlji, a v dobri rahli je bolj nežen in sočnat. Za zimsko uporabo ga pokrijemo z listjem, še bolje je s smrekovimi vejami, zato, da pri odkidavanju snega ne ranimo nežnih listov. Najbolj priporočljive so tri Vrste in sicer ruski, laški in holandski. Dobro in poceni M kupuje v manufakturni trgovini It * E. SKABERNE « LJablluu, Mestni trg 10. n Orlovska prireditev v Petrovčah pri Celju. Dne 8. septembra t. 1. se vrši v Pe-trovčah pri Celju velika orlovska prireditev celjske in žalske srenje. Polovična vožnja na vseh progah drž. žel. direkcija v Ljubljani je zaprošena. Izkaznice se dobe v Celju v tajništvu SLS po 1 Din. Plakati na odseke so razposlani. Vabimo vse, da se udeleže te naše prireditve! NoTa Štifta pri Ribniri. Na Mali Šmaren se vrši pri Novi Štifti fantovski tabor za ribniško de-kanijo, na katerem bodo govori nalašč za fante in samo za fante. Med drugimi govori tudi znani govornik Fr. Ter se glav. Med govori igra godba od Nove Štifte. Prepričani smo, da se boste fantje t. velikim veseljem udeležili tega prvega fantov-i sl;ega tabora. Torej: Na veselo svidenje! | n Šentpctcrska orlovska srenja v Ljubljani ! priredi v nedeljo dne 6. septembra 1925 v D. M. v i Polju prvo javno telovadbo po sledečem sporedu: ob 1. uri zbirališče pri išentpeterski piosveti«, ob 1. uri odhod, ob pol 2 spreejm na Studencu pri g. Kmetieu, nato sprevod čez Studenec v D. M. Polje na telovadišče; točno ob pol 4 popoldne telovadni nastop na travniku za župniščem. Poleg članov in članic nastopi tudi naraščaj. Nastopi tudi šentpeterska tekmovalna vrsta. Po telovadbi je prosta zabava pri Društvenem domu. Pri celi prireditvi sodeluje domača godba. Ljubljančanom in okoličanom su nudi Ia dan krasen izlet v D. M. v Polje. Narodne noše so nam nad vse dobro do-le. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vabljeni so vsi od bi f zn in daleč. Bog živil n Obrtna zveza v Tržiču neznanja staršem in mojstrom, da prevzema posredovanje dela za vajence in pomočnike. Starši posebno delavskih in kmetskih slojev, kateri želijo dati svojoga sina učiti rokodelstva in ne najdejo primernega mojstra, naj se prijavijo pri tajniku obrtne zveze g. I. Valjavcu, kroj. mojstru v Tržiču. Havnotako prosimo vse mojstre, kateri potrebujejo vajenca ali pomočnika, da se obrnejo na zgoraj omenjeni naslov. Posredovanje se vrši sporazumno z obrlno zvezo v Ljubljani Obrtna zveza je pripravljena redevolje in brezplačno dajati tozadevna pojasnila. n Slavnostna otvoritev »Doma na Krvavcu« SPD se vrši v nedeljo dne 6. septembra t. 1. Ob pol 12. uri sv. maša na prostem, po maši slovesno blngoslovljenje Doma. Sodeluje pevski zbor »Čitalnica« in delni salonski orkester iz Kranja, tipografsko pevsko društvo »Grafika« iz Ljubljane ter celokupna godba iz Domžal. Slede slavnostni govori, nato otvoritev in ogled planinskega Doma. Za jed in pijačo bo poskrbljeno v paviljonih na prostem. Nikdo naj ne zamudi pohititi ta dan na 1700 m visoko planino, kumor je lahek pristop in najlepši pogled na vso gorsko verigo, ki obdaja lepo našo Slovenijo. n V Ratečah pri ftkofji Loki uprizorimo 0. in 8. septembra obakrat ob 8 popoldne dramo v šestih slikah: »Za pravdo in srce«. Med odmori pa nastopi prvič domači tamburaški zbor s sviranjem narodnih pesmi. n V Komendi bo v nedeljo, Marijinega imena, 18 sept. slovesna zahvalna božja služba ob 10 za nove bronaste zvonove, razstavljeno na velesej-mu. n Žiri. Srečkanje efektne loterije v korist župne cerkve v Zirih se bo vršilo 19. marca prihodnje leto. n Sestanek članov društva »Slovenskih absolventov kmetijskih šol« se vrši v soboto dne 5. t. m. ob 10 dop. v gostilni pri Novem svetu (Prešernova soba) na Gosposvetski cesti. Razpravljalo se bo o nujnovažnih društvenih zadevali; zlasti o eventualnem razidu društva ter pristopu k društvu Kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Prosimo točne in sigurne udeležbe. Javna zahvala. Vsein, ki so nam pomagali o priliki požara, zlaeti še poeebno darovalcem lesa in požarni hrambi, kl Je b svoio spretnostjo pripomogla, da sam ni zgorela cel« domačija, kličemo I — Fran« Česen, Dol n Vse lante mornarje, ki so služili pri vojni mornarici od 2. in 8. bataljona, vabimo 8. septembra na naš divni Bled, da se malo pomenimo in pove-selimo, ako vam je mogoče priti. Tovariše lllejce pa prosiva za preskrbo čolnov. — Franc .Tania, bivši mor. I. kl, ari., sedaj Hotemože p. Kranju; Matej Galjot, mor. I. kl., ložač, sodaj Sp. Urnik p. Cerklje. n Dolsko. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride v nedeljo 6. septembra popoldne v društveno dvorano pri sv. Heleni, kjer vprizoii tukaj, šnje gasilno društvo dve mičai igri. BBB B ■"■■•B BBBBBBBBBSRBBBBB Orlovski odsek v Borovnici priredi v torek, dne 8. septembra, na Malega Šmarna dan, javno telovadbo na dvorišču Društvenega doma. Po telovadbi prosta zabava z bogatim srečolovom, šaljivo pošto idt. Začetek popoldne po litanijah. Vabimo vse okoliške odseke in prijatelje orlovstva k obilni udeležbi. C CiBH B BBE3B1QD 3 B BBJB9 BEEn ^USrŽin Podpisani izjavljam, da nisem p'ač-OVKlEIcJ. nik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Rezika Kožlakar, in svarim vsakogar, ki bi ji posodil. — Ant. Kožlakar, Buč pri Tuhinju. Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg št. 18 — že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitlin odjemalcem, da Se zaradi prodaje hiše PRESELI koncem avgusta t. 1. v novo urejene prostore ulica 5 prejšnja trgovina Anton Krejči, vogal Zvezde Tem povodom sc tvrdka vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvorstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svilo i bombaža za vsa ročna dela. - D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih roč. del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd. Predtiskarija ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Pred-tiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd. Del tvrdke ostane do konca t, I. še ▼ starem prostoru na Mestnem trgu 16. Ustanovljeno leta 1887. Velespoštovanjem r F. Meriti mL L. Min i St. 'najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Lfufoljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Hajboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne del* in oprema Dr. Ivan Pregelj. Božji mlini. »Torej,« je dejal vedro otrok, »kaj je treba torej drugega, kakor da počakate do smrti, pa jo boste videli, ln tudi Vašo ženo boste videli.« V umetniku ec je nenadno odprla težka srčna rana. Od bolesti je zaškripal z zobmi. Zaradi otroka pa se je koj pomiril. »Praviš, da jo bom videl,« je dejal. »Po smrti! Glej, mali, pa se jočeš zaradi mene, ker nočem živeti in bi že rad našel smrt.« >Gospod,« je vzkliknil deček otroško, »saj ne vidite; kako boste našli smrt? Ona pač, ona Vas bo Že našla, kadar bo sama hotela. Kaj takega pa misliti, kar Vi mislite, je greh. Ali še ne veste tega, Jjtibi gospod?« »Srečni otrok!« je vzdihnil umetnik. — >Greh je,« se je razživel deček, »le verujte mi. Pa še strašen. Največji. Greh proti svetemu Duhu. Ali še zdaj ne razumete, da sem zato moral jokati? Povejte, ljubi gospod!« :Srečno dete,« je znova vzdihnil umetnik in pomladil ljubeče nedolžno otrokovo teme. Potem je vprašal: »Edvardi Pa mi zdaj povej, kako da si ti oslepel. »Oh,« je odvrnil nekako zrelo in vsakdanje ne-voijno deček, »ta neroda. Naša dekla me je oblila s stopljenim maslom. Seveda, malo sem bil pa sam kriv, ker sem se pripodil vanjo. Zdaj pa imam.« »Sirotek,« je dejal umetnik, »to so te morali enrašno opeči. Ali je hudo bolelo?« »Je, pa saj sem prestal,« je dejal deček. Tiho je povedal to: »Najbolj hudo je, ker je mama umrla zaradi mene, od žalosti. Zato pa sanjam vsako noč o njej. Pride k meni in se pogovarjava.« »Da se pogovarjata?« »Kakor jaz in Vi zdaj, ljubi gospod. Slrašno |e lepo.« Umetnik ni odgovoril. A tem več je občutil. Nekaj se je bilo kakor zmehčalo v njegovem osrčju. Nekaj sladko bridkega mu je sililo v grlo in prazne očesnice. Bila je prva, težka solza, a goro gorja je odplaknila z duše ... Mali Edvard in slepi slikar sta postala neraz-družena prijatelja. In nekega dne se je čudno posvetilo v umetnikovi duši. Spomnil se je ure, ko je bral, da izdere človekovo oko, ki te je pohujšalo in je i/, teh besed zamislil sliko, ki mu je ustvarila bogastvo in slavo. Ko pa je še mislil, je spoznal, kaj je storil, ko je zatajil pravi smisel slike — Kristusa — Boga... In tudi rajne matere se je spomnil. Zakaj v njegovi duši se je danilo... Bila je to njegova druga krivda. Bog, mati in on so vedeli zanjo... V. Slepi vidijo ... Vročega poletnega dne je bilo videti, kako gresta urno, ne da bi se kaj ozirala na živo množico sprehajajočih se ljudi, dva moža po ulici, ki zavije iz mesta proti bolniškim paviljonom. Eden je bil po-svetnjak, v vsakem koraku dostojanstveno gosposki, drugi preprost menih, starček s sivimi lasmi in rjavim slamnikom. Marsikdo se je ozrl strmeč za čudno dvojico. Ko sta prispela muzejski direktor in oče Poniuald do bolnišnice, sta vstopila in se zglasila Pri vratarju. Povprašala sta po slepem umetniku. Povedal jima je za oddelek, kjer so slepi in se obrnil * drugim obiskovalcem. Nevoljno je mrmral direktor: »Tako odgovori, samo da se človeka znebi. To sam vem, kje je paviljon za slepce, saj sem bil že tam. pa je tako, da bova v paviljonu iskala, pa gotovo tam ne bo in bova ves vrt pretaknila in ga še ne bo najti, če slučajno ne zadeneva obenj. Nimajo obstanka taki mladi ljudje. Četudi naju pričakuje, le verujte mi, oče Romuald, da bo tako. Pa ta vratar, ta nevljudni človek I Jaz bi jih naučil olike, te telebane.« »Potrpiva, bova že našla,« je odvrnil pohlevno oče Romuald. Stopila sta v oddelek za slepe, potrkala na vrata pri slikarjevi sobi in jo res našla prazno. . »Ali nisem vedel?« je dejal direktor. Prišla je mimo usmiljenka in dejala ponižno: »Gospod je gotovo na vrtu pri čebelnjaku. Tam je najrajši.« »Hvala, sestra,« je dejal ravnatelj. Oče Romuald pa je vprašal redovnico: »Častita sestra, ali bi pove-vedali, kako mu je?« Sestra se je nekam začudila, kakor da ne razume, kaj hoče redovnik vedeti. Potem je rekla: »Kako mu je? Slep je vendar, nesrečnež. Pa saj si je sam kriv in najnesrečnejši ni med našimi slepci. Bogat je, drugi pa so siromaki, da se Bogu usmili.« »Vem,« je odvrnil redovnik, »pa sem vprašal, kako se počuti, kako prenaša svoje gorje, ali je vdan v božjo voljo, ali me razumete, častita?« »Seveda razumem,« je odvrnila redovnica z medlim nasmehom. »Zdaj je miren. Sprva je pa obupaval in paziti smo morali nanj, da si ni zopet segel po življenju. Veste, pa to se nam večkrat zgodi in smo navajeni. Zlasti gosposki ljudje so tako oagljivi. Kmetiški in delavski niso.« Seslro so poklicali nekam, direktor in redovnik sta šla svojo pot. Šla sla po peščenih polili mimo senčnih nasadov in klopi, kjer so posedali vse starosti bolniki v svojih ohlapnih bolniških plaščih in copatah. Povprašati sta morala za čebelnjak, preden sta ga zagledala. Tedaj pa sta videla že od daleč moža, ki sta ga iskala. Z malim Edvardom je sedel ob čebelah. Oba sta se družno učila brati iz luknjaste pisave za slepce. Ljubko se je otrok naslanjal na moža, sloneč mu na kolenu. Bila je ganljiva slika, kakor da uči oče sina. Direktor in oče Romuaid sta nehote obstala. Cula sta, kako je bral zdaj umetnik, zdaj otrok: »In ko je Jezus od ondod šel, sta dva slepca za njim šla, sta vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju...« »In Jezus jima reče: Verujta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: »Verujeva, Gospod!« »Tedaj se je njunih oči dotaknil rekoč: Po vajini veri se vama zgodi.« Silno ganotje je obšlo očeta Romualda. Lastna slika mu je oživela v spomin. »Ko bi sveta Mati to videla,« je dejal sam zase. »Stopiva bliže,« je rekel direktor. Mali Edvard je prestal brati in se ozrl v smer, odkoder je čul stopinje. »Ljubi gospod,« je dejal, »nekdo naju išče. To je gotovo gospod direktor.« Slikar se je dvignil. »Dva sta,« je vedel otrok, »drugi je gotovo tisti menih, ki slika. Njegove sandale slišim.« Tedaj pa sta stala pred slepima že oba obiskovalca in pozdravila glasno. Z bridki mnasmehom se je poklonil slepi umetnik. Rahla rdečica mu je zalila lice. »Oče Romuald,« je dejal, »vesel sem, da vas poznam; hvala Vam za obisk. Ne veste, kako mi je to všeč.« »O, gospod umetnik,« je vzkliknil toplo redovnik. Ganotje mu je vzelo besedo. Lep stasit je stal pred njim mlad človek, ki mu je bilo gorje že gosto pobelilo brado in lase. Dvoje sinjih, narejenih oči iz stekla je srepo gledalo iz njegovih očesnic. Vsako toliko časa je zadehtela možu žilica ob senceh. »Zadnja njegova nečimurnost,« je pomislil z bridkim usmiljenjem oče Romuald Razno. Koliko cigaret se pokadi na svetu. Največ jih pokadijo Amerikanci. Na vsakega jih pride na leto 628, pa moramo pomisliti, da so všteti tu tudi otroci in ženske, ki večinoma ne kadijo. Nato pridejo Nemci s 599 cigaretami in Belgijci s 513. Potem v dolgi razdalji Italijani z 284 in Francozi z 249 cigarctami. — Najmanj kadijo cigaret na Švedskem, 184 na osebo na leto. Psi demonstrirajo. V mestu Brcslau na Nemškem so vpeljali zelo visok davek na pse. Nato so pripeljali lastniki 5000 psov no vrvicah pred mestno hišo v znak protesta proti previsoko odmerjenem davku, in so marširali z njimi mimo. Na vratu so nosili psi lepake z zbadljivimi opombami na modrost mestnih očetov. Na veliko veselje pričujočega občinstva so začeli vsi psi naenkrat lajati. Prijetnosti življenja r Alriki. Žena angleškega uradnika v Afriki je vadila na igrišču neko igro, pa dva psa sta bila pri njej. Naenkrat skoči na igrišče leopard in sc takoj loti psov. Brez orožja jima hrabra ženska takoj na pomoč, a tedaj napade leopard tudi njo. Šele hitra pomoč drugih igravcev jo je rešila. Srečni nočni čuvaj. V angleškem mestu Leice-ster je bil nočni čuva) Saddington, reven kot cerkvena miš. Bral je v časopisu, da se iščejo dediči po nekem v Avstraliji umrlem Saddingtonu. Jel jc vprašat in jc zvedel, da je to njegov stric in da je on edini njegov sorodnik in torej tudi edini dedič. Podedoval )e v našem denarju 13 milijonov 750.000 Din ali 55 milijonov kron. Odkritosrčni kralf. Podelitev bronaste hrab-rostne kolajne velja v Italiji za največje odlikovanje. Na predlog vojnih udeležencev so ob priliki 251etnicc kraljevega vladanja podelila italijanska vlada tako kolajno tudi kralju. Kralj je pa odlikovanje odklonil in je rekel, da ga ne zasluži. Procesija v Berlinu. Od Lutrovih dni do danes ni bilo v Berlinu katoliške procesije. Letos ob Svetem Rešnjem Telesu je pa šla in nihče sc ni niti najmanje obregnil nanjo. Berlin je štirimilijonsko večinoma protestantsko mesto, občino imajo v rokah socialisti. Ob zelo zglednem obnašanju berlinskega prebivalstva na) bi se učili naši suroveil, ki jim ni nobena stvaff Svet* ' M imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri a7& E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10. Posestvo naprodaj. v ka-. : bil pred nekaj leti mlin, dalje hlev in kozolec, njive, travnik in gozd, SE PRODA okoli 10. septembra. - Več se poizve pri Jožefa KOSU, Spodnje Tepe Pri farnl cerkvi Čemšeniku, G180>bU u(jod, za Jevljar. ali krojača, za 3U tiso« Din naprodaj. Veg v trgov. Verbole, Medija-fzlake, Polhove kože~ ln vse vrste divjačine KUPUJE -»C L, ROT, krznar LJUBLJANA, GradiSče štev. 7. .......................... Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu-lakturnega blaga, galanterije in usnja po globoko znižanih cenah. — Nc zamudite ugodne prilikel »Danica« - Majzelj & Rajšelj LJUBLJANA — Turjaški trg Stev. 1, Naiccfiefšc strešno hrMfcf ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu pudijo v poljubni množini, tako] dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) ln »s««« ssIcIfro opelco Na željo se pošlje takoj popis In ponudba! laipnra krojaško obrt sprejme takoj PCIjGlIOa Ant. Vrhovec, krojač, Dravlje 60. IVARIH. 5 m iu Izgini, zaman se (rodiš! Še danes zaplešem s to dražestno gospodično kljub svojim krčnim žilam, zakaj jaz nosim \\W\MX Obveza ANTIVARIX je patentovana, zdravniška iznajdba in jamstvo vsem, ki trpe na krčnih žilah in so zaradi tega ogroženi po opasnih posledicah: nenadni smrti, bolečinah, vnetju žil, ekcemih, gnojenjih, čirih itd. Takojšnja delazmožnost zajamčena. Ležanje v postelji nepotrebno. Naročite 3i takoj ANTIVARIX. Priti je osebno in se oglasiti v trgovini ge. n. BartBove, spec. pari. v Ljubljani, Stritarjeva ulica (nasproti magistrata) Naznanilo. dr. IGO ŠILAR naznanja vljudno, da je s 1, septembrom t. 1. odprl v KRANJU, »hotel Stara pošta« svojo odvetniško pisarno, Manufaktura A. KRISPER LJUBLJANA — Rožna ulica Stev. 19 — tovarna 3SF- VATE In KOVTROV -fBC razpošilja po po pošti po povzetju ŠIVANE ODEJE po 190, 220, 240 in 280 dinarjev. 5604 tesanih, 2-50 m dolgih, 15X15, iz hrastovega ali kostanjevega lesa, rabi športni klub »Trata« za napravo ograje športnega prostora. - Ponudbe na: Janko GajSek, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2, 200 stebrov Posetniki velesejma! Oglejte si veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev, orodja in strojev za rokodelce ter vsega v železnlnsko stroko spadajočega blaga pri SCHNEIDER & VEROVŠEK Dunajska cesta Stev. 16. Nizke cene* Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kronf Najpopolnejši STOEIVER šivalni stroji u Mrilie, kroi»f« in Cevljarie Ur i« ▼s&k dom. Pr«d«n ei nabavit« •troj, ojllsit« «1 to izrednoit pri tvrdkl L, Baraga, Ljubljana Solenbnrg. nt. 6/1. Brezplačen pouk, 15 letno fametvo. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine (e brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebclitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 'os Če potrebujete elektromotorje ali če hočete izgraditi električne centrale, obračajte se na: o zastopstvo za Sloveniio jj () Selenburg-ova uL 7 {) 0 Poset inženirja je brezplačno na () 0 razpolago. A jg^. rimi vseli vrst, suhe gobe, ritUL repno seme, kumno, šm mravljinčna jajca in druge pri- ■ iw delke kupuje Sever & Komp. Ljubljana. Ceno sporočamo na zahtevo. Za jesensko sezijo nudi tvrdka F. in I. Goričar, »Pri Ivanke« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 veliko izbiro novega blaga, kakor: sukno za močite obleke in površnike, velour in pliS za damske plašče, volneno za kostume, razne barhente v krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko-tenino že od 10 Din naprej. Ravnokar doSle svilene rute in šerpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih jopic za moške, ženske in otroke. Izgotov-ljeno moško in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroške (pri nas vedno najlepše narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 29, ker le tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer sc prodaja rajše z marjšim pa gostejšim dobičkom. Gonilna jermena~ prvovrstne in neprekosljive trpeiuosti ter pnma VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konktirečni ceni tvrdka CADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska ni. 35. — Zahtevajte cenik in vzorce! PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi specerijsko blago in železnino pri R. Rutnerja nasl., Vrhnika Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust. - Postrežba točna in solidna. Kupujejo se suhe gobe vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kumno, janež, fižol itd. — Trg. iirma: J. KUSLAN, trg. z dežel, pridelki, Kranj, Gorenj. m ID jji ID ni IVRI1 JR}( in sin LJUBLJANA, Gosposvetska cesta St. 2. Najboljši šivalni stroji in pletilnl strofi. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev, - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »Diirkopp«, »Styria«, »Waffenrad« ln »Kaysere. m in m lil m NalboUU »volni »troj Je edino Josip Pelellnc-a znamke Orilzner ln Adler za rodbino, obrt ln Industrijo r.Jlltalfana bta Priltrmngl spomenika, ob vodi Pouk v vezenju breiplatea. VeCletna garancija. Delavnica to popravila Ha veliko Telefon 913 Na malo Prodam posestvo na katerem se redi dvoje govedi. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Zraven hišo obširen sadonosnt vrt, dve njivi in gozd. Cena nizka. Kje, pove Ivan 1'intar. Mošnje št. 33, p. Radovljica. PnllmVP in kože kupuje skozi celo leto rUlIlUVC D. Zdravič. Ljubljana, Fiorjanska •). 29. avgust — 8. septemb. 1925 Pod pokrovileljitvom Nj. Vel. Kralja V. LJUBLJANSKI NA.JSTAUKJ8A IN' NAJBOLJ OBISKANA GOSPODAHSKA ItAZSTAVA JUGOSLAVIJI' OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV. Nn Ljubljanskem vclesejinii razstavijo hanin prvorstua podjetja. — Kvaliteta blnca priznan" najboljša, rune broz konkurenčne. Obiskovalci imajo 5(l"/i pop nn železnicah. Legitimacija. ki stane Sli Din, nn dobi: v liankuh in druicili denarnih zavodih, pri Aloina f'oinpany, Tourist-Office in objavljenih razprodajalcih na deželi. Obodna ln cona prilika za oblak sveiovno-anamJi prlrodnth lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja.) Tehnično novosti. - ŠPORTNA RAZSTAVA. HIOIJENSKA RAZSTAVA - RAZSTAVA PLEMENSKE »IVINE. Samo L|ubl|anskl velesejm Vas bo popolnoma zadovoljil! :-: Stanovan|a preskrblraja. Odeje llanelaste trpežne-tlger r>5 I>ln, močne rožnate 110 Din, fine angleške karo 100 Din, krasne ,Jacquard' vzorčaste 110 D, močne šivane kumbrik odejo 170 Din, rdeče 195 Din. klotaslo z inolino podlago 21)5 Din, klotastos klotasto podlago 225 D, močne konjske odeje 141) bin. bolj fine 208Din, f lanel čaršaveft 69 D razpošilja veletrgovina H. Sterineeki, Celje, št. 19, Ilnstr. cenik s čez 1000 slikami se pošlje vsnkemu zastonj, vzorci od snknn, kam« garna ln razno nmnnf. robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi nakupu prim. povrnitev vožnje. Kar no ugaja in ni odrezano. se zamenja ali vrno denar. Noročila čez 500 D. poštnine prosto. — — — Trgovci engross cene. mi Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka v lastni palači (vis 4 vis hotela »Union"). Telefon št. 57 in 470. Račun poStnege čekovnega urada za Slovenijo it. 11.945 Račun postnega čekovnega urada v Zagrebu št. 39.080 Podružnice: Celje, Djnkovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad. K ©0,000.000-—, vloge nad K 600,000.000—- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge oa tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogon Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin, av Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "■B Izdajatelj: r Dr. Frane Kulorea. Urednik: Frane Zabrot, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čef.