P-' }■ ji List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljana, 24. novembra 1978 — Številka 19 Rudi Lešnik nan ponosno hodi i%zrStovzravna tako nas z Mladostno močjo, ,, nik'\^as sedeminosemdesetlet-l puf,,^0} nas je vodil nekdaj v < .slai,ars^e zarje. Na nedavnem °hra ^eretvl> ie dejal, da ga i„. nla in krepi nenehno, i,je ,!n° >n razgibano delo. In to ’ ,s,Vo vsega, našega samou- )lJap^nia> naše mlade republike )( J?rlaviie- Kdaj bi nas že po-1 rUVz^riini vetri, češe ne bi z trdn^Jnim bojem in delom ;e ^Zakoreninili v našo zemljo. Se ie lahko rodila večno H« Jugoslavija kot skupnost ip ki jih druži delo in vse, kar ^oveku v prid. ohrll0vo spoznanje, da ga delo «nia [n krepi, naj bo tudi naše Znanje — vodilo našega go- Delo zagotavlja prihodnost spodarjenja, vzgajanja in izobraževanja, dogovarjanja in odločanja. Le tako si lahko zagotovimo srečno, vsestransko bogato prihodnost nezlomljive in složne samoupravne skupnosti narodov in narodnosti v domovini, porojeni v ognju in krvi neuklonljivega upora, v znoju in naporih obnove: Ta domovina raste sedaj v miru, z ustvarjalno močjo ljudi, ki se zavedajo, da sami gradijo svojo srečo, in stopajo po poti, začrtani z delom vseh. Mladi vedo, da je rod staršev opravil velikansko delo, začrtal, zgradil in prehodi! neizmerno dolgo pot. Vedo tudi, da se je v vsako ped te poti začrtala Titova misel. Zato so na zastavo svojega X. kongresa ponosno zapisali: Izbrali smo Titovo pot. To je pot nenehnega dela, snovanja, pričakovanja, ustvarjanja, učenja, radosti in svobode. In tudi to vedo, da starejši rod ne zmore vsega Revolucija traja in razvija najžlahtnejše — to, za kar so najboljši že od nekdaj razdajali svoje moči. Razlike med ljudmi postopoma izginjajo. Pravičneje razdeljeno in ovrednoteno delo, bodisi tisto v jamskem kopu ali pa v znanstvenikovem kabinetu — pomeni temelj samoupravnega razvoja. Razvija se družba, ki pozna odgovornost posameznika za njegovo delo, a hkrati odgovornost vseh, da bo posameznik lahko ustvarjalno in zadovoljno Živel, To je družba, v kateri se morajo ljudje nenehno dogovar- jati in iskati najustreznejše rešitve za danes in jutri. To pa je obenem velika odgovornost, ki jo prevzemajo naslednji rodovi. In prav zato se je treba učiti, nenehno delati in vedno znova od k ri \ ati. Včerajšnje se p rep leta s prihodnjim tako, da se učijo mlajši od starejših, in nasprotno, kajti prav mladi so na srečo tisti, ki zmorejo starejše prehitevati. Nenehno delo pa nas ohranja mlade. Zato je Jugoslavija večno mlada, pa čeprav ima vsakdo drugačen rojstni list. Znamo delati, znamo se učiti, znamo živeti; znamo praznovati! Titova pot je naša pot: to je pot dela, ustvarjanja in veselja! In tako naj bo tudi naš dan republike! Spodbudno vrednotenje dela-pogoj napredka Vsako delo je treba vrednotiti po obsegu in kakovosti in ne samo to, pomembna sta tudi čas in način uresničitve delovnih nalog in opravil. Na pedagoškem področju se morda bolj kot drugje zatika, ko je potrebno najti tako metodologijo vrednotenja pedagoškega dela, ki bi dala jasne in spodbudne razlike, ko je treba ovrednotiti posameznikove ali kolektivne dosežke. Sedanji sistem vrednotenja in nagrajevanja pedagoškega dela skoraj gotovo ni takšen, da bi spodbujal poleg količine še rast kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela, so menili na nedavnem posvetovanju o pedagoškem delu v svobodni menjavi dela, ki ga je organizirala Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. Vse prepogosto se pojavlja drobnjakarsko razčlenjevanje 42-ur-nega tednika, da bi na takšen ali drugačen način dosegli zakonito določeno obveznost, premalo pa je možnosti, da bi delo tako vrednotili, da bi krepili kakovost tega dela. Še več: razlike za višjo ali nižjo vrednost opravljenega dela so pogosto tako skromne, da materialno malo pomenijo, moralno pa povzročajo napetosti, ki že kazijo dobre medsebojne odnose v šolskih delovnih kolektivih. To pomeni, da vrednotenje dela ni niti takšno, da bi prizadevnega delavca vsaj materialno spodbujalo k dobro opravljenemu delu ali pa slabšega tako zadelo, da bi ga spodbudilo k boljšemu delu, pa tudi moralne spodbude niso tako razvite, da bi učinkovale. Prav tako se zatika pri vrednotenju minulega dela in izobrazbene stopnje, pa tudi pri vsebinah, kako pedagoški delavec lahko doseže tedensko obveznost. Vse premalo se je premaknilo pri oblikah in metodah pedagoškega dela, da bi vsebinsko zajeli celostno vzgojo s poukom, dejavnostmi prostega časa in drugimi povezavami z združenim delom in krajevno skupnostjo. Nedvomno ne more biti temeljno izhodišče vrednotenja in priznavanja dela le šolski urnik, po katerem učitelj opravi določeno število učnih ur s področja svojega predmeta, temveč je potrebno upoštevati v natančno izdelanem pregledu nalog in opravil celostno vse potrebno delo, ki ga je programsko treba izvesti. Zato lahko povzamemo, da sta razvid del in nalog in jasen vzgojnoizobraževalni program med bistvenimi prvinami v ustreznem sistemu svobodne menjave dela in v sistemu ustreznega vrednotenja dela. Pri vrednotenju dela pa je potrebno s posluhom povezovati materialne in moralne oblike spodbujanja, ker vse kaže, da so bile med pedagoškimi delavci oboje dokaj zanemarjene. Svobodna menjava dela in dober sistem vrednotenja sta temeljnega pomena ne samo za pravičnejše nagrajevanje po delu, temveč za boljši vzgojnoizobm Ževalni proces na vseh stopnjah vzgoje —od predšolske do visokošolske — a obenem tudi pogoj razvitejših samoupravnih socialističnih odnosov med delavci. Pri tem pa je pomembna tudi boljša poklicna samozavest pedagoških delavcev, ki se morajo enakovredno vključevati v samoupravno dogovarjanje z vsemi, ki potrebujejo vzgojnoizobraževalno delo. To pomeni, da se bo potrebno dobro dogovoriti v krajevni skupnosti, s samoupravnmi interesnimi skupnostmi, oblikovati ustrezne programe, a se obenem tudi natančno domeniti, koliko je takšen program vreden, če ga kakovostno izpolnijo. Ne velja se postaviti v vlogo čakalca, ki pričakuje, da mu bo preprosto neka družba nad njim več ali manj vnaprej vse zagotovila, potem pa bi lahko dobro vzgajali. Izenačeni po delu, ob pojmovanju, da je pedagoško delo izredno pomembna sestavina združenega dela in hkrati pomemben dejavnik družbenega razvoja, se morajo tudi pedagoški delavci neposredno samoupravno vključiti v to z vsemi svojimi sposobnostmi, pravicami in zahtevami, a obenem tudi z lastno odgovornostjo in samozavestjo. Vse prevečkrat je opaziti, da se pedagoški delavci premalo zavedajo, kako so dejansko enakovredni partnerji v združenem delu. Razumljivo, da nosijo zdaj pedagoški delavci temeljno odgovornost tudi za to, da znotraj svojih delovnih organizacij poiščejo taka merila za merjenje svojega dela, da bodo kar najbolj spodbudna za dobro uresničitev vzgojnoizobraževalnih programov in da bodo hkrati tudi razvijala dobro delovno skupnost, ne razbijala, temveč spodbujala k boljšim delovnim učinkom. Te pravičnosti medsebojnega merjenja in vrednotenja dela ne more delovnemu kolektivu določiti nihče od zunaj. Morda je to breme, a je tudi odgovornost, ki je ni mogoče več preložiti na avtoriteto zunaj delovnega kolektiva, ki naj bi z mečem oblasti preprosto sekala gordijske vozle, nastale zaradi takih ali drugačnih zapletov in napetosti med delavci. Samoupravljanje je v bistvu največje vrednotenje človeka, kei mu zaupa moč in sposobnost, da bo na najbolj pelemenit, človešk način vsak človek sam in v svoji najbližji skupnosti zmogel najbolje in najpravičneje urejati medsebojne odnose in opraviti svoje delo Prav to pa je obenem pedagoško jedro, preizkušnja, ki vsebuje sama po sebi že velik del našega skupnega vzgojnega in razvojnege poslanstva. Ne gre za formalno uresničevanje ustavnih načel in zakona e združenem delu, gre za dosti več, za resnično spreminjanje družbe neekonomskih odnosov in človekovega položaja, to pa zahtevi dosti naporov in zavesti, da to zmoremo, ne da bi venomer klical koga tam od daleč na pomoč. Razumljivo, da je ob tem treb, ustrezno razporediti v celoti naše skupno bogastvo, v katerem mor, ustrezen delež imeti vzgoja, znotraj tega pa je potrebno potem tua taka sredstva, ki nasploh niso majhna, kar najbolj pametno upora biti in trošiti. Naš trenutek je prelomen: pedagoški delavec postaja dejansk samoupravljavec, samostojen, a tudi bolj samostojno odgovoren ko se mora znati odgovorno sporazumevati, urejati in odločati S seje medrepubliško-medpokrajinske komisije za reformo vzgoje in izobraževanja Pogled v novo osnovno šolo Medrepubliško posvetovanje Človekovo okolje v osnovnem in srednjem usmerjen^ izobraževanju Na seji medrepubliško-medpokrajinske komisije za reformo izobraževanja, ki je bila v začetku novembra v Beogradu, so sklenili, da je treba izdelati ■ skupno, enotno zasnovo osnovnega šolstva v Jugoslaviji. Pri tem je treba upoštevati zahtevo družbe, naj bo osnovna šola organski del celotnega reformiranega sistema vzgoje in izobraževanja. Učne načrte, predmetnike in organizacijske oblike nove osnovne šole naj bi pripravile ustrezne institucije v republikah in pokrajinah. Gotovo je, da se bodo tudi v prihodnjem sistemu osnovnošolske vzgoje in izobraževanja izražali posebni interesi in potrebe republik in pokrajin, toda hkrati je treba zagotoviti kar največjo enotnost. Prevladuje mnenje, da brez nove osnovne šole ne bomo dosegli zaželenih uspehov pri uresničevanju ciljev samoupravne preobrazbe vzgojnoizobraževal-nega sistema. Zato so se na seji komisije dogovorili, da se je treba takoj lotiti te pomembne družbene naloge. Zato da bo delo nemoteno potekalo, bo de-kovna skupina, v kateri so predstavniki pedagoških svetovalcev republik in pokrajin, »prefoto-grafirala stanje«, zbrala orientacijske načrte reforme osnovnošolskega izobraževanja in ugotovila razlike. Ta delovna skupina bo predlagala tudi skupno zasnovo, o kateri bo kasneje organizirana širša razprava. Dr. Pero Šimleša, predsednik ji ni treba prilagajati sedanjemu času in novostim, ki jih le-ta prinaša. Jasno je, da je zelo pomembno, da se funkcionalno povežeta osnovno in srednje izobraževanje, za katerega trdijo, da predstavlja most med osnovno šolo in centrom, v katerem se bo mladi rod neposredno usposabljal za delo. Prav tako’ mora tudi predšolska vzgoja postati organski del osnovnega izobraževanja; tudi temu je treba posvetiti posebno pozornost ob sestavljanju skupne zasnove za oblikovanje nove osnovne šole. V predšolski vzgoji bo treba še veliko spremeniti posebno zato, ker sedaj »posnema« pouk. Predšolske vzgoje — tako so poudarili na tej seji — ni mogoče' obravnavati samo kot ustanovo, ki namesto staršev varuje otroka. Vzgojnovarstveni zavodi niso »garderoba za otroke«, temveč vzgojnoizobraževaine organizacije, ki imajo sočasno tudi socialno vlogo. V SR Hrvaški že resno razmišljajo o tem, da bi se vpisali otroci v osnovno šolo s šestim letom. Ta cilj naj bi uresničevali postopoma glede na prostorske in kadrovske možnosti vzgoj-noizobraževalnih organizacij. Ni treba posebej poudarjati, koliko pomeni to »prihranjeno« leto. Mag. Tomislav Bogovac, namestnik republiškega sekretarja za izobraževanje in znanost SR Srbije, je poudaril, da v osnovnih šolah te republike že delajo po novih predmetnikih in učnih načrtih. Tri petine učencev si že pridobiva znanje in dosega lepe uspehe po sodobnih načrtih, ki temeljijo na marksizmu. V SR Sloveniji je največ narejenega na področju predšolske vzgoje, ki že upošteva zahteve osnovne šole, v drugih republikah pa družba šele sedaj namenja večjo pozornost predšolski vzgoji in osnovnemu šolstvu. Dr. Stipe Šuvar meni, da je treba razbiti okostenelo shemo pouka v razredih, razdeljenega po urah. Poudaril je tudi, da je treba vse otroke vključiti v predšolsko vzgojo, v osnovnih šolah pa organizirati čimveč oblik družbeno koristnega dela. Samo tako bo mogoče »pobegniti« od šole, ki vzgaja prihodnje uradnike. Ekologija — pomembna sestavina vzgojnoizobraževalnega dela DJOKICA PETKOVlt Med akcijami, ki naj bi pripomogle k čim boljši vzgoji in izobraževanju za varstvo in napredek človekovega okolja in razvile tako imenovano ekološke zavednosti občanov, je bilo letošnjega 2. in 3. novembra v Zagrebu organizirano medreubli-ško posvetovanje na temo Človekovo okolje v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju. To pomembno posvetovanje, ki se ga je udeležilo približno 250 družbenopolitičnih delavcev, pedagogov in strokovnjakov raznih strok in profilov iz vseh republik in pokrajin, je organizirala komisija zveznega izvršnega sveta za izobraževanje pri svetu za človekovo okolje in prostorsko ureditev, sodelovali pa so republiški in pokrajinski sekretariati za izobraževanje in kulturo. Glavne referate na posvetovanju sta imela dr. Pero Šimleša, predsednik prosvetnega sveta Hrvaške (Varstvo človekovega okolja kot načelo celostne vzgoje in izobraževanja) in dr. .Milan Prelog, univerzitetni profesor iz Zagreba (Sodobni človek in nje- govo življenjsko in delovno okolje). Uvodno besedo je podal dr. Stipe Šuvar, republiški sekretar za prosveto, kulturo in telesno kulturo Hrvaške. Poleg tega je na posvetu obravnavalo petdeset referatov in poročil šest glavnih tem, in sicer: Izkušnje in dosežki na področju varstva in napredka človekovega okolja v republikah in pokrajinah, Zasnova, idejni temelji, vsebina in metode s področja človekovega okolja ter prostorske ureditve v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju, Vzgojni in izobraževalni vidiki varstva človekovega okolja, Vplivi družbenega okolja in družine na vzgojo in izobraževanje na področju človekovega okolja. Izobraževanje učiteljev za izvajanje načrtov varstva človekovega okolja v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju in Združeno delo v vzgoj-noizobraževalnem procesu na področju človekovega okolja in prostorske ureditve. Obravnavanih je bilo torej veliko tem, o katerih so različna mnenja, različno pa se lotevamo blema varstva človekovega Ija in njegovega napredova' Vse,kar jepovezanozekolo# vzgoji in izobraževanju, ^ temeljiti na marksističnem f. movanju narave in družbe. H loška teorija in praksa naj Ijita na stališču, da morajo z“j ženi proizvajalci upravljati s| lotno družbeno reprodukcij^ pravi — tudi z reprodukcij0' vekovega okolja. Če ekološka vzgoja ne N meljila na marksistični teOfiJ1 volucije in socialistični pra^ bo tudi pri nas sprevrgla v s' vrstno ekološko mesijanšt',t pa postala moda. Tako nje« ekološke zavesti pa je! jevrsten elitistični protihu'1'1 zem — je dejal med drugi1" Stipe Šuvar. Potrebna je enotna metodologija EKOLOGIJA KOT NA V glavnem referatu na p1 tovanju je dr. Pero Šimlešafj daril, da ekologija ne moP \samostojen učni predmeti kot mislijo nekateri), ni p2,, modela za izobraževanje ^ Ijev-strokovnjakov za ekol°l] ki bi lahko predavali ce“ prosvetnega sveta SR Hrvaške, je v uvodu dejal, da je bila družba doslej tako zelo zaposlena s preobrazbo srednjega izobraževanja, da je v večini republik ostala osnovna šola v senci. Najbolj občutljiva točka je bilo srednje šolstvo, zato je razumljivo, da so se vsi reformni posegi začeli prav na tem področju izobraževanja. Dr. Pero Šimleša meni, da niso potrebne korenite spremembe za to, da bi se osnovna šola lahko vključila v enoten vzgojnoizo-braževalni sistem. Osnovna šola se je že do zdaj bistveno spremenila, to pa še ne pomeni, da se Polna je bila dvorana osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, kjer so se zbrali delegati društev pedagoških delavcev Šlovenije in vidnejši predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih teles v republiki k posvetu o pedagoškem delu v svobodni menjavi dela. Ni naključje, daje izvršilni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije med mnogimi možnimi temami prav to dal na dnevni red. Praksa v pedagoških delovnih skupnostih namreč kaže, da je ob občutljivem vprašanju pridobi- Veliko drobnih rok veliko stori yanja dohodkov in razporejanja dohodkov znotraj delovne organizacije mnogo odprtih vprašanj, ovir in tudi neugodnih posledic, ki so ponekod prerasle v napetosti v medsebojnih odnosih, namesto da bi prav to prispevalo k boljšemu samoupravljanju in bolj kakovostnemu delu. Na posvetovanju so se srečali s teoretičnim razglabljanjem o problemih uresničevanja zakona o združenem delu v OZD vzgoje in izobraževanja, ki ga je osvetlil v svojem referatu prof. Janez ŽENI z Visoke šole za organizacijo dela v Kranju in zaokrožil v daljši razpravi tovariš Geza ČAHUK, predsednik sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Hkrati pa so številni razpravljavci prikazali pojave v praksi, tako da je posvetovanje bilo živahno in zanimivo ter se izkazalo kot potrebno in korist- Za čisto okolje lahko pionirji veliko store. To seveda ne pomeni, da bi se odrasli lahko zanašali, da bodo pionirji za njimi pospravljali odpadke in ohranjali čisto okolje. Ob poti k Pohorski vzpenjači se je nabralo le preveč odpadkov, ki so jih zavrgli radvanjski in drugi »turisti«, pa jih pionirji pobirajo, četudi niso veseli takega »zgleda«. Tako so storili učenci radvanjske šole (na fotografiji) že velikokrat. (Foto: L. L.) Ugotovili so, da se delavci sicer vse bolj zavedajo, da je delitev po vloženem delu i n rezultatih njihova neodtujljiva pravica, vendar pa dohodkovni odnosi in svobodna menjava dela še niso našli pravega mesta in primernih rešitev. Prav tako je vse bolj jasno, da z urejanjem družbenoekonomske osnove ne dosegamo le pravičnejšega nagrajevanja po delu, temveč vsebinsko spremembo vzgoje in izobraževanja, uveljavitev samoupravnih odnosov, povezavo z okoljem, neposredno vključitev v združeno delo in enakovrednejši položaj vseh partnerjev v vzgojno-izobraževalnem procesu. Prav tako je bilo čutiti, da pedagoški delavci za zdaj še niso dovolj sposobni, da bi ustrezno rešili ekonomske, pravniške in druge probleme, ki jih je treba dobro razvozljati pri oblikovanju samoupravnih aktov, zato bi potrebovali širšo pomoč. Ni pa mogoče pričakovati, da bi jim kdo od zunaj preprosto ponudil izdelana merila ali celo razvide nalog in opravil, ker so ne le neodtujljiva pravica samih delavcev, temveč so naloge tudi resnično v različnih delovnih razmerah in možnostih obsega in kvalitete dela različne po šolah. Vseeno pa bi se o mnogih skupnih značilnostih bilo potrebno bolj dogovarjati in koordinirati,'saj imajo npr. osnovne šole, ki so najmočneje zastopane med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, nedvomno dosti skupnega. Posvet je bil vsebinsko bogat, ker je zajel vse od predšolske vzgoje do visokih šol in delavskih univerz. Težko je tukaj opisati vse podrobnosti. Posebna delovna skupina bo oblikovala sklepe, ki jih bomo objavili. Glavni referat in širši povzetki razprav pa bodo natisnjeni v Sodobni pedagogiki. Med posvetom Človekovo okolje v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju tudi reševanja problemov vzgoje in izobraževanja mladega rodu za varstvo in napredek človekovega okolja. ekološko področje. To, p ra'1 ZA MARKSIKSTIČNO OBRAVNAVANJE EKOLOGIJE Dr. Stipe Šuvar je poudaril, da se tako imenovano ekološko gibanje v svetu zelo naglo razvija; pri nas mu namenjamo več pozornosti šele v zadnjih letih. Kritično je ocenil nekatera nesprejemljiva pojmovanja ter tehnicistično in prosvetiteljsko obravnavanje te zapletene problematike in se zavzel za marksistični način obravnave ekologije in ekološke vzgoje. Dejal je, da ekološke problematike ni mogoče uvrstiti v neko naravoslovno ali družbeno vedo ali pa jo v šoli izoblikovati v poseben predmet, pa tudi sami strokovnjaki ne morejo reševati pro- Pero Šimleša, lahko opr2'] samo skupine strokovnjakov zličnih znanstvenih panog-Mnenja o tem so precej ra na. Ponekod poskušajo org2?| rati študij za izobraževanje oi:l| Ijev-ekologov, čeprav tak S"1 še ni znanstveno utemCv Znano je, da sijajni strokov"! v vzgojnoizobraževalnem cesu ne morejo biti »univerz specialisti« za vzgojo mlad1'1 varstvo človekovega okolj3! razvijanje ekološke zaV.p Namen posvetovanja pa Aisklajevati različne pog^ temveč ugotoviti, do kod ! prišli v teoriji in praksi i"J lahko storimo za to, da bo n"fjj dovala akcija za vzgojo i".!! braževanje učencev osnov"1l srednjih šol na tem področR, _ c'a.:_o • mehi delavec List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom —- Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). Razprava je pokazala, da je marsikje neprijetnosti v odnosih povzročilo preveč formalistično izvajanje zakona o združenem delu, kadar so le tehnično skušali razjrorediti delo do polne obveznosti, manj pa razporedili vsa druga opravila in naloge, ki jih je treba opraviti. Po različnih delovnih organizacijah so uveljavljali zelo različna merila, čeprav bi vsaj metodologija merjenja opravljenega dela morala biti enotna. Nihče ne zahteva in tudi ne more biti, da bi vsi delavci v vseh šolskih organizacijah imeli enake .osebne dohodke, toda vsaj vrednotenje dela bi moralo biti tako za obseg kakor za kakovost merjeno po dognanih, preverjenih in enotnih merilih. Seveda, to je težko doseči, čtf ni ti razvidi del in opravil niso jasno opredeljeni, če pa mimo tega šepa še instrumen-tarij merjenja, pač ni mogoče pričakovati natančno določene ocene. Dopisna šola samoupravljanja za kmečko mladino Dr. Stipe Šuvar se je za'/1 koncept, po katerem eko^ vzgoja ne bo samostojen P1 met, temveč splošno načel" lotnega vzgojnoizobraževalf1 dela, načelo, ki se uresničuj"! vseh področjih vzgoje in iz°" ževanja, podobno kot po1'1 nično izobraževanje. Posvetovanje je pokazal0’1 dveh dneh ni mogoče kri"' obdelati zapletene problem31 vzgoje in izobraževanja n"* - iv« Na pobudo Republiške konference ZSMS so pri ČZP Kmečki glas ustanovili dopisno politično šolo za mlade kmete. To je nedvomno potrebno, čeprav se lahko vprašamo, ali je časopisno založniško podjetje najprmer-nejše za izobraževanje šolskega načina, ko imamo vendar že veliko organiziranih ustanov od delavskih univerz do zadružne zveze, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Nihče ne dvomi, da je družbenopolitično izobraževanje kmečke mladine nujno, toda prav tako je dobro vedeti, da takega izobraževanja ne smemo osamiti, temveč ga je treba celostno vključiti v strokovno izobraževanje, čeprav s posebnimi, dobro pripravljenimi vsebinami, je bilo slišati med razpravo na seji koordinacijskega odbora pri RK SZDL. Opravičena je tudi bojazen, da bi program zasnovali preveč deduktivno, tak, pa zago- tovo ne bi bil spodbuden za kmečko mladež. Na seji so ustanovitev šole prek časnika sicer podprli, zataknilo pa se je pri dogovarjanju in organizaciji. Predlagatelji šole namreč niso odgovorili na vprašanje, kdo bo to plačal. Taka šola lahko uspe le, če je dobro organizirana (v zimskem času), in ima strokovno vsebino, ki ustreza kmečki mladini. Takoj bi se morali dogovoriti s tistim delom združenega dela, ki je za tako izobraževanje najbolj zainteresirano, to pa je. nedvomno Zadružna zveza Slovenije, posebna izobraževalna skupnost za agro-živilstvo in drugi. Če bo takšen samoupravni dogovor uspel, potem bo šola v drugi polovici decembra lahko začela delati. Vsekakor pa bi za tako pomembno izobraževalno akcijo morali najti denar in jo tudi uspešno izvesti. za varstvo in napredek čl° ,, vega okolja. V vseh repub'1 in pokrajinah imajo že b": prakso s področja ekologij" tudi različna mnenja in r"s! Veliko je uvoženih žarni*1 prvin, ki niso primerne z" razmere, med reformo vzg") izobraževanja pa je treh".' pogosteje izmenjavati mn""f izkušnje ter spodbujati k akcl; v vseh okoljih. Nekatere r"' prav gotovo ne motijo, t61" dokazujejo, kako zelo akt"® je ta problematika in kak°Ji treba obravnavati in s""11 pravno uskladiti. Ni dvoma, da je bilo p05'.1 vanje uspešno, bogato gr""1 obravnavano ob tej prilož1)? pa bo izšlo v posebni knj1 Učiteljem, ki vsak dan, eko'4 membno vplivajo na vzgojo učencev, bo taka prav gotovo dobrodošel Pr nik pri njihovem delu. DJORDJE DJURIČ Samoupravna prSosnova vzgojnoizobraževalne skupnosti v združenem delu Ključ do prave reforme . Pred nedavnim je bil imenovan republiški svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. Predsednika sveta mag. Emila ROJCA smo naprosili, naj nam predstavi to pomembno družbeno samoupravno telo, ki ima v nadaljnjem razvoju preobrazbe vzgajanja in izobraževanja ne le pomembne, temveč tudi Zahtevne in odgovorne naloge. . Skupščina SR Slovenije je sredi oktobra potrdila sklep o 'nienovanju novega republiškega sveta za vzgojo in izobraže-Vanje. S tem je želela pospešiti, da bi se hitreje pojasnila neka-|®ra temeljna vprašanja o izpeljavi reforme v naši republiki. Republiški svet naj bi s svojim delovanjem pospešil in usklaje-val delo pri strokovnih rešitvah, pripravah sprememb in dopol-nitev zakonov s področja vzgoje in izobraževanja ter povezoval eelotno družbeno dejavnost, ki naj bi reformno akcijo prenesla v temeljne celice združenega dela. Usmerjal in usklajeval bo tudi dejavnosti, ki bodo pomagale ustvariti ustrezne materialne kadrovske in druge možnosti za leformo, ki dajejo temu procesu značilnosti najširše družbene samoupravne preobrazbe. Med prvimi koraki pri svojem delu se je na novo imenovani republiški svet za vzgojo in izobraževanje kritično soočil z ra-zličnim odnosom do reforme, med drugim tudi s pogledi nanjo ln teorijami, ki ne ustrezajo družbeni samoupravni naravi tega Procesa. Opozoril je po eni strani na neustrezna pričakovanja ^ulikih, revolucionarnih prelomov, ki naj bi naenkrat pripeljali do novih vsebin, organizacije in odnosov v vzgojnoizobraže-valni dejavnosti. Priča smo bili tudi politiki malih korakov in delnih ukrepov Za spremembo sedanjega izobraževalnega sistema, ki pa ni 'uiela globalnih vsebinskih smotrov reforme. Nekaterim je bila Zelo bluzu teorija čakanja in pozivanja na previdnost v refor-uini strategiji, ki je svoj oportunizem skrivala za tezo o nepripravljenosti združenega dela, da bi postal nosilec reforme. Vsem tem teorijam in kritikam je bil skupen očitek, češ da se Predlagane izpeljave reforme vzgoje in izobraževanja lotevamo tehnokratsko, da zmanjšujemo raven splošne izobrazbe. Vzrok takim trditvam pa je bilo tudi nerazumevanje zasnove Permanentnega izobraževanaja; njihovi nosilci niso znali ali pa uiso hoteli povezovati reformnega procesa s procesom samoupravne preosnove celotnega združenega dela. Republiški svet za vzgojo in izobraževanje je menil, da je reba ocenjevati reformne premike zelo diferencirano in do-°cno, ker preveč posplošene, enostrane in ponavadi še zgolj rnoglede ocene dosedanjih prizadevanj za reformo ne spodbujajo ustvarjalnih moči v združenem delu in jemljejo voljo. Posebno prosvetnim delavcem. Svet je ugotovil, da je že precej uapredovalo delo delegatov v svetih šol, saj ti bolj vplivajo na ''Sebino učnih in študijskih programov, vse bolj se uveljavlja in-ures združenega dela z dejavnostjo posebnih izobraževalnih skupnosti in enot, osnovna šola se odpira navzven in posodab-Ja svoj program v skladu s konceptom celodnevne šole. Tudi ^ uhi med predšolsko vzgojo, malo šolo in osnovno šolo se utrju- TOZD in delovne organizacije posvečajo vse večjo pozor-n°st samoupravnemu načrtovanju vzgojnoizobraževalnih potreb, vse več je dogovarjanja o racionalni šolski mreži, neredki so že primeri usmerjanja v študij iz dela, višje in visoke šole se vse bolj povezujejo s svojimi uporabniki itd. In prav ti koraki uokazujejo, da reformni proces že poraja novo kakovost in uove odnose. Tega ne bi zmogli doseči s še tako visoko strokovno ocenjenimi projekti novega šolskega sistema, če bi le-ti uastajali kabinetno, ločeno od uveljavljanja novih družbenoekonomskih temeljev in odnosov v vzgoji in izobraževanju ter v urugem združenem delu. Da bi v nadaljnji najširši samoupravni in družbenopolitični fer strokovni aktivnosti pospešili vsebinsko preobrazbo vzgoje ln izobraževanja po načelih samoupravnega načrtovanja in usmerjanja vzgoje in izobraževanja, zlasti z uveljavljanjem 'Zobraževanja iz dela, da bi hitreje dosegli oblikovanje in uresničevanje samoupravno dogovorjene izobraževalne politike z novimi družbenoekonomskimi odnosi v združenem delu in da n* se v reformnem procesu močneje zavzeli za kakovostne spremembe v vsebini, organizaciji ter metodah vzgoje in izo-oraževanja, je republiški svet za vzgojo in izobraževanje posta-V>1 v ospredje zlasti nekatere temeljne razsežnosti reforme Vzgoje in izobraževanja v naši republiki. V svojih stališčih in predlogih je poudaril predvsem poživitev Procesa samoupravne preosnove vzgojnoizobraževalne dejavnosti v združenem delu, ki že poteka, zaustavlja pa ga množica ovir subjektivne in objektivne narave. Tako bo novembra so-^•alistična zveza v svoji frontni sestavi zasnovala enotno in us-kjajeno družbenopolitično dejavnost za uveljavljanje razširje-nih delegatskih razmerij v vzgojnoizobraževalnih organizaci-lah) za uveljavljanje svobodne menjave dela in nadaljnje razvijanje samoupravne zasnove izobraževalnih skupnosti ter njihovih enot pri posameznih šolah. Ob tej akciji naj bi tudi določneje opredelili vlogo šol, drugih 0rganizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skup-h°sti pri uveljavljanju samoupravnega načrtovanja vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje vpisa v šole. V vsej tej dejavnosti sarnoupravnega vraščanja vzgojnoizobraževalne dejavnosti v združeno delo bi se morala bolje in širše uveljaviti aktivna v'.oga učencev in študentov, ki jih združuje ZSMS v prizadeva-nJu za nove odnose, novo vsebino in kakovostne spremembe v Vzgoji in izobraževanju ter za spremenjen odnos TOZD v gospodarstvu in družbenih dejavnostih do reforme vzgoje in izo-braževanja. pomembne naloge Republiški svet za vzgojo in izobraževanje je glede te glavne lazsežnosti sedanje reforme šolstva, to je, da postajajo delavci v organizacijah združenega dela temeljni nosilci samoupravne lzobraževalne politike, nakazal tudi nekatere poti za čimbolj nePosredno soočanje uporabnikov, izvajalcev in tistih, ki se šo- lajo, glede uresničevanja reformnih nalog v novih družbenoekonomskih odnosih. Opredelil je skupne organe upravljanja šol, v katerih bodo še popolneje kot doslej delovali uporabniki kadrov, predstavniki družbenega interesa in določeno funkcijo šole, delegati mladine in delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij. V tako sestavljenih svetih šol naj bi čimprej začeli razčlenjevati spremembe v dosedanji samoupravni preobrazbi in po-družbljanju šole in s svobodno menjavo dela izpeljali dogovore o postopni preobrazbi programa šole in o uvršanju njene vzgojnoizobraževalne dejavnosti v dolgoročne razvojne programe temeljnih organizacij združenega dela in širše družbene načrte. Vprašanja uresničevanja možnosti za preobrazbo šole, ki presegajo interes posameznih uporabniških organizacij združenega dela, bodo njihovi delegati urejali z dogovarjanjem in sporazumevanjem in s svobodno menjavo dela v temeljnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje ter v posebnih izobraževalnih skupnostih in njihovih enotah. Druga pomembna reformna naloga republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje je spodbujati in čimbolj neposredno spremljati kakovostne spremembe v vsebini, organizaciji, odnosih in metodah dela vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Pri tem gre še posebno za ustrezno oblikovanje novih učnih in študijskih programov, v katerih naj bi bilo zlasti manj ponavljanja; tako bi postali ti programi krajši, predmeti bolj povezani, znanje pa uporabno glede na sodobne samoupravne in tehnološke procese. Z uvajanjem izbirnih, dopolnilnih in dodatnih predmetov in z večjo individualizacijo pouka je treba posvečati dodatno pozornost tako učencem s slabšo zmogljivostjo kot tudi posebno nadarjenim učencem in študentom. I 1 Emil Rojc, predsednik republiškega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje ISKANJE NOVIH REŠITEV V učnovzgojni dejavnosti bomo morali kritično oceniti tudi prakso tako imenovanega pedagoškega tehnicizma, ki iz raznih vzrokov zapostavlja individualno komunikacijo med učiteljem in učencem ter izključuje živ neposreden in demokratičen odnos med njima kot temeljnima subjektoma vzgojnoizobra-ževalnega porocesa. Gre za pretirano poudarjanje izobraževalne vloge šole pred njeno socialistično samoupravno vzgojno funkcijo, zapostavljena pa sta pomen in funkcija samoupravne narave pedagoških odnosov. S tem, da se delo šole skrči na predavanja, razlage in preverjanje obsega znanja s pogostimi testi znanja ter kontrolnimi nalogami, se nevarno izključuje pristen pedagoški in samoupravni medsebojni stik med učiteljem in učencem. Tem vprašanjem in problemom priprave ter ugotavljanja telesne in duševne zrelosti otrok za vstop v osnovno šolo bo treba v prihodnje posvetiti širšo družbeno pozornost, saj globoko zadevajo v demokratičnost vzgojnoizo-braževalnega sistema. Poiskali naj bi tudi nove rešitve glede vzgojnega dela z duševno in telesno prizadeto ali vedenjsko moteno mladino, s tem da bi bilo tudi to delo čimbolj naravna sestavina naše enotne osnovne šole. Glede omenjenih vsebinskih sprememb v vzgojnoizobraževalnih dejavnostih se je republiški svet zavzel za celosten način obravnave reforme in ukrepov, ki morajo zagotavljati skladnost in tesno povezanost sprememb med malo šolo in osnovno šolo, med slednjo in šolami usmerjenega izobraževanja ter skladnost programov visokošolskega študija s programi usmerjenega izobraževanja. Kot naslednjo pomembno razsežnost prenosa odgovornosti za reformo vzgoje in izobraževanja v celotno združeno delo pa je republiški svet na svoji prvi seji opredelil problematiko usmerjanja vpisa v šole, ustvarjanja možnosti za proizvodno in drugo družbeno prakso učencev, priprave za izobraževanje iz dela ter usposabljanja strokovnjakov izorganizacijzdruženega dela za inštruktorsko vlogo v tistem delu izobraževalnega procesa, ki bo potekal v materialni proizvodnji in drugih dejavnostih kot delovna praksa. Opredelil je tudi temeljne izpeljave usmerjenega izobraževanja po končani osnovni šoli, postopoma prestavljeni že v šesto leto starosti otrok. Te izpeljave ohranjajo tip integralne usmerjene šole, brez od nje ločene splošne dveletne pripravljalne faze, a šole z mnogimi vsebinskimi in metodološkimi spremembami, ki bodo s tako imenovanimi skupnimi vzgojnoizobraževalnimi temelji pripomogle k širši kulturni in družbenoekonomski razgledanosti vseh učencev. V celoten program izobraževanja bodo vključena izobraževanja z delom in za delo. s tem smo se izognili mnogim posledicam, ki nastajajo zato ker ostaja del vzgojnoi-zobraževalnega procesa zunaj programskih vplivov združenega dela. Če bomo pospešili korake v omenjene smeri in si prizadevali izboljšati kakovost samoupravne presnove vzgoje in izobraževanja, reforma ne bo ostala le preobrazba institucij, temveč bo dobila vse želene :n potrebne značilnosti preobrazbe družbenoekonomskih temeljev vzgoje in izobraževanja. Tedaj bo pognala prave korenine, ki se bodo utrjevale vzporedno s samoupravno preosnovo vsega združenega dela. Zvezne diplome pedagogom Na nedavnem posvetovanju o pedagoškem delu v svobodni menjavi združenega dela je predsednik Zveze pedagoških delavcev Slovenije mag. Rudi Lešnik podelil v imenu izvršnega odbora Zveze pedagoških društev Jugoslavije posebne diplome šestim zaslužnim slovenskim pedagoškim delavcem. Pokojna profesorica Silva ČERNELČ iz Kopra ni dočakala dneva, da bi lahko sprejela skromno, vendar najvišje priznanje zveze pedagoških delavcev Jugoslavije za svoje neumorno in zahtevno pedagoško delo. Po težkih življenjskih izkušnjah, ko je okusila že v otroštvu fašistično nasilje ter izgubila očeta v Dachauu, je z veliko odgovornostjo opravljala svoje delo, obenem pa nadaljevala študij pedagogike na filozofski fakulteti. Prešla je naporno pot od osnovnošolske učiteljice, mentorice učiteljiščni-kom do profesorice pedagoških predmetov na oddelkih pedagoške akademije ljubljanske v Kopru in Novi Gorici. Ne moremo ji več čestitati, toda njeno pogumno življenje in bogato pedagoško delo ostajata zgled pedagoškim delavcem, ki ga je treba negovati, ohraniti in nadaljevati. Slava njenemu spominu! • Pedagoški svetnik profesor Vladimir CVETKO je prejel prizpanje za neumorno pedagoško delo, ko si je vse življenje prizadeval za naprednejšo humano vzgojo, skrbel zlasti za hitrejšo preobrazbo osnovne šole in ob tem še posebej občutljivo obravnaval vlogo družine in učiteljev v vzgoji. Že prek 20 let ureja slovensko pedagoško znanstveno revijo »Sodobna pedagogika«, glasilo Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Žagarjevi nagradi in vrsti drugih odlikovanj in priznanj se zdaj pridružuje še to, ki pomeni zlasti zahvalo za nesebično društveno dejavnost. Učitelj ne more učencev samo izobraževati, nato pa izobraževanju dodati vzgojno plast, da bi s tem dokazal pravilnost svojega pedagoškega dela, svoj pravilen odnos do naše življenjske stvarnosti ali do zakoniti/i predpisov in družbenih zahtev. Učitelj je lahko sicer boljši ali slabši, vendar socialistični učitelj, ali pa ni socialistični učitelj. Sredine ni in tudi ne kompromisa, ne politično nezav-zetega ali indiferentnega 'učitelja. Učitelj je v svojem poklicu v bistvu to, kar je kot človek, državljan in član človeške skupnosti. Naj se še tako pretvarja, naj na zunaj še tako kaže svojo socialistično zavest, če to ni v resnici, če to ni njegovo notranje bistvo, če ni z razumom in tudi srcem vdan socializmu, bo vse njegovo prizadevanje brezuspešno. Spoznali ga bodo ljudje, še prej pa otroci, ki so izredno občutljivi sprejemalci. (Vladimir CVETKO) • Profesor Rajko KLADNIK je prav tako posvetil svoje delo razvoju slovenske vzgoje. Prehodil je razgibano pot od člana partizanske ilegalne tehnike v Savinjski dolini, vzgojitelja in upravnika domov za mlade iz Bosne in Hercegovine na Mokricah v Medvodah in na Vranskem, dokler ga kmalu po končanem študiju pedagogike v Zagrebu ne srečamo kot profesorja na mariborskem učiteljišču in pozneje kot dekana pedagoške akademije v Mariboru. Uveljavil seje zlasti v delu Zveze prijateljev mladine Slovenije in kmalu zaslutil, da je treba šolo dopolniti z dobro organiziranimi prostovoljnimi dejavnostmi, na kar je med prvimi pripravljal študente pedagoške akademije z metodiko prostovoljnih dejavnosti. Bil je predsednik pedagoškega društva v Mariboru, zdaj pa, čeprav upokojen, predava metodiko prostovoljnih dejavnosti, tako zahtevno in nujno v preobrazbi naše osnovne šole. Samoupravljanje bi se spremenilo v igračkanje, če ne bi imelo tudi materialne osnove in če z njo ne bi upravljali pionirji sami. Upravljanje s stvarmi samimi postaja preizkusni kamen samou- pravnih odnosov v vseh oblikah pionirskega samoupravljanja. (Rajko KLADNIK) • Profesor Janez TOMŠIČ je znan med pedagoškimi delavci zlasti kot metodik, posebej še na področju naravoslovja. Podobno kot domala vsakega vidnejšega pedagoškega delavca je tudi njega vodila pot od osnovnošolskega učitelja do profesorja pedagoške akademije in sodelavca filozofske fakultete. Učiteljeval je na Hrušici, v Artičah pri Brežicah, na Jesenicah, v Kranju, Stični, v Tolminu in slednjič na pedagoški akademiji v Ljubljani. Vse sile je posvetil vzgoji slovenskih učiteljev in napisal vrsto učbenikov in člankov, mimo tega pa deloval v pedagoškem društvu. Pripraviti otroka do tega, da bo razumel prirodo in njene zakonitosti, odpreti mu za prirodo oči, razum in srce, da se bo razvil ne samo v razumnega, ampak tudi dobrega človeka, je naša velika naloga. —- Ob spoznavanju pri-rodnih bogastev naše domovine in njenih lepot bomo vzbujali otrokom ljubezen do prirode, do Živih bitij in do človeka sploh, obenem pa ponos in ljubezen do domovine. (Janez TOMŠIČ) Profesor Milojko VIDMAR je do nedavnega vodil zvezo pedagoških društev Slovenije, sicer pa prav tako prehodil razgibano pot slovenskega učitelja, saj ga najdemo v Murski Soboti, v Poljanah'nad Škofjo Loko, v Domžalah in nazadnje kot profesorja pedagogike na pedagoški akademiji v Ljubljani. Posebej zagnano je deloval pri Zvezi prijateljev mladine in pedagoško osvetljeval vlogo otroških in mladinskih organizacij. Dobro je vedel, da se mora učenčev položaj v vzgojnoizobraževalnem procesu spremeniti, zato se je zavzemal za odpravo nenormalnega osipa v osnovni šoli. Diplomo je sprejel zlasti za napore pri razvoju društva pedagoških delavcev. Dobremu učitelju in njegovim učencem se bo prej ko slej posrečilo preus meriti interes od ocene k dejavnosti, iskanju novega, ugotavljanju neznanega. Takrat bo tudi v naših šolah, kot je že v mnogih deželah po svetu, zahteva po ponavljanju razreda samo še nerazumljiva zahteva preteklosti. (Milojko VIDMAR) Redni profesor dr. Leon ŽLEBNIK je s svojim obsežnim pedagoškim opusom iz zgodovine pedagogike, pedagogike in mladinske psihologije dal nedvomno močan delež na tem strokovnem področju. Posegel je tudi v celoten jugoslovanski prostor, saj so njegova dela izšla v domala vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti, tudi v albanščini. Skrbeli so ga zlasti medčloveški odnosi, problem, ki ga je zmeraj globoko čutil, zato je odmeven v vseh njegovih delih in ga skuša reševati v sintezi bogatega pedagoškega in psihološkega znanja. Priznanje je sprejel za svoje celostno, veliko pedagoško delo in za napore pri oblikovanju pedagogov. Vsem iskreno čestitamo! Šola naj učenca navaja tudi na to, da bo pri doseganju svojih namenov upošteval dejanske možnosti in dejstva, naj razvija pri tem v njem zlasti ustvarjalno domišljijo, s čimer ga bo usposobila, da bo iskal in našel zadovoljstvo v resničnem svetu, ne pa v svetu svojih neizpolnljivih želja in zahtev. Otroka ne sme nič odtegniti od resničnosti in zapreti v njegov umišljeni svet. (Leon ŽLEBNIK)" čim bolje se bomo POZ 119M oog Občinska izobraževalna skupnost Ormož Razmišljamo o samoprispevku Občinska izobraževalna skupnost Škofja i.oka Poseben položaj škofjeloške osnovne šole O tej slovenski občini, ki meji na SR Hrvaško, povejmo najprej nekaj statističnih podatkov, saj spada med deset slovenskih nerazvitih občin. Na 212 kvadratnih kilometrih živi okrog 18 tisoč prebivalcev. Po podatkih iz leta 1976 je bilo v družbenem sektorju zaposlenih 2658 občanov. Narodni dohodek je 260,9 dolarja na prebivalca. Ormoška občina ima nad 58 tisoč prebivalcev, nad 35 tisoč jih združuje delo v družbenem sektorju in dosega 3458,8 dolarja narodnega dohodka na prebival- janjem srednjeročnega razvoja želimo pretehtati vrstni red gradnje. Dosedaj smo reševali prostorsko stisko s svojim denarjem z denarjem združenega dela in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Razmišljamo, da bi tudi v naši občini uvedli samoprispevek. Dosedaj so občani prispevali denar za ureditev najnujnejših komunalnih naprav. Zakaj tolikšno pomanjkanje ca. Nasprotja Ima pet osrednjih šol — Ormož, Velika Nedelja, Tomaž, Miklavž, Središče — ter enako število podružničnih šol. K ormoški osnovni šoli spadajo Hum, Runeč in Ivanjkovci, k osnovni šoli Velika Nedelja podružnična šola Podgorci, k Miklavški osnovni šoli pa podružnična šola Kog. Kot enajsta šolska enota se pojavlja posebna osnovna šola. Dodajmo še podatek, da obiskuje te šole letos skupaj 2382 učencev in učenk, ki so razporejeni v 110 oddelkov. Zanimalo nas j e, kakšne spremembe so zabeležili v zadnjih letih v osnovnem šolstvu? — Leta 1972 smo izdelali razvojni program, sedaj pa preverjamo, kako se izpolnjuje, je povedal predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Ormož Miroslav Tramšek — in nadaljeval: — Rečimoram, dasenam jev preteklih letih posrečilo rešiti prostorsko stisko in obnoviti zgradbe osrednjih osnovnih šol v Tojažu, Središču in Miklavžu ter podružničnih šol, veliko težav prostorskih, pa tudi organizacijskih pa je v Ormožu, Veliki Nedelji in Ivanjkovcih. Vse tri šole delajo v slabih prostorskih razmerah. V Ivanjkovcih, kjer imajo učenci podružnične šole pouk v treh zgradbah, bi radi dobili večjo sodobno zgradbo, tako da bi lahko imeli popolno osemletko. V Ormožu bo treba zgraditi novo šolsko poslopje, v Veliki Nedelji pa postaviti primeren prizidek. Zgradbe naj bi rasle po naslednjem vrstnem redu: najprej v Veliki Nedelji,natovlvanjkovcih in nazadnje v Ormožu, vendar se še nismo odločili, kdaj jih bomo gradili. Prav s sedanjim prever- Na razredni stopnji imajo v ormoški občini dovolj učiteljic, če pa se bo število oddelkov zmanjševalo tako kot doslej, bo v naslednjih letih učiteljev celo preveč. Ta problem rešujejo za zdaj tako, da imajo še vpetih razredih razredni pouk, posebno tam, kjer nimajo dovolj prosvetnih delavcev, da bi poučevali na predmetni stopnji. Med sto učitelji in učiteljicami na osnovnih šolah ormoške občine jih 24 nima ustrezne izobrazbe. Večina jih končuje študij na pedagoški akademiji, med njimi pa so tudi taki, ki so po svoji izobrazbi tehniki in inženirji za strojno in elektro stroko itn. Te delavce so zaposlili v šolah zato, ker ponekod zaradi pomanjkanja ustreznih učiteljev kar več let niso poučevali nekaterih predmetov. Po normativih primanjkuje v ormoški občini 36 učiteljev in učiteljic, ker je precej pedagoških delavcev odšlo v večja mesta. Kljub temu pa nastajajo težave z zaposlovanjem štipendistov. Kadar po objavljenem razpisu izbirajo kandidate, se ponavadi odločajo za ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, imajo pa nekaj let delovnih izkušenj. Ponekod nočejo sprejeti novih delavcev tudi zato, da obdrže učitelji nadure. Taka nasprotja nastajajo gotovo zaradi šibke povezave med občinsko izobraževalno skupnostjo in osnovnimi šolami. Z omenjenimi sredstvi za štipendije pri izobraževalni skupnosti bo treba to povezavo še okrepiti in doseči, da bodo šole dajale kadrovske štipendije tudi iz svojih sredstev. S. J. prostora? Ali je otrok vedno več? — Razen v Ormožu pa tudi v Veliki Nedelji in Podgorici, se v ormoški občini število otrok zmanjšuje, posebno na kmetijskem območju. V oddelkih naših šol imamo poprečno 23 učencev in učenk, vendar je v posameznih razredih od šestnajst do šestintrideset otrok. V treh podružničnih šolah imamo tudi kombinirane oddelke. Razmeroma visok odstotek otrok imamo v posebni osnovni šoli, in sicer 4,8 odstotka, predvidevamo pa, da se bo ta odstotek znižal na 2,5. K temu znižanju bodo precej pripomogla strožja merila za uvrstitev tako imenovanih mejnih primerov v posebno osnovno šolo. S. J. 5 k »n i, Kljub zelo dobro pripravljenemu gradivu za tretje skupno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka (letošnjega 7. no- Glasbena šola Škofja Loka Več razumevanja za glasbeno dejavnost Kolektiv Glasbene šole Škofja Loka razmeroma skromen po številu delavcev, vendar pa si s svojo razgibano in kakovostno dejavnostjo pridobiva v škofjeloški občini vse več občudovalcev in podpornikov. Kljub temu je še nekaj drobnih ovir, ki ne dovoljujejo, da bi ta skupina zavzetih glasbenih pedagogov lahko delala tako, kot si želi. morejo biti zaprte pred drugimi uporabniki. Zato ti pogosto motijo naš pouk in se ne vedejo v naših prostorih vedno tako, kot bi se morali. Upamo, da se bo Kulturni skupnosti občine Škofja Loka oziroma ZKPO Škofja Loka posrečilo najti ustreznejše , prostore za pihalni orkester, komorni zbor »LOKA«, oktet »JELOVICA« in druge uporabnike. Ravnateljico prof. Marijo Schulzovo smo prosili, naj nam pojasni temeljne sestavine delovnega načrta, ki ga je sprejel svet delegatov glasbene šole letošnjega 20. novembra. — V tem šolskem letu obiskuje pouk v glasbeni šoli Škofja Loka in njenih dislociranih oddelkih v Žireh in Železniških 201 učenec. To je toliko, kot nam dovoljuje srednjeročni načrt za leto 1980. 110 otrok ima starše zaposlene v gospodarstvu, 67 v družbenih dejavnostih, 5 otrok iz kmečkih, 17 pa iz obrtniških družin. Na šoli je 14 učiteljev, nekateri mladi glasbeniki pa obiskujejo pouk tudi pri glasbenih pedagogih v Ljubljani. Druga pomanjkljivost, ki jo opažamo, in zaradi te imamo tudi precej težav pri sestavljanju urnika in načrta dela, je šibka povezava z osnovnimi šolami. Zdi se nam čudno, da je do učencev športnikov (alpska šola) uveden' prilagojen urnik oziroma program podaljšanega bivanja in zunajšolskih dejavnosti, našim učencem pa pogosto ne dovolijo, da bi odšli od podaljšanega bivanja k pouku v glasbeno šolo. vembra) je bila razprava delegatov na skupščini dokaj bolna. Razvila se je le ob delegatskih vprašanjih o podružnični šoli Poljane, o prostorskih težavah osnovne šole Peter Kovačič Škofja Loka in o tem, da je treba valorizirati osebne dohodke prosvetnih delavcev. Druge točke dnevnega reda skupščine so potekale brez razprave. Zato ni čudno, da se predsednik skupščine inž. Alojz Stopar sprašuje, kaj bi bilo še treba storiti, da bi delegati bolj zavzeto in polemično obravnavali problematiko, ki je na dnevnem redu? Nekateri delegati zbora uporabnikov (Iskra, Reteče itn.) so Če je že sedaj tak odnos do naše dejavnosti, ki pa je tudi vzgojnoizobraževalna, se bojimo, da ne bomo upoštevani v programu celodnevne osnovne šole in, da bo še teže najti prosti čas za glasbeni pouk učencev. Mladi se najraje uče klavirja, harmonike in kitare, pa tudi blokflavte, flavte in solo petja. Prizadevamo si, da bi imeli na šoli čim več glasbil in da bi bilo zanimanje učencev zanje bolj enakomerno porazdeljeno. V ta namen imamo poseben oddelek pripravništva, kjer se naši prihodnji učenci seznanijo z glasbili temeljiteje, kot je to mogoče v vsakodnevnem življenju. Razumljivo je, da je za širitev dejavnosti potrebno tudi več različnih glasbil, ki jih sedaj še nimamo dovolj. Kot ravnateljica glasbene šole sem že spraševala, če bi se lahko vključila v aktiv ravnateljev osnovnih in drugih šol škofjeloške občine, vendar me dosedaj žal še niso povabili k sodelovanju. Pouk ste organizirali tudi na dislociranih oddelkih v Žireh in Železnikih. V kakšnih razmerah delajo delavci v teh oddelkih? Ali nameravate odpreti še nove oddelke? Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka bo potrebovala prihodnje leto za uresničitev enotnega, skupnega in dogovorjenega programa skoraj 85 milijonov din in še dodatnih 15,85 milijona din za izgradnjo objektov usmerjenega izobraževanja. Za prehrano učencev bodo odšteli letos nekaj nad 593 tisoč din Na naši glasbeni šoli je zaposlenih 14 učiteljev. Občinska izobraževalna skupnost, ki ima za naše delo izjemen posluh, nam priznava tedensko 322 pedagoških ur, okrog 14 odstotkov stroškov za dejavnost pa poravnajo s svojim prispevkom starši. Kljub temu imamo na naši šoli še vedno sorazmerno nizke osebne dohodke. V delovnem načrtu ste opozorili tudi na ovire, ki nastajajo pri vašem delu, o nekaterih pa ste spregovorili svetu delegatov. Skupina učencev osnovne šole Ormož pred zastarelim in pretesnim šolskim poslopjem — Lahko bi delali precej bolje, če bi bili sami v prostorih Puštalskega gradu. V njem imamo osem učilnic, ki žal ne — V Žireh poteka delo glasbene šole, natančneje glasbenega pedagoga Dušana Mlakarja, v precej težkih razmerah. Porazdeljeno je na ves dan, le v Škofji Loki imamo pouk samo popoldan, pa tudi ob sobotah. Z izredno podporo krajanov, ravnatelja šole in staršev nam je letos uspelo obdržati Dušana Mlakarja v Žireh. Še več, ustanovil je harmonikarski orkester, ki je s svojim muziciranjem že osvojil ljubitelje glasbe v tem kraju. V Železnikih poučujejo naši delavci. Dislocirani oddelek bi radi ustanovili tudi v Gorenji vasi, vendar sedaj še nimamo dovolj glasbenih pedagogov. STANE JESENOVEC nam (neuradno) pojasnjevali, da je bilo premalo časa za obravnavo gradiva, ki bi ga morali obrazložiti ne le delegatom, temveč tudi poslovodnim in samoupravnim organom. poleg predloga usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ki so ga delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti pretehtali skupaj z delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Škofja Loka, je vseboval analize izvajanja družbenega načrta občine Škofja Loka v letih 1975 —1980 za področje vzgoje in izobraževanja ter samoupravnega sporazuma o temeljih načrta Občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978; obravnaval osnutke dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih načrta Občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka za leti doK k 1979 in 1980 in enega menta v SR Sloveniji. ... Sklepali so tudi o sofinarU:7 nju športne dvorane na Pod|l|| Škofji Loki in obravnavali*/ nančno poročilo izobražev4'? skupnosti za obdobje 1. 1. 1 Osrednja prireditev letošnjega praznika občine Brežice je bilo odprtje nove šole v Artičah, kjer so dogradili 6 učilnic, delavnico za tehnični pouk, 3 kabinete, večnamenski prostor, zbornico, kuhinjo ter dva oddelka otroškega varstva. S sredstvi krajevnega samoprispevka so tako zagotovili enoizmenski pouk ter pridobili prve možnosti za prehod na celodnevno šolo. (Foto: Vlado Podgoršek) 9. 1979. Podatki iz analize izvaj3' načrta za obdobje 1976—l^iQ letih 1976, 1977 in 1978, kai^ da se pri osnovnih šolah neka1*1 predvidevanja niso povsem llf' sničila. Predvidevali so na fr mer, da bo letos v osnovnih ^ ’ Žiri, Gorenja vas, Škofja L0'' Trata., Železniki in njihovih!e dmžnicah 4770 učencev. / učenk, 173 oddelkov, 211 UT Ijev in učiteljic, 1,219 učitelja|' oddelek, 1/1 oddelkov 14 kombiniral ■) 7 C-7 ..X~r*rQ 0. 17,57 učenca A oddelek. . Število učencev pa naraščale1 časneje, kot bi bilo predvidi Na osnovnih šolah v PoljanST Selški dolini je učencev vej manj v škofjeloški osnovni i pa se njihovo število močno večuje. I Kako se uresničuje letOSl^ načrt? K Šole imajo 475 učencev.b učenk, 167 oddelkov, 199 uč1'«, Ijev in učiteljic, 1.192 učitelj8« oddelek, 16 kombinii%i oddelkov in 28,32 učenca k oddelek. f Opozorimo naj predvsem lf podatek o rasti poprečnega vila učencev na oddelek, ka(|/ nad poprečjem v Sloveniji-.^ ponovno izstopa osnovna 5' Peter Kavčič Škofja Loka, kh| sega (brez podružničnih šol) 52 učencev na oddelek. Število otrok, ki obiskalj malo šolo se sicer zelo sprem1' od 451 do 460 — vendar p3 manjša sprememba pri ŠW' oddelkov tudi zato, ker so v katerih manjših krajih zdruŽT en oddelek male šole učerk' dveh šolskih let. h Posebnosti so tudi pri raz'1 ^ podaljšanega bivanja. Ker i'11 jf celodnevni pouk le v podraži11. šoli Sovodenj (41 šolarjev),51 C/ število oddelkov podaljšali bivanja v šolah škofjeloške čine v treh letih podvojil0'^ sicer od K) na 20 ali po (t} učencev od 508 na 557. L Tudi te podatke je treba ^ gledati pod drobnogledom , šolah po dolinah imajo le PlV' oddelek podaljšanega bivanlL škofjeloški osnovni šoli nei došča niti deset takih oddeT/( potrebovali bi jih še enkrat tolL na nižji in višji stopnji. L Poglejmo še, kako je z osjL nošolskim izobraževanjem slih. Za akcijo občinskega s »([ kalnega sveta, in delavske V, verze v večini delovnih orga11« cij ni bilo pravega razume'11), Učencev in oddelkov je manj: letos so imeli le tri od%( s 64 slušatelji, namesto 5%-oddelkov s 150 slušatelji, predvidevali. j/e Iz enotnega programa O^L' ske izobraževalne skup"1 t( Škofja Loka lahko za jam',e tudi podatke o organizacij' ^ usposabljanje in štipendija11 ^ pedagoške poklice. ^ Število učencev organi#1 |(j za usposabljanje se je v za® ,j, štirih letih (1978-79) zrna C od 102 na 68 — zaradi mc( h razvrščanje otrok in njihc'!D. vključevanja v i/obraževamT. Na zmanjševanje števila L pendij od 121 na 87 je vpij, tudi to, da imamo za v'!fec-predmetnih skupin dovolj ll‘L! Ijev. Zato bodo v prihodnjeK pendirali le študente glmn/,, likovne, tehnične in tekL vzgoje ter matematike in 1'T STANE JESENOVEC 4 tem bolje bomo ooo fcno Pilon K njegova galerija C' La!em^ra je minilo osem let, fc,,- . 0 v Ajdovščini s primer-Jtiti asl>n‘ pokopali našega sli-i ,a Krofi k a in pisca Vena Pilo-l(LIU et°šnji kulturni praznik pa vn! ■ r°istni hiši, nekdanji pe-Ajonie8ol,ega očeta, odprli ga-* ’ v njej so Pilonovim umet- Cpndruzili dela njegovih lev, us tre-n n okusu veli- ‘trn, 'l ^o/e xeinika, ki je na prijatelje s°ba je posvečena pisa-,lu lt,nu delu domačina dr. Da- Se resnično »dosti dal«. msk°taria’ Pilonovega tiv- il8a Prijatelja, drugo pa so 1 grafike slovenskih avtor- ratnih t lorn Seneracij, ki so se s Pi-ajiih Sre^avaH predvsem med ^'rokovnim izpopolnje .v Parizu, kjer je umetnik v1 Štiri d, [P°seh, 'eset let, in nekaterih, ki (its( Jno eenili njegovo umet-i)Wa e.. bi 8U osebno poznali. Prijateljev se v prid obča- \s'a™avam umikajo iz svojih .,bre^,e sP°rninjamo Pilona, ne j i /> ,i0 bočiti Pilona umetnika v ieinn°n~. človeka Zapletena in '.Mn«! ilvljenjska pot ga je ves j ji bii ^Zovala s Slovenci, čeprav ?Hske °l °Pčan obmejnega slo-« , 8° mesta prostovoljno ali Pijanskih dolžnostih že jO^ S'"'L]UI dir p^en l’ širši evropski pro ‘ipei: 'I'a svelovna vojna ga je ti.1°a v Galicijo in Rusijo, A^t ujetnik veliko slikal ter \.'\i^vab ukaželjnost pa Pirence, na Dunaj in v - si je slednjič ustvaril H n ° ln ves čas zavzeto delal ^ <.14 v tiC IL/ UClUl ni ta ^adni slovenski kulturni a i ,em je bil zgleden pred-^in«!.^enerac,je’ hi ji ie bila na- Mfonj 6 teracije, ki ji je bila na-j, L0 f visok ideal, in je tudi šo __________________ in:'1 filma Sreča na vrvici. Po 'h,'!", se ie spontano po filmski predstavi je bila ittj. te rfdu na urniku ura angleš-dh lroci so bili nad filmom i3 ien “' dušeni, da o čem drugem filmu sploh ni bilo mo-^Spravljati. Zakaj ne bi po-ia.! 'a.1 obdelati filma v angleškem t[1i Učenci so navdušeno od- S r'taa lprašania’ kisem,j,f’ $0J ‘reseneceni so b"1’ lna"° BodJ*,le telefon:(061) 320241; ielex:3li84 YU ETEHNA n. sol. o. njeno, nekaj ste tudi že nakazali prej... MILAN DIVJAK: Besedilo, ki je pred nami, je torej potrebno mentorjem klubov OZN in marksističnih krožkov, koristi pa lahko tudi učiteljem družbenomoralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma. To ni uradna pedagogika, didaktika ali metodika, temveč je lahko le pripomoček pri delu z mladimi. Mislili smo tudi na študente pedagoške akademije, ki naj bi bili že med študijem seznanjeni z inter-nacionalistično vzgojo, in se posebno na študente, ki študirajo na katedri družbenomoralno vzgojo. Pričakujemo pa tudi, da bo knjiga našla pot v osnovne in srednje šole in zlasti v klube OZN. Izid knjige Vzgoja mladine za razumevanje med narodi je zapolnil velike vrzeli v strokovni literaturi pedagoške teorije in prakse, hkrati pa je lahko tudi izziv drugim strokovnjakom s področja vzgoje in izobraževanja. MILAN DIVJAK: Ko listamo po knjigi, lahko opazimo, nekatere pomanjkljivosti. Premalo so obdelane metode pouka, viri, sredstva itd. Vendar vsega ni mogoče narediti naenkrat. Tako je ostala odprta pot drugim, ki naj bi delo na tem področju nadaljevali. Koristne bodo pripombe uporabnikov... Odgovoriti bo treba na veliko vprašanj. Nakazali smo, kaj bi bilo treba teoretično proučevati in kaj empirično raziskati. Tudi bibiliografija, čeprav nepopolna, lahko koga spodbudi, da jo dopolni. Morda bo kdo začutil potrebo, da bi nekatera vprašanja raziskal, da bi na tem področju kaj prispeval in nadaljeval zpčetp delo. Morda se bo pokazalo, da bo treba izdati za otroke ustrezna besedila iz družboslovja ali pa da bi z njimi obogatili mladinski tisk ter za to področje oblikovali učila in pripomočke. Če bo knjiga spodbudila pedagoške delavce k razmišljanju o problematiki, ki jo obravnava, je pravzaprav dosegla namen. Pripravil EDVARD PUKŠ1Č Risani filmi za poklicno vzgojo v prvih šolskih letih V zadnjih letih je poklicno usmerjanje prestopilo vzgojnoi-zobraževalnega področja in organizacij, specializiranih za poklicno svetovanje. Ta široka družbena zasnovanost poklicnega usmerjanja se r svoji stvarni podobi kaže predvsem r akcijah usmerjanja vpisa v srednje, višje in visoke šole. V tej akciji, ki naj bi usklajevala poklicne odločitve posameznikov j- perspektivnimi družbenimi potrebami po kadrih, sodelujejo vse družbenopolitične organizacije, gospodarske in druge delovne organizacije in njihova združenja, samoupravne interesne skupnosti itn. res je, da je tako zasnovana akcija usmerjenega vpisa potekala letos šele drugič, dosežki pa kažejo, da samo po tej poti ne bomo mogli poklicnih odločitev učencev dovolj uspešno usklajevati z družbenimi potrebami. Poklicno vzgojo in informiranje bo treba prilagoditi že otrokom osnovne šole in tistim v predšolskih ustanovah. Nenačrtna poklicna vzgoja je namreč pogosto vzrok nestvarnim , poklicnim odločitvam. V priročniku za osnovnošolske učitelje Osnovne) šola — vsebina vzgojno izobraževalnega dela je poglavje Življenje in delo osnovnih šol sicer opisan pomen poklicne vzgoje za zrelo poklicno odločanje, vendar v priročniku med metodičnimi napotki zaman iščemo pri predmetu družbeno moralne vzgoje v 7. in S. razredu, kjer je nekaj tem posvečeno prav poklicnemu usmerjanju. (E nasprotju, na primer, s prometno ali spolno vzgojo, za kateri dobi učitelj v priročniku natančna navodila kako in kdaj naj jih vključi v vzgojnoizobraževalni proces). Zato se ne smemo čuditi, da se sicer pogosto izražena zahteva po boljši poklicni vzgoji v osnovni šoli (predvsem v nižjih razredih) tako počasi uresničuje. Pri ponovni izdaji podobnega priročnika hi to vrzel morali ustrezno zapolniti. Rot kaže, je prav pomanjkanje pripomočkov in navodil za poklicno vzgojo v nižjih razredih osnovnih šol spodbudilo Dopisno delavsko univerzo Univerzam iz Ljubljane, da je začela uresničevati načrt o risanih filmih s poklicno vzgojno vsebino. Načrt so pred leti zasnovah na Zvezi skupnosti za zaposlovanje, pa so ga zaradi pomanjkanja de- narja le dejno uresničili. Po nekoliko spremenjenem načrtu bo DDU Univerzam izdelala serijo risanih filmov s skupnim naslovom Stopnice. Serijo bo sestavljalo šest petminutnih risanih filmov, primernih za poklicno vzgojo v prvih razredih osnovne šole. Sestavljena bo tako, da bo vsak film posebej primeren uvod za oblikovanje samostojne vzgoj-noizobraževalne enote, kor celota pa bodo dali v film možnost, da bomo obravnavali vse subjektivne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri izbiri poklica in jih morajo zato učenci poznati in razvijati. Najbolj primemo je, da serijo uvrstimo v učno snov tretjega in četrtega razreda. V prvih dveh razredih so se namreč učenci ob spoznavanju delovnih enot že podrobneje spoznali s pojmom poklic tako, da lahko vsebino filmov v tretjem razredu neprisiljeno navežemo na temo Od česa Živimo r ožji domačiji (poznavanje narave in družbe), v četrtem razredu pa na temi Spoznavanje človekove vloge pri izkoriščanju in spreminjanju narave (spoznavanje narave) in Spoznavanje temeljnih pojmov o proizvodnji (spoznavanje družbe). Vsak izmed šestih filmov serije je opremljen z. metodičnimi navodili, ki naj bi učitelju pomagati oblikovati vzgojnoizobraževalno enoto. V teh navodilih so tudi informacije, ki naj bi jih učitelj posredoval učencem. Prvi trije filmi serije Stopnice so z.e izdelani. Film Dimnikar z. vrtoglavico govori o zdravstvenih ovirah za opravljanje tega poklicnega dela, film Pozabljiva natakarica obravnava pomen umskih sposobnosti za izbiro poklica in poklicno delo, film Nerodni urar pa pomen ročnih spretnosti. Filmi, ki bodo še izdelani, bodo prikazovali pomen znanja, značajskih lastnosti in interesov za dobro izbiro poklica in uspešno poklicno delo. Filmi, ki so že izdelani, so skupaj z. metodičnimi navodili naprodaj pri DDU Univerzam po ceni približno 600 din za film. S temi filmi lahko učitelji popestrijo vzgojnoizobraževalni proces in vanj organsko vključijo poklicno vzgojo. Zaradi preproste likovne izraznosti so filmi, primerni tudi za vzgojo otrok r vzgojnovarstvenih ustanovah in mali šoli. JANEZ ZALAZNIK Dr. Dragutin Frankovič Bistvene oznake socialistične idejnosti in političnosti pouka Čeprav je naša šola že precej posodobljena, se vendarle zdi, da usedline starega, ki se kažejo predvsem v nepravilnem odnosu mladine do dela, to je do učenja, pa tudi marsikje drugje, še niso povsem odstranjeni. Vzgoja je dolgotrajen proces. Potrebno je vztrajno, nač, tno idejnopolitično pedagoško de'o v vseh razvojnih obdobjih rasti mlade osebnosti, če hočemo nekega dne žeti še boljše vzgojne uspehe. Tega se morajo zavedati ne samo učenci, temveč predvsem učitelji. Prav zato je tako zelo pomembno, da smo dobili tudi v slovenskem prevodu izpopolnjeni priročnik hrvaškega pedagogu dr. Dragotina Frankovica »Bistvene oznake socialistične idejnosti in političnosti pouka.« Treba je bilo razčleniti številna, napačna pojmovanja in nerazumevanje zahteve po socialistični idejnosti in političnosti pouka, ki so se pojavile i: šolski praksi in se zrcalile kot vsebinske in metodične napake. Opozoriti je treba na vzroke, zakaj se te napake pojavljajo, pri tem pa pokazati na bistvene značilnosti pravdno pojmovane zahteve po socialistični idejnosti in političnosti pouka. Nadaljnja spodbuda za teoretično obravnavo tega vprašanja je bila potreba, da bi znali pravdno oceniti vlogo vzgoje in šole r socialistični družbi ob prehajanju naše družbe v komunizem. V bistvu gre za vprašanje smotra socialistične vzgoje in za načine uresničevanja tega smotra s poukom. Priročnik je razdeljen r tale poglavja: Glavne značilnosti socialistične idejnosti in političnosti pouka. Pouk in vzgojni smoter r funkciji vzgojnega smotra pri pouku in v vsebini našega vzgojnega smotra. Razmerje med izobraževanjem in vzgojo pri pouku — idejnost in vzgojnost: Vsebina izobraževanja izobraževalnih vsebin (s tem označujemo metodo r najširšem pomenu, to je način. kako prehaja idejna vsebina 1 učiteljevim posredovanjem in l miselno aktivnostjo učencev v lt>sl učencev; ta del zajema organi' I zacijo in metodo, medsebojni odnose in vrste učiteljeve in učen' j čeve aktivnosti v učnem procesu); Spremljanje in ocenjevanje idej' nega razvoja učenca, Učitelje^ vloga in odgovornost, Sklepi. V posameznih poglavjih /k vsebina pregledno razvrščena p°\ samostojnih referatih, še posebni pomembno, da pregledamo pgf glflvje Sklepi, ki so nekak povzet tek navedenih razprav. V njih sS\ zajeta načela socialistične vzgojit in pouka, ki naj bodo vsakem11 F prosvetnemu delavcu na kateri'V koli šoli vodilo, kako naj uratv nava svoje pedagoško poslanst^V in usmerja mladino. Poudariti je treba, da je črpijv avtor svoje misli in opažanja l' 1' analize praktičnega dela učitelj^ v osnovnih in srednjih šolah, dl'Y loma na univerzi, pa tudi iz ped^P goške literature ter dnevneg&r .mladinskega in političnega tiskO-r Na koncu je še 9 strani oporni1 h in 20 strani navedb domače "r tuje literature, kar bo skrbnem11! bralcu pri študiju r oporo in dO'V polnilo. f Mislim, da bi moral šolski k°'\ lektiv uvrstiti knjigo dr. Dragov ur. tina Frankovica v svoj študijev program in po njej usmerjati del0} svojih članov r vzgojni in uč|,l[, praksi naše šole. ■ F ALBIN PODJAVORŠEK f ---------------------4 Rastlinski svet Nekaj misli o uporabnosti knjige v srednji šoli Učitelji se vedno razveselimo novih poljudnoznanstvenih in znanstvenih knjig, ki nam pomagajo popestriti in obogatiti naše učne ure. Saj si vsakdo želi, da bi bil njegov pouk čim bolj zanimiv, nazoren in uspešen. Že več let poučujem biologijo r gimnaziji. Še vedno velja stara resnica, da nam je narava prava učiteljica, objekti in opazovanja v njej imajo pri našem delu še vedno največjo vrednost. Toda mnogokdaj se zgodi, da smo v razredu le z učbeniki, včasih celo brez njih in s skromnimi ponazorili. Prav pri takih urah so mi zelo pomagali podatki in slike iz različnih poljudnoznanstvenih knjig. Takšne literature imamo pri nas Že kar precej za različna področja, le za rastlinski svet je bila preskromna. Letos je izdala založba Mladinska knjiga lepo delo v treh knjigah Rastlinski svet. Prav tak celosten pregled pa smo doslej pogrešali. Zdaj ko sem vse tri knjige dobro spoznala, se veselim dela z njimi. Vem, ob kateri tematiki bom uporabila kake podatke in slikovno gradivo. Vse tri knjige so izredno zanimivo napisane. Semenovke je v dveh knjigah obdelal nizozemski botanik H. C. D, de (Vit, steljčni-ce, mahove in praprotnice pa v • eni knjigi nizozemski botanik K. B. Boedijn. Rastlinski svet je podan kot sistem rastlin z. vso razvojno problematiko. Botanična sistematika je sinteza botaničnih ved, zato srečamo povsod povezovanje morfologije, anatomije, filologi- je, genetike, emBriologije idr. A' torja sta vso raznolikost rasli1 nazorno in lepo podala z v Z,N1 nimi odnosi z okoljem in stopal filogenetskega razvoja, antik mijo in fiziologijo organov P povezala z evolucijsko potjo. V Rastlinskem svetu so prik zane najpomembnejše vrste 0 zemlji. Njihov »življenjepis« I zanimivo podan od nastal imena pa do uporabnosti. sebno zanimive so tuje vrste pa* o nekaterih domačih sem zvedo marsikaj novega in uporabne^1 zanimive so posebnosti raznin0 zevanja kukavičnic, kromosof1 ske garniture pšenice, mirmeko horija in mnogo drugega. Vsa) ki bo knjige vzel v roke, bo tud1 kaj zase. Novi podatki lahko p° pestrijo marsikakšno šolsko id1 (napr. če razpravljamo o prilag0. ditvah, naravnem izboru ali kfl žanju v genetiki itd.). Opombe prevajalcev k rastlk skemu sistemu in dodatek slov#} skih rastlinskih vrst je za nas tel je biologije zelo dragocen. Tudi učencem srednjih 's° bodo knjige Rastlinskega svd1 koristni pripomočki. Zdaj ^ uvajamo vse več seminarski' nalog in referatov, je tako bogu11 knjiga, v slovenskem jezika ,f opremljena z lepim slikovna'' gradivom, zelo dobrodošla., uvodnem delu je tako nazorna t°' zlaga pojmov in lepa oznaka sk'1 rastlinskih organov, ki so P°' trebni za determinacijo, da » lahko vsakdo znajde. Morda ^ koga prav ta knjiga navdušila ‘l svet rastlin in naravoslovje. ZLATA VOROŠ Radio in šetA Nižja stopnja !• decembra: Kako napišem spis Kaj si želim 8- decembra: Prinesi mi kozarec mleka Srednja stopnja 28. nov.: Bitka za ranjence na Neretvi S. in 6. decembra: Varovanje skrivnosti ^'šja stopnja 28. nov.: Orožje iz slovenskih dežel za I. srbski upor 5- in 7. dec.: Fantje in dekleta Nenavadni pogovori 'n 9. dec.: Odrasli tako — kako pa mi £a srednje šole 27. nov.: Milan Jesih »Grenki sadeži pravice« dec.: Sodobna makedonska dramatika '• dec.: Subjektivni dejavnik v političnem sistemu ^[spomini 'elj azn'5na reportažna oddaja rCe s° j'h, kot jim je velevalo ta io na sPoreciu 29. novem-Jr*978 od 14. do 14.30 na II. 1(,L^aniu- Vanjo smo uvrstili L ?.re najbolj znane partizan-4arnai *3°ije rečeno revolucio-r't°Vah'ieSmL ^re<^ mikrofon smo L hbl‘i njihove avtorje — bo-f ric edi.la bodisi melodije, ki 3.L hudujejo o nastanku teh JpjL1- Tako bo v oddaji Milan Pripovedoval o času, ko je lasta]« - - znana revolucionarna hpov “‘i^nka. Tovariš Apih te&SL-............ laj^uveduje: »Ta pesem je našo V ^0ncentracijskem tabo-i “v Bileči. Bližal seje l.maj, ta -0 hoteli, že zaradi prote-j]Q iepše proslaviti. To je ^su, ko je cenzura v tabo-lo i^oliko popustila, ko smo ni i '' napisal Bilečanko. Ko sem v svojem kotu razmišljal o njej, je kar sama zletela na papir. Rodilo jo je okolje, v katerem smo živeli, rodila jo je potreba. .Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž'... teh besed si pač ni bilo treba izmišljati, bile so resnica, ki nas je obdajala. Tudi ritma naših utrujenih korakov po hercegovskem kamenju si ni bilo treba izmišljati. Spotoma na sprehodu k Trebišnjici sem melodijo tiho požvižgaval in jo potem tudi napisal.« V oddaji sodeluje tudi Matej Bor, ki pripoveduje o nastajanju pesmi Hej brigade in pesmi Jutri gremo v napad. O pesmi Na oknu glej obrazek bled govori avtor besedila Mitja Ribičič, ki pripoveduje tudi o pesmi V mraku gozda ob tabornem ognju. V oddaji sodeluje tudi komponist Janez Kuhar. Druga praznična oddaja, ki je nastala v našem uredništvu, ima naslov Kalili so se v ognju revolucije; na sporedu bo 30. novembra od 17.30 do 18.00 na I. pro- gramu. Njen namen je posredovati poslušalcem spomine partizanskih učiteljev in učencev na težke čase naše revolucije, ko je kljub bojem, ofenzivam in vojnim razmeram delovala slovenska šola. V drugačnih razmerah kot danes, z drugačnim učnim načrtom in predmetnikom, z drugačnimi učitelji in tudi učenci so bili drugačni. Morda bo zanimiv odlomek iz pripovedovanja paritzanske učiteljice Save Česnove, ki je konec 1944 učila v Novakih v severni Primorski. Tako pripoveduje; »Imeli smo prost dan. Proti večeru smo imeli miting in že dopoldne smo z učenci ponavljali spored. Spominjam se, da sem jim šivala rdeče zvezde za partizanske kape, ki jih je zašil nek krojač. Nenadoma je potrkalo in vstopi! je kurir, Kos smo ga klicali. Večkrat je prihajal k nam v šolo in pripovedoval pionirjem, kako je na Gorenjskem. Tistega dne se je usedel na klop in poslušal otroke, ki so vadili. Ko smo končali, so imeli besedo otroci. Spraševali so Kosa, kako živijo gorenjski pionirji. Spominjam se, da se je oglasila deklica, še zdaj jo vidim, čisto prozorna, drobna je bila, pa je rekla: »A imajo gorenjski pionirji dosti kruha?« Kurir je odgovoril: »Dostiga imajo. Zato, ker so na Gorenjskem velike kmetije in kruha jim zlepa ne bo zmanjkalo.« Tedaj je odpel svojo partizansko torbo in vzel iz nje majčken, majčken hlebček, črn je bil, ves razpokan, še zdaj ga vidim, z moko posut, pravi kmečki ajdov kruh. Dal mi je r roke hlebček in nož in rekel: ,Tovarišica vam ga bo razdelila!' Vzela sem košček papirja, ga položila na klop in rezala tisti hlebček kruha po dolgem in počez. V grlu me je stiskalo, samo bala sem se, da bo kdo od otrok kaj vprašal, da ne bom mogla od- ■ J'"1 (s Protestnimi akcijami f0| kovnimi stavkami) tudi klin Prehod iz sobe v sobo in e ?en sPrehod. Pripravljali smo na proslavo 1. maja in Predlagal, da bi sestavili 9ivr ’ k' k' pripovedovala o nas, jenju v taborišču. Tako sem n SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazarjcva # :v:v:v:v:v:-w^ SOZD ZGP »GIPOSS« Ljubljana z n. sol. o. telefon h. c. 26-361 64001 — Kranj ■ ' 9r^l/n ensiom 0yi%, '/n° tuat “ '" ojim P° So«°bnih V29q/novarstvene zavocte osnovne, srednje, višje in visoke šole. šolske centre aomote18 0° Doslej je podjetje zgradilo in uredilo tele šolske objekte: .. 1111 ■ JmM Osnovna šola Kranjska gora, Osnovna šola Breznica, Posebna šola Jesenice. Osnovna šola Naklo, Osnovna šola Besnica, Osnovna šola Stražišče, Osnovna šola Črtomirjeva Ljubljana, Osnovna šola Koseze, Tjubljana — v gradnji, rekonstrukcija Vzgojiteljske šole v Ljubljani, Otroški vrtec Plavž Jesenice, Osnovna šola France Prešeren Kranj, Osnovna šola Vodovodni stolp Kranj, Osnovna šola Orehek, Osnovna šola Komenda, Osnovna šola Cerklje, Osnovna šola Preddvor, Posebna osnovna šola .Kranj, Osnovna šola Primskovo — v gradnji, Otroški vrtec Janina Kranj, Otroški vrtec Stražišče, Kranj, Otroški vrtec Klanec, Kranj, Otroški vrtec Planina — v gradnji, Šolski center Plavž Jesenice — v gradnji, Šolski center Kamnik — v gradnji, Osnovna šola Planina, kranj — v gradnji. Podrobnejše informacije dobite oseb no, pisno ali telefonsko. govoriti... Tem otrokom, ki sem jih imela tako rada, nisem mogla dati nič drugega kot majčkeno, majčkeno kocko kruha. V razredu je bila grobna tišina, razdelila sem kruh, pobrali so ga do zadnje drobtinice, takrat pa je iz mene vzkipelo: , Otroci, tudi za vas bo prišla svoboda. Takrat mene ne bo več tukaj, k vam bo pa prišla druga tovarišica in ta vam bo vsak dan od velikega, velikega hleba kruha odrezala veliko debelo malico.'« V oddaji Ustvarjali so med NOB, ki bo na sporedu 29. novembra ob 20. uri, smo sklenili predstaviti delo Mileta Klopčiča. Povod je bil enodejanka Mati, ki je bila napisana prav za konec zborovanja odposlancev slovenskega naroda, ki pomeni hkrati začetek slovenskega gledališča na osvobojenem ozemlju. V oddaji pa smo upoštevali tudi drugo delo Mileta Klopčiča — Pesmi Lovimo viharje in manj znano pesnitev Peklo. Ob tej priložnosti smo obiskali pesnika na domu in ga poprosili, da tudi sam kaj pove o ustvarjanju v tistem času, tako drugačnem od današnjega. in kaj pravi? »Tudi leta 1944 poleti sem napisa! eno poglavje, ki sem mu dal naslov Tekel —napisano v terci-nah kakor Dante svoj Tekel, svojo Divino Comedio. Za moto sem dal en verz iz. Danteja, da bi pokazal, da sem se naslonil oblikovno nanj. Reči moram, da sem prebiral Danteja, vendar pa tako kot večina sodobnikov, vse knjige, vse poeme nisem nikdar prebral. Trebiral sem veliki Tekel in ne spominjam se, v kateri kolobar je dal Dante izdajalce ljudstva. Trepričan sem bil, da govori o njih. Jaz sem dal r tej kratki poemi izdajalce ljudstva r najhujši, predzadnji kolobar pekla. Nisem vedel, da je tudi Dante tako ravnal. To vojni sem znova prebiral njegovo delo in videl, da ima tudi Dante svoje izdajalce r najhujšem kolobarju, tik pred zadnjim satanovim kolobarjem. To navajam zato, ker nekateri mislijo, da ta poema ni čisto izvirna, v resnici pa je, motivno in vsebinsko popolnoma samostojno delo.« Ciklus oddaj o povojni slovenski dramatiki, v kateri smo se podrobneje ustavili ob Potrčevih Kreflih, Javorškovem Veselju do življenja, Smoletovi Antigoni, Kozakovi Aferi, Strniševem Samorogu in Jovanovičevih Norcih se z zadnjo oddajo, v kateri je govor o vlogi slovenskih eksperimentalnih odrov pri oblikovanju mlajše generacije dramatikov, podrobneje ustavimo pri Milanu Jesihu in njegovih Grenkih sadežih pravice. Dr. Jože Koruza je v oddaji takole zapisal; Izmed članov Gledališča Tupi-lije Ferkeverk se je najbolj intenzivno posvetil dramatiki Milan Jesih. Toda pred tem je dobil še eno izrazito gledališko pobudo za to dejavnost. Tri eksperimentalnem gledališču Glej je režiser Zvone Šedlbauer ob posvetovanju s kolegom Dušanom Jovanovičem r sezoni 1972—73 pripravljal s petimi mladimi šolanimi igralci čist gledališki poskus. Ko je delo brez kakega dratriat-skega besedila dozorelo do stopnje domišljenega novega odrskega izraza, so povabili k sodelovanju Milana Jesiha, da z. verzi-ficiranimi besedili dopolni ustvarjeni gledališko ritmični izraz. To sodelovanje naj nam ponazori odlomek iz zapisov režiserja Šedlbauerja:' »Jesih je dobil nalogo, da to ritmizirano gibanje opremi z ustreznim besedilom, ki naj bi imelo strogi metrum in bi kar se da podpiralo smisel tega početja. To je bila edina vaja, kise je kon-čavala ali pa je zastajala v nekakšnih mizanscenskih vozlih, iz. katerih se igralci niso mogli izmotati; ob vsakem takem zastoju je sledil eksplozivni ali panični beg, po katerem so se igralci znova postavili r položaje za začetek korakanja. Tet igralcev je petkrat začelo iz. različnih pozicij in begi so se pojavljali aritmično. Edina ritmična konstanta so bili koraki. Ritem je bil takle: 12 3 -123 -12 -1 2 — 7 — /. Jesih je ritmično osnovo opremil takole: Kako kako naprej če pot je zlomljena kako naprej kako naprej mi povej Saj zlomljena ni pot le ozka je hudo še bolj ozko bo skup prišlo tam nekje Ustavi svoj korak Obstani oj obstani saj ne moreš saj ne moreš saj veš Nikar ne brani lej mi pot naprej povej ker zdaj stojim več ne živim o joj oj To pot izbral si sam zdaj kod ne kje ne kam nič več ne veš nič več ne veš da stojiš se zdiš Jovanovič je kasneje, ko smo že vedeli, da imamo premiero oziroma »predstavo v delu« v Novi Gorici, dopolnil naše prizadevanje z zamislijo, naj bo začetek korakanja infantilno blag in nežen, skoroda tak, kot je korakanje palčkov v Sneguljčici. S tem je bila narejena v sami stvari še ena gradacija. Iz. tišine otroškega korakanja se je razvilo po petem verzu že pravo »marširanje« in gibanje je na koncu dobivalo ostrino. Jesih je kasneje odločil, da naj bi prve verze preprosto zabrisali, bili naj bi neartikulirani in šele proti koncu naj bi razumeli zadnji začudeni ,OJOJ, OJ...!'. S to zamislijo, ki smo jo takoj uresničili, smo s stopnjevanjem ritma, stopnjevanjem jakosti in izraza (Jovanovič) in zdaj s stopnjevanjem artikulacije (Jesih) dosegli tridimenzionalno gradacij-sko mizanscensko in vokalno gmoto.« Tako je nastajala morda doslej najbolj izrazito eksperimentalna p re ds tava v slovenskem gledališču, ki je dobila naslov Limite. Za domotožje ni bilo časa O uspešnosti in koristnosti letne šole v naravi smo že pisali. Letos bi radi povedali kaj več o pestrih dejavnostih na učno-vzgojnem in športnem področju, še posebej pa želimo poudariti pristno sodelovanje s pripadniki vojne mornarice v Pulju. V varnem okolju počitniškega naselja ZB Valovine je 11 dni domovalo 344 četrtošolcev osnovnih šol lendavske občine. Z njimi je bilo 46 učiteljev, ki so jih seznanjali z značilnostmi primorskega sveta in jih učili plavati. Športne dejavnosti, ki smo jih pripravili predvsem v popoldanskem času so bile med učenci zelo priljubljene. Izvedli smo tekmovanja v malem nogometu. Igrali so dečki vseh osnovnih šol. Deklice so tekmovale v igri med dvema ognjema. Oboji so tekmovali v pikadu in dokazali, da so njihove roke mirne in zadetki natančni. Še posebno zanimivo je bilo tekmovanje v šahu. Skrbno pripravljena pravila in dobra organizacija tekmovanja so pripomogli, da je bilo tudi to tekmovanje zanimivo in uspešno. Ob razgibanih športnih dejavnostih za učence smo poskrbeli za aktivno sodelovanje in tekmovanje tudi med učitelji. Ob koncu so učenci tekmovali še za bronasto in srebrno značko v plavanju. Vreme je bilo letos naklonjeno, zato je bil pouk plavanja še posebno uspešen. Šplavali so skoraj vsi učenci, to pa je bil tudi glavni smoter naše letne šole v naravi. Da bi svoje znanje, pridobljeno v tej šoli, kar najbolje utrdili, smo organizirali kviz znanja. Sodelovali so po trije učenci posameznih šol. Pomerili so se v znanju o naslednjih temah: Rastlinstvo in živalstvo našega morja. Pot do Pulja in Vojna mornarica. Znali so veliko, saj so veliko tudi videli in doživeli. O morsk'h živalih in rastlinah so se učili pri dopoldanskem pouku, prepotovali so pot od Lendave do Pulja ter si ogledali Pulj, obisk pri mornarjih v vojnem pristanišču in v kasarni Sergej Mašera pa jim je prikazal življenje in delo naše mornarice. Kviz je uspel. In še nekaj besed o sodelovanju naših učencev z mornarji. Mornarji so nam omogočili obisk v vojnem pristanišču, kjer so si učenci ogledali vojne ladje, njihovo opremljenost in življenje mornarjev. Posebno pristni so bili sproščeni pogovori med učenci in mornarji. Mornarji so nam vrnili obisk. Njihov zabavni orkester je pripravil veseli večer. Četrtošolci so se s svojimi učitelji zavrteli ob veselih taktih dobre glasbe. Naslednji dan smo obiskali kasarno Sergej Mašera. Ob spomeniku narodnemu heroju Sergeju Mašeri smo poslušali razlago o junaštvu mladega mornariškega oficirja, nato pa smo si ogledali vrste orožja in spoznali delovni dan mornarjev — fantov. Ob novih spoznanjih so učenci obogatili svoje znanje tudi o pomembnosti zaščite in obrambe domovine. 10. septembra je dan vojne mornarice. Njihov praznik je bil obenem tudi naš, zato je delegacija naših učencev in učiteljev obiskala kasarno in mornarjem čestitala ob njihovem prazniku. Na svečanosti so nam v imenu vojne mornarice podelili bronasto značko in bronasto plaketo za pristne odnose in sodelovanje med pripadniki vojne mornarice in osnovnimi šolami lendavske občine. - - Preden so se iztekli dnevi na* šega bivanja smo izdali glasilo o delu in življenju v letni šoli v naravi. V njem so prispevki naših učencev: sestavki o bivanju na morju ter doživljaji in vtisi, ki bodo ostali nepozabni. Za domotožje res ni bilo časa. MIRA UNGER Albin Lugarič Prekmurska ravan, olje, 1973. V celjskem Likovnem salonu je novembra razstavljal slikar Albin Lugarič. Njegovih 35 slik lepo ponazarja njegov svet, pokrajino in ljudi z ekspresivno impulzivnostjo se prepušča barvnemu izražanju, hkrati pa predvsem s krajino predstavlja specifičen svet TOVARNA VOLNENIH ODEJ 'ROIZVAJA IN PONUJA. volnene odeje v izbranih pastelnih barvah in različnih vzorcih ter velikostih, primernih za opremljanje vzgojnovarstvenih zavodov, domov za učence in študente ter stanovanj. Podatke o cenah, rokih in pogojih dobave dobite osebno, pisno ali telefonsko. TOZD Postojna Jamska c. 30 tel. (067) 21-161 Vsem organizatorjem in vodjem šolskih ekskurzij priporočamo, da uvrstijo v , spored tudi obisk POSTOJNSKE JAME, KI POMENI ENKRATNO DOŽIVETJE IN • PREDJAMSKEGA GRADU, ZNANEGA PO DOGODIVŠČINAH VITEZA ERAZMA PREDJAMSKEGA ZA GOSTINSKE STORITVE JE POSKRBLJENO. IMQS SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE STAVBENIK KOPER N. SOLO. Splošno gradbeno podjetje STAVBENIK Koper, Ulica 15. maja št. 2 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela v Kopru, Ljubljani in Izoli: rr« načrtuje objekte visoke in nizke gradnje, stanovanjske soseske, po-slovne in industrijske objekte ter šole, vzgojnovarstvene zavode in druge družbene objekte r-i gradi objekte visoke in nizke gradnje na območju slovenske obale in Ljubljane izvaja obrtniška in sklepna dela mizarske, ključavničarske, kleparske in slikopleskarske dejavnosti £3 opravlja strojna gradbena dela in prevoze r-i izdeluje betonske gradbene elemente, betonsko konfekcijo in izdelke iz naravnega kamna SGP Stavbenik je pri SOZD IMOS Ljubljana sodelovalo pri pripravi tipske projektne dokumentacije za osnovno šolo in vzgojnovarstveni zavod, ki upošteva vse sodobne dosežke vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Projekt je izdelan tako, da je uporaben za vsakršen prostor in obseg. Podjetje je zgradilo doslej med drugim tudi tele šole, vzgojnovarstvene zavode in domove: — dom učencev »Heroj Tito« Koper — osnovno šolo »Rinko Tomažič« v Kopru — otroški vrtec v Izoli — višjo šolo zdravstvenih delavcev v Ljubljani — dom študentk višje šole zdravstvenih delavcev v Ljubljani — ekonomsko-administrativni šolski center v Kopru — otroški vrtec Piran — poklicno kovinarsko šolo v Kopru — gimnazijo v Bujah . ,p. — osnovno šolo in telovadnico v Izoli — otroški vrtec Semedela — Koper — osnovno šolo v soseski BS-7 v Ljubljani — osnovno šolo in telovadnico v Dekanih pri Kopru — šolo za medicinske sestre v Ljubljani — pomorsko šolo v Piranu — Gostinski šolski center v Izoli — osnovno šolo in telovadnico v Luciji-Piranu ZA 29. NOVEMBER? Vabimo vas, da se udeležite enega od izletov, ki ju prirejamo PO JUGOSLAVIJI J- za 29. november Cena 1700 din. — 4 dni — odhod 29. 11. Obiskali boste Banjaluko, Jajce, Sarajevo, Mostar, Ploče, Makarsko, Split, Zadar in Plitvice. KNEŽEVINA MONACO/ Cena 1980 din| Ob svetovno znani Ažurni obali, ki je sinonim za vse, kar je vznemirljivega, zabavnega, razkošnega. Poleg drugih krajev si boste lahko ogledali tudi San Remo, Nico in Milano. Izlet bo trajal 4 dni — odhod 29. 11. Prijavite se čimprej v eni izmed poslovalnic SOZD SAP-VIATOR- SGP »Gradnje« Postojna, n. sol. o. Volaričeva 5, tel. (067) 21 - sgp gradnje priporoča šolam, vzgojnovarstvenim zavodom ter domovom za učence in študente svoje storitve in izdelke. IZVAJAMO — SPLOŠNA GRADBENA DELA, VISOKE IN NIZKE GRADNJE Z Z VSEMI VODNIMI NAPELJAVAMI — SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA — INŽENIRING — ELEKTRIČNE NAPELJAVE, KLEPARSKA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA DOStDina prodajamo izdelujemo " J _ gramoz, pesek in beton «— stavbne mizarske izdelke po naročilu OPRAVLJAMO V? C, ) _ ■ _ r _ ■ — prevoz s tovornimi motornimi vozili 'i A^-Z^Naša delovna organizacija zajema*območje občin Postojna, r „ v 0<, oo /t Ilirska Bistrica in Cerknica. _____________________ 'O' ~ - 1 1 ■ ■ ■ 1^ 1^ B Ij cer« AO?0' č\\' Gradbenim odborom in šolskim vodstvom ponujamo gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov v vseh krajin na območju SR Slovenije. INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH PROIZVODOV, N. SOL. O. POSTOJNA Industrijska cona b. b. 66230 POSTOJNA, TEL. 21 -741 IZDELUJE ZA VZDRŽEVALNA DELA: — samokolnice — betonske mešalnike 1001 in 1301 ZA CIVILNO ZAŠČITO: — zavese za popolno zatemnitev prostorov SENČILA: — aluminijaste žaluzije v pastelnih barvah PLASTIČNE SIFONE IN ARMATURE: — sifone za pomivalna korita — sifone za sanitarije — armature, priključne in izlivne cevi za WC izplako-valnik ' GRADBENO OKOVJE ZA OKNA IN VRATA: — kovinskoplastično, nylonsko, eloksirano, kombi TRANSPORTNE VOZIČKE # PRIMEŽE Podrobnejša obvestila lahko dobite osebno, pisno in telefonsko. Da si boste zagotovili naše izdelke, vam priporočamo, da nam čimprej sporočite, kaj boste potrebovali v letu 1979. vam ponuja industrija stavbenega pohištva 65293 VOLČJA DRAGA pri Novi Gorici Telefon: 065/53-121 Modularna mera v cm NV 60/90 60x90 1-krilno NV 120/90 120x90 2-krilno NV 140/90 140 x 90 2-krilno NV 60/120 60x120 1-krilno N V 120/120 120x120 2-krilno N V 80/140 80x140 1-krilno N V 100/140 100x140 2-krilno NV 120/140 120x140 2-krilno NV 140/140 140x140 2-kriino NV 80/220 80 x 220 1-krilna balk. vrata NV 140/220 140x220 2-krilna balk. vrata Strokovnjaki dobe potrebna obvestila pisno, osebno ali telefonsko. Izdelke prodajamo po cenah, veljavnih na dan dobave. DAN REPUBLIKE 1978 r Za dan republike smo pripravili pestro izbiro prazničnih paketov, vas pa vabimo, da v krogu družine ali prijateljev preživite nekaj prijetnih dni ^ V Poreču (hotel Materada — B kat.) — 930 din ^ V Puli (hotel Brioni — A kat.) — 1.120 din $ v Medulinu (hotel Belvedere — B kat.) — 900 din Čas bivanja: 28. 11. z večerjo do 3. 12. s kosilom. V cene paketov je vračunanih 5 polnih penzionov, turistična taksa, rezervacija In kopanje v pokritih bazenih (hotel Materada nima bazena). Podrobnejše informacije dobite v poslovalnicah SOZD SAP-VIATOR, kjer se tudi prijavite. SOZD SAP-VIATOR TOZD TURIZEM IN RENT-A-CAR, LJUBLJANA Trdinova 3, Titova 38, tel. 314-544, 316-871, 310-933, 315-342 KOPER, Kidričeva 46, tel. (066 ) 22-660 ali 22-750 (odprto 5.40-20.00). V poslovalnici dobite vse turistične informacije, kupite lahko vozovnice za Slavnikove avtobuse na rednih linijah, naročate avtobuse za posebne vožnje ter se prijavite za izlete, potovanja in dopuste, za katere poskrbi Slavnik. IZOLA, (066) 71-248 (odprto 6.00-19.00) PIRAN, (066) 73-860 (odprto 7.00-19.00) PORTOROŽ, (066) 73-250 (odprto 6.00—19.00) ILIRSKA BISTRICA, (067) 18-055 (odprto 5.00-10.00 in 16.00-18.00) UMAG, (053 ) 72-187 in poslovalnice v SR Hrvatski POREČ, REKA, ZAGREB, BUJE, ZAGREB, Draškovičeva 44, tel. (041) 441-663 LJUBLJANA, Tavčarjeva 8a, tel. (061)321-351 (odprto-8.00-16.00) Izleti, potovanja, naročanje avtobusov, dopusti, splošne turistične informacije in drugo. Posebno področje so izleti in strokovne ekskurzije, ki jih naročajo šole, športna društva, taborniki in po-čitničarji ter sindikalne organizacije. Organizacija in izvedba obiskov vseh vrst prireditev (koncerti, drame, opere in baleti). Že tradicionalni izleti v Benečijo, Furlanijo in slovensko Koroško ter po poteh NOB. Slavnik koper TOZD Potniški promet in turizem ima svoj sedež v Kopru, Kidričeva 44—46, PP 130, telex 34-124 yu slavkp. ✓ . .<9 Sami* LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT, o.sol o.163000 CELJE, Mariborska cesia 116, telefon 23-866, P-P-77 -telegram SAVINJA CELJE, telex 33619 YU SAVLIK Sistem viva savinja je namenjen opremi družbenih in stanovanjskih zgradb. Prodajamo ga v razstavljeni obliki. S tem prihranite pri prevozu, embalaži, uskla-diščenju, pri selitvi pa niso več potrebni montažni oddelki. Zato lahko izdelamo mnogo bolj kakovostne plošče z masivnimi zaobljenimi ro-bovi m vogali ter površine plošč z najboljšim furnirjem. Pri tovrstnem pohištvu so ličnice in hrbtišča omar enako kakovostno obdelana. Ta sistem pohištva ima izredno kakovostne predelne omare. Pohištvo VIVA SAVINJA je namenjeno najbolj zahtevnim porabnikom in investitorjem. Z njim bomo v prihodnjih letih opremili šolske gostinske centre ter domove za učence in študente. Ta pohištveni program sestavljamo iz dobro izbrane modularne velikosti plošč in veznih palic. Sistem VIVA SAVINJA je zasnovan tako, da ga lahko dograjujemo, dokupujemo in spreminjamo, ne da bi dobili podvojene stene omar. Vezni element je plastična cev z luknjicami, kamor zavijemo vezne vijake. Veže lahko 2, 3 ali 4 plošče v sestavi omar ali postelj. Z uvedbo ^e^?„e^emen^a smo odpravili podvojitev sten. Z njim lahko vežemo plošče različnih globin,tako da ima vezni element dolžino globlje otroška spalnica mozaik variant s pohištvom mozaik variant lahko opremite tudi zahtevnejše prostore, kot so prostori za malo šolo in rekreacijo cicibanov. To pohištvo izdelujemo v zeleno-beli barvi. Naše pohištvo si boste lahko ogledali na sejmu učil in opreme, ki bo februarja 1979 na GR v Ljubljani. Na sejmu bo razstavljala tudi naša temeljna organizacija. mladinska soba viva savinja Čakanje kopiči probleme __ Ni mogoče času prepustiti, da bo rešil naše vsakdanje stiske, zagate, naloge in obveznosti. Pogosto je zlasti na področju vzgoje toliko odprtih vprašanj, da posamezniki zapadejo malo-, dušju in menijo, čas bo že naredil svoje, da bo prav, pa naj bo to v zvezi s svobodno menjavo dela, z zagatami v delovnih skupnostih ali pri uresničevanju družbenih razvojnih smotrov. Takšno stanje bi pomenilo prevelik oportunizem ali pa obenem premalo samozaupanja in samozavesti, da lahko rešujemo svoje probleme, del skupnih družbenih problemov, neposredno s svojo aktivnostjo. Gradimo družbeni sistem, ki ne daje vsakemu le najširše svobode delovanja, temveč nalaga posamezniku in kolektivom tudi težo mnogih rešitev za uresničitev širših družbenih ciljev. Sprejeli smo načelo: vsakemu otroku ^enake razvojne možnosti. To pomeni obenem, da omogočimo vsakemu otroku ustrezno vzgoj-novarstveno okolje, sicer vsi otroci ne morejo preprosto čakati, da se kdove kje odpre pipa, ki bo omogočila v vsakem naselju odpreti vzgojnovarstveno ustanovo? Predolgo bi morali čakati, če bi se zanašali, kakor so se nekoč, na to, kaj bo ukrenila in dala država. Spodbuda je v rokah vseh občanov, združenega dela, odvisna v veliki meri od možnosti, organiziranosti, medsebojne povezanosti ljudi v vsakem 'r,kraju, v vsaki krajevni skupnosti. Tu se odpira še neko vprašanje odnos med predšolsko in šolsko vzgojo. Verjetno razvijamo celostno vzgojo že na taki ravni, da bi osnovna in predšolska vzgoja morali biti vsestransko tesneje povezani, da ne bi bilo nepotrebne in preostre ločnice med obema, temveč bi otrok preprosto, brez prehudih socialnih stresov nadaljeval svojo vzgojo do konca obveznega šolanja. Pre-togo ločevanje obeh vzgoj pa povzroča marsikakšen organiza-* cijski, materialni, vsebinski in kadrovski problem. O tem se je treba temeljiteje pogovarjati in se sporazumevati prav zdaj, ko obenem spreminjamo osnovno šolo v celodnevno bivanje učencev v vzgojno organiziranem okolju. Tudi mala šola ne sme biti nekaj ločenega, vmesnega, temveč le naraven kakovosten prehod v enotnem vzgojnem razvoju mladega človeka. Vse to bi bilo treba upoštevati pri gradnji novih prostorov za vzgojno delo, pa marsikdaj zadeve nismo obravnavali celovito, da bi dobro rešili, denimo, povezanost vzgoje znotraj vzgojnoi-zobraževalne organizacije ali pa povezanost s krajevnim okoljem. To se dogaja zlasti takrat, če ni dobrega sodelovanja med strokovnjaki, ki predlagajo in izdelujejo projekte, ter krajani, ki bi naj zavedno in svojim interesom ustrezno najbolj racionalno reševali vprašanja urbanega vgrajevanja teh prostorov v naselja, obenem pa dolgoročneje sprevideli, kako bodo vzgojno delo razvijali, širili in vzdrževali. Samoupravne interesne skupnosti, enote pri šolah, bodo vsa ta vprašanja morale temeljito preučiti, pa najbrž tudi ne vsaka enota sama zase, temveč pogosto širše, koordinirano. In tu se bo spet treba pametno odločiti, kako organizirati enoti SIS za šolo in vzgojnovarstveno ustanovo v kraju. Na vasi pa tudi Samopomoč — naša solidarnost Odbor Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ugotavlja, da se je zelo povečalo število članov sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Logično je bilo, da bi se hkrati povečevali tudi število članov. Samopomoči, organizacije, ki deluje že dobrih osemdeset let. Samopomoč, ki zajema območje vse naše republike je človekoljubna organizacija, ki je porojena iz tovariške povezanosti in solidarnosti prosvetnih delavcev. Veterani našega stanu, ki so •nekdaj preživeli težke čase zaradi slabih gmotnih razmer, so v neštetih primerih blažili nesreče drug drugega z medsebojno pomočjo ob smrti, ob bolezni ali podobnem. To dela Samopomoč še danes; pomaga mnogim ostarelim in njihovim svojcem, da ob smrtnih primerih ne nosijo sami vseh skrbi ob plačevanju stroškov. Ugotovili smo, da je prav med člani mnogo takih, ki jim je bila v najtežjih trenutkih pomoč naše organizacije v veliko oporo. Prosvetne in znanstvene delavce vabimo, naj postanejo člani Samopomoči. V ta namen naj prispevajo letno 150 din in s tem s svojo stanovsko zavestjo in dejanjem utrdijo sppznanje, da smo drug drugemu potrebni, da drug drugemu lahko pomagamo. Vsaka šola naj bT imela poverjenike za Samopomoč, da bi bili lahko nenehno povezani, saj bomo tako hitreje urejali zadeve. Učitelji, prijavite se pri poverjenikih, če teh v šoli nimate, pa neposredno pri Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije v Ljubljani, Gosposka ul. 3-1. Za odbor Samopomoči ANGELA PRELC v mestu je v bližnjih skupnostih taka vzgoja nujno povezana in celostna. Več pobud za snovanje teh enot je trenutno v vzgojno-varstveni in osnovnošolski dejavnosti, toda zvečine čakajo na jasnejša navodila. Navsezadnje pa so stališča dokaj jasna, le da morajo občani sami, izvajalci in uporabniki, v praksi, v svojem izvirnem okolju, najti najboljše rešitve. Predolgo čakanje, nedejavnost, prisluškovanje glasu od zgoraj prepogosto zamegljuje stvari, odlaga uresničitev nalog in vzbuja negotovost ter hromi tudi samoupravijavčevo ustvarjalno samozavest. Podobno je pri razvoju celodnevnih šol. Razumljivo, da lahko store neprevidno zagnani učitelji več škode kakor koristi, če bi se nepripravljeni, brez ustreznega znanja o celodnevni šoli in brez primernega temeljnega okolja lotili organizacije take šole, toda čakati spet na koga zunaj šolskega okoliša, da bo kdove kdaj nudil pravšnje pogoje, je spet narobe in nespodbudno. Prav tu ni treba čakati, temveč začeti vsaj povsod temeljito razpravo z vsemi v krajevni skupnosti, zakaj je celodnevna šola potrebna in kaj je treba urediti in ustvariti, da bi jo lahko imeli tudi učenci tega ali drugega kraja zaradi pravice do enakovrednejšega razvoja in dolžnosti, ki jo imamo do naše mladine. Take razprave ne smejo biti le same sebi namen, temveč bi v mjih dejansko lahko podrobno zagledali lastno razvojno perspektivo v vsakem kraju in se tudi dogovarjali, kako bi čim-prej lahko vse potrebno uresničili. Pri tem pa morajo najti svojo aktivno vlogo, ustvarjalno možnost vsi: pedagoški delavci, starši, delovne, družbenopolitične organizacije in društva, krajevna skupnost in samoupravne interesne skupnosti ter drugi. Samo čakanje, ob tem pa še slabo zavedanje, kaj dejansko pomeni Celodnevna šola, zamegljuje problematiko, uspava in povzroča še vrsto drugih problemov v kraju, celo idejnih in družbenopolitičnih glede preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Ponekod so celo koordinacijski odbori za celodnevno šolo, namesto da bi opravili vsaj ta temeljni del naloge, utihnili in malodušno čakajo. To ni dobro! Delati je treba realno, z dolgoročnejšo jasnejšo perspektivo v vsakem kraju, brez nepotrebne nestrpnosti in zagrenjenosti, temveč smotrno, postopno in vztrajno. Razmere resnično niso rožnate, saj imamo še marsikje tretjo izmeno, toda to ne sme biti ovira, da ne bi hitreje po-družbljali tudi vzgoje in izobraževanja in tako spojeni v zdru- ženem delu iskali tudi več samostojnih in izvirnih rešitev. Stara modrost pravi: kdor dela, dela tudi napake, toda kdor le čaka, ta stori eno samo, toda največjo napako. Razumljivo, da iščemo najboljše poti, da se ob tem tudi zmotimo, da se nam pogosto žačetno navdušenje ohladi ob srečanju s trezno stvarnostjo, vendar nikoli tako zelo, da ne bi zmogli vsaj majhnega koraka naprej in da ne bi zmogli jasneje vsaj naznačiti pot, ki jo moramo hkrati graditi in tudi prehoditi. Imamo pa včasih dokaj slabo razvado. Se preden so kakšno novo obliko ali vsebino v kakšni krajevni skupnosti, občini ali šoli do kraja izpeljali, preizkusili, že udrihajao različni kritiki, kako so jo zavozili. Tudi to ni dobro: napake je treba odkrivati, ne pa vse križem kražem že vnaprej razvrednotiti, namesto spodbujati. Tudi na področju razvoja centrov usmerjenega izobraževanja, reforme pedagoških šol in še marsikje se dogajajo podobne reči. Resda se je prav tu nekoliko močneje zapletlo, močnejši so bili tudi različni ožji, lokalistični interesi pri oblikovanju mreže različnih šol. Mnogo nejasnosti je bilo pri gimnazijah, toda ničesar takega, kar bi opravičevalo preprosto čakanje, ker so temeljna izhodišča reforme vzgoje in izobraževanja že dolgo potrjena. To pa pomeni, da so zelo odprta vrata za široko prepričevanje ob konkretnih rešitvah pri organizaciji centrov usmerjenega izobraževanja, pa čeprav so se pojavila tudi različna pojmovanja samih centrov. Zvečina jih pojmujejo kakor združene šole ali smeri izobraževanja v enoviti delovni organizaciji ali s temeljnimi organizacijami združenega dela. Navsezadnje take opredelitve centrov nihče ni zahteval, niti niso bili tako opredeljeni, čeprav obenem to zagotovo ne pomeni, da se tudi po ustreznih interesih v določenem okolju ne bi smeli pojaviti. Zagotovo pa je potrebno, da se šole sorodne izobrazbene smeri medsebojno tesno povezujejo, koordinirajo svoje delo, ustrezno razvijajo vzgojnoizo-braževalne programe in se odpirajo navzven do vseh, ki jih potrebujejo. Tudi na povezavo programov srednje stopnje naprej v višjo in visoko stopnjo ni upravičeno čakati, temveč čim-prej izdelati vsebinsko pot študija vsakega področja do vrha. Tudi tu čakanje povzroča negotovost. kopiči probleme in megli vizijo. Samoupravljanje ne more biti čakanje, temveč le ustvarjalna dejavnost na vseh področjih družbenega življenja. R. L. Nagrade učencem v mesecu knjige Republiški odbor gibanja Znanost mladini razpisuje v sodelovanju s strokovnimi društvi XIII. REPUBLIŠKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ki bo v maju 1979 v Ljubljani. K sodelovanju vabimo vse srednješolce, ki bodo pripravili raziskovalno nalogo s področja kemije, biologije, geografije, geologije, zgodovine, slovenskega jezika, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije ali drugih področij in jo pred sre-eanjem predložili v pisni obliki Republiškemu odboru gibanja Znanost mladini, Lepi pot 6. Teme so lahko poljubno izbrane, vendar priporočamo obravnavo problematike domačega okolja. Nasvete in pojasnila dobite pri svojih mentorjih v šolah in pri Republiškem odboru gibanja Znanost mladini, ki vas bo povezal z razpisnimi komisijami posameznih strokovnih društev. Komisija za delovna razmerja ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET V LJUBLJANI, POLJANSKA 28 a objavlja dela in naloge: POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: strokovni izpit za profesorja srednje šole in 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazilom o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejema komisija ža delovna razmerja v roku 15 dni po objavi razpisa. Kako piše mladina osnovnih in ■ srednjih šol v svojih šolskih glasilih, ki jih izdajajo literarni krožki? Ponavadi zvemo komajda kaj o tem, kar je nastalo v mejah domačega šolskega glasila. Naj gre za lastne poskuse ustvarjanja, za matematični spis, za aktualnosti na šoli ipd. Ne le učenci, tudi učitelji doslej niso imeli veliko priložnosti, da bi primerjali dosežke. Odbor za knjigo pri Z K OS je tudi letos poskrbel za tekmovanje v ustvarjalnosti in nagradil najboljše dosežke učencev in dijakov s knjižnimi nagradami. Prispeli so spisi in ustvarjalni poskusi iz raznih krajev Slovenije. Od severnega roba Štajerske pa do Primorja od Jesenic pa do Bele krajine. Učenci so pisali o knjigi, tisti, ki se je vtisnila kot nepozabno doživetje; o knjigi ob katerih je ta ali oni spoznal poprej ne-slutene lepote in vendar doživljajski svet. Čeprav je naslov teme dokaj standarden, morda že kar obrabljen, in čeravno je po nepotrebnem ta ali oni učenec krenil po najkrajši in najlažji, pa zato suhoparni poti, je žirija našla lepo število spisov, ki sevajo izvirno misel, svetal preblisk ali pa pre-mišljanje iz doživljajskega kroga mladih. Gotovo je, da so zahtevale lastne leposlovne storitve več napora. Treba je bilo odpreti skrite kamrice svojega srca, skritih misli in želja in jih s peresom lepe besede, z. žarom poetičnega doživetja izoblikovane prenesti na papir. Ko so učenci prebirali svoje prispevke, so lahko primerjali svetlobo poetičnega, z mladostno izoblikovano mislijo, z razpoloženji, ki spremljajo leta in hotenja. Žirija pri izbiri ni imela lahkega dela. Odločitve o nagrajencih so priznanje in spodbuda. Zlasti slednje. Ne da bi priznanje kaj izgubilo, pa je vendarle dragoceno, da nagrajeni in nenagrajeni ponesejo r življenje ljubezen do knjige, in spoznanje o lastni možnosti besednega oblikovanja. Nagrade, ki so jih prejeli šolarji, pa so bile hkrati tudi priznanje njihovim učiteljem. Aleš Gregl, učenec Šole za oblikovanje: Ex libris... Prosvetni delavec — del naše poklicne pripadnosti ----------------------------------------------- Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je v predkongresni aktivnosti opredelil časnik »Prosvetni delavec« kol pomembno komunikacijsko sredstvo, ki ga delavci tega področja ne samo uporabljajo, temveč tudi ustvarjajo za svoje potrebe. Ce pa hoče doseči tako pomembno vlogo, mora list biti tudi stalni spremljevalec vsakega delavca na področju vzgoje it1 izobraževanja. Brez takega živega stika tudi ne bo mogoče niti materialno niti vsebinsko uresničiti širokega programa, potrjenega v javni razpravi že februarja letos. Novo leto, ki se naglo bliža, naj bi bil tisti mejnik, ko bomo uresničili sklep sindikata: vsakemu delavcu v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah vseh stopenj v roke »Prosvetnega delavca^' Obveščeni smo, da so delovne skupnosti zvečine že sklenile naročiti za vsakega sojega delavca naše glasilo, zato prosimo vodstva delovnih organizacij, naj ustrezno naročilnico čimprejpošljejo na naslov: PROSVETNI DELAVEC, Ljubljana, Poljanski nasip 28, p. p. 355—VII, da bi lahko pravočasno uredili vse potrebno v naročninskem oddelku in v Tiskarni UREDNIŠTVO IN UPRAVA »PR OS VETNEGA DELAVCA« V_______________________________________________> S posveti bolj odgovorno Na seji koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL so ugotavljali, da ni dobrega sodelovanja med različnimi nosilci izobraževanja, saj se le-ti pogosto podvajajo, se ne dogovarjajo in ne uporabljajo dovolj smotrno in gospodarno niti denarja niti kadrov. Nemalokrat prevladujejo komercialne, ne pa vsebinske pobude. Ne le zaradi pametne uporabe denarja, temveč tudi zaradi boljšega družbenopolitičnega učinka je treba ravnati odgovorno, pa najsi bodo organizatorji takega izobraževanja različne ustanove ali društvo. To pomeni, da moramo vsako izobraževanje vsebinsko in organizacijsko dobro pripraviti, preprečevati didaktično šušmarstvo in nestrokovnost, pa tudi dopustništvo in turizem pod pretvezo simpozijev in posvetov. Samoupravljanje je odgovornost, zato je le-to treba uveljaviti na vseh področjih. Če hočemo, da bo več reda potrebujemo le dobro, koristno in veljavno vsebino izobraževanja, kakršna bo v prid združenemu delu in vsakemu občanu. Da bo tako, smo se dogovorili že pred sedmimi leti. Izoblikovali smo tudi jasne zahteve, ki pa niso bile povsod in vselej upoštevane. Ne le to, da zdaj znova opredeljujemo izhodišča in stališča, opredeliti je treba tudi odgovornost pri vseh organizatorjih izobraževanja. Tudi v založniški dejavnosti1; pravega reda. Dogaja se, dč brez ustreznega dogovarjali pojavijo skorajda enaka ali vS* podobna dela. na knjižnem tf"1 namesto da bi smotrno uveln Ijali založniško politiko in sef*] črtneje dogovarjali tudi s piscu jih je sicer tako težko pridot"1 Ni dobro, če dela vsak po svrf V veliko pomoč pa bo nedvom111 odločitev, da bodo za potr^ družbenopolitičnega usposa” Ijanja članov delegacij izdali ^ priročnikov po enotni ceni 5 ne glede na obseg. Tako bo® vsak čas na tržišču dela o safflO? pravni socialistični demokraciji o temeljih delegatskega 'j skupščinskega sistema, o vlo| subjektivnega dejavnika, v na!! družbi, o delovanju samoupf3] nih interesnih skupnosti, o S1 moupravnem družbenem načjl tovanju, o krajevni skupnosti1! združenem delu, o vodenju n Stankov in o družbenem sistc111 obveščanja. Iz poročila delov11,1 skupine, ki je ugotavljala stan{ na področju usklajevanja dela|! programske dejavnosti druž^ nopolitičnega in idejnega izobf* ževanja med podpisniki druži11 nega dogovora o družbenopoj ličnem izobraževanju je razvl" no, da je bila pomanjkljiva jf; nost dela, saj se podpisniki ni*1! dogovarjali in niso sodelovali snovanju programske zasnov< Odslej bo treba to uresničevaf pa tudi na republiški ravni mCc neje spodbujati in pomagati- Razstava o I. samoprispevku Ljubljane 1972—1976 * V prostorih ljubljanskega Magistrata so letošnjega 21. novembra odprli razstavo ob koncu prvega ljubljanskega samoprispevka. Pripravila sta jo Slovenski šolski muzej in Sklad ljubljanskih občin pri mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstve-nih zavodov. Razstava pomeni obračun solidarnostne akcije, za katero so se občani petih ljubljanskih občin odločili na referendumu 21. novembra 1971. Predvidevajo, da bo razstava odprta štirinajst dni. Ervin Markosek, učenec Šole za oblikovanje: Ex libris z mednarodne razstave v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki jo je organiziralo slovensko društvo Ex libris v sodelovanju s podjetjem Medex ob mednarodnem simpoziju apiterapije v Portorožu Razstava prikazuje vzg0; varstvene zavode in osnovne51 ki so bile zgrajene z de nafti1 zbranim s prvim s a mo p ris?1 kom, na kratko predstavi pf°t gandno akcijo, ki je sprem1 referendum ter natančno sprotno obveščanje o poteka1 in smotrni porabi denarja, m zatie pa so tudi že prvine sM nega obračuna. Dokončni čun bo mogoče podati drugo tika bo Sklad I. samoprispP prenehal delati in bodo zbran1' podatki. Slovenski šolski m11' in sklad pripravljata za nasleti1' jesen nekoliko razširjeno in if' vimi podatki obogateno razs10' ki bo pomenila sklep te tako f membne akcije. . Če se na kratko ozremo u® sežke Samoprispevka I, p°f smo lahko zadovoljni. Obci ljubljanskih občin so podob1, kot še mnogokje po Sloveniti1 pričali svojo zavest in s tem p0] dili, da poznajo težave, s katdl{ se ubadajo delavci na podf01 vzgoje, izobraževanja, zdrtR5' ter varstva starejših občanO5 podobnega. Brez njihove s° darnosti danes širše obm01 Ljubljane ne bi imelo toliko t' trebnih vzgojnovarstvenih Z®1 do v in osnovnih šol. Ob vsem11 pa ne moremo mimo tiste, ki51 veliko nesebičnostjo in Za''-tostjo skrbeli, da so dela v rtl potekala. Ob tem prvem ob1' čunu jim je treba izreči prizn^ in zahvalo. ANDREJ VOVKO