1 petek, 24. januarja 2025 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 24. januarja 2025, leto 10, šte­vil­ka 2 Še petič osvojile pokal Odbojkarice Calcita Volleyja so po dveh zaporednih porazih v finalu pokala Slovenije v tretje le strle odpor OTP banke Branika in še petič v zgodovini osvojile dragoceno lovoriko. Njihova zmaga v velenjski Rdeči dvorani je bila čista kot solza, saj nasprotnicam niso oddale niti niza. Odprtih več javnih razpisov Na spletnih straneh Občine Kamnik je odprtih več javnih razpisov, med drugim tudi za sofinanciranje športa ter programov in projektov na področju kulture. Aleš Senožetnik Kamnik – Med več trenutno odprtimi javnimi razpisi sta tudi razpisa za sofinancira­ nje športa ter za sofinancira­ nje kulturnih programov in projektov v občini za letoš­ nje leto. Za sofinanciranje športnih programov je letos namenje­ nih 350 tisoč evrov, kar je petdeset tisoč več kot v lan­ skem letu. Poleg tega občina štirideset tisoč evrov name­ nja za športne in promocij­ ske prireditve ter pospeševa­ nje športa, dvajset tisoč evrov je namenjenih za naje­ me objektov, 15 tisoč za šol­ ski šport. Skupaj s sredstvi, Odbojkarice Calcita Volleyja so petič osvojile pokalno lovoriko. / Foto: Jan Uršič izraelskim potnim listom Eve Kerschenbaum se je si­ cer trudila, vendar njena ka­ kovost preprosto ni bila do­ volj visoka za ekipo, kakršna je kamniška. Toda tekme v ligi prvakinj in prihod hrva­ ške korektorice Mike Grba­ vica sredi lanskega decem­ bra so tehtnico nagnile na kamniško stran. Da so na pravi poti, so potrdile na tekmi proti sloviti ekipi Va­ kifBank iz Carigrada v ligi prvakinj, ki je bila le nekaj nam to zdaj obrestuje. Seve­ da zdaj to ne pomeni, da bodo višje skakale, močneje udarjale po žogi ali kaj po­ dobnega, vendar so tehnične stvari tiste, ki jih lahko v na­ daljevanju sezone še bolje oddelajo. Pokalna lovorika je le eden od ciljev, ki smo si jih zastavili pred začetkom sezone. Čaka nas še zaključ­ ni turnir srednjeevropske lige, predvsem pa končnica državnega prvenstva, ki bo za nas najpomembnejša,« Najdič ne želi spati na lovo­ rikah. Po dveh odigranih tekmah modre skupine v državnem prvenstvu so Kamničanke ohranile prednost štirih točk pred mariborskimi odbojka­ ricami. Do začetka končnice jih čaka še osem tekem, toda če bodo igrale tako igro, kot so jo prikazale v finalu poka­ la, jih bo težko katera od ekip presenetila. »Na začetku smo res iskale svojo pravo igro, saj se je ekipa od lani vseeno dosti spremenila, prav tako pa so se druge ekipe v Sloveniji ra­ hlo okrepile v primerjavi s prejšnjo sezono. Kljub neka­ terim težavam s poškodba­ mi nam je igra v drugem krogu prvenstva stekla, saj smo od začetka sezone trdo garale tako na treningih kot tekmah, veliko pa k dobrim igram prispeva vzdušje, ki je v ekipi. Na žalost smo ostale brez Anje Maček, ki je mora­ la na operacijo kolena, ven­ dar bo to za nas le še doda­ tna spodbuda, saj bomo igrale tudi zanjo,« se še še­ stemu zaporednemu naslo­ vu državnih prvakinj ne od­ reka 21-letna Naja Boisa, ki že peto sezono nosi dres Calcita Volleyja. OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ŠPORT Iščejo novega najemnika Brezposelnost ostaja nizka Konec ostaja odprt Triatlonci Trisporta zmagovalci pokala V Kamniku iščejo novega najemnika gostišča na Starem gradu, s katerim si želijo razvijati in nadgrajevati ponudbo na lokaciji. Tako kot v državi tudi v Kamniku brezposelnost še naprej ostaja na nizki ravni. Kakšni so obeti za letošnje leto? V kamniški knjižnici je pred kratkim potekala predstavitev romana Maje Drolec z naslovom Jeben lajf, ki je izšel pod okriljem založbe Hirondelle. Triatlonski klub Trisport Lelosi Kamnik je zmagovalec pokala Triatlonske zveze Slovenije za sezono 2024, tudi naj športnika prihajata iz kamniškega kluba. stran 2 stran 5 stran 7 stran 11 Miha Štamcar Kamnik, Velenje – V zad­ njih dveh sezonah kamniške odbojkarice niso imele prav lepega spomina na finalne obračune v slovenskem po­ kalnem tekmovanju, saj so vanje prišle v vlogi favoritinj, obakrat pa so ostale praznih rok. Lani so v Kopru vodile že z 2 : 0 v nizih, predlani pa so, prav tako v Velenju, tudi že imele zaključno žogo za končno zmago, vendar so se obakrat pokalne lovorike ve­ selile Mariborčanke. V to­ kratnem, že 15. medseboj­ nem finalu pa zmaga Calcita Volleyja niti v enem trenut­ ku ni bila vprašljiva. »Finale smo začeli zelo ner­ vozno, igra nam ni stekla, naredili smo preveč napak, prav tako smo bili do sredi­ ne prvega niza premalo od­ ločni. Toda ko so se dekleta otresla te nervoze, ki je pred­ vsem na finalnih tekmah po­ kalnih tekmovanj, ko o prvem mestu odloča le ena tekma, nekaj običajnega, smo dvignili raven svoje igre in zasluženo prišli do pokal­ ne lovorike,« je po osvoje­ nem pokalnem naslovu de­ jal Bruno Najdič, ki drugo sezono vodi kamniške od­ bojkarice, pred tem se je z Mariborčankami veselil sed­ mih naslovov. Začetek sezone ni napove­ doval tako gladke zmage petkratnih zaporednih dr­ žavnih prvakinj. Njihove igre v domačem prvenstvu niso bile na ravno visoki rav­ ni, prav tako niso našle prave rešitve na mestu ko­ rektorice. Američanka z dni pred finalom slovenske­ ga pokala. »Vsekakor je ta tekma prišla ob pravem času, toda po drugi strani bi se kaj lahko zgodilo, da od nje ne bi ime­ li prav veliko in bi se lahko končala že po uri igranja. Toda igralke so proti Turki­ njam, čeprav nismo osvojili niza, potrdile, da smo na tre­ ningih delali dobro in da se Trener Bruno Najdič: »Ko so se dekleta otresla nervoze, ki je predvsem v finalnih tekmah pokalnih tekmovanj, ko o prvem mestu odloča le ena tekma, nekaj običajnega, smo dvignili raven svoje igre in zasluženo prišli do pokalne lovorike.« Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje športa je od­ prt do 10. februarja, vlogo je mogoče oddati zgolj v elek­ tronski obliki na spletni apli­ kaciji ŠPOKA. Prijavljeni iz­ vajalci pa bodo z odločbo o izidu razpisa obveščeni o sprejeti odločitvi komisije za šport. Sredstva tudi za kulturo Javni razpis za sofinancira­ nje programov in projektov na področju kulture je od­ prt do 19. februarja. Okvir­ na vrednost razpoložljivih sredstev, ki jih občina zago­ tavlja za ta namen, znaša 170 tisoč evrov, kar je dvaj­ set tisoč evrov več kot lani. Za sofinanciranje športnih programov je letos namenjenih 350 tisoč evrov, za programe in projekte na področju kulture pa 170 tisoč evrov. Oba zneska sta višja kot v lanskem letu. ki jih občina namenja za pla­ če na področju športa, obno­ ve in investicije, je v letoš­ njem proračunu za šport namenjenih okoli devetsto tisočakov. »Če k temu prištejemo še urejanje zunanjih površin, ki poteka pred kamniškima osnovnima šolama, in del sredstev, ki jih zagotavljamo za novo športno dvorano, je v letošnjem proračunu za šport tako ali drugače name­ njenih okoli 3,5 milijona evrov,« pojasnjuje kamniški župan Matej Slapar. Odpiranje vlog bo opravila komisija za kulturo 24. fe­ bruarja. Poleg tega potekajo tudi razpisi za sofinanciranje godb, folklorne dejavnosti, sakralnih objektov ter delo­ vanja mladinskega centra. Kot je spomnil župan, pa za široko področje kulture, ki zajema tudi sofinanciranje delovanja javnih zavodov, zagotavljajo okoli 4,5 mili­ jona evrov, če k temu priš­ tejemo še rekonstrukcijo kamniške knjižnice in sa­ nacijo glasbene šole. Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Odprodajamo eksponate! Kuhinje Alples in sedežne garniture do 50 % ugodneje. 2 petek, 24. januarja 2025 Občinske novice Novosti na področju civilne zaščite Iščejo novega najemnika V letošnjem letu bodo v občini nadgradili sistem javnega alarmiranja, načrtujejo pa tudi večjo dvodnevno vajo na temo potresa in množične nesreče. V Kamniku iščejo novega najemnika gostišča na Starem gradu, s katerim si želijo razvijati in nadgrajevati ponudbo na lokaciji. Aleš Senožetnik Špitalič – Z novim letom so se začeli tudi redni občni zbori gasilskih društev po kamniški občini. V začetku januarja so poslovanje in opravljeno delo pregledali tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Špitalič. Ob tej priložnosti jih je nagovoril tudi poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Tomaž Zabavnik, ki je med drugim napovedal vrsto aktivnosti tudi v sistemih zaščite in reševanja v občini. Med drugim bo po besedah Zabavnika letos nadgrajen sistem javnega alarmiranja. »Predvidena je zamenjava siren za javno alarmiranje na gasilskih domovih naslednjih Občina se je decembra lani prijavila na razpis Skupnosti občin Slovenije za testno občino za oblikovanje enot za obvladovanje naravnih nesreč. Testne enote bodo prve prejele kombinirana tovorna vozila z modularnimi kontejnerji. gasilskih društev: Zgornji Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Srednja vas, Sela pri Kamniku, Tunjice in Nevlje. Nove sirene bodo digitalne in povezane z Regijskim centrom za obveščanje,« je povedal. Med drugim bodo letos za vse enote sistema zaščite in reševanja uvedli aplikacijo FireApp, ki bo pod okriljem Civilne zaščite Kamnik. »Aktivnosti na tem področju že potekajo, društva pa boste pravočasno obveščena o nadaljnjih korakih. Sodelovanje z enotami sistema zaščite in reševanja se bo nadaljevalo tudi v letu 2025. Intenzivne aktivnosti trenutno potekajo z Gorsko reševalno službo Kamnik, enoto reševalnih psov Kinološkega društva Duplica, kamniškimi radioamaterji, taborniki, skavti in jamarji,« je še povedal Zabavnik. Prihodnji mesec bodo pregledali stanje zalog skupne opreme in jih dopolnili. V primeru napovedanih obilnih padavin in razglašenem rdečem alarmu pa bodo poskrbeli za pravočasno obveščanje, aktivacijo ter razdelitev sredstev za zaščito, kot so protipoplavni ukrepi in ukrepi za odpravljanje zemeljskih plazov. Letos načrtujejo tudi večjo dvodnevno vajo na temo potresa in množične nesreče, ki bo predvidoma potekala na območju nekdanje smodnišnice. »Dogovori so v teku, da bodo v vaji sodelovale vse enote za zaščito in reševanje, med njimi gorski reševalci, enote reševalnih psov, jamarji in pogodbeni izvajalci Civilne zaščite. Poleg praktičnih vaj na terenu bo izvedena tudi štabna vaja na sedežu štaba Civilne zaščite,« je še dodal poveljnik. Občina se je decembra lani prijavila tudi na razpis Skupnosti občin Slovenije za testno občino za oblikovanje enot za obvladovanje naravnih nesreč. Kot je povedal Zabavnik, bodo testne enote prve prejele kombinirana tovorna vozila z modularnimi kontejnerji, namenjena učinkovitemu odzivanju ob nesrečah, kot so poplave, plazovi in druge izredne razmere. Uprava RS za zaščito in reševanje bo zagotovila vso opremo ter pokrila stroške vzdrževanja in servisiranja vozil, občina pa bo krila le stroške goriva v primeru lastne uporabe vozila. V te aktivnosti bodo vključena tudi vsa gasilska društva v občini. Aleš Senožetnik Kamnik – Na spletni strani Zavoda za turizem in šport Kamnik je še do 17. februarja odprt javni razpis za oddajo gostinskih prostorov na Starem gradu v najem. Najemno razmerje se sklepa za nedoločen čas, izhodiščna najemnina pa znaša sedemsto evrov na mesec (brez DDV). V razpisni dokumentaciji je med drugim opredeljen tudi minimalni obratovalni čas, ki ga mora zagotavljati najemnik. Lokal mora biti odprt šest dni v tednu, obvezno ob sobotah in nedeljah. V zimskem času je lokal lahko odprt med 9. in 17. uro, v poletnem pa od 8. do 20. ure. Za namen kolektivnega dopusta ga lahko najemnik največ enkrat letno zapre za največ 14 dni. »Stari grad ima za občino Kamnik izjemno zgodovinsko, turistično in rekreativno vrednost. Je del kamniške identitete in naša dolžnost je z njim ravnati nadvse skrbno in odgovorno. S koncem lanske poletne sezone je prejšnji najemnik gostišča na Starem gradu zaključil najem. Takoj po prekinitvi najemne pogodbe so na Zavodu za turizem in šport Kamnik aktivno pristopili k reševanju problematike. Opravili so posvete s potencialnimi novimi ponudniki (in tudi z nekdanjimi najemniki), da bi pridobili informacije, kaj in Gostišče na starem gradu čaka na novega najemnika. / Foto: Aleš Senožetnik kako v prihodnje sestaviti čim uspešnejšo zgodbo,« so sporočili s kamniške občinske uprave, kjer dodajajo, da so javni razpis pripravili na podlagi teh informacij in je prilagojen potrebam in pričakovanjem ponudnikov ter hkrati zagotavlja ustrezno raven kakovosti ponudbe na Starem gradu. »Da bi povečali zanimanje za najem, smo v lanskem letu odkupili del opreme v kuhinji, kar poenostavi po- goje za prihodnje najemnike, saj je objekt zdaj na voljo v celoti opremljen (brez drobnega inventarja, kot so krožniki, kozarci in posoda). Poleg tega smo v lanskem letu izkoristili obdobje brez najemnika za izvedbo pomembnih izboljšav – na streho objekta smo s pomočjo Občine Kamnik namestili sončne panele, kar omogoča uporabo obnovljive energije in zmanjšuje obratovalne stroške,« so še Ciriusu donacija za nakup pripomočkov Cirius Kamnik je pred kratkim prejel Lidlovo donacijo v vrednosti deset tisoč evrov, ki so jo namenili pripomočkom za kakovostnejšo rehabilitacijo in izobraževanje otrok z motnjami v razvoju. Aleš Senožetnik OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2025 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 7. februarja 2025, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 30. januarja 2025. Kamnik – Poleg Ciriusa Vipava je bil kamniški del Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje prejemnik letošnje donacije Deluxe, ki jo Lidl Slovenija namenja v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. Vsak od centrov je prejel deset tisočakov, ki so jih v Ciriusu Kamnik namenili različnim pripomočkom. »Donacijo smo namenili za štiri sobna in dve stropni dvigali za premeščanje otrok in mladostnikov z gibalnimi oviranostmi, poleg tega pa smo pridobili še pester na- Ob simbolični predaji čeka so v Ciriusu pripravili tudi kratko prireditev. / Foto: Aleš Senožetnik sporočili s kamniške občinske uprave. »Prizadevamo si pridobiti najemnika, s katerim bomo skupaj razvijali in nadgrajevali to edinstveno znamenitost. Cilj občine in Zavoda za turizem in šport Kamnik je na Starem gradu vzpostaviti dolgoročno, trajnostno, kakovostno in privlačno turistično ponudbo, ki bo v ponos lokalni skupnosti ter v užitek obiskovalcem,« so zaključili. bor drugih pripomočkov za naše logopedske ambulante in fizioterapijo,« nam je ob prevzemu donacije povedal direktor kamniškega Ciriusa Samo Rumež. Z njihovo pomočjo bo osebje lažje in varneje premikalo tamkajšnje otroke in mladostnike, ki se težko gibajo Sredstva so namenili za štiri sobna in dve stropni dvigali za premeščanje otrok in mladostnikov z gibalnimi oviranostmi ter druge pripomočke. samostojno. Prav tako bodo novi pripomočki zagotovili ustrezno podporo pri terapevtskih obravnavah ter zmanjšali tveganja za nastanek poškodb. Tokratna donacija je že 12. zapored, skupno pa je Lidl Slovenija z donacijami Deluxe otrokom in mladostnikom po vsej Sloveniji doslej namenil več kot dvesto tisoč evrov. 3 petek, 24. januarja 2025 Občinske novice Obnove krajevnih domov Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kamnik Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo pripravljata Občina Kamnik in Javni zavod za kulturo Kamnik v petek, 7. februarja 2025, ob 18. uri v dvorani Doma kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo Anton Tone Smolnikar, častni občan Kamnika. Po krajevnih skupnostih v občini v zadnjih letih potekajo obnove krajevnih domov. Nekatera dela so že zaključena, druga so v načrtu tudi v prihodnjih letih. Aleš Senožetnik Dom v Godiču z novo podobo Dom krajanov v Godiču so začeli obnavljati leta 2021, ko so porušili spodnji del stavbe (nekdanje skladišče), očistili notranji omet in izkopali drenažo. Dela so nadaljevali v letih 2022 in 2023. V okviru investicije so prenovili dvorano, v njej uredili nov prezračevalno-ogrevalni sistem, stene in stropi so na novo ometani in prepleskani, družabni predprostor je dobil novo funkcijo, uredili so sanitarije. V vseh prenovljenih prostorih je urejen nov keramični tlak. Izvedli so tudi zunanjo ureditev, obnovili vodovod in uredili odvodnjavanje na dvorišču. Lani so dokončno uredili sanitarije, kuhinjsko opremo in svetila. V letošnjem letu nameravajo pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo vetrolova pred vhodom v krajevni dom, obnoviti ostrešje in kritino. Leta 2021 je občina obnovo sofinancirala v vrednosti 20 tisoč evrov, v minulih treh letih pa je vsako leto prispevala po 28 tisočakov. www.kamnik.si Med obnovljenimi domovi je tudi objekt v Godiču. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa Na Gozdu prizidek Na gozdu so nov prizidek k tamkajšnjemu gasilskemu domu odprli lani. V zgornjem nadstropju so pridobili več kot 130 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano, ki služi potrebam prostovoljnega gasilskega društva, po dogovoru pa tudi širšemu krogu uporabnikov iz krajevne skupnosti. Obnova je ocenjena na okoli 150 tisoč evrov, vključevala pa je tudi številne ure prostovoljnega dela članov. Finančna sredstva so krajani Gozda delno zagotovili iz donacij, delno z lastnimi privarčevanimi sredstvi, delno pa je investicijo financirala Občina Kamnik. Za izgradnjo večnamenske dvorane je do sedaj Občina Kamnik namenila 65.000 evrov, letos je v načrtu še dodatnih 20.000 evrov. Prostori v prizidku so že v uporabi, čaka pa jih še opremljanje nove dvorane. Obnova tudi v Šmartnem Kulturni dom v Šmartnem je bil leta 2023 v celoti obnovljen. Med drugim so preuredili vhod ter klančino, ki omogoča dostop za gibalno ovirane, na novo tlakovali stopnišče, prenovili so dvorano, oder, razsvetljavo in »Ponosni smo na to, kako lepa dvorana je v Godiču nastala v nekdanjih prostorih hleva in skladišča, kar si je bilo pred leti skoraj nemogoče predstavljati.« »Ponosni smo na to, kako lepa dvorana je v Godiču nastala v nekdanjih prostorih hleva in skladišča, kar si je bilo pred leti skoraj nemogoče predstavljati. Je dokaz, kaj vse se da, ko krajani in občina stopimo skupaj,« so zadovoljni na občinski upravi. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v občini Kamnik letos v znamenju Franceta Prešerna, kot ga v pesmi in besedi doživljajo kamniški umetniki. Scenarij je delo ekipe Javnega zavoda za kulturo Kamnik. dotrajane inštalacije. V okviru obnove, ki se je postopoma izvajala tri leta, so obnovili tudi hodnik, garderobo in sanitarije ter sejno sobo in pisarno. »Krajanke in krajani so opravili veliko ur prostovoljnega dela, Občina Kamnik pa je celotni prenovi iz naslova sofinanciranja ob- nov kulturnih domov namenila 116.000 evrov,« so nam pojasnili na občinski upravi. Po odkupu v Srednji vasi Po tem, ko je občina odkupila Kulturni dom v Srednji vasi, so najprej izvedli rušitvena dela, zamenjali stara okna z novimi, na novo so v dvorani, kjer so namestili talno ogrevanje, ki je napajano z novo toplotno črpalko. Tudi letos pa bo v dvorani še precej dela. Dokončali bodo talne, stenske in stropne obloge, napeljave elektroinštalacij, predelali bodo tudi oder … »Nato pa sledijo še prenova stavbnega pohištva Obnova na Gozdu je ocenjena na okoli 150 tisoč evrov, vključevala pa je tudi številne ure prostovoljnega dela članov. vgradili vodovodne inštalacije v sanitarijah in kuhinji, na novo zasnovali manjšo sejno sobo s pripadajočo mini kuhinjo, na novo so bile izvedene vse elektro inštalacije skupaj s stropnim ogrevanjem IR, v sanitarijah so položili novo keramično oblogo in izvedli nove predelne stene. Poleg drugih del v notranjosti so na novo postavili tudi gledališki oder in uredili leseni nosilni podest, ki služi kot dodatni skladiščni prostor. V letu 2020 je Občina Kamnik sofinancirala dela v višini 15 tisoč evrov, v letu 2021 20 tisoč, v letih 2022, 2023 in 2024 pa je bilo sofinanciranje vsako leto v višini 28 tisoč evrov. Na Vegradu nadaljujejo dela Občina je za postopno obnovo Doma krajanov na Vegradu v letu 2021 namenila 26 tisoč evrov, v letih 2022 in 2024 28 tisočakov, leta 2023 pa je tudi zaradi poplav, ki so to krajevno skupnost najbolj prizadele, višina financiranja znašala 18.200 evrov. V tem času so med drugim zamenjali streho, prenovili sanitarije, postavili nepretočno greznico in prenovili sejno sobo. Dela nadaljujejo OBVESTILO (okna, vrata), kletnih prostorov …« še pojasnjujejo na občinski upravi. Investicije tudi drugod V minulih letih so osveženo podobo dobili tudi drugi krajevni domovi. Za kulturni dom na Duplici občina namenja 56 tisočakov za namestitev izolacije, spuščen strop, notranja vrata, ozvočenje, prezračevanje in druga vzdrževalna dela. Uredili bodo čajno kuhinjo in pohodne površine. V Mekinjah so lani za športno-kulturni dom namenili 17 tisoč evrov. Sredstva so namenjena ureditvi mansardnih prostorov krajevnega doma, večino dela pa opravijo prostovoljke in prostovoljci, člani Športno-kulturnega društva Mekinje. Za Krajevni dom Šmarca letos namenjajo 30 tisoč evrov za zamenjavo dotrajane kritine na delu, kjer so prostori knjižnice in stanovanja. Krajevna skupnost Špitalič pa bo letos pridobila projektno dokumentacijo za celostno ureditev nepohodnih mansardnih prostorov ter začela izvajati gradbena dela v obsegu zagotovljenih sredstev – 30 tisoč evrov. Investicija bo potekala v več fazah v prihodnjih letih. Občina Kamnik obvešča, da je na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2025, in sicer za naslednje ukrepe: • Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, • Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, • Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, • Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva. Matej Slapar, l.r. ŽUPAN www.kamnik.si Kamnik – Kot pravi župan Matej Slapar, domovi postopoma dobivajo sodobnejšo preobleko, da bodo lahko znova služili svojemu namenu. »Pri tem pomaga občina, ki v proračunu zagotavlja del sredstev, ogromno dela pa opravijo krajani sami, s čimer se tudi bolj povežejo z lokalno skupnostjo in na ta način dom v svojem kraju vzamejo za svojega,« nam je povedal Slapar, ki si želi, da bi domovi še naprej ostali prostor srečevanj, druženja, kulture in prostočasnih dejavnosti v vaseh. V nadaljevanju povzemamo glavne investicije, ki so potekale oz. bodo še potekale na domovih v posameznih krajevnih skupnostih. Poteka rušenje šole Aleš Senožetnik Kamnik – V polnem teku je rušitev starega šolskega poslopja Osnovne šole Frana Albrehta. V minulem tednu je izvajalec porušil že ves južni del objekta. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, se kljub vlaženju med rušenjem dviguje prah, zato so za dodatno vlaženje začeli uporabljati vodni top. Na občini pričakujejo, da bo upravljavec toplotnega omrežja, družba Petrol, v kratkem rekonstruiral toplovodno omrežje in ukinil toplovodni priključek stare šole, kar bo omogočilo tudi rušitev preostanka zgradbe. Hkrati poteka tudi gradnja zunanjih površin med obema šolama. Na območju novih parkirišč pod zgradbo nekdanje Metalke so začeli polagati granitne robnike, na delu zunanjih športnih površin pa izkopavajo zemljino in dovažajo gramoz in kamniti drobljenec. Na območju okrog objekta glasbene šole in knjižnice velja spremenjen prometni režim, vzpostavljena so tudi začasna parkirišča. Uporabnike javnih ustanov na tem območju zato na občinski upravi prosijo za potrpežljivost in razumevanje. Poteka rušenje starega poslopja Osnovne šole Frana Albrehta. / Foto: Aleš Senožetnik 4 petek, 24. januarja 2025 Občinske novice, mnenja Srečanje Združenja Kamniško-Savinjske Alpe Na srečanju je beseda tekla tudi o aktivnostih v projektu Mreža vodnih poti in obnovi planinskih poti po poplavah. Aleš Senožetnik Kamnik – Prejšnjo sredo je v prostorih Občine Kamnik potekalo srečanje Združenja Kamniško-Savinjske Alpe, ki so se ga udeležili predstavniki vseh šestih občin. V goste so povabili Petra Lenarčiča, ki je predstavil aplikacijo za pohodništvo in kolesarjenje Slovenija Outdoor. Mija Bokal iz LAS Srce Slovenije je predstavila pogoje sodelovanja pri mednarodnem projektu sodelovanja med LAS-i. Kot pravijo na kamniški občinski upravi, bodo v okviru projekta sodelovanja nadaljevali aktivnosti projekta Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gre za projekt, ki se ukvarja z ozaveščanjem o pomenu ohranjanja pitne vode. Eden od rezultatov je 190 kilometrov dolga vodna pot, razde- ljena na enajst etap, ki poteka med izviri. Marko Petek iz Planinskega društva Kamnik pa je opozoril na to, da je po poplavah na nekaterih delih treba spremeniti oz. prilagoditi planinske poti, za kar bodo poskrbeli v kamniškem planinskem društvu. Na srečanju je tekla beseda tudi o ustanavljanju Zavoda KSA, kar bi bil pomemben korak pri nadaljnjem razvoju tega območja. Združenje se bo sicer v tem letu predstavilo na sejmu FREE v Münchnu in na sejmu Alpe Adria. Predvidena rekonstrukcija poslovnega objekta na Usnjarski cesti 1 Razvojno naravnan proračun? Dušan Zore, Lista Mateja Slaparja Natalija Berlec, Slovenska demokratska stranka in gasilci iz Špitaliča pa bomo nadgradili krajevni objekt. Cilj je, da vsi kulturni domovi postanejo celovito obnovljeni. Poseben mejnik je bila energetska sanacija Doma kulture Kamnik leta 2021. Prenova je bistveno izboljšala pogoje za kulturne dejavnosti in manjšala porabo energije. Danes Dom kulture služi kot osrednje kulturno središče občine in ponuja raznolike dogodke za vse generacije. Kulturni domovi so več kot zidovi in streha. So prostori, ki povezujejo ljudi, kjer se ohranja naša dediščina, hkrati pa se rojevajo nove ideje in prijateljstva. Ohranjanje teh prostorov je ključno za krepitev skupnostnega duha. Naša zaveza ostaja jasna – poskrbeti, da bodo kulturni domovi tudi v prihodnje prostori ustvarjalnosti, povezovanja in veselja za vse generacije. Ti domovi niso le kraji dogodkov, temveč stebri kulturnega življenja naših krajev. Kamnik – Koncesionarka z zasebno ambulanto v kamniškem zdravstvenem domu Terezija Ftičar, dr. med, spec. šolske medicine, s 30. junijem vrača koncesijo. Prost program v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju varstva otrok in mladine bo 1. julija prevzel Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. A. Se. V proračunu Občine Kamnik je za leto 2025 načrtovanih 54,8 milijona evrov prihodkov, prenos sredstev iz preteklega leta je ocenjen na 5,3 milijona evrov, višina izdatkov pa znaša dobrih 60 milijonov evrov. Slabih 15 milijonov evrov je namenjenih za popoplavno obnovo. Načrtovane so energetski rekonstrukciji glasbene šole in enote Tinkara Vrtca Antona Medveda ter rekonstrukcija kamniške knjižnice, ki bi ji lahko namenili lepše, sodobnejše prostore v prijetnejšem ambientu in z dostopnejšim parkiriščem. Že nekaj let si prizadevamo za oživitev mestnega jedra Šutne. V zadnjem času pa je prizadevanje za ponovno oživitev nekoliko zamrlo. Šutna bi morala biti prostor, ki privablja obiskovalce, ali prostor za kulturne in družabne dogodke. Podpreti bi morali lokalna podjetja, in sicer s spodbujanjem malih podjetnikov in obrtnikov, da odprejo trgovine in ateljeje. Šutna bi morala biti središče družbenega življenja, kjer bi se srečevale različne generacije in kulturne tradicije. Za njeno oživitev pa bi morali njeni prebivalci in širša lokalna skupnost najprej najti skupni imenovalec. Stari grad je kljub številnim spremembam in uničenjem skozi stoletja ohranil svojo mogočnost in zgodovinsko vre- dnost. Ob lepem vremenu se do vzpetin Starega gradu vzpenjajo prebivalci in obiskovalci, na vrhu pa jih čaka zgolj razgled nad mestom in bližnjimi vzpetinami. Z obnovitvenimi prizadevanji bi morali gradu vrniti njegov nekdanji sijaj in omogočiti obiskovalcem vpogled v bogato zgodovino Kamnika, uvesti različne kulturne dogodke, kot so koncerti, gledališke predstave, z razvojem infrastrukture pa omogočiti lažji dostop. Oživitev Starega gradu bi imela pozitiven vpliv na lokalno skupnost. Glede na to, da naj bi se gradila nova športna dvorana, bi bilo nujno treba zagotoviti izgradnjo parkirne hiše v neposredni bližini zdravstvenega doma, kjer je iskanje prostega parkirnega mesta mnogokrat prava loterija. Kot zrela družba bi morali poskrbeti za najranljivejše v družbi ter bolnim, starejšim in tistimi, ki pripeljejo otroke, omogočiti kulturen dostop do zdravstvenih storitev. Vzdrževalna dela na otroških igriščih Kamnik – V naslednjih dneh bodo na vseh otroških igriščih v občini potekala redna vzdrževalna dela. Dosuli bodo nov prodec ter prepleskali in sanirali dotrajane dele igral in okolico igrišč. Na več lokacijah bodo namestili tudi nove klopi in koše za smeti. A. Se. Pomanjkanje transparentnosti pri sanacijskih ukrepih na področju vodotokov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Ema Rode, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja Skrb za kulturne domove Zdravnica za otroke in mladino vrača koncesijo Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LMS Občinski svetniki smo na zadnji seji v letu 2024 obravnavali tudi predlog predinvesticijske zasnove za Poslovni objekt Usnjarska cesta 1, saj želi Občina Kamnik, ki je lastnica sklopa parcel in stavbe nekdanjega industrijskega obrata Meso Kamnik na Usnjarski cesti 1 v Kamniku, degradirano nekdanje industrijsko območje rekonstruirati in celostno urediti. S predvideno rekonstrukcijo objekta nekdanje klavnice bi se zagotovile površine za namen preselitve uprave Mestnih lekarn, vključno z umestitvijo nove lekarne, saj so sedanji prostori Lekarne na Šutni zelo stari in neprilagojeni sodobnim lekarniškim smernicam. V sklopu objekta so načrtovani tudi primerni prostori za delovanje Javnega lekarniškega zavoda Mestne lekarne (drive-in lekarna, robotizirano skladišče, izobraževanje, spletna lekarna …). S ciljem ureditve degradiranega mestnega območja namerava Občina Kamnik urediti zunanje (zelene) površine ob Kam- Mnenje občinske svetnice Kulturni domovi po vaseh so srce vsake skupnosti in prostor, kjer se prepletajo zgodbe, tradicija in sodobnost. V teh dvoranah se odvijajo kulturne prireditve, glasbene in gledališke predstave, pevski nastopi ter srečanja, ki bogatijo življenje občank in občanov izven mestnih središč in krepijo pripadnost skupnosti. Kulturni domovi niso le zgradbe, ampak so simboli skupne dediščine, prostor povezovanja generacij in ustvarjalnosti, kjer se vaščani srečujete, sodelujete in soustvarjate kulturni utrip svojih krajev. V zadnjih letih smo prepoznali pomen teh središč in v obnovo domov vlagali sredstva iz občinskega proračuna. Vsako leto smo namenili okoli 25.000 evrov za prenovo doma. S tem smo omogočili svež videz in boljšo funkcionalnost, kar ustvarja prijetnejše okolje za vse uporabnike. Podpora ni omogočila zgolj izboljšav, temveč je spodbudila tudi vključevanje krajevnih skupnosti in društev v obnovitvena dela. Njihov prispevek je bil neprecenljiv. Skupaj smo obnovili domove v Šmartnem, še vedno pa obnavljamo domove v Srednji vasi, Godiču, na Vegradu ter na Gozdu, kjer smo v gasilskem domu uredili dvorano. Letos smo začeli obnovo na Duplici, sanirana bo streha v Šmarci, skupaj s KS Beseda je tekla tudi o ustanavljanju Zavoda KSA, kar bi bil pomemben korak pri razvoju območja. niški Bistrici, ki bodo prispevale k popestritvi turistične ponudbe te lokacije, v preostalem delu objekta pa ohraniti prodajalno mesa (mesnico) ter oblikovati nove kompatibilne vsebine. Ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah znaša 5,7 milijona evrov (z DDV). Delež Občine Kamnik je predviden v višini 1,54 milijona evrov, natančnejša ocena gradbenih del pa bo opredeljena v investicijski dokumentaciji, v kateri Mestne lekarne in Občina Kamnik želijo razmejiti investicijo na del, ki pripada Mestnim lekarnam, ter del, ki pripada občini (ureditev javnih površin). Zavedajoč se pomena razvoja dejavnosti, ki jih izvajajo Mestne lekarne, za izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov Kamnika, smo člani svetniške skupine Liste Mateja Slaparja soglasno podprli ta predlog. Z rekonstrukcijo propadajočega objekta bo namreč središče Kamnika dobilo reprezentativen objekt, ob katerem bo občina uredila zelene javne površine ob Kamniški Bistrici, na celotnem območju objekta pa tudi 30 novih javnih parkirnih mest, ki bodo za ta del mesta zelo dobrodošla. Mnenje občinskega svetnika V svetniški skupini smo vse bolj zaskrbljeni zaradi pomanjkanja transparentnosti občine pri seznanjanju s sanacijskimi ukrepi na področju vodotokov. Po avgustovskih poplavah leta 2023, ki so prizadele našo občino in pustile velik pečat na vodni infrastrukturi, se je država sicer hitro odzvala in začela program sanacije na več mestih. A istočasno pogrešamo jasno strategijo občine in odprto komunikacijo z javnostjo o tem, kaj se bo na teh območjih uredilo in predvsem kdaj. Na terenu so opazna prizadevanja države, ki je začela izvajati interventne ukrepe in sanacije ob vodotokih. Vendar bi morala občina pokazati več interesa za projekte, ki niso le nujno potrebni za zaščito pred poplavami, ampak imajo tudi potencial za izboljšanje kakovosti življenja občanov. Ena takšnih priložnosti je zagotovo ureditev rekreativnih poti ob vodotokih, še posebno ob Kamniški Bistrici, ki velja za zeleno os naše občine. Od poplav avgusta 2023 je zelena os ob Bistrici na več mestih prekinjena, kar otežuje vsakodnevno uporabo rekreativnih poti za sprehajalce, tekače in kolesarje. Nekatere poti so bile že polno sanirane (pot Kamnik–Stranje), tudi zahvaljujoč aktivnostim vlade in hitremu reprogramiranju evropskih kohezijskih skladov. A to ne velja za celotno pot. Na območju športnih igrišč pri Teniškem klubu Duplica je že od poplav dalje z nasutim kamenjem blokiran most. Takšna situacija ni le moteča za uporabnike, ampak daje občutek zapuščenosti in neurejenosti. Občina Kamnik bi morala delovati kot povezovalni člen med državnimi službami, ki izvajajo sanacijska dela, in občani, ki pričakujejo informacije o tem, kaj se dogaja na njihovem območju. Transparentnost in sprotno obveščanje sta ključna za ohranjanje zaupanja v delo tako občinske kot državne uprave. Naša svetniška skupina predlaga jasne predstavitve načrtov, ki bodo občanom omogočile vpogled v prihodnje projekte ter časovnico njihove izvedbe. Zelo dober primer je bila javna predstavitev projekta novega mostu v Stranjah, ki sem ga organizirala kot občinska svetnica svetniške skupine lansko leto. Če želimo, da Kamniška Bistrica in njena zelena os ostaneta ponos Kamnika, potrebujemo jasno strategijo, ki bo občanom povrnila zaupanje. Transparentnost, sodelovanje in vključevanje javnosti v načrtovanje so koraki, ki jih občina mora narediti, da bo sanacija vodotokov postala ne le nuja, temveč tudi priložnost za izboljšanje kakovosti življenja v naši občini. Naj bo 2025 leto, ko bomo v Kamniku ponovno zgradili mostove – tako fizične kot tudi simbolične – in skupaj ustvarili trajnostno prihodnost za vse generacije. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 24. januarja 2025 Aktualno, pisma bralcev Brezposelnost ostaja nizka 100 dni nove MKK – sporne prakse ali tožbe Za nami je prvih 100 dni delovanja novega upravnega odbora (UO) MKK, a. s., Kamnik. Če bi se opirali le na uradne objave na spletni strani, bi lahko sklepali, da je vse brezhibno. V resnici pa je situacija naslednja. Že na začetku mandata je predsednik kršil zaupanje, ko je na občnem zboru, kjer je bil izvoljen, zatrdil, da bo vodstvo delalo brezplačno. Kmalu se je pokazalo, da ni tako, kar je povzročilo dvom v njegovo verodostojnost med lastniki. Težave novega UO: Anka Srebrič je z 31. decembrom 2024 odstopila kot glavna finančnica. Spremenjeno vodenje UO je prevzel g. Rauter, ker je g. M. Matičič zbolel. Sanacija strehe hiše na Dolu je bila preplačana nad 4.500 EUR zaradi izločitve ponudbe člana (AS) iz osebnih zamer ge. Sadar. Izbran je bil ponudnik, ki ni ustrezal razpisnim pogojem. Nadzorni odbor (NO) je odločil, da revizija poslovanja za leti 2023 in 2024 ni potrebna, kar vzbuja sume prikrivanja odgovornosti dveh članov NO. Policija je bila poslana nad člane in lastnike, ki so v skladu z zakonom in lastninsko pravico želeli preveriti poslovanje zaradi spornih odločitev Tako kot v državi tudi v Kamniku brezposelnost še naprej ostaja na nizki ravni. Kakšni so obeti za letošnje leto? Na območju kamniškega urada za delo, ki zajema še sosednjo občino Komenda, je bilo v evidenci prijavljenih 626 oseb, stopnja brezposelnosti je nizka, 3,6-odstotna. evidenci prijavljenih 626 oseb, stopnja brezposelnosti je nizka, 3,6-odstotna. Povečala se je tudi stopnja zaposlenosti. Konec oktobra je bilo denimo 14.533 delovno aktivnih prebivalcev, kar kaže na 2,1-odstotni porast. »Povečanje zaposlenosti je delno tudi posledica zaposlovanja tuje delovne sile, saj tudi podjetja iz lokalnega okolja zavodu prijavljajo vedno več potreb po zaposlovanju tujcev,« nam je povedala Dragica Ribnikar, vodja kamniškega urada za delo. Podjetja v osrednjeslovenskem območju so lani največ tujcev želela zaposliti v gradbeništvu, voznikov težkih tovornjakov, varilcev, kuharjev in elektroinštalaterjev. Težave se niso odrazile na lokalnem območju »Glede leta 2024 smo zadovoljni, da se prve težave v nekaterih evropskih ekonomijah, na katerih do pomanjkanja kadra lastne zaposlene ob morebitnih manjših krizah skušajo zadržati v zaposlenosti. V to smer naj bi šla po informacijah tudi pomoč države z interventno shemo skrajšanega delovnega časa zaradi upada naročil,« še pravi Ribnikarjeva. Potrebe po delavcih so bile lani nekoliko nižje kot prejšnja leta, a še vedno na visokem nivoju. Podjetja so zavodu prijavila 3553 potreb po delavcih, to je bilo le slabe štiri odstotke manj kot leta 2023. Kakšno bo letošnje leto Obeti tudi za letošnje leto niso slabi. Glede na napovedi delodajalcev si v prvi polovici leta lahko obetamo 1,4-odstotno rast zaposlenosti. Na lokalni ravni bodo podjetja iskala delavce v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu, vzdrževalce, voznike različnih kategorij, prodajalce, skladiščnike, veliko je potreb s strani domov za starejše, nege in oskrbe, zdravstva, pa tudi šol in vrtcev. V aktivne politike zaposlovanja je bilo sicer na območju kamniškega urada lani vključenih 171 brezposelnih oseb. Programi so na eni strani namenjeni krepitvi V aktivno politiko zaposlovanja je bilo na območju kamniškega urada lani vključenih 171 brezposelnih oseb. Struktura brezposelnih se na področju kamniškega urada nekoliko razlikuje od državnega povprečja. V evidenci na Kamniškem je več starejših od 50 let (39 odstotkov) in več oseb s statusom invalida (17 odstotkov), manj iskalcev prve zaposlitve (11), medtem ko sta dolgotrajna brezposelnost (43) in delež oseb brez izobrazbe (32) v osrednjeslovenskem povprečju. Živa Lavrinc za Slovenko leta znanj in veščin brezposelnih, na drugi pa spodbujanju zaposlovanja in usposabljanja pri delodajalcih. Za iskalce zaposlitve so aktualna predvsem neformalna izobraževanja, programi Projektno učenje za mlade, Usposabljam.se, Projekt učnih delavnic+, Delovni preizkus, med delodajalci pa je zanimiva predvsem subvencija v primeru zaposlitve brezposelne osebe Zaposli.me+. Vabimo Vabimote tena na INFORMATIVNIDAN, DAN, INFORMATIVNI kibo bo ki 14. in in 17. 15. februarja 2025. Vabimo te na2024. 16. februarja INFORMATIVNI DAN, ki bo Vse Vseootem temnajdeš najdeš 16.nana innaši 17. februarja 2024. našispletni spletnistrani: strani: https://www.gssrm.si/ https://www.gssrm.si/ Vse o tem najdeš na naši spletni strani: https://www.gssrm.si/ Ljubljana – Med trinajstimi letošnjimi nominirankami za Slovenko leta 2024 je tudi kamniška paralimpijska lokostrelka Živa Lavrinc, ki si je lani v dvojici z Dejanom Fabčičem priborila bronasto paralimpijsko medaljo v Parizu. Glasovanje za Slovenko leta, ki ga organizira revija Jana, poteka še do 3. marca in je možno tako po spletu kot po pošti. A. Se. Gimnazija in srednja šola Rudolfa Mistra Kamnik, Novi trg 41 A, 1241 Kamnik Kamnik – V občini Kamnik je bilo ob koncu minulega leta 519 prijavljenih brezposelnih oseb, kar je 51 manj kot januarja lani, ko jih je bilo na Zavodu za zaposlovanje 570. Na območju kamniškega urada za delo, ki zajema še sosednjo občino Komenda, je bilo v neke mere sloni tudi naše gospodarsko okolje, niso odločneje odrazile na slovenskem in lokalnem trgu dela. Dober kazalnik gibanja brezposelnosti na Kamniškem je tudi podatek o manjšem številu novoprijavljenih brezposelnih oseb v letu 2024 glede na leto prej, iz česar lahko sklepamo, da delodajalci zaradi Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale Aleš Senožetnik UO. Uradne ure pisarne so bile ukinjene, izključno z namenom, da bi članom in lastnikom onemogočili dostop do dokumentov. Tudi sistem za obvezno davčno poročanje prihodkov članov državi ostaja neurejen. Vsi člani bomo že tretje letu v davčnem prekršku. Kljub jasnim določilom zakonodaje članom in lastnikom ni omogočen celotni vpogled v poslovno dokumentacijo. UO je brez pooblastil članov sprejel sklep o služnostni pogodbi, kar je nezakonito in za lastnike škodljivo. UO je tudi seznanjen s še najmanj 3 sklenjenimi nezakonitimi pogodbami, a ni ukrepal. Žal UO še vedno ne odgovarja na vprašanja članov, kar je v nasprotju z zakonodajo in statutom. Poročil o poslovanju skoraj ni ali pa so skrita. Negativen poslovni rezultat za leto 2024: Če prejšnji UO ne bi ustvaril več kot 200.000 EUR prihodkov v le štirih mesecih delovanja, bi bil rezultat sedanje uprave zopet negativen. Predsednik je že napovedal nerazumno obnovo doma v KB ne glede na ekonomiko in brez poslovnega modela. Nerazdeljena kolektivna tožba: Prejete odškodnine, ki so last članov, niso bile razdeljene v višini 33.000,00 EUR z obrestmi. Kapital članov po izteku nakupa zakladnih menic ni bil takoj plemeniten, kar je lastnikom povzročilo izgubo finančnih prihodkov. Redna sečnja odkazanega in zrelega lesa kljub izdanim odločbam in izbranim sekačem ni bila izvedena. Les se prodaja brez ustreznega nadzora, kar povzroča nepreglednost in izgube. Nelegalni objekti na zemljiščih še vedno obratujejo brez veljavnih pogodb in prihodkov za člane. Hiša v KB je še vedno v najemu z neveljavno pogodbo in brez najemnine za člane. Neuporabna gozdna mehanizacija se nahaja na tujem zemljišču vrednosti nad 400.000 EUR, tam tudi propada na prostem, UO pa ne ukrepa. Čistilna naprava v KB še vedno ni predana v uporabo in nima uporabnega dovoljenja. Zavajajoče so bile tudi osebne diskreditacije članov MKK; ti imajo bogate mednarodne izkušnje, predvsem avtor sam, trenutno zaposlen na varnostno preverjenem mestu v okviru Nata. Omenjanje hranilnice Lon brez konkretnih dokazov je neprofesionalno. MKK, a. s., s tem vodenjem ne bo ustvarjala donosov članom. Zgrešene investicije bodo postavile lastnike v slab finančni položaj, da prihodki iz poslovanja ne bodo pokrivali vseh tekočih in amortizacijskih stroškov ter visokih stroškov sejnin. To v praksi pomeni, da bo moral vsak lastnih na koncu leta plačati davke in še dodati denar za ohranjanje MKK. Aleš Mesner, Kamnik Ureditev prepusta v Špitaliču Po ureditvi prepusta bodo sanirali tudi brežino potoka. Aleš Senožetnik Špitalič – V Špitaliču poteka ureditev prepusta čez Sedeljšakov potok, ki ga izvaja Komunalno podjetje Kamnik. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, bo novi prepust v dolžini šestih me- trov na občinski cesti hidravlično ustreznejši. Dno bodo obložili s kamnom v betonu. Investicija bo stala dobrih 39 tisoč evrov, po zaključku del pa bo sledila še sanacija potoka na obeh straneh prepusta, ki jo bo izvedel koncesionar, družba Nivo Eko. Vpis v začetne in nadaljevalne stopnje Februar 2025 Domžale, Kamnik, Radomlje, Moravče, Šmartno v Tuhinju Joga_DOMZALE_oglas_155x99mm_feb_2025.indd 1 Joga_oglas_Domzale_pop.indd 1 11:00:48 10.16/01/2025 01. 2022 13:45:29 6 petek, 24. januarja 2025 Kultura Baletni seminar Baletna šola Ana je organizirala seminar za učitelje baleta, ki ga je že petič izvedla Kraljeva akademija plesa iz Londona, namenjen pa je bil širjenju znanja in novih idej na področju baleta. Udeležili so se ga učitelji baleta iz Slovenije in tujine, že spomladi pa se v Kamniku obeta prvi tečaj baleta za odrasle Silver Swans. Katja Dolenc Kamnik – V času od 10. do 13. januarja so v prostorih Doma kulture Kamnik potekali zanimivi seminarji, ki sta jih na povabilo Ane Trojnar, ustanoviteljice ter umetniške in pedagoške vodje Baletne šole Ana, izvedli predavateljici in članici Kraljeve akademije plesa iz Londona (Royal Academy of Dance – RAD). Seminarja, novi sem ostala njihova članica in to mi omogoča, da jih lahko povabim v Slovenijo. Pri nas že dlje časa opažamo, da imamo učitelji baleta malo možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po tem, ko že začnemo opravljati svoj poklic. Z RAD se tako vsakič dogovorimo za temo in delavnice, za katere priskrbijo svoje predavatelje,« pojasnjuje Ana Trojnar. osnovami baletnega repertoarja za odrasle plesalce ter delavnico z naslovom Silver Swans ali Srebrni labodi, namenjeno odraslim, ki si želijo plesati balet. To je pri nas nekaj novega, v svetu pa postajajo tovrstni tečaji vse bolj priljubljeni pri obeh spolih. Kot prva licencirana učiteljica v Sloveniji bo tečaj baleta za odrasle vodila Ana Trojnar v Baletni šoli Ana. Začel se bo predvidoma v marcu Za nabiranje bralne kondicije Preteči maraton – to je nekaj velikega, nekaj, kar terja veliko časa, vaje in vzdržljivosti. Prebrati veliko knjig – tudi to terja čas, bralno kondicijo in vzdržljivost, ampak prinese tudi veliko veselja, užitka in znanja. Aleksandra Hadalin, Anja Ramšak Kamnik – Le kaj bi bil lahko Bralni maraton? V lanskem letu smo se ponovno podali na bralno potovanje, ki smo ga poimenovali Bralni maraton za odrasle. Za opravljen maraton so morali sodelujoči prebrati določeno število knjig o določeni temi. V posebne izkaznice so vsi sodelujoči z veseljem zapisovali naslove teh knjig in s tem dokazovali, katere cilje na maratonu so dosegli. Bralno kondicijo smo nabirali s knjigami na temo poletja, družine, športa, osebne rasti in še mnoge druge. Na start smo se podali 8. februarja. Proga je bila dolga, vendar izredno zanimiva, saj smo morali v roke prijeti tudi takšno knjigo, ki ni po našem okusu. S tem smo razširili svoja obzorja in se veliko novega naučili. Knjiga nas lahko preseneti z zanimivimi zgodbami in spoznanji, če ji le znamo prisluhniti. Udeleženci Bralnega maratona so si ogledali mekinjski samostan. / Foto: arhiv knjižnice Na ciljno ravnino smo pritekli 20. oktobra. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in donatorjem, ki so prispevali bogate nagrade. Četrtega decembra smo naše uspešne »maratonce« popeljali na zaslužen voden ogled Samostana Mekinje. S svojim doživetim in zanimivim pripovedovanjem nas je skozi samostan vodil Goran Završnik. Začetek tretje sezone Vsem nagrajencem čestitamo in vas vabimo, da se nam 8. februarja pridružite na startu tretje sezone Bralnega maratona za odrasle. Sodelujoči so zadovoljni zaradi bralnih priporočil za branje, ki jih vsi radi vzamemo za svoje. Predvsem pa so zadovoljni, ker je branje potovanje v nove svetove, k novim spoznanjem in doživetjem. Udeleženke delavnice baleta za odrasle z učiteljico Kerry DeVine spredaj v sredini Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik / Foto: osebni arhiv Ane Trojnar Petnajst mesečnih ki je bil po epidemiji covida-19 organiziran prvič, sicer pa petič, se je skupaj udeležilo kar 25 učiteljev baleta iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ana Trojnar opaža, da so tovrstni seminarji pri slovenskih učiteljih baleta zelo zaželeni in dobrodošli, saj se spoznajo s sodobnimi vsebinami, ki jih uči in širi vodilna izobraževalna plesna institucija na svetu. »Po končanem študiju v tej usta- Tokrat sta sodelovali Roberta Botti iz Italije in Kerry DeVine iz Velike Britanije. Prva je izvedla seminar Glasba in ples, pri katerem je pomagal tudi odličen pianist in korepetitor Marjan Peternel iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ter tehnični seminar s strategijami v učnem načrtu, ki bo pomagal pri poučevanju učencev baleta od 4. do 6. razreda glasbene šole. Kerry DeVine pa je imela seminar, povezan z in bo v tem šolskem letu potekal ob torkih zvečer od 19.30 do 20.30 v prostorih Doma kulture Kamnik. Ana Trojnar pravi, da nismo nikoli prestari za balet. Raziskave po svetu tudi kažejo, da udeleženci občutijo številne blagodejne učinke na svoje počutje. »Če plesu namenimo po eno ali dve uri na teden, se to zelo pozna pri kvaliteti življenja, saj je počutje po plesu izvrstno,« še dodaja. Odkup – posek – spravilo in prevoz lesa I Odkup biomase 051 358 368 I info@megales.si I w w w.megales.si Milena Glušič Januar je mesec novih začetkov, zato vas vabimo k sodelovanju v novi bralni akciji 15 mesečnih. Vsak mesec vam bomo pripravili nov priporočilni seznam na določeno temo. Poleg leposlovja bomo poudarili tudi knjige s področja naravoslovja, tehnike, družboslovja, skratka vseh področij življenja. Prebrali boste eno knjigo na izbrano temo ter napisali kratko mnenje o njej. Med oddanimi mnenji bomo vsak mesec izžrebali privlačno knjižno nagrado za njegovega avtorja. Januarja »beremo« zimo. Slovenci smo vajeni zime, mraza, snega in vemo, kako si ustvariti življenje prijetno tudi pozimi. Že Valvazor je pisal o klenih Kranjcih: »V snegu in najhujši zimi hodijo včasi bosi po deželi, ne zaradi revščine, ampak ker prezirajo mraz …« V tej smeri nadaljujmo s knjigo Metoda Wima Hofa istoimenskega avtorja. V njej podrobno spoznamo zdravilne učinke pravilnega dihanja in spopadanja z mrazom. Tudi hrana je vir zdravja, zato priporočamo kuharico Matevža Slokarja Dobri ljudje, dobra hrana – zima. Pri preživljanju prostega časa v naravi lahko poleg zimskih športov preprosto opazujemo svet okrog sebe. Knjižica Barbare Bajd Moje prve ptice pozimi: preprost določevalni ključ gre lahko povsod z vami. Nadaljujmo s knjigami, ki jih vzamemo s seboj na toplo, pod odejo. V knjigi Aljaska: izkušnje v snegu in mrazu je opisana prva slovenska vojaška alpinistična odprava na Aljasko avtorjev Mihe Kuharja in Marka Prezlja. Finska, dežela dobrih zgledov, kjer doživite izredno povezanost ljudi z naravo, je po drugi strani svet napredne tehnologije. O tem piše Bogomil Ferfila v knjigi Finska tisočerih jezer, arktičnih Samov, dedka Mraza in sodobnih tehnologij. Dedek in top, roman češkega pisatelja Ota Filipa, nekateri primerjajo z znamenitim Švejkom. Žalostno cinična, tudi humorna zgodba z bojišč prve svetovne vojne, ko so morali vojaki na Dolomite spraviti najnovejši izum, ogromen top. Petra Soukupová v romanu Pod snegom opisuje tri sestre, ki se nekega običajnega zimskega dne skupaj odpeljejo na praznovanje očetovega rojstnega dne. Že po nekaj kilometrih potovanje postane naporno. Škotinja Ali Smith letnim časom posveča cikel Kvartet Letni časi. V romanu Zima skozi prizmo letnega časa opisuje zgodbo ljudi, ki so se med božičnimi prazniki znašli na isti lokaciji. Zbirka Temna Islandija Ragnarja Jónassona je namenjena ljubiteljem hladne mračnosti. Za romantike pa je primeren klasičen roman Charlesa Martina Gora med nama. Zima je letni čas velikih nasprotij. Prostrane beline, obsijane s soncem, nad nami pa najbolj modro nebo – to je zagotovo osupljivo. Po drugi strani pa kratki dnevi, megla in mraz v človeku prebudijo nekaj hladu, četudi je na toplem. Knjige so odlična izbira za premostitev takšnih trenutkov. 7 petek, 24. januarja 2025 Kultura Konec ostaja odprt Družina skozi objektiv V kamniški knjižnici je pred kratkim potekala predstavitev romana Maje Drolec z naslovom Jeben lajf, ki je izšel pod okriljem založbe Hirondelle. S surovo in brez olepšav napisano zgodbo nas popelje v svet, v katerem se liki borijo s težavami, ki so v današnjem času vse prej kot neznane. Nika Toporiš Kamnik – Avtorica, nekdanja učiteljica slovenščine in slovenistka iz Kamnika, se v romanu poglobi v globoke in pogosto boleče teme, kot so odvisnosti, družinske travme, generacijske razpoke in psihološki boji, ki pretresajo sodobno družbo. Zgodba se osredotoča na dva glavna lika – Mojco, mater, in njenega sina Luko. Luka se znajde na poti odvisnosti od drog, medtem ko njegova mati nosi težo travm, ki so povezane z njenim otroštvom, strogim očetom ter kasneje s prevaro in ločitvijo. »Naslov romana je morda res nekoliko provokativen, ampak izhaja iz besedišča glavnega junaka Luke, ki se v trenutku največje stiske vpraša, koliko časa bo še mogel prenašati svoj 'jeben lajf',« je pojasnila avtorica. Besedna izbira, polna surovosti in neposrednosti, je ena od ključnih značilnosti romana, saj omogoča, da se bralec poveže z likom na globlji ravni. Polovica romana je napisana v slengu in Fotografska serija Ane Stanovnik Perčič predstavlja izsek iz petnajstih let beleženja fotografij svoje družine. pogovornem jeziku, kar daje bralcu priložnost, da vstopi v misli in občutke glavnega junaka. »To je bil velik izziv, predvsem za mojo lektorico in urednico Gabrielo Babnik, vendar sem želela, da bralec začuti, kako Luka doživlja svoje občutke, frustracije, jezo,« je povedala avtorica. Aleš Senožetnik Kamnik – Pred koncem leta so člani Foto kluba Kamnik v svojih galerijskih prostorih odprli razstavo Družina Ane Stanovnik Perčič. Na svoji drugi samostojni razstavi sicer nekdanja predsednica kluba predstavlja izbor fotografij, ki jih skozi objektiv Tudi raziskovala je Za Majo Drolec je bil pri pisanju romana pomemben tudi raziskovalni proces, saj se je želela čim bolj verodostojno spopasti s težkimi temami, ki jih obravnava. »Nekateri prizori, kot je Luka, ki si prvič vbrizga kokain v žilo, so zahtevali veliko raziskovanja, saj sama nimam osebnih izkušenj s tem. Vendar sem želela te trenutke prikazati na način, ki bi bralcu dal občutek realnosti,« je pojasnila. V roman so vključeni tudi drugi liki, prijatelji in znanci, ki se prav tako borijo z lastnimi življenjskimi težavami. Roman ni zgolj zgodba o bojih posameznika z odvisnostjo, temveč tudi globok Z avtorico Majo Drolec (na levi) se je pogovarjala Breda Podbrežnik Vukmir. / Foto: Tina Dokl vpogled v to, kako odvisnost vpliva na njegove bližnje in okolico. Kljub temu pa avtorica ne ponuja tipičnega srečnega zaključka, ki bi bralca pomiril. Na koncu namreč ne vemo, ali bo Luka premagal svoje narkomanske demone. »Kot pisateljica sem imela tega junaka rada, a mu na koncu nisem pripisala tega, ali se je rešil. Ostaja odprto, saj je še mlad in ima podporo,« pojasnjuje Maja Drolec. Na vprašanje, koliko je v romanu avtobiografskega, je pisateljica diplomatsko odgovorila, da so avtobiografski elementi del vsakega romana, saj pisatelji pogosto izhajajo tudi iz svojih občutkov. Njen namen pa je bil, da bi s knjigo lahko pomagala ljudem. »Kot učiteljica sem vedno želela le pomagati otrokom in res si želim, da bi z napisanim rešila vsaj enega iz primeža drog,« je še dodala avtorica. Ana Stanovnik Perčič (desno) in predsednica kluba Polona Smolnikar / Foto: Simon Štebe analognega fotoaparata beleži že več kot 15 let, vse od rojstva prve hčere. »Skozi fotografije se avtorica predstavlja na eni strani kot mama, ki nam odpira pogled v srečne trenutke svojih odraščajočih hčera, in na drugi strani kot fotografinja, ki skozi natančno in premišljeno kompozicijo ustvarja lasten fotografski spomin,« smo lahko prebrali v spremnem besedilu ob odprtju razstave. »Gre za izbor iz še vedno trajajoče zgodbe,« je na odprtju povedala avtorica, ki Lokalno glasno v Kotlovnici Kamnik je leto začel glasno in družabno. V Zavodu Mladinski center Kotlovnica so pripravili Januarsko matinejo, glasbeni cikel dogodkov, s katerimi so želeli razbiti turobno vzdušje enega najbolj sivih mesecev v letu. Kamnik – Kot je pojasnil direktor zavoda Rok Kosec, je bil glavni cilj dogodkov ustvariti priložnost za druženje, podporo lokalnim glasbenikom in preprosto dober začetek novega leta. »Januar je za mnoge sinonim za meglo, temo in melanholijo, zato smo želeli s temi dogodki prinesti nekaj svetlobe in pozitivne energije. Glasba je idealno sredstvo za povezovanje in druženje, zato smo se odločili, da ponudi- mo brezplačne dogodke, ki bodo ljudem omogočili, da se ob dobri glasbi tudi sprostijo in pogovorijo,« je pojasnil. Ponudili so glasbeno izkušnjo različnih glasbenih zvrsti. »Matineja je zasnovana kot priložnost za srečevanje, pogovore in sprostitev. Prideš, pogledaš, poslušaš, spiješ pijačo in rečeš kakšno besedo z ljudmi, ki jih srečaš.« Prvi večer je bil posvečen lokalni pankovski sceni, saj sta nastopili skupini Matilda prihaja in Mejhn. Drugi ve- Organizacijska ekipa je poskrbela za pestro januarsko dogajanje. / Foto: Primož Pičulin 'otroka', danes je pred vami njena druga samostojna razstava z naslovom Družina, kjer nam Ana predstavi svoje resnične potomke, svojo družino, na brezčasnih črno-belih fotografijah. Te nas nagovarjajo, da si vzamemo čas in v vsakodnevni družinski dinamiki opazimo navdih za fotografsko ustvarjanje,« pa je o razstavi povedala predsednica kluba Polona Smolnikar. Razstava je v teh dneh še na voljo na ogled v klubskih prostorih kamniških fotografov. NATAŠA MATIJAŠEVIĆ Odvetnica in mediatorka Na drugem večeru sta nastopili zasedbi Lars from Norway in Nikki Louder. / Foto: Primož Pičulin čer je bil bolj eksperimentalen, z nastopoma skupin Nikki Louder in Lars from Norway, ki sta med drugim v Kotlovnico prinesli noise glasbo. Danes pa bo ob 19.30 nastopil Samuel Blues, v preteklosti je že stal na kamniških odrih. Kljub raznolikim glasbenim žanrom, od panka do bluza, so organizatorji želeli pritegniti široko občinstvo. »Dogodki niso bili namenjeni zgolj ljubiteljem specifičnih glasbenih zvrsti, ampak tudi vsem, ki iščejo nekaj novega ali pa preprosto ne vedo, kam bi se podali v dolgih zimskih večerih,« je poudaril Kosec. Matineja je obiskovalcem ponudila več kot le glasbeno izkušnjo. Bila je povabilo k odkrivanju novih zvokov in hkrati k podpori lokalnih glasbenikov. »Želimo prenesti sporočilo, da se lahko družimo, spoznavamo nove ustvarjalce in se ob tem tudi zabavamo. Takšni dogodki so priložnost, da se ljudje povežejo in skupaj premagajo januarsko melanholijo,« je zaključil Kosec. Odvetnica Nataša Matijašević, Koroška cesta 2, Kranj Nika Toporiš dodaja: »Ker je družina sentimentalna stvar, nisem mogla sama narediti izbora, pri tem mi je bil v pomoč Jošt Franko, fotografije pa mi je pomagal pripraviti Dušan Letnar.« »Ana Stanovnik Perčič je ob nedavnem praznovanju 20-letnice Foto kluba tega označila za svojega prvega Spoštovani, obveščam vas, da sem s 1. januarjem 2025 začela opravljati svojo odvetniško dejavnost na Koroški cesti 21 v Kranju. Dobrodošli. 040 263 602 info@odvetnica-matijasevic.si w w w.odvetnica-matijasevic.si 8 petek, 24. januarja 2025 Iz naših krajev Dedek Mraz na Gozdu Kot je za kraje v krajevni skupnosti Črna v mesecu decembru že tradicionalno, je tudi letos najmlajše obiskal Dedek Mraz. Simon Golob Gozd – Prireditev s prihodom Dedka Mraza je potekala v nedeljo, 22. decembra, dopoldne, kot običajno pa smo pri organizaciji dogodka sodelovali svet Krajevne skupnosti Črna, Podružnična šola Gozd in OŠ Stranje ter PGD Gozd. Dogodka, ki je potekal v novi večnamenski dvorani gasilskega doma PGD Gozd, se je udeležilo lepo število otrok, njihovih staršev, starih staršev ter drugih sorodnikov. Polno dvorano zbranih sta ob začetku prireditve pozdravila gram, v katerem so nastopali učenci in učenke Podružnične šole Gozd. Ti so pod mentorstvom učiteljic pripravili zanimiv polurni program, v katerem ni manjkalo predstavitev, recitacij, ugank, glasbe in plesa. Po zaključku nastopa pa so skupaj z ostalimi otroki priklicali Dedka Mraza. Ta je otroke pozdravil in jim voščil lepe božične praznike. Kot se za enega izmed dobrih decembrskih mož spodobi, pa ni prišel praznih rok. S seboj je namreč prinesel darila za 77 otrok iz krajevne skupnosti Črna. Dedek Mraz je obiskal otroke v krajevni skupnosti Črna. / Foto: KS Črna predsednik KS Črna Simon Golob in ravnateljica OŠ Stranje Mateja Hari, ki sta prisotnim zaželela lepo preživete praznike in obenem izrazila željo, da bi bili učenci in učenke naše podružnične šole kmalu deležni novih prostorov in urejenih šolskih poti v okolici šole. Sledil je odlično pripravljen glasbeni in kulturni pro- Velika zahvala gre vsem, ki so pri organizaciji dogodka sodelovali, predvsem pa učencem in učenkam ter učiteljicam za odlično pripravljen program. Skupaj dokazujemo, da je šola eden od centrov dogajanja v naših krajih in da nastop njenih učencev in učenk popestri marsikatero prireditev. Film in stare razglednice V Društvenem domu Mekinje je bila tretja projekcija dokumentarnega filma Mekinje avtorice Andreje Humar Gruden in razstava starih razglednic Mekinj, ki jo je pripravil Miro Sanabor, kamniški viničar. Katja Dolenc Mekinje – V petek, 10. januarja, se je v Društvenem domu Mekinje zbralo lepo število ljudi, ki so si v prvem delu prireditve ogledali tretjo projekcijo dokumentarnega filma Mekinje avtorice Andreje Humar Gruden. Številne je film, ki ga je z izredno domiselnim scenarijem, režijo, posnetki znamenitosti, ljudi in krajev, tudi iz zraka, za kar je poskrbela avtoričina hči Sabina Gruden, ter z izborom bogate vsebine izjemno navdušil, nekatere celo globoko ganil. Avtorica je osebno še vedno presenečena in navdušena nad domačim krajem, ki hrani toliko zanimivosti, ter nad srčnimi in povezanimi ljudmi, ki so nekoč in še vedno živijo ter ustvarjajo na področju Mekinj, Podjelše, Zduše in Jeranovega. Eden od njih je Miro Sanabor, znan kamniški viničar, ki vsako leto poreže potomko najstarejše trte. Pripravil je razstavo starih razglednic Mekinj, ki so si jih obiskovalci v drugem delu lahko ogledali. Zbirati jih je začel pred petnajstimi leti, ljubiteljsko, kot dragocen spomin na domači kraj. Do zdaj jih je zbral čez sto in so pomemben dokument časa. Predstavljene so bile najstarejše, ki so bile sprva videti kot današnje dopisnice, veliko klasičnih turističnih, ne- Andreja Humar Gruden, Miro Sanabor in Sabina Gruden (od leve proti desni) pred razglednicami Motnika / Foto: Katja Dolenc kaj osebnih ter novejših. Med njimi je bila ena z žigom mekinjske cerkve in opremljena s posebno znamko, ki jo je leta 2019, ko je Kamnik gostil sejem Alpe Jadran filatelija, izdalo Filatelistično društvo Ivan Vavpotič Kamnik. Motivi so prikazovali geografske, etnološke in turistične značilnosti: Mekinje z različnih razglednih točk, mekinjsko cerkev, pomembne dogodke, okoliško naravo, znamenito Kopališče in zdravilišče (Kurhaus) in Kamnik. »Najprej so jih izdajali v turističnih krajih za masovno uporabo. Pri nas smo bili še v času Avstro-Ogrske. Med sedmimi najbolj znanimi turističnimi kraji na področju Slovenije je bil tudi Kamnik z nekdanjim kopališčem,« je pojasnil Miro in dodal, da so motive prispevali predvsem domači slikarji in fotografi: Ivan Vavpotič, Anton in Maks Koželj, Miha Maleš, Franc Aparnik in Peter Naglič. Natisnjene so bile v tiskarni Antona Slatnarja v začetku 20. stoletja. »Kasneje so začeli izdajati voščilnice, ki so bile bolj osebne narave, kot na primer fotorazglednica Petra Jubilejni Tunški glas Maja Vrhovnik Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Nagliča. Bile so zelo redke. Na razstavi je ena, ki je bila Nagliču poslana v Gradec, ter ena, ki je bila poslana slikarju Ferdu Veselu v München. Do prve svetovne vojne so jih izdajali v slovenskem in nemškem jeziku,« je še dodal Miro. Ob zaključku je Sonja Bernot, vodja dramske skupine Športno-kulturnega društva Mekinje, ki je prireditev organizirala, omenila, da v domu do 15. marca še vedno poteka abonma komedij, konec februarja pa bodo izvedli dve predstavi: 24. v domu, 26. pa v Tuhinju. Tunjice – Letošnje leto je za krajane Tunjic posebno, saj označuje 30 let izhajanja vaškega časopisa Tunški glas, ki izide enkrat letno. Časopis ima vsako leto bogatejšo vsebino, tako da je jubilejni izvod še posebno obsežen. Poleg dogodkov v kraju prinaša tudi mnogo opisov doživetij krajanov na izletih in potovanjih, ki so se jih udeležili med letom, opis delovanja društev, športnih in glasbenih dosežkov posameznikov, kroniko posameznih domačij, vse to pa je prepleteno s starimi zgodbami in pripovedmi, o običajih kresovanja ter še mnogo več. S prispevki krajanov predstavlja zrcalo preteklega leta in prikaz medsebojne povezanosti. Na praznični četrtek, 26. decembra 2024, smo se zbrali koledniki – člani uredništva Tunški glas in prostovoljci, da bi kot vsako leto raznosili glasilo po domovih. V zgo- V Tunjicah so pred kratkim prejeli jubilejno, trideseto številko vaškega glasila. / Foto: Tatjana Lipovšek dnjem popoldnevu smo se zbrali pred Podružnično šolo Tunjice, se razdelili v štiri skupine, prevzeli vsak svoj seznam hiš in poln koš sveže natisnjenih izvodov časopisa ter se podali na pot na vse strani naše skupnosti. Razveselilo nas je toplo in sončno vreme, tako da je bil naš korak lahek in sproščen; bili smo kot koledniki – sicer nekaj dni prej, a kljub temu. Starejši koledniki, ki so ime- li za seboj že nekaj let izkušenj z raznašanjem časopisa, so novim pripovedovali o dogodkih iz prejšnjih let, na primer o tem, kako se je opravljal raznos v deževnem vremenu, katera trasa je najdaljša (saj so Tunjice razvejana vas), kje se je treba bati hudega psa čuvaja, ali pa so obujali spomine na že preminule vaščane. Krajani Tunjic so nas v vsakem domu toplo pozdravili, neka- teri so čakali že pri vhodnih vratih ter nas vabili naprej. »Stopite noter, da se malo pogrejete ...« in »Komaj smo vas že čakali,« so bile pogoste besede, s katerimi so nas sprejeli. Nekateri so prevzeli izvode tudi za člane družine, ki so se preselili v druge kraje, a še vedno z veseljem spremljajo, kaj se dogaja v rojstnem kraju. Pri vsaki hiši bi se lahko zadržali dlje časa, a bi tako prešerno opravilo trajalo več dni. Skupne točke vsakega oddanega časopisa pa so bili hvaležnost v očeh, iskrene dobre želje za novo leto in mrzlično pričakovanje začetka branja časopisa, saj je prebiranje Tunškega glasu postalo del praznične tradicije v novoletnem času. Ob letošnjem jubileju pa ni časa za počivanje, saj že nastajajo novi prispevki za naslednjo številko, da bo lahko naše glasilo še naprej predstavljalo zrcalo našega okolja ter spodbujalo povezovanje ljudi in sodelovanje. 9 petek, 24. januarja 2025 Zanimivosti Združitev tehnike, športa in narave Radioklub Kamnik je ponovno oživel pred desetimi leti, njegovi člani pa so aktivni na mnogih različnih področjih radioamaterstva. Aleš Hočevar Kamnik – Radioamaterji, pogosto imenovani tudi hami, so navdušenci, ki eksperimentirajo z radijskimi tehnologijami, izmenjujejo informacije in celo pomagajo v izrednih razmerah. Osnova radioamaterske zveze je izmenjava klicnih znakov – unikatnih identifikatorjev, ki jih posamezniki pridobijo z opravljenim izpitom. Radioamaterstvo ponuja širok spekter dejavnosti, ki zadovoljijo različne interese: komunikacija na dolge razdalje, eksperimentiranje z antenami in tehnologijo, delovanje v izrednih razmerah, dejavnosti na terenu in radioamaterska tekmovanja. Tekmovanja po navadi potekajo v obliki izmenjave sporočil med amaterskimi radijskimi postajami na določenih frekvencah in v določenem časovnem obdobju. Tekmovalci skušajo vzpostaviti čim več zvez z drugimi postajami v različnih kategorijah. Morsejeva abeceda je ena najstarejših oblik digitalne komunikacije, ki je tudi danes močno prisotna v radioamaterstvu. Ta sistem kratkih in dolgih signalov – pik in črtic – omogoča komunikacijo na način, ki je dobro odporen proti motnjam in izjemno učinkovit na dolgih razdaljah. ARON, SOTA in radio orientacija ARON je kratica za Amatersko radijsko omrežje za nevarnost, ki predstavlja ključno podporno komunikacijsko infrastrukturo v izrednih razmerah. Gre za omrežje, ki ga upravljajo radioamaterji z namenom zagotavljanja komunikacijske pomoči, ko običajna telekomunikacijska omrežja odpovejo ali postanejo preobremenjena. Takšne situacije vključujejo naravne nesreče, tehnične katastrofe in druge krizne dogodke. Kamniški radioamaterji so v minulem letu zabeležili več uspehov na tekmovanjih. / Foto: arhiv kluba V Sloveniji omrežje ARON deluje pod okriljem Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS), ki tesno sodeluje z organi Civilne zaščite, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalnimi gasilskimi in reševalnimi enotami. Slovenski radioamaterji imajo dolgo tradicijo prostovoljnega dela in nudenja pomoči v kriznih situacijah. SOTA (Summits on the air) je priljubljena dejavnost med radioamaterji, kjer ljubitelji narave in radijskih zvez obiskujejo gorske vrhove, vzpostavljajo zveze z drugimi radioamaterji in si pri tem prislužijo točke. Program SOTA vključuje več tisoč vrhov po vsem svetu, vsak vrh pa ima svojo oceno točk glede na višino in do- stopnost. Je odličen način, kako raziskovati manj znane vrhove, hkrati pa ohranjati radijsko dejavnost. Edina športno-tekmovalna disciplina v svetu radioamaterstva je amaterska radiogoniometrija (ARG), ki bi jo lahko označili tudi kot radioorientacijo, znano pod imenom lov na lisico. Združuje uporabo radijske tehnike in orientacijskih veščin v naravi. Cilj je najti skrite radijske oddajnike, imenovane lisice, s pomočjo prenosnega radijskega sprejemnika in usmerjene antene. Tekmovanje zahteva tehnično znanje, hitrost, logično razmišljanje in sposobnost orientacije. ARG je priljubljen med radioamaterji po vsem svetu in ponuja zabaven način rekreacije v naravi, hkrati pa spodbuja tehnično ustvarjalnost. Odlični rezultati članov Kljub maloštevilnemu članstvu je naša ekipa radioama- terjev znova dokazala, da strast, znanje in predanost vodijo do izjemnih rezultatov! Na nedavnih tekmovanjih ARG smo dosegli odlične uvrstitve (prva slovenska ekipna medalja na evropskih prvenstvih v moški kategoriji (3. mesto Aleš S56VHA, Ivo S57AL in Andrej S56LLB) ter številne medalje na tekmovanjih državnega nivoja v članski in pionirski kategoriji). Prav tako so se naši člani dokazali v osnovni tekmovalni dejavnosti – vzpostavljanju zvez. Na KV prvenstvu ZRS sta naša člana dosegla odlične rezultate v svojih kategorijah: 1. mesto v kategoriji QRP SSB je dosegel Jože S51TX, 2. mesto v kategoriji QRP CW pa Borut S52AU. Kamničani smo dokazali tudi, da smo ljubitelji hribov, saj so naši člani v letni razvrstitvi SOTA dosegli lepe rezultate: 1. mesto Bojan S56LXN, 3. mesto Borut S52AU in 6. mesto Edo S58MT. GRADBENO-TEHNIČNE TRGOVINE SAM ODKRIJ SVOJO MOČ in naredi . Žan Kranjec IN Žel okriv ez a nic .sa ww m .si 9 w ∙ T RG OV sam Tudi v letu 2025 smo ponosni sponzor alpskega smučarja Žana Kranjca. JARŠE PRI DOMŽALAH · KAMNIK · TRBOVLJE · DOMŽALE NAZARJE · LATKOVA VAS PRI PREBOLDU · ORMOŽ LJUBLJANA · MENGEŠ · ŽELEZOKRIVNICA STRANJE V naših centrih, trgovinah in spletni trgovini vam ponujamo Gradbeni material · Strešne kritine Fasade · Orodje · Kopalnice Vse za vrt in okolico www.sam.si 10 petek, 24. januarja 2025 Šport Judoisti na pripravah Priprave v Lignanu so bile izjemna izkušnja za judoiste Judo kluba Ippon Kamnik ter Judo in ju-jitsu kluba Komenda. Katarina Kumer Lignano – Od 3. do 5. januarja so judoisti Judo kluba Ippon Kamnik ter Judo in ju -jitsu kluba Komenda preživeli na svojih prvih letošnjih pripravah v Lignanu, ki so predstavljale čudovito kombinacijo intenzivnih treningov in neprecenljivih izkušenj. Priprav se je udeležilo pet članov naših klubov, ki so bivali v olimpijski vasici Bella Italia Village, priznanem kompleksu za športnike in družine. Priprave so bile organizirane na vrhunski ravni, saj so jih vodili priznani trenerji in olimpijskimi prvaki, kot so Ezio Gamba, Fabio Basile, Alessio Gale, Petra Nareks in drugi dobitniki medalj. Ti vrhunski strokovnjaki so več kot 1.200 udeležencem iz vse Evrope prikazovali svoje tehnike, kar je za naše mla- de judoiste predstavljalo edinstveno priložnost za učenje in napredovanje. Poleg tehnike so se izvajali tudi intenzivni randoriji – borbe, v katerih so naši judoisti lahko preizkusili svoje znanje proti različnim partnerjem. Za manjše klube, kot sta kamniški in komendski, so tovrstne priložnosti neprecenljive, saj omogočajo trening z raznolikimi in visoko usposobljenimi nasprotniki. Priprave so bile izjemno koristne za naše judoiste. Učili so se od najboljših, pridobili veliko izkušenj in se hkrati preizkusili v randorijih z drugimi športniki, kar je neprecenljiva dodana vrednost. Po zaključku zadnjih treningov v nedeljo popoldne so se udeleženci vrnili domov polni novih znanj, navdiha in motivacije za prihajajočo tekmovalno sezono. Leto vrhunskih dosežkov lokostrelcev Lokostrelski klub Kamnik je v letu 2024 znova potrdil primat na domači in mednarodni sceni, saj je še enkrat osvojil laskavi naziv najboljšega kluba. Sanda Jerman Kamnik – Ta prestižni naziv odseva neomajno predanost, vrhunsko strokovno delo ter izjemen ekipni duh, ki so ga člani kluba skozi sezono izkazovali na vseh ravneh tekmovanj. V središču pozornosti letošnjega leta je nedvomno nastop Žige Ravnikarja na olimpijskih igrah v Parizu, kjer je s konstantno visoko formo dokazal, da se Kamnik na največji športni sceni lahko kosa z najboljšimi na svetu. Ne le to, obenem je na paralimpijskih igrah navduševal tudi dvojec, v katerem je Živa Lavrinc v mešanem paru osvojila bronasto odličje. Ta izjemni uspeh prinaša dodatno potrditev, Veronikin pokal bo ponovno potekal v maju. da klub z inovativnimi pristopi in predanim delom krepi celoten nabor lokostrelcev – od najmlajših do vrhunskih para športnikov. Kot vrhunec evropske sezone je Den Habjan Malavašič postal evropski podprvak. Evropsko prvenstvo, ki pritegne najboljše tekmovalce V Lignanu se je zbralo več kot tisoč dvesto udeležencev. / Foto: arhiv kluba V tem priročniku boste našli neprecenljive vaje, s katerimi si boste učvrstili hrbtenico in ublažili bolečine. Vaje lahko kar mimogrede opravljate doma, v pisarni ali na poti. S pomočjo te knjige se boste pravilno gibali cel dan prav vsak dan. 160 strani, mehka vezava Redna cena knjige je 23,90 EUR, če jo kupite na Gorenjskem glasu je cena samo 20 EUR. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 20 EUR + po št ni n a Fotografija kamniških lokostrelcev z lanskoletnega zaključnega srečanja / Foto: Miro Hrkalović in tekmovalke stare celine, je namreč tradicionalno ena najzahtevnejših preizkušenj v sezoni. Poleg tega pa si je prvo mesto pristreljal Gregor Dolar na dvoranskem evropskem prvenstvu v Varaždinu in, Andrej Resnik pa četrto mesto na 3D svetovnem prvenstvu v Mokricah. Osvojena odličja tako klubu in Sloveniji prinašajo nove lovorike v nizu odličij, hkrati pa potrjujejo, da Kamnik slovi po premišljenem in uspešnem delu z nadarjenimi športniki vseh starosti. Ob tem nikakor ne gre pre- zreti dejstva, da je v letošnji sezoni kar 28 članov kluba stalo na stopničkah ali pa se uvrstilo v sam vrh na slovenskih in velikih mednarodnih tekmovanjih. Uspešna sezona 2024 ni zgolj plod talenta in trdega dela vsakega posameznika, temveč predvsem rezultat vztrajne podpore trenerske ekipe, vodstva kluba in vseh podpornikov, tudi staršev in sponzorjev, ki z navdušenjem spremljajo nastope kamniških lokostrelcev. Posebno mesto v koledarju lokostrelskih dogodkov vsa- ko leto zavzema mednarodna tekma Veronikin pokal (Veronica's cup powered by I feel Slovenia), ki jo klub organizira pod slikovitimi Kamniškimi Alpami. Gre za eno najlepših prizorišč na svetu, ki vsako leto privabi tekmovalce z vseh celin. Ravno ta preplet vrhunske lokostrelske izkušnje in osupljive naravne kulise še dodatno potrjuje, da se v Kamniku pišejo pomembne zgodbe za razvoj lokostrelstva na najvišji ravni. Pokal bo letos ponovno potekal v maju. Priznanja tudi Kamničanom Med dobitniki odličij so zablesteli tudi člani Avtokros kluba Kamnik, ki so domov odnesli kar sedem pokalov in dve priznanji ter potrdili svoj status ene najuspešnejših ekip na prašnih dirkaških progah. Darinka Jeras Ljubljana – V soboto, 11. januarja, je v prestižnem ambientu hotela Four Points by Sheraton Ljubljana Mons potekala velika zaključna slovesnost avtošportne sezone 2024. Pod okriljem Zveze za avtošport Slovenije in v prepoznavnem slogu znanega komentatorja Gabra Kržišnika so bila podeljena priznanja voznikom, funkcionarjem in vsem, ki so s svojo predanostjo soustvarjali nepozabno sezono. Več kot 350 gostov je z bučnimi aplavzi in navdušenjem spremljalo razglasitev državnih prvakov, podelitev priznanj ter posebnih nagrad, med katerimi so izstopali naziv avtomobilista leta, talenta leta in prestižna nagrada za življenjsko delo. Med dobitniki odličij so zablesteli tudi člani Avtokros kluba Kamnik, ki so domov odnesli kar sedem pokalov in dve priznanji ter potrdili svoj status ene najuspešnejših ekip na prašnih dirkaških progah. Dosežki Avtokros kluba Kamnik v lanski sezoni: ​Avtokros klub Kamnik – državni prvak Slovenije 2024 v avtokros prvenstvu NTL (pokal je prevzel predsednik kluba Damjan Dolinšek); Igor Kern – državni prvak v diviziji 3 super buggy; Tom Nemarnik – državni prvak v diviziji cross car; Boštjan Jenc – državni podprvak v diviziji cross car; David Kosirnik – tretje mesto državnega prvenstva v diviziji 3 super buggy; Aleksander Križman – pokalni prvak v diviziji 1 touring; Silvo Jeras – pokal- Kamničani so domov odnesli sedem pokalov in dve priznanji. / Foto: arhiv kluba ni prvak v diviziji buggy 1600. Posebni priznanji za vrhunske dosežke in odlično zastopanje slovenskega avtošporta v tujini sta prejela Boštjan Jenc in Silvo Jeras. Zaključek večera je bil prava motivacija za vse, ki že nestrpno pričakujemo letošnjo sezono – novo poglavje, polno izzivov, napetih dirk in adrenalinskih trenutkov! 11 petek, 24. januarja 2025 Šport Triatlonci Trisporta zmagovalci pokala Kolesarji maja znova v Kamniku Kristijan Erjavec Ljubljana – Na spletni strani slovenskega pokala v olimpijskem krosu za gorske kolesarje SloXcup so objavili koledar sedmih dirk za sezono 2025. Četrta dirka po vrsti bo v Kamniku, preizkušnja 18. maja 2025 bo tudi edina mednarodna na slovenskih tleh. Sezona se bo začela 30. marca na Golovec trails, dirka bo veljala za SloXcup mladi. Dva tedna kasneje bo za vse kategorije dirka v Trbovljah, 10. maja sledi dirka v Završnici za mlajše kategorije, amaterje, veterane ter odpr- Triatlonski klub Trisport Lelosi Kamnik je zmagovalec pokala Triatlonske zveze Slovenije za sezono 2024, tudi naj športnika prihajata iz kamniškega kluba. Miro Kregar Ljubljana – Na Triatlonski zvezi Slovenije so pred kratkim izbrali najuspešnejše klube in tekmovalce. Z naskokom najboljši klub v lanski sezoni je bil TK Trisport Lelosi Kamnik. V seštevku točk treh duatlonov (Ribnica, Logatec in Komenda) in štirih triatlonov (Ptuj, Kočevje, Ljubljana in Bled) ter celotnega cici pokala je s skoraj 11.000 točkami premagal TK Ljubljana (dobrih 9.000 točk) in tretjeuvrščeni TK Utrip (6.500 točk). Tudi najboljša triatlonca minulega leta prihajata iz vrst kamniškega kluba. Naj triatlonka je postala Tjaša Vrtačič, naj triatlonec pa Matevž Nunar. Z naslovom evropske prvakinje v akvatlonu pa je Tjaša Vrtačič poskrbela tudi za naj dosežek leta. V triatlonskem pokalu so bili na stopničkah Eva Korošec, Ana Vučko, Nik Vučko, Jan Peterka, Matevž Nunar, Monika Peterka, Tanja Kompan, Zlatko Kompan in Miro Kregar, v duatlonskem pokalu pa Eva Korošec, Ana Vučko, Nik Vučko, Luka Majdič, Monika Peterka, Jana Pilih, Marko Hren in Miro Kregar. Priznanje tria- tlonček začetnik so prejeli Matic Jakob Petek, Patrik Perše, Tim Zamljen, izkušeni triatlonček Nik Sušnik, David Petek, super triatlonček pa Frane Bradeško, Nace in Šimen Simeunovič, Bine in Tinkara Novak, Noah, Lukas in Zarja Prosen, Frida Peterca Švigelj, Dejvid Konstantina, Urban Urh in Andrija Vučkovič​. Že hiter pregled nam da še eno informacijo, in sicer da je Kamnik vodilno triatlonsko mesto v Sloveniji, saj ima skupaj z Utripom več kot 17.000 točk. Ljubljana v seštevku TK Ljubljana, 3K šport, Trenert in Olimpija zbere 9.500 točk. Tretji center pa je Ribnica s 6.500 točkami. »Čeprav so sedaj že potihnile govorice o pokritem kamniškem bazenu, kot ga imajo v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Ravnah, Logatcu, Novi Gorici, kamniška kluba vseeno operirata na zavidljivo visoki ravni. Seveda za ceno visokih najemov bazenskih prog v Termah Snovik in Ciriusu ter vsakodnevnih prevozov do 101, 4204 Golnik Trstenik Ljubljane ali Kranja. Do kdaj Tel.: 041 671 988 Trstenik 101, 4204 Golnik še tako?« se sprašujejo v kawww.turistika.si Tel.: 041 671 988 mniškem klubu. Trstenik 101, 4204 Golnik www.turistika.si Tel.: 041 671 988 www.turistika.si to kategorijo mladincev in članov. Sledi že 27. XCO Kamnik, ki bo letos na sporedu 18. maja. Tako kot vsako leto pričakujemo številno in vrhunsko mednarodno konkurenco ter vse najboljše slovenske tekmovalke in tekmovalce. Sredi junija, natančneje 15. junija, bo dirka v Libojah, nato pa 5. in 7. julija državno prvenstvo v kratkem krosu in olimpijskem krosu, ki bo letos v Kočevju. Za konec sezone bo 6. septembra še dirka XC Rašica za mlajše kategorije, amaterje in veterane ter odprto kategorijo. Trstenik, 27. november 2024 Trstenik, 27. november 2024 Trstenik, 27. november 2024 ZgodbaDirka, o knjigi ki poteka tudi skozi središče Kamnika, bo tokrat na Zgodba sporeduo18.knjigi maja. Zgodba o knjigiSLOVENSKA KUHINJA / Foto: Aleš Senožetnik, arhiv Gorenjskega glasa SLOVENSKA KUHINJA Kamniško podjetje podprlo gorsko kolesarko SLOVENSKA Naslov KUHINJA inKamnik osnovni podatki o knjigi – Blagovna znamka Lelosi je podprla mlado kamni- ško gorsko kolesarko Marušo oTerezo Šerkezi. »Njena predaNaslov in osnovni podatki knjigi nost, vztrajnost kuhinja, in osredotočenost nas prepričale, Naslov knjige je Slovenska avtorji pa so so Andrej A. Fritz, da Matjaž Chvatal postanemo del njene športne poti in jo podpiramo na poti Naslov in osnovni Knjiga, podatki o knjigi ki jedobila prvič izdana letaso 2001, je zabeležila uspeh, saj jeMatjaž bilo prod Naslov knjige Slovenska kuhinja, paizjemen so Andrej A. Fritz, C novih jevrhuncev,« povedaliavtorji v kamniškem podjetju izvodov. PoUvecto, smrti A. Fritza sta Matjaž in Mira Chvatal poskrbela za pre Knjiga, ki je Andreja bila prvič izdana leta 2001, je zabeležila izjemen uspeh, saj je bi ki ima v lasti omenjeno blagovno znamko. Lansko Naslov knjige je Slovenska avtorji pa so Andrej A. Fritz, Matjaž Chvatal in Mira Chvatal. sta vsekuhinja, recepte preizkusila v praksi in jedi tudi fotografirala, da so v knjigi vse leto je bilo za Kamničanko zelo uspešno, saj je osvojila prvi izvodov. Po smrti Andreja A. Fritza sta Matjaž in Mira Chvatal poskrbelaje Naziv najuspešnejšega triatlonskega kluba v lanski sezoni je pripadel TK Trisport Lelosi Kamnik. / Foto: arhiv kluba mesti nazabeležila evropskem prvenstvu v olimpijskem in kratkem Knjiga, ki je bila prvič zizdana leta 2001, je izjemen uspeh, saj je bilofotografirala, prodanih karda 18.000 nazornimi slikami. sta vse recepte preizkusila v praksi in jedi tudi so v knjigi krosu ter tretjeinmesto na svetovnem prvenstvu v Andori. izvodov. Po smrti Andreja A. Fritza sta Matjaž Mira Chvatal poskrbela za prenovo, pri čemer z nazornimi slikami. Poleg tegatudi je ohranila prvo mesto mednarodni lestvici sta vse recepte preizkusila v praksi in jedi fotografirala, da so vnaknjigi vse jedikot predstavljene Prenovljena izdaja vključuje tako stare, tradicionalne recepte tudi jedi, ki so še d UCI v kategoriji mladink. A. Se. z nazornimi slikami. del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah terkot gostilnah pokiv Prenovljena izdaja vključuje tako stare, tradicionalne recepte tudi jedi, del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah ter gostilna Prenovljena izdaja vključuje stare, tradicionalne tudi jedi, iz ki Slovenije” so še danesin priljubljen Knjigatako je del turistične knjižnerecepte zbirkekot “Najboljše je izšla v treh del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah ter gostilnah po vsej Sloveniji. skem, nemškem in angleškem, s čimer je namenjena tako domačim kot ljubit Knjiga je del turistične “Najboljše Slovenije” tujim in je izšla Knjiga navdušujeknjižne z bogatimzbirke naborom receptov, ki iz segajo kulinarike. od preprostih jedi, kot je tenstan krompir, do slavnostnih potic skem, nemškem in angleškem, s čimer je namenjena tako domačim kot tujim Calcitovi plavalci so se izvrstno odrezali v daljinskem plavanju na Kodeljevem in naje pokalu v Celju. Knjiga del turistične knjižne zbirkein“Najboljše iz Slovenije” ječudovite izšla vfotografije treh jezikih: slovenprekmurske gibanice. Vsebujein tudi kulinarike. na voljo v slovenskem, angleškem nemškem jeziku. slovenske skem, nemškem in angleškem, s čimer injejenamenjena tako domačim kotintujim ljubiteljem kulinarike. Uvrstitve na zmagovalni oder Matjaž Spruk Plavalci z novimi uspehi Ljubljana, Celje – V nedeljo, 12. januarja, je na Kodeljevem potekalo zimsko odprto prvenstvo Slovenije v daljinskem plavanju na 5000 metrov. Plavalni klub Calcit Kamnik sta zastopala Maša Arnež in Nejc Maher pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Maša Arnež je osvojila drugo mesto v odprti in absolutni kategoriji, Nejc Maher pa je bil prvi v kategoriji mladincev. Že dan prej, v soboto, 11. januarja, pa je v Celju potekal 3. razvojni pokal – 7. Celjski pokal 2025. V kratkem bazenu je nastopilo 289 plavalk in plavalcev iz 19 plavalnih klubov. Pod vodstvom trenerjev Lare Seretin, Emila Tahirovića in Mihe Potočnika so tekmova- Kamniški plavalci so tudi v Celju posegli po najvišjih mestih. / Foto: arhiv kluba li: Neža Hren, Zoja Ivančič, Taja Klemen, Teja Klemen, Tina Klemen, Pia Lamberšek, Anna Losieva, Tita Šenk, Saša Šetina, Ema Vode, Tymur Beshlyk, Lucas Dornik, Urban Hribar, Ur- ban Klemenc, Žiga Kugler, Lan Mojsilović, Jakob Prelc, Maj Prosen, Jaka Serko in Lovro Urankar. Dosegli so veliko najboljših osebnih časov in norm za bližajoče se državno prvenstvo. v posamezni kategoriji so bile: zlata medalja za štafeto 4-krat 100 m prosto MIX v postavi Žiga Kugler, Neža Hren, Taja Klemen in Tymur Beshlyk in srebrna medalja za štafeto 4-krat 100 m mešano MIX v enaki postavi; Neža Hren: 1. mesto na 100 m mešano, 1. mesto na 100 m prsno; Taja Klemen: 1. mesto na 50 m hrbtno, 3. mesto na 100 m mešano, 3. mesto na 100 m prosto; Žiga Kugler: 1. mesto na 100 m prsno, 1. mesto na 50 m hrbtno; Tymur Beshlyk: 2. mesto na 200 m delfin; Tina Klemen: 1. mesto na 100 m mešano, 1. mesto na 200 m delfin, 3. mesto na 800 m prosto; Teja Klemen: 1. mesto na 50 m hrbtno, 2. mesto na 100 m mešano; Anna Losieva: 3. mesto na 200 m delfin. Mehka vezava, 144 strani, 228 fotografij, samo Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1490 EUR + po št ni n a 12 petek, 24. januarja 2025 Zanimivosti Skrb vzbujajoče stanje vode Tudi v lanskem letu je Občina Kamnik namenila nekaj sredstev za raziskave kakovosti in količine podzemne vode v letu 2024 s poudarkom na dolini Kamniške Bistrice do Iverja, ki smo jih izvedli jamarji Jamarskega kluba Kamnik. Dr. Rajko Slapnik Območje Kamniško-Savinjskih Alp (KSA) je bilo lansko leto glede na količino padavin in njihovo razporeditev zelo nevsakdanje. Ponekod je močno deževalo, vodotoki so hitro narasli in so že mejili na poplave, medtem ko je bilo nekaj kilometrov proč komaj zaznati omembe vredno slabo vreme z dežjem. V lanskem letu smo podrobneje spremljali pretoke pritokov reke Kamniške Bistrice v poletnem času in padavinsko dogajanje v ozadju. Po večdnevnem deževju po celotnih KSA smo pričakovali tudi višje pretoke potokov v dolini Kamniške Bistrice, pa ni bilo tako. Kar nekaj stvari se je dogodilo po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, za katere še nimamo pravih odgovorov. Tudi v lanskem letu je Občina Kamnik namenila nekaj sredstev za raziskave kakovosti in količine podzemne vode v letu 2024 s poudarkom na dolini Kamniške Bistrice do Iverja, ki smo jih izvedli jamarji Jamarskega kluba Kamnik. Z merjenji količine tritija, ki jih za nas izvaja Institut Jožef Stefan, smo želeli ugotoviti pretočnost podzemnih vod in s tem posredno količino vode, ki je v porečjih Kamniške Bistrice, Savinje, Lučnice. Več o tem lahko preberete v Poročilu, ki je objavljeno na spletni strani JK Kamnik (www.jamarji-jkka- Št. L. Lokaliteta datum Escherichia coli Koliformne bakterije Enterokoki (d.m.l.) (CFU/100ml) (CFU/100ml) (CFU/100ml) 0 0 0 1 Potok Kopišnica, izliv v KB 17. 7. 2024 > 201 > 201 > 80 1 Potok Kopišnica, izliv v KB 20. 8. 2024 22 > 201 > 80 2 Dolski potok, izliv v KB 17. 7. 2024 > 201 > 201 > 80 2 Dolski potok, izliv v KB 20. 8. 2024 89 > 201 > 80 3 potok pri nihalki na VP, izliv v KB 17. 7. 2024 22 > 201 > 80 3 potok pri nihalki na VP, izliv v KB 20. 8. 2024 > 201 > 201 > 80 4 potok pod Šim. plazom, izliv 17. 7. 2024 <1 > 201 oc. 7 4 potok pod Šim. plazom, izliv 20. 8. 2024 > 201 > 201 > 80 5 Izvir ob cesti v KB 17. 7. 2024 3 > 201 14 5 Izvir ob cesti v KB 20. 8. 2024 32 > 201 > 80 6 Konjski potok, izliv v KB 17. 7. 2024 89 > 201 12 6 Konjski potok, izliv v KB 20. 8. 2024 32 > 201 > 80 7 potok Potok, s. izliv v KB 20. 8. 2024 22 118 28 8 potok nad Klus., izliv v KB 17. 7. 2024 > 201 > 201 > 80 8 potok nad Klus., izliv v KB 20. 8. 2024 > 201 > 201 > 80 9 KB pred zajet. Iverje 17. 7. 2024 25 > 201 37 9 KB pred zajet. Iverje 20. 8. 2024 > 201 > 201 > 80 Lokalitete z vrednostmi bakterije Escherichia coli, koliformnih bakterij in enterokokov ter mejne vrednosti po Pravilniku o pitni vodi / Foto: Jamarski klub Kamnik mnik.si). V tem prispevku želimo javnost seznaniti s katastrofalnimi rezultati mikrobioloških meritev levih pritokov reke Kamniške Bistrice (povirja izpod Velike planine) in same reke pred zajetjem Iverje v poletnem času 2024. Prvič smo vzorčili in vzorce odnesli v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Ljubljano 17. 7. 2024, v relativno sušnem obdobju, ko so bili pretoki podpovprečni. Vzorčenje smo ponovili 20. 8. 2024, po nekajdnevnem deževju po celotnih KSA. Kljub našemu pričakovanju v tem času pretoki niso bili pretirano povečani. V reko Kamniško Bistrico se dolvodno izlivajo potok Kopišnica, Dolski potok, potok pri nihalki na Veliko planino, potok nad grobiščem pod Šimnovim plazom, potoček pod koritom ob cesti za Kamniško Bistrico, potok v grapi JV pod Kobilico in J od Sivnika, Konjski potok, potok Potok in potok pod Klusom in še nekaj občasnih potočkov, ki jih nismo vzorčili. Vsi, z izjemo potoka Potok, se napajajo s podzemno vodo velikoplaninske planote. Pretoki so v odvisnosti od padavinskega režima in variabilnosti posameznega vodotoka in so zelo lokalno specifični. Mikrobiološke analize vod, ki jih je naredil NLZOH v Ljubljani, potrjujejo močno fekalno onesnaženje potokov že v preteklih letih. Rezultati teh so objavljeni v poročilih Jamarskega kluba Kamnik za obdobje od 2018 do 2023. V letu 2024 smo bakterije Escherichia coli, koliformne bakterije in enterokoke zaznali v vseh izlivih potokov. Za Escherichia coli smo kar pri sedmih od 17 meritev izmerili vrednosti, ki so presegale zgornje mejne vrednosti (več kot 201 CFU/100 ml). Tudi vrednosti koliformnih bakterij, ki so v vseh primerih fekalnega izvora, so z izjemo le ene vrednosti višje od 201 CFU/100 ml. Število enterokokov je pri dvanajstih meritvah preseglo vrednosti 80 CFU/100 ml, niti enkrat pa nismo dobili negativnega rezultata (Tabela). Ker so dejanske vrednosti lahko še precej višje, so to zelo skrb vzbujajoči rezultati. Katastrofalno stanje kažejo tudi izmerjene vrednosti skupnega števila mikroorganizmov pri 36 in 22 °C. Vrednosti so kar v 15 primerih presegle 300 CFU/100 ml. Najbolj fekalno onesnaženi so Dolski potok, potok pri nihalki na Veliko planino, potok pod Šimnovim plazom, potok nad Klusom in Kamniška Bistrica pred zajetjem Iverje (E. coli več kot 201 CFU/100 ml, koliformnih bakterij več kot 201 CFU/100 ml, enterokokov več kot 80 CFU/100 ml, skupno število mikroorganizmov pri 36 in 22 °C več kot 300 CFU/100 ml). Rezultati meritev E. coli, koli- formnih bakterij, enterokokov, skupnega števila mikroorganizmov pri 36 in 22 °C v Kamniški Bistrici pred zajetjem Iverje 20. 8. 2024 so katastrofalni in potrjujejo našo trditev, da so vir fekalnega onesnaženja potokov greznične odpadne vode na planinah velikoplaninske planote in doline Kamniške Bistrice. Na Oddelku za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Novo mesto (NLZOH), kamor smo poslali vzorce vode, odvzete iz Kamniške Bistrice pred zajetjem Iverje 20. 8. 2024, so ugotovili, da v vodi prevladujejo E. coli človeškega izvora, v nasprotju z izvirom Lučnice v dolini Podvolovljeka, kjer dominirajo E. coli živalskega izvora (govedo). Kako »čista« voda dejansko priteče v zajetje Iverje, vemo samo iz letnih poročil Komunalnega podjetja Kamnik, objavljenih v Kamničan/ki in na njihovi spletni strani. Iz Sadnikarjevega poročila (2022) je razvidno, da je drenaža v slabem stanju. »Ponekod je razprta in zasuta s prodom, na drugem delu pa se je posedla in ne opravlja več svoje funkcije.« Razlogov za ukrepanje je več kot dovolj. Če želimo podzemno vodo, ki napaja zajetje Iverje, obdržati primerno za pitje, se bo treba takoj radikalno lotiti vseh virov onesnaževanja na planinah velikoplaninske planote in v dolini Kamniške Bistrice. Bilo je nekoč v Kamniku (31) Zgodba o Maistrovi uri Alenka Juvan, Medobčinski muzej Kamnik Minulo leto, ki je bilo zaradi kar nekaj bolj ali manj okroglih obletnic posvečeno Rudolfu Maistru, generalu in pesniku, velikemu Slovencu in Kamničanu, se je končalo na moč presenetljivo. V družini Debeljakovih v Ljubljani se je našla Maistrova ura. In tole je zgodba o njej, tesno povezana s Kamnikom. »Pišem vam v zvezi z zgoraj omenjeno uro, ki je v moji lasti od leta 1986. Bila je del družinske zapuščine mojega očeta, violinista prof. Alberta Dermelja, ki izhaja iz družine Samec v Kamniku. Dobila sem jo kot zahvalno darilo svoje pokojne matere Dragice Dermelj … Ura je bila do tedaj hranjena v posebni stekleni vitrini v našem družinskem stanovanju v Vošnja- kovi v Ljubljani. Vestno jo sedaj tudi sama hranim v svoji hiši …« nam je sporočila mag. Irena Debeljak, pravnukinja Maksimiljana Samca st. Kdo je bil Maksimiljan Samec st. (1844–1889)? V Kamniku je bil zdravnik, med letoma 1879 in 1887 tudi župan, deželni poslanec, prevajalec in pisec. Z ženo Terezijo sta imela tri otroke: Bogomilo, Maksimiljana ml. in Dragomilo. Bogomila se je leta 1897 poročila z Albertom Martinčičem (1866– 1905), s katerim pa nista imela otrok. Po njegovi smrti se je poročila z učiteljem in dolgoletnim ravnateljem gluhonemnice v Ljubljani Mirkom Dermeljem. V tej družini se je rodil prof. Albert Dermelj in od tu dalje se kaže pot z uro kot družinsko zapuščino, ki jo je Rudolf Maister (najbrž) podaril Al- bertu Martinčiču, poročniku v 4. domobranskem pešpolku v Celovcu. V omenjenem pešpolku je namreč kmalu po opravljeni kadetnici na Dunaju, in sicer od leta 1894 kot kadet častniški namestnik, od 1. novembra 1895 Maistrova ura s konca 19. stoletja / Foto: Zora Torkar pa kot poročnik, služboval Rudolf Maister. Celovški regiment je imel dva bataljona v Ljubljani, tako da je Maister opravljal častniško službo na sedežu regimenta v Celovcu (1897–1999) in v Ljubljani. Po vseh teh podatkih sklepamo, da sta se Maister in Martinčič poznala in kot Kamničana tudi prijateljevala. Ura pa bi, tako menijo v družini, lahko bila Maistrovo darilo prijatelju ob napredovanju leta 1900 v čin stotnika. Na žalost sta na vrhu ure vgravirana samo letnica 1900 in posvetilo brez imena: »Prijatelju« s podpisom »Poročnik Rudolf Maister«. Tako bo o zanesljivem prejemniku tega darila treba še malo raziskati. Namizna ura je lep izdelek ljubljanskega urarja in sodi v obdobje secesije. Po besedah gospe Irene Debeljak še ni bila restavrirana in za zdaj ne Na vrhu ure sta vgravirana posvetilo in letnica. / Foto: Zora Torkar deluje. Že pred časom se je gospa Debeljak odločila, da to dragoceno družinsko dediščino podari Rojstni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik. Pogodbo, da ura postane del zgodovinske zbirke v kamniškem muzeju (in krasen ek- sponat v generalovi rojstni hiši), smo podpisali 16. decembra 2024. Ob podpisu so bili navzoči: Irena Debeljak, Olga Paulič, umetnostna zgodovinarka, Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev general Maister, Alenka Juvan in Zora Torkar. 13 petek, 24. januarja 2025 Zanimivosti Makete z zgodbami Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_25_kam_02 NALOGA LAŽJI SUDOKU Kamničan Igor Grabnar je avtor maket in dioram, ki na novi, interaktivni razstavi Slovenija v malem v šenčurskem muzeju predstavljajo ključne mejnike v zgodovini Slovenije. 2 8 5 6 7 9 4 3 1 6 9 1 3 2 4 8 5 7 9 1 8 4 5 6 7 2 3 7 5 2 8 3 1 6 9 4 3 4 6 2 9 7 1 8 5 NALOGA 6 1 1 8 2 9 6 7 9 5 7 4 3 8 6 7 6 4 8 6 8 2 9 9 1 8 7 1 5 9 3 5 4 4 9 1 5 1 5 1 8 5 4 2 2 6 6 9 7 3 3 5 9 4 8 6 2 2 7 8 9 1 6 7 9 6 4 3 5 1 8 8 2 6 9 8 1 2 3 7 7 5 1 6 3 4 2 6 4 3 1 1 8 7 4 2 5 5 3 9 8 5 9 5 4 6 1 6 7 2 2 3 8 5 1 9 3 9 2 4 8 7 6 3 4 1 7 6 3 5 2 9 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_25_kam_02 se ne bo nobeno število 2 8ponovilo 6 ne9v vrstici 1 ne7v koloni 3 ne4v enem 5 2 3 9 6 REŠITEV sudoku_LAZJI_25_kam_02 NALOGA Rešitev: 8 2 1 5 6 9 3 7 4 7 9 5 4 3 6 1 8 2 6 8 4 1 2 5 9 3 7 3 1 2 7 9 8 4 5 6 2 7 6 3 8 4 5 9 1 1 3 9 6 5 2 7 4 8 4 5 8 9 7 1 2 6 3 REŠITEV sudoku_TEZJI_25_kam_02 4 5 5 6 3 2 1 sudoku_TEZJI_25_kam_02 NALOGA 1 2 6 6 9 4 5 23 DESKARKA DESKARKA SADAR SADAR AVTORICA AVTORICA LEČIČ LEČIČ GLAS OB GLAS OB STRELI STRELI LUKA V LUKA V IZRAELU IZRAELU ŠOLSKO 20 ŠOLSKO IKARIA BRANJE POPOLNA BRANJE INSULAIKARIA POPOLNA SLIČNOST INSULA REGULATIV MESTO V REGULATIV SLIČNOST MESTO V SLOVENIJI SLOVENIJI PREDEL PREDEL POD VLAPOD VLADAVINO EMIRJADAVINO EMIRJA 16 PEVECPEVEC JUNKAR JUNKAR 20 14 14 16 PISATELJ PISATELJ DUUN DUUN 7 REKA VREKA V TURČIJI, TURČIJI, ARAKSARAKS KYRIE KYRIE IRVINGIRVING PAS PRI PAS PRI KIMONU KIMONU 7 PEVECPEVEC RUDAN RUDAN 4 VLAGA NA NA VLAGA RASTLINJU RASTLINJU PREDUJEM PREDUJEM 19 19 OSKAROSKAR KOGOJKOGOJ 11 3 1 2 7 9 8 4 5 6 2 7 6 3 8 4 5 9 1 1 3 9 6 5 2 7 4 8 veseli smo, da radi berete priloge Gorenjskega glasa, zato vas prijazno vabimo k naročilu – če seveda še niste naročeni – na časopis Gorenjski glas, ki vas bo vse leto obiskoval dvakrat tedensko in vam omogočil celovit pregled nad dogajanjem na Gorenjskem. Iz vsega srca vam želimo srečno, zdravo in Podprite lokalne zgodbe in se naročite na Gorenjski glas. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si. 12 12 Za naročilo pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si ALENKA ALENKA PINTERIČ PINTERIČ www.gorenjskiglas.si 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas ZVEZA, ZVEZA, POGODBA POGODBA Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 31. januar 2025. MANJMANJ KOT KOT DVA DVA DENAR DENAR (KNJIŽNO) (KNJIŽNO) MODEL MODEL VOZILA VOZILA SEAT SEAT 1 1 OUT OUT (SL. ZAPIS) (SL. ZAPIS) 4 5 8 9 7 1 2 6 3 Drage bralke, cenjeni bralci, 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 7 7 9 9 10 10 11 11 12 12 13 13 14 14 15 15 16 16 17 17 18 18 19 19 20 20 21 21 22 22 8 8 SIMBOL ZA ZA SIMBOL MOLIBDEN MOLIBDEN ZAČASNI ZAČASNI VODILNI VODILNI DELAVEC DELAVEC 11 6 8 4 1 2 5 9 3 7 6 zadovoljno leto 2025! UREDBA, UREDBA,PRESTOL DOLOČBA DOLOČBA PRESTOL 15 7 9 5 4 3 6 1 8 2 6 www.gorenjskiglas.si AVST. SKLAAVST. SKLADATELJ DATELJ (AMADEUS) (AMADEUS) NAŠA REKA NAŠA REKA GL. MESTO ERBIJ GL. MESTO ERBIJ JEMNA JEMNA HUMOSTANOHUMOSTANORISTKA VALEC V RISTKA VALEC V PUTRIH BARAKI PUTRIH BARAKI LUKA V PESNIK LUKA V PESNIK J. ITALIJI GRUDEN J. ITALIJI GRUDEN KISELKISEL TROPSKA TROPSKA SADEŽSADEŽ RASTLINA RASTLINA TRGOVSKI 13 13 5 5 TRGOVSKI LISTIČLISTIČ CILJ, CILJ, SMOTER SMOTER CIMA,CIMA, BRSTBRST ŠARA ŠARA MATE-MATEMATIČNA MATIČNA NEZNANKA NEZNANKA KOPNO KOPNO V MORJU V MORJU 15 4 ZVITEKZVITEK ROPARSKA ROPARSKA PTICA PTICA IVER IVER 23 JUDOISTKA JUDOISTKA POGAČNIK POGAČNIK PEVEC LINPEVEC DENBERG LINDENBERG OSEBA NA OSEBA NA UDARNIŠKI UDARNIŠKI AKCIJI AKCIJI SAMODEJNI SAMODEJNI STROJ STROJ 5 9 8 4 6 2 www.gorenjskiglas.si 7 3 1 8 2 5 1 4 6 3 7 9 6 8 3 2 1 7 9 5 4 Foto: Pixabay 9 1 5 8 ŠTUDENTŠTUDENTSKA KNJIŽICASKA KNJIŽICA 18 5 4 6 3 22 DOMINIK DOMINIK KOZARIČ KOZARIČ HIŠA, HIŠICAHIŠA, HIŠICA POLDRAG POLDRAG KAMEN KAMEN TOPNIČAR TOPNIČAR (ZASTAR.) (ZASTAR.) ORGAN PRI ORGAN PRI PTIČIH PTIČIH VOZNIK VOZNIK PLOVILA PLOVILA LOČEK LOČEK IGRALKA IGRALKA VESELKO VESELKO 10 8 2 3 10 PEVSKI GLASPEVSKI GLAS SPIKERKA SPIKERKA MORELJ MORELJ 3 7 3 1 8 ODPRTA ODPRTA POŠKODBA POŠKODBA AZIJSKI AZIJSKI VELETOK VELETOK OČKA, ATI OČKA, ATI PESNIK PESNIK GRADNIK GRADNIK GRŠKI OTOKGRŠKI OTOK GL. MESTO 18 GL. MESTO ALBANIJE ALBANIJE DLAKA, DLAKA, DLAKICA DLAKICA 22 2 9 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 2 17 9 6 3 2 4 7 8 1 5 RIMSKA RIMSKA BOGINJA JEZEBOGINJA JEZE 17 5 4 7 8 1 3 6 2 9 VODJA VODJA SKUPNOSTI SKUPNOSTI EDEN OD EDEN OD PLANETOV PLANETOV 9 NIK LORBEK NIK LORBEK 21 1 9 IGRA S IGRA S KARTAMI, KARTAMI, TUDI PIKE TUDI PIKE 21 8 5 8 PRVO BERILOPRVO BERILO 2 VISEČ SNEŽNI VISEČ ZAMET SNEŽNI ZAMET NESPRETEN ČLOVEK NESPRETEN ČLOVEK PRASKA, RAZA PRASKA, RAZA sudoku_LAZJI_25_kam_02 TEŽJI sudoku_LAZJI_25_kam_02 SUDOKU PRIPRAVA ZNAMKA PRODASTRNJENA LIMONIN KOSTUMO- SESTAVIL: PIANIST VLEČNO ZOB GORENJSKI JALNA GLASBENIK OČETOVA POLETNO NUŠA ZA OBIRANEMŠKIH S SKUPINA GRAFINJA PISMONOŠA BERTONKMETIJSKO PRIPRAVA ZNAMKA PRODASTRNJENA KOSTUMO-KALAN PIANISTOBUVALO VLEČNO (ŽARG.) ZOB CUBE GLAS NAPITEK SESTRA DERENDA GORENJSKI GLASBENIK POLETNOVOZILO LIMONIN SESTAVIL:VOZIL OČETOVA NUŠA STAVB NJE SADJA PAPIRJEM VOGELNIK CELJ ZA OBIRANEMŠKIH JALNA S SKUPINA GRAFINJA PISMONOŠA BERTONKMETIJSKO (ŽARG.) GLAS CUBE OBUVALO NAPITEK KALAN SESTRA DERENDA VOZIL PAPIRJEM NJE SADJA STAVB VOGELNIK CELJ VOZILO POLETNI ŠOLSKI POLETNI ODDIHŠOLSKI ODDIH 5 REŠITEV 4 7 3 1 8 5 2 6 9 let vodi maketarske delavnice in krožke, pripravil program, s katerim želita obiskovalcem, še posebno mladim, predstaviti zgodovino Slovenije na drugačen način, med drugim tudi z iz- 9 9 Rešitev: 8 2 4 5 1 3 9 7 6 pomoči kolegov maketarjev, je povedal ob odprtju razstave oziroma muzeja Slovenija v malem. V Šenčurju je na pobudo občine razstavil več kot 20 maket ter skupaj z Binetom Logarjem, ki že vrsto 7 4 3 2 8 6 7 6 4 8 6 8 2 9 2 3 9 1 5 9 8 7 1 1 6 5 9 6 1 3 sudoku_TEZJI_25_kam_02 5 6 9 7 4 2 3 1 8 Igor Grabnar in Bine Logar ob maketi, ki prikazuje razglasitev samostojnosti 26. junija 1991 pred parlamentom v Ljubljani, kjer so prvič izobesili slovensko zastavo. Na njej je 1.289 figur, ki simbolično predstavljajo 1.289.369 volivcev, kolikor jih je na plebiscitu leta 1990 glasovalo za samostojno in neodvisno državo. / Foto: Tina Dokl 8 1 3 7 9 6 8 5 4 2 Kamnik – Igor Grabnar je po izobrazbi strojni tehnik, vendar se je povsem posvetil svojemu konjičku – izdelavi maket, ki jo je povezal z navdušenjem nad zgodovino. Na mejnike v slovenskem prostoru se je osredotočil pred 13 leti, ko so njegovo vodilo postale zgodbe, ki jih (lahko) predstavljajo makete in diorame. Te prikazujejo življenje v nekem trenutku. Arheolog in predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU dr. Anton Velušček, ki je sodeloval pri izdelavi koliščarske diorame Stare gmajne na Verdu pri Vrhniki, tovrstne makete primerja s fotografijami, le da so v tridimenzionalni obliki. Pri izbiri in preučevanju pomembnih zgodovinskih dogodkov se je Grabnar povezal še z nekaterimi drugimi strokovnjaki, vesel pa je tudi 6 7 vajanjem kreativnih in tehničnih delavnic. Poleg že omenjene diorame v novi muzejski zbirki preteklost poustvarjajo makete Rimljanov, bolnišnice Franja, taborišča Ljubelj, Triglava oziroma postavitve Aljaževega stolpa na vrhu očaka leta 1895, soške fronte, medvojnega in povojnega obdobja, solkanskega viadukta (največjega kamnitega mostu na svetu), razglasitve samostojnosti Slovenije in barikad leta 1991, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja ... Na ogled je tudi prikaz življenja mamutov v Nevljah pri Kamniku pred 22.000 leti. Leta 1938 so tam našli najbolj ohranjeno mamutovo okostje v tem delu Evrope, leta 2015 pa kamnito orodje kamenodobnega lovca, je spomnil Igor Grabnar. Pojasnil je tudi, da je maketo posvetil pokojnemu bratrancu Matiji Kotniku - Kociju, s katerim sta odraščala v neposredni bližini najdišča. Ana Jagodic Dolžan 1 23 23 14 petek, 24. januarja 2025 Prireditve, zahvale Prireditve od 24. januarja do 7. februarja Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 24. januar Ob 19.30, MC Kotlovnica Januarska matineja: Samuel Blues Brezplačno Sobota, 25. januar Od 9. do 13. ure, Samostan Mekinje – Mansarda, Zavestno gibanje 4-urna AEQ delavnica: Vitalna hrbtenica 70 evrov Nedelja, 26. januar Ob 17. uri, Kulturni dom Laze, Športno-kulturno društvo Mekinje Komedija Domači štrumpantel 15 evrov Ob 17. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Razprodano: Ženske brez filtra 27 evrov Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Ženske brez filtra 27 evrov Ponedeljek, 27. januar Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik A me slišiš, čutiš, vidiš ...? Brezplačno Torek, 28. januar Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Potopisno predavanje: Ekstremni podvig na Grenlandiji Brezplačno Sreda, 29. januar Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Javno vodstvo po razstavi: Ante Trstenjak – Iz zbirke Umetnostne galerije Maribor Brezplačno Četrtek, 30. januar Ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica VGC+ odprti termin izpopolnjevanja digitalnih veščin Četrtek, 6. februar Od 16. do 19. ure, Dnevi kulture v ILA, dotik ustvarjalnosti, pr' Koren, Perovo 18c, Kamnik Ogled in vodstvo po pop up in stalni razstavi, branje poezije in pogovor Petek, 7. februar Od 16. do 19. ure, Dnevi kulture v ILA, dotik ustvarjalnosti, pr' Koren, Perovo 18c, Kamnik Ogled in vodstvo po pop up in stalni razstavi, branje poezije in pogovor Od četrtka, 6. februarja, do nedelje, 2. marca Od 11. do 19. ure, Snovik – prireditveni šotor Drsanje v Snoviku Brezplačno Petek, 7. februar Ob 18. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kamnik Brezplačno Ob 19.30, MC Kotlovnica Kviz na –1 Brezplačno Dogodki v teku Do srede, 2. aprila Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Začetek predbralne značke Veronikin zaklad Brezplačno Do nedelje, 20. aprila Od 9. do 13. ure, Samostan Mekinje Ogled razstave Rojstvo – smrt – legenda Kamnika Brezplačno Do srede, 31. decembra Arboretum Volčji Potok Sobota, 1. februar Ob 12. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik 12. Festival svobodne video produkcije Brezplačno Torek, 4. februar Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik KFBK praznuje kulturni praznik s skupino Magnolia Brezplačno Sreda, 5. februar Od 17. do 20. ure, KIKštarter, Kamnik Delavnica: Google Ads – Kako ustvariti učinkovite PPC kampanje Brezplačno Od srede, 5., do torka, 11. februarja Dnevi kulture v ILA, dotik ustvarjalnosti, pr' Koren, Perovo 18c, Kamnik Sreda, 5. februar Od 14. do 17. ure, Dnevi kulture v ILA, dotik ustvarjalnosti, pr' Koren, Perovo 18c, Kamnik Delavnica v glini Valovanja Prešernove poezije Ob 17. uri, Dnevi kulture v ILA, dotik ustvarjalnosti, pr' Koren, Perovo 18c, Kamnik Odprtje pop up razstave Besede, unikatna keramika Grožnja in poškodovanje tuje stvari na Perovem Policisti so obravnavali sum kaznivega dejanja grožnje in poškodovanja tuje stvari v gostinskem lokalu na kamniški obvoznici. Ugotovljeno je bilo, da je najprej prišlo do spora v gostinskem lokalu, kjer storilci niso bili postreženi. Kasneje, po zaključku obratovalnega časa, pa so storilci izpred lokala odnesli nekaj stolov in jih nato zažgali v bližini lokala. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Ni hotel plačati taksija Patrulja je bila napotena na Laze v Tuhinju, od koder je klical taksist in povedal, da je opravil prevoz stranke na Laze v Tuhinju, oseba pa ni hotela plačati in je vozilo zapustila. Naknadno so ugotovili, da sta se osebi dogovorili, da bo stroške prevoza dolžnik poravnal čez dan. Izsiljevanje po spletu Na OKC je poklical moški in povedal, da je na Instagramu z njim v stik stopila oseba, s katero si je nekaj časa dopisoval. Nato sta komunikacijo nadaljevala na aplikaciji WhatsApp, kjer sta si izmenjala gole fotografije. Sedaj je ta oseba oškodovanca začela izsiljevati za denar z grožnjo z razkritjem oškodovančevih fotografij. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Prometna nesreča v Sidolu Policisti so bili napoteni v Sidol – Šmartno v Tuhinju, kjer je prišlo do prometne nesreče. Ugotovljeno je bilo, da je voznik izgubil nadzor nad vozilom in trčil v varnostno odbojno ograjo v lasti Občine Kamnik. V nesreči se ni telesno poškodoval. Vozniku je bil izdan plačilni nalog. Zvonjenje fantov Policisti so bili napoteni na Jakopičevo ulico v Kamniku, kjer naj bi fantje pritiskali na zvonec. Opravljen je bil razgovor z občanko, ki je povedala, da so ji trije fantje že dvakrat pozvonili in nato zbežali. Izjave za zapisnik ni želela podati. Plača se vstopnina v park. Do sobote, 1. februarja Arboretum Volčji Potok Drugačni pogledi Plača se vstopnina v park. Do sobote, 31. maja Arboretum Volčji Potok Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije Plača se vstopnina v park. Do ponedeljka, 30. junija Od 9. do 12. ure, Dom kulture Kamnik, Zavestno gibanje Vodene vadbe v Domu kulture Kamnik 13 evrov na vadbo ali 35 evrov na mesec Ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Brezplačno Policisti so bili napoteni na Trg svobode v Kamniku, kjer je prišlo do verbalnega in fizičnega spora med dvema osebama. Zoper kršitelja bo izveden prekrškovni postopek. Kdo se boji zajčka? – Slikopisi o gozdnih živalih Brezplačno Literarni večer s Karlom Hmeljakom Kršitev javnega reda in miru na Trgu svobode Policijska kronika Vlom v osebno vozilo Policisti so bili napoteni v Moste pri Komendi, kjer so opravili razgovor s prijaviteljem. Ugotovili so, da je neznanec z neznanim predmetom vlomil v osebno vozilo in iz njega odtujil več različnih stvari (sončna očala, lučko, polnilnik, gotovino). Policisti so opravili ogled kraja, sledi kazenska ovadba. Prometna nesreča Policisti so bili napoteni v Palovče, kjer je voznica osebnega vozila z avtom zdrsnila z vozišča in trčila v ograjo stanovanjske hiše. V prometni nesreči je utrpela lahke telesne poškodbe. Povzročiteljici je bil na kraju izdan plačilni nalog. Spletna goljufija Na policijsko postajo se je zglasil občan in povedal, da je na spletnih zmenkarijah spoznal osebo iz Kazahstana. Občan je na račun te osebe opravil nakazila denarja v večjih zneskih, in sicer z namenom, da bi oseba lahko prišla v Slovenijo. Po plačilu denarja pa oseba ni prišla v Slovenijo in se oškodovancu ne oglaša več in mu ne odpisuje. Tatvina denarnice Patrulja je bila napotena v trgovino Hofer, kjer je prišlo do tatvine denarnice. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec med nakupovanjem oškodovanke izkoristil njeno nepazljivost in ji iz torbice, ki je bila obešena na nakupovalnem vozičku, odtujil denarnico z vsebino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Zahvala Skromno si živela in dobro vsem želela, za nas si se trudila, nam lep spomin pustila. Svojo življenjsko pot je sklenila naša žena, mami, babi, prababi, sestra in teta Anica Zalokar rojena Križman, stanujoča v Domžalah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in darove. Hvala sosedu Milanu in Štefki za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem krajanom Šmartna, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvala Kdor živi v spominih svojih bližnjih, nikoli ne umre. ob slovesu od našega dragega Francija Uršiča 15. 11. 1924 – 28. 12. 2024 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, mu lepšali in lajšali življenje, izkazali poslednjo čast in ga z lepo besedo in pesmijo pospremili na zadnjo pot. Hvala za vsa pisna in ustna sožalja, obiske, sveče, maše in darove za Karitas Stranje. Za njim žalujemo: žena Veri, hčeri Milenka in Ida z družino, vnuki z družinami, sorodniki, sosedje in prijatelji 15 petek, 24. januarja 2025 Zahvale Časopis Zahvala Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček) občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg osvojitvi ki čnimi obr in a inv nas Opremljen načel mo alid om . ambami lova. Kamnišk ralo nas i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signaliz kap etan Mar signalizacij acijo ter Stele dva tin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran nav opr žele edb ezniški pos pod taji Kamnik ah Slovenskih žele skladišče. rli ods luž eno znic do des Graben / Vlaki v letu A prenovlj Foto: Jasna et Paladin eni peron 202 1 časa sam v je Kamniku nekaj spremenj eval vozijo po enem voz Ljubljana tniški pro , saj je javni ponem lan met zara in i na Sloven obratno. red konca leto mije zast di »Do ske železn u. Občina je nam al, prvi dan epide- pob slovenskihšnjega leta bo po ga znova udo, da ice več reč delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven lski pogon, letom 202 pobudi prisluhni ske elek nov Sta ben pripeljal še 21 trič le 1 na uva in tak ni dler jev jajo nove odhodov. vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno ure prihod o z Vlaki bod ov in elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evrope, dosegajo mnik–Lju ob 22.18 članski pok bljana). in ob 23. alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla07 ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern ej Vrtovec astruk- ni čaka vse potreb . Vla ki li bje, raln i dire in geneno udo vrst so prilago je železnic o let. »Kamnik jeni za inva de železnic ktor Slov ens kih o in dob ško ima liil leta 189 Duš jo ko jo je sem 1, in postajo,« je dejal za kolesa,« dovolj prostora se z novim an Mes, ki so pripeljal se zahvali župan tnik je vlak pod ob Alo om je- Slov l ministrs tem vese lem dogodk peljali prot jz tudi potvu ter enskim osemdes Prašnikar. Sredi tor Slovens u povedal direkKot je najpi Ljubljani. etih let smo milijonsko železnicam za vlake, rej poudari dob šan Mes kih železnic Dupan, gre l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam za V Kamnik - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz bitev, na zelo veliko pridou bo Več sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro nov v nak ih vala železniup žele vlak koronaviru zdravstve zniško infr investicije v tudi tud i na ov, ki bodo vozili som. V nem dom na začete AKTUALN astrukturo. rela ciji u se prip k množi Kam nik – O rav 24 urna dežurna služba Zapustila nas je draga sestra, teta in svakinja Časopis Kamničan-ka Frančiška Wagner Vsi njeni 041 634 948 zd Kavči Iskreno se zahvaljujemo osebju DSO Kamnik za vso skrb in nego ter sostanovalcem za prijetno druženje. Hvala prijateljicam, ki so ji lajšale telesne in duševne bolečine po moževi smrti. Hvala pogrebni službi Kamnik, župniku, govornici, pevcem in trobentaču za lepo slovo od pokojne. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Sezono bo treba razširiti na celo leto Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva č s Krivčevega Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi KULTURA Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Aleš Sen ože čnega cep ljenja. ljajo 45. stran tnik MLADI ment in kart Coprnije Kamnik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZADNJA Naš Kam ka planina bodo ude nja. O rezultatih kon ca nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič je vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno z ilustrac Nadzorn azo mi v test opre odvzema v dveh urah od zno iki ija- V vršilca dolž mil va so za mi antigen iranje s hitribrisa. Kot avli Občine navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja Kam oku . Raz ogle nik žbo avst i na dr. stava ilus Marka Anž z novim cij, ki so tra- Naš d razstava z nas je na Vsaka vas, kušenega Julija Polc venem domu koronavirusom. Hitr lovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli a Kam kraj Kam o test nik, pri gati nik, kakšnega ga glavna iran nas ima od tork ven jasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraa dalje v je poteka da tren izvid testa pom nenet i strategijo pri še 25-le ki preseca januarja Domu kuleni, a Wiegele ture Kam utno v bris razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, u virus ni zaznav spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese e tudi tni termini o dodapo njka. Tud testiranju. primeru niškem ni i na prihodnjih na voljo tudi še v V poz nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran stran 5 stran 7 stran 9 stran 16 Zahvala Zahvala Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Veš, da je vse, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) Svojo življenjsko pot je v 75. letu starosti sklenila naša draga Marija Mezeg po domače Samčeva Mici z Vranje Peči Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in nam pred tem pomagali v boju proti njeni hudi bolezni. Hvala dr. Mateji Lopuh in njenim sodelavcem za stoodstotno razpoložljivost, vso medicinsko, predvsem pa moralno pomoč in podporo. Hvala patronažni sestri Aniti Virijant za vse. Zahvala tudi župniku in sovaščanom za lepo opravljen obred. Nagrajenci križanke Nagrajenci križanke iz časopisa Kamničan-ka št. 1 so: Olga Erce iz Komende, Dušan Krmavnar iz Stahovice in Špela Mihelčič iz Kamnika. Geslo je bilo Spoznajmo izvor naših priimkov. Čestitke! V 88. letu življenja je zaspala naša draga mama Zahvala Metka Zore Bila si nam sonce, ki sveti vsak dan, bila si opora nam vsem, sedaj si naš angel, ki pazi na nas. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, za cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevki in pevcem ter g. župniku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni V 84. letu starosti se je poslovila Zofija Pevec Žalujoči vsi njeni iz Kamnika Zahvala Zahvala Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem za vse darove in izrečena sožalja. Zahvala tudi pogrebni službi Kamnik in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Žalujoči vsi njeni najdražji Zahvala V 87. letu starosti se je poslovila naša draga Nada Pintar rojena Grčar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Metki Viriant za tople besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. Vsi njeni Margareta Kališnik Balada V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras. Na polju že nikogar več ni, le ona preko gmajne leti. In samo lovec ji sledi ... Strel v tišino; droben curek krvi; brinjevka obleži, obleži. (Srečko Kosovel) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe. Hvala pevkam terceta Trinitas in pogrebni službi KPK Kamnik. Iskrena hvala osebju DSO Kamnik za vso skrb in nego. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in jo boste ohranili v lepem spominu. Dne 7. januarja 2025 smo se za vedno poslovili od drage mame, none in pranone Vsi njeni Kamnik, januar 2025 Aleksandre Novak Balantič (1940–2024) Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si V 88. letu se je poslovila naša draga Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podporo. Posebej se zahvaljujemo dragim sosedam, ki so ji v njenih zadnjih dnevih nudile pomoč in družbo, prijateljicam iz njene skupine Šole zdravja, ki so bile v mislih ves čas z njo, ter vsem, ki ste jo v njenem življenju cenili in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem za pomoč pri organizaciji in slovesno opravljenem obredu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zagorica nad Kamnikom, januar 2025 16 petek, 24. januarja 2025 Zadnja Ko se zaiskri beseda Kamniški gorski reševalci so ob nedavnem dnevu gora v goste povabili Žarka Rovščka, ki je pri Planinski založbi izdal knjigo Iskrí se beseda, izbrana dela Toneta Škarje. Aleš Senožetnik Kamnik – Na svoji dolgi alpinistični poti je opravil več kot tisoč vzponov, od tega trideset prvenstvenih, bil je dolgoletni načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in tudi vodja več odprav v Himalajo, poleg tega se je udejstvoval kot gorski reševalec in je desetletje tudi načeloval kamniški gorski reševalni službi. Eden od ključnih mož slovenskega himalajizma pa je bil tudi pronicljiv opazovalec svojega časa, kar se ne kaže le v njegovih knjigah, pač pa tudi člankih, ki jih je skozi desetletja objavljal v različnih javnih občilih in jih je v lanskem letu Žarko Rovšček zbral in bralcem ponudil v knjigi, ki je izšla pod naslovom Iskrí se beseda. Tudi skoraj pet let po Škarjevi smrti njegova literarna zapuščina ostaja živa in po Rovščkovi zaslugi še dostopnejša današnjemu bralcu. Škarjeva zapuščina namreč poleg knjig obsega tudi okoli tristo člankov, vse od prvega, ki ga je leta 1959 objavil v Planinskem vestniku, tedaj še kot neznan avtor. Začetki knjige segajo v leto 2018, pri snovanju publikacije pa je tudi Škarja aktivno sodeloval. »Najino zadnje govega pisanja, ki je bilo vselej iskrivo, a tudi kritično in večkrat čustveno. »Besedi se je priklanjal celo življenje in bil razgledan v svetovni, ne le alpinistični literaturi; in tako sem ocenil, da bo Iskrí se beseda pravšnji za knjigo,« nam je povedal Rovšček. srečanje je bilo 11. februarja 2020. Na njem sva premlevala koncept knjige, čeprav se ni spuščal v podrobnosti in mi je pri ustvarjanju pustil proste roke. Kasneje se je njegovo zdravje začelo slabšati, napočila je epidemija covida-19 in tako sva ostala v stikih po elektronski pošti. Pogovarjala sva se tudi o drugih temah, ne le o knjigi,« se svojega dela s Škarjo, ki je nato umrl 11. maja 2020 v 84. letu starosti, spominja Rovšček, s katerim smo se pogovarjali pred predstavitvijo knjige v Kamniku. Kot je dejal, je z naslovom knjige želel v nekaj besedah izraziti bistvo nje- Del največjih uspehov v Himalaji »Njegova literarna zapuščina nam ponovno daje priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in njegovih iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe. Pouči nas tudi o tem, da alpinizma ne preveva zgolj romantika. Velikokrat je v ozadju blestečih dosežkov v domačih in tujih gorah tudi trd spopad osebnosti, soočenje različnih mnenj in pogledov na razvoj alpinizma, kar se kaže predvsem pri prizadevanju za ustrezen delež iz – vsaj po mnenju alpinistov – vselej preskromnih državnih in sponzorskih sredstev,« je v uvodu med drugim zapisal Rovšček, ki je knjigo razdelil na dva dela – uvodni komentiran pregled Škarjeve zapuščine in drugi del z odlomki njegovih del. Sicer pa je bil Škarja kot vodja odprav in dolgoletni načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pomemben člen nekaterih največjih uspehov Slovencev v Himalaji. Ob 25. obletnici jugoslovanskega prvenstvenega vzpona po za- Tone Škarja v izvidnici na Jalung Kang leta 1983 / Foto: arhiv Toneta Škarje Žarko Rovšček, avtor knjige Iskrí se beseda / Foto: Aleš Senožetnik hodnem grebenu na Mount Everest je zapisal: »Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest, ker je pretežka, vedno pa bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno.« Ob uspešnem smučanju Dava Karničarja z vrha Anapurne 21 let kasneje pa je zapisal: »Jokal sem kot otrok, glavo tiščal v skale in se držal vrvi.« Na svoji poti pa se je srečal tudi s smrtmi številnih tovarišev. »Ko umre prijatelj, ni samo rana, v resnici je tebe nekaj manj,« je zapisal ob enem takšnem slovesu. Ves čas ga je zanimalo, kje so meje in koliko je za to vredno dati na tehtnico, ter se nekje spraševal, zakaj je nekaterim dovoljeno kar naprej opravljati popravne izpite in zakaj druge že prva napaka izloči za vedno. A si je hitro odgovoril, da so vprašanja zaman. »Naj se odpovem temu, kar imam rad, temu, zaradi česar jih je že veliko umrlo, tudi vidva? Izdal bi sebe, vaju, gore. Kje bi potem iskal lepoto in resnico?« je zapisal po nesreči Ceneta Grčarja in Draga Geršaka. »Njegova literarna zapuščina nam ponovno daje priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti,« o Škarjevih besedilih pravi Žarko Rovšček. Iskrí se beseda bo po zaslugi dela, ki ga je opravil Žarko Rovšček, in širokega področja zanimanja Toneta Škarje nagovorila ne le ljubitelje gorništva, temveč vse, ki jih tako ali drugače zanimajo vprašanja, ki jih prinaša življenje. Pomagajmo Maticu Sredstva za zdravljenje redke genetske bolezni, ki jo ima Matic Žontar iz Škofje Loke, se nabirajo. Tudi z mnogimi srčnimi dobrodelnimi akcijami, ki so organizirane na Gorenjskem in širše. https://viljem-julijan.si/ brezplačna objava Klara Mrak Škofja Loka – Družina Žontar mora za Matičevo zdravljenje zbrati 3,2 milijona evrov. En milijon bodo s prihranki in krediti prispevali sami, potrebujejo še 2,2 milijona. Za zdaj je zbranih skoraj milijon evrov, do cilja tako manjka še 1.200.000 evrov. Takrat bo Matic, ki je v ponedeljek, 20. januarja, praznoval osmi rojstni dan, lahko dobil zdravilo, ki bo zaustavilo slabšanje njegove krute bolezni. Ko smo bili decembra na obisku pri Žontarjevih v Virmašah, smo kaj hitro videli, kako pronicljiv, bister in srčen fantiček je. Vsak dan bere. Izstrelil je, da je njegov najljubši predmet matematika in da ima rad tudi šport. Na vprašanje, kaj mu rečejo sošolci, je odvrnil: »Da mi bodo pomagali, da bodo plačali za moje zdravje.« Matičeva mamica Živa Krelj se zahvaljuje za prav vsak podarjeni evro. »Ni besed, s katerimi bi lahko opisala te občutke, ki jih imamo ob tem, ko vidimo dobrosrčne ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati in nas sploh osebno ne poznajo. A prepoznajo našo stisko in nam stopijo naproti. S tem Maticu tlakujejo pot, da bo lahko še naprej radoživ, vesel, srečen otrok.« Dobrodelni pohod V soboto, 1. februarja, je organiziran tudi dobrodelni pohod na Kriško goro, za Matica!, ki se začne ob 9. uri zjutraj, ko bodo tudi odprli srečelov na vrhu Kriške gore, pridružite pa se lahko kadar koli. Trasa je primerna za vse starosti in stopnje pripravljenosti, zato ste vabljeni vsi, od posameznikov do družin. Vsak korak šteje – naredite nekaj dobrega zase in obenem pomagajte Maticu. Na vrhu bo udeležence, kot zapisano, pričakal dobrodelni srečelov, v katerem bo vsaka srečka dobitna, zbrani denar pa gre v celoti za Matica. Za zdravilo za Matica lahko prispevate s SMS-sporočilom s ključno besedo MATIC10 ali MATIC5 (in prispevate 10 oz. 5 evrov) na 1919 ali z nakazilom na tekoči račun Društva Viljem Julijan SI56 0400 0028 1688 717, sklic: SI00 444777, namen: Za Matica.