185. številka. T LliMjMi, i ntbljo 15. avgusta UZD. »II. leto imala vsak dam popoldne, tinaaiti ne delte In prssmlk*. Ime'a ti t Prodor 1 m/m X S4 m/m i« male oglase do 77 m/m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčtjski in aradnl ogjlasi 1 mlm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mi m Ko*—. Poroke, saroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede Inseratov na' se priloži znamka za odgovor Opr*JVBi&tvo „Slov. Maroda4' la .Maroda* Tiskarna«" ulica st. 5t pritlično — Teletoa it. 304. Hnaflova „Slo*o*uki Smr+d* m Jngsslavtjii celoletno naaeej plačan K polletno.......„ 3 mesečno...... rali« v I+ooajMl la po 90-45- -15- celoletno oolletno . 3 mesečno .....K 240- ..... • • • • • m 60 — 1 ......15- .. .....„ 2*>- Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai i)0*lieio v prvič naročnino vedno oF" po nakaznici. Na samo pismen** naročila brez noslatve denaria se ne moremo ozira Dopise • KaaftoT-a olioa M. S, L TeAeffon Star. 34. It podpisana in žalostno traokovant. Rokopisov no vrača. 'M Pdsamema številka velia 1 krono. Poštnina platana v gotovini« Vmešauanie plebiscitne komisije (Javno vprašanje poslanca dr. Frana Novaka na gosp. predsednika :«? : ralne vlade M. Vesnića in gosp. ni Istra pravde M. Trifkovića v Bi gradu v zadevi vmešavanja ple-tne komisije v sodstvo na Koroškem v coni A.) Demarkacijska črta med cono .4 In B je v bistvu odpravljena. Sicer to dejstvo ne more in ne sme t meniti voije pripadnosti k naši državi. Povzročene so pa s tem vsaj •lutno po nepotrebnem zmede gospodarskega značaja in odprta so a agitacijskim izbruhom z nem-strani. Bolje bi bilo, da bi naša . *a na odpravo demarkacijske 11-nikdar ne pristala. Dogodek, ki lareka apel na vlado, je naslednji: Izza prošlega leta je Izdana v it4 državi tiralica proti bivšemu lastniku Karlu Frizu in Henriku Sil-,ju, ki sta bila osumljena hudodel-1 a po § 171 in 99 kaz. zak. ter § 90 v. srt. kaz. zak., dalje proti Jakobu Trupe radi hudodelstva po § 171 in 152 kaz. zak. Navedena trojica je la dosedaj v coni B. Po odpravi Jemarkacljske črte je prišla med ■ :imi tudi ta trojica v cono A Po- vsem pravil.in v smislu predpisov je orožništve to trojico aretirajo in jih izročilo sodišču v Rožeku, ki je odredilo proti njim zavarovalni zapor. Po intervenciji plebiscitne komisije pa so bili navedeni izpuščeni na prostost. Po čigavem nalogu? - Kompetentno za tak nalog je državno pravdništvo, oziroma svetovalna zbornica deželnega sodišča v Ljub Ijani. Le - ta dva nista dala naloga za izpustitev trojice iz kazenskega zapora. Plebiscitna komisija nima po določilih salntgermainskega ugovora nobenih pravic na našem ozemlju. Cim najodločneje moramo odklanjati vmešavanje plebiscitne komisije v naše sodstvo, pa naj si bo to komurkoli v prid Zategadel si usojam staviti vprašanje: Je - li je gospodu predsedniku vlade In pa gospodn ministru pravde znana ta intervencija plebiscitne komisije in sta 11 pripravljena varovati suverenost naše države in neodvisnost sodstva. Ljubljana, 14. avgnsta 19*0, Dr. Fran Novak. Rešimo naš Horotan! Jesenice, dne 12. avg. 1920. Iz našega tužnega Korotana ori-laj jo vedno tužneje vesti. Nemci so M n orna uspeli s svojo zahtevo po ranitvi demarkacijske črte. Uvoz -ost, izvoz ravno tako. Preko • anje demarkacijske črte pa pri-ahko vsakdo, kaiti občine iz pasa B bodo gotovo vsakemu izstavile le-lacijo. samo da je naš sovražnik, nami in Zihpolja in Blače sta se elili na Jesenice. Ne vem. kai še |o naš? orožniki in finančni straž-na demarkacijski črti, menda aa mentirajo, da se je »energične-našemu nastopu posrečilo, da arkacijska črta še vedno obsto-" Ivino lahko prosto ženejo preko v c>no A in od tu v lačenbereer^ko Irijo. Posledice tepa se že obču-\T Drei tako bogati Rožni dolini "oblš nič več in še ti ostanki no-: Jo vsak dan dražil. Vse se eks-ra v Beljak. Gladni bratci Nem-Ttalijani pokunujeio za drag denar vse: m! Da zalagamo Koroško z . ki znideio notem v kruleče že- lodce naših najhujših sovražnikov: Nemcev in Italijanov. Tako smo — hvala Bogu no našem »možatem« nastopit v plebiscitni komisiji — orisi?, poleg toliko drugih, še do novega častnega naslova: »Fourniteurs devi vres aux Italiens allies et aux An-trichiens mourants« . . . Žalostno, a resnično. Da so nam Ttaliiani in Nemci za to aprovizaciio hvaležni, to se razume: posebno se to občuti sedai v naši lepi Rožni dolini! Rožno dolino ie namreč osrečila sedaj posebna distriktna n^bisritna komisija, kateri načefuie italijanski maior. ki sovraži vse. kar diši po Jugoslaviji. Kar on reče. to stoii, naši dm*"o »zav**znn>f«[ pa snmn kimalo* oui. oni , . . Tralna ie ipf^^nia poslala tera m^iorip serr>vaT. prav v tisti del Koroške, Vi je bffVpi ";ih vojaštva, da bi ta d**! v slučaui od ni*** provociranih neredov mno-la za^e-ft5 MoŽ se v celem svo^m nosTovamr trdno drži besed Itali^a-nskeora nari-škec^a delecata: »Tibali Vp«; j-^~mo rr*im. ki«=»r Vas bo r*f**hr>U KMol^ r Mož je uspel, da je že v par dnevih uničil celo delo. ki ga je Narodni svet v Sv. Jakobu v Rožu s toliko muko in požrtvovalnostjo vršil. Kai bo šele! Občno mnenje ie, da pod tako »nepristransko« komisiio ne sme priti do plebiscita. Ljudstvo je že sito vedno našega popuščanja in nemških izzivanj. Se celo sramotni ugdvor v Celovcu se krši. čeravno fe tu naša vlada popolnoma kapitulirala. Ugovor pravi, da osebe iz cone B. ki nimajo pravice ciasovania v coni A. smeio " 7ati nobene propagande. To velia c v^da samo za Slovence. Nemci pa lahko delajo, kar hočejo. Naše orožništvo iih aretira, a takoi ie tukaj italijanski major, ki izposlnie ♦akoišuje tzpnŠČenfe aretiranih hui-skačev, če ravno so bili ti prijeti tudi ^arrdi drugih nepolitičnih pregres-kov. Kakor v zasmeh. pa zveni do4o-čilo. da je celo osebam, ki imajo glasovalno pravico v coni A, dovoljena nronaeand?. v coni A samo, dokler se giblie ta v don--stuih meiah. Vsako hujskanje in šču vanje pa je prepovedano. To ie določeno samo za Slovence. Za Nemce pa to ne velia. Nešte-vilni slučaji pa to potrfujejo. Kakor sem že sooročil v petko--^em izdaniu »Slov. Naroda«, sta bila dne 7. avgusta 1920 znani hujskač, lieutenant Fritz. ki ie pobegnil Iz cone A in ki ie bii dosedaj policijski uradnik v Bedaku, ter znani nasilni »volksvvehrovec« Truppe zaradi tatvine slovenskih zastav In zlobnega noškodovania tuje-ea Imetia in ščuva-nia proti Jugoslaviji aretirana ter oddana sodišču v Rožek. Takoi je pa intervenirala za nju plebiscitna dl-sčriktna komisna v Rožeku. Fritz ie bil takoi izpuščen. Tnmoe ravno tako, čeravno ima slednji na vesti tatvino, izsilievanje denaria. nevarne ^retnie ter razne telesne poškodbe. 7,h čHto navadne zločince Intervenira takoi ItalKauski maior. samo čo ie zločinec Nemec. Nekdnm'a gostilni-čarka iz Sv. Jakoba v Rožu Scha-ster, »die ^efurehtete Fran von St. Jakob« — kakor se ie sama bahala — je vpila »Jueoslavlsche Bagage*. ^aradi česar je bila aretirana, a na ^tervenriio komisiie zonet iznuŠ^e-"-v Pnren te^ra r>osinf*» ta korulMla v ^ož^ku v ne-nV™*** ie/lku. Nemci ^'»io ori tej komisih* celo kooo prl-tr&h, a Slovenci se ne lavHo, ker nl- *r»r>'o Tonnoit^ v to VoTT1?cllO. Interallied plebiscit commission ^Ferlach«, tako se blešči napis na stanu komisiie v Borovliah. Torej t"di tu zpp^^tav'l^nle in ž^tiotile na- aiek: ■ se tenili'd Hsi! rogenfa. Ko so prinesli časniki poročilo, da se regent na svojem potu iz Liub-v Maribor ne ustavi nikisr fe kakor v Celju, so vzeli Cesno-. in njih inteligenca, po domače imenovana škrljci, to vest s ti-^ssignacijo na znanje. Resignaci-se bili v teku dolgih let že nri-i, kajti Česnov dol stoji pri vsa-iiiki na prvem mestu, če se za-od zadaj. Toda reč se je zasukala drugače. Prišla sta glavar in komisar in r-sla črno na belem, da se regent . i tudi v Česnovem dolu, če g*a idstvo pričakovalo. Da ga pride lj**d1-cein niso delali nobenih skrbi, sai to. kfcr ;iovek želi. zelo rad verjame. 7ačelo se je delo. Samo tri dni dHavmb rok premalo, kmetom ie iežalo pokošeno seno že dva ted- na na travnikih, vsak dan enkrat dež. »Kaj bo, kai bo!« so tarnali va- ščani. Pa je župan vzel zadevo v roke. Česrodolski ž'*oan ni sicer »7rn~d naiboli vljudnih in naib^li on^nih županov, ne, narobe, od prejšnjega glavarja je imel celo pismeno uradno spričevalo v rokah, da ie »višek za-nikarnosti«. To so mu Česnodolci zelo zamerili, namreč elavarju. Na župana zabavb'ati smem namreč samo njegovi občani in nihčp drugi. Ali župan je bil ravno pred kratkim napravil dobro taktično nntezo: ^kofa. ki je prišel birmat v Cesnov dol, je šel v imenu občine pozdravit! To so mu sicer liberalci hudo zamerili, češ. šel fe med klerikalce. Toda verno liudsrvo ie bilo z županom zadovolino, in baš to liudstvo le bilo treba ob sedanji priliki imeti na svoji strani, liberalci so bili itak gotovi. 2upan je torej to pot prekosil samega sebe. Mlalev. kakršnih še niso videli Liubllančani. le da! ?z svr> Hh gozdov, oree-ovorfl in naprosil va-ščane. da so okrasili svo*e hiše. dekleta so pleria vence Iti fant> so no-stavliali nu>> noč in dan. Kar čez noč le stal Česnov dol onega zgodo- vinskega dne okrašen kakor kmetska nevesta. Glavna stvar pa je prišla šele zdaj. Določiti se ie moral prostor, kior s** regent ustavi. Sestavila se je knmisiia in se podala »na lice me-*^ta«. *Tuka* bo na:bnlif\o fe dHal Pri-htoli eostiJuičaria Pereo-rina m poka-m\ nrostor pred Peregr'novo gostilno. »Seveda, kar v o-ostilno ga pelil-mof« ea ie ravr-nH drutri. ki c*a ie ">rce nemara vieklo bolj h gostilni-^artu Prancellnu. »Tukai pod znam^niem je nai-"godn**si prostor: sredi vasi ie. vidi ste d?ie^ naokoli.« le menil tretli odbornik. »Kaj na misliš!« ga ie nahnili! *unan. »Pred znam^niem matere božje vendar ne moramo sprejem iti nravoslavn^M recrenta.« To je uvidela vsa korrrisfla In zbr^l se ie nrostor na dvoriSča uro-stilni^firlre Slannfee. »Tukai smo leno v za rt* m: Se novoziti nas ne mor***lo. ker wno »a votrlr*^^ le pritrdil bolazlffv o ve naših Slovencev z napisi »Koroško Korošcem«, »Nieder mit der Dy-nastie« in »Hlnaus mit den Cušen« itd. Kljub temu, da je Silier vse to priznal, se ga je vendar na intervencijo komisije izpustilo. Zonet kršenie, nalhoH nreoroste olike rn svetih obljub! Popolnoma italijansko! Fritza, ne le da se ga je izpustilo, dovoljuje se mu celo propagandira-nje. On ima v Seldlovi hiši v Rožeku orooaganduo nteamo, kjer kuje pritožbe proti Slovencem in jih pošilia ententni komisiji kliub terrru, da on nima še glasovalne pravice, zaradi česar bi niemu ne srneJa biti dovoljena propaganda po celovškem dogovoru. Slučaiev. ki potriufefo »oblekt?v-nost« tHstrfktne nleblsoltue komisiie v Poseku, je tedai dovo!?. Ni čuda. da naše liudstvo nima zavmania v to komisijo, da ta komlsiia dela le za Nemce fn da uraduie samo nemški. *Jaš!i so se vredni bratci: polentarfl m nemčurii. Navedeni konkretni slučaji silno vplivajo na razpoloženje naših ljudi. Omahljivci-nemškutarji, katere Je Narodni svet z veliko muko kot izgubljene sinove pripeljal v naročje slovenski materi, so se takoj zopet spomnili svoiih hlapčevskih navad in so se takoj, ko so se pokazali heilov-ci iz Beljaka, postavili na njihovo stran, ko so videli, da Nemci uspevajo pri antanti z vsako zahtevo in ko so videli na nemški strani cel aparat Entente, ki kratkovidno upa na hvaležnost Avstrije in na njeno trajno ločenje od Nemčije. Pod takimi razmerami ne more iti dalje. Mera potrpežljivosti naroda ie prikinelu do vrna. Ako se kaj prigodi, iščite krivce nrl ententni »pravični« ko-misni m tudi pri naši centralni vlacH. Upamo, da bo varoval CvIHčev naslednik gosn. Jovanović usnešneto nas« slovenske Interese na Koro* Škem. Sporočam to prvo »nepristran-« sko« delovanje naše plebiscitne kr> misije naši rodoljubni slovenski ?av-< nostl. da bo otra na jasnetru da 10 nam Koroška sedai v resni nevarno-« sri In da Korolcf odklanjalo tak ote-, Msctt. H se <*» *">*e no takem ItaM- Bass«ta o ženskem uč'feljlfčr larlborn. Že lansko leto ta-le čas je razburjalo našo javnost to TOrašanle in letos Jo mora zopet. Za to skrbi naše noverieništvo za prosveto in menda višji šolski svet. ki na pravila ta v svon neskončni rnrodrosti iz eminentno kulturnih zahtev politično strankarske. Stvar je na kratko ta-Te: Lani se je ukinilo takozvano deželno žensko nemško učiteljišče v Mariboru in se je hotelo dati monopol za vzgajanje učitelilc — seveda iz samih stvarnih razlogov — šolskim sestram, ki imaio zasebno žensko učiteliišče. Ker ie pa nastopila ;avnost odločno prorl temu, se le do-'očilo zadnii hfn. da so se sprelele ^oi>nke na moško tičltebiŠče. Vler le *vbfl T. lefmk žensko paralelko. v ^rugih trfh letnikih na so se poučevali gojenci in gojenke skupno, kar ^enda ni bilo posebno umestno, zlasti v sedanifh po volni tako razrah-i;anih razmerah. Tudi pripravnica le ^bse^ala oba sn^a. Tako le bilo za p-ukrat to vm-pšame rešeno prav modro, namreč, da je bil volk sit In ovca cela. Človek bi mislil, da bb tako ostnlo vsal za urHn^in dobo par let. ^M-1rtT c/a r»r» f\r*fr»r** ln***T»0 Žensko učiteljišče. Toda ne. PoverjenIStvd za prosveto si ie ubilo v glavo, daj morajo biti naše učiteljice vago-lena po klošterskem sistemu, fn to hočd doseči za vsako ceno. Zato je izdala letos koncem šolskega leta ukaz, dat se gotonke no smeio več sprefematf v *ivno moško učftelfišče. Ta mivne-m gfl inirfo samo šolske sestre. Seveda! teea ne pove naravnost ampak sel sklicuje na nadpro )rrwv»t |e nr^Tf^ rfrilfTSČe TarSit se 1e rvoV «ra*«l1sVA trn. bent*3 TTiamenie. da se bi*^a nrv| avto V nrv»w avfn M Mfa sA^/>,'> 4voml m?«-*of fn l« Krt f r»»»rr*lo nrt^****l r»^'^^ ^Tfi irr\. nr|« f*ri<^«» trane VTS* r*-»t«j| ^g. peto drugega vora s regentom. Toda kaj ie to?! V vozu se nek-« do obrne, začudeno pogleda zbrand ljudstvo, prijazno pokima in pozdrav vi z roko in — ni ga bilo več! »To je on! To je on!« je zašin melo med ljudstvom. Odborniki pogledajo drug dru-zega, župan stoji osuplien. deklici s šopkom se utrne sol žica in vsakomur se bere z obraza, da ne vč, aH bi se jokal aH jezil ali smeial. Za prvim avtom so prišli drurgf vo-sovi In šolska mladina si zdaj nf ^nla vzeti veselia in je krepko in vztrajno pozdravljala vse vozove, tudi one. ki so bili prazni . . . Orenko ie bilo pivo. ki ga je nato nastavil gostilničar Vrtnlk. grenko ;^ bilo v resnici, toda stotisočkrat boli grenke misli so navdajale odbor* nike. Predolgo bi bilo navajati različne hudomušne onnzke in opombe. ^Mmeriali so s* e<*lo svetopisemskim devicam, ki so čakale ženina! Vzrok t^arrra*'* ie b*i zdaj župan, zdaj glavar, 7d*i nrostor. Dokler ie ni poo^rf Ž"pan. »Mu. <*?č m vz*m? « fe delal »nr^dsedni-va» To «*rn i~ naredil on. da se n1 nstavU r«^*nf># Tn od ic+- m od jste jnj^u^ je postal soclialfst. feeOstva. K vsemu tema pa priđe le dejstvo, da zelo mnogo učiteljstva komaj čaka. da se uj-edi stalna vpo-feoiitev. Med vojnome vleklo zaradi nastalih razmer ter hotelo stopiti v pokoj do končani vojni. Ker pa še sedaj niso življenjske razmere uravna-fne in obstoja velika razlika v dohodkih vpokojenca in aktivno shižečega u&terjstva. zato vleče naprej in ča-|ca ureditve pokojnine. Kakor hitro jse ta deflnhnvnp izvede, bo izpreglo fe veHkem številu — ako že preje ne Resnica fe, da Število učiteljic JMeko prekaša število učiteljev. A !ako se omeji produkcija učiteljic, se 3 tem Se nikakor ne povzdigne pro-tjjikc(ja učiteljev. In po našem mne-flju je Se vedno boljši, da poučuje v razredu učiteljica, kakor pa da ne poučuje nihče. SIcer pa leži na dlani, da naj se vzgajalo za lavne šole učiteljice v javnih zavodih, ne pa obrat- Ta princip je tako jasen in samo- obsetrt umeven, da ca lahko uvidi vsak strankar, le naš poverjenik ne. K vsemu temu pa pride se to, da nima Maribor kot drugo največje mesto v Sloveniji niti enega zavoda, ki bi nudil naraščaju našega ienstva nekoliko več naobrazbe, in je z ukl-njenjem javnega ženskega učiteljišča prizadetih zelo veliko staršev, ki ne morejo nikamor dati svojih hčerk, ker je zavod šol. sester v Mariboru tudi že prenapolnjen. Zato ne bomo mirovali preje, dokler poverjeništvo ne prekliče famoznoga odloka. In zahtevamo z vso odločnostjo, da se gojenke sprejem i-jo še nadalje na javno moško učiteljišče tako dolgo, dokler je nemogoče začeti iz kakršnihkoli razlogov s samostojnim ženskim javnim učiteljiščem. Vzgoia naših otrok je preveč važna, da bi povenenišrvo se ž njo igralo in slepomišilo. To si naj zapomni. —lj— In more la Zamorec ie storil sooio dolini. stroška oprav«, ta peUgaJo danes! To je plačila zamorcu, ki je storil svojo dolžnost Misleči, da smo ostali svobodni, sa kateri Ideal kino se borili, umirali, žrtvovali naše najboljše sinove in dali sploh vsa, kar smo imeli, smo postali ie večji sužnji, kakor smo bili! To Je delo onih, ki M danes letali strti m ponižni v prahu pred cesarjem Vujemom. će bi jim ne bili pomagali mi in svobodoljubni ameriški narod z Wilsonom na čelu! Tudi on ie menda danes zamorec W Je storil svojo dolžnost, ker "se nihče več ne briga za njegova plemenita načela. Bliža se nam pa zvezda, a ta zvezda Je bratski nam narod ruski — naš up. Ml vsi, Id smo se borili za naš rod, mi vat ki smo štrli nemško moč, mi vsi, ki smo podminali avstrijsko silo in štrli njeno armado; vi vsi, ki ste žrtvovali vse svoje za to našo svobodo, kvišku srca. Še nI igra Izgubljena! Dela katero so započeli naši pradedje, končajmo častno mi, njih potomci, ki smo d ofi veli ta usodepolni čas! Postanimo neizprosni in brezobzirni in zanaša Jmo se poslej le na lastno moč, katere imamo dovolj! Ne zapajmo več tujerodcera, saj smo doživeli dovolj razočaranji Ko pa nas pozove bojna tromba zopet pod orožje, pohiumo in ne odložimo orožja prej, dokler ne bosta zadnji naš brat in sestra v okrilju majke Jugoslavije 1 Tone Vahiar, miner. Telefonska In brzoiaoisa tnoročila. Vi vsi, ki se nahajate še danes v Ru-sfll, v! vsi, ki ste se vrnili z Ruskega ln drugih vjetništev lin vi vsi, ki ste na isznih bojnih črtah in v ozadju umirali pod avstro-ogrsko armado, ste priče, da je nesramna lai In črna nehvaležnost trditev mogotcev antante, da smo se Slovenci in Hrvati navdušeno borili v avstrijskih vrstah z orožjem v roki proti antanti, katere član ie bil tudi naš ideal, naše upanje: Srbija in Rusija. Vsi se spominjate še prvih dni svetovne vojne, ko se je avstro-ogrska armada srečala v Galiciji z rusko armado. Tedaj ste metali puške proč in se predajali bratom Rusom, ker se proti nJim niste hoteli boriti. Jaz sem se tedaj bolan vozil z vlakom ranjencev proti Dunaju. Bilo Je to pred Božičem 1914. Na Dunaju so me spravili v v Rotšlldov zavod za živčne bolezni. Tehtal sem 45 kg! Kmalu potem me je prišel tja obiskat dober prijatelj prof. Tiberg, ki Je bil znanec šefa - zdravnika v tem zavodu ln Je imel čast biti cesarjev svetovalec. Le - ta me je vprašal, ko sem se zopet popolnoma zavedel, da naj mu prav odkritosrčno povem, kaj mislim o galiSki katastrofi. — Odgovoril sem mu: »Mi smo volno Izgubili!« Ta »mi« sem moral rabiti, ker sem bil »p. v.t in je Damokljejev meč vedno visel nad menoj. »Tako je rekel rudi grof Berchtold,« ml je odgovoril. Na ministrski seji je napadel Berchtolda minister Burian, ki je zunanjemu ministru očital najhujše stvari. Toda Berchtold je poudarjal, da so slovanski vojaki prešli k Rusom, ne da bi bili oddali en strel, pome-Ttall so puške proč, se spustili v divji beg 'ter potegnili s seboj tudi vojaštvo drugih narodnosti. Burian Je tolkel ob mizo in (vpil, da on prevzame posle zunanjega ministrstva, kar se je potem tudi zgodilo. Berchtolda sem pozneje videl kakor stotnika na soški fronti. Ententa nam danes očita, da smo se borili proti nji, a Italija pravi, da smo ji ravno mi Slovenci in Hrvatie pobili polovico najboljših sinov. Vsi Slovani smo bili mnenja, da je Italija naša zaveznica, o lon-oonskem paktu nismo imeli pojma, a da smo to vedeli, ne bi prišlo nikdar do 12 ofenziv. Brez nemške pomoči bi bili mi štrli italijansko armado že pri druci ali tretji ofenzivi. Poslušali bi pokoj, generala Boroevića, ki nam je ob vsaki priliki s PGveiji poročal, da želi Italija te naše kra-Se zavzeti in obdržati za sebe! Če bi Slovenci ln Hrvatje tedaj to vedeli, ne bi italijanske armade nobena sila zadržala na Fljavi, ampak bi Jo bili porinili čez peto italijanskega »Škornja« v morje. Cadorna se bo morda Še spominjal 'dni, ko so prišli prvi ogrski polki na soško fronto v postojanke na doberdobski plano-'tL Bilo Je to koncem junija 1915. Grozna nevihta je divjala, In to nevihto Je Izrabil general Cadorna za napad. Italijanska pehota je pridrvela do vasi Doberdob. Ogrski bataljoni so bili vjc-ti, kar ni padlo, baterija 8 ie bljuvaJa v največji brzini ogenj na lastne ljudi, a bat 8/20 je pobrala šila in kopita in pobegnila. Pot ie bila odprta. A iVHko Mazi: Frei ing. t Nimam ga naprodaj, ker nisem Verlžnik in ga tudi ne iščem, ker nisem verižnik, ampak zgodba o premogu je vredna, da jo napišem, Ne vem, kako me je zaneslo baš •Ha gori na Lesičje. Prvič v živjenju. In nič mi ni žal. Tako sva sedela za javorjevo mizo s starim Šuštarjem. Pogovor o letini in vremenu, kajpada. Zanimivi-verga pa ni bilo na tem čisto nič. zakaj kmetu še nikoli nista bila všeč ne vreme, ne letina. Na ovinku za lesiŠTcim gradom *em opazil velik črn kup. Bflo ie podobno drobnemu premogu, kakor sem take kupe videl za tovarnami ali pole« železniških kurilnic. Tam. da. tam rabijo dan na dan mnogo premoga in tak kup drobiža so tam nemara izmečki, ki se ne dajo porabiti xa kurjavo. To že razumem. Ali kaj bi na Lesičjem s takim ogromnim kupom premogovega drobiža, ko nimajo ne tovarne, ne železnice? Vpraša! sem starega Šuštarja za pojasnilo. V nervoznem sunku Je povlekel usta proti levemu ušesu, pljunil ie v sigurnem loku v kot pri peči. si popravil redke brke, pa se ie nasrne-lak...... ^ - ■ « kaj se je dogodilo? Italijanski častniki so gonili moštvo »Avanti, Avanti!«, toda laško moštvo jim Je odgovarjalo: »La se comodi, Signori!« in jim kazalo pot naprej; sami so se obrnili in jo urnih nog pobraU zopet nazaj v betonirane postojanke. Tako ie bilo tudi, ko so Italijani prvič zavzeli hrib Sv. Mihaela. Nin' ogledali si ga niso dobro, in že so ga zopet zapustili. Tako se je dogajalo vseh 11 ofenziv. Pri 11. ofenzivi takorekoč avstrijske armade ni bilo več, a še to. kar je Je bilo, ni imela municije, ker je glavna zaloga v Bacah zletela v zrak (v početku avgusta 1917) v Logatcu pa so kar celi vlaki municije eksplodirali. Sedaj pa pride Italija, pa pravi da smo jI mi pomorili pol armade! Kdo je zakrivi! katastrofo na Pijavi? Tudi tam so bili ravno Slovenci glavni provzročiteljl? Ime »Codroipo« zadostuje menda v dokaz, da je temu res tako. Dne 24. oktobra 1918 se Je uprl tam ljubljanski polk, dne 25. oktobra 1918 je počela nato ententna ofenziva in že isto noč se je predala češka posadka na otoku Papadopolli. Šele 26. oktobra dopoldne, potem ko je hrvatski polk desno od St Donne položil orožje in bosanski 4. polk ni hotel iti v postojanke 52. divizije levo St. Donne, kjer se Je nahajal le še vsakih 100 metrov po en mož ter sta v vsem streljala samo še dva topa, ie vdrla ententna armada med Peaze in St. Pollo kakih 6 km globoko v madžarske vrste. Slovanski vojaki so se vrgli z orožjem v roki na Madžare, ki so na povelje generala Wunna zasedli Livenzo. Napodili so jih v beg in s tem odprli pot ostalemu vojaštvu, ki je počelo v neredu bežati proti Talmentu. Tam je hotel general Wurm zopet vzpostaviti bojno črto. Toda za njegova povelja se ni nihče zmenil več. Moral Je torej bežati tudi on. S tem je bila dana možnost ententni armadi, da je prišla za hrbet avstriiski armadi, ki se je nahajala na tiro'ski bojni črti. Ondi o katastrofi na Pijavi do 3. novembra 1918 niti pojma niso imeli. Kdo se Je medtem boril na strani en-tente na vseh boirtih črtah proti Avstriji, proti državi, o kateri pravijo sedal gospodje v Parizu, Londonu in Rimu, da so se Slovenci in Hrvatje borili do zadnjega za njen obstanek? Ali niso bile to legije Slovencev In Hrvatov? Zakaj ne očitajo Italijanom, nekdanjim avstrijskim podanikom, da so se borili proti Italiji? Dne 3. In 4. novembra 1918 so se prikazale prve laške bojne ladje pred našim obmorskim obrežjem. Priplule so pod belo zastavo. Z ladij se ie kričalo »Evviva Jugoslavija!«, a z obrežja »Živela ententa in Italija!« Prišli so na kraj, javili, da so prišli v imenu entente, da nam pomagajo delati red v Jugoslaviji In na teh zemljah, ki tvorijo Jugoslavijo. Prišle so druge čete, oklopni avtomobili, a vsi z belimi zastavami. Ko pa jih je bilo med nami kakor listja In trave, tedaj so nam pokazali pravo barvo. Začeli so interrnirati, preganjati in ubijati stokra huje, kakor nasilna nekdanja av- RUSKA IN LITVJONSKA. Kodani. 12. avjrusta. Iz Stock-holma se poroča, da so mirovna pogajanja med rusko in litvinsko vlado gotova. Pogajanja so se pričela 9. marca v Moskvi in se od 15. Julija naprei nadaljevala v Rigi. Mir se podpiše v najkrajšem času. RUSKO - POLJSKA POGAJANJA. LDU Moskva. 13. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 12. t. m.: 10. avsrusta smo zavzeli Miavo. Pultusk. Bjedlec in nekaj krajev 12 vrst zahodno od Lukova- V smeri proti Cholmu smo prekoračili Bu£ in dosegli cesto Vlodava — Cholm. V bližini mesta Vladimir Volvnskega smo rnvzel* Onibešov in KrvTov. LDU. Pari«, 13. avgusta fDun. KU. Brezžično.) Po poročilu »Tem-psa« je rajsko odposlanstvo, sesto-ječe iz ravnatelja poljskega departe-menta v ministrstvu za zunanje stvari Mokonskega in majorja Stemiran-skega odpotovalo v sredo ponoči* da se sestane z ruskimi delegati. MADŽARSKA IN RUSIJA. LDU. Budimpešta, 12. avgusta. (Dun. KU.-Mad.) Madžarski kores-pondenčni urad poroča: Ponovno se objavljajo v inozemskih virih nastale vesti, po katerih zasleduje Madžarska agresivno politiko in da se hoče vmešavati v sedanje dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na katerih ni neposredno interestrana. Z ozirom na to so madžarski vladni krogi in vsi odgovorni činitelji madžarske države že ponovno in tudi v najnovejšem času izjavili, da polaga Madžarska vso svojo pozornost izključno na notranjo konsolidacijo in da niti ne misli na to, da bi posegla na kakršenkoli način v evropske razmere. TURŠKI MIR. Sevres. 11. avgusta. Včeraj je bila podpisana mirovna pogodba med Turčijo in zavezniki. Za Turčijo sta podpisala general Hamadv Daša in Tevfik. ki sta med ceremonijo obdržala na glavi fese. Mirovno pogodbo so podpisale sledeče države: Anglija. Francija. Italiia, Japonska, Armenija, Belgija, Grška, Poljska. Portugalska, Romunija in Čehoslovaške. Jugoslavija ni podpisala mirovne pogodbe, ker noče prevzeti dela turških dolgov. TRDNJAVA MAINZ. LDU Pariz. 13. avgusta. (DKU) Francosko časopisje javlja, da so se začela dela za porušitev trdnjave Mainz. kakor to določa mirovna :x>-codba. Rušenje bo trajalo mesec dni. MILITARISTIČNA ITALIIA. LDU Rim. 13. avgusta- (Brezžično). Ministrski svet je sklenil, da se 1. novembra vpokliče letnik l°oi in dopustniki letnika 1898. OB MOZI. LDU. Bruselj, 12. avgusta. (Brezžično.) V zbornici se je socialistični poslanec Branguart živahno zavzel za sklep francosko-belgij-skega vojaškega dogovora Izvajal je: Potrebno je, da se branita Moza in Chambre, da ne bo francoski generalni štab zopet prisiljen, umakniti se pred pariška vrata, da more prizadeti sovražniku milostni sunek. Ako sklenemo to defenzivno zvezo, je rekel Branquart ne bo potrebno žrtvovati Belgije in dela Francoske. Potem bo staJo za Mozo milijon vojakov in tega dne bo Lie^e drugi Verdun. * ¥ * Pismo iz Celovca. Celovec, 11. avg. 1920. Vrč hodi tako dolgo k studencu, da se razbije. Celovški hujskači so huj-skali tako dolgo, da so si na vsezadnje prerezali sami sebi še tisto najnesram-nejšo žilico, ki jim ni dala miru. Hoteli so imeti na vsak način odstranjenje demarkacijske črte, kakor da je sanžer-menska pogodba kos papirja. Demarkacijska črta se ni odpravila, ampak odprla se je za vse enako, tako," da se danes in vsak dan lahko sprehajajo naši bratje iz cone A po Celovcu in coni B. Dogodilo se je torej, česar so se celovški hujskači najbolj bali. In sedaj je jok. stok in škripanje z zobmi za zaprtimi vrati, ker niti javno ne smejo več pokazati, da jim to nikakor ni prav. V svoji onemogli besnosti so izgubili pamet. Ponašajo se kakor ljudje, ki jih zaradi groznih zločinov peče vest in vidijo povsodi strahove. V dokaz sledeči resnični dogodek: Neki Perkov-nik, nemčur seveda, je spisa! po naročilu in plačilu agitacijskega odbora y Celovcu »dramo«. Njena vsebina je naj-grse žaljenje jugoslovenskega vojaštva, države in koroškega slovenskega prebivalstva. V ti »drami« so take svinjarije, da bi se jih prav gotovo sramovali sred-njeafričanski narodi, če je sploh še kje kakšen bolj divji narod na svetu, kakor so celovški nemčurji. To nesramno nemarnost so hoteli v propagandne svrhe kinematografirati in jo prikazovati po svetu ljudem, oziroma hoteli so s tem filmom ilustrirati jugoslovensko vojaštvo kakor zverine v človeški podobi. V ta namen je poslalo kinematografsko podjetje iz Gradca osem najboljših gra-ških igralcev in eno igralko v Celovec, kjer so začeli takoj s predstavljanjem V nekem dejanju so potrebovali tudi maso ljudi, ki v Celovcu na Zmajevem trgu glasuje s povzdignjenimi rokami za priklopitev cone B k nemški Avstriji. To so izvršili v sredo 4. avgusta t. 1. okoli pol 1. opoldne. Ko so zbobnali kakih 60 do 70 oseb skupaj, je stopil eden izmed igralcev na vzvišeni prostor pri *Herkulesu< in počel govoriti, da tako ne gre dalje; temu mora biti enkrat konec, nakar je zahteval, da vsi navzoči vzdignejo roke, kar se je tudi zgodilo »Premog, ja! To so vam bili mojstri! Dve leti so se valjali pri nas. Nekaj jih je bilo po bajtah, največ pa v gradu. Kakih dvesto jih je bilo in cel kup oficirjev. Jezik pa, kakršnega si hotel. Pa se mi zdi, da je bilo največ Mažarjev. Naši fantje so se morali ravsati z Lahom, ti pa so iskali premog pod Movnikom . . . Premog, ja! Avstrijo so žulili! Vrag vedi. kdo jim je povedal, da je pod Movnikom premog. Triinsedemdeset jih imam že, pa tega nisem še nikoli slišal. No. ja. sem si mislil, učeni ljudje več vedo nego kmet. Prignali so sabo celo čredo konj. Vse polno jih ie bilo no naših hlevih in še po grajskih kleteh. Uboga žival, koliko ie pretrpela! Vlačili so tja pod Movnik vsakovrstne stroie in pa koliko lesa! Cele vagone. Ne vem. kal so tam brkljali, saj ni smel nihče nas tja. Samo to vem. da se ie tisti kun. ki pravite, zmerom večal, kadar sem gnal tam mimo na polje ali v gozd. Tisto ie bilo menda vse. kar so nakopali. Privlekli so tja za grad in tam ie ležalo in obležalo. Vprašam nekoč vojaka, ki ie hodil spat na našo izbo. kako ie vendar s premogom ? Ali kurilo ž nJim. ali prodajalo, ali kai šmenta? In ali ie to vse, kar leži tam za gradom? — Hrvat Je bil in imeniten brivec. Vse 86 Jo hodilo k nJemu brit le oberst z Orosuplja In Plehački iz Ljubljane, tisti, ki ima pri nas lov v zakupu, v Ljubljani pa apoteko. Vsak ie rekel, takega brivca še nikoli! Zgovoren fant je bil ta Hrvat in še po naše je malo zavijal, tako da sva se prav dobro razumela. »Brate,« tako mi je zmerom dejal. »Brate,« pravi, »laz mislim, da s premogom ne bo ništa. To ie samo toliko, da ni treba na fronto. Črno ie res kakor premoe. ali goreti noče. Naš kapetan pa pravi: »Bo. bo! Kopati bo še treba, da pridemo do prave plasti.« Čez nekaj mesecev, malo pred prevratom, sem ga zopet vprašal, kako Je? »Ništa, brate.« pravi. »Iz Ljuh-jane pride rja v grad skoro vsak teden kak major, zadnjič ie bil celo neki general. Kapetan Jih vodi tam okoH. na JTh tolaži: Bo. bof Malo ni-iače v gradu, pa malo zabave z leno kaoetanko in notem odhajajo zopet, odkoder so prišli. Pa Jaz bi bil naposled še nekai verjel.« fe dejal Hrvat, »zakai. baš včerai Je bil tu zooet neki štabni častnik. In kapetan mu ie razkazoval premog, ki Je zares porel. Strašen halo ie bil v gradu! Pili in plesali so do ran epa. še nam so bili pokazali tisti premoč Na gorel fe. kakoc sploh dober premog gori in smrdel, kakor smrdi sploh vsak slab premog. Ko pa sem šel po opravkih na Škofljico, srečam tam pod LanišČem kapetanovega slugo, ki ie nesel na hrbtu težko košaro. Vprašam ga. kaj da nese. on pa kar naprej. Pa zaerle-dam koi poleg sebe na cesti košček premoga In potem celo sled do postaje na Škofljici. »No, zdaj pa vem, brate, kateri premog gori!« se je hudomušno namuznil brivec in odšel gor na Izbo. Tako je torej bilo z movniškim premogom,« je mežiknfl stari Šuštar. »Tako so žulili Avstrijo in jo do-žulili! Tiči so bili Mažari in znali so. Kopali so še naprej in mučili ljudi in živino, in kadar je prišel kak kalin iz Ljubljane, so mu posmodili pod nosom košček premoga s škofeljske postaje, pa so žulili zopet dalje, dokler jih ni našel prevrat. Prvi. ki le pobral šila in kooita. le bf! kapetan Je pač vedel, zakai se mu ie tako mndllo. Kar noč ga je vzela In ■ adijo premog. Kadarkoli grem zdai mimo tistega kuna. ki nam nemara ostane za snomin na pokofno Avstrijo, pa se m zdi dobro in si mislim: »Tiči so pa le bili tisti premoearii.« No. ne le tisti. Tudi naši. rudi naši so tiči: ujede, roparice ... Kinooperateur je to vse seveda fotografiral, a ko jo bilo končano, so posedli zopet v avtomobil ln se odpeljali na drugo mesto. Po Celovcu se je pa raz-nesel glas, da so bili to Jugoslovani, ki so to malo demonstracijo fotografirali in bodo sedaj delali propagando v lastno korist To je povedal nekdo uredniku »Freie Stimmenc, ki ni bil o stvari informiran, pa je vrgel to bombo v svet v s t 178 z dne 7. avgusta L L tega lista. S tem je doživela celovška klina fiasko; ves Celovec se smeje na Lack-narjev načun. No, vsa stvar se je končala res zelo tragično. V nedeljo, 8. avgusta, so hoteli igralci dokončati zadnje dejanje te »drame«, in sicer na pripravnem prostoru blizu Krive Vrbo. Peljali so se tja z avtomobilom in ker Je šofer prehitro vozil, se je avto na nekem ovinku v pravem pomenu besede dvakrat prevrgel in priletel zopet na kolesa. Kaj se je zgodilo s ubogimi i . igralko, šoferjem in operaterj« in, si vsakdo lahko misli. Nekateri se '-orti celovški bolnišnici s smrtjo, a tu m-gi težko Če bodo se kdaj za del- sposobni. Obžalovanja vreden je ta slučaj, a obenem tudi mig nevidn ^ usode, prst božji, žugajoč proti namera* vanenra zločinu! Naklep celovsk« proti časti Jugoslavije je ubila Seme-8is. 2rtve so nedolžne oeebe igra kega poklica, a nesreča je Mene - tek tovim osebam v Celovcu. Ne rab: nesramnega orožja, ker po njem sa; poginete! Vse je zaman! Jugoslor duh drvi proti Gospoeveti in ne ustavi ga nikdo več. Mi smo srečni, ko ^ svoje brate in sestre zopet med kakor tedaj, ko smo prvič gledali ora^ kati jugoslovenske čete v Celovec Fre-rokovali smo, da prido tako, ker < če sploh priti ne more. Naši nei so mislili, da jim interaliirana ko: sede na lep in stori to, česar t sploh ne more: da jim izroči upr coni A. Zgodilo se je ravno nasp.< Tnteraiiirana komisija je odprla črto in dovolila prost prehod iz cone A v 001 B, kar do 6edaj ni bil slučaj. Mi valci cone B vriskamo od vesel j j : bliža se čas glasovanja in s tem lu našega trpljenja, Živela Jugosl Se je pravica na svetu! Celi f^an, Resnica o Bledii~ Županstvo na Bledu, čeprav r no od višje oblasti in kljub opoza od strani nekaterih domačinov b ;,ro* metnega društva za Petrov dan, i iz dalo poziva, ne oklica za prazno u Zupan Fr. Rus se je izgovarjal, d pri manjku je sredstev. Par dni pozn > napovedal »Slovenec«, da se zc mariborski orlovski tabor z veli'^utno prireditvijo na Bledu, pred vsem i vt«* černo razsvetljavo na jezeru nočjo«, kakršne Bled dosedaj Se ni d-deL To je dalo domačinom in gx*um zlasti Srbom, povod za zgražanje natf postopanjem županstva z ozirom na Petrov dan. Svoje ogorčenje so »uda javno izrazili v dveh člankih v >Sk> venskem Narodu«. Vsled večkr*. ' opozarjanja na razsvetljavo na ča Ot lom v >Slovencu« se je vedno živ aej še razpravljalo o razliki r^topacja, kj je po trdila, da je klerikalizem br teresa za državno misel in brezo^ v zasledovanju svojih strankarsk Ijev. To je napotilo v društvih o zirano občinstvo in goste, da so ns skupnem sestanku, ki mu je prte val zastopnik glavarstva, prec oblastem opustitev »bajne noči«, j rili pa, da ne nasprotujejo sprejej i letnikov mariborskega tabora. RetK>Iu> cija je bila poslana županstvu na led, glavarstvu v Radovljici, vladi za i ni jo in ministrstvu notranjih zade . Tega nasveta oblastva niso vpo&t \ ^Slovenec« pa je ta korak podtakn kolu s trditvijo, da se jo napad i . letnike tam dogovoril (»Slovenec« 177 dne 6. avgusta). Potek bahaT povedanega orlovskega slavja 3. t. bil sledeč: Od napovedanih 1750 tslefc nikov jih je prišlo 600, od teh 160 v krojih Orlov-Orlic naraščaja s Ce < " vaki vred. Na Dobravi ln v Gorj občinstvo sprejema sploh ni ude] V teh vaseh po žaga ni in posekani mlaj ne morejo iti na r-ačun Sokola, kor ga tam ni. Ob pol 12. so izletniki pri I na Rečico, kjer jih je sprejel blejski i an, župnik, 36 deklet v narodnih noftath, StiU ri kmečki jezdeci, 12 orožnikov s naša** j enimi bajoneti in okrajni komi s Vidic. Pomnožili so sprejem rac ved« nežl, ki so bili v bližini po i opravkih. Nagovoril jih je žup ljudje so bili napram izletnikom tako hladni, da vzklik Orlov »živijo Bi sploh ni dobil odgovora, Sprejema ni nikdo motil ne z besedo in ne z '^ii-gom Nato so se izletniki razšli po Bledu. VeČina njih, utrujenih od potovanja* je tavala po Bledu popolnoma brr jentacije, mnogi niso dobili kosil v ne prenočišča, niti jim ni bilo nazna s katere postaje in kdaj odide vlak. in še drugi dan je bilo videti več nezadovoljnih izgubljencev. Cez dan Jih nihče ni motil in 'prerekanje v grajski kapeli je izzvala ga. dr. Meglerjeva, ker Je imenovala en« zrt- od domačinov »spijon«. Dopoldne že se je po Bledu raznesla vest, da so pr; peljali Orli s sel i Miri strojnice. Ljudstvo je z začuiie-ijem povpraševalo, kaj naj to pomeni, nikomur pa ni bilo na misli, da bi prireditelji mogli imeti tako surov okus in rabiti strojnice v poveličavo »bajne noči«. Negotovost je občinstvo tirala iz pasivnosti v razburjenost, ki ji je dalo duška s čukanjem in glasno kritiko, ko so strojnice začele res streljati. Nad to skrajno neokusnostjo in brezobzirnostjo se je zgražalo vse. kar je bilo ta večer na cesti. Mnosro jih je šlo na mesto i atrdUajMa crote^it^ ^ »ofinod* aoxsr« Sernec pa jih je nagnal s »pritepencU. Do trna lo se je tudi, d? je vojaška oblast dovoljenje odrekla in ko niso prireditelji mogli najti drugega izhoda, je go-snod poverjenik Verstovšek izjavil, da prevzame odgovornost sam. Pred skrajno razburjenostjo ljudstva so komisar in orožniki morali z nasajenimi bajoneti ščititi junaške strelce. Vožnje po jezeru se je udeležilo natančno 13 okrašenih čolnov, vštevši pevce in godbo. Poslopje ni bilo nobeno razsvetljeno, edino dva neznatna vojaška žarometa sta tu pa tam posvetila na Grad ali farno cerkev. Napovedane rakete praških inženirjev so baje ostale >v Špiljah«. Večer je bil ne samo velika b!am?„ža prirediteljev, ampak vsled ropotanja strojnic naravnost mučen. Da sta bila poverjenika Verstovšek in Sernec polita z gnojnico, gotovo ni dostojno, bo pa vsakemu lahko razum- ljivo, če ve, da je med vojno na Bled došli poverjenik Sernec ta dan zmerjal ljudi 6 pritepenci in blejskimi barabami. Pripomniti moramo, da na Bledu ni bil požgan noben mlaj, ne raztrgana električna žica, da je ob 5410. ugasnil elektriko vsakdanji ugaševaleo in da se nikogar ni vrglo v jezero in nikogar dejansko napadlo in so »Slovenčeve« vesti popolna laž. Priznamo, du Blejčani Orlom niso naklonjeni, ker so od privatnikov razobesili zastave samo znani Benedik in njemu sorodna Nemca W5lf1fiig in Ge-orgovich ljudje žalostnega spomina iz dobe vojne »Slovencev!< surovi napa li bo Iz raz onemoerle jr»ze nad vel M i in polomijo mariborskega tfl <>!•;• 'i y-na Bledu dozorela do popolnosti in nas zato pusti roooinom:"! hladne PolttlCng = Kriza rešena? LDU Zagreb, IS. avgusta. >Domovina« javlja iz Beograda, da so na seji demokratskega kluba sprejeli izpremembe, ki jih je predložil radikalni klub. Dr. Vesnić je takoj na to sestavil listo ministrstva, ki je z malimi izpremembami ostala ista. Obe dve skupini sta žrtvovali svoje voditelja Protića in Davidoviča. — »Obzora javlja i2 Beograda: V vseh krogih so bile kombinacije, zlasti pa vest, da je kriza rešena, sprejete z veseljem. Vesti so tem bolj verjetne, ker se je regent odločil, da še nocoj odpotuje v Bosno. V avezi z rešeno krizo je tudi prihod češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša v Beograd. Ta prihod ima zelo važen političen znača.j. Sedaj, ko je kriza rešena, se bodo storili na podlagi naših odnoeajev do Češkoslovaške važni sklepi, posebno glede zunanje politike. = Poverjeništva. LDU. Beograd, 13. avgusta. Posamezna pover-jeniška mesta v pokrajinskih vlaaah so porazdeljena takole: Slovenija: notranji posli nevtralec, socialno skrbstvo demokrat, pravosodje demokrat, ostala mesta dobi Slovenska ljudska stranka; Hrvatska in Slavonija: notranje zadeve, demokrat, poljedelstvo demokrat, zdravstvo demokrat, ostala mesta se poraz-delo sporazumno med ostale stranke; Bosna in Hercegovina: n«»tranje zadeve demokrat, prosveta demokrat, ostala mesta se razdele po sporazumu med ostale stranke; Dalmacija: predsednik vlade ostane dr. Krstelj. notranje zadeve radikalec dr. Desnica, prosveta pučka stranka. Delo te vlade mora biti vzajemno, to je odlok se izda, ako se strinjajo vsi člani vlade, v nasprotnem primeru pa se črta z dnevnega reda in pošlje v odločitev ministrskemu svetu. =s Zakulisna igra parlamentarne zajednice. Beograd, 13. avgusta. Včeraj se le raznesla po Beogradu vest da Je zavladala v parlamentarni zajednici takoj po dopoldanski sestavi deklaracije vlade in protokola sporazuma mrzlična vznemirjenost. Ker radikala sami tokrat niso hoteli razbiti sporazuma, da bi se jim ne moglo očitati, da so igrali pri pogaianjih vlogo dvoreznega meča, morala sta dati za pre-prečenje sporazuma na razpolago svoji Imeni Narodni in Jugoslovenski kiub, češ, treba je vprašati še ta dva kluba za mnenje. Na ta način se Je praktično udejsKUo zopet enkrat zavlače valno načelo g. Protića, ne da bi bilo omadeževano ime radikalnega kluba. — Nesoglasje v parlamentarni zajedale!. Beograd, 13. avgusta Kakor se zatrjuje v političnih krogih, le vsled vmešavanja gosp. Stojana Protića v vprašanjih izvoza in rešitve agrarne reforme med radikale? na eni in Narodnim ter lugosloven-skim klubom r.a drugi strani, zavladalo v parlamentarni zajednici nesoglasje, medtem ko vlada v teh dveh glavnih vprašanjih med demokrati popolno soglasje. =5 Dr. NInčić postane v bodočem kabinetu minister za konstituanto? Beograd, 13. avgusta. V dobror°"čenih političnih krogih se zatrjuje, da vsled popolnega poloma njegove izvozne politike v novem ministrstvu ne bo prevzel dr. NinČić več posle ministra trgovine in industrile, rfiarveč da prevzame ministrstvo za kon-stituanto. za katero je bil prvotno namenjen, g. dr. Laza Markovlč. kot naslednik g. Stojana Protića. ki v novem kabinetu ne bi imel mesta. — v Komisija za določitev meje Avstrije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« v Mariboru. Maribor, 13 avgusta. Danes popoldne je prispela komisija za določitev meje Avstrije !n krallevine SHS v Maribor. Predsedstvo ima angleška misiia pod vrdstvom komisarja podpolkovnika Cravena. Vodja francoske misije je komisar komandant Andre Jocard, vodja italijanske delegacije komisar major alpin-cev Enrico C^lma, vodja iaponske komisije komisar Žani. Magamoši, vodja avstrijske komisije major Stelrer vodia iueoslo-venske komisiie general Ante Plivelić. Do šle delegate ie prfzdravfl v imenu vlade poverjenik dr Dušan Sernec, v Imenu lugo-slovenske delegacile pa general Pllvellč. Na večer se je vršil v mestnem parku na čast došlim gostom vojaški koncert — Minister zunanilh zadev £ehn-slo-vaške republike dr. BeneŠ v MaHbr.ro M a-r i b o r, 13. avgusta. Danes nopoldne se ie princiial ob pol 14. v Maribor zunanii minister čeho - slovaške republike dr Benefi ter že ob 14 10 nadaljeva' svoje potovanje v Beograd, kjer ostane Štiri dni. — Italijani proti nemškim šolam na Tirolskem. Senstor Tomaseia je vložil pri ministrskem predsedniku primarno' interpelacijo glede nemških šol na Tirolskem In;ernelant očita italijanski vladi, da nadaljuje avstrijsko politiko, ki je postavila nemške sole v italijanskih krajih. Počasi bodo tudi Nea&cJ spoznali t"b"inn*V pritat« IJ rvo =r Tusar - Sfurza — Jadransko vprašanje. Trst, i3 avgusta. Ministrski pred sednik Ceho slovaške lepublike Tusar se je s svojo soprogo dne 11. avgusta zjutraj z avtomobile m odpelja iz letovišča 1' rto Rose v Benetke. Obenem so javljali listi, da st je italijanski zunanji minister Siorza odpeljal v Benetke In da se vrne v dveh dneh. Sedaj prihajajo iz Rima vesti, da sta imela Tusar in Sforza v Benetkah sestanek, na Katerem sta predvsem razpravljala o možnostih rešitve jadranskega vprašania Rimska »Tribuna« je u> vest prinesla pnl-oiicijozno. Vest Je vzbudila v političnih In diploinatiČn;h krogih Rima živahne komentarje. Tusar se je po razgovoru rdpe-ljal preko Trbiža v Prago. — Prekmurska soia. Kakor čitamo v »Novinah«, so poslali prekmurski kle-rikalnopolitični voditelji na višjo šolsko oblast v Sloveniji vlogo, v kateri zahtevajo takojšnjo odstranitev vseh ljudskošolskili učiteljev, ki so prišli z one strani Mure. Samoodločba glede šole in učiteljev se mora dati Prekmur-cem, oni sami hočejo imenovati svoje učitelje, kajti z one strani Mure došli so sami liberalci in brezverci. Takoj se morajo vse učne knjige prepisati v prekmursko narečie. katero mora gospodovati v šoli, književna slovenščina bo poseben predmet. Ako se to takoj ne zgodi, bodo jeseni šole prazne. Kaj tako gorostasnega s klerikalne strani nismo že dolgo časa slišali. Silno obrabljeno klerikalno orožje je tisto bevskanje o liberalcih in brezvercih, ali ker drugega ni, mahajo s tem po šoli, hoteč spraviti v njej do absolutne veljave duhovnika in možnarja. Proč z rednimi učitelji, proč s slovenščino, v šolo mežnar-ja in prekmursko narečje, potem se bo krepko razvijal klerikalizem v Prek-murju v ogromno škodo ljudstva, pa v veliko korist voditeljev. Kdor ljubi Jugoslavijo, stremi po napredku, po jezikovnem poenotenju stremimo, pa ne po Babilonu! To bi bila lopa Jugoslavija, ako bi se sedaj po vseh deželah uvedla narečja za učni jezik po ljudskih šolah, ves kulturni svet bi se nam smejal, ko bi tako očitno drli v svojo pogubo in tako grdo zanemarjali svojo bodočnost! Saj si učitelj v šoli lahko pomaga z narečjem, učni jezik pa mora biti književni. O tem se bodo morali dati prepričati tudi prekmurski klerikalnopoiitični voditelji. Kar pa sedaj zahtevajo, je skrajno abotno in se ne sme nikdar izpolniti iz čisto preprostega vzroka, ker Jugoslovani hočemo biti kulturen narod in ne evropska nazadnjaška specijaliteta. = General Oraziani. V Veroni živi general Graziani. Vzljubil je Čeho-slovake, ko so češkoslovaški legijonar-ji služili pod njim. To so bili pošteni >ragazzu (dečki), katere je imel Graziani silno rad, oni pa so njega ljubili. Toliko še rajši pa ima češkoslovaški rod, odkar je videl v Pragi sokolski zlet. Takrat je videl Čehoslovana doma, kako tam živi in kaj dela General Graziani je govoril začetkom avgusta z nekim češkoslovaškim dostajansive-nikom v Veroni in kakor ta poroča v >Ceškoslovenski Republiki«, je Graziani v daljšem pogovoru povdarjal potrebo in važnost političnih, gospodarskih in kulturnih stikov med Italijani in Čehoslovaki pa notegoval se je pred zastopniki večjih listov za dobre in poštene informacije med obema na rodo ma. Na koncu pogovora pa je rekel italijanski general Graziani v Vproni: »Po mojem naziranjo je sovražnik italijanskega naroda, kdor ga Ščuva k sporu z Jugoslovani, s katerimi imamo živeti v prijateljstvo in soaedni druž-nosrti. Prepričnn sem, da edino Češkoslovaški* republika oživajoča popolno zaupanje obeh spornih s*ranrk, in nien poglavar, državnik takfga obzorja kakor je prezident Mnearvk, more izvršiti delo sprave in poravnati nasprot-stva. To je rodi jedno izmed poslanstev češkoslovaške republike«. Fs-iio se delalo ministri. (Po iBeogradskem Dnevniku«). >Gospod poslanec, povejte mi: Kako je mogel ta gospod postati minister?« >Dragi prijatelj, tega Vam tudi Jaz i ne morem povedati<. >Je U glasovala večina kluba zanj ?« >0 ne, o tem se ne glasuje«. >Ali vendar jo večina molče odobrila njegov izbor?« >Da, sprejeli smo ga kot dovršen čin.« »Kako pravite? Kot dovršen čin?« >Da, da, gospod, mi vzamemo vedno vsa minisirbka imenovanja kot dovršen čin na znanje Kadar se namreč deldiu ministri, nas nihče ne vpraša in često sami ostrmirno, ko zvemo kdo iz naše stranke je postal minister.« >Je li tako tud pri drugih strankah?« >Pri V3eh.« >Pa kdo torej dela ministre?« >Vsaka stranka ima enega ah vč prvakov, ki so vedno ministri in oni -tisti, ki delajo nove min;stre: mi sam-blagoslovimo one katere napravic ljati sredstva, kakoršna so oni svoje- časno uporabljali proti njim. Na lastni zemlji smo gospodarji mi! Zato hočemo, da se nas radi reda tudi kakor take respektira. Kakor taki imamo vse pred-pravice po naravnem in santžermen-skem zakonu; torej ni ta nervoznost in bojazen prav čisto nič potrebna. Za nami stoji naša vlada, ves nas slovanski narod in vsa armada, a z nami je tudi pravica, katero mora spoštovati tudi in-teraliirana plebiscitna komisija v Celovcu. Gospode dopisnike pa prosimo: ne pošiljajte v svet vesti, ki ne odgovarjajo resničnemu stanju stvari prej, dokler o resničnosti niste popolnoma prepričani! T. V. aru 1 ! o de! • i ri r;i 'i' •-• P ih ?4 ir- in g Prutić.« kl 11; ?« D" ide vio, g. kškovič.« [anoč . je to taka je pp>>'- naša par-• taki so pač naš i» doffodi da no- »Tudi to se. Pii*i>\ič ir. s > A li mipHfe, demokratski?« i \Te \ i m, i.V\ I m tarna pr 1 parlamentarni oi »Pa tako < st nejo n.ini ljudje katerih vi ne-čete li na da i ostanejo ministri oni. kat ie bi vi bot< 1' !< »Razume »e. So ministri v klubu katerih nihče ne mara, pa vendar so ministri.« »Torej kaj potreba da napravi poslnnec, ako želi postati minisor?« »Treba je dn zna ugajati, da zna dvorit; oni dvojni a'i trojiei, katera dela ministre. Ako hoo š biti minister. moraS biti najprvo nndropnik t. j. najprvo moraš biti rod repom enega od one dvojice ali trojice.« »Moj Bog. a če ima človek toliko ponosa, da ne mar,* tičali nikomur pod repom, ali na noben način ne more postati minister?« »Izključeno, eosnod!« »Pa če je zelo snosoben? Če je talent, strokovnjak, veleugleden praktik, mož širokega obzorja, plodne energijo . . .?« »Ne more! Napraviti mora izpit, a tega napravi samo. ako zleze za nekaj časa pod rep.« »Za božjo voljo, zakaj se pa temu ne uprete? Saj se vendar s tem ponižuje dostojanstvo narodnih poslancev!« »0, saj so taki, še precej jih je, ki se unirajo, ali za te je potem najslabše. Mi pa. ki to vidimo, se ne upiramo, se ne upiramo več, ampak vsi, ki imamo ministrske ambicije, ee stiskamo pod rep.« »TorM v tem pogledu ni razlike med demokratij in monarhijo?« >Ni je, gospod!« »Pa če je tako, potem nimamo de-mokra ti je!« »Res je. Kar imamo, to je oligarhija. Demokratski smo samo v zunanjosti, a v notranjosti oligarhični!« Koroilca plasiroaiM cona R In 3. Interaliirana komisija je pooblaščena temeljem paragrafa 50. santžer-menske pogodbe, da nadzira plebiscit in pazi, da se ta plebiscit izvrši nepristransko, to se pravi, da bode vsak po-edinec glasoval za eno državo, pod katero hoče pripasti. Glasovalno pravico ima vsaka oseba, ki je: a) bila 1. januarja 1919 stara 20 let, b) je od 1. januarja 1919 stalno stanovala v eni obeh con in c) ki je rojena v eni teh obeh con ali vsaj od 1. januarja 1912 tam stanuje ali je tja pristojna. Vsled teh določb pogodbe so naše oblasti že v početku tekočega leta dovolile prehod demarkacijska črte vsaki osebi, ki ima v coni A glasovalno pravico, s posebnim dovoljenjem brez vizuma tedanje interaliirane komisije, ki ni nosila še naslova iplebis-ritna komisija« in ni bila pooblaščena da kaj ukrene na svojo roko. Sedanja komisija je definitivna in ima temeljem santžermenske pocrodbe nalogo, da plebiscit izvede v času treh mesecev po ratifikaciji te pogodbe. 7 vso pravico, ki ji pristoja, je v sporazumu z našo dele sracijo olajšala prehod iz ene cone v drugo cone, dovoljuje prenašanje ali prevažanje sadja, zelenjave in drv (p.° orav čisto nič drugega) in s tem orno-eočuje tudi nam prehod v cono B. To do sedaj ni bilo dovoljeno, ker celovške oblasti niso bote!e o tem nikdar ni< slišati. Tako je suho dejstvo. Seveda so nemčurji in Nemci zagnali hrup, kakor da bi njim plebiscitna komisija izročil* slovensko prebivalstvo in njih zemljo zopet v oblast. Kako slabo 80 bili nem čurji poučeni po celovških hujskačih, naj služi v dokaz slučaj, ki se je dogo dil prvega dne njih povrnitve v Šent Jakoba v Pozni dolini. Tja je prišla prejšnja poštanca v urad in je debelo gledala, kaj pravzaprav naša poitarica še tam dela. Morala bi biti vendar že zdavnaj na oni strani Karavank! Pozvala jo je precej energično in ne ravno ljubeznjivo, naj se odstrani, ker od sedaj naprej bo zopet ona prevzela in vodila pošto. Ko se ji je na primeren način povedalo, da je v zmoti, je pa pogledala ie bolj debelo in povedala, da so ji v Celovcu rekli, da so se Jugoslo-veni že zdavnaj umaknili čez Karavanke. Nato je odšla tja, od koder je prišla. Tudi po drugih krajih se je moralo dokazati nekaterim« da so v zmoti: druge je zajela roka pravice in sedaj čakajo ispravljeni« zaslužene kasni za tolovajstva, ki so jih svoječaeno izvršili na našem ljudstvu. Tako je končala predzadnja aH pravzaprav zadnja nem-čurska ofenziva, s katero so hoteli ustaviti nase prodiranje proti Goapoeveti. Našim ljudem prav resno priporočamo, da to svojat prezirajo in ne dajejo povoda za demonstracije t Naj si pa radi prav čisto nič ne puste od te svojati dopasti, pa oe trata pa tem tudi rporasr Pismo iz Prage. 0 avgusta 1920 . .Jiiostjo sme pričakovan raz-reštu e ^iede r.inske>;a ^> še večjo \\c strpne tj'; pa vzro e ki iih navede minister dr. Boueš, da bi tako pojasnil, ozro-iiu upraviči .ivuje postopanje, ki je zakrivili, ta .o osodepolno ra-'ieienje Ušmskvia vpra anja I la /a njegov ekspozč, poda dne 4 av^u^ta stalnemu odboru, so mu pripravljati na vse mogočt načine organi koalicije, n'h strani, pa ie ^olofai na Koroškem tak. da ne drtie povoda za neutemelieni pesimizem, '"aVor se ie semi^t^a poiavil v tem nrvo-Wu. Pes ie. da se ie na demar-'-irii^Vi črti med crlasnvanimn cona * *n p osebni ?n Naivni promet, ki ^df rvr^i ni bfl poooliUHria tilrmfefi. 'fafKal ,n sicer r»id? v gospodarsko ^orist naHeca Htulstva. toda dem^r-^arfisVa pr+a !#■ ob«?tr»n In naši oro^--*Vl ter n^^° fin^n**™« ^fr^o t7vr?"' *^k> °b nu" «voi*o ssftt^Kn O kaVf od--fr^r»Hvl npJJiOTa r>ro*Ti?3{fva ki ie •'kl-o ?*^«*. ^Tir^mn 1" fw»vi A. ni n»if A Af\\r\*r \>r\ TA v7/^r*'»varnA r^-^a rn t**Jrti notT^rirV — J3r»YVfWl kw*1\ ^f^ tr? ra^nt^ A-nl JfJrTlo no n^Vofr*. ••ib Vraii^i \r na«" A. da namreč n'e-^♦tjrl^na trotrd^tla nrAtnoVnlln do?r»ar-'-arf^Vo flrtr\ t^oJ?^ ?Vodo Patnlfffl ■a ri« U v va^vUi A"f*b nrv<«bnn nod-'-^n*?«?^ of»?t!> vr»Uc^a rV#j| tam M<»r ?p brfo ^oc^da^ Pa'o /rf^Pf* rrH r*t**>(* narW»e v na^1* — IV«******-! M n^mhvt, VoV'n r?a- V'^lofip vlnda nam nr^rlnTVrkm. r* "rarlnfVe. r>r?rfwia za Meaoca Wumda ti smo plačevali premog še po 190 K, aprila je poskočil že na 235 K. sedal oa sa. bomo plačevali že po 400 K za tono, in pri tem je na razpolago vse-j?a skupaj samo 100 vagonov premoga po tel ceni. Vlada pa uradnlštva niti ne šteje med »revne slojec, mir-več je postavila uradništvo v drusrd kategorijo, ki plača tono po 455 K. tudi tesra premoga je samo 100 va-cronov. Zapomniti pa si moramo vrhu tega, da so to cene premoga v Trbovljah samih, ne pa v Ljubljani ali drugod. Če prav nič ne upoštevamo zvišania železniških tarifov in prevoznih stroškov, nas bo stala tona trboveljskega oremosra. če se nam prizna, da smo »reveži«, okrog 750 kron. sicer pa čez 800 K. Po kilogramih ali celo po centih premoga ne bomo mogli kupovati, ker bi ta premog stal v Trbovljah samih 523 K. torej v Lfubljani blizu 1000 K. Takd bomo morali torej to zimo zmrzova-ti in prezebat? m to vsled velike modrosti naše vlade in njene ljubezni do tuje kapitalistične družbe. — Narodni tabor obmejnih Slovencev v Gornji Radgoni. Dne 8. t. m. se je vršilo v Gornji Radgoni ve--liko manifestacijsko zborovanje za našo severno mejo.ki sta ga priredili društvi »Narodna obrana« in podružnica »Jugoslovanske matice« v Gor^ nji Radgoni. Zborovanje se je razvilo v pravi narodni tabor. Udeležba je bila kljub slabim prometnim razmeram presenetljivo lepa. ŠesttisočV glava množica se je zbrala na prostoru pred tamošnjo posojilnico. Kert je imela prireditev nestrankarski značaj, so nastopili Orli, Sokoli in požarna društva. Pred taborom se je vršil obhod z godbo in peš čez Pod-grad mimo Mure, ki tvori sedaj dr-j žavno mejo, pred posojilnično poslopje. Tukaj je govoril z balkona gerent nadučitelj Mavric* daljši govor pa je imel dr. Medved iz Maribora. V imenu Prekmurcev sta nastopila civilni komisar dr. Llpovšček in odvetnik dr. Skeriak, oba iz Murske Sobote. Govorila sta še komisar Zavadlal iz Ljutomera in Jerebic iz Gorenje Radgone. Odvetnik dr. Boezio je na to prečital resolucije, ki so Jih navzoči z velikanskim navdušnjem sprejeli. Resoluciji sta dve; ena je naslovljena na deželno vlado, druga pa se dostavi delimita-cijski komisiji. V resolucijah se odločno in ogorčeno protestira proti nezaslišani krivici, ki se nam je zgodila s tem, da so nam ugrabili in izročili Avstriji Radgono in okoliške vasi, s čimer se nas je tudi na tako ncDaiAVfia.iKčia ločilo od PiekmurJa. ■ ! ) t Zahteva se, "da se nas upošteva pri uredbi meje na Ogrskem in se nam Hodeli 9 slovenskih občin v št. got-hardskem okraju v severnem Prek-nrariu. Dalje se naglašajo važne obmejne potrebe in sicer: direktni jugoslovanski vlaki na progi Maribor-Lfutomer za osebni in tovorni promet, železniška zveza s Prekmur-jem, gradbo mostu čez Muro v Prek-raurje, prosti tranzit preko radgonskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe brez vsakih kompenzacij, ustanovitev politične ekspoziture v Gornji Radgoni. Po govoru komisarja Zavadlala so zborovalci s trikratnim »Živio« pozdravil kralja-osvo-boditelja. Tabor v Oorenji Radgoni je pokazal, da stoji za našimi meja-jni čvrsta straža narodno-zavednega prebivalstva. Naj merodajni krogi slišijo ta krepki klic, ki prihaja od severne meje I Naj se vendar zgane naša javnost in naša vladal — V prid Korošcem se je vršila. fine 8. t m. v Cerknici ljudska veseli-;«a na vrtu g. Maksa Kopitarja. Ce L±udi se, rm žalost, veselice rri mosrlo jtideležirl ljudstvo iz bližnjih okiiptra-;pfri krajev, je bil vendar uspeh nad--v^e pričakovanje dober, čistf dobički znala nad 16.000 K. K sodelovanja so bila od Koroškega odbora pozvana vsa društva, vendar so se te-tum vab fin odzvali _ izvzemši nekal Jic^astnih Izfem. skoraj samo napred-{Bjakl Gospod Ivan Jerman je v tem-iperamentnem govoru dokazoval bo~ £$0 pravico da naše Koroške, in gospod učitefl Stfplovšek, ki ie prišel •te Velikovca. je ocrtal naš rxrložai na '^erTii rrjjeji. Obema govornikoma ljudstvo z zanimanjem sledHo In sta burno odobravanje. Na? bo )im tem mestu izrečena vsem hvala. ■ ^ebno pa gospei Ivan cevi, Pintar-^1. Ribnikarjevf. Dani Šerkovi. j^ledicovf. Šegovi. Karlinovi. Ko-jpffarjevt Miklavčičevi. (gospodičnam ^iravčevi. Ceriakovi. Prudičevi fn še ;.vsero drugim pridnim gospodičnam, jjrl so prodajale cvetlice. — Pozdrav-iSatrao vse naše brate Korošce in že-jllmo ftm iz srca. da se Icmahi m go-|'tpvo Dopolnoma združijo z nami ood \om> okrilje. Naj bo ta naš doprinos ;en Irarrteri več za vašo trdnjavo, ki jo 'Ščitite p«*^d novelom tuica. — Poslovanje gospodarske zadruge za Prekmurje. Prejeli smo: Podružnica na Cankovi je bila ves čas dobro založena z moko. Tukajšnje prebivalstvo je bilo spomladi v veliki stiski zaradi moke, a če je šel kdo tja, ni dobil nič, pač pa odgovor ^brez karte ni nič moke«. — Tako :fe ležala v skladišču moka. Cene so ;rasle, seveda je bilo to tudi pri zadrugi opažati. Višek je dosegla s r16 K 80 vin. Ker so se sedaj ob žetvi zbali, da se bo moka skvarila, so >Jo začeli ponujati, a kdo jo bo sedaj •kupil: kmet že ima itak svoj poljski pridelek doma. Da nimajo izgubo, so jo prodali dva vagona Nemcem v Radgono, kilogram po 11 kron. No, m se nam lepo smejijo sedaj, ker •Jedo jugoslovenske kifelce. Kakšno ;pa je to poslovanje?! Raje sovražniku nego prijatelju. — Ali je to morda načelo gospodarske zadruge? Oddelek za prehrano v Ljubljani, ali ste vedeli kaj o teh dveh vagonih? Ali ne bi bilo umestno znižati cene moki za 5—6 kron, gotovo bi marsikdo kupil. Cene si urejujejo sami, le kadar kdo začne nekoliko konkurirati z njimi.začnejo s ceno hcrendno padati. — Ali razumete gospodje pri centrali, da gospodarska zadruga ni nikaka prosta trgovina, ampak je aprovizacija. — Ne razburjajte ljudstva po nepotrebnem. — Proces Pollak, ki je svoje dni povzročil toliko pisanja in govorjenja, je bil te dni končan. Preiskavo le vodilo narorei Dolicijsko ravni-jteOstvo v Uubijani. potem okramo glavarstvo za Ljubljansko okolico in Končno državni urad zoper navifalce cen in verižnike v Ljubljani. Kljub ^vetmesečni trajni m obširni pre-iskavi ni mogel nobeden navedenih nradov najti ničesar kaznfrvega in tudi nikakega pravega vzroka, zakai jie bfl svofe dni g. Karel Pollak ml. in !nje«w* uradnik! v preiskovalnem zaporu. Dne 6. avgusta je šele izdal državni urad zoper naviialce cen v Elubljan? odlok št. '25ffV!/da se započeto kazensko postopanje proti g. Karlu Pollaku rad! prestopka verfže-Wa m navfjarrfa cen v smislu rrrinistr. naredbe z dne 7. marca 1919, št. 2684 >Uradnf list« 31, oziroma deželno-vfadne naredbe It. 703 z dne 8. novembra 1919 ustavi, ker oo uspehih (raziskovanja rrf podan nrkak razlog iiadalin^mu zasledovanju. — K?»l so Tv^tnf ocf«*-»v^M. Drv Batno v »Slov. Narodu« št. 173 z dne 1. avgusta 1920, nrfobčenem članku ood naslovom »Poštnf odr»ravnik! Ijedni proletarHf«. kjer oni^ufe nltho-TO erenko stalne, bodi še orfnom-nteno: bivša mačeha Avstriia si ie v avtoimtnfn' znala na vseh koncih oo masrati. kakor *t*d1ti tn tTačitl državljane in nameščence nižilh slofev porodila po! ptiča, pol miši v obliki »netopirjev« za predstojnike poštnih uradov III. razreda. V današnji bed! ne spadajo ne k uradnikom, ne k slugam, niti ne k delavcem, kjer je vsak dninar na boljšem ftnancijelnem stališču. Misini smo, da bodo rnerodajni faktorji iz naše narodnosti že vsaj iz Človekoljubja sledili za ciljem, da se jih uvrsti tja, kamor spadalo. Ni čuda, da cokljajo zbegani po vaseh kakor »jutrovci«. ker so večinoma zadolženi kot bivši takozvani »štabs-ofrcirji«. ker Hm poštna uprava ne privošči zaslužene enakopravnosti. Upniki maje jo z glavo, ker se ne morejo oblastvenim potom vknjižiti njihovo proletarijo. Gospodje pri zeleni mizi. kako dolgo boste še dovolili tem bednežem naprej razcapane cokljati? Kdo torej jemlje ugled postni upravi? — Mestni in privatni gozdi v Ikblianski okolici so vkljub opetovanim opominom varstvenih organov in oDominov v ljubljanskih dnevnikih še vedno močno obiskani od raznih gozdnih prestopnikov. TI zlikovci se ne zadovolji le z neupravičeno hojo izven javnih potov, ampak zarezuje-jo v Iubad drevja svoje monograme, lupijo skorjo iglavcev m zažigajo iz njih se cedečo smolo na živih drevesih, kar je jako kvarljivo. ne oziraje se na možnost gozdnih požarov. — Tudi se pojavlja neupravičeno nabiranje štetje, suhliadi m gozdnih plodov! Resnično revnim slojem bi človek privoščil to, ko bi ne nosili s seboj sekir, nožev, kliuk itd., s katerimi sekajo, režejo in lomijo poleg suhih tudi zelene veie. da. celo drevesa? — Seveda bi morali imeti ti za oobira-nej suhliadi na tleh potrebno dovoljenje (licence) od mestnega magistrata aii lastnikov privatnih gozdov. — Posebno gozdne parcele privatnih lastnikov na Golovcu in Rožniku izgledajo jako slabo. — Z neprestanim intenzivnim izkoriščanjem stelje od lastnikov samih so gozdna tla tako izčrpana, da drevje iako labo uspeva; poleg tega pridejo še razni gozdni škodljivci, med Katerimi je prvi — človek. Z ozirom na to, da so grozdi za mesto in občinstvo eminentne važnosti — kajti druga mesta, ki niso v tem oziru tako srečna, da bi imela v neposredni bližini naravne gozde, jih skušajo z velikimi stroški zasaditi — se bo vsakega, ki bi v mestnih ali privatnih gozdih delal kvaro. naznanilo in mu odvzelo ne le drva ali druge nabrane plod j-ve. ampak tudi orodje, ki ga ima pri sebi. Tudi tukajšnja policija bi včasih lahko pogledala v te temne predale ljubljanske okolice, ako že ne iz gozdnovarstvenih. pa vsaj iz javno-varstvenih ali nravstvenih ozirov. Tudi nai bi se onim. ki se vračajo iz gozdov z bremeni drv, ako se ne mu-rejo izkazati z dovoljenjem lastnikov, drva odvzela, enako tudi orodje, ki ga imajo pri sebi, ter prodalo v korist mestnemu ubožnemu zakladu. — Apel. Dne 26., 27. in 28. avgusta se vrši v Varaždinu drugi kongres S. J. S. U, Lansko leto se je že sestala jugoslovenska omladina v Celju, kjer si je osnovala močno in enotno organizacijo. Stopila je ven na plan z devizo: potom samoiz-obrazbe in medsebojne vzgoje na temelju svobodnega mišljenja priučiti se samostojnega dela in nastopa v družabnem življenju. Leto dni je torej že delovala organizacija po teh načelih in letos se vnovič zbere vsa omladina naše države, da poroča o svojem dosedanjem delovanju in da si določi novih smernic, novih načrtov tudi za nadaljne uspešno delovanje. Tovariši iz Srbije, Hrvaške in Slovenije bodo prispeli na ta kongres, rodile se bodo nove misli, nove ideje, in uspeh bo tem večji, če nam tudi naša slovenska javnost v tem trenutku pride na pomoč in nam pomaga duševno in materijelno. Tovariši iz Varaždina so izvršili vse tehnično delo, da nudijo delegatom hrano in stanovanje, in njih stroški so gotovo ogromni. Obračamo se zato na vse dijaštvu naklonjeno občinstvo, da nas financijeino podpre, ker le na ta način bo kongres uspešno* izvršil svojo nalogo v prid dijaštvu in celokupni domovini Mestna organizacija »Preporod«, Ljubljana, Mestni dom. — Sestanek poštnih uradnikov in uradnic v Sevnici V nedeljo, dne 8. avgusta 1920 se je zbralo veliko številno uradniStvo posavskih poštnih uradov v lepi dvorani hotela Triglav, katera ie bila prenapolnjena, da se pogovorilo o različnih službenih interesih, kateri nai bi koristili ne samo twrledu osobia. temveč tudi prometu. Skllcateli sestanka le no-zdravtt navzoče, pojasnil namen sestankov, kateri nai bi se vršili vsak mesec, enkrat v enem. drugič v drugem kraiu. na katerih bi croiili družabno življenje, spoznal? tovariše In tovarišice. premišlievali svole skupne naloge, iskali sknnno nota. ki peljejo k razvoiu naših interesov, ter posvetovali a xazU2oib naredbah za enakomerno šolo, katera bi gotovo najbolj koristila ogledu poštne uprave. Sestanka se je udeležil tudi predsednik društva postnih uradnikov in uradnic, ki |e poročal o delovanju društva in razložil bodočo pragmatiko. ki bo baje Še letos zagledala luč sveta. V debato ie poseglo več tovarišev in tovariŠic ter se je soglasno sklenilo poslati dve obširni resoluciji poštnemu ministrstvu v BeograAi in ravnateljstvu v Ljubljani. Vsi tovariši so z veseljem pozdravili predlog, da se sklicujejo v bodoče sestanki, in je bilo sklenjeno, da se prihodnji sestanek vrši meseca septembra. Dan in kraj se pravočasno naznanita. — Iz učiteljskih krogov. Koncem meseca maja smo čitali v »Slovenskem Narodu«, da je gosp. minister prosvete odredil, da se enako ostalemu državnemu uradništvu tudi ljudsko in meščanskošolskemu uči-teljsvu zvišajo draginjske doklade za 25 odstotkov: nekaj dni kasneje smo čitali zopet veselo vest, da se bodo v kratkem zenačile draginjske doklade učiteljev z onimi državnih uradnikov iste kategorije, toda nikdo izmed nas ni Še bil deležen omenjenih dobrot, medtem ko je vse ostalo uradniStvo že dobilo izplačan zne sek, da železničarji so dobili že po tem 50 odstot. poviška in tudi že izplačan. Uboga šola bila si in boš ostala žalibože povsod zadnja. Bilo bi pač že čas, da bi se nam že davno obljubjeni povišek takoj nakazal, ne pa šele po treh ali štirih mesecih. Dvakrat da, kdor hitro da. — Poslanik Hribar v Beogradu. NaŠ poslanik v Pragi Ivan Hribar ie dospel včeraj v Beograd m posetil dr. Vesniča in dr. Ninčiča. — Odlikovanja. Z redom sv. Save L razreda sta odlikovana dr. Janko Brejc, predsednik deželne vlade, in dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof. z redom Karadjordjeve zvezde IV. razreda so odlikovani Sokoli: dr. Viktor Mumik. Stane Vidmar in dr. Ivan Oražen v Ljubljani, v redom sv. Save III. razreda je odlikovan dr. Josip Plemelj, rektor na ljubljanskem vseučilišču, z redom sv. Save IV. razreda pa sta odlikovana dr. Alojzij Onstin, policijski ravnatelj, m profesor Ivan Vumik. arhitekt m nastavnik na ljnbHanskem vseučilišču. — Odlikovanje. Za hrabro fn neustrašeno delovanje za časa upora v Mariboru dne 23. junija 1919 je bil odlikovan z redom sv. Save petega razreda privatni docent dr. Ivan M a t k o. — Vsem. ki so se prha v HI za sprejem slovenske dece z Dunaia. sporočamo, da smo naznanili »Jugoslovanskemu pripomočnemu dniš^vu na Dunaju«, naj ne pošilja dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali por azmestiti 172. — Poveriteništ-vo za socialno skrb v Liubliani oddelek za zaščito dece in mladine. — Griža v Mariboru. V zadnjem času se je pojavila v Mariboru griža v epidemični obliki. Javna bolnišnica, pa tudS vojaška bolnišnica sta prenapolnjeni. — Tobačna trafika v Lokah pri Trlnrvllah št 98 je razpisana potom T"avnega natečaja do 10. septembra 1920. Enoletni kosmat? dobiček le znašal 18.043 kron. Položiti se mora. oredno se ponudba izroči, 1800 kron 'amščine. — Otvoritev telefonske centrale z krvno srovorflnlco. Pri poštnih uradih Grosuplje do Poljane nad škofjo Loko se je otvorila dne 2. avgusta t. 1. telefonska centrala z lavno govorilnico za kratevni in medkrajevni telefonski promet. — Gospoda Lfablčti sporočamo, da b? bili prav radi ustregli njegovi želji, da pa njejrovih pritožb sedai ne bomo več prinesli, ker so izšle že v drugem listu, s katerim se ne bomo lovili z enakimi novicami. — Splošno slovensko žensko društvo ima v ponedeliek ob 5. po-ooldne v društvenih prostorih važno sek>. članice in prijateljice dobro došle! — Otvoritev telefonske centrale z lavno govorilnico pri poštnem urada Lesce. Pri poštnem uradu Lesce se je otvorila dne !. avgusta t. 1. telefonska centrala z favno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet — Izžrebani porofariki v Novem mesta. Za tretje letošnje porotno zasedanje pri okrožni sodni« v Novem mesta, ki se začne v ponedeljek, dne 30. avcmsta. so izžrebani ti-le porotniki: Olavn! porotniki: 1. StefančfC Martin Iz PodzemHa. 2. Mozer Albert H Padec. 3. Mariti* Janez iz Oomle Padulje. — 4. Paic Fran Iz Andrara. Komllanec Anton Iz B"čke. 6. Rnlc Tvan ?z Mirne. 7. Ando!š>k Ma-**vž z Velikih Po'^n*. 8. 7hVrl Ivnn ;7 Mo*ronova o. ?*hkar Ivan Iz Ve-t?v#»vasi. tn •TpVoS Tvan iz nraee pri t ftifi. 11. PuVar J^e iz Novega nrl Krškem. 12. Fials Fran H Snodniih VttUL 13. JBulc A. iz Mokronoga^ 14. Jerman Fran iz Grmulj. 15. Pire Fr. iz Zigmarice. 16. Kalin Jože z Obrežja. 17. Rus Ivan s Hriba pri Loškem potoku. 18. Medved Jože iz Kostanjevice. 19. Ščinkovec Fran iz Zaloga. 20. Bajuk Marko iz Božakovega. 21. Rudež Anton, graščak iz Ribni:e. 22. Campa Ludovik iz Ribnice. 23. Glušič Alojzij iz Drage. 24. Zupančič Fran iz Hrastovega dola. 25. Zupančič Anton iz Drage. 36. Agnič Janez iz Tuševega dola pri Črnomlju. 27. Jordan Jože iz Malene. 28. Seni:a Jože iz Dobrnič. 29. Metelko Martin iz Dolenjevasi. 30. Metelko Fran iz Ledečevasi. 31. Vene Fran iz Strita. 32. Kovačič Ivan z Vrhovega pri Litiji. 33. Drmelj Anton iz Leskovca. 34. Fortun Matej s Sinjegavrha pri Črnomlju. 35. Zavodnik Anton iz Višnjegore In 36. Kulovec Ivan iz Valtevasi. — Nadomestni porotniki: 1. Avsec Jože iz Novega mesta. 2. Mlhalič Fran s Potovrha. 3. Kuš'un Anton iz Kandije. 4. Matoh Ivan *z Irčevasi. 5. Svetec Ivan iz Novega rmesta. 6, Košir Martin z Broda. 7. Košir Alojzij z Broda. 8. Košir Jože iz Noveg-a mesta in 9. Bernard Fran iz Novesra mesta. — služba božia v slovenskem jeziku se vrši v tukaišnji evangeliski cerkvi v nedelio ob osmih ziutrai. — Evangeliska služba božia. V nedelio 15. t. m. ob 10. dopoldne ima evangeljski župnik zopet prepoved. — Za sodnega referenta Dri komandi dravske divizijske oblasti ie imenovan sodni polkovnik Milan Mi-lićevič. — Polkovnik Milenković le do deHen kot pomočnik generalu Dimi-triieviču in ne kot pobočnik, kakor Je bilo snoči napačno poročano. — Nov list. Društvo zasebnega uradništva za Sloveniio je začelo izdajati svoje glasilo »Uradnik«, ki bo izhajal enkrat na mesec. — Novinarska vest Hrvatsko novinarsko društvo je sprejelo včeraj na svoji skupščini naslednio resolucijo: Na svoji izredni skupščini dne 13. avgusta izjavlja Hrvatsko novinarsko društvo z ozirom na organizacijo jugoslovanskih novinarjev: 1. po sklepu I. jugoslovanskega novinarskega kongresa se ima osnovati edinstveno jugoslovansko novinarsko društvo kot reprezentativna in humanitarna organizacija vseh novinarjev naše države. Hrvatsko novinarsko društvo vidi v takem jedinstvu jugoslovanskih novinarjev nujno potrebo vsega stanu ter zahteva, da se čimprej udejstvi sklep kongresa in poživlja vsa novinarska društva v državi na hitro delo. Ker pa novinarji po poklicu čutijo potrebo svoje posebne strokovne organizacije, smatra Hrvatsko novinarsko društvo to akcijo oficielno za paralelno organizacijo z Jugoslovenskim novinarskim društvom in pozdravlja s simpatijo inicijativo slovenskega novinarskega društva v Ljubljani v tej smeri. — Imenovanja v tobačni tovarni. Za kontrolorje so imenovani: Babnik Janko. Golob Fran in Aleš Fran: za oficijale: Grčar Pavel. Jelčič Cvetko: za asistente: Loik Bernard. Pranrfalk Fran. Lindtner Pavel: za oficiiale mojstri: Lojk Josip. Zales-iak Henrik m Smole Jakob. Dr. Ko-š en ina Peter dobi prejemke VII. č. r., dr. Hogler višje prejemke. Za delovodje so imenovani pazniki: Bolta-žar Fran. Laiovic Anton in Kanduč F. — Člane Fer. Saveza opozaria-mo na poset trboveljskega rudmka v ponedeliek 16. t. m. Zbirališče točno 6.30 vTrbovljah št. 69 pri cerkvi. Za prenočišče od 15. na 16. avgusta zglasiti se istotam. — »Union.« Trgovinsko ministrstvo je odobrilo izpremembe pravil d. d. pivovarne »Union« v Ljubljani, kakor so bile sklenjene na občnem zboru dne 20. februarja. S tem ie dovoljeno zvišanje delniške glavnice na 3 milijone kron, katera glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na 6 milijonov. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. avgusta do 7. avjrusta 1920 dela 183 moških m 59 delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 168 moških in 89 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 1^6. Promet od 1. januarja do 7. avgusta izkazuje 17.373 strank, in sicer 10.011 delojemalcev in 7362 delodajalcev. Posredovanj se ie izvršilo v tem času 4652. Dela iščejo: pisarniške moči, trg. sotrudniki. so-tradnice, služkrnie. peki. vajenci natakarji, natakarice, ključavničarji krojači, šivilje, dninarji, dninarice. hlapci, čevliarii. botel. sobarice itd. — V delo se spreimeio: gozdni delavci, hlapci, poliski delavci, mizarii. služkinje, kuharice, valenci razne strdke, zidarji, mlinarji, pletaril. tesarji itd. — Vellfra železniška nesreča. Iz Maribora nam poročalo, da se le zgodila danes o nolnoči na oostaii Pesnici velika železniška nesreča. To-vonri^vlai.št 93J. ki ie dosnel iz Gradca se je zaletel v osebni vlak m so ostali trije mrtvi, več pa je bilo težko ranjenih. Mrtvi so sprevodnik Silec prtljažni mojster S e e -m a n n in otrok brzojavnega mojstra Pavlina. Strojevodja in kurjač sta težko ranjena, enako tudi brzojavni mojster Pavlin in njegova žena. — Velikanska tatvina zlatnine. Za časa regentovega bivanja v Ljubljani je bila v Trnovem v Čolnarski uiioi št. 7 izvršena velika tatvina zlatnine in gotovine. Strojnemu kut* jaču Lovrencu Komanu je nekdo rtev opaženo odnesel hranilno kiKlZlco Mestne hranilnice liubljanske z vlogo 5100 K, dalje veliko množino zlatnine in dragocenosti v skupni vrednosti 15.000 kron ter gotovine 1000 kron. Zasledovanje storilca je bilo zelo težavno, ker na licu mesta ni bilo nikakih sledi. Te dni pa ie slučaj nanesel, da so tatvino odkrili. Neka natakarica, Ulčar Mariia se Je začela na Poljanski cesti v neki gostilni bar hati s hranilno Knjižico. To ie doznala policija in organi kriminalnega oddelka so uvedli poizvedbe, ki so imele ta uspeh, da so izsledili pravo tatico. Tatica je bf!a zaradi tatvin ž*e ne^tevilnolcrat kaznovana Konjar JosipJna iz Smartnega pod Šmarno goro. Zanimivo ie. da fe bila ta tatica med tem; časom pred deželnim sodiščem zaradi dru-dh tatvin obsoie*-na na dve leti težke leče. Konjar se sedaj nahaja v Begunjah. — Komska tatvina. Hftro le bil priiet konjski tat Janez ?ušfar. V noči od 11. na 12. avgusta ie v §mar-ci pri Kamniku odnellal posestniku Josipu Jeranu mladega konta z vprego in vozičkom. Učfteljtca Iz Mengša je zadevo naznanila rudi Ijubliansk? poTicin*, k! le še fsrt dan izsledila kopja v Ribičevem hlevv na Dolenjki cesti. — Mala krofrika. V četrtek ponoči se je pred škofijo zelo neđo-stoino obnašal neki železničar A. T. Bil je popolnoma vinjen in je rjovel kot lev. Policija pa takega rjovenja in take pijanosti ne odobrava ter mm je prisodila doslej največjo kazen 500 kron. Imel je pa mož precej nad 3000 kron denarja pri sebi ter je kazen z lahkoto plačaL — Posestnica iz Ma-'teoje. Pire Marija je bila kaznovana na 50 kron globe, ker ie prodajala mleko na ulici. Pregrešila se je zoper cestnopoiicijski red za stolno mesto Ljubljana — »Lana«, tekstilna tovarna v Zgošan pri Begunjah, je razstavila svoje prve izdelke v izložbi tvrike Gričar in Mejač. Izdelki so Iz čiste vome in vzbujajo vso pozornost Podjetje je v domaČih slovenskih rokah. Podniraimo domačo industrilof — Z operna otvoritev gostilne Drašček v BohorčIČevi uHcL Z današnjim dnevom se zopet otvori gostilna Drašček v Bohoričevi nlici št. 9. k! ie bila vsled Merikalnih šikan od aprila sem zaprta. (k) — Posor prod nakupom. Kolo znamke Goreč >Ađlerc rx)ponio lahko dirkamo, s dirkalnimi zračniki in leee-Dimi obroči, vodilo v nenavadni ^ormi navzgor obrnjeno je bilo ukradeno med K in ^ 12. uro iz vete v Iltraki nHci 29. Velika verižniea kolesa. 5® maujSa od obi&AJnih, ter izrezana tako, da ao v sredini trije kraki. Kolo popoln orna ne* navadno, dirkalno, teko da ga je lahko locitt od dni gib. Predajava totega nemogoča. Vrednost koiisa K 8000. tfa|đR* telju istega, izplača lastnik kolesa Pofračar (tvrdfca Svetla, Mestni t*$)+ K 800 nagrade. — Prva slovenska In ftiiMiBu tvrd-ka PofrSkvar in drtur namanja p. n. ot* člnstvu otvoritev svoje meheoižoe de* lavnioe, glej inserat. Knlfnra. — Rastava planinskih slik. Slovensko planinsko društvo javlja, da priredi jeseni ali pa tndi šele v prvih mesecih novega leta razstavo planinskih slik na kar že sedaj opozarja vee interesente, slikarje in fotografe ter Jih' vabi, da prijavijo svojo udeležbo v svr-ho evenruelnih dogovorov. — »Tehnički list,« glasilo Jagoslavcn-skih inženjera i arhitekta u svom zadrlem dvobroju (11. fn 12.) donosi slijedeći sadržaj: Dr. Ing. MIlan Vidmar: Inženjer filozof in stroj velikan. — Dr. ing. Anta Fran-kovlć: Oibanje valeva na vodi koja teče. — Ing. M. Trebinac: Zanatske $kole pri ŽelezničTeim radionicama. — Ing. P. Senja-nović: Željeznička konferencija v Beogradu. — Stručne vesti i beleške: Oradnja privremenih zgrada. — Ujednostrucenje oskotrao-nih željeznica. — Most preko nuselske-doline kot Praga. — Razvitak betonskih konstrukcija u Severno! Americi. — Stručni sporovi: Je U zemljoradnja sestavni deo gradnle. — Razne vesti: rn?enierima u državnoj službi mora se dati aktivno pravo Izbora za Narodno predstavništvo. — Stro-praktičn! ispit 79 Inženjere I arhitekte. — Tmenovanla. — Vesti Iz Udruženja: Olavna uprava Udruženia J. I. A. — Sekclla l J ubijana Udruženja J .1. A. — Bfb^grafija. — »Tehnički Pst« izlazi dvaput mesečno. Oo-dlšrda predplata 80 — dinara III .120.— K. slovenski matici"! Zahteva se, da se nas upošteva pri uredbi mele na Ogrskem in se nam Hodeli 9 slovenskih občin v št got-hardskem okraju v severnem Prek-nrarju. Dalje se naglašajo važne obmejne potrebe in sicer: direktni jugoslovanski vlaki na progi Maribor-Ljutomer za osebni in tovorni promet, železniška zveza s Prekmur-jem, gradbo mostu čez Muro v Prek-murje, prosti tranzit preko radgonskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe brez vsakih kompenzacij, ustanovitev politične ekspoziture v Gornji Radgoni. Po govoru komisarja Zavadlala so zborovalci s trikratnim »2ivio« pozdravil kralja-osvo-boditelja. Tabor v Gorenji Radgoni je pokazal, da stoji za našimi mejami čvrsta straža narodno-zavednega prebivalstva. Naj merodajni krogi slišijo ta krepki klic, ki prihaja od severne meje! Naj se vendar zgane naša javnost in naša vlada! j. — V prid Korošcem se je vršila jdae 8. t m. v Cerknici ljudska veseli-\ca na vrtu g. Maksa Kopitarja. Ce 'tiidi se, na žalost, veselice rri moglo radelezirl ljudstvo iz bližnjih okupiranih krajev, fe bil vendar uspeh nadvse pričakovan te dober, čisti dobi-čfc znaša nad 16.000 K. K sodelovanju so bila od Koroškega odbora pozvana vsa društva, vendar so se te-:'irra vabita odzvali. _ izvzemSi nekal Rastnih izfem. skoraj samo napred-;lijaki. Gospod Tvan Jerman je v temperamentnem govoru dokazoval bo-3$o pravico da naše Koroške, in go-t;spod učitelj Stiplovšek. ki ie prišel "fe Velikovca. je ocrtal naš položaj na •"-verni meji. Obema govornikoma ljudstvo z zanimanjem sledflo in sta burno odobravanje. Nai bo tna tem mestu Izrečena vsem hvala, 'posebno pa gospej Ivancevi. Pintar-BM, Pibnikarjevr. Dani Serkovi. jl?omeedn! proletarHf«. kjer rvnfsuje nfiho-vo grenko stališče, bodi še orioom-trteno: bivša mačeha Avstrila si fe v avtonomfff znala na vseh koncih pomagati, kakor storfiti m tlačiti držav-Hanfe in nameščence nižiih slofev. porodila pol ptiča, pol miši v obliki »netopirjev« za predstojnike poštnih uradov ITI. razreda. V današnji bedi ne spadajo ne k uradnikom, ne k slugam, niti ne k delavcem, kjer Je vsak dninar na boljšem fmancijelnem stališču. Mislili smo, da bodo merodajni faktorji iz naše narodnosti že vsaj iz človekoljubja sledili za ciljem, da se jih uvrsti tja. kamor spadajo. Ni čuda, da cokljajo zbegani po vaseh kakor »jutrovci«. ker so večinoma zadolženi kot bivši takozvani »štabs-ofrcirji«, ker jim poštna uprava ne privošči zaslužene enakopravnosti. Upniki majejo z glavo, ker se ne morejo oblastvenim potom vknjižiti na njihovo proletarijo. Gospodje pri zeleni mizi. kako dolgo boste še dovolili tem bednežem naprej razcapane cokljati? Kdo torej jemlje ugled postni upravi? — Mestni in privatni gozdi v ljubljanski okolici so vkljub opetovanim opominom varstvenih organov in oporninov v ljubljanskih dnevnikih še vedno močno obiskani od raznih gozdnih prestopnikov. Ti zlikovci se ne zadovolje* le z neupravičeno hojo izven javnih potov, ampak zarezu jelo v lubad drevja svoje monograme, lupijo skorjo iglavcev rn zažigajo iz njih se cedečo smolo na živih drevesih, kar je jako kvarljivo. ne oziraje se na možnost gozdnih požarov. — Tudi se pojavlja neupravičeno nabiranje štetje, suhliadi m gozdnih plodovi Resnično revnim slojem bi človek privoščil to. ko bi ne nosili s seboj sekfr. nožev, kliuk itd., s katerima sekajo, režejo in lomijo poleg suhih tudi zelene veie. da, celo drevesa! — Seveda bi morali imeti t! za pobira-riej suhliadi na tleh potrebno dovoljenje (licence) od mestnega magistrata ah* lastnikov privatnih gozdov. — Posebno gozdne parcele privatnih lastnikov na Golovcu in Rožniku izgledajo jako slabo. — Z neprestanim intenzivnim izkoriščanjem stelje od lastnikov samih so gozdna tla tako izčrpana, da drevje Jako labo uspeva: poleg tega pridejo še razni gozdni škodljivci, med Katerimi je prvi — človek. Z ozirom na to, da so srozdi za mesto in občinstvo eminentne važnosti — kajti druga mesta, ki niso v tem oziru tako srečna, da bi imela v neposredni bližini naravne gozde, jih skušajo z velikimi stroški zasaditi — se bo vsakega, ki bi v mestnih ali privatnih gozdih delal kvaro, naznanilo in mu odvzelo ne le drva ali druge nabrane plodove, ampak tudi orodje, ki ga ima pri sebi. Tudi tukajšnja policija bi včasih lahko pogledala v te temne predale ljubljanske okolice, ako že ne iz gozdnovarstvenih. pa vsaj iz javno-varstvenih ali nravstvenih ozirov. Tudi nai bi se onim. ki se vračajo iz gozdov z bremeni drv, ako se ne morejo izkazati z dovoljenjem lastnikov, drva odvzela, enako tudi orodje, ki ga imajo pri sebi. ter prodalo v korist mestnemu ubožnemu zakladu. — Apel. Dne 26., 27. m 28. avgusta se vrši v Varaždinu drugi kongres S. J. S. U. Lansko leto se je že sestala jugoslovenska omladina v Celju, kjer si je osnovala močno in enotno organizacijo. Stopila je ven na plan z devizo: potom samoiz-obrazbe in medsebojne vzgoje na temelju svobodnega mišljenja priučiti se samostojnega dela in nastopa v družabnem življenju. Leto dni je torej že delovala organizacija po teh načelih in letos se vnovič zbere vsa omladina naše države, da poroča o svojem dosedanjem delovanju in da si določi novih smernic, novih načrtov tudi za nadaljne uspešno delovanje. Tovariši iz Srbije, Hrvaške in Slovenije bodo prispeli na ta kongres, rodile se bodo nove misli, nove ideje, in uspeh bo tem večji, če nam tudi naša slovenska javnost v tem trenutku pride na pomoč in nam pomaga duševno in materijelno. Tovariši iz Varaždina so izvršili vse tehnično delo, da nudijo delegatom hrano in stanovanje, fn njih stroški so gotovo ogromni. Obračamo se zaio na vse dijaštvu naklonjeno občinstvo, da nas financijeino podpre, ker le na ta način bo kongres uspešno izvrši! svojo nalogo v prid dijaštvu in celokupni domovini Mestna organizacija »Preporod«, Ljubljana, Mestni dom. — Sestanek poštnih uradnikov in uradnic v Sevnici. V nedeljo, dne 8. avgusta 1920 se je zbralo veliko številno uradništvo posavskih poštnih uradov v lepi dvorani hotela Triglav, katera fe bila prenapolnjena, da se pogovorilo o različnih službenih interesih, kateri nai bi koristili ne samo ugledu osobia. temveč tudi prometu. Sklicateli sestanka ie pozdravil navzoče, pojasnil namen sestankov, kateri nai bi se vršili vsak mesec, enkrat v enem, drugič v drugem kraiu. na katerih bi eoiilf družabno življenie. spoznal? tovariše fn tovarišlce. premišljevali svoie skupne naloge, iskali sknnuo pota. ki peljejo k razvoju naših interesov, ter _j& obenfso posvetovali .a različnih naredbah zet enakomerno Šolo. katera bi gotovo najbolj koristila ugledu poštne uprave. Sestanka se je udeležil tudi predsednik društva poštnih uradnikov in uradnic, ki le poročal o delovanju društva in razložO bcdočo prajjmatiko. ki bo baje Še letos zagledala luč sveta. V debato je poseglo več tovarišev in tovarišic ter se je soglasno sklenilo poslati dve obširni resoluciji poštnemu ministrstvu v Beogradu in ravnateljstvu v Ljubljani. Vsi tovariši so z veseljem pozdravili predlog, da se sklicujejo v bodoče sestanki, in je bilo sklenjeno, da se prihodnji sestanek vrši meseca septembra. Dan in kraj se pravočasno naznanita. — Iz učiteljskih krogov. Koncem meseca maja smo čitali v »Slovenskem Narodu«, da je gosp. minister prosvete odredil, da se enako ostalemu državnemu uradništvu tudi ljudsko in meščanskošolskemu uči-teljsvu zvišajo draginjske doklade za 25 odstotkov; nekaj dni kasneje smo čitali zopet veselo vest, da se bodo v kratkem zenačile draginjske doklade učiteljev z onimi državnih uradnikov iste kategorije, toda nikdo izmed nas ni še bil deležen omenjenih dobrot, medtem ko je vse ostalo uradniStvo že dobilo izplačan zne sek, da železničarji so dobili že po tem 50 odstot. poviška In tudi že izplačan. Uboga šola bila si in boš ostala žalibože povsod zadnja. Bilo bi pač Že čas, da bi se nam že davno obljubjeni povišek takoj nakazal, ne pa šele po treh ali štirih mesecih. Dvakrat da, kdor hitro da. — Poslanik Hribar v Beogradu. Naš poslanik v Pragi Ivan Hribar ie dospel včeraj v Beograd m posetil dr. Vesniča in đr. Ninčića. — OdHkovanJa. Z redom sv. Save L razreda sta odlikovana dr. Janko Brejc, predsednik deželne vlade, in dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof. z redom Karadjordjeve zvezde IV. razreda so odlikovani Sokoli: dr. Viktor Mumik. Stane Vidmar in dr. Ivan Oražen v Ljubljani, v redom sv. Save III. razreda je odlikovan dr. Josip Plerrielj. rektor na ljubljanskem vseučilišču, z redom sv. Save IV. razreda pa sta odlikovana dr. Alojzij Onstin, policijski ravnatelj, fn profesor Ivan Vurnik. arhitekt fn nastavnik na ljubljanskem vseučilišču. — Odlikovanje. Za hrabro fn neustrašeno delovanje za časa upora v Mariboru dne 23. junija 1919 ie bil odlikovan z redom sv. Save petega razreda privatni "docent dr. Ivan M a t k o. — Vsem. ki so se prttaviH za "sprejem slovenske dece z Dunaia. sporočamo, da smo naznanili »Jugoslovanskemu pripomočnemu druš'vu na Dunaju«, naj ne pošilja dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali porazmestiti 172. — Poverjenfšt-vo za socialno skrb v Lfcibliam*. oddelek za zaščito dece In mladine. — Griža v Mariboru. V zadniem času se je pojavila v Mariboru griža v epidemični obliki. Javna bolnišnica, pa tud! vojaška bolnišnica sta prenapolnjeni. — Tobačna trafika v Lokah pri TrbovUah št 98 je razpisana potom "avnega natečaja do 10. septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček ie znašal 18.043 kron. Položiti se mora. oredno se ponudba izroči. 1800 kron iarnščine. — Otvoritev telefonske centrale z iavno govorilnico. Pri poštnih uradih Grosuplje do Poliane nad Škofjo Loko se je otvorila dne 2. avgusta t. 1. telefonska centrala z iavno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Gospodu Ltubfču sporočamo, da bi bili prav radi ustregli niegovi želji, da pa njegovih pritožb sedai ne bomo več prinesli, ker so izšle že v drugem listu, s katerim se ne bomo lovili z enakimi novicami. — Splošno slovensko žensko društvo ima v ponedeliek ob 5. popoldne v društvenih prostorih važno sek>. Članice in prijateljice dobro došle! — Otvoritev telefonske centrale z lavno govorilnico pri poštnem uradu Lesce. Pri poštnem uradu Lesce se Je otvorila dne 1. avgusta t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za kraievni in medkrajevni telefonski promet — Izžrebani porotniki v Novem mesta. Za tretje letošnje porotno zasedanje pri okrožni sodnih' v Novem mesta, ki se začne v ponedeljek, dne 30. avflmsta. so izžrebani ti-le porotniki: Olavni porotniki: 1. StefančfC Martin Iz Podzemlla. 2. Mozer Albert »z Padec. 3. MarVtV6 Janez iz Oomie Padulfa. — 4. Paic Fran Iz Andreea. \ Komfianec Anton iz Bučke. 6. Rntc Tvan H Mfme. 7. Andr»fš>V Ma-t»vž z Velikih Pn*W. 8. 7ttVrl Tvan :7 MoH-onocra o ?ahkar Tvan iz Ve-';ir«»vasi. in. -Tako* Tvan iz Oraee pri l IHii. 11. PuVar Jn*e iz Novega nri Krškem. 1? Fiais Fran ?z Spodmih VodaL 13, JBute A. Iz Mokronoga^ 14. Jerman Fran iz Grmuli. 15. Pire Fr. iz 2igmarice. 16. Kalin Jože z Obrežja. 17. Rus Ivan s Hriba pri Loškem potoku. 18.^Medved Jože iz Kostanjevice. 19. Sčinkovec Fran iz Zaloga. 20. Bajuk Marko iz Božakovega. 21. Rudei Anton, graščak iz Ribni:e. 22. Campa Ludovik iz Ribnice. 23. Glušič Alojzij iz Drage. 24. Zupančič Fran iz Hrastovega dola. 25. Zupančič Anton iz Drage. 36. Agnič Janez iz Tuševega dola pri Črnomlju. 27. Jordan Jože iz Malene. 28. Senica Jože iz Dobrnič. 29. Metelko Martin iz Dolenjevasi. 30. Metelko Fran iz Ledečevasi. 31. Vene Fran iz Štrita. 32. Kovačič Ivan z Vrhovega pri Litiji. 33. Drmelj Anton iz Leskovca. 34. Fortun Matej s Sinjegavrha pri Črnomlju. 35. Zavodnik Anton iz Višnjegore in 36. Kulovec Ivan iz Valtevasi. — Nadomestni porotniki: 1. Avsec Jože iz Novega mesta. 2. Mihalič Fran s Potovrha. 3. Kuslian Anton iz Kandije. 4. Matoh Ivan iz Irčevasi. 5. Svetec Ivan iz Novega mesta. 6. Košir Martin z Broda. 7. Košir Alojzij z Broda. 8. Košir Jože iz Novega mesta in 9. Bernard Fran iz Novega mesta. — Služha božla v slovenskem jeziku se vrši v tukaišnii evanerellski cerkvi v nedelio ob osmih zintral. — Evangeltska služba božia. V nedelio 15. t. m. ob 10. dopoldne ima evangeljskl župnik zopet prepoved. — Za sodnega referenta pri komandi dravske divizijske oblasti ie imenovan sodni polkovnik Milan Mi-lićevič. — Polkovnik Milenkovlć je do-dellen kot pomočnik generalu Diml-triieviču in ne kot pobočnik, kakor je bilo snoči napačno poročano. — Nov Ust, Društvo zasebnega uradništva za Sloveniio je začelo izdajati svoje glasilo »Uradnik«, ki bo izhajal enkrat na mesec. — Novinarska vest. Hrvatsko novinarsko društvo je sprejelo včeraj na svoji skupščini naslednio resolucijo: Na svoji izredni skupščini dne 13. avgusta izjavlja Hrvatsko novinarsko društvo z ozirom na organizacijo jugoslovanskih novinarjev: 1. po sklepu I. jugoslovanskega novinarskega kongresa se ima osnovati edinstveno jugoslovansko novinarsko društvo kot reprezentativna in humanitarna organizacija vseh novinarjev naše države. Hrvatsko novinarsko društvo vidi v takem jedinstvu jugoslovanskih novinarjev nujno potrebo vsega stanu ter zahteva, da se čimprej udejstvi sklep kongresa in poživlja vsa novinarska društva v državi na hitro delo. Ker pa novinarji po poklicu čutijo potrebo svoje posebne strokovne organizacije, smatra Hrvatsko novinarsko društvo to akcijo oficiemo za paralelno organizacijo z Jugoslovenskim novinarskim društvom in pozdravlja s simpatijo inicijativo slovenskega novinarskega društva v Ljubljani v tej smeri. — Imenovanja v tobačni tovarni. Za kontrolorje so imenovani: Babnik Janko. Golob Fran in Aleš Fran; za oficijale: Grčar Pavel, Jelčič Cvetko: za asistente: Lojk Bernard. Pranrfalk Fran. Lindtner Pavel; za oficijale mojstri: Lojk Josip. Zales-iak Henrik fn Smole Jakob. Dr. Ko-šenina Peter dobi prejemke VII. č. r., dr. Hogler višje prejemke. Za delovodje so imenovani pazniki: Bolta-žar Fran. Laiovic Anton in Kanduč F. — Člane Fer. Saveza opozaria-mo na poset trboveljskega rudmka v ponedeliek 16. t. m. Zbirališče točno 6.30 vTrbovljah št. 69 pri cerkvi. Za prenočišče od 15. na 16. avgusta ztflaslti se istotam. — »Union.« Trgovinsko ministrstvo je odobrilo izpremembe pravil d. d. pivovarne »Union« v Ljubljani, kakor so bile sklenjene na občnem zboru dne 20. februarja. S tem ie dovoljeno zvišanje delniške glavnice na 3 milijone kron. katera glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na 6 milijonov. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani. Mariboru, Ptuju m Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. avgusta do 7. avjrusta 1920 dela 183 moških m 59 delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 168 moških in 89 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 136. Promet od 1. januarja do 7. avgusta izkazuje 17.373 strank, in sicer 10.011 delojemalcev in 7362 delodajalcev. Posredovani se ie izvršilo v tem času 4652. Dela fščejo: pisarniške moči, trg. sotrudniki. so-trudnice, služkinje, peki. vajenci natakarji, natakarice, ključavnlčani kroiači. šivilje, dninarji, dninarice. hlapci, čevliarii. hotel, sobarice !td. — V delo se spreimefo: gozdni delavci, hlapci, poliski delavci, mizarfl. služkinje, kuharice, vaienci razne strok*, zidarji, mlinarji, pletarjl. tesarji itd. — VelnVa železniška nesreča. Iz Maribora nam poročaio. da se ie zgodila danes o polnoči na postaji Pesnici velika železn;ška nesreča. To-vonri^viak^št 93J. ki ie dosnel te Oradca se ie zaletel v osebni vlak In so ostali trije mrtvi, več pa ie bilo težko ranjenih. Mrtvi so sprevodnik S11 e c prtljažni mojster S e e -m a n n in otrok brzojavnega mojstra Pavlina. Strojevodja in kurjač sta težko ranjena, enako tudi brzojavni mojster Pavlin in njegova žena. — Velikanska tatvina zlatnine. Za časa regentovega bivanja v Ljubljani je bila v Trnovem v čolnarski ulici št. 7 izvršena velika tatvina zlatnine in gotovine. Strojnemu kur* jaču Lovrencu Komanu je nekdo rle-opaženo odnesel hranilno knflžlco Mestne hranilnice IiubUanske z vlogo 5100 K. dalje veliko množino zlatnine in dragocenosti v skupni vrednosti 15.000 kron ter gotovine 1000 kron. Zasledovanje storilca je bilo zelo težavno, ker na licu mesta ni bilo nikakih sledi. Te dni pa je slučaj nanesel. da so tatvino odkrili. Neka natakarica. Ulčar Marija se Je začela na Poljanski cesti v neki gostilni bahati s hranilno knjižico. To ie doznala policija in organi kriminalnega oddelka so uvedli poizvedbe, ki so imele ta uspeh, da so izsledili pravo tatico. Tatica je bfla zaradi tatvin že neštevilnokrat kaznovana Konjar Josipma iz ^martneea pod Šmarno goro. Zanimivo Je. da fe b!1a ta tatica med. tem časom pred deželnim sodiščem zaradi dri!Adler<: rjopofcio lahko dirkalno, s (iirkalnimi zračniki in lesenimi obroči, vodilo v nenavadni ^ormi navzgor obrnjeno je bilo ukradeno med Va in H 12. uro iz veže v Ilirski ulici 29. Velika verižniea kolesa. }e manjSa od običajnih, ter izrezana tako, da bo T sredini trije kraki. KoK> popolnoma ne* navadno, dirkalno, tako da ga je lahko locifc od drugih. Predajava tetega nemogoča. Vrednost kolisa K 8000. telju istega, izplača lastnik kolesa JK Poi?ačar (tvrdka Svetla, Mestni t*gV K 800 nagrade. — Prva slovenska in AmciA&L tvrdka Pofrikvar in drug naenanja p. n. ob% činetvn otvoritev svoje mehanične de-« lavnioe, glej ineerat. Mntfura. — Rastava planinskih slik. Slovensko planinsko društvo javlja, da priredi jeseni ali pa tndi Sele v prvih mesecih novega leta razstavo pteninskni slik na kar že sedaj opozarJA vee interesente, slikarje in fotografe ter Jih' vabi, da prijavijo svojo udeležbo v svr-ho eventuelnih dogovorov. — »Tehnički list,« glasilo Jugoslavenskih inženjera i arhitekta u svom zadnjem dvobroju (11. in 12.) donosi slijedeći sadržaj: Dr. Ing. MIlan Vidmar: Inženjer filozof in stroj velikan. — Dr. ing. Ant« Fran-kovlć: Oibanje valeva na vodi koja teCo. — Ing. M. Trebinac: Zanatske škole prt železničklm radionicama. — Ing. P. Senja-nović: Željeznička konferencija v Beogradu. — Stručne vesti i beleške: Gradnja privremenih zarada. — UjednostruČenJe uskotrao* nlh željeznica. — Most preko nuselske doline kot Praga. — Razvitak betonskih konstrukcija u SevemoJ Americi. — Stručni sporovi: Je li zemljoradnja sestavni deo gradnie. — Razne vesti: rn7enierima u državnoj službi mora se dati aktivno pravo Izbora za Narodno predstavništvo. — Stro-praktični Ispit ra Inženjere I arhitekte. — Imenovanla. — Vesti Iz Udruženja: Glavna i uprava Udruženja J. I. A. — Sekclla I lub-| liana Udruženja J .1. A. — Biografija. — »Tehnički 1?st« izlazi dvaput mesečno. Oo-dlSr-la predplata 80 — dinara III 320.— K. slooemsfet lltaflcl"! 185. štev. •*<*^S >"\v- Poverjenik Remec wmW utaui* ljanje iMm dnotev. »SLOVENSK1 NAROD', dne 15. avgusta 1920. 5. stian. V Velikovcu, v nekdaj najbolj nemčur* s k era gn&zdu na Koroškem — se je zbralo lepo število rodoljubov, ki so vzlic vsem težkočam sklenili ustanoviti sokolsko društvo, ki naj bi postaio središče narodnega gibanja. V smislu predpisov društvenih pravU je naznanil pripravljalni odbor ustanovitev društva okrajnemu glavarstvu v Velikovcu, ki je predložilo pravila deželni vladi v potrditev. Pravila so ležala dolgo časa nerešena pri deželni vladi. Ko je pa nastopil poverjenik Remec svojo služho ter našel to zastarano vlogo pri vladi, jo je takoj rešil in sicer sledeče: »Deželna vlada za Slovenijo, poverjcništvo za notranje zadeve z odlokom z dne 5. maja 19^0, $l 3354 pr. ni dovolilo ustanovitev društva v Sokol« v Velikovcu in to z ozirom na plebiscit, da se ne bi strankarski boji še pred istim razvneli.« Nismo mogli verjeU prvim vestem o tem odloku, kajti neverjetno se nam je zdelo, da bi se postavil načelnik klerikalne stranke, ki hoče biti najbolj demokratična, na mesto bivšega avstrijskega policaja. Koroški Slovenci so pretrpeli pod nemško avstrijsko vlado najhujša preganjanja in vsem so znani še dogodki, ko se je slovenskemu Sokolstvu prepovedalo vsako delovanje na Koroškem, ko Sokoli niti kroja niso smeli obleči. Po prevratu, zlasti ko so iasedle naše Čete Koroško, se je začelo tam veselo sokokolsko življenje in se je v najkrajšem času ustanovilo 5 novih društev, ki zelo lepo napredujejo. S svojim odlokom se je postavil sedaj g. Remec na mesto nekdanjih avstrijskih biričev in Jim je postal Časten s od rog. Pri njem je strankarska zagrizenost več kakor narodna stvar. Na drugi strani pa je pokazal poverjenik Remec, da o zakonih nima pojma oziroma da zakon pri njem nič ne velja, temveč le strankarstvo. V smislu § 6 društvenega zakona z dne 15. novembra L 1867„ se ima prepoved ustanovitve društva tekom štirih tednov o predložitvi naznanila pismeno odrediti. § 7. citiranega zakona pa določa, da sme društvo z delovanjem pričeti, če ni bila v tem roku ustanovitev prepovedana. Ker je vloga društva ležala pri deželni vladi dalj kakor štiri tedne, je torej prepoved ustanovitve društva neveljavna, kvečjemu da smatra g. poverjenik sokolska društva v smislu § 6. istega zakona za državi nevarna. Povemo pa, da beseda g. poverjenika ni zadnja In da se bodo v tem ozlru storili vsi potrebni koraki Dtotti zfet t Hi dne 29. avpta «21. Ponovno poživljamo vsa bratska društva, da takoj javijo svojim žnpam število udeležnikov in te zadnji čas do 15. i. m,, isto SokoLskecmi Savezu SHS. Vsa drnStva so dobila pozive za prijave tudi od zletnega odbora v Mariboru. Poslane pole naj društva točno izpolnijo, prilože denar za obede ter jih odpošljejo zletnemu odboru v Maribor. Poživljamo vsa broteka društva, da store svojo dolžnost kar najbolj točno. Vse priprave za zlet v Mariboru so v najlepšem teku — prijave od vseh strani so velike in je pričakovati oNapreju< na javnih telovadbah se poživljajo, da pridejo v ponedeljek, 16. t. m., zanesljivo ob 8. uri zvečer v telovadnico v >Narodnem domu.< k — Telovadno društvo »Sokol« Brezovica naznanja vsem bratskim društvom, da se zaradi nastalih zaprek preloži veselica na dan 22. avgusta. V slučaju slabega vremena se veselica vrzi 8. septembra. Vsa bratska društva in si. občinstvo se prosijo, da vzamejo to nn-znanje. Zdravo! Odbor. k Se&ol Sv. Križ pri Kostanjevici priredi po večletnem odmoru dne 22. t m. veliko javno telovadbo. Bratska sosedna društva in prijatelji sokolstva se na to prireditev opozarjajo z vabilom, da se je po možnosti v polnem številu udeleže. Pa tudi oddaljena društva naj bi se enkrat odzvala našemu vabilu, Sv. Križ. prijazna dolenjska vas ob vznožju Gorjancev, centrala vinorodne in po Sloveniji znane >Gadove pečiBočja<:, bo sprejel vse goste praznično in jim pokazal, da giblje, da zna, če tudi osamljen, kljubovati vsem mogočim oviram. Dne 22. t. m. hoče Sv. Križ pokazati, da tudi kmetski fant, kateri je neprestano s težkim delom zaposlen, lahko doseže na telovadnem polju in na polju glasbe lepe uspehe. — Kdor ima količkaj zanimanja, naj pride in pokaže s tem svojo simpatijo do nas. Gostom, prihajajočim z rednim vlakom, je društvo pripravljeno preskrbeti vozove. Prijaviti je pa v tem slučaju udeležbo najkasneje do 20. t. m. V interesu društva bi bilo tudi, da posije Savez vzorno vrsto, da zamore domaČe občinstvo pri tej priliki videti, kako daleč se je že pri nas vobČe telovadba povspela, na drugi strani bo pa izvedena kontrola nad vadbo telesne vzgoje na deželi. Torej na svideneje pri Križu! k — Sokolsko društvo v Kranju priredi 8. septembra pred telovadnico javen nastop. Po telovadbi prosta zabava. Več lepaki, k — »Sokol« v Medvodah obhaja dne 12. septembra proslavo obletnice svoje ustanovitve. Javnost naj blagovoli upoštevati ta dan. Pridite od vseh strani! — Za zgradbo sokolskega doma v št. Vidu nad Ljabljano so darovali: Dr. Živko Lapajne K 1000.—; uradništvo Ljubljanske Kreditne banke Ljubljana K 755.—: neimenovani Ljubljančan K 400.—: po K 200.— Albert Kurner, Anton Hlebec, omizje pri »Novaku«, Angela Bremec Karol Gutnik, Pavel Dereani, Celje, Fr. Kollman, Ljubljana, L »Jadran«, I jubliana, Fr. Stupica, Ljubljana, I. C. Mayr, Ljubljana, dr. Milko Brezigar, Ljubljana, Češka obec, Ljubljana, Milka Florijančič, neimenovanu Po 150.—: Ančka Novak, dva neimenovana za tretjega neimenovanega Po K 100.—: Franc De-mark, neimenovana, Ivan Cerne, Vinko Go-mezelj, neimenovana, neimenovana, Rudolf Cernivec, Anton Istenić, Jožef Repar, Jakob Kregar, Anton Kregar, Ivan Rajšp, Lucija Cratnik, Franc Tome, Anton Gril, Janez Zorman, Šiška, Avgust Jenko, Ljubljana, dr. Jernej Demšar, Ljubljana, Andr. Jakil, Karlovac, dr. Janko Žirovnik, Ljubljana, dr. Fr. Šabec. Vrhnika. Po K 80.—: ndmenovani Ivan Novak, starejši. Po K 50.—: Ivanka Novak, Ivan Novak mlajši, neimenovani, Marija Ravtar, K .Slosar, Vitja Cirman, Jožef Tomaž, Jožef Kuhar, Štefan Budič. Mar. VerblČ, Andrej Letnar, Pavel Kavec, neimenovan, Fr. Sire, Kranj, K. <5c R. Ježek, Maribor, Fr. Dolenc, Kranj, Fr. Hajnrihar, Škofjaioka, Narodna čitalnica Kranj. Po K 40.—: I. Filošek, F. ŠkerlJ, Ivan Bohinc, Medvode. Po 30.—: Avgust Agnola, LJubljana. Po K 20.—: L Smolinski, Vacl. Štrukelj, Fr. Lampreht, Anton Skof, Ljubrjana, dr. Josip Lavrenčič, Ljubljana, Vilko Kukec, Žalec t Kenda, Bled, Al BrenčIČ, Pfuj, Mate! Orehek, P. Magdič, LJubljana, dr. A. švigell, LJubljana, J. Jur-zule In soproga. Po K 10.—: L Stepančič, Jože Bencina, neimenovani Anton Baho-vec dr. Milko Hrašovec Celje, Jnrej Sterk, Vuilca, dr. R. Karba, Kamnik, »Sokol«, Hrastnik, ing. Pavel Endlicher, Ljubljana, neimenovani * k Prmltw—eJgMii ta prfTBtftfDB* — Organizacija hotelskih1, gostilniških in kavarniških usluŠbencev vabi na izvanredni občni zbor, ki s© vrfti 14. avgusta ob 24. uri v prostorih Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: Otvoritev občnega zbora. Volitev odbora. Raznoterosti. Ker je občni zbor velikega pomena za vsakega uslužbenca in uslužbenca imenovane stroke, se vljudno vabi, da se vsi v polnem Stavim ud el eži te. k — »Klub Soča«. Vabijo sa vsi brez razlike stanu hi Čina iz zasedenega ozemlja, moški in ženske, na prvi občni zbor kluba »Soce«, U se vrti 14. t m. ob 20, ari (ob ti S y«W dvocam M&tDoea _Po r ,-redbi ministrskega sveta z dne 12.' marca t. 1. št. 1G.15X> je razpolagaui? s dohroknetji v inozemstva potom čekov, menic, akreditivov in izplačil v inozemstvu stavljeno pod državno nadzorstvo in kontrolo. CiTj te odredbe je bil, da so zaradi zaščito nade domačo valute prepreči izvoz kapitala is države, bodisd valed kurznlh operacij, bodisi zaradi špekulacij, bodiai zaradi plasiranja kapitala v inoa^matvu. Zvedel sem, da posamezne banke otvarjajo kredite tujim trgovcem in trgovskim društvom, kateri ee poslužujejo teb kreditov za nakupovanje blaga v naSa državi in. izvažanja takega blaga v inozemstvo. Na tak način se izvaža iz aemrje blago, za katero ne dobimo seda| nika-kega ekvivalenta, razen dolga tuje fi»K me dotični banki v naga državi Tuje firme, katere tako postopajo, očigledno špekulirajo na podanje Vurza našega denarja, ker 14 sicer ne imelo razloga, da odk^gajo plačila svojih obvez, ki se glase v naši valuti. Da se te operacija, mereče na poslabšanje kur za našega nacijonalnega denarja preprečijo, uia-iem na podlagi točke 7 naredbe mini? strskoga sveta od 19l marca t L, da noben denarni zarod in nobeno dsoftcnp1 podjetje ne sine dati inozemstvu kredita brez mojega predhodnega odobrenja. Vsako protivno postopanje bode najstrožje kaznovano s globami in prepovedjo obratovanja. Generalni Baapefcto-rat se bo brigal za navajanje in izvaja* nje te naredbe.« Naredba {e bttft trebna. Ivpomd se z njo verzel, ki so ^ pužcale naredbe glede prometa p d«yV žarni in izplačili z inozemstvi. Haredha pa prihaja pozno,. Pri naših sosedih, na pr. v Avstriji ie že v veljavi. Pri vseb tah iara&ah, ki se tičejo obrambe valute, je pa te£t£6e v tem. da ae sodoetno kontrolirajo. Naredba je v vetja?! o4 10. avgusta t. L — g Železniški tarifi v ffllnarjfh. LDU. Sarajevo, IS. avguta. železni škro ravnaterjatvo je odredilo, da se od 15. t. m. dalje pri vseh zelezniAkil. bia^adrfeah raftunajo tarifi v dinarski vrednosti. — Mizarsko orodje. Urad sa posneli i vanje obrti je prejel z Dunaja neka) kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, kf žele prejeti celo garnituro, naj tako) zaprosijo ustmeno ali pismeno prt Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22 od 8. do 12. dopoldne. Priglasi d 1« treba najkasneje do 25. 1 m. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozIraC. — Dobava kopit. Urad za pospeševanje obrti Ima na razpolago nekaj garnitur kopit. Interesenti - obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. avgusta pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22 od 8. do 12. dopoldne. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati — g Nove železnice v Jugoslaviji. Bivši ruski minister za promet Križano veki 3 je odpotoval v London. Sfcnpi-na inženirjev ga je pooblastila, da ae r pogaia z aerleškimi in franooskiL*. kapitalisti glede firrflienja novih železnie v Jugoslaviji. Rusko - slo venski banki se je posrečilo, osnovati v Jc gosi a vi ji celo .vrsto trgovskih in industrijskih podjetij. Razen tega je ustanovila tovarno za milo in druga za kable. Ustanoviti pa namerava še Srpski Lloyd za plovbo po Jadranskem morju, — g Naj sladkor — slabo gospodarstvo. Ker so domače tovarne za sladkor, ki stoje pod državno upravo, ostale brez denarnih sredstev, da bi si letos nakupile sladkorne pese, je ministrstvo za obnovo zemlje odobrilo iz svojih kreditov ministrstvo za trgovino začasno posoiilo v znesku 24 milijonov dinarjev. Ministrstvo za trgovino je stavilo ta denar na razpolago tovarnam, da bi moglo nakupiti od ljudstva sladkorne repe in da bi mogle dajati pridelovalcem sladkorne repe predujme. Ldu. — g Nem&ka industrija in mi. >Po-litika« poroča: Zadnji čas se med nemškimi industrijskima krosi opaža živah« no gibanje, da bi stopili v posebno zvezo z našo državo. Zveza nemških indu-strjjcev se je obrnila sedaj na $• fe* 6. strah, govsk'e zbornice, naj bi se v Berolimi ali kakem drugem nemškem industrijskem erediicu ustanovila zastopništvo naše države, po katerem bi mogli stopiti v zvezo z nami ter nam dobavljati potrebna stroje. Zariimivo je pri vsem tem, da obeta zveza nemških industrij-cev, da bo izposlovala pri berolineki vladi dobavo svojih proizvodov, ne da bi zahtevala kako kompenzacijo od nas. ,SLOVENSKI NAROD", dne 15. julija 1920. g Gospodarski stiki z Bolgarsko. >Terj2pFov< dopisnik v Sofiji javlja, da je dosla v Sofijo češkoslovaška gospodarska misija, ki bo uredila trgovinske odnošaje in postni promet med obema državama ter pripravila vse potrebno za vzpostavitev kolikor mogoče tesnih gospodarskih odnošajev med Češkoslovaško in Bolgarsko. Omenjeni dopisnik vidi v tem zopetno o živo tvori en je slovanske solidarnosti. — LDU. — g Napeljava elektrike na progi Maribor - Ptuj, Varaždin, L;utomer Zg. Radgona, Prckmurje. Ptujsko Polje, Medžimurjc, Slov. Gorice do Ljutomera in Zg. Radgone ter Prekmurja naj se »asvete v električni luči, že obstoječa industrijska podjetja in gospodarski obrati naj dobijo električno silo, nova industrija naj se razvije v tem bogatem delu nase države. Obsežna preddo-'la v svtLo električne spojitve teh pokril jin z elektrarno na Fali vodi, kakor zn vno pripravljalni odboro za dobavo elektrike v Ptuju. (Predsednik g. Franjo Cucek, tajnik g. Ivan Formevc). Ravno te dni prepotoval je ravnatelj elektrarne Fala z inženirji tvrdke Si-mens - Scbuckert - Werke in Električne .lainoueiSa poročila. 186. štev. SPORAZUM ZOPET OGROŽEN. Beograd, 13. avgusta. Sinoči je končno Parlamentarna zajednica, kakor se je zdelo, definitivno akceptirala stališče Demokratske zajednice tako v agrarnem kakor v eksport-nem vprašanju. Olede agrarne reforme je dogovorjena formula za vladino deklaracijo v sledečem smislu: ponavlja se slovesna izjava Regenta od 1. decembra 1918. odnosno iz pre-stolnega govora, ki pravi, da je zemlja božja in kmetova, vsled česar se imajo veleposestva razdeliti proti pravični odškodnini za lastnike ter se ima odpraviti vsako podansko razmerje, odnosno osvobndin vse kmete.Izjava se glede haka sklicuje na predhodne odredbe od 25. februarja 1919 ter povdarja, da vprašanje agrarne reforme ni versko nego čisto gospodarsko in socijalno. Izjava je pozitivna tudi glede pravic dobro-voljcev do zemlje, ker se je sprejela splošna klavzula, da se bode uvaie-valo pravice vseh, ki so interesirani na izvedbi agrarne reforme. Komite, ki so ga hoteli za cokljo ministra agrarne reforme, je samo posvetovalni organ, v katerem imajo demokrati enako število članov z reak-cijonarci. Glede eksporta je podrta Središnja Zadruga in monopolska družbo, poprej Pirliler, vse navedene pozicija Centralne Uprave ter je spre- kraje, da se zberejo potrebni podatki za sesiavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani tvrdki imate naročilo, da se izdelajo čimpreje proračuni za celo napravo, torej za električno omrežje in transformacijske starije. Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračuni le predloženi pripravljalnemu odboru v Ptulu. Iz teh proračunov bodo razvidni vsi celotni Zgradbeni stroški in se bo dak> preračunati, koliko bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podlagi teh računov se bode potem odločilo, na kasen način se naj zbere potrebna glavnica. Kakor nam za trjuje-jo izvedenci, ne bodo v tem pogledu posebne težkoce, ker so že dosedanje poizvedbe dognale, da je potreba elektrike v vseh navedenih krajih velika in da ni dvomiti na rentabiliteto naprave. Samo rentabiliteta v smeri Ljutomer, Radgona in Prekmurje še ni zadostno zagotovljena in bo za te pokrajine vsaj v prvem času treba subvencije, da se tudi teh važnih krajev ne izloči in jim tudi omogoči razvoj industrije. Izvedenci, ki SO na povabilo pripravljalnega odbora prepotovali celo ozemlje, ki pride v po&lev, nam zagotavljajo, da je veliko podjetje v doslednem easu izvršljiv. Ako se na podlagi načrtov, ki se bodo izdeUli v približno šestih tednih, izvede financiranje brez posebnih zadržkov, potem se more se pred koncem t. 1. pričeti z deli in je upati, da se vsaj glavni vod potem tekom enega leta zirradi. Zanimanje za podjetje j« splošno. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petroleja, premoga, občutimo neznosne cene teb predmetov. Kdo bi si torej ne žele! moderne električne razsvetljave in električnega pogona v svojem obratu! Vsa natančnejša pojasnila podaja 3 Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptujuc jeto načelo, da se po pokritju domače potrebe, prepusti producentu slobodno razpolaganje z njegovimi pridelki, torej tudi izvoz proti carini in zdravi valuti. Za pšenico je kontingent določen na 15.000 vagonov. Izvoznic nikakršnih ne bo, kar je predpogoj, da se končno energično zatre vsaka možnost izvozniške korupcije, katero bi bila Središnja zadruga, kot trgovsko podjetje Parlamentarne zajednice strahovito povečala. Glede pokrajinskih vlad je sprejeto načelo, da se nobena važnejša odločitev ne sme izvršiti brez pristanka obeh strank. V spornih slučajih odloča centralna vlada. Občinske volitve v Sloveniji se ne smejo razpisati predno se ne izvrši revizija občinskega reda v ministrskem svetu. KOROŠEC IN DRINKOVIČ RAZBIJATA DOSEŽEM SPORAZLM. Beograd, 13. avgusta. Ko je bil sporazum v vseh točkah Zq dosežen, in tozadevni protokol od demokratov in g. Vesnića že odobren, sta I >rinko-vič in Korošec naenkrat uložila svoj veto ter izjavila v imenu svojih klu-bov,da še ne moreta pristati na izvršitev sporazuma. Oba se čutita razžaljena po člankih »Riječi«, ki pod naslovom »Gosenice« razkrinkava njuno delovanje v prometnem in poštnem resortu. Korošec in Drinko-vić zahtevata, da se jima da še pred rešitvijo krize »zadoščenje«. Kdo naj to zadoščenje da, se ne ve. Izgleda, da sta Korošec in Drinković s to frivolno zahtevo v zadnjem hipu hotela podstaviti nogo koncentraciji ter onemogočiti sestavo kabineta. Zve- g žetev sveta. Presbiro javlja £er se je govorilo po Beogradu, da je uradno: Ministrstvo za poljedelstvo in vode priobčuje: Poljedelski zavod v Rimu naznanja na podlagi zbranil podatkov, da cenijo severne države žetev pšenice na 220 milijonov tovorov, a žetev rži na 221 milijonov tovorov. V Kanadi kaže žetev vrlo dobro. Basu je v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo, da bodo nažeii 82 milijonov tovorov pšenice. V Severni Afriki CAlgier, Egipet, Maroko, Tunis) bo znašala žetev pšenice 17 milijonov tovorov. Za ostale države še ni podatkov. Ve se, da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji, Ce-hoslovaški, Franciji, Luksemburški, Nizozemski. Švedski in Jugoslaviji dobra, a na Angleškem, v Škotski, Finski in Švedski srednja. Dobre žetve rži pričakujejo v Belgiii. Luksemburški, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji, a srednje v Nemčiji. Finski in Ceboslovaški. V žitnem pasu Avstralije je bilo mnogo dežja. V angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna ter je začasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je izvoz iz Argentije. — cr Moka na Čehoslovaškem. Moka in žitni produkti nove žetve bodo dražji kakor so bili doslej. Cene za oddano žito se bodo zvišale. Za zasebne nastavi] ence, katerih družine nimajo večjih dohodkov, kakor 20.000 kron, plačajo razliko med dosedanjimi in novimi cenami delodajalci, za državne nastav-ljence pa država. Osebe, ki imajo nad 20.000 kron dohodkov, plačajo vso razliko same. Producenti plačajo poseben davek, čigar znesek cenijo nad 200 milijonov. vsled njunega nastopa že sklenjeni sporazum razbit in Vesnićeva misija ponovno ponesrečena. KOROŠEC PRI KRAJU. Beograd, 13. avgusta. Pomoćnik ministra saobračaja J e 1 i z je zapustil svoje mesto ter odpotoval iz Beograda na »bolovanje«. Javna tajnost je, da Jelič ne more več prevzemati odgovornosti za Koroščevo katastrofalno železniško politiko. Z Jeličevim odhodom je ministrstvo ostalo brez vodstva, ker je Korošec popoln lajik, ki v teku svojega ministrovanja vsled preobilega posla s političnimi intrigami ni imel časa, da se posveti svojemu resortu. POGOJI SPORAZUMA. LDU. Beograd, 13. avgusta. Ker se je v načelu dosegel sporazum v vseh vprašanjih, je predložil dr. Ves-nič zapisnik vseh točk sporazuma. Sporazum ima devet točk: 1. Smatramo, da ie elavno delo koncentracijske vlade, da razpiše volitve narodnih poslancev In da izdela ustavo. Volitve se morailo izvršiti do konca novembra. Kakor hitro bo vlada sankcionirala volilni zakon, se odredi dan za volitve in sesanek skupščine. 2. Izmenjava misli o temeljnih vora-šaniih olede ustave le dognala, da se mora izdelati en načrt ustave, a da se dopusti paralelna redakciia samo v mani važnih vprašanlih. Vsak član vlade ie dolžan povedati svoje nazo- re glede ustave. 3. Pasivno volilno pravico imajo samo ministri in to aktivni ter oni na razooložeinte, ter profesorji na pravnih fakultetah. 4. Vprašanje izvoza ie rešeno tako, da se dovoli izvoz vseh predmetov naše produkcije, ki niso izrecno izvzeti no odločbi finančnega komiteja. Izvoz pšenice je prost do kontingenta 15.000 žel. voz. Predno se ta kontingent izčrpa, se bo še preračunalo, ali razmere dopuščajo ta izvoz ali ne. 0 trgovinskih zadevah ter o izvoznem kontingentu ima odločati finančni minister, ki vodi evidenco in nadzoruje izvoz. Zato se ne bodo izdajala o osebna dovohenia za izvoz. 5. Glede agrarne reforme je določeno, da se sestavi začasni agrarni komite, ki ca bodo tvorili minister za aerarno reformo, m?"hter za oo?fe-delštvo. minister za šume ta rude. minister za notran'e zadeve, minister za pravosodje ter finančni minister. Prvo ministra za agrarno reformo bo, da bo oredloži predlog komiteta glede izplačila haka za leto 1918 in odškodnino za leto 191°. rlak se mora izplačati naikasneje do konca decembra t. 1. 6. Narodno predstavništvo bo sprejelo volilni zakon, mednarodne pogodbe in proračunske dvanafstine. 7. Volilo se bo predsed-ništvo narodnega predstavništva. Parlamentarna zaednica dobi predsednika, demokratska zaednica pa oba podpredsednika. S. Rekonstruirale se bodo ookr^unske vlnde v 7a-srebu. Lrtibltani. Sarajevu In Sollhi. 0. Sestavi se ukazni ministrski komite, ki se bo bavi! z nameščati tem. c1-nuščptilem m vnolro?evati^>m uradnikov. U imalo več kot 2500 dinaHev plače. Če bi se komite ne strinjal, intervenira ministrski predsednik. Beograd. 14. avgusta. Narodni klub in Jugoslovenski klub zahtevata da se jima predloži že sklenieni sdo-razum glede sestave nove vlade v posebno odobrenje. Demokratska za-edinica ie nato sklenila sporočiti Ves-niću, da smatra sporazum za definitivan, da ne pristane na nobeno iz-premembo ,n da odklanja odgovornost za vsako zavlačevanje krize. V Beogradu vlada v političnih krogih prece^Šnie razburjenie in govori se o zaroti Korošca in Prinkovića, ki sta se odločila razbiti koncentraciio. OBSTRELJEVANJE ODESE? Dunai 13. avgusta. Po poročilih iz Moskve je zagrozil poveljnik francoske crnomorske fiotilje. da bo dal obstreljevati Odeso, ako Rusi ne vrnejo takoj 28 letal, ki so bila namenjena za armado generala Wrangla in katere so rdeče čete zaplenile. Ruska vlada se obrača na svetovno iav-nost ter protestira proti grožnji ob-streliavania odprtega mesta, ker to nasprotuje mednarodnemu pravu in bi bilo pri takem obstreljevanju na tisoče mrtvih. ANGLEŠKO - FRANCOSKI KONFLIKT. Ženeva, 13. avgusta. Iz angleških listov 66 da nedvomno posneti, da je angleška vlada trdno odločena, da se ne da zaplesti v novo vojno. Angleški delavci eo sklicali takoj narodno konferenco, na kateri so energično protestirali proti vsakemu poskusu izzvati novo vojno. Naslovili so na Llovda Geor-geja odprto pismo, v katerem ga poživljajo, da v očipled rusko - poljskim mirovnim pogajanjem stopi Anglija v mirovna pogajanja z Rusijo in da vlada nemudoma objavi angleške mirovne po-sroje. V celi javnosti se širi gibanje proti vojni in vlada prepričanje, da bo Llovd George energično nastopil proti vsem vojnim hujskačem. Lrfmdon, 13. avgusta. V zadnji seji poslanske zbornice se je v zelo ostrih besedah napadalo Francijo. Neki član liberalne stranke je izjavil, da se mora sedaj odločiti Francija za eno izmed alternativ: ali opusti nemudoma svojo separatistično, mir ovirajoče politiko, ali pa gre od danes naprej svoja pota, na katera ji Anglija ne sme in ne bo sledila. RUSKO - POLJSKA MIROVNA POGAJANJA. Moskva. 13. avgusta. Med Varšavo, Moskvo in Minskom se je razvila v zadnjih dnevih živahna brzojavna zveza, iz katere je razvidno, da skušajo Poljaki zavleči pričetek mirovnih pogajanj. Neka brezžična brzojavka poroča, da skušajo Poljaki zavleči pogajanja zato. ker upajo še vedno na izdatno pomoč Francije generalu Wranglu. Če bi pomoč še pravočasno došla, obenem z velikim municijskimi transporti iz Francije, potem bi bilo baje Se mogoče, da bi se bežeča poljska armada ustavi- la in postavila v bran. — Neka brzojavka iz Varšave poroča, da bodo polno-močni poljski mirovni delegati prekoračili v soboto 14. t m. rusko bojno črto ter se nemudoma podali v Minsk. ATENTAT NA VENIZELOSA. Pariz, 13. avgusta. V četrtek je odpotoval grški ministrski predsednik Venizeln- iz Pariza v Nizzo, da se od tam po domovino. Na kolodvoru v Lyonu i napadla dsa moža, ravno v tren« o je hotel v topiti v vlak. Eden d cev je od .1 nanj 3 stre- le, drup ve kroglji Pta zadeli Veni- zelosa. N tlalca so prijeli. Od njih je eden 23 letni grški porof-nik, ki biva v Parizu, drugi pa 25 l^tni novinar Thoravis, urednik borznega lista v Atenah. Pri zaslišanju atn oha izjavila, da eta izvršila atentat rr: nlšljeno. ker smatrala Veftfcr.eloffa »a »vražnika grške narodne stvari. \ c ' olos je sicer težko ranjen a niso njegove poškodbe smrtnonevarne. Ena krogla mu je prodrla skozi lopatico v prsi, druga pa v trebuh. Francoski li^ti trde. da je atentat d^lo klike bivšega kralja Konstantina, ki vidi v Venizelosu edino oviro za povratek ekskralja na grški prestoL BELA KUN V PFTROGRA D TJ. Berlin, 13. avgusta. Iz Pe'rograđa javljajo, da je danrs dospel tjakaj bivši madžarski ljudski komisar Bela Kun. Dr. Vrhunec, Beograd. Izvozna politika. Mesec dni se je vodila borba za in proti famozni centrali monopoliznranega izvoza Središnji zadrugi. Vkljub političnemu obiležju, ki ga jc zadobilo tudi to, kakor vsako gospodarsko vprašanje, se vendar nismo mogli odločiti za stranko monopoliziranega izvoza, niti za pristaše svobodne trgovino. Jedro obeh nasprotnikov so tvorile posamezne interesne prrape finančnih veljakov, ki so skušali preko državne avtoritete uveljaviti svoje koristi, ne mereči se za dejanske ekonomične potrebe zemlje. V državah, kjer vodijo gospodarsko politiko strokovno naobraženi in politično preizkušeni ljudje, se slična vprašanja rešujejo po obstoječih potrebah ekonomskega življenja; naša politična zreiot in gospodarska izsolanost je dosegla šele ono stopnjo, v katerem more biti vsaka rešitev aktuolnih javnih problemov sad polovičarskih kompromisov, pogosto celo interesov, ki varujejo le 3Voje, a ne obče dobro. Le v pomanjkanju prave politične in gospodarske šole in potrebne nadpartijske objektivnosti lezi vzrok, da smo dose-daj med različnimi zakoni in odredbami, posebno onimi gospodarskega značaja, naleteli na prav malo takih, ki ne Ci kazalo znakov šolskega početništva in dilentantizma. Ena glavnih kondieij konsolidacije naših gospodarskih prilik leži v depolitizaciji in postrokovnenju vseh strogo strokovnih resorjev. Minister trgovine se je v boju proti njegovi centrali pokazal boljšega politika, kakor ekonoma; konečno je obdržal toliko pravo, da se je zadruga le prekrstila v stari naziv Centralne Uprave in da ta v prvotni koncepciji z uprav neznatnimi spremembami vendarle obstaja, posluje in deluje in dela za prav mastne kupčije. Poleg drugih slabosti ima ta način rešitve izvoznega vprašanja še to, da je le provizorij do bogzna kedaj izvršene končne regulacije, ki jo bo gotovo prehitel že — novi minister. VIed tega si naši privredni krogi še do danes ne morejo izvršiti tržnega in kalkulacijskega načrta za prodajo novih žetvenih pridelkov, ker je vprašanje izvoza nove žetve še ostalo odprto. Po pravici se zato pojavlja strah, da nam utegne tako brezglavo postopanje uničiti vse, kar pričakujemo od blagoslova letošnje žetve, ker nam je onemogočeno pravočasno zasiguranje trga odJ9malcev ali vsaj izrabljenje ugodne valutarične konjunkture. Pogoji, pod katerimi kupuje nova C. U. v poslednjem kontigentu določeno robo stare žetve (4000 vagonov koruze, 1500 vagonov pšenice, 1000 vagonov moke) so prikrojeni tako. da omogočil] e jo udeležbo le večjim kapitalistom in špekulantom; novi zavod, ki je bil ustanovljen pod parolo varstva pro-ducentov, kupuje le množine od 30 vagonov dalje. Ker združenje posestnikov, ki imajo manjše količine ni vedno mogoče in ni iz stališča trgovske konkurence posebno priporočljivo, se zdi. da je bil način nakupa stare centrale po lastnih komisijonarjih, stoječih neposredno pod kontrolo zavoda samega, veliko prikladnejši in socijalno - ekonomično utemeljenejsi. Posledica novega nakupa večjih množin je, da židovski špekulanti prekupujejo robo od manjših posestnikov in jo, seveda z mastnim intermedijerskim dobičkom, pod firmo krščansko zvenečih imen prodajajo nekapitalistični novi centrali. Tudi sestava direktorija, podobna strankarskemu razmerju neke gotove politične grupe, nas nikakor ne more zadovoljiti in zopet dokazuje, da se v naši zemlji ne rodi nobena stvar, ki jo nieo prej oblekli v partizanske — hlače. Ureditev naše izvozne trgovine v smislu državno - fiskalnih, valutorič-nih, kakor tudi zasebno • gospodarskih koristi, pa tudi v nič manjši me4 v smislu potreb pasivnih delov države je brezdvomno eno izmed trenutno najvažnejših, najtežjih, a najnujnejših problemov; ta ureditev se more na vse strani zadovoljivo in ekonomično sprovesti po zlati srednji poti med načeloma proste trgovine in državno monopoliziranega izvoza. Način, ki bi v okviru kontigentirane množine tud iproducen-tu samemu omogočal svoboden izvoz, bi utegnil najbolj odgovarjati izrednemu dohodu letošnje žetve in prehranjevalnim potrebam domačega prebivalstva. Ako bi se evidenca se razpoložljivega kontingenta javno vodila in neizdavanje izvoznega dovoljenja vezalo le na generalno predpisane pogojes bi se mogel odstraniti koruprivni vpliv kontingen-tiranega, izvozničarskega sistema, 0^*0-bito še, ako se rodi natančna kontio'a dejanskega izvoza na obmejnih postajah. Toda najtežje je danes, komu nekaj dopovedati! Raznoterosti. • O. ta vtliU. »Dailv Expr«*8< pripoveduje o mladem Amtrikancu, ki podedoval 10.000 dolarjev t«r od&el ■ tem denarjem na potovanje. Bil j« v \ngliji in Franciji, s« dobre« zabaval r pustil tam skoraj polovico •▼ojih !o!arjev. Februarja 1920 je pria*l v Nemčijo, dobii za niti 6000 dolarjev nad 600.000 mark. se nastanil v Berolimm v prvem hotelu, plačal dnevno po 200 mark za stanovanje in dvakrat toliko za hrano ter tako udobno preživel najlepše čase. Ko se je pred mesecem odločil, da se vrne v Ameriko, mu je eata-lo se 560.000 mark. Med te« m ie dvignila nemška valuta, tako da je za svo-560.000 mark dobil ravno 10.000 ameriških dolarjev, torej ravno toliko, kolikor jo imel 8 seboj, ko je A»eriko sapu stil. Pri tem pa je videl kos »v«ta, se dobro zabaval in — stalo £a miti vinarja, • Kdaj je šeaska Majlepia? Mnogi trdijo, da je ženska najlepša med 20—SO leti, Dailv Telegrapha< Angležinja gespodična Barbnre Dame, ki trdi, da je ženska najlepša t etaiostj S5 Vet. Gospodična Dane s tem nikakor ne zagovarja sebe, ker ie fttara 24 let. Gospodična pravi: >V londonskem ženskem klubu smo prišle do zaključku, da je ienska s 35 leti v najlepši dobi. Telo in duža &ta v tem letm popolnoma razvita Nikdar preje in ae pozneje se hrep?ni ienska tako po življenju in ljubezni. Najbrž eluti, ijf\wi v vseh barvah, senčniki llCmuVl (Sehildf) za čepice, potnice Schweissleder) za klobuke na drobno in debelo, priporoča tvrdka J. Wanek, Sv. Petra cesta 19. 6049 Irstje za strope izdelale in prodaja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Anton, Llnbliana, Jeranova ulica 13, Trnovo._4256 lestenec ii medi. čolnoma nov, dalje kopalna banja iz pločevine, švedska železna peč (Patent Musgraves) in kuhinjska etažerica s posodami se radi preselitve proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6147 ClilnHiirniu 2 dobrimi spričevali, star dUdUlftUlil 28- let, vajen precej tudi v trgovini mešanega blaga In želesnine, Želi primerne in stalne službe pri kakem večjem trgovcu, bodisi v mestu ali na delelL Ponudbe pod »Pridnost 9150« na upravo Slovenskega Naroda. V_M#%;:in|i:» vešča slovenskega ZgUJIXclllCo9 nemškega in eventualno franc. jezika z znanjem klavirja se išče. Ponudbe z izpričevali se prosijo pod .Debroircna 6097' na upravniStvo Slov. Naroda. 6097 fniPi za moške in Ženske, -----!, IclIJI odeje, posteljna pregrinjala, perilo, nov smoking, znanstvene knjige itd. se ceno proda. Pojasnila daje Bozi Hribar. LJubljana, Rimska e. 6. 6088 M\li nftiiia ifie Maaje s hrano za trgovskega učenca v boljši rodbini od 20 avgusta naprej. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6109 ledno veiHro indnstrilsko preaHzete u Bosni traži za odmah jednog sposobnog električara 1 jednog tokara za željezo (Eisendreher & Metalldreher) s poduljom praksom. Ponude s naznakom plaće pod .Električar 8111* na upravu Slov. Naroda. 6111 Rgm malu ali srednjo hiSo z vrtom v httNjensketn predmestju. Poli nJili nudbe pod „Telefon 326/6094" na upravo Slov. Naroda. Ma no} mm, in gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, gozdov in vinograda. Polasnila daje notarska pisarna v Slov. Bistrici. 6156 Dofiro itto nntltoo prevzame v najem z inventarjem VTed na deželi. Ponudbe pod dobra gostilna 1920 6154 na uprav. Slov. Naroda. 6154 leia enaadstropna Hiša ;imobse,r- tona v Ljubljani se ugodno proda. Pojasnila: Beethovnova ul. 15, desni vhod, IV. nadstr. 6155 Sprejme se Dienka EgSS fS5.T nim blagom s popolno oskrbo. Ponudbe pod: »Učenka/6075« na upravniStvo Slov. Naroda. 6075 Samostojna nnrespnndentinja £j pisja, slovenske in nemške stenograf vešča 'je se sprejme takoj pri tvrdki Gregorc tt Verlič, Cesta na Gorenjsko železnico 7. 6095 Deček poštenih Staršev išče mesta učenca v trgovini. Sposoben slovenščine in nemičine obiskoval je ljudsko in meščansko šolo. Vprašanja na Kari Potočnik, strojevodja v premofokopo, Velenje. 5994 Ha velajosestvu ko mesno praktikantinfe, kjer bi bila dana možnost, uvesti se In sodelovati pri vseh gospodinjskih in gos-srodarskih delih. Cenj. ponudbe prosi Fran Mrkva Gnštanj. Koroško. 5935 2000 K nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanje, vsaj iz ene sobe in kuhinje takoj ali s 1. septembrom. Cenjene ponudbe pod .Sna-žnost 6076" na upravniStvo Slovenskega Naroda. 6076 XriinvriJbali ^g0TOikinja 2 **«fi^vrvvj« večletno prakso za stalno službo išče stavbeno podjetje Prednost imajo, kateri znajo stenografijo in strojepis. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »MB 6077« na upravniStvo Slov. Naroda. 6077 Pozor! Prodam 200 300 hI dobrih transportnih vinskih sodov. Boter, Litija. 6106 Svarilo! Vino na prodal. Nad 100 hI bizeljskega belega prav dobrega vina po 12 kron liter tudi v manjših partijah se odda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6110 Modistka. vala v večjem salonu kot prva moč, se takoj sprejme. Služba stalna, plača 1200 K mesečno. 3onudbe s spričevali pod .Modni salon v LJubljani 6089" na upravniStvo Slov. Naroda. Reflektira se le na pridno in dobro moč. 6089 InacnkVfi (Preiselbeeren) razpoši-JluSIlIvC Ijam po pošti v vsaki množini dokler se dobijo po K 8— brezobvezno, poštnina in zavojnina se računa posebej. Kari Loibner. Celje. 6041 ■VMfl ffl v manufakturni in špece-fncfflc e" rijski stroki dobro izurjena, prodajalka, ne pod 22 let stara, zrnoma slovenskega in nemškega jezika. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe zahtevo plače pod .Pridna proda-a!ka 6012" na upravniStvo Slovenskega Naroda. 6012 Weri poittle v Marilor < sokolski slavnosn, toplo priporočamo broiuri: BUribor in okolica, zgodovinski spis. Cona 5 K. — Vodnik po Maribora. cena 3 K. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Zastopstvo jugosiov. novin, Maribor, Slovenska ulica 15. Na naroČila brez denarja se ne ozira. 6007 Grajski oskrbnik, %tZl darske šole Bruck a. M. s 17 letno izvrstno prakso in prvovrstnimi spričevali, jugoslovanski državljan, zmožen slovenščine in nemščine, neodpovedano uslužben, 36 let star, oženjen (1 otrok) išče drugo primerno samostojno službo ^onudbe pod .Grajski oskrbnik 6117" na upravniStvo Slov. Naroda. 6117 Kontoristinja pisarniško prakso, perfektna tipistka in slovenska stenograf in j? se sprejme takoj v tovarno v fdariboru. — Dobra plača po zmožnosti in dogovoru. Ponudbe s spričevali pod »Tovarna Maribor 6065« na upravniStvo. 6065 Naznanjam si. občinstvu in strankam, da ako bi kdo kaj dal moji ženi brez denarja aH jej posodil, nisem jaz plačnik zanjo. Josip Mahkovec. 6113 Naznanilo! Slav, občinstvu naznanjam, da acm se preselil na Oaaeui trg it« 117 (nasproti trgovine g. Savnika), Priporočam se za nadalini obisk in nadaljno naklonjenost. Me^Bctmalna drogerija Đ. Šinkovec, Krasti- 6126 : Hrvatski Drvotrioc: f edini stradal Ust a drla vi SHI. Soradjuju naši prvi stručnjaci u industriji, produkciji drva kao i Šumarstvu. Predplata godišnje K 60*—. Adresar industrije dm. Cijena poštom K 14—. 6021 Katera fetta ali vrava moženjem bi poročila 37 letnega podjetnega knjigoveza, prijetne zunanjosti, ki mu vsled dolgoletnega bivanja v tujini ni bilo mogoče seznaniti se z rojakinjo? Priženi se tudi v kako knjigoveznico ali kako drugo tJgovino ali gostilno tudi izven Slovenije Ponudbe s sliko, ki se vrne pod „ Zopet v donovini 15000'* poštno ležeče Ljubljana. Stroga tajnost zajamčena. _ 5998 Za večjo notarsko pisarno na deželi izvrstna ITflrIKO * pred vsem notarsko prakso temeljitem poznanjem zemljske knjige, lično pisavo in dobrimi referencami pod ugodnimi pogoji. Prošnje s šolskimi in spričevali o praksi na naslov, ki ga pove uprav. Slov. Naroda. 6153 Prodaja leta. Iz gozdov grajščine kneza Alfreda Windlsch-Graetza v Rogatcu na Sp. Štajerskem se odda po od oblasti potrjenem sečnem načrtu za leto 1920 Se sledeče na panju: Iz okolice Žetale in Boč okrog 200 polnih metrov je k>Thse in iz okoliša Log okrog 1000 polnih metrov bukovoga leoa ln arv- 6122 cunjah, ki ležijo i Imate v smeteh, namreč v starih cunjah, ki ležijo pod streSjo in drugod -koje plačam po najvišji dnevni ceni. Kakšne so dobro, in pogoje ter ceno sporočim na zahtevo. Prodam tudi 3 starinske velike lustre z medenimi svetilkami, okroglo gorečo za petrolej Eri pravne za društvene dvorane, ali ak hotel. Več srebrnine, krožnikov, tas za hotele imam tudi naprodaj. Lovro Rebolj, trgovec v Kranju. 5941 Iv. Jax in sin OMalaka o. 15., LfaMlana. šivalni stroji ia stroji za plctesjc Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu Ustanovljena 1. 1867 Vonja isfitiji bfizilafro. Pisalni strofi ,Adler* Ceniki aaatont Ia franko. Kolesa Iz pram fouarn: Dfirkopv, Srjria, vTaffoarad. Začasno znižane cene. f_faasratantl **' vsnsaem v najem V%Hisvlffl iako i prazno tovar-aliko poslopje s prostornino 1000 m* Ponudbe ne Asno Ftneot, fclnkiiaaia, laaaka e. 10. 6I1S rata Makovec b T, kari« tn so- za Irajno delo. 6093 potrebujeta takoj a pli anaga slikarja za tra Fotografi, pozor! Kdor hoče svojo obrt povečati ali pa oddati v najem, naj da svoj naslov na upravniStvo Slov. Naroda. 60°8 CEMENT Stokat Porttand dobavlja ,AVA' Laško Dr. Jernej leiar ne ordinira do 15. septembra. 6us Dr. Šlechta Linblfana, Dvorski trg 1. ne ordinira do 4. septembra. 6115 Uradno dovoljena, ie 20 let obetajoča nalatareiia ljubljanska m&rtfttz ttaHvaflj in mm slarb G. Flux Gosposka nliea 4, L nadstropje levo. namešča službe iščoče boljše vrste. Prt zunanjih naročilih znanka za odgvoor. Pm ilaeata Id laiata SI, Ponikv in drug Sv. Petra cesta 33- za izdelovanje kirurgičnlh inštrumentov ortopedičnih aparatov in bandaž, brušenja vseh ostrin in zavod za ponikianje se priporoča in jamči za vsa ta izvršena dela. 6141 Klobuke In ta klobntovino prebarva takoj v vseh modemih niansah ravnotako vse druge predmete. 6086 Tovarna los. Reich, Ljubljana« Pločevinaste urCe In zabole od amerikanskega petroleja, nadalje železne sode kupujemo po najvišjih cenah. Hrovat & Komi. Ljubljana, Vegova nI. 6 1. Jabolka:: v vsaki množini, dokler traja zaloga, prodaja srednje vrste po 1 K, boljše vrste po 2 K za kg. Eoroebs gospodarska dražba v skladišču .Balkan" in sicer dopoldne od 8—12, popoldne od 2—5. 6143 Kranjska industrijska družba na Jesenicah kupi enega ali dva dobra psa čuvala, ki bi bila porabna kot spremljevalca za nočnega čuvaja in že na moža dresirana. Najraje bi kupili pse volčje ali doberman-ske pasme. Popis in cena naj se naznani imenovani družbi na Jesenicah. 5939 Jednoć rabljene cijelo vreće iz jute u veličinami 58 100, 58/126 1 58/144 za brašno, žito, šljive i ine svrhe ima na prodaju .Ve s tra" trgovinsko dioničarsko društvo, Zagreb, llica 21. h kavčuka ^ i^UUBUANA :S*r*t cest^ Služba. Uradnik železninske stroke, dobro kvalificirana, zanesljiva starejša moč, slovensko nemški dopisovalec, skladiščar in komisijonar, vešč dobro hrvatskega in italijanskega jezika išče primerne službe bodisi v mestu ali pri kakšnem podjetju na deželi, če mogoče z vso oskrbo v hiši. Služboval je 17 let v svetovni hiši in bi se preselil zaradi političnih razmer. Cenjene ponudbe z navedbo plače naj se naslovijo na ,Hotrantec 793* poštno ležeče Ljubljana. 6100 Stenice in njihova zalega poginejo, ako upotrebu je te MORTIN steklenica K 12*— pri zavodu M. Jnnker, Zagreb, Petriniska ulica 3. III. 3815 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, JKiletiaa nL 15. Čevlji (cipele) na debelo in na drobno po najnižji dnevni ceni se dobe pri znani tvrdki Aleksander O blat, Sv. Petra c 28. ter se pošiljajo po povzetju po celi državi SHS. 5944 la apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ava, tovar. Laško. zdravniško priporočeno vino v steklenicah se zopet dobiva »pri Dalnatiacn' ? Sodni ulici it. 4. 4743 Klavirje planine in harmonije, prodata m izposoja Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, ranzikalij in stran, Ljubi'fina, Kongresni trg 15. 2587 Obl. konces. informačni zavod Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne Otroške vozičke vseh izvedb s ponikljanim stalom ofroške posteljice železne ln od medi, pernice, odeje tudi prešite priporoča spedjaL trgovina L PORGES, WIEN IX., lichtensteinstrasse 23. Erjavec & Turk 1 pri „Zlati lopati** preje Hammerschmidt, [ faliazorief trn itn. /.' nasproti Križanske cerkve. 4049 Pozor! Šolske potrebščine, pisarniške potrebščine, vse vrste papirja ter cigaretni pap. in stročnice vseh vrst na debelo in drobno. J. Bmcna. Ljubljana, talna 16/1 Vzajemna posojilnica V Ljubljani r. x. s o. preie Vzajemno podporno društvo v LJubljani Kongresni trg št. 19. Pošt. ček. ur. št. 11.165. Telefon štev. 407. daiei posojila na osebni kredit (me-niče, zadolžnice, ter proti zastavi vrednotnic) po 6%; Pfoti vknjižbi na posestva po Š'/j'/o; ranžijska posojila javnim nameščencem proti zaznambi na prejemke in polico za življenjsko zavarovanje po 6%. izvaja 3 transakcije posojil, ki jih imajo javni nameščenci pri denarnih zavodih v Avstriji; obrestuje 1 hranilne vloge po 4%; vloge v tekočem računu po 37i%-Rezervni zakladi koncem leta 1920.....K 600.000-—. Jamstvena glavnica na deležih konc. 1. 1919 K 2,000.000'—. Pojasnila in prospekti brezplačno! Postranska obratovališca: Cernhausen na Cehoslovaškem in Kopenhagen (Kodanj) 5527 se priporoča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in večdrnžinskih hiš po Dokkeijevem sistemu. - Tli. Ia stan.vaalske bi*. Moto* oblike wh slogov, dalje industrijske s—ho. velikanske tvorniSke delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino. razstavne dvorane, garaže, cerhvene strehe, vodne naprave b avii ionskem sistemu itd. Strešni stoU brez motečih opor. - Cenj. vprašanja na upr. Slov. Naroda pod Chriotoph * Dnaack, A. O. Več v besedilu Usta. 34 12 2744 97 DENARNE VLOGE. ] SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA F? LJUBLJANA* SELENBURGOVA ULICA sTEV. 1. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. =___ —===== Izvršuje vse bančne transakcij« najkulantneje. — NAKUP iN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT. - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. - AKREOiKTIVI. — B9PZA. Rvsfiini nnnati (Ofensilper), č.nina za peči, grafit tablete. Samoprodaja ?laso-niltB ijlallđl! vitih češkh proizvodov za leto 1921 pribavlja Rohmate-r>a?Fen-Handels-rodtifctaai j. DartifianpaaffalirtheB), W£aei> * ed|.j<4ftba.-Acftau bei *JVlen u. Berlin z velikimi destilsetf&mi. 6U 9 s trgovsko naobrazbo, vešč slovenščine in nemščine se sprejme takoj. Ponudbe pod »Trgovsko* na uprav. Slovenskega Naroda. Jadransko »lila m Impi-r, LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. (N) Telefon 51. 9. Brzojavi: »Montana*. Prodaja in kupuje na debelo vse vrste kcAin, rudnin in kemikalii ter vse indu- FafCft^r'T strfjske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužtoarsko In l»'wr**1 * kemijsko stroko. GJoreclie, Mnribor $ m_M? ^ JsV m ^0 lRBw jšT Trgovska Spe-f icS'ska in Komisijska cieiniSka družba. — Qrzo|avnl naslovi „Balkansped"a LJUBLJANA, NAftiBOR, TRST, Wi£N. Spe lena vseh vrsi Sprejeir n