Leto LXXII., št. 97 a
LJubljana, petek 28. aprila 19)9
Cena Din t.-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemšl nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za  inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPWfcVN1STVO LJUBLJANA, Knafijeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 g NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65. podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica v Ljubljani  št. 10.351.
London v pričakovanju Hitlerjevega odgovora Rooseveltn:
Hitlerjev nda" ali ,,ne"?
Stališče, ki ga bo zavzel Hitler, ne more več spremeniti politike združenih demokracij, ki so z Rooseveltovo poslanico nudile Nemčiji priliko za mirno poravnavo — će to odkloni, bo Nemčija odgovorna za
Rojstni dan lff. Vts. kneza namestnika Pavla
LONDON, 28. apr. br. Današnji listi posvečajo daljše članke govoru nemškega kancelarja Hitlerja, ki ga bo imel danes opoldne ob 12. pred nemškim državnim zborom. Dočim skušajo z nemške strani dati Hitlerjevim izjavam čim večji poudarek in je zaradi tega ustavljeno v vsej državi vse delo, gledajo v angleških političnih krogih na ta govor kot na docela notranjo zadevo Nemčije, ki ne more vplivati na politiko zapadnih velesil. Zapadne velesile so že jasno obeležile svoje stališče in prezident Zedinjenih držav Roosevelt je s svojo poslanico Hitlerju in Mussoliniju dal izraza skupnemu stališču svetovne demokracije. Zastavil je voditeljema obeh totalitarnih velesil konkretna vprašanja, na katera morata odgovoriti le z »da« ali »ne«.
V ostalem pa naglašajo londonski listi, da se prezident Roosevelt ne bo zadovoljil z izjavami, ki jih bo morda v tem pogledu podal danes Hitler pred državnim zborom, marveč zahteva pismen odgovor po diplomatski poti, kakor je bila Hitlerju tudi Rooseveltova poslanica dostavljena pismeno. Dokler tega ne stori, vlada Zedinjenih držav službeno ne more zavzeti nikakega stališča k • morebitnim Hitlerjevim izjavam, ki bi se nanašale na Rooseveltovo poslanico.
Da Hitlerjevemu govoru ne pripisujejo  nikakega  posebnega  pomena, do-
kazuje tudi dejstvo. da angleški in francoski poslanik, ki sta se pred dnevi vrnila v eBrlin, sploh ne bosta prisostvovala seji nemškega državnega zbora, marveč bosta poslala na sejo podrejene  uradnike  poslaništva. Prav
Odgovor Turčije Nemčiji:
„Nas ne more
Carigrad. 28. aprila e. Vprašanje, ki ga je poslal nem-štki kancelar Hitler raznim dr/a-
tako bo tudi poslaništvo Zedinjenih dr- i Vdm ^_ede. Koosevetove poslaniee o tem.
žav zastopano samo po nižjem uradniku.
V primeru, da bo Hitler v svojem govoru najavil, da sprejme nekatere pobude prezidenta Roosevelta, bo, kakor zatrjujejo v londonskih dobro obveščenih krogih, Roosevelt v sporazumu z Anglijo in Francijo stavil Nemčiji in Italiji podrobnejše in konkretnejše predloge za zagotovitev daljšega miru v Evropi, pri čemer je mišljena predvsem ureditev raznih gospodarskih problemov v zvezi z novo porazdelitvijo sirovin ter vprašanje splošne in enake razorožitve.
V ostalem naglašajo londonski, enako kakor tudi pariški listi, da je vseeno, kako stališče bo danes zavzel nemški kancelar. Z uvedbo splošne vojaške obveznosti in z ukrepi, ki so bili izdani zadnje tedne, so zapadne velesile pripravljene na vse in bodo branile svoje koristi in mir v Evropi do skrajnosti. Nemčiji je bila nudena poslednja prilika, da sprejme dobrohotne in miroljubne predloge. Če jih odkloni, bo sama nosila odgovornost za posledice.
Zakon o splošni vojaški dolžnosti v Angliji sprejet v obeh zbornicah
Z današnjim dnem stopi v veljavo in se bo pričel v ponedeljek izvajati
LONDON, 28. apr. g. Spodnja zbornica je sinoči pozno v noč razpravljala o predlogu zakona glede uvedbe splošne vojaške obveznosti. V debato je ponovno posegel ministrski predsednik Chamberlain ter zavrnil ugovore opozicije, ki se je ogrevala za ohranitev dosedanjega prostovoljskega sistema. Poudaril je ponovno, da Anglija nima napadalnih namenov, da pa je dolžna sa ma sebi in svojim zaveznikom, da si zagotovi tako obrambo, da bo v vsakem primeru dorasla svoji nalogi. Res je. da predstavlja uvedba splošne vojaške obveznosti v mirni dobi izreden ukrep, toda danes že ni več mogoče govoriti, da živimo v dobi miru. ker so vsak dan možna presnečenja. Ce bi Anglija uva-
jala vojaško obveznost šele po izbruhu vojne, bi bilo morda že prepozno.
Proti polnoči je bilo zaključno glasovanje in je bil zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti sprejet s 376 proti 145 glasovom. Zbornica je izid glasovanja sprejela z dolgotrajnim ploskanjem. Več poslancev opozicije se je glasovanja zdržalo.
Gornja zbornica je zakon sprejela že včeraj. Po govoru zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je utemeljil predlog zakona, je zbornica brez debate soglasno in z aklamacijo odobrila zakonski predlog, ki stopi z današnjim dnem v veljavo in se bo pričel že v ponedeljek izvajati.
Nenaden povratek Mussolinija v Rim
Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji je napravila v Italiji silen vtis — Jutri izredna seja ministrskega sveta
RIM, 28. aprila, r. Uvedba splošne vojaške obveznosti v Angliji je napravila v vsej Italiji silen vtis. V tem vidijo najbolj jasen dokaz, da se je Chamberlain odločil za temeljito spremembo svoje dosedanje politike stalnega popuščanja, posredovanja in pomirjevanja, ki jo je vodil po slovitem sestanku v Monakovu. Spričo tega sodijo, da bo-morala tudi Italija voditi odslej skrajno previdno politiko, kar je namignil že MussoHni sam v svojim zadnjem govoru ▼ Rimu. ko je izrecno naglašal, da želi
Italija mir in da se hoče izogniti vojnim zapleti jajem, ne da bi se pri tem odrekla svoji mednarodni poziciji. Največjo pozornost je zbudilo dejstvo, da je Mussolini takoj, ko se je izvedelo, da bo Anglija uvedla splošno vojaško dolžnost, prekinil svoj odmor ter je danes predčasno odpotoval s svojega posestva v Rim. Za soboto je sklicana izredna seja ministrskega sveta, ki bo posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaja.
Kaj bodo dosegli v Berlinu Madžari ?
Glavni predmet razgovorov madžarskih in nemških državnikov bodo odnošaji z Jugoslavijo in Romunijo
BUDIMPEŠTA, 28. apr. e. V zvezi z današnjim odhodom madžarskih državnikov v Berlin sta imela ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Csa-kj več važnih političnih in gospodarskih razgovorov. Grof Csaky je sprejel tudi več poslanikov, akreditiranih v madžarski prestolnici. Državnika odpotujeta danes ob 17.20 in prispeta v Berlin jutri, v soboto ob 14.30. V Budimpešti bosta najprej počakala na Hitlerjev govor, nato pa se odpeljeta. Za časa svojega štiridnevnega bivanja v Berlinu bosta imela sestanek z zunanjim ministrom Ribbentropom in s kancelarjem Hitlerjem, ki jima na čast v soboto velik sprejem. V pone-1. maja priredi madžarsko posla-
ništvo obed. ki mu bo prisostvoval tudi Hitler. Potrjujejo, da se bodo razgovori v Berlinu nanašali v prvi vrsti na madžar-sko-jugoslovenske  in madžarsko-rumun-ske odnošaje. Izražajo upanje, da bo po razgovorih dr. Cincar-Markovića ta obisk madžarskih državnikov dokončno stabiliziral položaj teh držav. Smatrajo, da bo po tem obisku madžarskih državnikov pri- > šlo do neposrednih  razgovorov  z obema S njenima sosedama, Jugoslavijo in Rumu-nijo.
[nserirajte v „SL Narodu44! ■
ali se čutijo ogrožene, je dobila tudi tur-ika vlada, ki je kratko odgovorila:
Turčija se ne smatra ogrožene od nobene nevarnosti. Turčija je v takem položaju, da zanjo ne obstoja nobena nevarnost.
Ta laikonični odgovor, ki je zelo jasen in v katerem podčrtava, da se nahaja v polu^ ju. ki izključuje vsako nevarnost, je zbudil  precejšnjo poz-ornost. Turška vlada
ogrožati!44
je odgovor poklala Berlinu in vsem državam Balkanske /veze.
V nedeljo bo odgovoril Roosevelt
VVASHINGTON, 28. aprila, e. V nedeljo, 30. aprila, bo predsednik Roosevelt otvoril svetovno razstavo v New Yorku. Ob tej priliki bo imel tudi daljši govor in sodijo, da bo že takrat odgovoril Hitlerju.
Zagrebški sporazum
V pričakovanju odločitve v Beogradu Kakšen bo nadaljnji postopek
ZAGREB, 28. aprila, r. O včerajšnjih zaključnih razgovorih med dr. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvet-kovičem je bil objavljen naslednji komunike:
»Končni razgovor med g. Đragišo Cvetkovićem, predsednikom kr. vlade, in g. dr. Vladimirom Mačkom, predsednikom HSS in KDK, o vprašanju rešitve hrvatskega vprašanja so bili danes v Zagrebu zaključeni. Definitivna odločitev bo donesena v najkrajšem času.«
ZAGREB, 28. aprila, r. Vest, da je bil včeraj v Zagrebu sporazum že podpisan, se je izkazala za preuranjeno. Kakor izhaja iz komunikeja in kar potrjujejo tudi zagrebški listi, zlasti glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, je prišlo do sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovićem o
je. da bo tozadevna odločitev storjena v najkrajšem času. morda že danes ali jutri.
Kar se tiče nadaljnega postopka, izhaja iz navedb današnjega »Hrvatskega dnevnika«, da bo vsebina sporazuma predložena vsem strankam in grupam, ki so se izrekle za politiko narodnega sporazuma. Na podlagi njihovih izjav bo nato formirana nova kombinacija. V taki novi politični kombinaciji naj bi se potem določbe sporazuma praktično izvedle. Seveda spada sem tudi uvedba svobodnejšega režima in zlasti de-montaža vsake partizanske politike, kjerkoli bi se ona skušala še uveljavljati.
Zagrebška javnost je tudi danes optimistično razpoložena in z nestrpnostjo pričakuje odločitve. V krogih vodstva KDK ni dobiti nobenih izjav, kar se deloma pripisuje razumljivi dolžno-glavnem delu hrvatskega vprašanja. Ta I sti, ki izvira iz dejstva, da so bili vsi
sporazum pa more postati definitiven šele z odobritvijo, ki se izvrši v Beogradu. V tukajšnjih krogih se pričaku-
razgovon strogo zaupni in da pred končno odločitvijo ni mogoče navajati nobenih podrobnosti.
Predlogi Rusije
Pariz 28. aprila e. Na pariškem aerodromu Le Buurget je včeraj pristalo letalo, s katerim je priletel sovjetski londonski veleposlanik Majski. Predno je nadaljeval svoje potovanje v Anglijo, je imel Majski sestanek s svojim pariškim kolegom poslanikom Surieem. Po poročilih pariškega tiska prinaša Majski konkretne piedloije Rusije angleški vladi glede pomoči /a Poljsko in Rumunijo, kakor sploh dede načina vojaškega sodelovanja v primeru vojne.
Poglobitev poljsko-Srancoske zveze
Vurša\a. 28. aprila e. Frunei*ski minister /a javna dela Monzie se vrača po tridnevnem bivanju v Varšavi iz Poljske. Prišel je v Varšavo, da prisostvuje otvoritvi nove železniške pro-ge Slczija—Baltik, hkrati pa je imel s poljskimi državniki važne razgovore. Pričakujejo poživitev trgovinskih odnosa j c v med Poljsko in Francijo. Poleg tega se v varšavskih političnih krogih z zadovoljstvom ugotavlja, da je bivanje ministra de Monzieja v Varšavi da'o priliko za manifestacijo najprisrenejših franco^ko-polj-skih odno^ujev. V političnih in novinarskih krogih so vzbudili veliko pozornost in zanimanje razgovori de Monzieja z zunanjim ministrom Bečkom. Oba državnika sta se sestala dvakrat in sita se razgovarjala dve uri in pol. Ker sta razgovora potekla brez prie, ni znanega ničesar konkretnega. Vsekakor pa v političnih kregih smatrajo, da nista vodi'a razgovorov o kakih specialnih vprašanjih, temveč da so imel- splošni značaj.
Potemkin v Ankari
Carigrad. 28. aprila e. Pomočnik ruskega zunanjega ministra Potemkin je prispel z ekspresom v Carigrad. Na postaji so ga sprejeli predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Snoči je Potemkin nadaljeval svoje potovanje v Ankaro V političnih krc\*"h pripisujejo temu obisku velik pomen.
Nova vlada v ČSR
Predsednik vlade general
PRAGA. 29. aprila, e. V sporazumu s protektorjem rajha je predsednik Hacha včeraj sestavil novo vlado. Predsednik vlade in notranji minster je general Elias, finančni minister Kalfus, prosvetni Ka-pras. pravosodni Jaroslav Krejči, trgovine in industrije Vladimir Sadek, prometni Henrik Havelka, minister za javna dela Dominik Cipera. minister za kmetijstvo Ladislav Feierabend. minister za narodno zdravje in soc. politiko Ladislav*Klum-part.
Kako Pražani manifestiralo za samoodločbo
PRAGA, 28. aprila, br. Snoči so Pražani zasuli Wilsonov spomenik s cvetjem. Poki onitve so bile napovedane za 19. uro. A že mnego časa prej so ljudje odlagali pred spomenik šopke cvetja. Češka policija je po višjem nalogu spomenik zastra-žila. da bi preprečila nadaljnje donaša-nje cvetlic pred spomenik. Kljub temu je bilo položenih pred spomenik še ogromno število šopkov.
Gamelin postane francoski maršal
PARIZ, 28. aprila, e. V Parizu krožijo vesti, da bo šef generalnega štaba narodne obrambe general Gamelin imenovan za maršala. General Vuillemin in Georges sta sicer podrejena Gamelinu. vendar bosta prav tako postala maršala, dočim bo vice-admiral Darlan imenovan za admirala.
NemSko-italijanoka vojaška posvetovanja
RIM, 28. aprila, e. Vrhovnega komandanta nemške vojske generala v. Brauchit-scha, pričakujejo v Rimu, kamor bo, kakor pravijo, dospel v soboto in bo imel razgovore z italijanskimi vojnimi šefi. Nato bo v. Brauchitsch odpotoval v Libijo, kier se bo sestal z maršalom Balbom.
Sorzna poročila.
Curili, 28. aprila-. Beograd 10, Pariz 11.7925, London 20.48, New \Tork 445.25. Bruselj 75.35. Milan 23.425. Amsterdam 237.75, Berlin 178.62, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 3.25.
0 0
■
o o
■
o o o
■
o
■
o o
■
o o
■
o o o o
■
o o o
■
o o o o o
■
o
■
o o o
■
o
■
o o o
■
n
CDaC3BC3IC=>BCDaCZ>aCOBC3ICDHC=^l
poiitieni o6$ornit
Resna beseda v pravem času
V zvezi s pogajanji o rešitvi hrvatskega vprašanja je objavila mariborska »Di'fav-ska politika« pn.\* umesten članek, ki mu je dala naslov »JZt: pomirjen je v državi*. V tem članku izvaja med druoim: »Rešujemo hrvatsko \prašanje. To vprašanie moramo reše\\tti s pravfcaljubnost/o. kakor je povedano v vladni deklaraciji. Toda ob reševanju tega problema je necrbhodno. da se ta pravtcoljubnost namtša ne vse jugosJo-vensko prebivalstvo brez razlike na govorico, vero. pleme in stan, ker smo vsi državljani enakopravni. Hrvatsko vprašanje je nas vse prav skrbelo, vznemirjalo, l'/ne mir j a pa lahko tudi vsakega državljana, če nima občutka, da je resna volja, da se tudi politična in druga zakonodaja izenači za vse. Zakaj potrebno je za pomirjen je ne le rešitev hr\atskega vprašanja, ampak rešitev vseh vprašanj, ki kršijo politično in socialno enakopravnost državi jun<n\ ATf samo hrvatsko vprašanje, ki ga }e treba pravično rešiti. kakor je izjavila sedanj« vlada, marveč so v tem kompleksu tudi v*a druga vprašanja, ki na razne načine krivično orne ju je jo svoboščine. Rešitev vseh problemov je jedro... Tako rešite\\ ki hi obenem ugodno vplivala tudi na rešitev hrvatskega vprašanja, nam izrecno napoveduje deklaracija sedanje vlade. Upamo* da pot do rešitve te krize, ki jo povzroča taktika, ne bo več dolga ter da zašije pri nas z no\*o zakonodajo prm'a držm'ljartskm svoboda, pravi temelj pomir jenja. Prav v tem duhu govori tudi dr. Bičanlč v »Gospodarski slogi« (dr. Mačkoi'o glasilo), ko piše: -»I* prvi vrsti bomo odptuvili oni tip si'obode. ki pozna zatiranje šibkejšega po močnejšem. Ko pride naš čas. bo zavladala med nami pravična s\'oboda. Mi potrebujemo s\-obodo govora, tiska in zborovanja, ki omogoča kritiko in nadzorstvo vsakega javnega udejst\*ovanja v javnosti. Mi hočemo s\-obodo, mnogo, čim več svobode. Oblast mora sloneti na narodu, ki je izvor vse oblasti,« — Tem besedam poč ni tme-ba dostavi jati ničesar, ker rovedo mnoge, če že ne vse,«
Danes praznuje H% Vis. knez namestnik Pavle le v ožjem rodbinskem kroga svoj rojstni dan. V svoji znani skromnosti ne želi, da bi njegov rojstni dan proslavljali javno. \7endar ob tej priliki posvečajo ne le domači, temveč tudi številni inozemski listi rojstnemu dnevu kneza namestnika \eliko pozornost ter naglašajo, da je knez namestnik Pavle zelo pomemben činitelj kot zastopnik neodvisne Jugoslavije, ki se prav te dni razveseljivo konsolidira.
Knez   namestnik   Pavle  uživa med Slovenci veliko  spoštovanje, že zato, ker nam posveča veliko pozornost in preživlja proste dni med nami. Prebivalstvo gleda v njem prevzemnika velike odgovornosti ter dragocene dediščine, ki mu jo je izročil r etiki kralj Zedinitelj. Pripravlja pot našemu mlademu vladarju in z zaupanjem pričaku jemo, da bo izročil    vodstvo drža\e kralju, ko pride čas, z zavestjo, da lah ko gledamo vsi brez skrbi v bodočnost Zato mu ob tej priliki izražamo iskre ne čestitke k rojstnemu dne\u.
+
Hitlerjeva čestitka
BERLIN, 28. aprila, g. Kancelar Hitler je brzojavno čestital jugoslovenske-mu knezu namestniku Pavlu k njegovemu današnjemu rojstnemu dnevu.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, **tek 28. aprila
Stev. 97
Avtobusni podjetniki proti
šitsmarstvu
Občni zbor Združenja avtobusnih podjetij — Zahtevo po načrtnem omrežju avtobusnih prof
Maribor, 27. aprila Danes dopoldne je bil v mestni posvetovalnici redni letni občni zbor Združenja avtobusnih podjetij, ki ima svoj sedež v Ljubljani, in v katerem so včlanjena vsa avtobusna podjetja v dravski banovini. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je otvoril In vodil predsednik združenja g. Rus iz Ljubljane ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno pa mestnega župana dr. Juvana, podžupana Zebota, Putnikovega ravnatelja J. Loosa ter zastopnike sorodnih organizacij. Z občnega zbora so se odposlali pozdravi ministru za trgovino in industrijo, banu dravske banovine ter ljubljanskemu županu. Zatem je pozdravil zborovalce mestni župan mariborski g. dr. Juvan. ki je v svojem govoru izrazil veselje, da so si avtobusni podjetniki dravske banovine izbrali Maribor za mesto zborovanja. V svojih nadalj-nih izvajanjih je dr. Juvan poudarjal, da poznamo ravno v Mariboru najbolje vse težave avtobusnega prometa in da se opaža za razvoj avtobusnega prometa pri nas premalo razume\-anja s strani centralnih oblastev, ki radi visokega obdavčenja av-buann. prometa preprečuje razširjenje avtobusnih zvez, ki so predpogoj za dvig tujskega prometa.
Nato je poročal predsednik združenja g. Rus o vseh važnejših vprašanjih, ki tarejo avtobusne podjetnike. Največ tangira podjetnike obvezno zavarovanje, ki se je v pretekli poslovni dobi se precej ugodno rešilo. Združenju se je posrečilo doseči večje jamstvo ob manjših prispevkih. Zavarovanje obsega sedaj 3 razrede in je na ta način bilo mogoče likvidirati to važno zadevo, ki je svojčas dvignila toliko prahu. Tudi se je združenju s pomočjo zbornice za TOI in drugih faktorjev posrečilo, da se je odpravil 10% turistični prispevek, ki so ga morala plačevati avtobusna podjetja. Ker je bil pri ministrstvu za trgovino in obrt ustanovljen poseben posvetovalni odbor, upajo avtobusni podjetniki, da ne bo izšla sedaj nobena naredba, ki se tiče avtobusnega prometa, brez predhodnega pristanka predstavnikov avtobusnih podjetij. Po večletni borbi za odpravo vo-zarinske takse se je lani ta zadeva tako regulirala, da plačajo avtobusni podjetniki na tako zvanih konkurenčnih progah 20. na polkonkurenčnih 10 in na nekon-konkurenčnih progah po 5 par na km. V borbi glede odprave davka na poslovni promet so avtobusni podjetniki popolnoma uspeli in se je ta davek, ki je precej obremenjeval avtobusne podjetnike, docela odpravil. Nerešeno je edinole še šušmar-stvo pri prevažanju oseb na tovornih avtomobilih. Banska uprava je sicer izdala zadevno naredbo, ki se je pa vsi podjetniki ne držijo.
Nato je g. Rus poročal o delovanju zveze avtobusnih združenj, zlasti, o poteku plenarne seje. ki je bila te dni v Beogradu. Na omenjeni plenarni seji se je spre-
jela tudi resolucija. V smislu te resolucije zahtevajo avtobusni podjetniki, da se naj izdela načrtna mreža avtobusnih prog. s točno označbo, kje in kako naj to cestno omrežje razširijo itd. Dokler ae pa ta načrt ne izdela, naj ae ne izdajo nobene nove koncesije. Pri izdelavi načrtnega omrežja naj se pa tudi upoštevajo geografske in ekonomske prilike ter se naj manjša podjetja fuzionirajo z večjimi, ki naj dobijo potem gotove koncesije, oziroma olajšave s strani države. Ves kompleks vprašanj, ki se tiče razvoja avtobusnih podjetij ter prog, pa naj se obravnava individualno po banovinah. Avtobusne proge so v Sloveniji povsem drugače urejene, kakor na primer v Srbiji in ima pri nas že skoro vsako zdravilišče ali letovišče svojo avtobusno zvezo. Tudi zahtevajo avtobusni podjetniki, naj se vsa dovolila revidirajo, zlasti nova dovolila, ki so bila izdana po letu 1935.
V dravski banovini je 52 avtobusnih podjetnikov, ki razpolagajo s 136 avtobusi. Največji vozovni park in najbolj urejeno podjetje je avtobusno podjetje mestne občine mariborske. Dohodkov je imelo združenje lani 41.451.70 din, izdatkov pa din 31.544.50. d oči m znaša premoženje združenja 16.677.95 din. Izvajanjem g. Rusa, ki je podal vsa poročila, je sledila obširna debata, v katero so posegli skoro vsi zbo-rovalci. Obravnavale so se razne interne zadeve, razen tega vprašanje konkurenčne borbe, itd. Za mariborske prilike bi bilo omeniti izvajanja g. Lintngerja, ki je dejal, da je lani skoro izgubil koncesijo za progi Maribor—Ptuj ter pristavil, da se za koncesijo avtobusnega prometa na omenjeni progi poteguje mestna občina mariborska, kar pa je navzoči upravnik MP g. Stabej odločno zanikal. Tudi se je ventiliralo vprašanje, kdo ima sploh pravico do koncesij. Na to vprašanje je odgovoril predsednik g. Rus. ki je naglašal, da ima pri izdaji novih koncesij predvsem prednost tisti, ki nudi jamstvo najboljšega obratovanja, in to so predvsem samoupravna telesa. Naposled je občni zbor odobril resolucijo, v kateri zborovalci protestirajo proti objavljeni resoluciji zveze avtobusnih združenj, ki nikakor ne odgovarja poteku in sklepom plenarne seje, o čemer smo že poročali. Tudi zahtevajo avtobusni podjetniki dravske banovine, da prideta v posvetovalni odbor pri ministrstvu trgovine in obrti zastopnik Ijubljan-sek zbornice za TOI in zastopnik Združenja avtobusnih podjetij za dravsko banovino. Volitev uprave letos ni bilo.
Po končanem zborovanju je priredila mestna občina udeležencem zborovanja v spodnji kazinski dvorani skupen obed, nakar so si gostje ogledali mestni avtobusni promet, oziroma garaže in naprave v Pli-namiški ulici, o katerih so se vsi zelo laskavo izrazili. Nato so se gostje odpeljali po novi pohorski cesti k Pohorskemu domu.
Narodnega gledališča in študijske knjižnice
Za proslavo ZO letnice naj dobi gledališče tudi novo
zunanje lice
Maribor, 27. aprila Za dostojno proslavo 201etnice obstoja Narodnega gledališča se marsikaj pripravlja. Tudi na zunaj naj dobi gledališče novo lice. Kakšno, to je zaenkrat še skrivnost mestnega gradbenega urada in seveda tudi gledališke uprave. Toliko je že danes gotovo, da bo preko letošnjega poletja vendarle izvršen že svojčas sklenjeni nacrt nadzidave gledališke pisarne in kar je še s tem v zvezi. Z delom bedo pričeli takoj po zaključku gledališke sezone (najbrž še pred 15. junijem). Za preselitev pisarne itd. je preskrbljeno.
Pa tudi Študijska knjižnica že komaj čaka na končno izvršitev   kakor znano
svojčas tudi že odobrenega razširjenja, z uporabo kazinskih prostorov. Tu prav za prav ne gre za zunaj vidna prezidavanja. marveč za preureditev predvsem kazin-ske dvorane v prostore, ki naj v bodoče služijo namenom razširjene in moderno urejene javne knjižnice, na kateri ima poleg drugih zgodovinsko zaslugo tudi prerano umrli pisatelj dr. Ivan Lah in ki je pod zglednim vodstvom ravnatelja prof. Gl?serja pomemben kulturni zavod v Mariboru.
Preurecba študijske knjižnice pa se bo izvršila najbTŽ šele po vselitvi gledališke uprave v novo poslopje.
„Bela kuga44 v Mariboru
Sleparji na zatožni klopi — Pet mariborskih advokatov
nasedlo pretkanemu sleparju
Maribor. 28. aprila. Lani v začetku oktobra je dobila mariborska policija več anonimnih pisem, v smislu katerih se obdolžuje 34 letna po-strežnica Ana Plohi, stanujoča v Delavski ulici 6, da odpravlja že več let sem raznim ženskam proti nagradi telesni plod. Na podlagi teh pisem se je mariborska policija pričela zanimati za Ano Plohlovo in je dognala, da je Plohlova zares odpravila raznim ženskam proti nagradi telesni plod. Razne priče so to potrdile, vendar pa je Plohlova pri zaslišanju tajila vsako krivdo. Tudi je Plohlova osumljena, det je odpravila telesni plod neki 15 letni cBjakinji. Prizadeta dijakinja je pri zaslišanju na policiji tajila, da bi imela sploh kdaj opravka z moškimi. In vendar ie neka priča z vso sigurnostjo trdila, da ie Plohlova neki dijakinji odpravila telesni Diod.
Policija je v teku preiskave proti Ploh-lovi zbrala toliko dokazilnega materiala. dR je zadevo odstopila tukajšnjemu preiskovalnemu sodniku Državni tožilec je na podlagi zbranega dokazilnega materiala in izpovedb raznih prič sestavil obtožnico.
Epilog teh nečednih poslov je bil danes dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščem Razen Ane Plohlove je obtoženih Se 5 oseb, in sicer 4 ženske, ki so si dale proti nagradi odpraviti po Plohlovi telesni plod, ter neki moški, na čigar prigovarjanje si je pustila zaročenka odpraviti telesni plod Vsi obtoženci, razen Plohlo-re, so že v preiskavi priznali očitane jim grehe, le Plohova je dosledno tajila vsako krivdo, kar je značilno za vse ženske, ki se bavijo z odpravo telesnega plodu.
*
Znana je iznajdljivost goljufov, ki si na spreten način znajo pridobiti zaupanje in denar. Navadno iščejo goljufi svoje žrtve v ro"T>i ;~+eligc:*Lnih krogih. Da pa bi kakšen goljui ofrnažil hkrati kar pet od-
vetnikov, tega v Mariboru še ni bilo. Zgodilo pa^se je. Junak, ki se lahko ponaša, da je opeharil pet mariborskih odvetnikov je 44 letni splavar Ivan Satler iz Do-soš pri Mariboru. Satler je namreč dne 24. maja 1938 prišel k zastopniku vuko-varske tvrdke Steiner & sinovi g. Viktorju Diamantu ter se mu predstavil za spla-varja Engelberta Figerja ki ie za omenjeno tvrdko splavlial les po Dravi G Diamantu je Satler. false Figer. dejal, da se je v bližini Ptuja na splavu ponesrečil in je prosil za posojilo 150 din na račun mezde. G. Diamant mu ie verjel ter mu izročil zahtevano vsoto Satler. ki je uvi-del, da se da iz nesreče kovati denar, na je prišel na svojevrstno idejo: Podal se ie v pisarne raznih mariborskih odvetnikov, kjer je zatrjeval, da mu dolguje tvrdka Steiner & sinovi visoko odškodnino radi nesreče. Naročil je gg. odvetnikom, naj napišejo opominska pisma, obenem pa je prosil odvetnike za posojilo oziroma predujem, ki so mu ga seveda dali v dobri veri. da zgodba, ki jo je pripovedoval Satler. odgovarja resnici. Ti predujmi se gibljejo od 150 do 300 din. Kmalu se je seveda izkazalo, da so odvetniki nasedli goljufu, ki so ga tudi kmalu izsledili.
Radi omenjenih goljufij je sedel Ivan Satler danes dopoldne na zatožni klopi v razpravni dvorani številka 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Pri razpravi je Satler priznal svoje grehe. Izgovarjal se je, da je bil brezposeln in v hudi stiski.
*
Pred malim kazenskim senatom sta se morala danes dopoldne zagovarjati prebrisana zakonca 32 letni viničar Anton Skerlec ter njegova 35 letna žena Kristina iz Ivanjševcev Državni tožilec ju je namreč obtožil radi prevare in radi ponarejanja javnih listin. Anton Skerlec je prišel namreč 1. avgusta 1938 v prodajalno tvrdke »Tekstil Slavija« ter dejal poslovodji, da se piše Franc Vodopivec, da je
tkalec pri tvrdki Rosner in da stanuje v Studencih. Dejal je, da se misli poročiti in da bi imel rad blago* ki bi ga odplačeval v mesečnih obrokih po 100 din. Toda poslovodja je bil previden in Je možakarju odvrnil, naj pripelje tudi nevesto, ki jo je drugi dan tudi pripeljal. Predstavila se je kot Justa Bohi, tkalka, uslužbe-na v Rosnerjevi tekstilni tvornici. Oba sta si izbrala blago v vrednosti 1162 din. podpisala za dolžni co in z blagom odšla. Osem dni zatem sta spet prišla v prodajalno »Tekstil Slavlja« ter ponovno kupila blaga v vrednosti 786.50 din. Tokrat pa je poslovodja zahteval menico s podpisom dveh
porokov. Ženin in nevesta sta drug dan zares prinesla menico s podpisom dveh porokov, nakar sta dobila blago.
Ko pa je minilo več tednov in mesecev, plačila za blago pa ni bilo, Je tvrdka prijavila zadevo policiji, ki je mogla ugotoviti, da Je tvrdka nasedla spretnim sleparjem- Končno pa so orožniki možakarja izsledili Pri zaslišanju je skesano priznal svoj greh, prav tako »zaročenka«, o kateri se Je izkazalo, daj e identična z ženo Antona Skerleca, spretnega sleparja
Ob zaključku lista sodbe še niso bile izrečene.
Lepa sokolska prosvetna prireditev
Odrtka družina sokolske Sete pri Sv. Marjeti ob Pesnici
je nastopila v krčevinski Soli
Maribor, 27. aprvla V krčevinski šoli smo te dm prvič pozdravili v svoji sredi požrtvovalno, delavno odrsko družino naše žilave sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Prostor, kjer je bila predstava, je bil nabito poln, tako da je zmanjkalo prostora in so številni Mariborčani oziroma okoličani morali oditi.
Uvodoma je brate in sestre iz obmejne Šmarjete iskreno pozdravil starosta Sokola Maribor III prof. Lojze Struna, aaj je šmarješka četa organizirana pod okriljem matičnega društva Sokol III. Nato je pozdravil navzoče požrtvovalni prosvetar šmarješke sokolske čete učitelj Mirko Vauda, ki je igro zrežiral ter vodil in ki se je za oder in propagando prisrčno zahvalil Sokolu Maribor III ter krajevnemu odboru RK. za dovolitev prostorov pa šolskemu upravitelju g. Lavriči
Ljubki deklamaciji Sokoličice Mimike Črepinkove je sledila predstava, ki je navzoče prijetno presenetila. Igralci in igralke so kreirali svoje vloge tako, da so bili ob koncu vsakega dejanja deležni vsestranskega aplavza. S svojim prirodnim, simpatičnim igralskim ter pevskim nastopom pa je žela prodoren usipeh gdč Irena Vauda. ki je nastopila v vlogi Vide. Zdi se. da je gdč. Vauda vprav rojena za oder. Njen cisti, polno doneči sopran in ves njen odrski nastop ji omogoča uspeh, ki jo usposablja tudi za nastope na poklicnem gledališkem odru. Ga Švarčeva ji je poklonila ob koncu 4. dejanja lep šopek nageljnov. Stik med odrom in občinstvom je bil ves Čas zeJo intenziven. Želeti je, da bi šrnarječa-ni gostovali s to poučno in vzgojno narodno dramo tudi na drugih obmejnih odrih.
Mariborske in okoliške novice
Mariborsko gledališče
— Razstava likovnih umetnikov v veliki dvorani Sokolskega doma je podaljšana do vključno 30. aprila.
— Razne novice. 20 letnega hlapca Vinka Pokrivača iz Zgornje Velke je neki razburljiv tovariš tako poškodoval z gnojnimi vilami, da je Pokrivač dobil hude poškodbe na nogah in da so ga moraU prepeljati v bolnico. — Na 32 letnega delavca Ivana Dokla iz Kamnice se je pri nakladanju kamenja na tovorni avto S>o nesrečnem naključju usulo kamenje, tako da mu je zdrobilo desno nogo v gležnju. Doki se je zatekel v bolnico. — Kaznjenec Josip Gmajner je zašel po nesrečnem naključju z desnico v stiskalni stroj, ki mu jo je zelo poškodoval. Gmajner se zdravi v bolnici. 32 letnega posestniškega sina Martina Sterna so napadli na cesti pri Framu in ga tako obdelali po glavi in nogah, da se je moral zateči v bolnico. — Iz lesene barake v Ehrlichovi tvornici v Jezdarski ulici je izginila sesalka vredna 1300 din. Sedaj poizvedujejo za storilcem
— Grob pri grobu. Umrl je lastnik kavarne »Promenada« g. Rudolf Koritnik. star 65 let. — Preminila je gospa Berta Schmid, stara 66 let. Žalujočim naše globoko sožalje.
— Mariborske društvene novice. Kolesarsko društvo »Poštela« ima 30. t. m. pri Mautnerju svoj redni občni zbor. Jutri ob
pol 18. bodo otvorili nove reprezentativne prostore tukajšnjega Angleškega krožka v Gregorčičevi ulici št. 12. Ob tej priliki bo predavala gospa Copelandova, lektorica na ljubljanski univerzi, o britanskem domačem življenju v povojni dobi. Predavanje bo v prostorih »Vesne«.
— Padec z lokomotive. 57 letni delavec Matija Sajko iz Barvarske ulice 5, ki je uslužben v tukajšnji kurilnici državnih železnic, je po nesrečnem naključju padel z lokomotive. Na lestvi se je namreč odlomil klin. Sajko je padel vznak na železniški tir. kjer je obležal s poškodovano desno roko in nogo. Sajko se zdravi v bolnici.
— Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu
— K predavanju o kočevskem ozemlju.
ki je bilo v ponedeljek v tukajšnji Ljudski univerzi, pripominjamo, da se je vršilo predavanje na pobudo tukajšnje CMD. Obenem se opozarja nacionalno ob-činstvo. da je še nekaj izvodov »Kočevskega zbornika« na razpolago, ki jih lahko dobijo pri g. Saxu.
— Svojevrsten rekord. V Mariboru je splošno znan g. Josip Ciringer, ki slovi kot kačjelovec in preparator. Te dni obhaja g. Ciringer 15 letnico, kar se peča s tem, da lovi domače gade, modrase in druge strupene kače za šolske, znanstvene in zdravstvene svrhe. V tem času je vlovil v smislu lastnih zapiskov 4000 gadov. Pridno je zalagal sereološke zavede v Zagrebu, Beogradu, pa tudi za Dunaj. Lipsko in Berlin. Kakor znano sestavljajo znanstveniki iz strupa živih gadov poseben protistrup proti kačjemu piku.
— Kakor na železnici se bodo s 1. majem prodajali vozni listki za vse proge avtobusnega prometa mestne občine mariborske. Vsak si lahko nabavi vozne karte že v predprodaji in sicer v pisarni avtobusnega podietja na Glavnem trgu. To novost bodo sigurno pozdravili vsi potniki. V korist pa bo ta novost nedvomno tudi šoferjem, ki jim bo olajšano poslovanje.
— Športne novice. V nedeljo 30 aprila bosta na stadionu ob Tržaški cesti dve nogometni tekmi Ob 14. se bosta srečala SK Železničar in varaždinska Svoboda, ob 16. pa SK Slavija in SK Celje.
— Srebrno poroko slavita v krogu številnih prijateljev in znancev bivši mariborski župan dr. Fran Lipold in njegova ljubezniva soproga ga. Ivanka, ki se od početka svojega bivanja v Mariboru neutrudno žrtvujeta na plemenitem torišču človekoljubnih in domoljubnih akcij. Slav-ljencu in slavljenki, ki ju skozi 25 let druži vez vzornega zakonskega sožitja in zgledne življenjske harmonije. izrekamo ob lepem jubileju najprisrčnejše čestitke!
— Pod kolesi avtomobila se je znašla 181etna žena Marjeta Nerat. Vračala se je s kolesom iz Maribora proti Pesnici. Tam jo je dohitel neki avtomobilist in jo povozil. Obležala je na cesti nezavestna, dobila je nevarne poškodbe na glavi in po obeh rokah. Prepeljali so io v bolnico.
— Ve« nevarnih poškodb po glavi je pri-zadjal nekdo zelezničarjevi ženi Mariji Go-
ričan iz Pobrežja, Aleksandrova cesta 105, ki so jo reševalci morali odpremiti v bolnico.
— Gori! V Tratah pri Velki v Slovenskih goricah je zgorela domačija posestni
Repertoar  Narod,  gledališča  v Mariboru.
Petek, 28. aprila: Zaprto.
Sobota, 29. aprila, ob 20. uri: »Aida«. Red
C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Maj-
dičeve. Zadnjič. Nedelja, 30. aprila, ob 20. uri: »Prodana
nevesta«. Znižane cene.
Nepreklicno zadnja predstava »Aide« bo v soboto, 29. t. m. Gostujeta ga. Mitrovl-čeva in gdč. Majdičeva, na vrsto pa pridejo abonenti reda C Prijatelji te opere se opozarjajo, da dolgo vi-sto let ne bodo več imeli prilike zopet slišati »Aido« v Mariboru.
Iz Poljčan
— Iz občinske pisarne. Občina razglaša, da je zavarovanje pri poljedelskih strojih na katerokoli pogonsko silo (vitel, motor, vodni pogon) obvezno. Vsak lastnik poljedelskih strojev je po zakonu dolžan stroje prijaviti in plačati predpisane prispevke, pa tudi če dela pri strojih sam, s pomočjo družine aH s tujimi delavci. Za čas do leta 1941 je plačevanje teh prispevkov prevzela banovina in so posamezniki oproščeni. — Naročila za očiščeno sivo semensko ajdo se sprejemajo do 1. maja. — V smislu Čl. 148. zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v plačilo dne 1. maja 1939 H. četrtletni obrok zgTadarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na poslovni promet in vojnica. Plačila teh davkov je izvršiti do 15. maja.
— Važno za vojaške obveznike. Ti se ponovno opozarjajo, da se takoj po prihodu v področje občine prijavijo za bivanje pri občini, tako da je domovinska občina vsak čas poučena kje se vojaški obvezniki nahajajo. Kdor bi se teh predpisov ne držal, bo kaznovan po vojaških predpisih.
— Svinjska rdečica je prestala v dveh dvorcih, v kraju Ložnica. občina Makole.
— žigosanje sodov bo v Slovenski Bistrici dne 29 apriia.
— Strog pasji zapor je še vedno v veljavi.
Iz Gornje Radgone
— Požar na meji. v sredo proti poldnevu sta sirena mestnega stolpa v Radgoni ter plat zvona pri Sv. Petru v Gornji Radgoni naznanili, da je Izbruhnil večji požar. Nad vasjo Dietzen onkraj Radgone v Nemčiji se je dvigal ogromen cblak dima v objemu ognjenih zubljev. Požar je zadel posestnika Jožefa Hodla iz vasi Dietzen pri Obrajni (Halbenrain) ter up?pe-lil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje do tal. Del gosprdarskega poslopja je bil s slamo krit, bilo pa je tudi precej vetrovno, kar vse je pospešilo požarno katastrofo. Zgorela je vsa preostala zaloga sena in slame, razno gospodarsko orodje in poljedelski stroji, ter 4 velike svinje, med tem ko se je ostalo živino le s težavo posrečilo rešiti na kraj nesreče prihj-tevšim reševalcem iz Radgone, Dietzen, Dornau, Pridahof in naše Gornje Radgone. Domneva se. da je požar nastal pri dimniku preveč zakurjene peči. Pekli so namreč kruh pri Hodlovih ter nekoliko bolj zakurili, škoda znaša nad 60.000 din.
— Izpiti jadralcev. Ker so bili zadnjo nedeljo nadaljnji izpiti iz tehtnih razlogov prekinjeni se bodo nadaljevali izpiti iz skupin A in B v nedeljo 30. t. m. s pričet kom ob 7. zjutraj na Tratah pri postajnem poplepju. Obenem se s tem dnem zaključuje letošnje spomladansko jadranje.
Iz Murske Sobote
— Avtomobilska nesreča. Ko je v nedeljo vozil na svojem avtomobilu G. Celeč svate iz Gradišča v Mursko Soboto se je avto na ovi-raku prekucnil v jarek. Pri tern «e je nekoliko poškodoval, svati pa so dobili manjše brazgotine.
— Septet bratov Živkov. V Sokolske m domu je pred dnevi nastopil septet bratov Zivkov. katerim je preskrbela gostovanje podružnica CMD. Na sporedu so bile umetne in narodne pesmi, ki so bile odlično odpete, bila pa je prireditev zelo slabo obiskana.
— Polovična voznina za prekmurski teden. Za prekmurski teden je odobrena polovična voznina za čas od 16. do 28. junija.
— Izlet Touring cluba. Ob priliki prekmurskega tedna priredi svoj večji izlet v Mursko Soboto tudi slovenski Touring club.
— Z motorja je padel. Fotograf Purač Jerolim je padel z motornega kolesa ter si poškodoval levo roko in nogo. da so ga morali prepeljati v bolnico.
—• Darila za sokolsko t om bo to. Sok olako društvo v Murski Soboti prosi vse prijatelje, da blagovolijo oddati dunla za sokolsko tombolo pri hišniku v Sokolskem domu, ker se letos ne bodo pobirala.
— Tečaj za strojnike in kurjače Društvo mLatilničarjev v Mu reki Soboti je dobilo od banske uprave /-as*o4ovilo, da bo priredila tečaj za strojnike m kurjače v ma juro tečaju se binio vršili tudi izpiti. Reflek-tanti naj se takoj prijavijo pri Društvu m lati In kurje v v hotelu Slon.
Iz Cella
—c Odb°r Celj^fcega  Kulturnega tedna
bo priredil v zvezi z uterarnim večerom, ki bo v sredo 3. maja v Celjskem dcimu, v izložbi tvrdke Stermeoki razstavo knjig, rokopisov in fotografij literatov, ki bodo sodelovali na  literarnem večeru.
—c šahovski t<Y-aj Celjskega šahovskega kluba se je pričel v sredo v klubskih proiterih v hotelu »Evropi«. Tečaj je za člane brezplačen in ga voli g. prof. Ga. brovick. Dre vi ob osmih se bo pričel isto. tam redni mesečni prvenstveni šahovski turnir.
—c Nesreča v Kamnolomu. V sredo se jo ponesrečil pri delu v kamnolomu 3SIet-ni, pri regulaciji Savinje zaposleni delavec Sehocher iz Tiemerja. Ko je rušil kamenje, je pade! težek kamen nanj in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico.
—c V celjski b°lnici so umrli: v sredo osem let stara posestnik ova hčerkica Ro-zalija Špajzerjeva z Mrzlice nad Griža-mi, v četrtek pa 3Sletni posestnik Franc Peperko iz Dcbovca pn Ponikvi ip enoletni kočarjev sinček Ivan Osetič iz Za-vrha pri Dobrni.
Razmesarjeno truplo na železniški progi
Krško, 27. aprila Davi se je po Krškem raznesla vest, da je ponoči vlak za Vašičevo hišo povozil nekega moškega. Ko je šel progovni čuvaj postaje Videm—Krško Alojzij Koritnik pregledovat progo proti Rajhenburgu, je okrog 4. zjutraj našel ob progi razmesarjeno moško trupio. O tem je obvestil oblasti, ki pa še niso mogle ugotoviti, kdo je nesrečnik Pokojnik je imel pri sebi denarnico z nekaj gotovine in dovoljenje obmejnega komisarijata na Jesenicah za bivanje v naši državi, zlasti na Bledu. Vlak je njegove listine tako poškodoval, da iz njih ni bilo mogoče razbrati imena, točno se dajo brati le prve štiri črke Kram .... dočim je ostali del imena nečitljiv.
Neznanec je prišel v našo državo 2. novembra in je nemški državljan. Star je okrog 45 let, preprosto oblečen in kaže. da je najbrž delavec, ki je pri nas iskal zaposlitve. Truplo je bilo precej razmesarjeno, kolesa so mu odrezala glavo in desnico. Lobanja je popolnoma zdrobljena in so možgani obrizgali del proge. Vse kaže, da ne gre za nesrečo, temveč za samomor. Kaj je nesrečneža pognalo v smrt, ni znano.
pod etto
Nauk naše dobe je: samozavest, odločnost rešuje. Z vseh strani smo slišali očit-ke, češ da smo omahljivi, preveč prizanesljivi in potrpežljivi. Ta dopovedo\*anja so nazadnje utrdila v nas samih prepričanje, da smo premehki, premalo odločni — nezreli.
Nauk teh dni pa je potrdil v nas vero vase, vero v zavest, hrabrost, odločnost In čuječnost naše mladine. Koliko smo slišali v zadnjih letih očitkov na naslov nase mladine. Danes vemo, da so bili ti očitki krivični, neupravičeni. Pokazalo se je namreč, da si je naša obmejna mladina točno utrla pot tja, kjer smo jo odsihdob želeli imeti. To je največje zadoščenje, ki ga je doživel te dni ves naš obmejni rod, hkrati pa trpko razočaranje tam, kjer so te latentne odlike naše mladine podcenjevali ali pa morebiti popolnoma prezrli. Želimo tem podcenjevalcem te to. da ne bi morebiti spet občutili stičnega ali še bridkejšega razočaranja v svojih napačnih računih, ko se najbrž niti malo ne zavedajo velike življenjske resnice, ki pra\>i. da kri ni voda...
ka Karla Lukasa, ki trpi radi požara okoli L — Zbornik Prekmurja. Za prekmurski te-15.000 din Škode. Preiskava je dognala, da den bo izšel »Zbornik o Prekmurju«, ki ga je nastal ogenj radi slabega dimnika. je iinanciclno podprk bantik« upa?«.
Sredstvo za diagnozo raka
Profesor G. B. \Willacc z medicinske fakultete ne\vyorške univerze sporoča s svojim sotrudnJkom v reviji »Science«, da sta našla sredstvo, kako lahko pravočasno spoznamo raka. Čc bi se njuno odkritje &iplo?v-no obneslo, ni treba ( menjati, kolikega podmena bi bilo. Na tem jc namreč osredotočeno vse prizadevanje zdravnikov in biologov. Če sc zdaj posreči ugotoviti slučajno zahrbtno bolezen, novotvorbo v njenih začetkih, je podano upanje, da se bo posrečilo zatreti jo. Rak zahteva zato toliko /r tev, ker se redko posreči pravočasna diagnoza. Zahrbtnost raka tiči v prvi vrsrti v tem, da dolgo nc povzroča nobenih bolečin. Bolnik spozna, da z njim ntakaj ni v redu šele, ko je bolezen že zelo napredovala.
Zato jc prof. \Vallacc, kakor mnogi drugi po vsem svetu iskal sredstvo, kako spoznati na človeku pravočasno, da ga je napadel rak. Lani je preiskoval nekega mladega moža. ki je imel raka v desnom modu. Vzel je njegovo močo in jo vbrizgal breji zajklji. Zajklja je zvrgla. Moča drugih bolnikov s podobnimi tvorbami in njihov serum sta povzročila na brejih zajkljah enak učinek. Potem je jel Wallacc s svojim sotrudnikom preiskovati močo mnogih bolnikov z dfrugačnimi novimi tvorbami in v vseh primerih so zajklje zvrgle. Zdaj skušata učenjaka izločiti iz krvi tako značilno učinku j očo snov,
ČUDEN BERAČ
— Cujte, včeraj vam je manjkala desna roka, danes vam manjka pa leva, a desno imate.
— To je zato, gospa, ker je moj gospodar kupil hudega psa, pa bi ae ga z levico, ne mogel ubraniti.