M»N»*TERO "ftftLlA' GUCn»A'• seRVIŽIOT.HiWiCO M . CONOSCCTg LA ' ‘mrtmA OSif ORCO? Ni jezero — temveč francoska ulica Reka Rhone je prestopila bregove in poplavila več mest. Naša slika kaže ulico r ViDeneuve-en-Avignonu. Od hiše do hiše se vozijo s čolni. DRUŽINSKI TEDNIK ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO š (Co) London, jan. Splošno je razširjeno mnenje, da je Anglija zaradi lahkomiselnega zanemarjanja svoje oborožbe tako zaostala na morju, na kopnem in v zraku, da ne bi bila kos napadu dobro oborožene velesile. Ker je od angleške moči danes v dobršni meri odvisno, ali bo Evropi vojna prizanesla ali ne, je prav, če si to stvar nekoliko pobliže ogledamo. Kakor nalašč je baš te dni priobčil »Daily Express« izpod peresa vikonta Castlerossa zelo zanimiv in poučen članek o tem in bomo kar iz njega črpali številke in podatke, ki jih potrebujemo. »Britansko letalsko brodovje je najboljše na svetu,« ugotavlja ugledni pisec in nam takoj postreže s primerjalnimi številkami: »Britanski imperij razpolaga s 15 oklopnicami, 64 križarkami, 164 rušilci, 42 podmornicami in 6 matičnimi ladjami za letala. Italija premore 8 oklopnic, 39 križark, 118 rušilcev in 88 podmornic, a matične letalske ladje nima nobene. Britansko letalsko brodovje šteje vsega skup 1.434 letal, med njimi 953 bojnih. Italija ima 1.700 letal, od teh samo 850 bojnih. A te številke še niso vse. Mnogo več pomeni material sam. Angleški letalski motorji so najboljši na svetu. Dokaz so Američani: premnogo njihovih letal je opremljenih z angleškimi motorji in neprestano naročajo v Bristolu nove. Da nismo Angleži šibki v obo-rožbi, nam je zgovoren dokaz tudi Nemčija. Kako rajhovci mislijo o Italiji, ni nikaka skrivnost. Nemški generalni štab nekam prezirljivo gleda italijansko vojsko, mornarico in letalstvo — tem bolj, ker se zadnje čase nič ne sliši o italijanskih zmagah v Abesiniji. Po drugi strani so pa Nemci zelo ljubeznivi z nami, a znana reč je, da Nemec nima navade izkazovati spoštovanje slabotnim. Nekateri trde, da je naša moč trhla, češ da je Gibraltar zastarela trdnjava, ki ne bi dalje kljubovala letalskim napadom kakor Liege in Namur obstreljevanju iz nemških težkih topov. Tudi Malte, pravijo, ni moči držati. Te trditve ne drže. Gibraltar je še zmerom nepremagljiva skala, ki ji nobena sila na svetu ne pride do živega. Na Liege in Namur se sklicujejo ti kritiki. Ali pozabljajo na betonirane podzemeljske kaverne, ki smo jih zgradili leta 1918. vzdolž vse Bodeče žice proti abesinskim napadom Da se zavarujejo pred abesinskimi napadi, so začeli Italijani graditi pred svojimi postojankami mrežo iz bodeče žice. Naša slika kaže Italijane pri postavljanju take pregrade na desnem bregu reke Dave pri Dolu v Somaliji. ir* c-cul..., «v«v« d»< deoii c-osi.... feceva guesto, fecev« qoei!o. te beti tr*m*v*no * i Prodi &*i«eiml fc«v#lc*v«»o per miglia e miglt« ali« lua ncei b««no. »etrnitc *d odialo it povero Orco... «he neppur* esMeve. Orco det ll cbi*m* «GAS ASFISSf ANTE,, Tutti raccont»»io »tori* *p*»entevoli d«it'< Abbiai* Ufi a cosci«ttta cbitnica... vedre:« che anch* guotdo Orco tu iM«w* is a ran ocnrt« «1 una iarola. ................................................ J Cigaretne sličice v boju zoper plinsko vojno Kemijski oddelek italijanskega vojnega ministrstva se je jel posluževati celo sličic v škatlicah cigaret, da nazorno pouči prebivalstvo o grozotah plinske vojne. Eno takšnih sličic vadite na gornji sliki, seveda povečano. Imenuje se »Boj z zmajem«. Besedilo navezuje v pesniški obliki na staro pravljico, o zmajih. Zmaj je nekoč živel samo v pravljici, pravi to besedilo, danes je pa postal resničnost. Pošast se je samo prekrstila: imenuje se plinska vojna. fronte? Ena sama strojnica in en vojak v taki kaverni: ta trojica je kljubovala vsem Kruppom, Vicker-som in Schneiderjem. (Imena največje nemške, angleške in francoske orožne tovarne. Op. ured.) Pomnožite to kaverno z 1,000.000, pa dobite Gibraltar. Bombe sploh ne morejo Gibraltarju napraviti škode, zato bi pa Gibraltar stal glavo marsikaterega sovražnega letalca. Veste, kaj pravi general Aleksander Godley, do leta 1933. gibrnltarski guverner? Da je Gibraltar neosvojljiv. En sam bataljon irske garde bi zadoščal, da ubranimo morsko ožino, tudi če bi jo ves svet napadel! Edina točka, kjer smo Angleži slabši od drugih, so podmornice. Toda ta vrsta bojnih ladij v Sredozemskem morju sploh ni prida porabna, ker so tam vode prebi-stre in na mnogih točkah preplitve. Sicer pa podmornica že zdavnaj ni več ono nevarno orožje, kakor je bila še v svetovni vojni; danes jo je dosti laže izslediti in uničiti, še preden utegne napraviti škodo.« Te številke in ti podatki so zgovornejši od še tako dolgih razprav. Tudi Italiji niso neznani, zato se bo prav gotovo dobro premislila, preden bi se spustila v boj s tako močnim nasprotnikom. tpcu&UtsUL tednik" Družinski tednikAli se spomnite, česa smo Vas prosili lani ob tem času ? Danes Vas prosimo iznova: Ne posojajte našega lista! Vsakomur, kdor »Družinskega tednika« ne posoja, bomo prav tako hvaležni kakor če bi nam pridobil novega naročnika. Kdor »Družinski tednik« posoja, iz-podkopuje podjetje, ki list izdaja. Če bi vsi tisti, ki danes naš list po Vaši krivdi zastonj bero, '»Družinski tednik« kupovali, bi Vi danes čitali naš list ne na 8, nego na 12 ali celo na 16 straneh. Zato Vas danes, v prvi letošnji številki, ponovno prosimo: Pomagajte nam tudi Vi, zboljšati in povečati list! Ne posojajte »Družinskega tednika« nikomur! In če boste tako nam in sebi posredno pomagali, poskusite še neposredno: Pridobite nam v januarju vsaj enega novega naročnika! Verjemite nam, to drugo prošnjo nam boste mnogo laže izpolnili, če nam boste ustregli v prvi. Zanesemo se na Vas. Hvala Vam! >DRUŽINSKI TEDNIK« Po 25 letih... menil s strežnico, ona je prinesla kozarec vode. in Lange je vrgel vanj tableto luminala. »Pijte, gospod Neitschke,« je dejal Fricu, »dobro vam bo delo.« Človek ne bi bil verjel, kako hitro je zdravilo učinkovalo. Fric se je pomiril. kmalu je postal celo vesel in je začel .bratu razkrivati svoje načrte: na dolgo in na široko mu je razlagal o zborovanju generalnih ravnateljev, ki jih namerava poklicati v Chemnitz, da ga bodo tam izvolili za »vrhovnega predsednika«. »Tako, gosnod Neitsclike,« ga je prekinil zdravnik. Zdaj se bomo pa lepo pametno pomenili, kaj je treba najprej storiti.« Knstiian je boječe skušal z zname-n ii dr. Langeju to odsvetovati. Saj je bilo vendar treba Frica nekako prekanili. če ga hočeta spraviti v zavod! I škoda, da ni že na poti v hotel to mislil, sai bi bila lahko skupaj z dok-toriem skovala boini načrt. Zdai ie bilo nrekasno. Zakaj zdravnik je bil že Fricu položil roko na ramo in mu z mirnim in odločnim glasom dejal: »Bolni ste, gospod Neitschke. in kot zdravniku se mi zdi neizogibno in v vašo korist, da se pojdete zdravit v kakšen zavod. Pojdite z menoj!« Za božji čas! je spreletelo Kristijana. Da bi bil vsaj namestu zavoda rekel »sanatorij«! Glej čudo! Fric se ni niti malo upiral. Prikimal je samo 111 tiho zajecljal: »Če mislite, gospod doktor...« »In sicer je najbolje, - je nadaljeval zdravnik, »da gremo kar koj tja. Vašo prtljago bo pospravila sestra in prinesla za nalili. : Ubogljivo je vzel Fric klobuk in je v vozu precej zadremal. Z napol odprtimi usti je slonel bled v kotu. V blaznico Kristijan je mislil med vožnjo na neki popis, ki ga je bil nekje bral o takemle prevozu v blaznico. Kako strašno! Stopili bodo v neko pisarno, kjer se bo Fric plašno oziral. Iskaje pomoči bo strmel v brata, ne bo razumel. zakai vsi molče. Zakaj hočejo mojo uro? Moj žepni nož mi hočejo vzeti, kani me pa sploh vodijo? Takrat bo dr. Lange namignil Kristijanu, naj izgine. Fric bo hotel steči za njim. Tujci mu bodo po bliskovito zastavili pot, vrata se bodo zaprla, Fric bo s tresočo se roko iskal kljuko... ki je ni! Kristijanu je bilo strašno tesno pri srcu, ko se je voz ustavil. -----O------ Vse pravice slovenskega prevoda pridržane. Ponatis tudi v iivlečku prepovedan. Neki gospod, ki se je v elegantni črni obleki prav vidno razlikoval od drugih, je stal na peronu in čakal na odhod vlaka. Bil je — kakor temu pravijo — v najboljših letih; na bledem, izklesanem obrazu sta bili zapisani odločnost -in trdota. Zdajci sta se mu približala dva moža, oba črno oblečena, in mu šepnila: »Mojster, Andreja trese mrzlica, ne more z doma, toda prepričana sva, da boste tudi z nama zadovoljni.« Gospod je nejevoljno nagubal čelo in dejal: »Pri Jupitru, kar je res, je res. Rajši opravim delo s samim Andrejem, kakor pa z vama obema. Toda mrzlici sam zlodej ni kos. Da, pa še cel vozni listek imamo preveč; bržčas ga bom še utegnil vrniti pri potniški blagajni?« Tedaj je belo orokavičena roka prijela gospoda za črni rokav. Proseče se je zagledalo mlado dekle v resnega gospoda in milo izpregovorilo: »Prosim vas, nikar ne vračajte voznega listka. Prosim, prosim, dovolite mi, da se peljem z vami!« »Malo čudna prošnja, gospodična...« »Gospa sem. Moj mož je v Joignyju... v... v bolnišnici. In jutri, jutri bo gotovo umrl. Moram biti pri njem. Toda denarja nimam, še prebitega centima ne, pa sem vendar tekla na postajo... Dejala sem si, saj bo Bog napravil čudež... v poslednjem hipu. Tako sem slišala vaš pogovor... Prosim vas, dajte mi listek !« »Ne vem, če bo to šlo, mada-me, potujem namreč po državnih opravkih!« »Seveda bo šlo, samo če vi hočete. Povedala vam bom rajši po pravici. Prejle sem lagala. Saj oni umirajoči ni moj mož! Ne, ne! Nekoč je bil moj ljubček, razumete, moj ljubček... pa je že dolgo tega. Toda v tej težki uri ga ne morem pustiti samega..Vzemite me s seboj, prosim vas; ne bo vam žal, boste videli!« Tedaj jo je gospod v črnem objel s trdim pogledom. Prijel jo je pod pazduho in jo potegnil k sebi —- ona je pa vztrepetala ko šiba na vodi. Nič drugega ni dejal ko: »Pojdiva!« Stopila sta v oddelek prvega razreda. Ostala sta sama. Gospodova spremljevalca sta sedla v drugi razred. »Vaša prijatelja ne potujeta z nama?« je začudeno vprašala ona. »Nista moja prijatelja,« je odgovoril on. »Razumem! Torej sta vaša služabnika.« »Da, skoraj bi lahko tako rekel,« se je nasmehnil gospod. »Vi ste pač bržčas kakšen piav visok gospod, da vas spremljata kar dva služabnika. O da! Tudi jaz sem poznala nekega žlahtnega gospoda, preden sem spoznala Petra. Peter je namreč moj ljubček iz Joignyja. Ta oni žlahtni gospod namreč, vam je bil kavalir, pa še vikont povrhu, ta je kar razmetaval tisočake. Za Hektorja de Baguerola se je pisal in...« »In je 12. maja 1924 umrl v Avignonu za...« »Ne, nikar ne recite!« »Nu, za vratno boleznijo, mala moja, za prav vsakdanjo boleznijo. Saj se je to tudi že kraljem in generalom zgodilo, zakaj bi se kakšnemu pretkanemu kvar-taču ne, ki je imel samokres prerahlo zataknjen za pasom. Poznal sem ga, pa še dobro. Pogumen dečko je bil. Do poslednjega trenutka... še trenil ni, ko...« »Prosim vas, nikar več o njem ne pripovedujte! Rajši me poljubite, strastno... še bolj... še, še..., da bom pozabila!« Poljubljal jo je in ji šepetal: »Ob šestih se pripeljemo v Joigny. Imam še nekaj opravkov, ti boš šla pa medtem k Petru, in potem, recimo ob devetih, pa pridi k meni v hotel. Prav? Pogovoriva se zastran povratka.« »Pridem!« V gneči na postaji jo je za hip izgubil iz oči; toda ona je čakala ko ubogljiv otrok in še mar ji ni bilo, da bi skušala zbežati. Gledala je, kako je s svojima »služabnikoma« nadziral razkladanje prtljage, šmentano dragocene stvari so morale biti v kovčegih, zakaj železničarji so jih dvigali in polagali na voz ko zaboje z jajci. Oba »služabnika« sta bila ši-rokopleča in rdeča v obraz ko dva mesarska pomočnika. Videlo se je, da jima oklepa obleka jekleno mišičevje. Gospod v črnem se je počasi približal čakajoči dami. Njeno potrpežljivo čakanje ga je skorajda ganilo. Potem sta šla v mesto. Pokazal ji je hotel, kjer bo stanoval. * Kasno, ko je že vse spalo in so ceste že izumrle, je prišla vsa objokana. »Niso me pustili k njemu, ti prekleti psi. Toda jutri, na vse zgodaj mu moram še reči par dobrih besed.« Pozneje je pa rekla: »Prosim, jutri zjutraj moram prav zgodaj od tod, za Petra, za svojega Petra.« »To je kakor nalašč, zakaj tudi jaz imam jutri na vse zgodaj opravke!« »Saj še vašega... vašega imena ne vem?« »Jacques mi je ime!« »Poljubi me, Jacques!« Svitalo se je... megla, gosta megla je ležala nad Joignyjem. Dama je že odšla iz hotela in odhitela na glavni trg. Po ulicah so se trle množice in iz sredine trga, ki so jo stražniki komaj očistili radovednih zijal, je bilo čuti žvenketanje orožja in povelja vojaštva. Naša dama je staknila dober prostor ob vodnjaku in iz oči so ji tekle solze v potokih, čisto podzavestno je premišljevala: s-Moj Bog, moj Bog! Torej bodo Petru res odsekali glavo? Preteto smolo imam s svojimi ljubčki. Najprej vikont, zdaj pa še Peter!« Potlej je mislila na svojega novega prijatelja in njene misli so se strnile v molitev: »Kajneda, ljubi Bog, tega mi ne boš vzel. Nikar mi še Jacque-sa ne pošlji pod giljotino! Gotovo, prav gotovo je dober človek, ki nikomur še lasu ne skrivi. In kako imeniten gospod je! Kako je njegov suknjič gosposki, njegov cilinder, njegove črne usnjate rokavice...« Dalje 5. Mir. poj trf še niste na vrsti.’ je strogo dejal, pri na« ne kuhamo posebnih klobas. Kar lepo drug za drugim! -- Vrata so se zaprla za deklico z obvezano glavo in Kri-.vijan je moral spet sesti, ves srdit, da bo moral, če bo hotel naposled mišlial. toda razen te ;a da je cnc morda nekoliko s'iujšal in da ni bil videti posebno zdrav, me >ii nič zbodlo v oxl. Mor'-’ malo večja razdražljivost, ki je si'-et '.t-i njem "i-em bil vajen, je pripomnil Kristijan po krat- Pri Versaillesu se je zemlja usedla Tropsko deževje zadnjih dni in težki tovorni promet na cesti iz Versaillesa (okolica Pariza) v Lepecq je cestišče tako zrahljalo, da se je zemlja usedla, štiri ljudi je zasulo in jih niso mogli rešiti. Oblastva so takoj poslala na kraj nesreče vojaštvo iz bližnjih garnizij, da ponesrečence odkopljejo in cesto vsaj za silo popravijo. Ob smrti velikega moža Od mornarica do indijskega podkralja Povest o sinu neznatnega trgovca, ki je zbežal čez morje in se preživljal kot biljeter v argentinskem gledališču, dokler ga niso odgnali nazaj v domovino da je postal najslavnejši angleški advokat, poslanec, minister, izredni poslanik in prvi za kraljem: indijski podkralj ------o------- Takšne velikane ustvarja angleška demokracija! ii. k. London, januarja Ni ga tako razgibanega in napetega filma kakor življenjepis moža, ki je ta dni kot marki Reading (izg. rediug) za zmerom zatisnil svoje oei. Kot plebejski Rufus Isaaes je prišel na ta svet, in ko je umrl, ne bi bil niti sam mogel našteti vseh plemiških naslovov, odlikovanj in odgovornorflnib mest, ki mu jih je podelila hvaležna domovina. Od baroneta do earla (grofa), preko attorney-generala (najvišjega državnega pravdnika)) in najvisje-ga lordskega sodnika do britanskega visokega komisarja v USA in zunanjega ministra je šla njegova strma pot navzpoi', dokler mu ni kralj podelil največje časti, ki jo more učakati Anglež: postal je indijski podkralj, prvi za angleškim kraljem — on, sin neznanega židovskega trgovca. Začetek blesteče kariere Pravijo, da se ni novo pečeni odvetnik prva leta nič kaj navduševal za svoj poklic; baje je več časa prebil v krčmi in na zabavah kakor v pisarni. Njegovi sovražniki so celo trdili, da je bil pravcat pijanec in ponočnjak najhujše vrste. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da je bil mladi odvetnik daleč naokrog najboljši pravni zagovornik v še tako zapletenih finančnih zadevah. Njegova praksa je rasla od dne do dne; že čez par let je zaslužil 1500 funtov (360.000 Din) na mesec in še več. Njegova bistrost, prisebnost in govorniški dar so mu utrli pot za blestečo kariero. Da si napravi ime, je v začetku najrajši zagovarjal siromake, ki si niso mogli privoščiti odvetnika. Sadjarji v Covent-Gardnu so ga Viharna mladostna leta Ko mu je bilo 14 let, mi več strpel v tesnem ozračju svojega doma in šole. Popihal jo je od staršev, v negotovost, v daljo svojih sanj, poln kopr-nenja po pustolovščinah. Tako je Rufu* Isaaes, bledolični in slabotni fantič, poslal mornarič. Ko je dobil prvo mezdo, je bil trdno prepričan, da ima v rokah ključ do vseh dežel na svetu. Romantična pustolovščina pa ni dolgo trajala. Dve leti po odhodu v svet se je Rufus Daniel Isaaes razočaran in pobit vrnil domov. Oče, trgovec z oranžami, ga je dal v gimnazijo. Mati S' je vtepla v glavo, da bi «e posvetil trgovini kakor njegov oče, a njegov mlajši brat naj bi postal jurist. O teni Pa ni maral poznejši indijski podkralj niti slišati. Da ne bi bil denarno odvisen od stvojih staršev, je brez njihove vednosti obrnil šoli hrbet in stopil v službo k nekemu borznemu špekulantu v Londonu. Tam je vse zaigral, kar je imel. S težkim srcem je °£<.‘ poplačal njegove dolgove, samo da^ je pustil to po njegovem mnenju nečastno službo. Ko se je mladi Isaaes v drugo vrnil domov, se je začel učiti boksanja. Slarši so ga nekaj časa pustili pri miru, meneč, da se bo spametoval; ko pa tudi to rri 'zaleglo, so ga sklenili poslati na potovanje okoli sveta, že zalo, da se paglavca za nekaj časa od-križajo. Toda to potovanje po svetu mu ni nič kaj dišalo. V Rio-de-Janeiru je bilo prvo, kar je storil, da je pobegni! z ladje. Da se preživi, je šel za biljeterja v neko tamkajšnje gledališče — dokler ga niso izsledile konzularne oblasti in ga po odgonu poslale nazaj v domovino. Hočeš nočeš se je moral zdaj vživeti v poklic svojega očeta. Delal je nekaj časa v njegovi trgovini, potem je šel za nekaj časa kot zastopnik očetove tvrdke v Hamburg in Magdeburg — as srcem pri tem poslu ni bil. Po vrnitvi v London se je za trdno odločil, da pojde v kolonije; da ni vnovič obrnil staršem hrbet, je kriva samo pobožna laž. ki so ga z njo pri klicali nazaj: oče mu je namreč pisal, da mu je mati nevarno obolela. To je bilo leta 1884; mladi Rufus je imel takrat 24 let. Na obupno prigovarjanje svojih roditeljev se je vendarle dal preprositi in se je lotil šfu dija prava. Tri leta nato je bil advokat. Tedaj so se odprla težka vrata jetnišnice; v sivem jutrnjem somraku so se premikale nerazločne postave. Nenadoma se je prikazal voščen, smrtno bled obraz na golem belem vratu. Pramen vzhajajočega solnca je objel bleščeče jeklo strahotnega stroja. Obsojenec je zavpil, nečloveško in hripavo. Za njim sta stopala dva moža v črnih oblekah, surovih in rdečih lic kakor dva mesarska pomočnika, in suvala obsojenca predse. še en obupen krik, kratko povelje, zamolkel udar. Množica je zaihtela... Konec... Mala dama je odrevenela. Krvavo Petrovo glavo, glavo njenega ljubčka je pokazal radovednim zijalom — neki gospod v črnem. Gospod v črnem je bil — Jacques, njen novi prijatelj. Mojster Jacques — krvnik. Potem se je sesedla in se blazno zagrohotala... smejala se je, še in še se je smejala... dokler je niso odpeljali v blaznico... (r. I.*) plačevali z jabolki, kramarji v Solni z dišavami. Njegov rezki dovtip je kmalu zaslovel daleč na okoli. K njemu so začeli hoditi odlični klienti in ni dolgo trajalo, ko je postal najslavnejši odvetnik v prestolnici. Priznanje za priznanjem Leta 1904, v starosti 44 let, je Rufus Isaaes kandidirat v okrožju Readingu na liberalni listi in zmagal. Toda kot parlamentarec prve čase ni imel tistega samozavestnega nastopa kakor kot advokat: bil je plah in nervozen. A lo ga je minilo, ko se je malo vživel v novo okolje; njegovi govori so kmalu postali prava naslada ža poslance in javnost. Z vstopom v parlamentarno življenje se je začela tudi njegova pravniška kariera. Kralj ga je bil povzdignil v plemiški stan in ga imenoval za vrhovnega lordskega sodnika. Kot baron Reading of Erleigh — po okrožju, ki ga je prvo izvolilo v spodnjo zbornico -- je prišel nekdanji Rufus Isaaes v gornji dom. To novo dobo svojega življenja, grandseigneursko ih aristokratsko, je baron Reading uvedel ž več senzacionalnimi procesi, ki jim je predsedoval. Kot najvišji sodnik je odredil re- vi xijo skoraj.vseh procesov, ki jih je dobil v presojo, omilil jp sodbo nižjih instanc- in se zapisal globoko v srce preprostemu ljudstvu: kot človeko- ljubnega in pravičnega sodnika ga je vse častilo in ljubilo. Reading proti Gandhiju Med vojno ga ie vlada poslala kot izrednega poslaniki v Ameriko, da najame v N"\v.vorku posojilo. Njegovo poslanstvo je kronal popoln uspeh. Ko =e je vrnil v domovino, so ga v Londonu navdušeno sprejeli. London je vedel, zakaj ga slavi; njegovo poslanstvo v Združenih državah je bilo silno težavno in kočljivo; če ne bi bil uspel, kdo ve. kako bi se bila vojna končala! Njegovo diplomatsko! delovanje v Ameriki je lorda Readinga tako proslavilo. da so mu kmalu po vojni ponudili najuglednejše mesto, ki z njimi razpolaga britanski imperij: mesto indijskega podkralja. Vedeti morate, da ima podkralj Indije pod seboj 325 milijonov ljudi! Kakor že tolikokrat prej so morali Readingu tudi to pot iua'one vsiliti veleusledno mesto. Sele no dolgem obotavljanju se je dal naposled pregovoriti in se ie odpeljal^ v Delhi, svojo novo prestolnico. Kočljivo ie bilo takrat, biti indijski tiedkralj. Bila je doba Gandhijevega bojkota zoper Anglijo, bila je doba neprestanih uporov in polnili. Ko je lord Reading sprejemal waleškega princa uri njegovem obisku v Indiji, jo doživlial najvznemirliivejše dni svojega življenja. Nasledniku angleškega prestola so neprestano grozili atentati in Reading je bil osebno odgovoren zanj. Kot nasprotnik malialme Gandhija. ki je sial takrat na vrhuncu svoje številnica • , 1 2 3 4 3 2 5 1 3 2 . 5 <5 3 7 1 3 • 8 9 2 3 10 3 ft • !) •> 11 5 12 13 • • 7 3 4 3 1 3 . 13 3 4 9 7 14 Ii • 11 2 3 4 3 • • 9 (5 7 3 15 9 • • 12 10 o 9 15 3 • k Iti 17 16 e 9 14 * * 1 3 7 9 15 3 ■ ■ 7 9 U 16 17 14 « • 9 13 11 16 2 « b 11 5 10 2 3 moči, je lord ponovno dokazal svoje diplomatske sposobnosti. Pustil je Gandhija tako dolgo pri miru, dokler ni očitno prekršil zakonov. Šele tedaj je dal revolucionarja aretirati. Kakor je Reading- na Angleškem veljal za pravičnega sodnika, tako se je izkazal tudi v Indiji. Vseeno mu je bilo, ali stoji pred njim preprost Indijec ali vsemogočni maharadža. To najbolje dokazuje afera indorske-ga maharadže. Ta knez, eden izmed najmogočnejših indijskih vladarjev, je umoril nekega trgovca. Zato je Reading zahteval, da mora odstopiti, in rad ali nerad se mu je moral maharadža pokorili. Leta 1026. se je lord Reading vrnil h Indije. V Londonu ga je čakala nepregledna množica ljudi in ga pozdravljala ko narodnega junaka. 711etni marki vzame svojo tajnico za ženo Lord Reading je bil eden izmed najslavnejših in najpomembnejših podkraljev, kar jih je do danes vladalo v imenu angleškega kralja in indijskega cesar ja v največji državi britanskega imperija. Za njegove zasluge se mu je kralj tudi oddolžil. Povzdignil ga je v markija. Rufus Daniel Isaaes je bil prvi in edini Žid, ki je kdaj vladal v Indiji. Še enkrat je 70 letnik prevzel odlično in odgovorno službo. To je bilo avgusta 1031, ko je stopil v Macdonal-dovo predvolilno vlado in postal zunanji minister. Par tednov po volitvah je pa odstopil. Tik preden je prevzel vodstvo zunanjega tirada, se je tedanji 71 letnik oženil s svojo zasebno tajnico. Takrat v Londonu ni bi- lo večje senzacije od le poroke. Njegova prva žena je bila vele-ugledna dama in tudi toli mlajša druga žena, njegova najintimnejša sodelavka, si je hitro pridobila spoštovanje in simpatije med londonskimi odličniki in celo na dvoru. Z markijeni Readingom je Anglija izgubila enega svojih največjih mož in najristcjiih značajev. Pogled na Temzo ob povodnji Zaradi neprestanega deževja je Temza silno narasla. Na kilometre in kilometre daleč so kraji ob reki pod vodo. Na sliki: Pogled na okolico wind-sorskega gradu in na poplavljeno šolo v Etonu. V ozadju windsorski grad. Križanka POMEN BESED Vodoravno: 1. drag kamen, 4. vonj, 5. gusar, 8. hobotnica, 11. utrjen kraj za turških vpadov, 13. strelno orožje, 14. duhovnik (srbohrv.), 15. 1. os. edn. gl. biti . 16. pristanišče za Atene, 18. časovni veznik, 19. poljedelec. 21. moško ii te, 22. italijanski kolonijski vojak. Hiša usode u. e. Marseille, jan. V neki tukajšnji večnadstropni stanovanjski hiši se je v eni sami uri pripetila cela vrsta žalostnih in veselih dogodkov. V visokem pritličju je slavil star zakonski par zlato poroko. Med slavnostno pojedino je jubilanta zadela kap. V prvem nadstropju je neki mladenič dobil brzojavno sporočilo, da je čisto nepričakovano podedoval več milijonov. V sosednjem stanovanju v istem nadstropju se je ob isti uri neka siromašna vdova iz oB*;pa zastrupila. Nad samomorilkinim stanovanjem je neka mlada mati rodila dvojčka. In naposled je v podstrešni sobici neki uradnik zblaznel, ko je dobil sporočilo, da so ga reducirali. Navpično: 1. mesto v frc. Maroku, 2. gora pri Poljčanah, 3. zdravniški pregled rekrutov, 5. rečica, 6. sveta poilolia, 7. žival ameriških in azijskih tropskih gozdov, 8. dišava, 0. žensko ime, 10. azijsko visočje, 12. iglavec, 16. mediteransko-tropsko drevo, 17. gozdno drevo, 20. jadranski otok. 1. reka v Jugoslaviji, 2. si služi kruh pod zemljo, 3. angleška kolonija v vzh, Afriki, 4. afriška žival, 5. mesto v Sibiriji, 6. običaj, 7. pritok Save, 8. domača žival, 9. moško ime, 10. tare lan, 11. žalostinka, 12. žensko ime, 13. element, 14. pritok Donave v Bolgariji, 15 skupina oaz v Libiji. V prvi vrsli navzdol čitaš znano ime. Žalosten povratek v domovino Prihod parnika s transportom ranjencev iz abesinske vojne v napolijsko pristanišče. Cela vrsta sanitetnih avtomobilov že čaka, da odpeljejo ranjence v bolnišnice. Rešitev križanke iz 52. štev. lanskega letnika Vodoravno: 1. Maribor, 7. Mo-sor, 9. klop, 11. Java, 13. Ren, 14. Nil, 15. dan, 17. Grm, 18. Iran, 20. orao, 21. Daksa. 22. naslada. N a v p i e n o : - 2. Amon, 3. rop, 4. boi, 5. Oran, 6. Skradin, 8. Salomon. 10. legar. 12. vidra, 10. nada, 17. grad, 19. nas, 20. osa. Kaj se ženskam ne poda? (l)opis) »Sem rekla... je rekla... : To je najgrša razvada našega ženskega sveta. Ne vem, ali Fem kdaj srečala v življenju žensko, ki ne bi koga obrekovala. Popisuje vam napake svojih znank, kakor c bi bila sama docela brez njih. Celo take stvari vam pove. ki jih ji je pripovedovala prijateljica o sebi. A ne govori samo o drugih ženskah, tudi svoje lastno življenje razgalja pred vami. Včasih -se mi zdi, da meščani drug drugega tako dobro poznajo, da vsakdo ve, kaj počno pri sosedu. Pripoveduje vam ženska intimne stvari svoji prijateljici in jo prosi, da tega za božji čas nikomur ne pove; ko ji da »častno besedo«, da bo molčala, se pa spravi še z večjo korajžo nad ljudi in jih kar do kosti obere. Spet druga pripoveduje sosedi, v kakšnem razmerju živi s svojim možem. še več: pove celo to, ali je njen mož hladen ali temperamenten, strasten ali ravnodušen. Pogovor nanese tudi na dom: kakšne so postelje, umivalniki, kaj vse ima v r.palnici. Tako se torej razgaljajo diužine — in vse to prihaja iz ženskih ust. Prava žena ne bo nikoli raznašala svojih intimnosti v svet in jih zaupala tujcem. Ne, pravi ženi bo vse to sveto, saj izgubi drugače družinsko življenje vso svojo lepoto in veličastnost, (p. e.) &JT /Vsak« ASPIRIN* TABLETA nosi Bayer-jev krii kot garancijo za pristno*« Proti vsem bolečinam in prehladu ASP1 RINI O#!*. K r«*«r pod S. Br. »304 U I. Ul IM* 9. T. 1939 [...it — II > 1 Ujena m£ika ljubezen C O S C I M I PRIREDIL B.P. 13. nadaljevanje »Vesli sta rezali vodo in moj tovariš je ponosno krmaril svojo ladjo vse dalje in dalje od brega, tja, kjer so na vodi plesali tisoči in tisoči biserov, utrinjajočih se v žarkih poletnega solnca. Moje nedolžno veselje ga je navdajalo z otroškim ponosom; čutil se je viteza, ki mu je dolžnost zabavati in varovati svojo damo. »In kaj se je zdajci zgodilo? »Ali sem se preveč nagnila čez rob čolna da utrgam vodno rastlino? Ali sem hotela ujeti pisanega metuljčka, ki se je upal preblizu vode? Ali se je čolnič prevagal? »Mojim mladim možganom se je vtisnil v spomin samo občutek nenadne mrzlote, ki me je zdajci stresla po vsem životu. -Krilila sem z rokami... otepala sem okoli sebe... za prsi me je stiskalo od pomanjkanja zraka.., Takrat me je zgrabila čvrsta roka... potegnila me je k sebi... V ušesih mi je brnelo.. ir nato se je ves svet okoli mene pogreznil v temo... »In potem sem se zagledala na bregu, zleknjena na mehki travi, in solnce me je blagodejno oblivalo s svojo toploto. Cez-me se je pa sklanjal moj vitez. Oba sva bila premočena do kože. »Moj tovariš me je klical in tresel, še zdaj pomnim, kako je ihtel, ko še nisem imela toliko moči, da bi se odzvala njegovim klicem. A ko šem odprla oči, ko sem mu ovila roke okoli vratu in je videl, da sem res še živa, je udaril od veselja v brezumen smeh. »In potem sva vsa v strahu stekla proti gradu. To se pravi, tekel je on, mene je pa vlekel s seboj, ne, nesel me je, dokler naju niso opazili domači in me med prestrašenimi kriki spravili v posteljo. »Takrat šele sem vedela, da sem padla v vodo in da bi bila utonila, če ne bi bil neustrašni otrok tvegal svoje lastno življenje, samo da me reši...« Tišina je zavladala v sobi, ko sem končala pripovedovanje. Davni doživljaj me je bil tako prevzel, da sem popolnoma pozabila na moža, ki je poslušal mojo povest. Lahno pokašljevanje me je zdramilo iz mojih misli. Winterton si je bil podprl glavo z roko in se naslonil s komolcem na naslonilo stola. Zdelo se mi je, da me opazuje, toda za gotovo nisem mogla presoditi, ker je bil njegov obraz v temi. »Nemara mi ne verjamete?« sem vprašala. »In vendar, če ste tega mladega Angleža poznali, boste morali priznati, da je bil sposoben tvegati življenje za tisto, ki mu je bila tovarišica pri igri... Sicer pa mislim, da strašnega prizora tudi sam ni pozabil; gotovo vam je kdaj o njem pripovedoval.« »Ne spomnim se, da bi bil kdaj omenil to dogodivščino,« je mrzlo odgovoril moj mož. »če drugega ne, ste se pa gotovo kdaj z njim igrali in morate že vedeti, kako živ in neugnan dečko je bil. Spomnim se, da se je včasih vrgel na travo in se valjal po zemlji — od same togote, ker mu v svoji ženski trmi nisem marala dati prav. »Spomnim se tudi, kako me je včasih peljal na .promenado* po parku — jahajočo na oslu! Toda njegovemu neugnanemu značaju ni baš prijalo, da je moral tako pohlevno voditi dolgoušca na sprehod. In iz tega se je rodil moj drugi veliki doživljaj, skoraj prav tako nevaren ko prvi.« »želim, da mi še to istorijo poveste,« je menil moj mož. Oči-vidno mi je hotel dokazati, da me potrpežljivo posluša. »Zakaj ne! Moj tovariš se je( najbrže s časom naveličal teh sprehodov z oslom in tako jo je! lepega dne primahal kar na konju... da, na majhnem konji-! ču, in kako ponosno je sedel na' njem! Prepričana sem bila, da; je bil njegov. Bala sem se in nisem marala nanj; tedaj me je, pa meni nič tebi nič kar posadil na konja in me privez01 nanj. »Kako je to napravil? Sama j ne vem; le to vem, da sem se- | dela na konju, že danes čutim! motvoz okoli nog. »Jerala se bova Indijance*, je; odredil. .Tebe sem ugrabil so- j vražnemu plemenu, da mi boš za talko'. »To rekši se je še sam zavihtel | na konja, tako da me je imel1 pred seboj, počez na sedlu, in j se zmagoslavno spust;l s konjem j v dir. Zraven je pa rjovel kakor, pravi Indijanec, tako da se jc žival splašila in zdirjala ko iz1 uma čez travnik. Ljudje so vsi ! v strahu tekli za nama in z i vpitjem skušali konja ustaviti. | »In zgodilo se je, kar se je| moralo zgoditi. Neprevidni jezdec je odletel iz sedla: na prvem ovinku v parku se je zavalil v travo, mene so pa samo čvrste vezi, ki sem bila z njimi privezana na konja, rešile, drugače ne vem, če bi bila danes še pri življenju. Bolj mrtvo ko živo od strahu in bolečin me je konj naposled pripeljal kar sam od sebe pred hlev in tam so me domači srečno razvezali in me rešili iz nevarnega po. jžaja. »Po tej pustolovščini sem morala dalje časa ostati v postelji. Vse kosti so me bolele, toda vzlic j temu sem neprestano prosila, naj mi pripeljejo mojega mučitelja. »Danes vem, da sem si zato tako goreče želela svojega mladega tovariša kraj svoje postelje, da mu bom lahko potožila svoje gorje in se zjokala v njegovem objemu, očitaje mu, kaj je storil z menoj; s pravo žensko rafiniranostjo sem namreč vso krivdo valila nanj.« »A on?« je iznenada vprašal Artur VVinterton. »Ali ste še mu smilili, ko vas je videl?« Zasmejala sem se: »Tolažil me je na svoj način, v dobri veri, da mi bo ustregel. Pripravljen je bil celo na to, da mi bo nesreča pustila sledove; dejal je, da me bo v tem primeru vzel za ženo! In popolnoma resno je dodal, da to zanj ne bi bilo prijetno, ker bi imel vse življenje na grbi bolno žen6, medtem ko bi jaz dobila z njim lepega in zastavnega moža! »Tako me je vselej tolažil, kadar sem mu tožila o bolečinah. Zdi se mi, da sem mu nazadnje res verjela in da sem si celo želela hromosti, tako blesteče privide mi je naslikal o življenju, ki bi ga imela z njim.« »In pozneje?« je vprašal moj mož. »Ali ste še kdaj srečali malega razposajenca?« »Ne, nikoli več! Moji starši so se bržkone zbali, da mi ne bi še katere zaigral, in tako sem morala oditi z gradu... ali so pa njegovi starši prišli ponj, ne vem... Od tistih dob se nisva več srečala. Danes je prvič, da po dolgih letih obujam spomin nanj. In hvaležna sem naključju, da mi je dalo priložnost vsaj malo razvozlati uganko, ki jo nosim že tako dolgo s seboj. Vi ga gotovo poznate; kaj se je z njim zgodilo?« Artur Wm ter ton ni ko j odgovoril. »Ali bi mi vsaj njegovo ime lahko povedali?« sem silila. Moj mož še zmerom ni odgovoril. Cez nekaj časa je pa zamišljeno dejal: »Tudi jaz sem se z njim igral... Kakšnih dvanajst let mi je bilo, ko sva se srečala neko poletje ob morju. Klicali smo ga Dick. Kakšno je bilo njegovo pravo ime sem že pozabil... mcrda ga sploh nikoli nisem vedel.« »Ali vam. je znano, kaj se je z njim zgodilo?« »Neki tovariš mi je povedal, da se je Dick kmalu potem, ko sva se ločila, ponesrečil in umrl.« »Umrl!« sem zajecljala in vsa kri mi je izginila z obraza. »Umrl!« Grenko razočaranje mi je leglo v dušo. Ali mora res slehernemu še tako nedolžnemu veselju slediti žalost? Pravkar sem še vsa vesela obujala sprmine na svojega otroškega tovariša in se vdajala upu, da ga bom še kdaj videla — tedaj pa pride kratka in mrzla vest, da ga ni več, da ga je pobrala neizprosna morilka! »Da, na žalost je mrtev,« je malomarno ponovil moj mož. j »Po tolikih letih mislim, vam ta novica ne bo šla preveč do živega.« »In vendar me je globoko zadela,« sem odgovorila z zadrgnjenim glasom. Pobesila sem glavo, vsa strta od toli krutega razočaranja. Solze so se mi vdrle po licu. »Nikarite,« se je hotel pošaliti Artur VVinterton. Kje so že tisti časi!« »Ko sem pa tako sama in za-nuščena na svetu!« sem zaihtela. »Vsi tisti, ki so mi bili dragi in so me ljubili, leže pod zem- j ljo... Ostal mi je le še spomin na j tega otroka... Sladko mi je bilo; ob misli, da še živi, da nekje raste in da mi ga bo nekega dne naključje pripeljalo na pot.« »Saj vas ne bi spoznal!« O, vem! Morda mu ne bi bil ostal niti spomin na poslušno dekletce, ki se je uklonilo sleherni njegovi želji- A vendar, že sama misel, da ,ie še živ, bi mi bila v uteho. Tisti dnevi, ki sem jih preživela z njim. so med najlepšimi, kar jih pomnim. Tako malo solnca sem užila v življenju... Kadar sem se zasanjala, je bila vselej njegova podoba v središču mojih sanj o lepši bodočnosti...« Moja otožnost je šla Arturju Wintertonu <^o živega. Vstal je, stopil k meni in malone surovo zaprl album. »Pustite te spomine!« je dejal skoraj osorno, »človek živi v sedanjosti in ne v preteklosti. Dovolj bogati in čedni ste, da si lahko poiščete drugo znanje in navežete drugo prijateljstvo.« Nisem odgovorila. KinijprlnaSaio^ SOKOLSKI DOM ŠIŠKA telefon tt3-87 predvaja v petek 10. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri dop. GREŠNA NOČ Dne 11., 12. in 13. t. m. predvaja film »GROF MONTE-CRISTO« ki je prirejen po Dumasovom romanu. — V glavni vlogi: Klissa Landi in Robert Donat Dne 14.. 15. in lfi. t. m. film »NJEGOVA VISOKOST POSTREŠČEK« V glavni vlogi: Weiss Fredi KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 11. t. m. ob 20.M uri in v nedeljo 12. t,. m. ob 16., 1?. in 20.30 uri poznano Straussovo veleopereto »ROŽE Z JUCAc v glavni vlogi Greti Theimer in Paul Horbirger ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja dne 11. in 12. t. m. veliki vohunski film »OPERATOR 13« * običajnimi dodatki ZVOČNI RADIO JESENICE tel. St. 10 predvaja v petek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer, v soboto, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri pop. in 8. uri zvečer nad vse zanimiv sovjetsko-ruski film »JUNAKI ARKTIKA ČELJUSKINCI« Dodatki: domač kult. film, risan film »Prešmentani ropot« in najnovejSi Paramountov zvočni tednik ' Kako naj bi me bil razumel, i on, slavljeni pisatelj in bogataš, ' ki se mu-vsi klanjajo! »Navežem naj drugo prijateljstvo! Poiščem naj si drugo znanje! « O, kolikšna ironija je bila v teh besedah! Moj mož si je lahko vsak dan poiskal novih prijateljev v tropi občudovalcev, ki jih je njegova slava kakor magnet privlačevala k sebi. A jaz? Jaz, ki sem tedne in mesece v obupu životarila, sama samcata, zapuščena od vseh! Tudi jaz sem vstala, odločena, da se poslovim. Tedaj sem pa začutila njegovo roko na svoji rami. Morala sem se obrniti in mu pogledati v obraz. Njegove oči so se prodirljivo uprle v moje, kakor da bi mi hotele videti v dušo. »Ne bodite tako žalostni,« je tiho dejal in toplo, kakor še nisem slišala iz njegovih ust. »življenje je časih vredno, da ga živimo... Verjemite mi, Renata, niste tako sami, kakor mislite...« Takrat mi je prvič rekel »Renata«. Od osuplosti nisem našla besed. Toda on mi ni dal, da bi se zavedela od presenečenja, široko ie odni’l vrata iz knjižnice in mi ponudil roko: '-'Lahko noč in dobro spite nocoj ter nikar več ne mislite na te reči!« Počasi sem odšla v svojo sobo, še zmerom vsa zmedena od tolikih misli, ki so se mi podile po glavi. 16 Incident v cerkvi Navadila sem se bila, da sem šla vsako jutro ob osmih k maši v cerkev našega okraja. Sla sem sama in peš; tako sem združila s cerkveno pobožnostjo še prijeten jutrnji sprehod. Moj mož me ni nikoli vprašal, kam grem tako zgodaj, sama mu pa tudi nisem nikoli imela priložnosti govoriti o tem. Zato me tudi ni začudilo, ko sem nekega dne opazila v cerkvi starega Johna; mislila sem, da je srečanje zgolj slučajno. Toda od tistih dob sem ga redno videvala vsako jutri pri maši; iz tega., sem sklepala, da je moral dobiti tak ukaz od mojega moža in gospodarja. To zalezovanje me je užalilo. Artur Winterton se mi pač ni zdel poklican, da bi me sumničil, on, ki se je brez sramu razkazoval v javnih lokalih z gledališko igralko. Takšne misli so zbudile v meni bojaželjnost. Sama ne vem kdaj sem se zalotila pri želji, da bi tudi jaz doživela kakšno dogodivščino. Hotela sem dokazati svojemu možu, da imam prav tako kakor on pravico po mili volji izrabiti svojo svobodo. Sam vrag je moral uslišati mojo željo, zakaj še tisti dan ko sem se je zavedela, so mi oči obstale na mojem sosedu, zelo izbrano oblečenem gospodu kakih tridesetih let, ki sem ga skoraj vsako jutro videla v cerkvi. Njegov obraz mi je bil znan na oko — kakor so mi bili znani obrazi vseh vernikov, ki sem jih dan za dnem srečavala na tem svetem kraju. Nobeden izmed njih ni zbudil v meni posebne pozornosti; tudi moj sosed, ko že o njem govorim, me ni z ničimer opozoril nase. In glej: komaj sem tisto jutro dvignila oči k njemu, ko sem se srečala z njegovim pogledom: dvojica črnih oči se je strmo zagledala v moje. To je bilo zame tako novo, da mi je kri udarila v obraz. Da prikrijem zadrego sem se zatopila v svoj molitvenik — toda misli so mi nehote venomer uhajale k neznancu. Ko sem odhajala iz cerkve, sem ga zagledala pri škropilniku. Videč, da se obotavljam, mi je sam ponudil na koncih prstov blagoslovljene vode. Lahno sem nagnila glavo v zahvalo. In nato sem čudno hlastno odhitela domov. Ta prizor se je ponovil jutro za jutrom. Med službo božjo sem slutila tujca za seboj. Včasih je stal tako blizu, da sem čutila njegov vroči dih na tilniku, tako da so mi misli nehote uhajale od svetega opravila. V 24 U&&H barva, plisira in kemično Cisti obiske, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pore, suši, monga in lika domače perilo. Parno cisti posteljno perje in puli tovarna JOS. REICH LJUBLJANA i In tako mi je vsak dan vljud-i no ponudil blagoslovljene vode | iz škropilnika in vselej so se j njegove oči čudno toplo uprle v I moje. j Neko jutro me je neznanec j celo ogovoril. Njegova drznost me je tako osupila, da sem nehote obstala. »Danes so lepo peli...« Govoril je francoski! Glas materinščine, ki sem jo v Londonu tako redko slišala, me je toli blagodejno presenetil, da sem se nehote nasmehnila in ga vprašala: »Gospod je Francoz?« »Da, madame... In vi ste Francozinja. ne?« »Kdo vam je to povedal?« sem osupnila. Odgovoril mi je tako spoštljivo, da sem celo pozabila, da se mi sploh ni bil predstavil. »Vaš molitvenik je pisan v našem jeziku. To je bilo prvo, kar sem opazil, zakaj ni ga večjega veselja, kakor če človek sreča rojaka v tujini.« »Da, ni ga večjega veselja!« sem mehansko ponovila. Videč, da sem se pri cerkvenih vratih vsa v zadregi ustavila, ne vedoč, ali naj mu dovolim, da se mi pridruži, se je naglo poslovil. »Oprostite, madame, da sem se vas predrznil ogovoriti. Tako nepopisno sem si želel slišati po dolgem času domačo besedo, da se nisem mogel premagati in sem se vam približal... Dovolite, madame, da vam rečem zbogom.« Globoko se je priklonil in odšel, jaz sem pa vsa zmedena strmela za njim. Tisto jutro se mi je nebo zdelo bolj sinje ko druge dni. Na ulicah ni ležala tista mrzla sivkasta atmosfera, kakor sem je biia vajena ob tej uri. V žilah sem čutila čudno vročico; nekam lagoten je bil moj korak, ko sem se obrnila proti domu, in v duši mi je bilo vedro in solnčno. šele par metrov pred hišo sem se spomnila starega Johna. Ozrla sem se in bežno pogledala po ljudeh. Nekaj korakov za menoj je stopal John. škodoželjen usmev mi je preletel obraz. Stari služabnik me je moral videti, ko sem pravkar govorila z onim neznancem. Ta misel me je navdala z brezumno srečo. O, kako sem bila vesela! Doživela sem dogodivščino! In moj mož bo kmalu izvedel, da znam tudi jaz izrabljati svojo svobodo. Toda mojemu veselju so bile ure štete... Počasi mi je mineval tisti dan. Lahko si mislite, kako sem bila razburjena, ko sem se drugo jutro odpravljala k maši. Sama s seboj si nisem bila na čistem, kako naj se vedem nasproti svojemu sosedu iz cerkve. Ce me bo vnovič ogovoril, mu pač ne bom imela vzroka ostati dolžna odgovora, dokler bo v svojem občevanju tako spoštljiv in korekten. Morda bom pri tej priliki tudi izvedela njegovo ime in poklic. Na zunaj mi je zbujal vtis zelo dobro vzgojenega moža, toda utegnil je biti popoln gentle-man, a vendar ne član boljše družbe... naše družbe. Mož, ki so ga bile od včerajšnjega dne polne moje misli, je bil že v cerkvi, ko sem jaz prišla. Lahno je nagnil glavo v pozdrav; v cerkvi se ne spodobi, da bi se ceremonialno priklanjal. Hvaležna sem mu bila za to diskretnost, zakaj že od nekdaj me je žalilo, če so se ljudje v cerkvi obnašali in govorili, kakor da bi bili na trgu. Po končani maši je neznanec počakal, da sem se prva obrnila K izhodu. Tako sva bila oba v istem času pri vratih. Pomočil je prste v blagoslovljeno vodo in že sem se hotela zahvaliti s smehljajem, ko je segla vmes neka druga roka in je s presekano kretnjo ustavila njegovo gesto... Tujec se je od presenečenja zdrznil, jaz sem pa vsa odrevenela zastrmela v Arturja Win-tertona, ki se je bil nenadoma pojavil zraven mene. Moj mož je bil videti zelo miren, čeprav je bil bled njegov obraz. Mrzlo in oholo je meril tujca z očmi, da je le-ta nehote odstopil za korak. Moža sta se sovražno spogledala. Potem je Artur Winterton odrinil vratca, se ustopil med neznanca in mene in mi napravil prostor. »Izvolite, madame!« čeprav je bil ton njegovih besed skrajno vljuden, je zvenela tolikšna odločnost iz njih, da sem se mu zoper svojo voljo morala pokoriti. Nagnila sem glavo tujcu v pozdrav in mirno odšla, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, čeprav me je odločnost mojega moža navdala s čudno tesnobnostjo. Ali me ni mar zato poslal naprej, da bo laglje našel pretvezo za prepir z neznancem? šele ko sem bila že zunaj, Sem se upala ozreti nazaj. Artur Winterton mi je sledil za petami; njegov obraz je bil še zmerom spačen od napetosti. Tudi tujec je zapustil cerkev; stopal je sicer z nebrižnim korakom. a tako ponosno, da sem se izpraševala, ali se mi ni vse skup le sanjalo. Naj sem se bila še tako hlastno ozrla nazaj, mojemu možu to ni ušlo. Položil mi je roko na ramo. Toliko da nisem zavpila od bolečine, tako ostro so se mi njegovi prsti zasekali v meso. »Pazite, Renata! Moja čast ne bi prenesla niti najmanjšega vašega prestopka!« Skomignila sem z rameni in nisem nič odgovorila. Na jezik so mi silile ostre besede; morala sem se ugrizniti v ustnice, da jih ne bi izrekla kar tu, sredi ulice, kakor tisti majhni ljudje, ki se ne znajo obrzdati in vpričo vseh izdajo svoja čustva. Nemo in leseno sva šla vso pot, oba zatopljena v svoje viharne misli. Doma sem se ravno hotela posloviti in oditi v svojo sobo, ko me je Winterton ustavil: »Govoriti moram z vami, Renata. Pojdite z menoj!« Lepota, zdrav Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet Smrt Josipa Podlipskega V Osjeku je dne 30. decembra 1935 umrl po kratki in hudi bolezni ravnatelj Jugoslovanske d. d. Sehicht-Lever in podpredsednik zveze tovarn mila kraljevine Jugoslavije, g. Josip Poda- li p s k y. Pokojnik se je rodil 1. 1875. v Hartmanicah, mali fiehoslovaški vasici. Po končani osnovni šoli se je izobrazil in stopil v službo staroznaue tvrdke Schicht. S svojim delom in izredno zanesljivostjo si je pridobil zaupanje svojih predstojnikov in ti so mu zaupali ustanovitev Schiehtove tovarne v Osijeku. Mož jeklene roke in nesebične požrtvovalnosti je iz majhne osiješke tovarne ustvaril veliko in moderno tovarno mila in drugih kozmetičnih preparatov, tovarno, ki je današnji dan prav gotovo največja v naši kraljevini. Pokojni Podlipsky pa ni bil samo dober trgovec, odličen organizator in priljubljen predstojnik, temveč je tudi kot zasebnik užival velik ugled med Oeiječani in v trgovskem svetu sploh. Bil je klen značaj. Zemeljske ostanke zaslužnega moža so 3. januarja t- I- spremili mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci in da malega vsi nameščenci Jugoslovanske d. d. Schielit-Lever na osiješko postajo, odondod ga je pa vlak odpeljal v njegovo domovino, da ga pokopljejo v češkoslovaški zemlji. A k o Mam nan list ugaia, ga pokažite svojim prija teijem in ga pošljite kol tiskovino svojim sorod nik'*ni v Kraneijo \em čijo. Ameriko in druga«' Zadnje mesece so vestne bralke našega lista pogrešale v »Družinskem tedniku« stalno rubriko o gospodinjstvu, zdravju in modi. Res smo tej prepotrebni rubriki včasih preskopo odmerili prostor — a ne namenoma; obilica drugega gradiva ga je izpodrinila. Zdaj, ob novem letu, uvajamo na novo naš ženski kotiček, le še v razširjeni in izpopolnjeni obliki in v zboljšani redakciji. Na tej strani in pod gornjim naslovom bomo objavljali vse, kar utegne zanimati slovensko dekle, ženo in gospodinjo, vse kar bo s pridom služilo naši bralki. Zastopana bo kuhinja, zdravje, kozmetika, sobna telovadba, kratki praktični nasveti itd., itd. V posebno zadoščenje nam ju pa, da se nam je posrečilo pridobiti za stalno dopisnico go. Ireno C o n s e ill e r e , ugledno sodelavko pariških ženskih listov; pošiljala nam bo stalno vsak teden vsaj po en prispevek o vseh mogočih praktič-n i h rečeh, ki zanimajo ženski svet. Pariz je prestolnica ženske mode, mesto, ki slovi po okusu svojih prebivalk. Parižanki je že narava vdahnila smisel za lepoto, telesno nego in takt; katera druga bi tedaj bolje znala ženskam svetovati ko otia? Upamo, da boste v njenih prispevkih tudi Ve, drage bralke, našle dosti dobrega in porabnega in da Vam bo tudi ostalo gradivo te rubrike zanimivo in koristno. Z željo, da bi Vas članki na tej strani še bolj priklenili na »Družinski tednik«, Vam izročamo našo prenovljeno rubriko v presojo in porabo. Angina pride iz nog (t. p.) V sedanjem muhastem vremenu morate posebno paziti na vrat; drugače se kaj lahko zgodi, da boste na lepem obležali s 40" vročine. Prva zapoved je: varujte se mraza, a ne z volno in krzni. Baš nasprotno: če se boste navadili, da se boste v mrzlem letnem času zavijali na vse pretege, boste postali občutljivi za najmanjši mraz, za najnedolžnejši prepih. Mraz morate sami preganjati, ne vaša obleka; gledati morate, da pospešite obtok krvi. To dosežete s sobnimi vajami doma, zunaj pa s hitro hojo. Pazite predvsem, da ne boste imeli mrzlih nog! če je vaš poklic tak, da se morate mnogo gibati na prostem, ali pa pri miru sedeti v slabo zakurjenem prostoru, pustite ob strani vso koketnost in modne norosti, ter si rajši obujte volnene nogavice in zadosti velike čevlje. Zakaj če je noga stisnjena v premajhne čevlje, trpi od tega obtok krvi in si nog ne morete segreti. Naj vam brez dolgega besedičenja povem: angino dobite največkrat iz nog. če so vam ti moji nasveti že prepozni in ste si jo že nakopali, pa poslušajte, kaj vam iz izkušnje svetujem: postelja, počitek, toplota, lahka hrana, grgranje in mazanje. Evo vam preprostega recepta za mazanje: Vzemite tri dele glicerina in en del sveže jodove tinkture in si s to mešanico nekajkrat potegnite s čopičem po vratu. Recept za grgranje: V kozarec vroče vode spustite ščepec soli ali pa kanite vanjo sok ene citrone in grgrajte. Tako si lahko ozdravite navadno angino; če ste jo pa že kdaj prej imeli in se vam je ponovila, je nenWlodno potrebno, da greste k specialistu. Dr. X. Pa vai glas, madame! q, p. a. Pariz Veste, kaj jemlje tolikim našim znankam, najlepšim in najzalej-šim, toliko miline? (Saj mi dovolite, da rabim rajši besedo .milina' ko sex-appeal,) Njihov glas, to se pravi, predvsem način, kako govore. Zenska, ki prehitro govori, izgubi vso mikavnost — in koliko žensk prehitro govori! Zenska, ki začne deset stavkov, ne da bi le enega dogovorila, je ko vetrnica; in skoraj vsaka druga ženska ne dogovori začetega stavka. Zenska, ki pri govorjenju pol besedi požre, zapravi mikavnost, skrivnost in milino tega, kar je hotela povedati; človek, ki jo posluša, ne najde pri ugibanju njenih neizgovorjenih misli prav nikakega šarma — verjemite mi, rftadame! Ta malomarnost pri govorjenju I je tem nerazumljivejša in tem ne- odpustljivejša, ker še nikoli ni bil prijeten glas tako v čislih kakor danes. Prijetni glas, ki ga slišite v radiu in gramofonu, sicer za vas ne pride v poštev, ker najbrže ne računate s tem, da boste postali napovedovalka na radijski oddajni postaji ali kaj podobnega; zato pa tem gotoveje zdaj pa zdaj telefonirate. Povejte mi, gospa ali dekle: kakšne druge privlačnosti imate na telefonu, kakor čar svojega glasu? Mimogrede: ali ste brali pred kakšnima dvema mesecema o karierah poštnih telefonistk v Londonu? Med vsemi londonskimi dekleti se zdaleč največ poroči baš telefonistk. Ker so tako lepe? Verjemite mi, ne zato; večina izmed njih niso posebne lepotice, navadne, povprečne smrtnice so, kakor katera izmed nas — le njihov glas, negovan, prijeten glas, kakor ga jim je služba izoblikovala: ta njihov organ jim je osvojil može. Prijateljico imam, ni posebno luštna, toda v telefonu ima glas — o, kako poln je njegov zvok, kako žametno mehak, kako ne-udržljiv! Na plesu je Pepelčica; na telefonu je vila iz pravljice. In dekle se zaveda te sVoie miline; to je njena edina koketnost, z njo uklene vsakega moža. Glejte: sebe vsakdo razume, a čudi se in užaljen je, če mu kdo reče: »Vas tako težko razumem « Vsakdo misli, ko posluša svoj lastni glas skozi notranje tresljaje svojega grla, da bolj vibrira in da je mehkejši, kakor je v resnici. Ali ste že kdaj poskusili posneti svoj glas na gramofonsko ploščo? Najbrže še ne. Povem vam. ne bi verjeli, da je to res vaš glas; in če bi vas le prepričali, da je, bi bili na smrt razočarani. Pazite na svoj glas, madame! Gojite ga, vredno je. Irene Conseillere. Modra ženska pazi na lase Ni težka reč ohraniti lase v dobrem stanju. Važno je le, da skrbiš na to troje: 1. na razkužitev, 2. na lasišče, 3. na lase same. Prvo je, da paziš na razkužitev. V velemestih je zrak poln prahu, dima in bacilov; zato mora meščanka trikrat do štirikrat pogosteje negovati lase kakor de-želanka. Najboljše je temeljito umitje glave z vročo vodo (33—40", kakor pač kateri bolj prija). V ne preveliko količino vroče vode nadrobi dobrega mila, da se raztopi, nato pa vlij to milnico na zmočene lase. če imaš premastne lase, bodisi od narave, bodisi zaradi mazanja, nasuj v posodo kavno žličko lužne soli ali ščepec kristalne sode. Drgni lase nalahno in se neprestano polivaj s tako pripravljeno vodo. Nato izplakni s čisto enako toplo vodo. Izplakuj tako dolgo, dokler ne postane voda popolnoma čista. če si si glavo zelo umazala in zaprašila (pri selitvi), ali če si bila v bližini bolnikov, dodaj vodi, s katero si prvič izplakneš lase, žličko razkužila (thymola ali neola). Lasišče neguj kakor ostalo kožo. če je premastno, ga osuši z drgnjenjem z alkoholom, a ne s čistim, ker žge. Zmes •/io alkohola in */,u ricinovega olja je odlična za vsakdanjo masažo. če je koža presuha, jo masiraj z oljem. Ne rabi močnih parfumov! Tudi lasje sami so potrebni nege, tembolj tedaj, če si jih on-duliraš in kodraš, ali celo barvaš; vsi ti postopki so bolj ali manj škodljivi. Preče ne delaj zmerom na istem mestu (ne glede na to, da nemara moda tako zahteva), ker ti lasje padejo vzdolž ob njej; pomikaj jo rajši po malem na desno ali na levo. Brilantina podeljuje lasem lesk. Rabi le glicerinske in oljne bri-lantine. Te niso škodljive, narobe, še koristne, ker preprečijo, da bi se lasje lomili. Lase je treba dvakrat do trikrat na leto pristriči, ne glede na to, ali so dolgi ali kratki; to jim daje moč. Onduiiranje, trajno kodranje in barvanje las je stvar, ki jo smeš zaupati le resničnemu strokovnjaku; drugače utegne biti nevarno. Manj nevarno je delno onduliranje s kleščami. Klešče ne smejo biti prevroče; sezi z njimi trikrat v iste kodre, to bo dovolj. (w. w.) Tako mladi gube!! pa ie (r. P. a.) če dovolite, gospa, si bom v današnjem in naslednjih člankih sistematsko ogledal vaše telo. Ne bom govoril o boleznih; moji nasveti bodo veljali samo nepopolnostim vašega telesa; njih namen bo podaljšati vam mladost in zboljšati vaše zdravstveno počutje. Guba je prvo znamenje starosti. V prvi tretjini življenja je naša polt mlada in prožna; zato se na njej ne poznajo sledovi neprestanih gibov in kretenj, ki jih terjamo od nje. Toda na nekaterih mestih, zlasti med nosom in licem, se zareza, ki jo ustvari naša mimika, s časom ustali: tako nastane prva guba na našem obrazu. Kaj se je zgodilo? Zakaj je to znamenje neodpravljivo? Koža sestoji iz vrhnje in iz spodnje plasti, podkožnega celičnega tkiva. Le-to se pod vplivom neprestanega pregibanja kože jame izgubljati in počasi na tem kraju popolnoma izgine. Ostane torej tam le še drobna vrhnja plast kože in ker ji je hrana izpod-rezana (žilje, ki dobavlja koži hrano, prepreza samo podkožno celično tkivo), se nekako posuši in nasledek je trajen: guba. Če še nimate dvajset let, se lahko o tem sami prepričate: otipljite črto, ki se vam pri smehljaju zareže med nosom in licem. Videli boste, da je vaša koža povsod prožna in primerno debela, tod pa tenka ko papir. * Ali se gube dado odpraviti? Da, do neke meje. A še bolje je, če ne pustite, da bi se vam sploh napravile. Moja metoda je v tem, da sem si vzel za oporo zarezo med nosom in licem in da skušam doseči nasprotni učinek, kakor ga ustvarja naša mimika. Kako zravnate prepognjen list papirja? Prepognete ga na nasprotno stran. Prav tako primite svojo gubo z dvema prstoma in prepognite kožo ravno nasprotno, kakor vam jo upogiba mimika vašega obraza. Potem valjajte kožo na tem kraju med prstoma. Nekaj dni te »masaže« in videli boste, da se bo guba — če že ni preveč razvita — zmanjšala in se izgubila; če je pa zelo globoka, boste s tem vsaj preprečili, da se ne bo še bolj razvila. To naj vam bo prva vsakdanja vaja. Dr. X. Porabni nasveti Kdor ne prenese aspirina. Mnogo ljudi se boji vzeti aspirin, kadar jih glava boli, češ da ga njihov želodec ne prenese. To je zmotno. Vsak želodec prenese aspirin; raztopiti ga je treba le v pol kozarca dobro oslajene vode. Glavobol vas bo minil ne da bi vas zato želodec bolel. Znoj na škrlatu. Potni madeži takoj izginejo iz škrlata, če jih obdeluješ s kositrno soljo. Dobiš jo v trgovini. ■ Tilaste zastore opereš takole: zgani jih in jih naloži drugega na drugega v škaf, nato pa nalij vanj mrzle vode. Tako jih pusti nekaj ur pri miru. Potlej nadomesti mrzlo vodo z mlačno milnično vodo. Ta jiostopek ponovi še enkrat, potlej pa izplakni z mrzlo vodo. Nato položi zastore zganjene, kakor so, na desko in jih pusti na zraku, da se posuše; tako se ne bodo ne raztegnili ne skrčili. Oljnati madeži na platnu. Odrgni madeže s flanelom, namočenim v sal-miaku, otri rahlo z magnezijo in pusti nekaj ur. Potem stresi, da magnezija odpade. ■ Po praznikih ostanejo — madeži. Iz platnenega perila odpravimo kavne madeže najhitreje, če jih izperemo z milom in boraksom. Iz svilnatega blaga spravimo kavni madež dostikrat že samo z glicerinom: na madež kanemo kapljico glicerina, počakamo, da ga svila vpije, potem pa operemo v nekoliko segreti vodi. Mast, ki ostane od pečenk, je treba čimprej porabiti. Docela nesmiselno je shranjevati razne posode z ostanki masti v jedilni shrambi. Mast od pečenke (svinjske ali gosje) se s pridom porabi za namazanje kruha, za praženje krompirja in za prežganje. Mast, ki jo posnameš z juhe, boš pa najbolje obrnila, če zaliješ z njo sočivje ali omako, ki si jo pripravila za isto kosilo. — če bi hotela čakati, da se ti bo od takih ostankov nabralo več masti, je ne boš mogla tako dobro porabiti; razen tega se ostanki masti hitro pokvarijo. Hu mor ■ ■ Oaze v službi vojne Angleži se v Egiptu ob libijski meji (Libija je italijanska) utrjujejo, da bodo pripravljeni, če bi do česa prišlo. Celo oaze obdajajo z bodečimi žicami in jarki, pastmi za tanke. Na sliki: Oaza Siva, kjer si Angleži grade letalsko oporišče. Nalašč ne! Brat in sestra se prepirata. Sestra zagrozi bratu: »Mama je rekla, da te bo zaprla v kurnik, če ne boš priden.« »Naj me le zapre!« se razsrdi brat. »Toda jajc ji ne bom legel — nalašč ne!« Težka literatura Mlada dama pride v knjigarno: »Rada bi primerno knjigo za svojega zaročenca.« »Kaj lažjega ali težjega?« »Lahko je tudi težje — moj zaročenec je boksar težke kategorije.« Bedasto občinstvo Neki dramatik je doživel s svojim prvencem velik uspeh. S svojo drugo dramo je pa pogorel. Užaljeno je pripomnil kritiku: »Zdaj vidim, da so med našim občinstvom sami bedaki.« »Res? šele zdaj to vidite? Jaz sem to opazil že pri krstni predstavi vašega prvenca!« Mož in žena Dreta in njegova žena se nista bog-ve kako dobro razumela. Neki prijatelj mu je zato svetoval, naj se skuša svoji boljši polovici kdaj pa kdaj malo podobrikati m jo nežno poljubiti. Dreta se je sklenil ravnati po prijateljevem nasvetu. Zvečer ko je prišel domov, je zatorej stopil k svoji ženi in jo poljubil. Ona ga je pa ogorčeno zavrnila: »E, Janez, danes imam res samo nesrečo v hiši! Davi mi je služkinja razbila drago porcelansko skledo, opoldne se je meni izmuznila kitajska vaza iz rok in se razletela na kose, popoldne je najin Jurček razlil črnilo po prtu — zdaj mi pa še ti prideš pijan domov!« Kal vse nas letos še taka Nadaljevanje s 3. str. »Na Francoskem bodo levičarji zmagali pri volitvah, toda absolutni gospodarji ne bodo. »Nekega znanega diktatorja (ki veruje v astrologijo) bo neki njegov človek ubil. On to ve. »Neki drugi diktator (ki zadnje čase o njem še več govove), se bo čez nekaj let ponesrečil ‘letalo?) in umrl.« Abesinska vojna Italiji ne bo prinesla slave, a Mussolini bo obslal Marta B o d i n o v a ne vidi tako pomembnih ne tako črnih dogodkov. »Nič posebnega se ne bo zgodilo. Nič takega, kar bi si ljudje želeli, pa tudi ne takega česar bi se morali bati. »Vojne ne bo. Sovražnosti v Abesi-niji bo konec spomladi, ker bodo posredovale miroljubne države. Italija bo dolgo potrebovala, preden se bo opomogla; njen položaj bo slabši pri njenem nasprotniku, zakaj vojna ji ne bo prinesla ne slave ne gmotnih koristi, ki si jih je obetala. Vzlic temu bo Mussolini ostal na vladi.« Mlad, lep mož bo stvar uredil: Mr. Eden...« Madame Preja je po rodu Siamka, majhna, ljubka, drobna mlada gospa, prijazna in fina. Govori zelo nežno in sanjavo. »Leta 1936. ne vidim vojne v Evro« pl,« je izjavila žurnalistu. »Abesinska zadeva se bo uredila konec pomladi v zadovoljstvo vseh, tudi neguša.« »S politiko se nisem nikoli ukvarjala in nerada o njej govorim. Vzlic temu čutim, da Mussolniji ni prav storil, ko se je spustil v to vojno; od nje bo imel osebno škodo. Vsaj bojim se, da bo tako.« »Kako mislite, da se bo ta stvar uredila?« je vprašal žurnalist. »Uredil jo bo mlad mož, čigar zvezda rase... Nerada imenujem imena....« .»Prosim, povejte mi ga vseeno!« »Belec je.« »Belec?« »Da, saj razumete: mož belega plemena!« In madame Preja je plaho, kakor dahne dekle na ljubezenskem sestanku ime tistega, ki ga ljubi, naposled povedala: »Monsieur Ede n.« »Nemčija se bo po malem pomirila. Toda potem bo njen nastop tem straš-nejši: hotela bo priti do kolonij, če ne drugače, tudi s silo. »Za Japonsko ne bo dobro, da tako prodira na Kitajsko. Prej ali slej — jaz tega morda ne bom več doživela — se bo Kitajska postavila na noge in bo napadalca pogoltnila. »Strah pred rumeno nevarnostjo ni utemeljen: anglosaško pleme je premočno, da bi v boju z njo podleglo, j Tudi upori v Indiji bodo minili brez j posledic. I »Denar se bo na vsem svetu stabili-. ziral. Krize bo konec ob zatonu le-j ta 1936.; takrat bo tudi nezaposlenost ' popustila. »In naposled vidim bolezen velikega neromanskega vladarja.« Usodni rojstni dnevi evropskih mogočnikov Naposled stopimo še k vedeževalcu, senegalskemu magu L o d i u , mlademu možu, diplomiranemu filozofu in edinemu v vsej Franciji, ki se je kot astrolog vpisal v trgovinski register in plačuje tudi davek od konzultacij. »Leto 1936. je pod blagodejnim Jupitrovim vplivom; zato bo bogato z dogodki, a evropske vojne ne bo, čeprav bo hudo grozila. »Laval bo v kratkem padel in na njegovo mesto bo prišla bolj .sankcij-ska' vlada. Italijansko-abesinske vojne bo kmalu konec. »Pierre Laval se je rodil 28. junija 1883 v znamenju Raka; njegovo rojstno leto obvladuje Jupiter. Kot državnik ima tehtne vrline. »Anthony Eden se je rodil dne 12. junija 1897 v znamenju Dvojčkov; tudi leto 1897. stoji pod Jupitrovim akriljem. Eden je visok po postavi in inteligenci in zdravo presoja stvari; svoj cilj redko zgreši. »Haile Se lasi se je rodil 17. julija 1890 in spada v ozvezdje Raka kakor Laval. Tudi leto 1890. obvladuje Jupiter. Po značaju, temperamentu in nazorih se nekoliko razlikuje od La-vala, ker se rojstna datuma ne ujemata popolnoma. ititp SJitanabsfezen Zgodnja diagnoza Japonsko odlikovanje nemškega športnika Znanega nemškega letalskega jadralca Wolfa Hirtha je predsednik japonskega letalskega društva, baron Joširo Sakatani, odlikoval z redom za športne zasluge in mu ga sam pripel na prsi. »M u s s o 1 i n i je zagledal luč sveta v nedeljo. Na žalost ne vem, ali se je rodil podnevi ali ponoči. Njegovo rojstno leto 1883. je kakor pri Lavalu, Ednu in negušu v znamenju blagodejnega planeta Jupitra. Priznati mi morate, da je silno nenavadno, da so vsi ti veliki možje pod istim astrološkim vplivom: to pomeni, da bi se morali zbližati in drug drugemu olajšati nalogo, toda okolje, v katerem žive, jim tega ne dovoli. »Ce bi zanesljivo vedel, da se je Mussolini rodil 29. julija med poldnem in polnočjo, bi trdil, da njegova slava še ne bo zatonila; narobe, premagal bo vse težkoče in uspel, kjer bi vsi drugi podlegli. »A če se je duce rodil zjutraj 29. julija 1883, pomeni astrološko toliko, kakor da bi se bil rodil 28. julija, to se pravi, da bi bil pod vplivom planeta Saturna, ki mu je letos v škodo; v tem primeru bi z gotovostjo napovedal, da drevi v pogubo. »Toda optimist sem in zato povem, da leta 1936 v Evropi ne bo vojne. Kriza bo popustila; oktobra in novembra se bo trgovina začela popravljati. »V Franciji vidim izpremembe v zunanjem ministrstvu. Paul-Boncour, Herriot in Flandin bodo drug za drugim gospodarji na Orsayskem nabrežju. (Tam ima palačo francosko zunanje ministrstvo. Op. ured.) »V Rusiji bodo hude letalske nesreče. Veliki dogodki se pripravljajo na španskem, znanilci preureditve republikanske vladavine. V Nemčiji nič pomembnega. V Italiji velika presenečenja in preobrati.« Sokrivec Neki zdravnik je dobil poziv na sodišče. Pričevati bi moral o tatvini, ki se je dogodila pri njem. »Tatvina je neizpodbitna, ne?« je vprašal sodnik zdravnika. »Da... samo čutim se nekoliko sokrivega. Tat je bil namreč pri meni na pregledu in svetoval sem mu, naj vzame kaj toplega... Tedaj mi je v predsobju snel zimsko suknjo...« Sladkorno bolnemu človeku, ki mu bolezni ni mar in ki se ne briga za zdravnikove nasvete, se utegne nabrati v krvi toliko sladkorja, da zboli vrh tega še na poapnenju žil. Zvečine spoznamo to šele takrat ko je žilje v nogah načeto. Kadar pa nastane v žil ju zastoj, se pojavi prisad (gnilež, snet), zelo nevarna bolezen, ki utegne imeti za posledico amputacijo noge ali roke. Za sladkorno bolezen je treba pred vsem zgodnje diagnoze, seveda lahko to ugotovi samo zdravnik. Bolnik se mora brezpogojno 7, zaupanjem pokoriti zdravnikovim predpisom; zlasti pa ne sme grešiti v hrani. Kljub pravljičnemu vplivu »in-sulina« je vzporedno predpisana dieta od sile važna stvar, da, baš zaradi insulina je celo neobhodno potrebna! Pameten človek to iz-previdi in si prav zaradi zdravljenja z »insulinom« lahko privošči m nogo vrstne j šo hrano. Lačen mu ni treba biti nikoli. Prav pogosto svetujejo neodgovorni ljudje sladkorno bolnim, naj uživajo čaje, tablete in še sto različnih »zdravil«, ki naj bi bila boljša in uspešnejša ko insulin. Pravimo vam. bolniki, vrzite taka zdravila skozi okno, ne poslušajte nevednežev, starih tet in vedeže-valk. Vam bo v škodo, prej boste pod zemljo! Zapomnite si, da dožive sladkorno bolni visoko starost, če ubogajo zdravnika. Kdor si sladkorno bolezen sam zdravi, si sam koplje grob! (D. i.) * Sobna temperatura: Pozimi naj bo v sobah toplo, temperatura naj pa vendar ne presega 14—15 stopinj Reaumurja ali 18—20" Celzija. Bledičnim in starejšim ljudem bo bržčas ustrezala malo višja temperatura. toda več ko 2 stopinji naj tudi ti ne primaknejo. Ko ste še bili miadi, ste hodili v šolo. Pod pazduho ste nosili torbo s tablico in kamenčkom. Urno ste hodili po cesti in pozdravljali prijazno gospoda učitelja. Kako dolgo je že od takrat! časi so Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-ofort- _ niJKi oglasi, ki nimajo prodajnega tnačaja, se hudo izprenienili Iz majhnega dečka stanejo po 1 Din za besedo — Za vsak mali :fi i oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik* uprava, Mubtjana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Kurnim Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10.000— 20.000. Ponudbe na upravo tednika pod šifro »Denar takoj«. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 1 Din. Najmanj 10 besed. 17 LETNO DEKLE s .*{ razredi meščanske šole ure k otrokom kamorkoli. Nit s topi takoj. Naslov pove uprava._____________________________ MLADO DEKLE išče slu/.be kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja otrok. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod «Mar-Ijiva«. »MLAD ČLO VE K« g. ~K. Vki je postal ponudbo iz Sela, se naproša za natančni naslov na upravo »Družinskega tednika« pod »Mlati človek«._________ PRODAJALKA MEŠANE STROKE« tudi "želez-nlne. pridna In poštena, Išče službo (ire kamorkoli tudi v pomoč gospodinji. D« pise pro-sim naupravo pod žifro »Resnost 220«. I5letna deklica poštenih staršev 6e želi Izučiti šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov se Izve v upravi »Družinskega tednika«. Ctlll v i* ravite. V ali deklice, ki sta se učila pisati a. e, i, o, u, in ki sta se tako rada igrala s punčkami, puško in sabljo, ste zrasli v čvrstega mladeniča in brhko dekle. Če se ne motim, jih je mnogo med vami, ki ste že godni za zakon. Pred vami so zdaj drugi problemi in druge skrbi, kakor takrat, ko ste še hodili v šolo. žena naj bi bila pridna, pravite Varčna, zdrava in poštena. Gospodične mislijo prav tako o bodočih ženinih. Kaj boste tedaj storili? Težka reč! Ogledati se bo treba na vse strani, da najdete kaj primernega. Tu vam ie lahko v pomoč »Družinski tednik« s svojimi malimi oglasi. »Družinski tednik« se tiska v veliki nakladi. Dobite ga skoraj v 'vsaki hiši; zanj ve skoraj vsak Slovenec. List, ki je tako zelo razširjen in ki ga ljudje tako radi čitajo, ima tudi dobre uspehe s svojimi oglasi. Zelo veliko ljudi bo te oglase prečitalo. In med njimi bo gotovo tudi tisti, ki bo za Vas. Zato si dobro zapomnite: če želite kaj kupiti, če želite kaj prodati, če se hočete s kom seznaniti ali celo poročiti — .. tedaj oglašujte v malem oglasniku »Družinskega tednika«! Naročite še danes mali oglas v »Družinskem tedniku«! Naročite dve ali tri objave! Cene oglasov na zadnji strani. Naše cene so zmerne in času primerne! NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas Otomano od................... . Din 410*-— Coueh sofe otl . . . . . . Din 1200’— spalni coucli od ...... Din 1700*— afrik modroci od.................Din 210*— TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro »n dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše in hajzanesljivejbe sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34. Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKERJU, Ljubljana Sv. Petra testa 14 MLADECA ČLOVEKA r najmanj 4 razreilt gimnazije ali podobni naobrazbo, ki stopa Sele v življenje, ki si ».e sramuje nobenega dela in se ne boji nobenih ovir, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod šifro »Mlad č!o\ek g>oužsov€iiije Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BRAT IH SESTRA. Sporočite natančni naslov. Na poštno leteče se ne more pi>nti. oziroma dvigati, na šifro. Malt oglas premalo pl aean zaradi šifre. IŠČEM POTNIKA za Slovenijo, eventualno za stopnika, ki zastopa kateri drugi predmet. Vladimir JagariC, »Merkur«, veletrgovina papirja, Zagreb, Jelačičev tv« 15 Jnfc«maoje Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Dfn. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, po možnosti s kopalnico in majhno poselsko sobo, išče za 3. marec točno plačujoča stranka. Ponudbe pod »šest sto«.____________________ SOBO s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi s pranjem perila išče v Ljubljani mlada gospodična. Ponudbe na upravo pod šifro »No daleč od centra«. VILA Z 2 STANOVANJI IN VRTOM v Mostah se takoj odda eni ali dveni strankam. Natančni podatki Breg 14/1. iEezizfve Vsaka Modo M par. Davtk VSi Dl«. I« lifr# ali «a)an|o naslovov s Din. Najmanj 10 besed. ŽELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Star sera 30 let, sim* patičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne po* nmlbe na upravo pod »Želim areče v bodočnosti«, DEKLETA! Želim se seznaniti z mlado in simpatično gospodično s srednješolsko izobrazbo, plemenitega značaja iz boljše rodbine. ki je dobra gospodinja. Ponudbe tudi anonimno na upravo tednika pod šifro »Iskren, plemenit značaj«. DOPISOVATI ŽELIM z inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo Dva mlada mornariška podčastnika, ki 60 no bojita najhujše burje na morju, želita resnega znanja z dvema gospodičnama oil 17—24 let. Slika zaželena, diskrecija zajamčena. Dopise pod »Vile, I’epo« na upravo » Druž i nskega tednika DAMO, ki som jo 7, t. ni. med 2. in 8. uro srečal v tramvaju med glavno pošto in kolodvorom in izmenjal z njo poglede, pro-sim če je mogoče, za seznanjenje pod šifro »Iskren«. Prodam Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed, OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, trlciklji itd. solidno Izdelano In poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. Kolizej.________________________________ BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker si Jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi. svetlo rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek z?lo enostaven In stalnost barve zajamčena-. 1 garnitura z navodilom stane Din 30*—. Po po^ti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Uica 34. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo 6pet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 34. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsak« žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če sc masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«, l steklenica r. natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34. POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem! Poravnajte naročnino! PRODAM rentabilno hišo na (.'linčali v bližini tram v a ja. Ponudbe pod »I.epa lega« na upravo. DAMO, tudi ločenko ali vdovo prijetne zunanjosti. dobiosrčno, veselo, odkritosrčno, sploh plemenitega značaja, išče zaradi družabnosti osamljen, nezadovoljen, imovit, zdrav, priletnejši gospod pod pogojem vsestranske diskrecije. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, ki se pod častno besedo vrne, do 15. januarja na ogl. oddelek pod »Sreč$ trajnega prijateljstva«. Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudcžnfc Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. še posebna privlačnost je Marija, ki gleda izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure 60 okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*-—, Dih 9S'— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine. V ABES1NIJI NE . . - ORION aparati PAC PA SO PRI NAS-------------•• —• --------- FEST FANT GORENJC, protesionist s sigurno eksistenco, želi poznanstva z boljšo samostojno iiviljo, staro (lo 25 let. Anonimno v koS. Le resno dopise na upravo »Dru-_ /.inskega tednika« pod značko »Za rei al’ pa nič«. DVE OSAMLJENI BLONDINKI, stari 20 let, želita znanja z dvema Intel idioma visoke postave. Pod šifrov »Mladostni aen«.__ MLADO UČITELJICO, značajno, prikupno zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati lnteli-gent. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Samo z dežele«. »MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pi- sarriiSkih In Šolskih potrebščin. Lastna naklada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon 81-9*.____________ IZREDNA PRILIKA. Visoko pritlično družinsko liišo v Stenjcvcu pri Zagrebu, tik železniške postaje prodam za samo 80.000 Din. 3 sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunič, Eačkoga ul. 5, Zagreb._____________________________________ PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro do stavlja na tlom priznana trgovina a kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva c. 25. MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega •tednika'!, poznani po svojih odličnih svojstvili krasen zvok — velina selektivnost — elegantna zunanjost vse valovne dolžine Zelo važno: NIZKE CENE. USODNI PLAČILNI POGOII. Dobavlja: RADIOVAL-Ljubljana Dalmatinova ulica 13 — Telefon 33-63. CELJE: Prešernova ulica številka 24. Poceni!! Redka prilika!! Zimski damski plašči. najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki Drago Gorup & Co Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c.14 Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja . Mihalek, vsi ? Ljubljani.