slovenski
čebelar
19 6 6
LETO LXVIII	ŠT.	6
SLOVENSKI GLAS"°C“|““1NIZ4CI)
CE BELAR Sl. 6	Ljubljana,	1.	junija	1966	Leto	LXVI1I
V	S E BINA
Julij Mayer: Čebelnjak v juniju.......................161
Julij Mayer: Matična snov.............................163
Ivan llak: Čebelnjak in amerikanec....................165
Franc Cvetko: Kako bi dobili več ventilacije pri prevozu čebel na pašo v sodobnih AZ-panjih 166 Tone Slak: Spet zanimivo pismo iz Amerike 168 Vabilo na XXI. mednarodni čebelarski kongres
Apiinondije v Marylandu, ZDA..........................170
Franc Guna: Modri izreki iz ust drobne čebelice 173 Herman Bizjak: Moji čebelarski spomini ...	174
Leopold Debevec: S čebelami in čebelarji skozi stoletja..............................................176
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
Prva ocena knjižice o medu. Nove čebelarske knjige. Troti iz oplojenih jajčec. Prvi izpiti za čebelarske pomočnike. Kaj se zgodi s čebelo, ki je pičila človeka. Pozor na izrojence. Še o obisku ameriških čebelarskih znanstvenikov. Čebele morilke? Kaj nam prinaša čebelarstvo. Število panjev v Franciji. Pitanje čebel s suhim sladkorjem. Zagonetna čebelja bolezen. Sredstvo proti voščenim moljem. Cebelarček ogreba roje. Sesalec za prah in čebele. Rastni hormon v medu. Antibiotično testo pri lahki in hudi gnilobi. Materina dušica. Zgodbe o čebelah. Pridelek medu v Italiji......................181
NASA ORGANIZACIJA
Izvleček iz zapisnika 11. seje izvršnega odbora dne 8. aprila 1966. Iz zapisnika o drugi seji upravnega odbora ZCD dne 7. maja 1966. Iz kozjega ob vznožju partizanskega Bohorja. Občni zbor čebelarske družine Solčava. Občni zbor čebelarske družine v Dolenjskih Toplicah. Nekaj o krških čebelarjih in čebelah. Posledice škropljenja. Čebelarski tečaji............185
List izhaja vsakega 1. v mesecu. Člani, ki plačujejo letno članarino 1700 din, ga prejemajo zastonj. Izduju gu Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tisk« CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureju uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, France Rome, Edi Senegačnik in Joško Šlander. Odgovorni urednik Edi Scnegnčnik. Letna naročnina za nečlane 2000 din, za inozemstvo 2300 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 230 din, na 16 straneh 120 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. Številka žiro računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 503/8-357
McrtvaŠKa Tiča Ki se je na 'furSfiem perfiazala.
Čebelnjak v juniju
J L) 1. I J MAVER
Mesec junij prinaša čebelarjem polne roke dela.
Travniška paša sicer traja vse tja do srede meseca, vendar polagoma pojenjuje in ne zaposluje več toliko čebel. Dotok dobrin v panj usiha, kar zopet vpliva na zaleganje matice. V panju pa se dnevno izvali na stotine mladic, ki jih je matica zalegla pred tremi tedni v dobi hitrega razvojnega vzpona.
Besede »se izvali na stotine mladic« sprejemamo brez posebnih misli. Zato bi to vprašanje osvetlili z druge strani.
Majhen kvadrat s stranico 5 cm meri 25 cin1 in pokriva ravno 100 čebeljih celic. Kadar se izvali 25 cm* pokrite zalege, izleze iz celic 100 čebel. Toda na 25 cm* prostora se lahko razmesti le 50 mladic, drugi dve tretjini nimata na tem satu več prostora in se morata »odseliti« (dr. Armbruster). Paranov se je posebej ukvarjal z mladicami. Barval jih je izležene istega dne in nato pazljivo zasledoval, kaj delajo v posameznih starostnih dobah, kako se gibljejo po gnezdu in kje se zadržujejo.
Ugotovil je, da oskrbuje normalno ena mladica dojilja po 5 žrke. V kr -tični dobi pomladnega razvoja, ko še primanjkuje mladic, je ugotovil, da morejo v skrajnem primeru tri mladice hraniti 11 žrk ali ena dojilja tri in tričetrt žrke. Vendar so se čebele naglo izčrpavale, kar kaže, da je šlo krmljenje žrk na račun njihove življenjske dobe. Podatek, da krmi ena
čebela 'S žrke. je preveril Jehsen že leta l()52. Denisova pu je letu l‘)% potrdila, da goji ena dojilja tudi nekaj malega več kot 3 žrke.
Ko so zasledovali, kaj je z drugimi mladicami, so ugotovili tole: nekako 44 % vseli enodnevnih mladic je bilo zaposlenih v samem gnezdu, nekaj malega na praznem satju in v niedišču. 27 % mladic pa je ždelo odrinjenih od gnezda na robovih satju in za okencem. In ravno te brezposelne mladice imajo najbolj razvito nagnjenje do rojenja!
Doslej smo zutirnli rojil no razpoloženje. Ta mesec pa bomo to nagnjenje delno izkoristili, da nam bodo družine vzredile nove plemenske matice na zelo preprost način.
Sedaj imamo že točen pregled, kakšni so panji glede medu in kako so družine sprejemale naše ukrepe, ko smo preprečevali rojenje. I iste družine, ki so v vseh pogledih najboljše, nam bodo dale sedaj vzrej ni material. Tretji krajni sat odstranimo in dumo začasno v medišče. Nu njegovo mesto pa pride lep rjuvkust sat, ki je bil že nekajkrat zalezen in ki smo ga sedaj oškropili s slndkorno ali medeno vodo. Čebele ga bodo naglo očistile in čez dva tri dni imamo polno založen sat jajčec od najboljše plemenske matice.
V	čebelnjaku imamo gotovo še kakšno družino, ki se pripravlja nu rojenje in ji moramo zato odstraniti matico, ali pa morda panj, ki smo mu pred kratkim odvzeli matico. Tak panj bo takoj sprejel sat z jajčeci in jih začel gojiti.
Zelo skrbno pregledamo redniku, potem pa mu odstranimo vse nastavljene mationike in odvzamemo poljuben sat, da napravimo prostor za sat z jajčeci. Tega pa pripravimo takole: z njega najprej ometemo vse čebele v domač panj. Z ostrim nožem prerežemo sat \ obliki loka tik ob jajčecih in odstranimo odrezano satje. Celice nad jajčeci še skrajšamo do polovice in odstranimo jajčeca ali žrke iz vsuke druge celice. Tako prirejen sat damo redniku v sredo gnezdu. Zelo dobro je, če pet dni redniku pokladumo toplo pičo, da ga obdržimo v rojilnem razpoloženju. Na vzrej nem satniku bodo potegnile čebele več mationikov. Kudur so godni, napravimo z njimi pra-šilčke. Dodatnih satov s pokrito zalego imamo sedaj dovolj v drugih panjih, prav tuko tudi medenih sutov. Ne pozabimo pa na vodo, ker prašiIčki še nimajo pašnih čebel.
Nu čebelarski šoli v Gradcu so znanstveno ugotavljali, kako vplivajo na donos medu razni načini preprečevanja rojenja. Večletne ugotovitve so pokazale tole: daleč pred vsemi so prednjačili panji, ki so brez čebelarjevega vpliva preleguli. Iz takih panjev so natočili največ medu. Prelcganje samo ni zaposlovalo čebel, zato so vse pašne čebele nabirale med.
Na drugem mestu so bili panji, ki so jih pravočusno prestavili. Nagnjenje zu rojenje so s tem zatrli, čebele so sc lahko posvetile nabiranj 11.
Tudi punji. ki so jim odstranili matico ter podrli vse matičnike ruzen cnegu, so se pokazali kot dobri medarji.
Zu donos medu pa ni ugodno, če odvzamemo družini matico in sat pokrite zalege (narejenec).
Tudi v naših čebelnjakih naletimo nu družine, ki prelegujo. Spoznamo jih po tem, da nastavijo le po 2 ali 3 matičnike, navudno tesno drug ob drugem na spodnjem robu srednjega sntu. Od takih družin moramo jemati
jajčecu ali ličinke za bodoče malice. Ker pa družina sama nima večjega števila matičnikov, si moramo pomagati z umetno vzrejo, kot smo jo opisali.
Posebno moramo paziti sedaj na panje z mladimi nesprašenimi maticami. ki letajo na praho. Posebno zvečer, ko preneha letenje, je dobro, da pregledamo žrela teh panjev. Beganje po bradi je znak, da se matica ni vrnila s prahe. Kjer pa vlada mir in se iz panja glasi zadovoljno šumenje, tam je vse v redu.
Konec meseca, ko mlade matice že dobro za legajo, je čas, da zamenjamo stare. Postopek je zelo preprost in preizkušen. Stari matici zmečkamo glavo v kozarčku vodeiin si to vodo ovlažimo novo matico ter jo spustimo neposredno med čebele. Poznamo pa še več drugih naainiov. Zelo se je obnesla \Vohl-gemuthova matičnica. Staro matico pa lahko tudi pri premo in jo pustimo v kletki en dan. Nato jo zmečkamo, pomažemo z njo matičniico, v katero dumo sedaj novo matico. Ta je priprta en dan, nato nadomestimo leseni čepek s testom. Matice, ki jih dodajamo, naj biodo stare vsaj mesec dni. lake so mirne lin ne begajo po satju, zato jih čebele rade sprejmejo.
Čaka nas še prijetno opravilo, da iztočimo zlatorumen, včasih pa tudi rdečkast cvetlični med. če je pomešan s smrekovim. Iztočimo navadno zelo dobro, včasih celo preveč temeljito. Pri tem pa pozabljamo, da nastopi s košnjo brezpašna doba. Pustimo v panju vsaj dva polna sata medu za suhe dni.
Junija je dosegla čebelja družina svoj višek. Vsaka se je po svoje okrepila. Nuša nadaljnja skrb bodi, da obdržimo družine pni moči, da bodo lahko izkoristile še morebitno hojevo pušo. To pa bomo dosegli le. če takoj po točenju napolnimo koritca s suhim sladkorjem in ga prvi dan ovlažimo z medeno vodo. da privabimo čebele. Sladkor bo zaposloval čebele, zanje bo trajala paša še naprej in matice bodo zalegale. To pa moramo vsekakor doseči. Prevaževalci izkoriščajo zato razna pasišča in vozijo tja svoje čebele.
MATIČNA SNOV
J U I. I J MAV E If
Pričujoči članek je sestavljen iz drobnih novic, kratkih poročil in iz delov člankov, k.i so bili objavljeni o matični snovi v vodilnih čebelarskih listih Srednje Evrope.
Prosto letečim brezmutičnim čebelam so dali na izbiro več matic v kletkah. Čebele so jih vneto obletavale potem pa so si same izbrale svoje matice in sc zbrale ob njeni matičnici v majhnih skupinicah. Čebele vsake skupine so drugače obarvali. Pri nadaljnjih poskusih so dali matice v nove matičnice in zamenjavali prostore. Vse čebele so se vedno vračale k izbrani matici. Ugotovitve teh poskusov v strnjenih besedah so: čebela nedvoumno izbere po svojem okusu določeno matico in ji ostane tudi zvesta. Čebele so dajale prednost dobro razvitim maticam, za slabotne se niso zanimale. To je važno opozorilo za odbiro plemenskih matic. (Südwestdeutscher Imker 1963.)
Na veji sedečemu roju od vzame* mo matico. Že čez nekaj trenutkov postanejo čebele nemirne, zapuščajo rojevo gručo in glasno šumeč letajo
okrog in iščejo matico. Kako so čebele lako naglo zaznale, da med njimi ni več maiice?
Kakor hitro pa malico spustimo med čebele ali jo vrnemo zaprto v matičnici. se čebele takoj umirijo, letajoče pa prisedejo in spet ždi roj mirno kakor prej. Roju v razsulu lahko podtaknemo tujo matico, takoj se bo umiril. Zanimivo je, da se roj tudi umiri, če med čebele obesimo prazno matičnico, v kateri smo nekaj časa imeli priprto matico. Na splošno je veljalo, da malica diši in se okrog lije širi nekak vonj, po katerem spoznavajo čebele, da je matica med njimi.
Na podlagi te domneve je Anglež Butler napravil zanimiv poskus. Družino v močnem razvoju je razdelil z mrcžico na dva približno enaka dela. Pravzaprav je bil to okvir, podoben satniku, le toliko večji, da se je povsod dotikal panjevih desk. Na obeli straneh tega okvira je namestil pocinkano mrežico za okenca. Panj je bil predeljen, da se je lahko po vsem prostoru širil Sum in vonj, vendar se čebele zaradi mrež niso mogle niti z jezičkom dotikati. Oba dela sta imela prost izlet. Učinek je bil presenetljiv. Drugi del, kamor matica ni prihajala, se jo počutil brezmatičnegu in si je potegnil zasilne matičnike.
Isti raziskovalec je lola 1 t>r>4- dognal, da ima matica na sebi neko snov, ki nenavadno vpliva na brezmutične čebele. Ce namreč brezmatičnemu panju damo samo matično glavo, ne bo več nadaljeval z gradnjo maličnikov in čebelam trotovkam se ne bodo več razvijali jajčniki. Snov je označil kot »Queen-Substunce«, po naše matična «nov.
Iskali so napotke, ki bi pokazali, na katerem telesnem delu se utegne nahajati matična snov. V nekaterih dolinah osrednjih Alp so naleteli na zanimivo zamenjavo matic. Čebelar zmečka staro matico v kozarčku vode, ovlaži s to vodo novo matico in jo spusti takoj med čebele. Pravijo, da jim zamenjava vedno uspe.' Posebno previdni priprejo dragoceno matico s plemenilne postaje s sladkornim testom v matičnico, ki jo ovlažijo z omenjeno vodo in vtaknejo med sate. (Za nas res nekaj novega in vrednega, da poskusimo.)
Postopek so znanstveno preizkusili in ugotovili, da je res zanesljiv. Pri natančnejši analizi se je pokazalo, da je glava nosilec matične snovi. Kmalu nato so dognali, da proizvaja matica ta skrivnostni izloček v čeljustnih žlezah.
Brezmatični roj se takoj umiri, če med čebele obesimo mrtvo matico ali samo njeno glavo. Drugi telesni deli nimajo zaželenega učinka (S imps o n , 1963).
Kadar so mladico na prahi ali kadar vsajamo roj v panj, se postavijo mnoge čebele v nekako skupino in močno prhutajo s krili. Zadki so visoko dvignjeni in v zadnjih hrbtnih obročkih je vidna svetla vonjavna žleza. Ta žleza oddaja v zrak poseben vonj, ki privablja čebele v novi dom. To okolnost sta izkoristila M. R c n n c r in M. I? a u ni a n n. Po njunem mnenju so čebele nepopolno razvite samice, matica pa je prava samica. Zato mora imeti tudi ona von javne žleze.
Po napornih raziskovanjih se jima je posrečilo ugotoviti nešteto drobnih enoceličnih žlez vzdolž obeli strani matičnega zadka od četrtega obročka dalje. Te žleze izločajo snov, ki prodira skozi zelo tanke luknjice na po-
višje. Za paritev godne matice izločajo mnogo te snovi, zalo domnevata, <la je ta izloček spolna vonjava za privabljanje trotov, le žleze so aktivne tildi pri starejših maticah, vendar izločajo zelo malo snovi, /ato menita raziskovalca, da tvori ta izcedek del tako imenovane matične snovi.
Že prej omenjeni strokovnjak Buti c r je leta l%l objavil svoje ugotovitve o matični snovi. Pri tem sla pomagala (allow in | o li n s t o n. Analiza je pokazala, da je lo 9-oxy-decenskn kislina.* la pa je sestavni del matične spolne Vonjave, la snov močno privlačuje trote, toda samo v višini 5 m nad zemljo. Bliže zeml ji in v panjih trotov ne privlačuje. Čebele sc za lo vonjavo ne zmenijo.
Pozneje so v matični snovi ugotovili še 9-hydroxy-decensko kislino. Z njo je delal Simpson poskuse pri rojili, ki jim je jemal matice. Pri (8 rojili mu je 16-krat uspelo, da je brezmatični roj umiril iu zbral na veji s krpico penaste gume, ki je bila prepojena s to snovjo. Štiri roje je s tako umetno »matico« obdržal celo 16 ur na \e j i!
Nizozemca H. V e 1 t li 11 i s in I. van Utrecht sta Ij-ta l%4 objavila, da učinkuje mrtva čebela odišavljena s tem matičnim vonjem enako kot živa matica. Živa matica, ki so ji odstranili čeljustne žleze, ni učinkovala vcč na čebele kot matica.
Vsem čebelarjem je znano, da matice ob rojenju pojejo. Zato se mi zdi čudno, da še nihče ni mislil na to, da bi matica utegnila akustično opozarjati čebele na svojo prisotnost?
Op. ur.: Kemiki so že sestavili umetno matično snov.
ČEBELNJAK IN AMERIKANEC
IVAN RAK
Članek naj bi bil odgovor tistim, ki trdovratno trde, da je pri nas premalo prostora za razpostavitev amerikancev, ker so to panji za na prostem, mi pa smo in bomo čebelarili v čebelnjakih. Obenem naj bi bil članek odgovor tistim, ki smo jih prepričevali, da je tudi nakladni panj primeren za naše razmere.
Resnica je namreč le ena. Kot vsak drug panj se lahko tudi panj, ki se odpira od zgoraj, pa če ga imenujemo nakladni ali amerikanee. namesti v čebelnjak. 'Pako je delal že Gerstung in še mnogi drugi. Ze pred leti sem zapisal, da me prav nič ne moti, če imam v čebelnjaku, zgrajenem pred 40 leti za 30 Žnideršičev, danes K) do 20 amerikancev. S tem je povedano že vse: Žnideršiče sem imel v treh vrstah, nastavne panje pa imam lahko le v dveh. Spodnja vrsta je lahko bolj pri tleh kot AZ-panji, a med obema vrstama mora bili razdalja okrog ‘)0 do 120 cm, za položke zadostuje morda še nekaj manj. Razumljivo je, da mora biti za zgornjo vrsto panjev polica. Prednosti, da bi se panj lahko zlagal na panj, pa amerikanee ninm.
Število stojišč smo na ta način seveda občutno zmanjšali, recimo za dobro tretjino. Četudi ne bodo pri nas nikdar vsi panji ameriknnei. jih vseh nikdar ne bomo imeli v čebelnjakih oziroma v pokritih prostorih.
Kec ■imo pa, da l)i to le bilo da so namreč zu varu jemo pred {istimi, ki vztrajajo na tem. da je čebelarjenje možno le v čebelnjakih.
Potem poglejmo po domovini, poiščimo prazne čebelnjake, ki danes služijo morda drugemu namenu (v njih so drvarnice, shrambe za orodje itd.) ali pa samevajo prazni. Prepričali se bomo, da je še povsod mnogo razpoložljivega prostora.
Pako smo že bliže možnosti, da namestimo vse panje v čebelnjake. Obstoji pa še ena možnost, kako bi povečali zmogljivost naših čebelnjakov. Pri mnogih čebelnjakih lahko namreč ugotovimo, da bi čebele lahko i/.le-tavale na dveh straneh.
Prepričan sem, da prav lahko namestimo nakladne panje v pokrite prostore in da nasprotne trditve ne drže.
S tein člankom in s člankom »Pomanjkanje zemlje za amerikance sem želel dokazati, da obstoječe število panjev v Sloveniji lahko brez večje škode razpostavimo na prostem, da pa bi imeli v drugi skrajnosti dovolj prostora tudi za namestitev vseh panjev \ pokrite prostore. Iz obeh člankov je razvidno, da smo zadevo doslej obravnavali pristransko. Povsem jasno pa je, da ne bomo šli pri tem \ prav nobeno skrajnost. Ko si bodo naši prihodnji čebelarski rodovi izbirali način čebelarjenja, se bodo gotovo odločili za neko zlato sredino. O tem pa kdaj pozneje.
KAKO HI DOBILI VEČ VENTILACIJE pri prevozu Čebel na pašo v sodobnih AŽ-PANJIH
F HANC CVETKO
Tudi jaz želim povedati nekaj o prevozu čebel na pašo na večje daljave, le izkušnje imam še iz stare Jugoslavije, ko sem vsako leto spomladi prevažal čebele z železnico v Bačko v vas Hajdukovo blizu Palica na akacijevo pašo. Razdalja od Ljubljane je 530 km. Ta vožnja je vedno trajala 32—34 ur, povprečno 17 ur nočne in 17 dnevne vožnje, lega prevoza se je z istim brzotovornim vlakom udeležilo navadno 13 -20 železničarjev-prevaževaloe\, ki so za to porabili svoj letni dopust.
Železničarji smo imeli v stari Jugoslaviji svojo čebelarsko zadrugo, v kateri je bilo včlanjenih 443 čebelarjev. Vsak četrtek smo imeli sestanek v zadrugi, kjer smo razpravljali o čebelah, posebno spomladi, ko smo začeli s krmljenjem na zalego. Naše geslo je bilo: čebele morajo biti do 1. maja na višku razvoja. To smo nekateri tudi dosegli. Prve dni maja, ko sem se že pripravljal za prevoz na akacijevo pašo, so čebele že tako gosto zasedale plodišče in medišče, da nisem videl satnikov, četudi sem snel obe okenci iz panja. Jasno je, da je bil prevoz tako dobro razvitih družin zelo tvegan. Oskrbovanje takih čebel je bilo med vožnjo zelo naporno in večkrat sem dvomil, če jih bom prepeljal žive na pasišče ali ne. V vagonu je bila toplota zraka od desetih pa do osmih zvečer največkrat do 30“ C'. Jasno je, da pri taki vročini ni pomagalo nobeno zračenje, čeprav smo čebele večkrat poškro-
pili z vodo in panje postavljali v vagonu k odprtim vratom, da so dobile družine več svežega zraka med vožnjo.
Ko smo po 32 urali vožnje prišli zjutraj ob osmih na postajo Šupljak, smo panje hitro prepeljali s konjsko vprego na pasišče. Tam smo jih takoj zložili v skladovnice, jih hitro polili z vodo in odprli žrela. Opazoval sem izlet svojih čebel in ugotovil, da pri več panjih lic izletavajo in da zadaj na okencih zelo bučijo in silijo na prosto. Takoj mi je bilo jasno, da jo v panjih veliko mrtvic, ki zapirajo izletna žrela. Ker sem imel na vseli panjih amerikanska žrela, sem jih hitro odprl, da so čebele takoj izletele.
Ko se je žival čez kake pol ure umirila, sem začel spravljati mrtvice iz panjev. Imel sem takrat 36 AZ-panjev na 10 satov s sprednjo zgornjo ventilacijo, ki pa ni prav nič učinkovala proti zadušitvi čebel. Mrtve čebele sem vse ometel v petdesetkilogramsko kanto za med, ki je bila po končanem čiščenju do vrha polna mrtvic. Ta velika količina mrtvih pašnih čebel mi je dala misliti, koliko truda in stroškov me je stalo, da sem spravil čebele do takega razvoja, sedaj pa imam polno kanto mrtvili čebel. Uvidel sem, da so za take dolge prevoze vse dotedanje ventilacije na AZ-panjih brez vsake koristi. Razmišljal sem, kaj naj bi vse napravil, da bi prišla ventilacija v AZ-panju do veljave. Največ upanja sem imel pri zadnjem delu panja, kjer znaša praznina pri desetsatarju od vratc pa do satnikov 12, v širimo 36 in v višino 58 cm, kar je skupaj povprečno 25 dni3 neizrabljene prostornine. Ta prostor uporabljamo pozimi za slainnico, da zavarujemo čebele proti mrazu. Kljub vsem zaprekam sem se odločil, da naredim poskus in ugotovim, kakšen bo uspeh mojih prizadevanj.
Pri tovarišu Gromu sem naročil za poskušajo za deset panjev 40 lesenih vijakov dolgih devet centimetrov. Na le so bila naslonjena panjska okenca, ki sem jih potegnil nazaj do vratc in jih pritrdil s primernimi vijaki, da so ostala stabilno na mestu. Ker sta bili okenci, ki imata spodaj in zgoraj nabite kvačice za enakomerno razmakujenje satov potegnjene nazaj do vratc, sem moral narediti posebna razstojišča, ki so imela na vsakem koncu pol cm globok utor, v katerega je prišel iz prečne zapore leseni vijak in jih potisnil na satovje. Največ dela sem imel s podaljšanjem zadnjega dela okvirja matične rešetke, ker je nisem mogel tako podaljšati, kakor sem želel. Vsa zadeva je bila nekako podobna nekdanjemu Znideršičevemu sistemu, pač pa z nekoliko več prostora.
Spomladi leta I‘>3H sem zopet prepeljal z železnico 36 panjev čebel ®na akacijevo pašo v Bačko v Hajdukovo. Med njimi je bilo tudi deset panjev opremljenih za poskušajo, da bi videl, kako sc bo ventilacija obnesla. Čebele so se lepo razlezle po pripravljenem prostoru in bile med vožnjo bolj mirne kot druge. Seveda so dobile med vožnjo vodo kakor druge.
Ko sem po 33 urah prispel z njimi na pasišče, sem bil zelo radoveden, če je kaj mrtvic v panjih. Pri odpiranju žrel nisem imel toliko nevšečnosti kakor prejšnje leto. Ko so	se čebele	spreletele in umirile,	sem pregledal
posamezne družine. Te pa	so imele	precej mrtvic. Nujvoč upanja	sem
imel na poskusne panje, li	pa so me	močno razočarali, ker	so imeli	prav
tako mrtvice, lies pa jih je	bilo manj	kukor pri drugih.
Po več takih poskusih glede ventilacije sem prišel do prepričanja, da močna čebelja družina, ki ima zalego v razvojnih stopnjah, ne trpi v panju
toploto čez normalo 35® C, ker se zaradi tega prehitro razvija biološki proces čebelje zalege. To je vzrok, da se večkrat /ležejo čebele, ki imajo okrnjena in spačena krila.
Čebelar, ki ni prevažal čebel tako daleč, ne more odločati o eni ali drugi ventilaciji, ki ni bila preizkušena najmanj na 300 km dolgih prevozih. Pavletičev panj s svojim dušnikom gotovo še ni bil preizkušen na dolgih prevozih v največji vročini. Zato se ne morem navduševati zanj. Ce pa sc bo izkazal na takih prevozih, potem se bo tildi uveljavil in tovarišu Pavletiču bomo hvaležni za vse in imenovali panj po njem.
Tovariš Seliškar je v letošnji 4. številki našega lista prav dobro opisal, kaj je najboljša in najbolj zanesljiva ventilacija: hiter nočni prevoz čebel. S tem pa se tudi jaz v celoti strinjam.
SPET ZANIMIVO PISMO IZ AMERIKE
TONE S 1, A K , CLEVELAND, OHIO, USA
Spoštovani tovariš urednik!
Spet sc je zavrtelo leto in prišel je čas. ko jc treba plačati naročnino za čebelarski list. Z zaupanjem se obračani na Vas, da bi to storili. Najprej pa želim vsem skupaj dobro čebelarsko leto.
S Slov. čebelarjem sem zelo zadovoljen, čeprav pride v daljno Ameriko precej pozno. Sicer imam tudi druge liste in dnevno časopisje, toda Čebelarja imam najraje. Vedno ga najprej preberem, posebno pa so mi všeč novice iz čebelarskega sveta. Čebelarji so bili vedno moji najboljši prijatelji in prav tako je tudi čebelarski list. Zdi se mi, da je Slovenski čebelar neka prisrčna vez s čebelarji v daljni domovini. Ko ga prebiram, se mi zdi, ko da bi se pogovarjal z njimi.
Zdaj pa naj opišem še svoje čebelarjenje in lansko čebelarsko letino. Tukaj ne morem imeti večjega števila panjev, ker stanujem v mestu. Imam jih le pet kar v garaži. V steno sem napravil tako velike odprtine, da čebele lahko izlctavajo. Povedati moram, da je paša tu pri nas odlična. Čebele so se zelo dobro obnesle in jih ni treba prevažati. Čeprav so v mestu, imajo vselej dovolj paše. Na visoki beli detelji je najboljša, saj traja skoraj dva meseca. 1 ukaj jo imenujejo sladka detelja. Po cvetih sta to dve različni vrsti: prva je manjša in cvete zlatorumeno, druga pa je bela in začne cveteti 14 dni pozneje. Ta zraste tudi dva metra visoko, najraje ob peščenih cestnih in železniških nasipih. Povsod jo vidimo: ob železniški progi in na zapuščenih železniških tirih, ki jih jc tu že kar precej. Iz 4 panjev sem točil povprečno po 50kg na družino. Naj pri tem omenim, da sta mi dva panja rojila. Prvi roj pa mi jc ušel, ker ga nisem prav nič pričakoval. Med je odlične kakovosti — svetlorumen in diši nekoliko j>o melisi. Vreme je bilo letos zelo ugodno. Vsak teden je po malem deževalo in to vedno v poznih popoldanskih urah. tako da čebele niso prav nič izgubile. Bile pa so izredno pridne. Kadarkoli sem jih šel zgodaj zjutraj opazovat, začelo se je komaj daniti, so že izletavale, nekatere pa so se celo že vračale s paše. Tako so delale cel dan prav do trdega mraka. V svojem domačem
kraju jih nisem nikdar vidci, da bi tako zgodaj izletavale. Roj sem usadil na 10 satnic, ki so mi jili izdelale v nekaj dneh in jih tudi napolnile z medom. Matica pa je v tem času zalegla kar 5 satov. Panji, ki so bili rojili, so kljub temu izdelali 20 satnic. Satniki so vsi enake mere. dolžina je taka kot pri Žnideršičih, satniki so le 2 cm višji. Tako mi je izrojenec z rojem vred izdelal v enem samem tednu kar 30 satnic.
Čebele imam v ameriških panjih, ker tukaj drugih sploh ne dobim. Družine sem prezimil na desetih satih, spomladi pa sem jim dodal naklado z desetimi satnicami. Ko je bila ta polna, sem jim dodal še eno. Tudi ta je bila kmalu polna, potem pa sem začel točiti. Uporabljam dvoje vrst satnic, take z že vdelano žico in satnice, ki imajo v sredi belo plastično osnovo, za katero pa žica ni potrebna. Zgoraj vtaknem tako satnico v režo in jo zalijem z voskom. Spodaj pa se uleže satnica v režo, ki je vžagana v spodnjo letvico ali pa je letvica sestavljena iz dveh ožjih in v sredi je utor za satnico. Tako visi satnica prosto in se ne more izbočiti. Čebele so mi izdelale satnice tako odlično, da jih je bilo ros lepo pogledata. Ko sem jih jemal iz panjev, me je obiskal prijatelj-čebelar. Ni se mogel načuditi, da so sati tako lepo izdelani.
Tukaj prevladujejo v glavnem bastardne čebele, večinoma italijanke. Ko sem bil še doma v Jugoslaviji, nisem nikoli opazil v panju dveh različnih vrst čebel. Tukaj je teh dovolj. 'Pako lahko opazujem v svojih panjih, da je ena tretjina čebel brez kakršnegakoli rumenega obročku. So prav tako sive, kot so naše kranjice. Drugi dve tretjini pa so italijanke, ki imajo rumene pasove preko cele polovice zadka. Kako naj si to razlagam? Ali se je ena tretjina čebel vrgla po trotih, ki so povečini črni, ali pa se je morda matica oplodila dvakrat, in sicer vselej s trotom druge pasme? To sem opazil v dveh panjih, v katerih so celo najboljše družine. Ugotovil sem tudi, du so sivke manjše od svojih rumenkastih sestric. Mordu pu so se rumenke bolj site vračale s paše, kajti sivke so bile lužje in so tudi bolj urno izle-tavalc. Nikakor ne mislim tu propagirati kakršnokoli pusmo čebel, puč pu hočem samo opisati svoje opazovanje. Prav ničesar tudi ne pretiravam, saj to ni moja navada.
V	vašem listu sem bral (udi precej hvale o medeči rastlini sahalinki. Morda jc ne bi niti omenil, pa raste prav ob ograji mojega zemljišča samo nekaj korakov od čebelnjaka. Čebel na njej skoraj nisem opazil, čeprav je vse kazalo, da medi. Na cvetih pa je sedelo vse polno muh. Tudi v okolici sem videl več teh rastlin, toda na njih ni bilo nobenih čebel. Pripominjam, da so brale čebele prav takrat na visoki detelji in meti, pu morda zato sahalinka ni bila tako privlačna. Še in še bi lahko pisal o svojih opazovanjih. Naj omenim še medovito rastlino, ki je zelo razširjena po Ameriki. Imenujejo jo mlečni plevel. Zraste tudi do metra visoko in je podobna tobakovi rastlini. Če jo odtrgamo, priteče iz nje lepljiv mleček. Cveti so drobni, roza barve. Rastlina zelo medi in opazimo v njej celo svetlikajočo se medičino, ki pu je smrt za čebele. Na mnogih cvetovih sem namreč opazil mrtve čebele. Zanimalo me je, zakaj in hotel sem ugotoviti vzrok. Opazoval sem čebelo, ki je priletela, sedla na cvet in začela srkati medičino iz drobnih cvetkov. Kmalu je obtičala z eno nožico na lepljivi medičini. Dolgo se je trudila, da se je osvobodila in odletela. Druga si je prilepila obe nogi in ni se mogla več rešiti. Moral sem ji pomagati.
Bral sem. da bo izšln knjižica o medu. V njej bo pisano o zgodovini medu, o njegovih lastnostih, o zdravilnosti in o uporabi v gospodinjstvu. Prav rad bi dobil deset ali dvajset brošuric. Razdelil bi jih med naše rojake, da bodo vedeli, za kaj vse se da med uporabiti. Tu je dosti na.ših ljudi, ki ne vedo o medu nič drugega kot to. da je sladak. Niti tega ne vedo, da je za tukajšnje razmere zelo poceni in si ga lahko vsakdo privošči po mili volji. Prosim, pošljite mi še kakšne recepte za predelavo medu v medico in v druge podobne alkoholne pijače. Rad hi imel tudi dvoje vilic za odkrivanje pokrovcev. 1'ukaj se sploh ne dobijo. Nož je dober za ravno satje, nikakor pa ne za izbočeno ali pa če je nižje kot satnik.
Bral sem, da sle imeli lani tudi visoke goste iz Anglije in Amerike. Pišite mi o lem še kaj več. saj tu v Ameriki ne poznamo čebelarjev in le prav malo vem o njihovem čebelarstvu.
T.epo pozdravljam vse znane čebelarje pri Zvezi: Cvetka. Jelnikarja. Tiringerja in še druge.	.. v
Anton SLAK.
VABILO NA XXI. MEDNARODNI ČEBELARSKI KONGRES APIMONDIJE V MARY L AND U, ZDA
Pozdravi čebelarjev ZDA in Kanade vsem čebelarjem sveta
Na nepozabnem kongresu v Bukarešti, Romunija, avgusta l%5, je bilo sklenjeno, da bo prihodnji kongres v ZDA. Zelo nas veseli, da glede na to lahko povabimo čebelarje vaše dežele, da se udeleže XXI. mednarodnega čebelarskega kongresa, kii bo1 v Mary land ti, ZDA, od II. do 17. avgusta l%7.
Organizacijski komite kongresa želi, da objavite to vabilo v vašem glasilu, tako tla l>o čim večje število čebelarjev seznanjenih z našiimi načrti. Veliko uslugo bi nam naredili s tem. da bi to objavo prevedli tako, da hi bila razumljiva tudi tistim, ki ne govore angleškega jezika.
Cns in kraj
Kongres bo na Univerzi v Marvlandu. College Park. Maryland. 20742. oil II. do 17. avgusta l%7. College Park je v okolici Washingtona.
Stroški
AP1MONOIA je določila članarino za vpis v znesku 20 dolarjev. Žene, ki spremljajo svoje može ter odrasli člani družine, bodo plačali le polovico tega zneska, li udeleženci bodo imeli prav vse ugodnosti, ki jih bo nudil kongres, ne bodo pa prejemali kopij tiskanih predavanj. Otroci, mlajši od 18 let, ne plačajo ničesar razen vstopnine za bankete, posebne izlete in druge prireditve.
Življenjski stroški med bivanjem mi Univerzi hudo čim nižji. Sohe v študentskih domovili bodo stale 2 dolarja ua dan za osebo. Večje in udobnejše sobe bodo na razpolago \ centru za vzgojo odraslih. C ena ich sob bo: 8 dolarjev za eno osebo in II dolarjev za 2 osebi. Na razpolago bodo tudi stanovanjske prikolice za 4 osebe, le stanovanjske prikolice ali premične hišice bodo opremljene s posteljami, kopalnico ter gospodinjskimi pripomočki, primerne so predvsem za družine z otroki, ( ena 4 dolarje za osebo dnevno, v stanovanjski prikolici za 4 osebe. Če tako hišico najameta le dve osebi, plačata isti znesek kot 4 osebe.
Cena treh izdatnih obrokov hrane v restavracijah univerze in \ samopostrežnih restavracijah bo 1.75 dolarja dnevno.
Prevoz
Študentski domovii, samopostrežnic restavracije ter druge zgradbe, v katerih bodo zborovanja in konference, so v neposredni bližini. Taksi ji in avtobusi med kongresom ne bodo na razpolago, bo pa obsežen parkirni prostor za privatne avtomobile. Na razpolago pa bodo lokalni mestni avtobusi za vse tiste, ki bodo želeli nakupovali in obiskati Washington ter bližnji Baltimore.
Mednarodna avtobusna družba Greyhound daje vozovnice po 90 dolarjev. S temi lahko potujete 99 dni kjerkoli po ZDA in Kanadi. Vozovnico lahko kupite le v uradih Greyhound International ali pa v potovalnih agencijah. ki se ne nahajajo na severnoameriškem kontinentu. Te vozovnice niso na voljo državljanom ZDA in Kanade, kupite jih lahko ob predložitvi polnega lista. Potovanje 99 dni se prične z dnem. ko stopi obiskovalec na severnoameriško celino. Vozovnice niso prenosljive na druge osebe, denar pa se povrne, če je vozovnica neizrabljena. Če imate to vozovnico, ne potrebujete rezervacij in lahko potujete širom po ZDA in Kanadi, kamorkoli in kolikokrat želite v teh 99 dneh. S seboj imate lahko prtljago težko 150 funtov, brez doplačila, vendar pa zavaruje avtobusna družba prtljago le do višine 25 dolarjev.
Obiskovalci iz inozemstva naj se v svojih deželah sami pozanimajo za ceno posebnih čarterskih poletov v ZDA iin Kanado. Izletmiški povratni čarterski poleti iz ZDA v Evropo stanejo od 215 do 250 amer. dolarjev za osebo. Domnevamo, da so 'podobno tarife tudi za polete iz Evrope v ZDA in nazaj. Priporočljivo bi bilo, tla bi evropske dežele organizirale čarterske polete, ki so dosti cenejši od rednih.
Vizumi
Vsi obiskovalci raznih dežel, izjema je le Kanada, morajo imeti vizume. Osebe iz zapadnoevmpskiih držav jih lahko dobe osebno ali pa po poštii od ameriških ambasad. 1 ur.i.sti iz vzhodnoevropskih držav morajo zaprosit» za v izum najkasneje f> tednov pred odhodom.
Po carinskem pregledu v vstopnem pristanišču vam pol mi list ni potreben za vpis v hotelih ali pri prevozu in na,kupili.
Izleti
Med krajšimi izleti bodo obisk Washingtona. Poljedelskega raziskovalnega ccntra ZDA, oddelek za poljedelstvo v Bellsvillu, Marylanda ter ostalih bližnjih krajev v Marvlandu in V.irginijii. Organizirani l)odo tudi daljši izleti, združeni z ogledom velikih Irgovskili čebolarstev, nasadov medovitih rastlin, embaliiranja medu. li izleti vključujejo obisk Kanade in Svetovne razstave v Montrealu, Kanada.
Razstave
Naprosili bomo vse države udeleženke, naj pošljejo svoje vzorce različnih vrst medu. izdelke iz voska ter kozmetične in zdravilne preparate. Mnenja smo. da li izdelki ne bodo konkurenčni.
Dva razstavljeuu predmeta pa bosta konkurenčna: po en vzorec kanadskega in en vzorec medu iz ZDA. Za vse zgoraj navedene predmete ne bo treba plačati razstavnega prostora. V to skupino bo vključenih tudi nekaj predmetov učnih in vzgojnih pripomočkov.
Izdelovalci čebelarskih potrebščin iz ZDA iu Kanade bodo lahko najeli razstavni prostor. Drugim deželam tega ne priporočamo zaradi prevelikih stroškov.
Program
Pozneje bomo poslali natančnejša obvestila vsem državam. Ker žele udeleženci dobra in nazorna predavanja, upamo, da bo čim več govornikov lahko ponazorilo svoja predavanju z diapozitivu ali filmi. Naše delo bij bilo zelo olajšano, če bi nam vsi govorniki poslali svoja predavanja ali njih izvlečke v štirih uradnih jezikih kongresa, in sicer v angleščini, francoščini, nemščini in ruščini.
Poslednje, toda ne najmanj važno
Naprosili bomo kanadske iu ameriške čebelarje, da od pro svoje domove čebelarjem iz tujine, tako da boste lahko spoznali del našega domačega življenja, in videli, kako živimo. Pozneje vas bomo naprosili, da nam sporočite, kdo bi hotel izkoristiti to priložnost. Taki obiski bodo pred kongresom ali pa po njem.
Organizacijski odbor bo z veseljem odgovoril na vsa vprašanja v zvezi s kongresom ter bo pomagal posameznikom pri njih načrtih za udeležbo. Mitreje vam bomo odgovorili, če bodo vaša pisma v angleškem jeziku.
Vsa sporočila naslovite na XXIst International Apicultural Congress College Park. Maryland 20742, USA.
Z odličnim spoštovanjem
Za organizacijski komite James I. Hamhleton, predsednik
MODRI IZREKI IZ UST DR OR N E ČEBELICE
FRANCE GUNA - ZAGORJE
Čebela le malo govori, a dosti dela. Kot učiteljica nas ne uči toliko z besedo, temveč /lasti s svojim zgledom. Prav to pa je najboljši način poučevanja; besede sicer mičejo, a zgledi vlečejo.
Čebelarji si kaj radi zapisujemo nauke in misli iz njene šole; (o so potem napisi na pročeljih naših uljnjakov. Tu imate šopek nekaterih takih še nezapisanih napisov — izbirajte!
1. Mladini:
Z dela na delo, s cveta na cvet, živi veselo, a pomni naš zgled!
2. Delavcu:
Da v delu res je kratek čas, to ve le, kdor posnema nas.
3. Kmetu:
Le delavnost in vztrajnost v panjevo notranjost bogastvo trosita in srečo nosita.
4. Lenuhu:
Ko dolgočasi čmerni se lenuh, veselo služimo si sladki kruh.
5. Čebelarju:
Na trnu le vrtnica blaga duhti, brez pika in žela sc med ne dobi.
6. Omahljivcu:
Četudi hud je žela srd, je vendar sladka v satju strd.
7. Otrokom:
Kar materino je srce, to matica v panju je, zato lepo za njo skrbimo, gorje nam, če jo izgubimo!
8. Družinam:
Brez matice nam ni življenja, saj le z njo se nam začenja, na njej naš dom in rod sloni, zato jo ljubi in časti.
9. Materam:
Na smrt obsojen panj je brez zaroda,
zato pogumno snujemo si roj;
ne brani, mati, sc poroda,
saj v njem bo sad nesmrtni tvoj!
10. Staršem:
Kar v ulj n jaku roj je drag, v družini bodi otrok vsak!
11. Rodoljubu:
Ne veš, da kratko naše je življenje, da smrt ob rojstvu že na te preži! Nesmrtnost da nam le rojenje, ko kri v vnukih nam živi!
12. Biologu:
l,epe so rože, ko sije pomlad, še lepši je dela poštenega sad.
13. Arhitektu:
Ne ravnilo, ne šestilo nam satovja ni gradilo, vendar je lepote take, da mu zlepa ni enake.
14. Teologu:
Delamo, gradimo in Stvarnika slavimo.
15. Socialistu:
Če dela sad je skupna lasi. je čvrsta kolektivna rast: kjer pa imetje sc deli, dom nič kaj trdno ne stoji.
16. Reformatorju:
Povsod je s 'paraziti kri/ in trotov se težko znebiš; če jih jeseni od podimo, spomladi druge spet dobimo.
17.	Zakonodajalcu:
Le zakon pri rod ni je naša postava, a bolje drži kot človekova prava.
18.	Sociologu:
Kaj, modrijan, si beliš glavo, da prav uredil čredo bi človeško, kar našo si oglej ustavo in delo ti ne bo več težko!
MOJI 0 E li E L A R S KI SPOMTNT
II E It M AN BIZJAK
Kot mlad železniški progovni nadzornik sem bil premeščen iz Ljubljane v Novo mesto jeseni leta 1930. Tu in v (»količi je bilo čebelarstvo zelo razvito. Dodelili so me v službo takratnemu nadzorniku proge Jožku Valesu, ki je bii eden naj večjih čebelarjev. Imel je poleg kramjiičev tudi eksportovce, AZ-panje in celo steklen opazovalni panj, skupaj okoli 130 družin. Vse pripomočke je izdelal sam, tako da ni bil odvisen od prodajalne v Ljubljani, /a čebelarstvo so bil.i takrat zlati časi, saj je daleč naokoli vse medliIo. Velik čebelar je bil tudi tov. Lilija. Tudi kmetijska šola na Grmu se je ubadala s to panogo kmetijstva. Po več AZ-panjev so imeli nadzornik proge Grobenšek, sekcij siki šef ing. Urbas in uradnik Žigon. V Črnomlju je »pasel« čebele pokojni nadzornik proge Osim in učitelj Vladi Martelanc, ki živli sedaj v Ljubljani.
Paše okoli Novega mesta je bilo dovolj, saj je čebelar Vales s progovnimi vozlički prevažal panje na spomladansko pašo — reso v Rožni dol, milo pa na akacijo, ki je rasla pod progo Mirna peč—Novo mesto, potem proti Šentjerneju in od tam na ajdo na odseku Novo mesto—Straža. Pri teli vožnjah sem sodeloval tudi jaz. Za plačilo mi je podaril 1 kompleten AZ-panj, ki sem ga namestil v novozgrajenem paviiljončku za 4 AZ-panje. Manjkajoče panje sem kupil pri železniški čebelarski zadrugi po 90 din ter jih naslednje leto naselil.
Ko so me leta 1934 premestili v Maribor, sem vzel seveda čebele s seboj. Tani sem našel nadzornika proge Ljudevita Pintarja, ki je čebel aril z 18 AŽ-panji na Meljskem hribu. Tudi v Mariboru pa tja do Šentilja in Ruš. Pragerskega. Kamnice im vzdolž Drave je bilo čebelarstvo zelo razvito, saj je imela skoraj vsaka kmečka domačija svoj čebelnjak. Leta 1937 sem prišel v Mislinjo in našel tu tudi že zelo razvito čebelarstvo. Pokojni Rozman je imel preko 30 AZ-panjev. To leto so me premestili v Slovenj Gradec, kjer sem prav tako našel zelo razvito čebelarstvo vse tja do Pohorja, Pece, Dovž. Dravograda im Prevalj, kjer so čebelarili pokoju i Val,and. Rožič, v Slovenj
Grade» pa še živeči Polde Debevec, Eržen, pokojni Kavs in mnogo drugih. Til je bila čebelarska podružnica, jaz pa sem postal njen tajnik.
kol železničarja sva skupno čebel ari la s lov. Poldetom Debevcem, ki je bil takrat šef postaje Slovenj (irutice. ()u je bil moj čebelarski učitelj. Njegovo čebelarstvo se je razširilo tako, <la je postavljal nove panje poleg paviljona, jaz pa sem si nabavil 14 AŽ-panjev, med temi 4- d vojake, ki so bili takrat tam v modi.
Prisilna izselitev v Nemčijo pu me je med vojno popolnoma spravila ob čebele. Ko sein se vrnil leta 1945, sein si zopet omislil čebele, ker sem bil z njimi po zaslugi čebelarji Vulesa in Debevca že preveč »okužen«. Zgradil sem paviljon za (» AŽ-panjev. Z njimi sem šel v Laško, kamor so me premestili. Tam so živeli čebelar Jordan, ki je bil progovni nadzornik, in še drugi.
\ Borovnici, kjer so gradili novo progo, sem našel dobra pasišča, tuko da som kar strmel. Leta 1946 so me premestili na gradnjo 1. mladinske proge Breko -Banoviči in ostal sem lam več kot eno leto. Medtem so mi vse čebele pomrle, ker ni bilo nikogar, ki bi se zanje zanimal. Po vrnitvi iz Bosne sem spet začel čebel a riti ter sem paviljon znova napolnil. Nnlosem prišel v Kanal ob Soči. Tam «o bili doma veliki čebelarji. Semkaj so vozili tudi »Goriziani« na kostanjevo pašo, tako da se je nabralo po več tisoč panjev vseh vrst. Ko je kmetijska zadruga leta 1953 neorganizirano škropila sadno drevje, predvsem češnje, sem bil tudi jaz med tistimi, ki so bili ob vse čebele. Dobil pa nisem niti dinarja odškodnine! Spet sem začel znova. Škoda je bilo paviljona in panjev, ki bi prazni samevali. Premestili so mie v Ljubljano, stanoval pa sem v Liliji. Tu so čebelarili sami stari asi: Krhlikur v Vačah, čebelar Dražu-merič v Ponovičah, Vertačnik, Jesenšek, Žunko in drugi \ Litiji. Pridružil sem se prevaževalcem in jih spremljal v Kelebijo, Malovan, Rašo, Planino, Rakitno, Borovnico in na Dravsko polje.
Po nasvetu tov. Vertačnika sem pri razprodaji Cegojevih čebel tudi jaz kupil 13 AŽ-panjev, tako da sem število povečal na 23. Po ameriški reklami za krmilne pogače sem tudi jaz kupil 20 pogač in s tem čebele tako zastrupil, da sem bil ob vse! Pa zopet na novo! Iz Velike Stange, Kresnic, Kostrevnice in izpod Janč sem za pokoro nosil kupljene in podarjene roje v Litijo ter tako zopet napolnil čebelnjak. Pa smo šli v Rašo, od koder so mi pripeljali 16 mrličev v Litijo. Tu pa je medila smreka kot za stavo! Šli srno spet v Palic, kjer nam je kosava zdecimirala čebele. Peljali smo v Zrmanjo, kjer sem zaradi neurja svoj vagon takoj obrnil in odpeljal čebele domov.
Ko san o prispeli v Medak, smo po krivdi železnice zadušili 75 % čebel, tam pa je medil vsak »kol«, mi pa brez čebel. In peljali smo tudi na Rakitno, kjer sploh ni medilo, pač. pa je namesto tega strašil pravi medved.
' In spet sem začel od kraja.
Leta 1962 so mi izrojili vsi panji (18). Večina rojev je ušla, ker sem bil v službi, nekaj pa sem jih podaril prijateljem, ki so zaradi prejšnje zime izgubili vse čebele. Tako smo pomagali drug drugemu vse dotlej, dokler se ni razplamtela sebičnost z vso močjo ter požgala zadnje ideale skromnega mu-liarja. Vseli doživljajev pa sploh ni moč objaviti. Zlasti mlajši in neizkušeni čebelarji so doživeli marsikaj bridkega, če so jih dobili v svoje pesti starejši sebični in netovariški prevaževalci.
s Čebelami in Čebelarji skozi stoletja
LEOPOLD U K li K V E C
Leto 1867. — Začeli so izhajati nekdaj tmli pri nas znani in močno upoštevani čebelarski časopisi: Bienenvater na Dunaju, Česky včelaf v Pragi in Včela brnenska (pozneje moravska) v Brnu. Naslednje leto so avstrijski čebelarji ustanovili prvo nemško čebelarsko društvo s sedežem na Dunaju.
Leto 1868. — Baron E. Rothschiitz ml. (1836—1909) si je na pobudo moravskih in nemških čebelarjev uredil v Podsmreki pri Višnji gori »prvi kranjski trgovski čebelnjak« ter pričel z izvažanjem naših čebel. Ze v prvili dveh letih je razposlal nad 2000 čebeljih družin in matic. Število izvoženih družin se je od leta do leta večalo ter okoli leta 1890 doseglo vrhunec.
V	celoti je izvozil — prodal na tuja tržišča nad 100.000 družin, ne računajoč pri tem izvoženih matic. Rothschiitzove zasluge za razvoj naše trgovine s čebelami so nedvomno pomembne. Njegovo podjetje se je ukvarjalo tudi z izdelavo in prodajo panjev in vseli čebelarskih potrebščin ter orodja. Da bi našim starokopitnim čebelarjem olajšal prehod na večje panje in premično delo, je po svoje mobiliziral« kranjiča. Opremil ga je s satniki 23,5 X 14 cm v prečni legi. Take panje je potem v letili 1873—1875 Kranjsko društvo za umno čebelarstvo v Ljubljani, ki ga je ustanovil on, razširjalo kot enotne družbene panje deloma jm> znižani ceni med svojimi člani čebelarji. Poskrbel pa je tudi za večje panje in sestavil po dolžini panj s satniki 24 X 29 cm in pa nekakšen listovni panj (mnogo pred Albertijem), ki pa med našimi čebelarji ni prodrl.
Leto 1869. — Pri prvem avstrijskem popisu prebivalstva in domačih živali so na Kranjskem našteli 25.203 čebeljih družin ali na 100 prebivalcev I>ovprečno jm> 5 družin, medtem ko so na Goriškem prišle na 100 prebivalcev
4	družine, a na Koroškem 19 ter na Štajerskem 9 družin. Zdi se, da na Kranjskem popisovalci še zdaleč niso zajeli vseh družin.
V	založbi Hartinger in sin na Dunaju je izšlo 30 kmetijskih tabel v barvah, ki naj bi služile za nazorni pouk. Šestnajst teh so izdali tudi s slovenskim besedilom. Sedma obravnava »čbelorejo«. Sestavil jo je Melichar in poslovenil Janez Zalokar. Priporočala je čebelarjenje v dunajskem panju.
Leto 1870. — Čebelarski trgovec Rotschiitz je odposlal prve sivke v Indijo. Z izvozom sc je pričel ukvarjati tudi graščak Langer iz Poganic pri Nov em mestu.
Leto 1871. — Alois Thuma je sestavil in izdal prvi žepni koledar za češke čebelarje. Poslej so takšne koledarje izdajali redno vsako leto, v zadnjih desetletjih pred vojno pa še tudi lepo opremljene družinske čebelarske koledarje.
Pojavila se je nova oblika preurejenega kranjiča, Dolenčev panj; uporabljali so ga le nekateri gojenci vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, katere vodja je bil po letu 1873 Rihard Dolenc.
Leto 1872. — S čebelami je pričel trgovati Mihael Ambrožič (1846—1904) iz Mojstrane. Njegova trgovina se je razvila v veliko podjetje, ki je v
celoti izvozila nad 70.000 čebeljih družin, a bi jih bil še več, če bi jih bilo dobiti. Ambrožič se je osebno udeležil 2f> mednarodnih čebelarskih razstav ter za razstavljeno blago prejel 147 odlikovanj (kolajn in diplom). Največ je izvažal v Nemčijo. Nemci so tedaj večinoma čebelarili v tri ali štirinadstropnih panjih s satniki enotne mere 18,5X22,5cm (nemška normalna mera), ki je bila določena leta (880 na zborovanju nemških čebelarjev v Kolini. Številni naročniki so zato zahtevali družine na satnikih svoje mere. Imenovali so ga »panj nemške normalne mere« ali kar Ambrožičev panj. Izdelovali so ga tudi s satniki 20,5 X 23 cm, da so lahko postregli nemškim Avstrijcem z njihovo leta 1883 določeno normalno mero.
TfiČaj II-	Ljubljana,	meseca	decembra	1874.	List 12.
. tvttbiraj’
Letim plača 1 for. 50 kr.	w	Učitelji	in	»epmno/.ni
Društveuiki dobivaj«	kmetovalci	plačajo
list brezplačno.	,	lo po 75 kr.
Slovenska čebela.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Leto 1873. Pospeševanje čebelarstva je sodilo vse doslej v izključno pristojnost kmetijskih družb, tako tudi na tedanjem Kranjskem, kjer pa la za to kmetijsko stroko navadno ni kazala posebne vneme. Le časopis Novice, ki ga je družba izdajala, je kdaj pa kdaj prinesel priložnostno poročilo čebelarske vsebine. In to je bilo tudi vse! Da bi se med čebelarji zbudilo zanimanje za naprednejši način čebelarjenja in da bi v prvi vrsti pričeli čebelariti v sodobnejših panjih, se je na pobudo izvoznika čebel barona Rotschütza zbrala v Ljubljani peščica čebelarjev, ki so po zgledu moravskih čebelarjev ustanovili dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo ter izbrali za predsednika imenovanega Rotschiitza. Društvo je začelo za svoje slovenske člane takoj izdajati glasilo Slovensko čebelo, za nemške, ki jih je bilo mnogo več ter so bili raztreseni po vsej Srednji Evropi, (Avstrija, Nemčija), pa Krainer Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823—1888). Ob podpori deželne vlade in Kranjske hranilnice so v predsednikovih delavnicah v Podsmreki pri Višnji gori začeli izdelovati po predsedniku preurejene panje ter jih po znižanih cenah oddajati svojim kranjskim članom. Tako so do leta 1875 spravili med naše čebelarje okoli 700 podolžnih Rolhschützovih panjev, priredili po deželi nekaj predavanj ter vsaj nekoliko seznanili čebelarje s sodobnimi izboljšavami. Leta 1875 je Rothschütz odložil predsedništvo, društvo je prešlo v slovenske roke ter se preimenovalo v »Slovensko društvo za umno čebelarstvo«, katerega
vodstvo ji- prevzel Jerič, dotedanji podpredsednik. Ker so nemški elani odpadli, se je /e tako in tako pičlo število društvenikov skrčilo na polovico. Potlej sc je gibalo število članstva okoli 20(), vendar je bila še med temi komaj polovica rednih plačnikov. Število članov se je iz leta \ leto manjšalo, nazadnje je ostalo le še nekaj ducatov zvestih, to pa kljub temu, da so pri popisu čebelarstva na Kranjskem leta 1880 našteli kar lepo število čebelarjev (4827!). Ker tudi pričakovanih denarnih podpor ni bilo, je društvo le še životarilo. Slovenska čebela je izhajala deloma v skrčenem obsegu in z velikimi zamudami nekako do konca leta 1882. samo društvo pa je neopaženo ugasnilo nekaj let pozneje. Čas pač ni bil prikladen za uspešen društveni razvoj. Naš tedanji kmečki človek je stal še ob strani ter z nezaupanjem opazoval početje svoje gospode.
Leto 1876. A. J. Root, lastnik tovarne za čebelarske potrebščine \ Medini (/DA) in založnik znanega čebelarskega mesečnika Gleanings in Bee Culture«, je sestavil valjčni stroj za izdelavo satuic.
Leto 1877, Graščak Langer je poslal prve družine naših sivk \ Rochester v Severni Ameriki. Odposlali so jih 17. marca, na cilj pa so prispele
H.	maja zdrave in povsem v redu. V istem letu so poslali prve sivke tudi na Javo.
Leto 1879. V Osijeku so hrvatski čebelarji ustanovili 11rvatsko-slavon-sko pčelarsko društvo, ki deluje še danes. Dve leti pozneje so začeli z izdajanjem mesečnika »Slavonska pčela« z dvojezičnim (hrvatskim in nemškim) besedilom. Leta 1883 se je preimenovala v Hrvatsko pčelo in po zadnji svetovni vojni v Pčelo ter je potemtakem najstarejši čebelarski časopis na slovanskem jugu. Prvi urednik je bil znani čebelarski pisec, ustanovitelj in duša društva učitelj Bogdan Penjič, ki je to delo opravljal do smrti (1918).
V	šestdesetih letih, ko so prodrli v svet prvi glasovi o dobrih lastnostih naše čebele in so prišle tja tudi prve njene družine .se je zanje udomačil izraz kranjska čebela (Krainer Biene, Carniolan Bec), čeprav je bila siva čebela doma tudi v sosednih deželah. Dr. A. Pollmann (1812 -1898) je v knjižici »Wert der verschiedenen Bienenrassen und deren Varietäten. Leipzig 1879« in 2. izdaja Leipzig 1889 za našo sivko določil znanstveno (latinsko) ime Apis mellifica var. carniea, ki se s prej omenjenim ne ujema docela. Zdi se, da se je mož odločil za izraz carnica pač v dobri veri, da besedi kranjska, oziroma Krainer, ustreza izraz carnica. Pravilneje bi seveda moralo glasiti carniolica (Karniola = Kranjska, dočim je Carnia (od tega carnica!) pokrajina na južni italijanski strani Karnskih Alji.) Naziv Krainer Bicne že Zandru ni bil všeč ter je zato prav rad povzel naziv Norische Biene, kakor je sivke imenoval vadniški učitelj Klemens Mayer* v Celovcu, torej noriška čebela, po nekdanji rimski provinci Noricum; latinskega imena pa seveda ni smel izpreminjati. Zaradi spretne propagande naših severnih sosedov oziroma zaradi njihovih izvoznikov čebel v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno je v nemškem čebelarskem svetu prevladalo ime koroška čebela, dočim je po zaslugi naših čebelarjev-izv-oznikov v angloame-
* Alois Alfonsus: Die Krainer oder Kärntner Bicne, Wien 1909, str. 5.
riškem svetu naša čebela poznana in cenjena pod prvotnim in pravilnim imenom (Carniolan Bee). Pokojni izvoznik naših čebel jan Strgar je svoje pošiljke čebel redno opremljal s posebno varovalno nalepko in označbo Carniola.
Leto 1880. Pri štetju domačih živali so na Kranjskem to leto našteli 12.125 čebeljih družin, čebelarjev pa 4827.
Leto 1883. Slovenskemu društvu za umno čebelarstvo ni uspelo prodreti med naše konzervativne kmečke čebelarje ter se zasidrati na vasi. Nov poskus v tej smeri je tvegal Janez Modic (184(> -1889). tovarniški uslužbenec blagajnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Po njegovem prizadevanju so se zbrali gorenjski čebelarji in sadjarji na Lescah ter ustanovili Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko s sedežem na Jesenicah. Pod Modičevim vodstvom je mlado društvo razvilo za takratne razmere prav živahno, sicer pretežno na gorenjski kot usmerjeno dejavnost. Pomagalo je članom pri prodaji in nakupu čebel. medu. voska in sadja po
6tev. 1. Ljubljana, 15. januvarja 1884. Tečaj II.
Slovenski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko.
Izhaja vnaki metre enkrat in •' polilja udom hrezplai'nn; ncudoui za I t/ltl. 30 kr. nn leto.
Itttrrali in prilo;ie ruf unijo te po nojniiji ceni. — Leluina *<■ ude miiia tamu 1 ghl.
Ob»CKi II. Pitmo. Knkošni u.tj bodo panji. — lüiko se vj|(ojujujo vrbo *a pletenje 1 — Nekoliko o domači v porabi medu in voska. — Sredstva »oper nerodo»itnost drevja. — Ureja mladih «minili drcve» — Priloga danaAnji številki. — Gospodarsko raznoter««!!. — Inserati
II. Pismo.
KaUumdI nu| buUu puujl.
primerni ceni. jim stalo ob strani z nasveti ter jih oskrbovalo s panji in sadnimi drevesci po znižani ceni. Že v naslednjem letu (1884) je priredilo na Lescah čebelarsko in sadjarsko razstavo ter jo povezalo s praznovanjem 150-letnice rojstva Antona Janše in z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Breznici. Na razstavi so pokazali čebelarjem kot posebno novost prvikrat točenje medu s točilom. Pozimi 1884/85 sta Modic in nadučitelj Maier na jeseniški šoli vsako nedeljo popoldne predavala o čebelarstvu in sadjarstvu. Modic je nameraval izdati za leto 1886 celo čebelarski koledar, a se ni oglasilo dovolj naročnikov. Društvo je ves čas svojega obstanka (do julija 1889) izdajalo svoje glasilo, mesečnik Slovenski čebelar in sadjerejec, ki ga je urejal učitelj na Dovjem Franjo Jegljič (1856—19"55). Izmed člankov, ki jih je časopis priobčil, bi bilo omeniti opisa Albertijevcga listovnega panja (Jegljič) in Dzierzonovega dvojčka (1. Jurančič). Društve-nikom so brezplačno razdelili knjižico, ki jo je sestavil Fr. Jegljič »Kako se med in vosek koristno uporabita«. (1888). 'Čeprav je zanimanje za skupno korist med člani sicer naraslo, društvo v svojih naporih za čebelarski na-
predek lc ni povsem uspelo. Dušilo se je v podobnih težavah kot prejšnje (ljubljansko); število članstva je padalo, tudi pričakovane denarne podpore oblasti ni bilo. Razprtije med vodilnimi možmi (čebelarskimi trgovei-izvoz-11iki) so društveno delo močno zavirale. Predsednik Modic, ki sc je ukvarjal z vsem mogočim (prekupčeval je s sadjem, izvažal čebele itd.), je potem zabredel v dolgove in težave. Ko je potem izgubil še službo, je sredi leta 1889 iznenada zapustil dom in vse imetje ter neznano kam odšel, ne da hi se še kdaj oglasil komurkoli. Z njegovim odhodom se je vse društveno delo ustavilo, prav’ tako tudi izhajanje društvenega glasila. Skrb za pospeševanje čebelarstva je prešla spet na Kmetijsko družbo. Ta pa je bila takrat po zaslugi njenega ravnatelja Gustava Pirca učinkovitejša.
Bernhard llietsche (Bieberach na Badenskem) je sestavil kovinsko pripravo — stiskalnico za satnice. ki je omogočila hitrejšo izdelavo satnic ter mnogo pripomogla k razširjanju naprednega čebelarjenja.
Leto 1890. Pri popisu živine so na Kranjskem našteli 49.295 čebeljih družin in 4737 čebelarjev.
Leto 1895. V založbi kmetijske družbe je izšla knjižica Umno čebelarstvo, v kateri je Jernej Černe (1857--190(>). učitelj v Šmartnem pri Litiji, popisal in priporočal dunajski panj. Naši naprednejši čebelarji so takrat dajali prednost drugim panjem, v katerih so čebelarili: pavlinovcem, viri-jentovcem, drorijevcem ali francoskim panjem, na prelomu stoletja pa že tudi gerstungovcem; zato dunajčan na Kranjskem ni prodrl, pač pa se je močneje zasidral na Štajerskem, v Slovenskih goricah, vendar ne po zaslugi Černetove knjižice, pač pa po večletnem vztrajnem prizadevanju Jana Jurančiča (1861-1935).	(ge	prjf]e)
Ob odlikovanju zaslužnega čebelarja Ogrinca iz Podgorja pri Kamniku
ilovice iz čriMga sveta
Prva ocen« knjižice o medu. Nuš /nuni sudjurski strokovnjak-poniolog prof. ing. Josip Priol i/. Mariboru Tumi jo poslal tole pismo:
Predvsem iskrena hvala /a poslano knjigo MED. NAŠA VSAKDANJA UKANA IN ZDRAVILO. P recital sem jo z velikim zanimanjem in moram priznali, da je knjiga res izredno delo, pisano na osnovi sodobnih znanstvenih izsledkov. Čitatelja seznanja z vsem, kar'je treba vedeti o medu. Z njeno vsebino si bosta izpopolnila svoje znanje strokovnjak in laik, suj prinaša marsikaj zanimivega. Zu izčrpnu navodilu o uporabi medu v zdravju in bolezni bo hvaležen vsakdo, zlasti pa naše gospodinje za napotke o uporabi medu v domačem gospodinjstvu.
Tu odlična knjiga no bi smela manjkati v nobeni slovenski hiši in želeti bi bilo, da bi se v dnevnem časopisju primerno popularizirala. Moje iskrene čestitko k uspelemu dolu!
Nove čebelarske knjige. Naša knjižnica je obogatela zu izredno dobro in zanimivo knjigo o gozdnem medenju Dus Waldhonigbuch . Napisali so jo znani strokovnjaki in čebelarski znanstveniki Werner Kloft. Anna Maurizio in Wulter Kaeser. Knjiga razpravlja o izvoru in lastnostih gozdnega medu ier je zares izredno delo na tem področju. Objavlja vso literaturo o gozdnem medenju. opisuje natančno različne vrste ušie in način njihovega življenja. Posamezno opise ponazarjajo lopo fotografije ušic in rastlin, na katerih se pojavljajo. Knjiga ima 100 slik, 16 barvnih fotografij iu 5 tabel ter v celoti 218 strani. Izšla jo v založbi Ehrenvvirtli. München, in stane 12.90 nemških mark.
V	isti založbi je izšla tudi Heroldova knjiga Neue Imkerschule. Knjiga daje čebelarju začetniku teoretično in osnovno praktično znanje, že izkušenega čebelarju pa bo seznanila z marsikatero novostjo. Knjiga ima 272 strani, 117 slik.
1 barvno fotogrufijo in stane 14.80 nemških mark.
Znana čebelarska znanstvenica Anna
Maurizio pa pripravlja še knjigo -/Plau-
zen k undo für den linker«. Ta knjiga bo izšla šc lotos.
Čebelarji, ki znajo nemško, lahko na-roče v založbi Ehrenwirth še telo čebelarske knjigo:
Joachim Evenius: Dus PTonigbuch. 188 struni. Cenu 7.80 nemških mark.
Friedrich K. Böttcher: Bienenzucht als Erverb. 2% strani. Cena 19,80 nemških mu rk.
Biidel-TIcrold: Biene und Bienenzucht. 192 struni. 500 slik. Cenu 19,50 nemških mark.
Troti iz oplojenih jajčec. ?.c dolgo so opazovali, da imajo nekatere matice zelo raztreseno čebeljo zalego, medtem ko je trotja lopo strnjena. Čebelarji so menili, da so se te matice sprašile s trotom iz mi j bližjega sorodstva.
Da razčisti zadevo do kraja, so ie lotil znanstvenik J. Woyke vrste zapletenih poskusov. Končna dognanja so nadvse presenetljiva.
Mlade matice je umetno osemenjeval s semenom trotov bratov in kmalu so začele zalegati. Jajčece za jajčecem so polagale v celice in zalega je bilu lepo strnjena. Vse žrke so se izleglo. Toda že v prvih 6 urah so čebele odstranile nekako polovico žrk. Pohrustale so jih pri živem telesu (pravi kanibalizem ali ljudožrstvo).
Zalo je z jajčeci založene dele sata dal v umetni valilnik. Vse žrke so so izvalile in strokovnjak jih je skrbno mikroskopsko preiskal. Ugotovili so. da ima nekako polovica vseh žrk majhne spolne zasnove, druga polovica pa velik«' spolne zasnove. Te zadnje so pripisovali trotjim žrkam.
Odločili so se za najtežavnejši del poskusov. ki je to domnevo tudi potrdil.
V	umetnem valilniku so pitali žrke s krmilnim sokom, ki so ga imeli v zadostni količini od drugih panjev. ?.rke so se normalno razvijale in pravočasno zabubilo. Iz vseh žrk so se razvile normalne žuželke. Tako so prvič vzredili trote iz oplojenih jajčec! Troti tore i ne nastanejo samo iz neoplojenih jaičec, umpnk tudi iz oplojenih. Vendur čebele tuke žrke v prvih urah življenja uničijo.
Genetika pravi, du se razvijejo troti enkrat iz neoplojenih — haploidnih <jaj-
čee, drugič |)ii i/. oplojenih diploidnih jajčec, kjer se združita dve enakospolni zasnovi. To pa je možno le pri oplojevanju v najožjem sorodstvu.
Kakšne sklepe za našo čebelarsko prakso lahko napravimo i/. gornjih dognanj'' Preprečevali moramo oplemenjc-vanje matic s troti iz najbližjega sorodstva. I.e tako dosežemo, da bo zalega lepo strnjena. To ugotovitev moramo posebno upoštevati na plemenilnih postajah.
Druga praktična možnost pa hi bila, da vzgojimo popolnoma no\ čebelji rod. Z umetno vzrejo bi dobili i/. oplojenih jajčec trote, katerih semena so bržčas diploidna, se pravi, da imajo za vsak dedni znak po dve zasnovi. Kadar bi s takimi troti sparili naravne matice, bi morali dobiti triploidne čebele, torej s tremi dednimi zasnovami. Od takih čebel pričakuje pisec posebne uspehe. Poskusi sc v tej smeri še nadaljujejo.
Bienenvater 1964. J. M.
Prvi izpili za čebelarske pomočnike so bili lansko jesen v Avstriji. Trije kandidati. učenci štajerske čebelarske šole v Gradcu, so delali izpite pred komisijo, v kateri so bili predsednik Tropper, dr. Brečko, čebelarski mojster Rcinprecht in še dva zastopnika delavske zbornice. Praktični izpit so delali kandidati pri čebelnjaku predsednika Tropperja. Naše čebelarje bo prav gotovo zanimalo, kaj vse so morali poznati poleg čebelarske teorije in prakse. Izpitni predmeti so bili tudi:	državljanstvo, socialno pravo in
vprašanja iz kmetijstva. Vsi trije kandidati so izpit napravili in čebelarski list Bienenvater jim je v imenu vseh avstrijskih čebelarjev iskreno čestital.
Bienenvater 10/1965 — Ur.
Kaj se /.godi s čebelo, ki je pičila človeka. Preprosti poskusi so pokazali, da čebela, ko je pičila, lahko normalno živi in dela približno še 102 uri. Dokazali so nadalje, da čebela, ki je uporabila svoje želo. ni več dobrodošel član svoje družine: njene tovarišice postopajo z njo sovražno kakor s staro izrabljeno čebelo delavko.
Ko je pet čebel globoko pičilo in so bile znatno ranjene, so jih zaprte v ma-tičnici vrnili njihovi družini in jih opazovali. Prva je umrla po šestili dneh. druga po 58. tretja po 80, četrta po 96 in,peta po 102 uri. Sprejemale so med.
ki so jim ga dodajali skozi mrežo, in so sir čistile, ker so se nekoliko umazale. Eksperimentator jih je po 24- urah, potem. ko so ga pičile, izpustil. Letale so normalno in šele po 20 minutah jih je zopet ulovil in zaprl v matičnico.
Ce čebela, ki je izgubila svoje želo. ni priprta in je ne krmimo, mora v nekaj urah umreti. Pri zaznamovanih čebelah, ki so pičile in so jih potem vrnili njihovim družinam, so opazili, da so čebele ravnale z njimi ko z izločenkami. 5	6 čebel
jih je podilo sem ter tja. druge so se zopet povzpenjale na zaznamovane čebele ter se pripravljale, da bi jih pičile, pa tega niso storile. Potem ko so jih čebele 10 minut tako trapile, je tekalo teh pet čebel tirno v panju sem ter tja ter iskalo izhod. Dve so prignale zopet nazaj, pa so \ dveh minutah z veliko naglico zopet pobegnile. Pri nadaljnjem poskusu z 8 čebelami so opazili isto.
(■leanings 1964/12 S.R.
Pozor na izrojence. Dolgo so bili čebelarji trdno prepričani, da panj z istoletno mlado sprašeno matico ne bo več rojil.
I	udi satu sem bil dolgo tega mnenja. Ker so bili panji glede matic v redu. jim tudi nisem več posvečal take pozornosti. Slučajno pa se je pokazalo, da so tudi tu. kakor povsod, lahko izjeme. Največkrat pa opazi čebelar take stvari šele takrat, ko se mu dela že škoda.
Bilo je pred leti. Vsi za rojenje določeni panji so odrojili že v prvi polovici maja. Vzel sem samo prve roje, drujee sem preprečil. Vse mlade matice so se srečno sprašile, panji so bili v redu. Paše je bilo ravno za dobro zaleganje. Na te panje nisem bolj pazil kakor na druge. Bil sem trdno prepričan, da mi to leto ne bodo več rojili.
Julija meseca pridem neko popoldne iz gozda domov. Poleg čebel imam še drugega konjička, to so gobe. Komaj stopim v hišo, že mi pove hčerka, da je pravkar letel čez hišo velik roj. Odgovorim ji. da je najbrž ušel kakemu čebelarju v bližini. Menil sem, da ni moj. ker imam svoje čebele v redu in vem. da mi noben panj ne bo več rojil. Da bi bil to moj roj z mlado matico, to mi niti na misel ni prišlo. Drugi dan dopoldne sem popravljal streho čebelnjaka. Kar zaslišim bučanje roja. ki se je vrtil prav nad menoj. Dela sem imel še za dobre pol ure. Menil sein, da se bo roj medtem usedel in ga bom potem ogrebel. Kmalu je vse utihnilo. Ko
sem bil z delom gotov, sc pripravim zn ogrebanje. Iščem roj po svojem vrtu. Ker ga ni bilo nikjer, grem še na sosedovega. A o roju ne duha ne sluha. Odletel je iskat boljše stanovanje, kot bi ga imel pri meni. Zaželel sem mu lahko samo se srečno pot \ neznano.
Sedaj sem začel bolj natančno premišljevali. Sta li včerajšnji in današnji roj v kaki zvezi z mojimi čebulami? Kaj pa moji izrojenci z mladimi maticami? So morda li zopet začeli rojili? Stojim pred čebelnjakom in opazujem let izrojencev. Dva izletavata v primeri z. drugimi nekoliko slabeje. Kaj. ko bi bila ta dva ponovno rojila? Oba sta bila prej prav tako močna kol drugi. Takojšnji pregled je potrdil to domnevo. Oba sta imela že zaprte matičnike. Bila sla brez jajčec in seveda brez matic. Matičnike sem razen enega potrgal, izležene matice so se srečno sprašile in začele zalegati. Toda tiste moči panja nista več imela kot drugi. Pregledal sem še te panje in tudi pri njih sem dobil zalezene matičnike. V nekaj dneh bi tudi li rojili. Tudi tem sem vse matičnike potrgal. Novih niso več nastavile. Z rojenjem je bilo za to leto pri kraju.
Zaradi svoje nepazljivosti sem bil tako ob dva roja. Zopet se mi je odprl nov list iz skrivnosti čebeljega življenja. Človek se uči. dokler živi. Tudi čebelar mora imeti odprte oči in opazovati življenje čebel. S svojimi umnimi ukrepi sicer lahko posega v njihovo življenje, toda čebele žive še vedno po tislih naravnih zakonih, ki jim človek zaenkrat še ni kos.
Virmašan
Še o obisku ameriških čebelarskih znanstvenikov. Znani ameriški in angleški čebelarski znanstveniki, ki so se lani na poti iz Bukarešte ustavili za tri dni v Sloveniji, so obiskali tudi več čebelarjev v okolici Ljubljane in na Gorenjskem. Med drugim so se ustavili pri čebelarju in kmetu Ogrincu v Podgorju pri Kamniku. Kar niso se mogli načuditi vzorno urejenim hlevom, prijaznemu čebelnjaku, obširnim in lično opremljenim stanovanjskim prostorom, zlasti pa redu in snažnosti. ki ju je bilo čutiti na vsakem koraku. Gospodar in gospodinja sta povabila goste \ kmečko sobo, kier jih je vabila bogato obložena miza. Dolgo pa se gostje niso mogli zadrževati pri prijaznih Ogrinčevih. ker je bilo že po/no in jih je čakal še opravek v Ljubljani. Pri slovesu pa smo nekateri spremljevalci
videli ganljiv prizor. Dr. Roberts, ugledni ameriški čebelarski znanstvenik, ki je bil sicer vedno najbolj resen in molčeč, je z obema rokama prijel od trdega dela razpokano desnico gospodinje Ogrinčeve in rekel po angleško:	Gospa,	dovolite, da
vam poljubim roko. listi, ki smo to čtili. smo tudi razumeli globoki pomen njegovih besed. S lem je dr. Roberts povedal. kako ceni delo. saj so bile (iste razpokane in ožuljene roke vir vsega blagostanja na lepi Ogrinčevi kmetiji.
I1’ ra liček Šivic
Čebele morilke? Nemški časopis Freie Presse je nedavno prinesel poročilo, da je v Braziliji s križankami nastala čebelja pasma, ki je. doma v pragozdovih in tam podivjana.' tako zločesta, da v rojih napada ljudi in jih naravnost do smrti opika. Do sedaj gre baje kakih 70 smrtnih primerov na rovaš teh morilk. Skušajo jih s strupenimi plini uničiti, pa je to zaradi podivjanosti iu neprodirnosti gozdov težko mogoče. Čebelarski list Die Biene pa je dognal, ogorčen zaradi takega poročila, da gre tu za tipičen primer časnikarske race. l’o tem so to baje križanci z uvoženimi alrikanskimi čebelami. ki napadajo ljudi in živali ter jih morijo. Verjetno je podlaga temu poročilu naslednje dejansko stanje: dy sedaj so v Braziliji čebelarili s pohlevnimi čebelami. Ko so pa očitno uvozili čebele afriške pasme, so ugotovili nekoliko tempera-mentnejšo pasmo in njene križanke. Kakor malo pa te čebele divjajo v Afriki, tudi v Braziliji tega ne delajo. ^ n
Kaj nam prinaša čebelarstvo? V nekaterih letih nekaj denarja, vsako leto pa veselje, da smemo živeti s čebelami in opazovati naravo, in mnogo zvestih prijateljev. ki so v življenju tudi nekaj vredni.
V	Franciji imajo 1.200.000 panjev. Razdeljeni so približno enakomerno na celo državo. Okoli ene tretjine panjev imajo poklicni čebelarji in laki. ki so že na pol poklicni. Ostalim s približno 90.000 panji čebelarjenje ui poklic. V letu 1%3 so pridelali 20.000 ton medu \ vrednosti 50 milijonov frankov.
Nemška čebelarska zveza objavlja, da prej ko slej ni dovoljeno pitati čebele s sladkorjem v kakršni koli obliki, tudi ne s suhim sladkorjem, če je medišče odprto.
V	južnih državah ZI)A besni že od leta 1965 dalje zagonetna čebelja bolezen. Tisoči panjev so pomrli brez vidnega vzroka, v nekaterih krajih vse do 50 %. Pršica, nosema ali gniloba ne pridejo v poštev kot vzrok. Kaj pa scptikemija?
S. R.
Kanadski čebelarji priporočajo proti voščenim moljem ethylene dibromid, ki uniči jajčeca m ličinke v vseh stopnjah razvoja iin molje same.
Bee IJoy — |M> naše čebelarček —
pravijo 15-letnemu fantu, ki ogrebe vsako leto do >00 rojev po ulicah nekega ameriškega mesta. V šoli mu dovolijo 45 minut za vsak roj. Policija pride pogosto z avtom v šolo po podjetnega mladeniča, da ogrebe roje in spravi inarsi-kak dolar v svoj žep.
S sesalcem za prah je poskušal neki ameriški čebelar pri točenju pregnati čebele iz naklad. Poskus pa se mu ni posrečil. Na kakšne misli pridejo ljudje!
Rastni hormon v medu. Podgane, ki so dobivale dodatno hrano v obliki medu, so rastle hitreje kot tiste, ki ga niso dobivale. Spet dokaz več v zdravilstvu medu.
Antibiotično testo oziroma pasta se je
bolje obnesla pri hudi in lalvki gnilobi, ker učinkuje dlje kot v sladkorni raztopini ali v prahu, kadar krmimo v večjih količinah. Zato so pogače ali testo bolj učinkovite.
Koliko so stare čebele? Čebele so 450 krat starejše kot človeški rod. Torej smo še v otroški dobi.	|(. g
Materina dušica (Thymus serpyllum — Thymian) je prijetno dišeč nizek grmiček s tankimi, ležečimi ali pa dvigajočimi se stebli, ki so okrogla ali štirioglata, gladka, včasih kratkodlakava pa tudi kocinasta. Raste združilo na suhih travnikih ali pašnikih. Čebele jo rade obiskujejo, ker dobro medi. Govedo pa je ne popase, temveč le koze in ovce. Na steblih vidimo majhne, nasproti stoječe liste. Vrh stebla stojijo v dozdevnih vretencih drobni, rožnordeči cveti v listnih pazdušicah na kratkih recljih. Njihova čašica je cevasta in spredaj nacepljena na
2	ustnici. Zgornja je sploščena in podaljšana v tri zobce, spodnja pa ima dva
tanjša in daljša zobca. Kadar odpade cvetni venec, zaprejo drobni lasci pot do plodu. Venec ima Irikrat nacepljeno spodnjo ustnico, ('vet je včasih skoro pravilen in celo dvodomen. Plod je pokrovec, ki razpade na 4 rožke. Materina dušica cvete od junija skoro do jeseni. Timijan dodajajo gospodinje goveji juhi. V zdravilstvu uporabljamo timianov čaj proti krčem maternice, proti glavobolu in oslovskemu kašlju. Če ima kdo otekla jetra, si položi čez noč vrečico timiana, ki ga kuhamo preje v vreli vodi četrt do pol ure. Tudi pri zeliščnih kopelih je potreben timijan. Vrečica iz platna je napolnjena enakomerno s posušenimi zelišči kamelice, s hrastovo skorjo, senenim drobirjem, timijanom, lavendulo in smrekovimi iglicami. Pripravimo četrt do enega kilograma ich zelišč, ki jih kuhamo v 4 litrih vode. To zlijemo v kopel. Pri nas je materine dušice precej, pa le redko medi. Dobro pa medi v l.iki. če ni presuho.
F r. Vadnal
Zgodbe o čebelah. Z veseljem sem prebral novo lično knjižico »Zgodbe o čebelah', ki jo je napisal Cene Kranjc. Sestavljal jo je. kakor sam pravi, tri leta. Enaindvajset svojih panjev je nameraval opisati, vsakega z druge strani. To so mu, kakor tudi sam pravi, ni posrečilo. čeprav je svoj čebelnjak in svoje čebele že deset let natančno opazoval. Štiri zgodbe so izšle do leta 1942. nadaljnje izhajanje je preprečila vojna. Tako so zgodbe šele sedaj zagledale beli dan.
Ugotoviti pa je treba, da sali niso sat-nice iu da matičniki niso matičnjaki. Tudi čcbelca p r i nas Slovencih ni v rabi.
Sicer pa sezite, čebelarji, po prikupni knjižici, napisani na svojstven način z ljubeznijo do naše čebele. Preberite jo in zadovoljni boste.
S.	R.
Pridelek medu v Italiji je bil lani precej manjši kot običajno. Nizke cene ob koncu leta 1964 in velike zaloge so prisilile čebelarje, da so znižali število čebeljih družin. Hladna pomlad in suša v dolini reke Pad so tudi pripomogli k slabi letini. Italijani so pridelali 1964 10.000 ton medu. skoraj še enkrat več kot prejšnja leta. Konec leta 1964 pa je ostala doma še ena četrtina neprodanega medu. T.eta 1965 so uvozili 1725 ton, leta 1964 pa 848 ton. Izvoz leta 1964 se je povečal samo za 91 ton.
E. S.
naša organizacija
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 11. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA DNE 8. APRILA 1966
Predsednik poroča: V kolikor jo čebelarski muzej v Radovljici navezal stike s centralnimi muzeji, da hi bolje organiziral svojo muzejsko službo glede sklepov z dne 25. marca t. 1. v Radovljici, Zvezi doslej ni nič znanega. Sklenjeno je bilo, naj se predsednik o priložnosti zanima, da bi prenesli naše končnice iz Etnografskega muzeja v Ljubljani v čebelarski muzej v Radovljici.
Tajnik sklada za založništvo je izjavil, da bodo zadnji lanskoletni obrok za Slovenskega čebelarja v višini 200.000 din kmalu nakazali. Za leto 1966 pa še ne vemo, kako bodo razdelili pičlo odmerjena sredstva. Lahko se zgodi, da ne bomo dobili nobene podpore več.
Glede semena ruskih sončnic ni prejel tov. Gregorc od Pčelarske zadruge iz Subotice še nobenega odgovora.
Tečaji za začetnike, čebelarje praktike in za vzrejo matic so bili objavljeni v
4.	številki Slovenskega čebelarja.
Pogodbe s tov. Ladislavo Bajt za souporabo lokala še nismo sklenili. Urediti mora namreč še nekatere stvari z občino. Za marec je plačala 00.000 din za souporabo lokala.
Izšla je uredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin. Uredba in njeno tolmačenje bo objavljeno v majski številki našega lista.
Po izjavi tov. Gregorca bo podjetje Medex plačalo za Zvezo in za podjetje naročnino za glasilo Apimondie Api-acta. Ker Zveza ne potrebuje propagande za svoje glasilo v Apiacti, ho predlagala Apimondiji, da v zameno za naš oglas v Apiacti objavi Medexov oglas, in sicer v nemščini. Podjetje Medex pripravi za ta oglas ustrezno besedilo do 1. maja t. I.
Tovarna Ilirija bo izpraznila izložbeni okni. ko bomo začeli preurejati čelno stran lokala.
Dne 13. marca 1966 je bil v Mariboru sestanek z zastopniki avstrijske čebelarske organizacije zaradi skupnega zatiranja pršičavosti.
Dne 2. marca 1966 sta tov. Benedičič in Gregorc obiskala naša čebelarska društva in družine na Štajerskem zaradi organizacije opazovalne službe. Opazovalne postaje bomo ustanovili pri tehle društvih in družinah: Čebelarski družini Mozirje, pri društvu Šoštanj, v Dravogradu. v Radljah ob Dravi, v Radgoni, Murski Soboti in v Mariboru.
Poročila opazovalnic naj bi se stekala pri Medexu. kjer jih bo stalno urejal za to določeni uslužbenec. Zveza bo natisnila potrebno število dopisnic (za vsako opazovalno postajo po 50 komadov). Navodila za besedilo za sestavo tiskovin priskrbi tov. Benedičič. Ko bo tehtnica na katerekoli postaji pokazala 1 kg donosa, bo to takoj objavljeno v radiu in v Delu.
Slovenski čebelar izhaja sedaj v 6000 izvodih. Naročnikov imamo vsega skupaj 5800. Ker število naročnikov še vedno narašča, bomo naklado 6000 izvodov obdržali še naprej.
Dr. Nežko Snojevo bomo obvestili, da bi bilo umestno ustanoviti skupino čebelarjev prevaževalcev. Vsak interesent izven Ljubljane naj se organizira v to sekcijo pri čebelarskem društvu, kjer prebiva, oziroma kjer ima čebele. Če pa pri društvu ni takega odseka, naj ga pomaga organizirati.
Čebelarska družina Ravne na Koroškem hi se rada preimenovala v čebelarsko društvo in želi pojasnilo čl. 8 osnutka pravil.
Predsednica čebelarske družine Domžale tovarišica Helena Oberwalder nas je pismeno obvestila, da je tamkajšnja občinska skupščina sprejela zazidalni načrt, po katerem bi izgubil svoj vrt čebelar Karel Košir, ki ima tamkaj svoj čebelnjak. Košir je že dolgoletni čebelar in so mu na stara leta čebele edino razvedrilo. Predsednica čebelarske družine Domžale prosi Zvezo za posredovanje. Odbor je sklenil, naj gre lov. Benedičič na lice mesta, si zadevo ogleda in ukrene vse potrebno.
Za udeležbo na seminarju v Zagrebu so določeni Benedičič, Senegačnik in Sin raje.
Za oprostitev plačilu prometnega davka na panje in čebelarske potrebščine sta napravila Zveza in Save/, čebelarskih organizacija v Beogradu potrebno vlogo.
Udeležba na občnih zborih čebelarskih društev je bila pri vseh društvih zelo zadovoljiva.
Odbor je sklenil, da bo seja upravnega odbora 7. maja 1966 popoldne ob 14. uri v prostorih Zveze. Prav tako je odbor odločil, da bo občni zbor Zveze dne 8. maja 1966 ob 8.30 v dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Miklošičeva 24.
Na predlog urednika glede izdelave krmilnih pogač je odbor sklenil, naj urednik. Smrajc in Gregorc proučijo tehnološki proces za izdelavo pogač in objavijo tehnologijo v Slovenskem čc-
ČEBELARSKI TEČAJI
Prijavljeneem sporočamo, da bo tečaj za začetnike in praktične čebelarje v Ljubljani dne 3. in 4. julija 1966. Po končanem tečaju si bodo čebelarji lahko ogledali nekaj čebelarstev v bližini
l.jubljame. Zbirališče v nedeljo, 3. julija ob 8. uri zjutraj v Zvezinih prostorih, Miklošičeva 30. Udeležencem bomo na željo priskrbeli cenena prenočišča v internatu in tudi hrano, morajo pa se zato predhodno prijaviti Zvezi.
Tečaj za vzrejevalce matic bo v nedeljo 10. juiliija 1966 v Ljubljani. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v Zvezinih prostorih na Miklošičevi cesti 30. Uprava ZČD
IZ ZAPISNIKA O 2. SEJI UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE CDS DNE 7.MAJA 1966
Takoj ob začetku seje poroča tov. Gregorc, da veljajo sedanje cene medu v letošnji sezoni kot naplačilne. Obračunane bodo pozneje, ko se bodo cene ustalile. Ce organizira odkup čebelarsko društvo ali družina, dobi za to delo 23 starih dinarjev več za 1 kg. Ce zbiralec dostavi med v Ljubljano, dobi še po 10 starih dinarjev za 1 kg za kritje prevoznih stroškov. Voščine bo kuhal Medex nepreklicno samo do 31. maja. Podjetje Medex ima na razpolago tudi sladkor-pomctenec, uvožen iz Italije, čistoča tega sladkorja je od 73—90 %. Vsi čebelarji. ki bodo krmili čebele s tem sladkorjem. so zavarovani proti morebitni škodi, ki bi nastala zaradi krmljenja
/ njim. Podjetje Medex je namreč sklenilo ustrezno zavarovalno pogodbo. Cena sladkorju je 210 S din za kilogram, fco namembna postaja kupca. Obračunan bo tako, da dobi vsak čebelar za kilogram temnega - gozdnega medu po 3 kg tega sladkorja, za vsak kilogram cvetličnega
svetlega medu pa 2.3 kg sladkorja. Če ne bo medu. bo Medex obračunal sladkor po ceni 210 S din za 1 kg.
Nato poroča predsednik o izvrševanju sklepov zadnje seje izvršnega odbora.
Čebelarski muzej v Radovljici še ni navezal stikov z ustreznimi službami centralnih muzejskih služb v smislu sklepa sprejetega v Radovljici dne 23. februarja 1966. Vzrok za to naj bi bil v pičlo odmerjenih sredstvih. Zaradi tega Zveza še ne more prenesti okrog 330 končnic iz Etnografskega muzeja \ Ljubljani v Čebelarski muzej. Za souporabo lokala je Zveza \ razgovoru s tovarišico Baljt Laidisilavo. Podjetju Bo ra c smo izstavili račun v višini 70.000 S din za uporabo lokala. Stanovanje na Cankarjevi cesti št. 3 bo predvidoma vseljivo po 15. maju. Predsednik ima pomisleke glede preselitve v to stanovanje, ker je za članstvo nekoliko od rok.
Seminarja o boleznih in zastrupitvah čebel v Zagrebu sta se udeležila predsednik in član odbora Smrajc. Seminar je bil res na višini.
K problematiki društev so poročali:
CD Litija — Žunko: Število članstva je naraslo od 30 na 74. Problem čebelarskega naraščaja skušajo reševati z intenzivnejšim delom čebelarskih krožkov po šolali. Šolam v Litiji in Gabrovki so dali v ta namen po 1 naseljen panj. Med učiteljstvom ni pravega razumevanja za to. Organiziranje čebelarskih krožkov ovirajo zlasti tudi dragi panji in drage čebelarske potrebščine. Šole nimajo sredstev za te stvari.
Čl) Koper — Sedmak: Poroča o oživljanju čebelarskega društva Ajdovščina, kjer je število članstva naraslo v dveh lotili od 43 na 123. Organizirali so tudi čebelarsko razstavo, ki je bila dobro obiskana. V Kopru, kjer se je sedaj naselil, bo skušal poživiti delo društva. Skrbel bo. da bodo imeli čebelarji še letos občni zbor.
ČD Ribnica — Levstek: Še vedno sc ubijajo s tem, kako bi organizirali izdelovanje panjev in drugih čebelarskih potrebščin. Imajo pa silne težave. Poskusili bodo še z izdelavo panjev na domu. Pri občinski skupščini ne najdejo več
pravega razumevanja za čebelarske probleme.
C I) Kranj — Kovač: Občinska skupščina nas ne podpira. Popis čebelarslev bomo skušali izvršiti še v prvi polovici tega leta.
CD Brežice, krško in Sevnica Miku lič: Društva na splošno dobro delajo.
I udi občinske skupščine jim pomagajo z dotacijami. Delo pa sc kopiči predvsem le okrog vodilnih članov odbora. Čebelarsko društvo Brežice ima tri čebelarske krožke. Letos so nastale v Krškem večje škode zaradi zastrupitve čebel na cvetoči podrasti pri spomladanskem škropljenju. Brž ko je društvo prijavilo škodo, je KZ odstranila podrast. KZ kaže razumevanje in bomo skušali to zadevo sporazumno urediti. Če so bodo take stvari ponovno dogajale, bomo morali bežati s čebelami proč od sadovnjakov. Kaj bo potem z opraševa-njem? Panji so imeli tudi po osem satov zalege in so zdaj skoraj brez čebel delavk. Na občnem zboru v Brežicah so ostro grajali krmljenje s sladkorjem poleti ter v zvezi s tem pridelovanje sladkornega medu.
ČD Maribor — Močnik: Besen problem je pršičavost in v zvezi s tem racionalno izkoriščanje paše. ker so čebele pod zaporo. Tej zadevi naj Zveza posveti čim več pozornosti, da bi se uredila na kak bolj življenjski način. Obsežnost delovnega okoliša društva je vzrok, da še ni izvršen ves popis čebelarstev. Sprašuje. kaj dela Savez. Benedičič pojasni, v kakšnih težavah deluje Savez. V zvozi z zatiranjem pršiču vosti na opozori na nasvete, ki jih jo prejel od dr. NVillo-jn iz l.iebefelda v Švici, na katerega se je bil obrnil v tej zadevi.
CD Nova Gorica — Češnovar: Odkriti sta dve žarišči pršice v Brdih ob državni meji. Organizirali smo skupno zdravljenje na obeh straneh meje. Lanskoletna škoda zaradi zastrupitve čebel je bila s Kmetijskim gospodarstvom zadovoljivo urejena. V načrtu je skupen sestanek predstavnikov naše in italijanske čebelarske' organizacije ter veterinarske službe zaradi boljšega sodelovanja pri zatiranju čebeljih bolezni. Mnenja je. da bi morala imeti naša organizacija za odškodninske tožbe zaradi zastrupitev stalnega pravnega zastopnika, ki bi tako postal vešč v teh zadevah. Dalje ugotavlja. da je sodelovanje z veterinarsko službo veliko boljše kakor pa s kmetijsko. Glede zavarovanja čebel so čebe-
larji zaradi zadnjih navodil v zagati, ali naj to vprašanje rešujejo prek zavarovalnic ali naj morda osnujejo samopomoč. Priporoča, naj bi ogranizirali vsako loto tabor čebelarjev, na katerega bi vabili predstavnike oblasti in poslance, katerim bi javno pojasnili položaj in jih naprosili, da pojasnijo nekaj vprašanj. Proučiti bi bilo treba dobro pogoje za prevažanje, da sc ne bi pršica širila tudi zaradi prevažanja. Razčistiti bo treba, ali razporeja čebele na pasiščih organizacija ali občina.
CD Murska Sobota — Benko: V zvezi / zatiranjem pršice smo vzpostavili stike z avstrijsko čebelarsko organizacijo. Odnosi so dobri. Uvajamo stike tudi z madžarskimi čebelarji. Število članstva se ji; povečalo na 240 in domala vsi so tudi naročniki na naš list.
CD Radovljica Resman: Društvo pogreša delovnih članov. Predsednik jo že v letih. Priredili so nekaj tečajev za mik roskopi ran je. Pomagal je veterinar dr. Sedmak iz Ljubljane. Organiziranih je 247. neorganiziranih pa % čebelarjev. Muzej še no napreduje tako. kakor bi bilo zaželeno.
CD za Mežiško dolino — Galob: Rudnik je izplačal trem čebelarskim družinam po četrt milijona starih dinarjev odškodnine zaradi zastrupitve čebel po plinih. Denar so porabili za postavitev čebelnjakov na manij ogroženih krajih in za nakup sladkorja. Dalje omeni spor s čebelarsko družino Ravne. Predsednik pripomni k temu. da ni važno vprašanje imena oziroma sedeža društva, če želijo, da bi se imenovalo društvo Ravno in da bi imelo sedež na občini Ravne. Seje društva se namreč lahko vršijo kljub temu v kakem drugem kraju, ki jo pač za člane odbora najbolj pripraven. Omeni primer zastrupitve čebel pri škropljenju gozdov z lindanoin lota 1‘)i4 pri članu Gostonič-li i k n. O tem jo razpravljal z republiško kmetijsko inšpekcijo in bo odredba o varstvu čebel pred zastrupitvami dopolnjena tudi z določili za gozdove.
Odbor jo obravnaval še predlog ljubljanske čebelarsko družine za občni zbor Zvezo, da odlikuje V. Rojca z rodom A. Janša T. stopnje. Predlog jo bil sprejet z odobravanjem. Glede predlogov za odlikovanje z. redom A. Janša N. stopnje pa smo sklonili, naj jih najprej pregloda .komisija, odobri pa naj jih izjemoma izvršni odbor, da se no bi zaradi tega sestajal upravni odbor.
Sklepi:
1. Kupcem sladkorja — pometemu je treba dati navodila za pripravo sladkorja za krmljenje.
2. Kcsnian naj posreduje pri ravnatelju čebelarskega muzeja, (la I»i čimprej navezal stike s centralnimi muzeji.
", Sklep. <la nabavimo seme ustreznih ruskih sončnic, se odloži na prihodnje leto. ker je letošnja setev že za nami.
4. Določiti je treba datume tečajev za čcbclarje-zučetnike in vzrcjevalce matic ter jih obvestiti.
5. Izvršni odbor nuj temeljito razpravlja. preden se odloči za dokončno preselitev na Cankarjevo cesto.
6. Upravni odbor potrdi sklep izvršnega odbora, da zastopa Zveza čebelarja Karla Koširju iz Domžal.
7. Zveza naj sporoči občinski skupščini Ribnica, naj v enem mescu skliče sestanek predstavnikov Zveze, čebelarskega društva, veterinarske in kmetijske inšpekcije. Citnprcj je treba rešiti vse probleme, ki motijo delo društva in terjajo rešitev. V poštev pride zlasti vprašanje izdelave panjev. V kolikor se bo pokazalo, da jih ne bodo mogli izdelovati. bo društvo vrnilo Zvezi posojilo.
8. Posebna komisija prouči vprašanje zavarovanja prek zavarovalnic oziroma samopomoči. V komisijo se imenujejo: Levstek. Češnovar, Sedmak in Smrajc. K sodelovanju pritegne tudi Petelina. Zveza jim dostavi osnutek pravilniku o samopomoči. Zveza naj piše v Švico za pravilnik o njihovem zavarovanju.
9. Zveza nuj skuša urediti prek pristojnih republiških organov, kakšna naj bo vloga in delo občinskih organov pri dodeljevanju pasišč in kukšnu čebelarske organizacije.
POSLEDICA ŠKROPLJENJA
V	moji neposredni bližini so obširne sadne plantaže. Tudi letos so jih pridno škropili in posledice so hudo občutile moje čebele. Čeprav sem v neposredni bližini teh nasadov, me ni nihče prej obvestil o škropljenju. Vse, kar smo o tem razpravljali na občnem zboru in še prej, je bob ob steno. Škoda za vse prizadevanje! Zdaj mi ne kaže drugegu, kakor da se s svojimi čebelami preselim drugam. To je res žalosten primer, kako
uničujemo naše čebelarstvo. Tudi najbolj vneti čebelarji idealisti bomo morali čebele omisliti, če bo šlo tako na-
Franjo Vrčko
IZ KOZJEGA OB VZNOŽJU PARTIZANSKEGA BOHORJA
Naš občni zbor je bil 12. decembra l%"> ob osmih v pisarni uprave KZ Kozje. Navzočih je bilo 56 članov. Ob topli peči je v vedrem razpoloženju potekal po določenem dnevnem redu.
Predsednik Franc Kramar je najprej pozdravil predsednika čebelarskega društva Celje tov. Jožka Šlandra in vse navzoče, nato pa je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora in poročal o celotnem delu čebelarske družine. Po združitvi /. družino Lesično je imela naša družina 39 članov. V začetku letu je število članstva razveseljivo naraslo na 47. Od teh je 55 naročnikov Slovenskega čebelarja. Poudaril je, kako velike važnosti je strokovno glusilo zu vsakega članu. Zavedati se moramo, da še vedno vsega ne vemo in zato nam je strokovni list nujno potreben. Nanj naj bi se naročili tudi tisti, ki se doslej še niso. Družina je imela en članski sestanek z dobro obiskanim predavanjem in eno skupno sejo upravnega in nadzornega odbora. Na tej seji smo rn/.-pravljali o nadaljnjem obstoju čebelarskega društva v Celju, o planu razvoja čebelarstva na našem področju, o nabavi Agromelovih čebel, o opruševunju ribezu in o drugih problemih. Želimo si nove stiskalnice za satnice -— le naša blagajna je preskromna. Ker še nismo našli bogatega dobrotnika, ki bi podori te želje, je ostalo za to leto le pri sklepu.
Točili smo enkrat in še to malo. Čebele so dobro prezimile, pozneje pa ie nestalno vreme uničilo čebeljo pašo. Mulo boljši uspeh so imeli čebelurji v predelu od Lesiencgu proti Zagorju, kjer je nekaj dni medila smreka. Jeseni smo krmili s čistim sladkorjem. Želeti bi bilo. da bi se tudi pri nas uredilo vprušnnie cenejšega sladkorja za krmljenje čebel, kot je to že urejeno v drugih državah, kjer je čebelarstvo bolj priznano in upoštevano kot važna kmetijska panoga. Tudi neurejeno tržišče z medom in slabe odkupne cene ovirajo razvoj čebelarstva.
Člani imajo to leto 521 in nečlani 71 družin, tt čebelarjev je postavilo 85 družin v ribezove nasade za opraševati je.
Izkušnje .so pokazale, da bo treba \ prihodnje to akcijo še \ večjem obsegu organizirati. S kmetijsko zadrugo smo v dobrih odnosih. Nabavila je našim čebelarjem 70 družin od likvidiranega podjetja Agromel, in sicer na kredit za pet let.
Čebelarsko društvo Celje je tudi letos organiziralo dva izleta. Drugega se je udeležilo pet naših članov. Z izletom smo bili zelo zadovoljni, zato se organizatorjem najtopleje zahvalimo.
Po blagajniškem poročilu tov. Jožeta Čebularja se je oglasil k razpravi predsednik čebelarskega društva Celje tovariš Šlander. Med drugim je posebno priporočal bolezenskim izvedencem, naj budno pazijo na zdravstveno stanje čebel. Stanko Perc je nato poročal, da je nadzorni odbor vse leto spremljal delo upravnega odbora. Vsi so svoje naloge vestno opravili —• posebno priznanje zaslužita predsednik in tajnik za svoje požrtvovalno delo. Nato je predlagal odboru razrešnieo. Članstvo je izkazalo svoje zaupanje staremu odboru in ga soglasno ponovno potrdilo s tov. Kramarjem na čelu. Sprejet je bil tudi delovni načrt za prihodnje leto.
Tov. Šlander je nato z veseljem in zadovoljstvom pozdravil občni zbor, ki se ga je udeležilo tako lepo število čebe-
larjev z agilnim in prizadevnim vodstvom. Iz svojega znanja in prakse nam je dal nekaj koristnih napotkov za uspešno delo v organizaciji in pobudo za vedno boljše čebelarjenje.
Ob zakuski so se razvili prijetni pomenki. Polni dobrega razpoloženja in veselili upov na bolj medeno leto smo se vračali na svoje domove.
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE SOLČAVA
Čebelarji čebelarske družine Solčava so imeli v nedeljo, dne 17. oktobra 1965 občni zbor, ki so ga vzorno pripravili v prelepem kotičku PD »Rinka« v Solčavi. Udeležil se ga je tildi naš priljubljeni delegat Jožko Šlander iz Celja. Razpravljali smo o delu v preteklem letu in med drugim ugotovili, da je na področju čebelarske družine še precej čebelarjev, ki niso včlanjeni v čebelarsko družino. Sporazumeli smo se, da bo potrebno te čebelarje pritegniti, da se bodo udeleževali strokovnih predavanj. Pa tudi mi jim bomo vsestransko pomagali, da sc bodo zavedali, da jim čebelarska družina le nekaj pomeni.
Pogovorili smo se o nadaljnjem delu, članarini, o strokovnih predavanjih ter sklenili, da bi v prihodnjem letu 1966
Z občnega zbora čebelarske družine v Solčavi
organizirali več predavanj. Doslej je bila čebelarska družina nedelavna, predvsem v povojnih letih, ker ni bilo človeka, ki bi se resno ukvarjal z organizacijo in pritegnil člane in nečlane v čebelarsko družino. Šele zdaj je družina nekoliko zaživela.
Med nadaljevanjem občnega zboru je imel tov. Jožko Šlander strokovno predavanje o čebeljih družinah, o organizaciji dela in o čebeljih boleznih. Nadalje je izrazil zadovoljstvo, da se čebelarji tako zanimajo za strokovni napredek, čeprav žive nekateri v goratih predelili in imajo več ur hoje do Solčave. Kljub temu so izjavili člani, da bodo redno prihaiuli na strokovna predavanja, ker vedo, da jim koristijo.
Zdraviti bomo morali čebelje družine ob jugoslovansko-avstrijski meji v globini 10 km.
Po končanem občnem zboru so člani še pokramtiali \ veselem razpoloženju in se poveselili ob dobri kapljici.
Dopis pošiljamo tako pozno, ker smo morali čakati na fotografiio.
Viktor Gregl
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V DOL. TOPLICAH
Čebelarska družina v Dol. Toplicah, ki obsega področje Dol. Toplic, Straže in Vuvte vasi je imela v nedeljo H. aprilu svoj redni letni občni zbor \ Dol. Toplicah. Udeležba je bila zadovoljiva. Kot zastopnik čebelarskega društvu Novo mesto se je udeležil občnegu zboru tov. Lešnjak. V območju čebelurske družine Dol. Toplice je 53 čebelarjev, od teh je •M) organizirunih.
Družina je bilu v preteklih letih nedelavna, muja 1%? pa smo začeli spet delati. V preteklem letu smo imeli tri odborove seje. Na njih smo obravnavali vužne probleme zu splošen nupredek čebelarstvu. Sladkorja za zimsko krmljenje so prejeli čebelurji premalo. Zato so morali skrčiti število čebelnih družin. Med drugim je odbor priporočil vsem čebelarjem redno čitunje Slovenskega čebelarja. ki prinaša stalno zanimive in poučne članke za naše čebelarje.
e čas čebelarskih izletov. Ponekod so postali že tradicionalni. Čebelarska družina v Pekrah pri Mariboru je napruvilu luni izlet na llrvutsko
Prišel
Aprila 1») po dogovoru z Zvezo v Dol. Toplicah poučno čebelarsko predavanje, ki naj bi se pa udeležili vsi člani in šolska mladina. Zelo koristno bi bilo. če bi po osemletkah ustanovili tudi čebelarske krožke.
Družina Ivo v prihodnje večkrat prirejala čebelarske sestanke pri posameznih čebelarjih. Tu se bomo pogovarjali o načinih čebela r jen ja.
V območju čebelarske družine so obsežna hojeva pasišča, kamor vozijo čebelarji iz raznih krajev svoje čebele na pašo. Ker pa so bile pri postavljanju panjev razne nerodnosti, je izbral odbor posamezne kraje, primerne za pasišča, ter določil, koliko panjev je moč postaviti na vsako. Tisti čebelarji, ki bi hoteli pripeljati svoje čebele na pašo v topliški okoliš. bodo morali javiti to čebelarski družini v Dol. Toplicah. Ta jim bo odkazala kraj in določila, koliko panjev lahko postavijo na vsako pasišče.
Drago Gregorc
NEKAJ O KRŠKIH ČEBELARJIH IN ČEBELAH
V nedeljo dne 3. aprila 1966 smo imeli v Krškem občni zbor. O delu v preteklem letu so poročali predsednik čebelarskega društva Krško tov. Grozina, tajnik tov. Prijatel j, predsednik nadzornega odbora tov. Ridl ter blagajnik tov. Bukovec. S svojim obiskom nas je počastil tudi tov. Martelanc iz Ljubljane, ki nam je v svojem predavanju marsikaj lepega povedal. Na sestanku je bil tudi tov. Mikulič iz Krškega. Tudi on je spregovoril o čebelarstvu pri nas. Mnogo smo govorili in razpravljali o ceni in prodaji medu. Na dnevnem redu je bilo tudi škropljenje in opraševanje sadnega drevja. Od vseh strani smo slišali veliko zanimivih predlogov in koristnih nasvetov. Ti pa ne bi smeli ostati samo na papirju, ampak bi se morali tudi praktično izvajati. Vsak čebelar bi moral po svojih močeh nekaj prispevati in pomagati za splošni napredek in procvit čebelarstva. ne pa samo čakati, kaj bosta napravila predsednik in tajnik ali pa odbor društva. O škropljenju in opraševali ju sadnega drevja se je razvila živahna debata. Znano je. da sadjarji pri nas škropijo s strupenimi pripravki, ki zastrupljajo naše čebele. Ta škropiva pa
učinkujejo še tudi nekaj dni po škropljenju. Dobro vemo. da škropijo ponekod celo ob cvetenju sadnega drevja in da
o	tem okoliški čebelarji niso niti obveščeni. Seveda so posledice za tamkajšnja čebelarstva lahko usodne. Upamo, da se pri nas kaj takšnega ne bo več dogajalo.
Na našem zboru je bil namreč tudi zastopnik Agrokombinata tov. Rajterič. ki nam je v tej zadevi obljubil vsestransko pomoč. Če ne bo sodelovanja med čebelarji in sadjarji, je za nas boljše, da se s čebelami preselimo čim dalje od sadnih plantaž.
Da pa niso vsi sadjarji za sodelovanje s čebelarji, naj navedeni samo en primer. o katerem nam je poročal tov. Rajterič. V okolici Vinkovccv je plantažni nasad okrog 600 hektarov. Tamkajšnji strokovnjaki in inženirji so baje v jeseni razkazovali lepa jabolka, ki so jih pridelali. obenem pa zatrjevali, da ob času cvetenja ni bilo nobenih čebel v teli nasadili.. Baje so se jablane same oprašile ali pa jih je oplodil veter.* Tukaj pač ni kaj komentirati. Kdor le malo pozna naravo. ve. kakšen je cvet jablane in kako se lahko opraši. Zamislite si takšen ogromen nasad jablan v cvetju. Od tam se je širil opojni vonj. ki je privabljal čebele. Te so bile oddaljene lahko tudi več kilometrov od tega kraja, kajti Slavonija je ravnina. Ne ve pa nihče povedati, koliko čebel je tamkaj padlo zaradi strupenega škropiva.
Ol) zaključku tega občnega zbora jo tov. Martelanc podelil čebelarsko odlikovanje red Antona Janše II. stopnje našemu vzornemu čebelarju tov. Dularju. K temu odlikovanju smo mu vsi čestitali.
Franjo Vrčko.
Stara vas. Krško
KNJIŽICO O MEDIJ
z naslovom »Med naša vsakdanja hrana in zdravilo lahko naroče posamezniki čebelarske družine ali društva pri Medexu ali pa pri Zvezi. Cena je 300 Sdin. Brez te poučne knjižice ne bi smel biti noben slovenski čebelar in potrošnik medu. Čebelarji naj svojim stalnim odjemalcem medu podarijo tako knjižico. S tem bodo napravili najboljšo reklamo za, večjo potrošnjo medu.
* Op. ur.: Alul vam vera, brado! Strokovnjaki pa taki!
STANKO ORAŽEM
I V 78. letu starosti nus jf za vedno zapustil naš nujstureši člau Stanko
I	Oružem iz Kočevja. Hodil se je 21. junija 1887. letu v Ribnici. C'elu'lariti je začel s 15 leti. vendar so ga pozneje potu popeljala v svet. Študiral je v Cruzu in na Dunaju tehnično šolo. Letu 1014 je morul v prvo svetovno vojno. Prišel je v rusko ujetništvo, poleni pa se ie boril kot prostovoljec na Koroškem. Po končani vojni je služboval nekaj let v Ljubljani, od leta 1924 pa je bil obrutovodju elektrurne v Kočevju. Ves čas službovanja pa je čebeluril v AZ-panjili. Bil je med prvimi, ki so si jih nabavili.
J. G.
EMANUEL VIDMAR
Nenadoma nas je zapustil dne 24. februarja leta 1966, zadet od srčne kapi, Vidmar Emanuel, rojen 1. 1909 v Srednjem Lipovcu. K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 27. februarja na po-kopališče Sela pri Ajdovcu, ki ni daleč od njegovega vzornega čebelnjaka s 55 naseljenimi AZ-panji. — Maja 1965 smo imeli člani čebelarske družine Dvor sestunek pri njegovem čebel-njuku nad vinogradom. Z veseljem nam je pokazal, kako praktično čebelari. Veliko smo se naučili pri njem. Gostoljubno nas je postregel s prigrizkom in z dobro domačo kapljico. Z veselim razpoloženjem smo se razšli in si želeli še več takih srečanj. Nismo pa slutili, da je bil to njegov zadnji sestanek. Ni bil samo dober čebelar, ampak tudi izreden talent. Lepo se je poslovil od njega pri odprtem grobu član sindikata njegovega delovnega kolektiva. Čebelarji smo se poslovili z lepim vencem. V slovo mu je govoril tajnik čebelarske družine Dvor tovariš M. Repar.
JANEZ TRCEJ
Dne 51. januarja 1966 je umrl Janez Trčej, član čebelarske družino Bohinjska Bela. Pokopali smo ga 2. februarja v Gorjah, ker je želel bili pokopun v svojem rojstnem kraj n. Rodil se je 24. marca 1914 v Krnici pri Gorjah. Ko je bil star 15 let, se je prišel učit zu krojača k Jakobu Mandelcu, čebelarju v Bohinjski Beli. Kmalu je vzljubil čebele in začel čebelarili. V čebelarski organizaciji je bil od leta 1955. Težko ga bomo pogrešali. Kuko so ga ljudje cenili, se je pokazalo na pogrebu. Pokojnega Janezu bomo ohranili v I raj nem spominu.
ALBERT KOVAČIČ
V	mrzlem januarskem dnevu smo zvedeli tukajšnji čebelarji za nenadno smrt našega članu Albertu Kovučiču. Za nas vse je bila ta vest nepričakovana, saj je bil vedno korenjak. Pohiteli smo na njegov dom v sosedno republiko Jlrvatsko, kjer je Albert živel, da se poklonimo njegovemu spominu.
Rodil se je 10. juniju 1894 v Mnlem Taboru, kjer je tudi živel. V mladih letih se je izučil trgovske stroke. Nato je delal v trgovini vse do leta 1950. ko je morul prevzeti od očeta kmetijo. Takoj si je kupil čebele in se včlanil v čebelarsko organizacijo, katere center je bil v Zagrebu. Po končani vojni se je včlanil v tukajšnjo družino in naročil Slovenskega čebelarja. Bil je eden izmed najboljših članov tako po strokovni plati kakor tudi po zunimunju zu svojo organizacijo. Obiskoval je redno vse sestanke, predavanja, posebno pa še izlete, ki jih organiziramo vsako leto. Zaradi vseh teh odlik je bil tudi večkrat izvoljen v odbor.
Naši člani se ga bodo vedno spominjali. Med nami je nastala praznina, ki jo bomo čebelarji v Rogaški Slatini le težko izpolnili.
Kako je bil Albert priljubljen pri čebelarjih, smo videli na njegovi zadnji poti. Na njej so ga spremljali številni prijatelji z obeli strani Sotle.
POROČILO ZA APRIL
V	aprilu sc je toplota zraka nekajkrat močno spremenila, tako da je bilo vreme v drugi dekadi nenavadno toplo. V nekaterih krajih je bila temperatura zraka celo nad 20*0. Najtoplejši dnevi so bili okoli 14. aprila. Pozneje je toplota nekoliko padla.
Mnogi čebelarji se pritožujejo, da je razvoj zastal, ker so matice docela nehale zalegati. Družine vedno bolj slabe.
Breg-Tržič: Veterinarski zavod v Ljubljani je ugotovil, da so tukajšnje čebele obolele za hudo nosemo.
Dražgoše: 24. aprila je začela cveteli borovnica. Čebele so začele zalegati šele v začetku aprila in sc do konca meseca niso lako razvile kakor v februarju.
Zerov nica-Postojna: Družine so dobro razvite in sem jili 27. (.ni. že prestavil. Zadnji teden v mesecu je začelo cveteti sadno drevje; hudi vetrovi pa so ovirali bero na njem.
II	o g a t c c :	14.	aprila	je	začela cvctcti divja češnja, 26. pa sadno
drevje.
S	e 1 ni c a ob Dravi: v prvi dekadi zelo toplo in vetrovno. 10. aprila je začelo cveteti sadno drevje. 15. aprila smo nastavili medišča, 18. aprila sem dobil prvi roj.
	Donos ali poraba v			Skupno	Srednja	Dnevi			Sončni sij v urah
Kraj opazovalnice	1.	11.	III.	pridobil ali porabil <lkg	me- sečna toplina «C		c >	o S o	
	mesečni tretjini dkg					OS	■N <u -o	c " o (/>	
Breg—Tržič				_			_	+ 13,6	23	10	1	185
Dražgoše—Šk. Loka . .	— 20	— too	— 40	— 160	+ 7.4	21	14	3	128
Zerovnica—Postojna . .	— 45	— 160	— 130	- 335	+ 6,3	28	10	—	166
Rogatec		+ 20	+ 160	+ 170	+ 350	+ 12,0	29	12	—	140
Lovrenc na Pohorju . .	— too	— 80	— 40	— 220	+ 11,5	27	10			184
Selnica ob Dravi . . .	—	— 40	— 45	— 85	+ 6,3	22	8	—	161
I.ovrenc na Drav. polju	—	—	—	—	—	—	—	—		
Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—Videm	-+ 300	+ 740	+330	+ 1370	+ 5,2	26	10	—	86
ob Ščavnici		—	—	—	—	—	—	—	—	—
Prosenjakovci—M. Sobola	—	10	— 10	- 20	+ 11.7	28	8	—	60
M. Polana—Lendava . .	—	—	—	—		—	—	—	—
Svibnik—Črnomelj . .	+ 50	+ 175	— 75	+ 300	+ 12,1	26	8	—	164
Iška vas		— 30	— 50	— 70	— 150	+ 12,0	OO	7	—	168
Škofije pri Kopru . . .	—	—	—	—		—	—	—	—
Pušča—Bistra—Zagreb .	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Povpreček		—	—	—	+ 99					
OBVESTILO
IZ UPRAVE
Čebelarska družina Dolenjske Toplice obvešča vse prevaževalce čebel na ho-jevo pasišče v področje Podturna in njegovo okolico, da to predhodno prijavijo čebelarski družini Dol. Toplice oziroma gospodarju družine tov. Jožetu Šmalcu, Podturn 52-a, zaradi razporeda čebeljih družin po pašnem katastru. Pre-važevalci morajo ob prijavi predložiti potrdilo o zdravju čebel.
Čeb. družina Dolenjske Toplice
ZVEZA IMA V ZALOGI
vezane in nevezane stare letnike Slovenskega čebelarja po znižani ceni. Nadalje:
Sodobno čebelarstvo I. del —
Knjiga o čebelah.................25	ND
Sodobno čebelarstvo 11. del Knjiga o čebelarjenju ... 40	ND
Skripta »Obolenja čebel in čebelje zalege«.......................3	ND
Serije 10 razglednic v originalnem ovitku i>o......................5	ND
Načrte stalnih in zloži j i vi li čebelnjakov ......................... 1	ND
Posneto mleko v prahu, jajčni prah, streptomicin, nosemak tablete in folbeks lističe po dnevni ceni.
TISKOVNI SKLAD
Marsikateri čebelar iz naših vrst smatra za svojo dolžnost, da pomaga našemu listu. Tako so darovali tiskovnemu skladu člani družine Žerjav na Koroškem stdin 5.400, Maribor Center namesto venca na grob pok. Slavka Vidmarja 5.000 stdin, neimenovani iz Domžal 1.000 stdin, Ivan Lobnik iz Maribora 1.340 stdin, Peter Močnik iz Maribora 8.800 stdin. Milan Perc iz Prevoj 1.510 stdin, Pavel Pivk iz Zirov 500 stdin, Jožo Stare iz Bohinja 2.000 stdin, Jožko Šlander iz Celja 2.000 stdin, Jože Škapin iz Ljubljane 2.000 stdin, Ivan Tomc iz Ljubljane 570 stdin in Danilo Verdelj iz Jarenine 500 stdin. Vsem darovalcem naša najiskrenejša hvala!
PRODAM
57 AZ-panjev desetsatarjev z zdravimi in močnimi družinami zaradi selitve. Zdravko Magdič, železničar, Generalski Stol, SR Hrvatska.
Denar za Zvezo in Slovenskega čebelarja nakazujte po poštni denarni nakaznici na naš naslov ali ga izročajte osebno zvezinemu blagajniku, Miklošičeva 30.
Prva in druga številka Slovenskega čebelarja sta tudi letos pošli. Naklada bi bila lahko zadostovala za vse letošnje naročnike, ko bi nam bili tisti naročniki, ki so list odpovedali šele po prvem januarju, prejete prve številke vrnili. Zal jih niso. Naših prošenj niso upoštevali, zato ni več prvih in drugih številk. Družine in društva naprošamo, da posredujejo pri bivših naročnikih, da nam prve številke vrnejo. Novi člani bodo prejeli letošnjo prvo in drugo številko, brž ko jih bomo dobili vrnjene.
Direktne naročnike prosimo, naj se včlanijo pri naših družinah ali pa poravnajo čim prej članarino pri Zvezi.
ČEBELARJI
Za prevoz čebel lahko dobite naš pol-tovorni avto za 32 AZ-panjev. Naročila poši 1 j a j te na naslov Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Rožna dolina X1X/2, telefon 22-994.
MATICE 1966
čislih kranjic lahko dobite na naši ple-menilni postaji od 15. junija 1966 dalje. Vodji plcmenilne postaje Jože Sušnik, Brod 2, pošta Boh. Bistrica, in ing. Uroš Vidmar, Boh. Bistrica 89.
PRODAM
10 praznih AZ-panjev na 9 satov. Jože Detel«, Škofja Loka.
PRODAM
zaradi smrti 12 naseljenih AZ-panjev. Frančiška Lipič, Vnanje gorice šlev. 78, pošta Brezovica pri Ljubljani.
PRODAM
nakladne panje z zdravimi čebeljimi družinami. Jože Žitnik, Ljubljana, Se-inova ulica 4-a.
KUPIMO
tehtnico za pod panj, novo ali rabljeno.
Sporočite čimprej Čebelarski družini v Slovenskih Konjicah.