IJU ZZJ M RA VI: AT E L J L J Uf ft. 113 (C. c. j'^ro"; i « 7 T J U posta) 13. mala 1927. peMdelfka. N«roćaia*t sa 1 mate« L i-i celo Uto L 75—-, ▼ iaoccmstvo mcaotea HO sto«. — Oglamiaa z« 1 nun pro«tort ia obrta« oglasa L 1.—, i 130, oglas« denarnih uvodov L Jttio^kn prvi ilfioi L itevilka M etni Letnik Lil Mitttni polom m Poljskem Včeraj amo javili, da se je praznovala te dni prva obletnica prevrata marfcala Pilsudske-gpa na Poljskem. Minister za notranje zadeve Slawoj Sklad-kowski je razposlal vsem «voj-vodom» (prefektom) okrožnico, v kateri jih poziva, naj delujejo na to. da poljska javnost po-gabi na medsebojna nasprotja. Poljski narod naj se spominja tega dne vseh žrtev, ki so padle za domovino. Minister Skladkowski je ena izmed najmočnejših oeeb novega režima maršala Pilsudskega. V enem letu je znal utrditi sedanji režim v vsakem oziru. Ko je maršal Pil sudski uprizoril pred enim letom svoj prevrat, pa tudi še dolgo pozneje, je imel na svoji strani samo armado, medtem ko je prevzel upravo, kakršna je bila pod vlado g. VVi-tosa, ki jo je strmoglavil. S sistematičnim odstavljanjem Številnih prejšnjih vojvodov (prefekt ov) in imenovanjem novih pa je notranji minister ustvaril novo zanesljivo birokracijo, na katero se maršal Pilsudski lahko oslanja sedaj kakor na armado. . 7 Ce je s tega stališča novi režam na Poljskem po enem letu svojega obstoja vsestranski u-tr j en, stoji pa v političnem pogledu stvar precej drugače. Preti vsem pričakovanjem maršal Pilsudski pove Je:n svojo revolucije parlamenta ni razpustil, temveč se je odločil, da, ga pusti prt življenju do poteku zakonodajne dobe. Ta doba poteče na ravne leto?; v novembru, kajti sedanji parlament je bil izvoljen 5. novembra 1922. m se je nastal prvič 28. novemora istega leta. Zakonodajna doba traja po poljski ustavi pet let, računajoč od dneva, ko je novoizvoljeni parlament imel prvo sejo. , Ob obletnici svojega prevrata mora torej misliti maršal Pil-»udsaki predvsem na nove volitve. In v tem pogledu se čuti mnogo manj sigurnega nego z ozirom na svoj vojaški ni u-nravni položaj. To prihaja do izraza v predlogih, naj bi se življenje sedanjega parlamenta podaljšalo za eno leto, tako da bi imela vlada čas, da temeljito pripravi svojo, zmago. Toda poljska ustava ne vsebuje nobene določbe, ki bi predvidevala podaljšanja zakonodajne dobe Ce bi se torej hotela vlada zateči k temu ukrepu, bi morala staviti parlamentu predlog o spremembi ustave v tem zim-slu Za vsako spremembo ustave pa je potrebna dvotretjinska večina Izključeno je, da bi jo mo-la dobiti vlada v parlamentu. kateremu se je nar mila s sik> vojaške revolucije. Sedanji poljski volilni red je proporc, sistem, ki je podoben belidjskemu De Hondtovemu a-*temu. Poljska ustava pa, dopolnjuje ta sistem še s takoime-noranimi državnimi listami. Sej m ali poslanska zbornica ttHe 444 poslancev, toda izmed teh se voli le 372. Ostalih <2 odpade na državno listo m se rp7xielijo med posamezne stranko v razmerju s številom glasov ki jih dobijo. proporc se je izvedel pri zadnjih volitvah z vso natančnostjo in rodil se je skrajno pester parlament, ki je skoro popolnoma nesposoben za vladanje d.-žole na. podlagi trajnih smernic. Vse notranje politične neprilika ki so bile posledice te strankarske pestrosti, se pripisujejo sfKiaj proporcu. Zato je pri strankah sredine in desnice splošna zahteva, da se ima sedanji volilni red spremeniti. Krščanski nacionalci, ni demokrati, krščanski socialni. liudska stranka in narodna delavska stranka, t. j. vsa koalicija centra in desnice, na katero se je opirala zadnja W nosova vlada, zahtevajo enoglasno spremembo volilnega reda iz 1 1922. Ena izmed glavnih zahtev omenjenih strank je, da bodi število mandatov po posameznih volilnih okrožjih v razmerju s številom državljanov, ki so se udeležili volitev v 1. 1922. Ker je bila udeležba na zapadu Poljske mnogo večja nego na vzhodu, bi pomenila taka reforma, da bi odpadlo na čisto poljube kraje sorazmerno mnogo več poslancev nego na vzhodne, dele države, kjer so številne narodne manjšine. Ce pa bodo stranke vztrajale pri tei zahtevi, jo lahko izvedejo, kajti listava ne določa ne volilnih o-kroftij, ne števila poslancev. Edino, kar je v ustavi, je določba, da znaša število mandatov v senatu eno četrtino mandatov v sejmu. Radi tega je potrebna za sprejem tega. načrta le navadna večina kakor za vsak drug zakon in s tako večino razpolagajo gori omenjene stranke centra in desnice Glede celotnega Števila poslancev zahteva ljudska stranka, da naj se zniža na 300, narodni demokrati predlagajo 224 sedežev, a krščanski nacionalci vztrajajo pri sedanjem številu poslancev (444), toda eno tretjino naj bi imenovale gospodarske in stanovske skupine. Kar se tiče proporca, zahteva ljudska stranka, da se ima odpraviti ter uvesti enoimensko volilno okrožje. Nacionalni demokrati so tudi proti proporcu, toda v vzhodnih delih države, kjer živijo narodne manjšine, naj bi se ohranil. Krščanski nacionalci pa predlagajo pluralno volilno pravico. Kakor je jasno na prvi pogled, so vsi ti predlogi naperjeni proti strankam levice in narodnim manjšinam. Za tako preuredbo ustave pa je potrebna dvotretjinska večina, kc.t Dnevni red pik** H* primi! zlnta 2f. t. m. bo imel on. Mi RIM, 12. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade v palači Viminale predsednika poslanske zbornice on. Caoer-tana. Imela sta dolg razgovor o zopetnem sklicanju in /programu zasedanja poslanske zbornice. Tekom razgovora je bilo določeno, da se sestane poslanska žarnica dne 25. t. m. in da pride od obeh proračunov (ministrstva za notranje zadeve in finančnega, ministrstva) najprej na vrsto razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Na dnevnem redu prve seje so žrebanja komisij, interpelacije, spremembe raznih dekretov v zakone, razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve ter o proračunu finančnega1 ministrstva Čeprav je zapopadena razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve že v dne^f?1 redu prve vendar P™f šele naslednji dan, to je dne 20. maja na vrsto. Otvoril jo bo predsednik vlade z velikim in važnim govorom, v katerem bo razpravljal ne samo o notranji politiki, ampak tudi sploh o delu, ki ga jc izvršil in katerega nr merava v bodočnosti izvršiti fašizem. Seja bc. posvečena iz- rečeno, in zato je izključeno, da ključno le govoru predsednika bi se mogla izvesti v sedanjem vlade. . cejmu. v katerem razpolaga le- p0 odobritvi proračuna mi 109 poslanci poleg 17 ko- nistrstva za notranje zadeve Di PMedo v Charlestonu Srečno nadaljevanje poleta RIM, 12. Polkovnik De Pine-do se je v zadnjih dneh prepričal, da funkcijonira njegovo novo letalo brezhibno. V nedeljo zjutraj ob 7.55 se je «Santa Maria 11» z lahkoto dvignila z vodne gladine pri Sta t en Islandu, v Lower Bayu, ter je takoj krenila proti glavnemu mestu Massachusetts. Letalo je plulo nad dolgim obrežjem Co-ney < Islanda, pred Brighton Beachom in Mannahattan Bea-chom, ter je preko Long Islanda krenilo proti kontinentu. Ob 9.50 je polkovnik pristal v Bostonskem zalivu, potem ko je preletel 400 kilometrov v samih dveh urah. Letel Je torej s povprečno brzino 200 kilometrov na uro. V Bostonu je De Pinedo sklenil ostati od nedelje popoldne do torka, ko je ob 11. uri odle-tel preko New-Yorka proti Fila-delfiji, kamor je tudi srečno prtspel. Preletel je kakih 550 kilometrov. NEW-YOfcK, 12. (Izv.) Danes ob 6.25. zjutraj jo odletel polkovnik De Pinedo iz Filadelfije proti Charlestonu. CHARLESTON, 12. (Izv.) Danes ob 13.07 je polkovnik De Pinedo srečno, pristal v tukajšnjem pristanišču. Razdalja med Filadelfijo in Charles tonom, ki znaša približno 1000 km, je premagal De Pinedo v 6 uradi in 25 minutah ob povprečni hitrosti 160 km na uro Urcdsiltro In upravniStvo: Trst (S), ulica S. Francesco d'AssUi 20. T C* leion 11-57. Dopisi nai m poiiljajo izključno uredništvu, ogle«, rtkla-csacifc in denar pa upravniltvo. Rokopisi s« ne vračajo. Nefranklrana pisma m ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne »Edinost* Poduredniitvo vGoriol: ulica Giosui Carducci ii. 7, L n. — Telet it 321 Glavni in odgovorni urednik: proi. Filip Peric. Konferenca Hale antante se prične danes v Jahlmovu Važna vprašanja oreide zbornica k razpravi o proračunu finančnega ministrstva Razpravo bo zaključil z daljšim srovororn o finančnem položaju on. Volpi. Tekom razprave se bo priglasil k besedi državni podtajnik v nunustr-stvu za korporacije on. Botuu, VI C£L S mu ni sto v in 81 poslancev narodnih manjšin, torej skoro s polovico vseh poslancev. Reforma bi se mogla izvesti torej le na ta način, da bi parlament dal vladi po blastilo. da sama poskrbi za preuredbo volilnega reda potom naredbe. Taki pred- ____________- logi so se stavili, toda najvpliv- ki, ^ poročal o delovanju lnpo-nejši krogi med pristaši seda- slovanju ministrstva za korpo-njega režima jih odklanjajo. racije ter o organizaciji Korpo- Radi tega se lahko računa, racij skega ^ff^^^z^ da ne pride ne do podaljšanja ki g« je iivedelfaMem. Zbor zakonodajne dobe ne do refor- nic« odide na pečitmee dne 4. t me volilnega reda, temveč da junija. on. se belo volitve vršile letošnjo Danes se V™*™^ on. zimo ali najkasneje v spomladi Mussolmi o predstojeCem p^ Po starec volilnem redu iz leta lamentarnem ^ »kazalo, ali nekaterimi mnustii, davnimi »e je čn^m oziru. 1922. Tedaj se bo pokazalo, «—, -----—- — Tnratiiem režim utrdil tudi v politi- | podtajniki ter z on. Turatijem. Cene in revalutacija lire Rtzpnva o gospodarskem polo-ia^Tna seji predsednikov konfederacij RIM, 12. (Izv.) Danes popol- MmM IMA) W se bo pričel 26. ma)« v Rimu RIM, 12. (Izv.) Pripravljalni odbor 13. mednairodnega poljedelskega kongresa sporoča: Vpisovanja za kongres in za iz- diw> se je vršil v palači Lrttono let v Sardinijo so zaključeno. na)p0vedan.i sestanek pred s eani- Do,19. maja se sprejemajo §e kov konfederacij. Pol<^ prea- prijave «a udeležbo pri drugih sednikov posameznih izletih. Kongres bo otvorjen racij in generalnega tajnika ta- dne 26. maja ob navzočnosti šistovske stranke on. kralja v palači kneza D »rije ^ ^ udeležili sestanka tuaiar- Pamphilyja. Dne 24. maja prič- žavni podtajniki Bottai, &uar- neta poslovati posebna infor- do in Biad. . na5nip„a macijska urada na postaji Ter- Glavni predmet današnjega mini in v sedežu mednarodnega sestanka je tvorila razprava u z r vod a za poljedelstvo, ki bosta gospodarskem položaju v zvezi na razpolago udeležencem kon- | z revalutacijo lire, proauKcij-gresa. skimi stroški m mezdami. Raz , pravo je otvoril on. Turati, kije štetje trgovski* In Industrijskih *to£sl\ na podlagi poročil po- podjetij krajinskih tajnikov o gospodar- RIM, 12. (Izv.) Predsednik &kem položaju in gibanju cen m vlade in minister za, korpora- me«d v posameznih pokrajinan. cije on. Mussolini je predložil Za njim je povzel besedo-on. poslanski zbornici zakonski suardo, ki je istotako, a na poa- predlog, da se spremeni v zakon iagi poročil prefekt^v, porocai dekret, s katerim je bilo dolo- 0 gospodarskem položaju m o čeno splošno štetje trgovskih in padanju cen ter ' industrijskih podjetij. V uteme- mezd v posameznih poKrajman. Ijitvi predloga pravi on. Musso- Za. on. Suardom jeP°ax>caic"^ lini, da je doba 15. let, odkar je 0 ukrepih, ki jih bilo izvedeno poslednje štetje, izdati ministrstvo za naaw w tako dolga, da se ne sme več gospodarstvo, pn čemur 3«; i odlašati z novim štetjem. Štetje razil upanje, da se bo p^ se bo še tekom tega leta po 31. maja v trgovini aeimi- pod nadzorstvom državnega tivna disciplinirana m ene^c centralnega statističnega zavo- na akjcija za nadaljnje znižanj^ da ter pod vodstvom trgovskih Cen. V razpravo so P^^Jf zbornic in občinskih uprav. razni drugi udeleženci, razpra- vo je zaključil generalni taj-Predsednik mednarodnega aero- I nik_ fa6istovse stranke oa ln-navtMnega adrnženja ▼ Rima rat|t ki je povdaril, da zahteva RIM, 12. (Izv.) Včeraj je pri- revalutacija lire ^o^e žrtve spel na španskem aeroplanu iz cd vseh slojev prebivalstva fee-Madrida v Rim predsednik I ja, ki se je pričela ob 16.30, Je mednarodnega aeronavtičnega | bila zaključena ob 19.30. udruženja grof La Vaulx. Predsednik namerava posetiti zrač- . _ ^ ort . nim potom aeroklube raznih dr- RIM, 12. (Izv.) Dne 19., *0. m žav. Danes mu je priredil italt- 21. maja se bo vršil v Rimu pijanski aeroklub svečan obed in vi mednarodni kongres avktor- sprejem. __»kih društev. Zastopniki na tem kongresu bodo razpraivljall pred-Avstrijske zadeve vsem o dobi trajanja avktor- DUNAJ, 12. S kmečko zvezo s kih pravic, katera ee je bil v glavnem dosežen spo- va izenačiti v vseh driavab, in razum glede vstopa v vlaido. o preklicih pridržkov, o katerih Kmetje zahtevajo depolitizacijo so mnoge države podpisale med-uprave in vojske ter zmanjšanje narodni dogovor v Berlinu dne števila uradniiitva*. * 13. novembra 1908. Imendan- papeža Plja XI. RIM, 12. (Izv.) Danes je praznoval papež Pij XI. svoj imendan, h kateremu so mu došle številne brzojavne častitke. Pa-peško osobje in razne katoliške organizacije so mu poklonile krasne cvetlične šopke. Včeraj je čestital papežu k današnjemu njegovemu godu kardinalski zbor, v katerega imenu je imel kardinal Vannutelli kratek go-vor. - Rimski križ RIM, 12. (Izv.) Danes popoldne bi se bilo moralo vršiti v Kolose j u ob navzočnosti kraljice Helene in 10.000 rimskih šolskih otrok slovesno odkritje novega križa. Radi spremenljivega, vremena pa je bila slovesnost preložena na nedoločen čas. _ 0 usodi francoskih letalcev ni nobenih vesti PARIZ, 12. Nič še ni znanega o usodi Nungessera in Colija, ki sta se v nedeljo odpravila v letalu «Oiseau blanc» na direkten polet iz Evrope v Ameriko. Zadnja poročila pravijo, da je v nedeljo divjala nad Atlantskim oceanom strahovita nevihta, ki je bržčas postala usodepolna za oba francoska letalca. Parniki in vojne ladje, ki krožijo po oceanu, niso še našle ni-kokega. sledu o letalu. V zmislu odredbe ameriškega ministrstva za aeronavtiko bo veliki zrakoplov «Los Angeles» zapu stU jutri zjutraj Lake Hurst. Krožil bo ob obalah Atlantskega oceana in iskal Nungessera in Colija. _ Nor viSlnski rekord s hidro-planom NEW-YORK, 12. Aeronavtično ministrstvo sporoča, da je poročnik Carlton Champion dosegel v Hampton Roadsu pri Norfolku v Virginiji nov svetovni višinski rekord za hidro-plape. Dvignil se je 10.170 m visoko. Dosedanji rekord Francoza Demougeota je znašal 9.290 metrov. _ Huda letalska nesreča VARŠAVA, 12. Načelnik poljske aeronavtike major Podov-ski se je smrtno ponesrečil. Padel je z letalom z višine 1500 metrov ter obležal mrtev. na dnevnem redu PRAGA, 12. (Izv.) V tukajšnjih diplomat i čnih krogih sq mnenja, da bo Romunija zahtevala, naj pride y prvi vrsti na dnevni red predstojeće konferenco Male antante italijansko-ogrska pogodba. Čeho-. slovaška ne deli z Roiaunijo teh skrbi, kar dokazuje tudi pred dnevi odpisana trgovinska pogodba med Čehoslovaško in Ogrsko. Sicer pa bo Cehoslovaška delala na to, da pomiri Romunijo. Čeprav Cehoslovaška do sedaj ni mogla skleniti trgovinske pogodbe : Avstrijo, in čeprav se je pričelo da-n«s v Avstriji znova gibanje za priključitev k Nemčiji, bo Ceho-slovaška vseeno poskušala prepričati Romunijo in Jugoslavijo o potrebi gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Romunija bo predlagala, naj vstopi tudi Poljska v Malo an-tanto, čemur sta pa nasprotni Ce-hoslovaška in Jugoslavija. Mala antanta bo na svoji konferenci najbrž sklenila predložiti Madžarski sklepe locarnske pogodbe glede srednje Evrope, kar pa bo Ogrska prav gotovo zavrnila. Nadalje bo konferenca razpravljala o vprašanjih, s katerimi naj bi se zboljšali gospodarski odno-šaji med članicami Male antante, o ukinitvi vojaške kontrole nad Rolgarsko, čemur Jugoslavija najbrž ne bo nasprotovala. BEOGRAD, 12. (Izv.) «Politički Glasnik» prinaša pod naslovom «Ob sestanku Male antante» uvodnik, v katerem se člankar bavi s stališčem Male antante, ki naj ga slednja zavzame glede spora med Italijo in Jugoslavijo. List pravi, da mora biti akcija skupna. Mala antanta je zadnje mesece kazala nekako nesigurnost zlasti kar se tiče Romunije, ki je bila zelo razočarana s svojim paktom z italijo, ker je on. Mussolini takoj za njo sklenil pogodbo z Madžarsko. List naglasa potrebo okrepitve Male antante, ki je najboljša /.aščitnica interesov svojih članic in moćan faktor v Evropi. BEOGRAD, 12. (Izv.) Na sestan ku zunanjih ministrov Male antante se bodo obravnavala slede ča vprašaitjarr~ 1. Splošni evropski položaj in dogodki poslednjega leta. 2. Italija in Mala antanta. 3. Mala antanta in njeno raz merje do Madžarske. 4. Odnošaji Male antante do nje Nora stranka na CehoslovoSkem PRAGA, 12. Te dni so imeli pristaši poslancev Stribrnega in TKnob&vskega, bivših članov narodne socijalistične stranke, kongres. Na kongresu je bilo 712 delegatov iz vse države. Sklenjeno je bilo, da se oenuje samostojna stranka z imenom: Slovanska narodna socialistična. stranka. Itarotolte „Edinost* nih sosedov, kakor Cehoslovaška do Poljske, Romunija do Rusije, tiranski pakt itd. 5. Gospodarsko stanje v srednji Evropi z ozirom na trgovinske pogodbe med nasledstvenimi državar mi. 6. Stališče glede protikomuni-stične akcije, ki sta jo začeli Anglija in Francija. 7. Položaj na Balkanu in Mala antanta. 8. Po.jpka in Nemčija, Poljska in Mala antanta in. Nemčija in Mala antanta, v kolikor se tiče gospodarske politike z ozirom na bodoče trgovinske pogodbe. 9. Vprašanje razorožitve v zvezi s predlogi pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco. 10. Manjšinsko vprašanje, ki stopa vedno bolj v ospredje. M antanta to sovjetska Rusija BUKAREŠT, 12. (Izv.) Današnji jutranji listi prinašajo senzacionalne, a še ne potrjene vesti, da bodo zunanji ministri na konferenci Male antante v Jahimovu razpravljali tudi o priznanju sovjetske Rusije s strani držav Malo antante. Listi presojajo to vprašanje zelo skeptično in naglašajo, da Romunija v sedanjem trenotku na to ne more misliti. Predhodno je treba definitivno razčistiti zadevo Besarabije, ki jo Rusija še vedno dosledno reklamira zase. Pristavljajo pa, da obstoja velika verjetnost, da bosta tako Cehoslovaška kakor Jugoslavija priznali Rusijo in vzpostavili z njo redne diplomatske odnošaje. Romunija za enkrat nima vzroka, da bi se temu priznanju protivila, ki je nasprotno morda še celo ugodno, ker bosta lahko ti dve državi uspešno posredovali v romunsko-ruskem sporu glede Besarabije. BEOGRAD, 12. (Izv.) To vest objavlja tudi današnja «Politika», vendar pa dostavlja, da jo je treba sprejeti z največjo rezervo. Ju$oMa m ČehaslooažKa Podaljšanje zvezne pogodbe BEOGRAD, 12. (Izv.) Kakor se doznava v zunanjem ministrstvu, poteče 23. oktobra zvezna pogodba med Jugoslavijo-in Cehoslovaško. Zato bo zunanji minister Marko-vić po konferenci Male antante odpotoval v Prago, kjer se bo a čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Bene5em dogovoril glede podaljšanja te pogodbe. Tancoska zbornica postopanje proti komunističnim poslancem PARIZ, 12. Na včerajšnji seji je vlada predložila zbornici zahtevo, na j se dovoli sodno postopanje proti četvorici komunističnih poslancev, ki so vodili protimilit aristi čno propagando. Komunisti so stavili proti-predlog, ki ga je pa zbornica odbila s 347 glasovi proti 140. V zmislu izida tega glasovanja je bila nato imenovana posebna komisija, katera bo proučila obtožnico, ki jo je sestavila vlada. Pravosodni minister je podal kratko izjavo, v kateri je nagla-šal, da so komunistični poslanci vodili sramotno propagando proti lastni domovini. Obtoženi poslanci so Doriot, Martey, Duclos in Camamus. Oglasil se je k besedi tudi notranji minister Sarraut, ki je poudarjal, da je vlada dobro poučena o vseh komunističnih načrtih; skrbela bo za strogo izvajanje zakona. Ko se bo v zbornici vršila razprava o tej stvari, bo minister povedal br.ez vsakega pridržka svoje mnenje o delovanju komunistov. Nemčija in Poljska Protest poljske vlade v Berlina BERLIN, 12. Poljski poslanik v Berlinu je sinoči obiskal nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna, pri katerem je protestiral radi govora, ki ga je imel pod kancelar Hergt v Beu-thenu. Hergtov govor je varšavska vlada tolmačila-kot poskus obuditi nemški iredenti-zem v onih krajih Gornje Šlo-zije, ki spadajo sedaj pod Poljsko. Poslanik je naglašal, da taki govori ne morejo koristiti odnosa jem med obema državama in da tudi niso v skladu z ženevskim duhom. Stresemann je obrazložil stališče nemdke vlade ter je izjavil, da se mu poljski protest ne zdi upravičen. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo še danes objavljeno uradno poročilo, frankov po grlu ki bo razrešilo to sporno zadevo. Med tem pa prihaja vest o nekem novem incidentu med Nemčijo in Poljsko. Ministrski ravnatelj Dalmann, ki se je hotel v letalu podati iz Berlina V, Rositten na vzhodnem Pruskem, je moral radi nekega defekta pristati na poljskih tleh. Poljski orožniki so ga aretirali in prepeljali v notranjost države. _____ Mednarodni novinarski kengres na Dunaju DUNAJ, 11. Danes se je pričel tukaj mednarodni novinarski kongres, na katerem je zastopanih 25 držav. Kongres bo tnv-jal tri dni; razpravljal bo o sindikalnih vprašanjih. Zastopnike novinarjev iz tujih držav sta sprejela kancelar mons. Seipel in dunajski župan. Sneg v Črni gori in Hercegovini BEOGRAD, 12. (Izv.) Po vesteh iz Crne gore in Hercegovine je tamkaj zapadel sneg ter zavladal hud mraz. V mnogih krajih sneg še vedno pada. Zanimivo je, da je včeraj nastopil tudi v Beogradu liud mraz. ______ Drobne vesti Globočina morja Vemška križarka «Emden» je v bližini otoka Celebes-a merila glo-bočino morja in ugotovila, da je tam morje 10.430 m globoko. To je doslej najgloblje mesto v morju, ki se je zmerilo. Do sedaj je bilo najbolj globoko mesto pri Filipinskih otokih v Tihem oceanu. Merilo je 9788 m. Dve uri milijarder Neki francoski list je razpisal nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: «Kaj bi napravili, ako bi postali milijardar?* Kot nagrado je določil list, da bo smel zmagovalec uživati skozi dve uri ugodnosti milijardarja t. j. v dveh urah bo moral zapraviti 10.000 frankov, do zadnjega centezima. Z uro v roki bo moral misliti, kaj naj napravi, da izda 10.000 frankov, ker vsota se bo morala zapraviti le za pijačo in jedačo. Zastopnik lista bo sedel poleg zmagovalca in si bo vse zapisoval, kar bo njegov sosed izdal. Vsekakor bo to zelo huda naloga za «milijardarja>», kajti nobeden ne ve, kako težko je pognati v dveh urah 10.000 n. i. Vsled teg-a. od danes* raipruj nima več pravice ne oddajati njega mleko ne za iartx> inkasirati. Ys« pravice »o poverjene An- tonu Podbrščeku. •} Za članke pod tem naslovom odkia-nia uredništvo vsako odgovornost. HAL§ cmasi BERLITMCHGGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzl 23, pouk io pre-599 flflVn^KII N. Borsatti * Figlfo,Tr«t. IrLHIAKnH Corso 47 (lekarna Rovis) E opravlja, prodaja in kupuje zlato. -ri ro po poltenih cenah, ujvori venski. U JI u lift De Jong's holandski, zasluzi rtfillMJ prednost radi njegove prist-n->;li in izborne kakovosti. 580 NA PRODAJ imam ie nekaj pristne?-! medu. Kdor hoče kupiti, nai se ogla«^ ori Jos. Biščak-u, trgovcu v Šmihelu pri L,t. Petru na Kra-siu_ URADNICA, trgovsko naobražena, praktična v knjigovodstvu, išče mesta. Ponudbe pod «vestna» n& tržaško uprav-ništvo. 623 KOBILO domače pasme, 9 let staro, * žrebetom, kobilico, 1 mesec staro, prodam. Bika, 14 mesecev starega, za plenu-, licitiram. Dva voza v dobrem stanju, eno kočijo za konja in štajerski voz prodan.. Stergar Ignacij. Sužid 9. Kobarid. (62*1 MESARSKI pomoćnik, mlajši, izurjen tudi v sekanju se sprejme na deželi. Naslov pri upravništvu. GLY^OL jc edino energično zdravilo proti glavobolu, Šibkosti. malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42.^ 572 Sni S bih« Veliko izbefo dobite v zlatarni POVH ALBERT Via Maziinl 46 — Trst h 613 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN — Via Koma 31 I. n. - TURIN Aparat ZECCHI prepričuje napredovanje KILE r^optojn« spričevalo ugledne beneške gospe: Resnici n« ljubo morjm izjaviti, da ml je aparat, katerega .te mi poslali, v veliko olajgavo mojega življenja, ker mi je " popolnoma preprečil napredovanje kile, kar so drugi pasi >to-rili v nasprotnem smislu. Istočasno Vam pošiljam sliko, katero lahko poljubno porabite. DALPAOS SALUTE Parma d' Alpago (Belluno) Opozarjamo, da se bodo dajala navodila o rabi tega aparata / sledečih krajih, dneh in hotelih : : 20. maja, hotel „Adriaticc- Pela: četrtek 26. in petek 27. maja hotel : 21. ma;a, hotel All'Angelo d'oro Miramare s nedeja 22. in p:>ndeljek 23. Postojna: 28. maja, hotel Paternoster s, hotel Monceniftio Rtka : nedelja 29. in pondeljek 3t). maja, 24. maja. hotel Cittži di Trleste hotel Riviera 25. maja, hote! Roma Trilč: torek 31. maja, hote! al Cervo NB. Zastopnika ortopedičnega zavoda A. ZECCHI bo asistiral veleuč. Dott. Cav. Uff. Raimondo Cesaro, kirurg in zdravnik. Gcrka Trs« maj Piran: Pa*!n : PODLISTEK <99> V. I. KRIŽ A NOVSKA: EMEZA ROMAN Opotekajoč se je položil Rani mrtvo truplo pa divan, Valerija pa je padla poleg njega na kolena. — Zdravnika! — je zašepetal s tihim glasom knez; toda komaj je napravil nekaj korakov k jjvoncu, se mu je stemnilo pred očmi in padel je brez zavesti na pi*epro#o. Čez dve uri so se vsi rodbinski člani razen Valerije, ki jo je zdravnik odvedel v njeno spalnico, zbrali v mrličevi sobi. Raul je sedel v na-alanjaču; njegovo lepo obličje, ki je bilo bledo lcakor vosek, je izdajalo obupno otopelost. — Torej si se odločil, da ne bož točil bankirja, ne zahteval svojeg-a otroka? -— je vprašal Rudolf in sočutno gledal na spremenjeno knezovo obličje. — Moja odločitev je neizpremenJjiva iz mnogih vzrokov. NeomadeŽevano ime moje žene se ne bo nikoli imenovalo pred sodiščem; nikoli ne bom dopustil, da bi brezčutna tolpa z radovednostjo prodirala v tajne njene duše; r&zen tega pa moram paziti na ča>t tvojega in svojega očeta in zato se morami držati tega sklepa; toda več kakor vai navedeni razlogi me utrja v mojem sklepu to, ker nečem, da bi postni« truplo tega umrlega deteta predmet sramotnega procesa. Ubogi Amadej! z življenjem je plačal nekaj let, ki jih je preživel, noseč proti podrta vno moje ime brez svoje vednosti, in užival našo Ijnbezen. Ne morem se odreči otreku, ki me je v trenotkih umiranja nazival očeta in me z ljubečo obzirnostjo skušal potolažiti z divnimi besedami odpuščanja: «Papa, saj nisi tega nalašč napravil.® Toda hočem se pogovoriti z njegovim ničvrednim očetom, ki je zavrgel svoj zarod; vprašail gtb boen, s kakšnim namenom je izvršil to podlo dejanje, ki mu pokažem njega posledice;' oče pl. Hote, bodite tako prijazni in prosite gsu, naj pride brez ođ-log-a k meni; toda ne smete mu povedat* o veroku tega povabila. — Dobro, sinko, pisal bom bankirju; po mojem mnenju pa bi utegnil njegov ototek pri tej priliki vzbuditi začudenje pri ljudeh, zato mu napišem, naj vstopi skozi vrtna vratca, ki jih bom 9am odprl. Zla predslutnja in nezzian strah sta napol- nila Hugovo srce, ko je prebral kratko pismo očeta pl. Roteja. — Kaj pomeni to čudno povabilo v tej uri in na tao skrivnosten način? — On ni še nič zvedel o tem, kar se je zgodilo pri knezu; bankir je ravnokar prišel iz Rudenhofa. Hugo se je napotil peš k gradu kneza O... Ko je postal pri vrtnih vratcih, se je naklonil za tre-notek ob zid ter si brisal pot s čela. Mučni spomini so ga prevzeli: po tej poti je šel tistega nesrečnega dne, ko se je izvršila izmenjava otrok. Vse podrobnosti njegovega zločinskega dejanja so mu vstale v spominu. Vratca niso bila zaprta. Z neodločnim korakonTje stopal bankir po senčnatem drevoredu, ki je bil osamljen; tedaj pa je nekdo nenadoma stopil izza grmovja in Hugo je z začudenjem zagledal pred seboj Rudolfa. — Pojdite za menoj, — je suho rekel grof in stopal naprej. Hugo mu je molče sledil: ni več dvomil, d* je prišel čas pokore. Ne da U »pregovorila besede, sta šla v grad, stopate: po stopnicah navzgor, Sla škod vrsto praznih sob, ki so bile slabo razsvetljene; kontno je grof postal pred zagrnjeno zaveso; privzdignil jo je in velel svojecnu sopotniku vstopiti. Bled tn vznemirjen je bankir vstopil in se z nemirnim pogledom curl po aotri; v ozadju je stala postelja z baldahinom; dva velika svečnika sta razsvetljevala veliko srebrno razj>elo in človeško postavos ki je ležala na postelji in je bila pokrita z odejo. Pri vzglavju je stal Raul ter se opiral na naslon naslanjača, za njim oče pl. Rote, kateremu se je pridružil še vstopivši Rudolf. Bankir je napravil nekaj korakov |>roti knezu ter postal. Ni mogoče opisati izraza, s katerim sta se njiju pogleda srečala; oba sta težko dihala. Nenadoma se je Raul sklonil, odgrnil odejo ter pokazal na Amadej a rekoč: — Poglejte svojega sina in recite, če ste /nedovoljni s posledicami svojega brezumnega nuu-ščevanja, nečloveški oče? Hu^ro se je začudeno sklonil in z grozo glediJ otroka- srajčica je bila razgrnjena in videle mji se ranjene prsi. Bankir se je zgrozil in začel se. je tresti po vsem životu. Bledi obrazek njegovega za v rženegra otroka je bil prava predpodol>ai njegovega obličja. Ali se te trepalnice ne odpro več? Ali pa ne bodo te oči očitajoče pogledale? Ali se ne dvigne ta mrtva roka, da ga pahne