01/04 Ljubljana Slowenija UDK 630' 1/9 SLO ISSN 0017-2723 J LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1994 VSEBINA -CONTENTS 57 Uvodnik 58 Igor Bizjak, Borut Debevc, Aleš Klemenc, Anton Smrekar Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v raz­ merah Visokega Krasa Appropriateness of the Use of New Skidding Means in the Conditions of the High Karst 73 Jože Papež Gospodarjenje z živalskim svetom The Managing with Wildlife 95 Franc Gašperšic, Marijan Kotar, Dušan Mlinšek, Dušan Robic Odgovor na reakcije, sprožene z »Dilemami nadalj­njega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji« 104 Anton Goršin in sodel. S poti po Norveški 113 Strokovna srecanja 116 Aktualno 118 Društvene v~sti Naslovna stran: Špela Habic SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Vese lic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1 .200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina pl acana pri pošti 61102 Ljubljana Naše gozdarstvo se je organiziralo 28. aprila 1994 se je s slovesnim podpisom pogodbe med Vlado republike Slovenije in Gozdnimi gospodarstvi o prenosu ljudi iz Gozdnih gospodarstev na Zavod za gozdove Slovenije zakljucil po­memben del obsežnega in zapletenega opravila v zvezi z oblikovanjem javne gozdarske službe. S tem Zavod za gozdove Slovenije, kljub v zacetku še ne v povsem. popolni zasedbi, lahko zacne delovati organizirano. Ker bo imel v zacetku nekaj manj ljudi, kot jih dovoljuje sistemizacija delovnih mest in narekujejo obsežne naloge, pri razporejanju ljudi pa je bilo treba prioritetno zapolniti delovna mesta na krajevnih enotah zaradi izvajanja tekocih operativnih zadolžitev, bodo v tem casu z ljudmi precej na tesno ožja strokovna jedra, na obmocnih enotah pa tudi na centralni enoti. Ker bo prav na zacetku treba rešiti tudi številna strokovna vprašanja in zastaviti nekatera dela, ki jih doslej gozdarstvo sploh še ni izvajalo (usmerjanje razvoja živalskega sveta, nacrtovanje prostora), bo objektivno dela za vse zaposlene na Zavodu prevec. Treba se ga bo lotiti po najboljših moceh in po prioritetnem vrstnem redu. Pri tem je seveda razumljivo, da tako velike spremembe v organizaciji gozdar­ske službe nujno potrebujejo cas, v katerem se na osnovi povratnih informacij dokoncno oblikujejo nacini njenega delovanja. Zavod ima (vsaj v glavnem) izpolnjene pogoje za delovanje precej pozneje, kot mu je bilo z zakonom namenjeno. Za organiziranje tako velike službe je bil glede na vse nedorecenosti v zvezi z javno gozdarsko službo ob sprejelju Zakona o gozdovih in v razgibanih družbenih razmerah rok za oblikovanje Zavoda nerealno kratek. Dejstvo, da je bilo treba kar po/leta in še dlje prepricevati ljudi zunaj gozdarstva, zakaj je potrebna dovolj številna javna gozdarska služba, kaže na to, da so vzroki zamude delovanja Zavoda predvsem zunaj gozdarstva. Podobno kot ob sprejetju Zakona o gozdovih pa je gozdarjem tudi ob sprejelju sistemizacije delovnih mest Zavoda in ob zagotovitvi sredstev za delovanje zavoda uspelo nagniti tehtnico mnenj odgovornih zastopnikov javnosti v prid gozdarski službi in gozdu. Torej vendarle lahko recemo, da nas je javnost pripravljena podpreti v naših prizadevanjih za strokovno delo z gozdom. Smo pred izjemno odgo­vorno nalogo, da to zaupanje v celoti upravicimo. Na težko in nic manj odgovorno pot stopajo s podpisom omenjene pogodbe tudi novo oblikovana izvajalska podjelja. Pricakujemo sožilje javne gozdarske službe in vseh, ki bodo nacrtovana dela izvajali. Strokovnost izvedenih gozdnih del je za koncno sodbo o tem, kako gozdarji izpolnjujemo svoje poslanstvo, prav tako pomembna kot strokovno izvedene zadolžitve, ki so zaupane Zavodu za gozdove. Urednik GozdV 52, 1994 57 GDK: 377.44:302:305:307:(497.12*05) Primernost uporabe novih spravilnih sredstev v razmerah Visokega Krasa Appropriateness of the Use of New Skidding Me ans in the Conditions of the High Karst Igor BIZJAK*, Borut DEBEVC**, Aleš KLEMENC***, Anton SMREKAR**** Izvlecek Bizjak, 1., Debevc, B., Klemenc, A. , Smrekar, A.: Primernost uporabe novih spravil nih sredstev v razmerah Visokega Krasa. Gozdarski vestnik, št. 2/1994. V slovenšcini , s povzetkom v angleš­cini , cit. lit. 17. Clanek obravnava problematiko uvajanja novih spravilnih sredstev v proizvodnjo na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna. Podane so njihove tehnicne lastnosti ter medsebojne primer­jave ucinkovitosti , gospodarnosti in ergonomske ustreznosti. Raziskava je pokazala, da lahko adaptiran kmetijski traktor TORPEDO TD-75A ter zgibnika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 uspešno nado­mestijo do zdaj uporabljena spravilna sredstva IMT-561 in BELT GV-70. Kljucne besede: spravilo lesa, spravilna sred­stva. PREDGOVOR PREFACE Raziskava je nastala na pobudo Goz­dnega gospodarstva Postojna, ki se je v letu 1992 odlocilo nadomestiti že izrabljen adaptiran kmetijski traktor IMT-561 in zgib­nik BELT GV -70 z modernejšimi spravilnimi sredstvi, in sicer s TORPEDOM TD-75A, IWAFUJ 1 T -30 ter IWAFUJ 1 T -41. Je sinteza štirih diplomskih nalog, ki so z medsebojno primerljivimi metodami raziskovanja po­iskale odgovore o upravicenosti omenjene investicije. Raziskavo je financiralo GG Postojna. Za sodelovanje pri izvedbi terenskih sne- • l. B., dipl. inž, gozd., **B. D., dipl. inž. gozd., ••• A. K., dipl. inž. gozd., **** A. S. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO Synopsis Bizjak, 1., Debevc, B., Klemenc, A., Smrekar, A.: Appropriateness of the Use of New Skidding Means in the Conditions of the High Karst. Go­zdarski vestnik, No. 2/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 17. The tople of introducing new skidding means into the production in the area of the Postojna Forest Enterprise is being dealt with by the article. Their technical characteristics and the results of a comparison as to efficiency, economy and ergonomic suitability are also given. The research has shown that the IMT-561 and the BELT GV-70 skidders used up tili now can successfully be replaced by the adapted TOR­PEDO TD-75A agricultural tractor and the IWA­FUJI T-30 and the IWAFUJI T-41 logging skid­ ders. Key words: wood skidding, skidding means. manj, racunalniški obdelavi podatkov ter analizi rezultatov se vsem njihovim strokov­njakom iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre tudi našemu men­torju prof. dr. Iztoku Winklerju za strokovno usmerjanje in koristne napotke. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Izbira ustrezne tehnologije dela pri prido­bivanju lesa v pogojih sonaravnega gospo­darjenja in vse bolj ostrih ekoloških omejitev je zelo zahtevna. Smisel razvoja gozdarske tehnike namrec ni le v povecanju ucinkov ter zmanjševanju stroškov. Vse vecji pou­darek namenjamo tudi humanizaciji gozdar­skih del, kjer gre za prilagajanje delovnih sredstev cloveku in njegovim zmogljivostim, ter optimalni medsebojni uskladitvi tehnic­nih sredstev in naravnih zakonitosti. ce na kratko povzamemo, so temeljni 58 Gozd V 52, 1994 cilji, ki jih skuša gozdna tehnika doseci, predvsem (KOŠIR 1992): -uresnicevanje smotrov gospodarjenja na nacin, ki pomeni kar najmanjše tveganje za širše okolje, za cloveka v delovnem sistemu in družbo; -uresnicevanje smotra gospodarjenja z gozdom.na racionalen nacin s cim manjšo porabo energije, casa in sredstev. Med gozdno tehniko seveda spadajo tudi raznovrstna spravilna sredstva, ki jih upo­rabljamo pri še vedno najzahtevnejši in · najdražji fazi proizvodnje -spravilu lesa. Prav razvoj le-teh je dosegel v zadnjh letih nov kvalitetnejši razmah predvsem v smeri vecje usklajenosti in prilagojenosti goz­dnemu ekosistemu. Temu razvoju sledijo tudi na Gozdnem gospodarstvu Postojna, zato so se odlocili v letih 1992 ter 1993 uvesti v proizvodnjo adaptiran kmetijski traktor TORPEDO TD­75A (v nadaljevanju TORPEDO) in zgibni traktor IWAFUJI T-30, ki naj bi nadomestil IMT-561, ter zgibnik IWAFUJI T-41, ki naj bi nadomestil BELT GV-70. Gre za spra­vilna sredstva, ki bi lahko v naših ekološko obcutljivih in raznovrstnih gozdovih pred­stavljala pozitivno novost. Takoj je seveda nastala potreba po raz­novrstnih podatkih, ki so nujno potrebni za normalen potek dela v gozdni proizvodnji. Izražene so bile tudi želje po pridobitvi cim popolnejše slike o zmogljivostih, znacilno­stih in splošnem delovanju prej omenjenih spravilnih sredstev. Namen obširne raziskave je bil ugotoviti ucinkovitost, uporabnost ter gospodarnost posameznih delovnih sredstev v razmerah Visokega Krasa. Z njihovo medsebojno pri­merjavo ter primerjavo z že prej preizkuša­nima IMT-561 in BELT GV-70 smo hoteli podati primernost uporabe v posameznih delovnih razmerah. Pomemben del raziskave je predstavljala tudi primerjava zbiranja in rampanja lesa z zgibnikom IWAFUJI T-41, pri cemer smo najprej opravili snemanja kolicinskih in ca­sovnih vrednosti spravila lesa brez uporabe naprave za daljinsko radijsko upravljanje villa, pozneje pa še z uporabo naprave za daljinsko upravljanje villa. S celovito ergonomsko presojo posame­znih delovnih sredstev smo hoteli ugotoviti stopnjo njihove ergonomske ugodnosti ozi­roma neugodnosti. Dobljeni odgovori na zastavljena vpraša­nja bi omogocili strokovno utemeljen na­daljni izbor spravilnih sredstev. 2 OPIS TEHNICNIH SREDSTEV 2 THE DESCRIPTION OF TECHNICAL EQUIPMENT Zgibalniki so specializirani gozdarski stroji, namenjeni izkljucno za delo v gozdu, in sicer za spravilo lesa. Tej delovni fazi so prilagojeni v vseh bistvenih lastnostih. Zgib­nika IWAFUJI T-41 in IWAFUJI T-30 sta proizvod japonske tovarne IWAFUJI in sta se že dobro uveljavila v srednjeevropskem prostoru. TORPEDO je univerzalni kmetijski trak­ tor, proizveden v reški tovarni motornih vozil Torpedo. Celotno nadgradnjo traktor­ja, ki je potrebna za delo v gozdu, je izdelalo podjetje LIV Postojna. Ta traktor ima pogon na zadnji dve kolesi z možnostjo vklopa prednjih dveh hidravlicno krmiljenih koles. Poleg druge nadgradnje je opremljen tudi s prednjo rampno desko. Omenjena spravilna sredstva se pri nas uporabljajo šele kratek cas, še posebej zgibniki IWAFUJI. Le-ti se od dozdaj upo­rabljenih zgibnikov bistveno razlikujejo po moci, velikosti in drugih pomembnih lastno­stih. 2.1 Opis tehnicnih znacilnosti naprave za daljinsko upravljanje villa 2.1 The Description of Technical Characteristics of the Equipment for a Remote Control! ed Winch Sistem za radijsko daljinsko upravljanje villa je sestavljen iz: -oddajnika, -sprejemnika, -elektromagnetnih razvodnikov. Kot oprema spada k napravi tudi naprava za polnjenje Ni-Cd akumulatorjev. Na od­dajniku so namešcena stikala za upravlja­nje naslednjih funkcij: -stikalo za sklopko oziroma navijanje vrvi na boben, Gozd V 52, 1994 59 Preglednica 1: Tehnicne znacilnosti zgibnikov IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41 in adaptiranega traktorja TORPEDO TD-75A Table 1: Technical Characteristics of the JWAFUJI T-30 and IWAFUJI T-41 Logging Skidders and the Adapted TORPEDO TD-75A Tractor TEHN. LAST. enota IWAFUJI IWAFUJI TORPEDO TECHN. CHAR. unit T-30 T-41 TD-75A moc motorja/ engine capacity delovna prost./ working vo/ume kW ccm 25 1777 43 2771 55 3768 prost. rezerv./ tank vo/ume litril litres 24 40 92 moc villa/ winch capacity hitrost villa/ winch speed poraba goriva/ fuel consumption poraba goriva/ fuel consumption teža/ weight dolžina/ length ton/ t mimin 1/obr.uro/ // working hour 1/du/ 1/operational hour kg mm 4 37-195 2.2 1.6 3410 4390 6 17-180 2.6 2.0 4550 4980 5 36-132 2.8 2.2 4800 4865 širina/ width mm 1900 1990 2040 medosna razd.! interaxial distance mm 2130 2420 2410 klirens/ clearance mm 400 375 340 -stikalo za zaviranje in sprošcanje bob­na, -stikalo za uravnavanje plina, -stikalo za vkljucitev in izkljucitev mo-torja -stikalo za oddajanje klica v sili. Od oddajnika se signal prenaša v obliki elektromagnetnega valovanja do sprejem­nika. Naloga tega je sprejem signalov z oddajnika ter posredovanje le-teh do elek­tromagnetnih hidravlicnih razvodnikov. Sprejemnik je pritrjen v kabini traktorja, kjer je najbolje zašciten pred vplivom atmosferi­lij. Napajanje sprejemnika poteka prek dveh prikljucnih žic, ki ga povezujejo z akumula­torjem traktorja. Interna napetost tako znaša 12 V. Sistem je pred kratkim stikom zašciten z dvema varovalkama (2 x 1 O A). Prek pri k lju c nega snopa žic je sprejemnik povezan z zbirno pl ošco elektromagnetnih hidravlicnih razvodnikov, ki omogocajo krmiljenje toka hidravlicnega medija (olja) do posameznih hidrav licnih valjev. Pri kla­sicni izvedbi je ta povezava delavec, ki premika rocice na bloku krmilnih ventilov. Naprava za uravnavanje plina je prav tako konstruirana v obliki elektromagneta. Razlika je le v tem, da se na koncu drocnika nahaja prikljucek za verižico. Prek te je naprava povezana s prikljuckom za dodaja­nje plina na visokot lacni dieselski crpalki. 3 OBJEKTI RAZISKOVANJA IN ORGANIZACIJSKE ZNACILNOSTI SPRAVILA LESA 3 THE RESEARCH OBJECTS AND ORGANIZATIONAL CHARACTERISTICS OF WOOD SKIDDING Meritve spravila lesa s proucevanimi spra­vilnimi sredstvi smo opravili v letih 1992 in 1993 na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna na gozdnih obratih Ilirska Bistrica (revir Okroglina), Knežak (revir Mašun in Jurjeva dolina), Postojna (revir Javornik), Snežnik (revir Snežnik) in Bukovje (revir Hrušica, revir Logatec, revir Zagora). Vsi objekti raziskovanja so bili izbrani v tipicnih visokokraških jelovo-bukovih go­zdovih z izrazito dinamicnim reliefom. Traktoristi, ki so bili vkljuceni v snemanje spravila lesa, so za delo primerno usposob­ljeni. Preden so zaceli opravljati delo s temi stroji, so imeli bogate izkušnje z delom na razlicnih drugih strojih (BELT, IMT, TIM­BERJACK). Organizacijska oblika dela pri vseh prou­cevanih spravilnih sredstvih je 1+ 0. Zgib­nika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 sta opremljena z napravo za daljinsko upravlja­nje vitla, medtem ko traktor TORPEDO v casu meritev še ni bil opremljen s to na­pravo. 60 Gozd V 52, 1994 4 METODA RAZISKOVANJA 4 RESEARCH METHOD Kolicinske in casovne vrednosti spravila lesa smo posneli po metodi, ki je v uporabi pri proucevanju traktorskega spravila lesa (KRIVEC 1979). 4.1 Metoda terenskih snemanj 4.1 Work Sampling Method Pri snemanju smo uporabili snemalni list, prilagojen kronometricni nicelni metodi. Iz­ delan je bil na IGLG. Casovne vrednosti spravila lesa smo po­sneli s kronometrom z decimalno minutno skalo, z možno natancnostjo merjenja na 1/1 OO minute. Socasno smo merili tudi kontrolni cas posameznega ciklusa spravila lesa. Na objektih, ki so bili izbrani za prouceva­nje spravila smo izmerili podolžne profile; dolžine gozdnih vlak na 1m natancno, na­klone gozdnih vlak pa na 1 % natancno. Skupina za snemanje je imela dva clana. Vodja je snemal casovne vrednosti in bele­žil podatke v snemalni list ter zapisoval razdalje vlacenja. Pomocnik pa je meril dolžine in premere sortimentov ter naklone in razdalje posameznih privlacevanj bre­men. 4.2 Obdelava podatkov 4.2 Data Processing Dobljene podatke smo po koncanem snemanju prekontrolirali, in sicer tako, da smo vsoto posnetih delnih casov za posa­mezne cikluse spravila lesa primerjali s kontrolnim casom. Gostoto sortimentov iglavcev in listavcev smo upoštevali tako, da smo poleg volumnov izracunali tudi maso sortimentov. Vse posnete in izracunane podatke smo nato s snemalnih listov prenesli v Zbirnike podatkov vlacenja in Zbirnike podatkov zbi­ranja in rampanja. Sledila je racunalniška obdelava podatkov z racunalniškim stati­sticnim paketom SPSS in programom dBA­SE. 5 REZULTATI PROUCEVANJA 5 RESEARCH RESULTS 5.1 Potaba goriva 5.1 Fuel Consumption Poraba goriva je bila merjena le za prou­cevana spravilna sredstva. Podatke o po­rabi drugih spravilnih sredstev smo povzeli iz obstojece literature (FURLAN 1991, RE­BU LN KOSIR 1988). Preglednica 2: Poraba goriva Table 2: Fue/ Consumption Vrsta traktorja Poraba goriva Tractor Type Fuel Consumption IWAFUJI T-30 1 ,61/du/ /!work. hour IWAFUJIT-41 2,0 1/du/ //work. hour IMT-560 2, 11/du/ //work. hour TORPEDOTD-75A 2,21/du/ //work. hour BELTGV-50 2, 71/du/ /!work. ho ur BELTGV-70 3,0 1/du/1/work. hour IMT-561 3,0 1/du/1/work. hour LKT -81 5,41/du/ !/work. hour Pri zgibnikih IWAFUJI gre za modernejše konstrukcijske rešitve motorja, kar se pozna na manjši porabi goriva. Meritve so ta pricakovanja le potrdile. Zanimiva je tudi poraba traktorja TORPEDO, ki ima kljub veliki zmogljivosti motorja najmanjšo po­rabo goriva v kategoriji adaptiranih kmetij­skih traktorjev. 5.2 Normativi spravila lesa 5.2 Wood Skidding Norms Za potrebe GG Postojna smo po vnaprej predvideni metodi ugotovili normative spra­vila lesa z zgibnikoma IWAFUJI T-30 in T-41 ter adaptiranim kmetijskim traktorjem TORPEDO. Pridobitev teh podatkov je bila nasploh ena naših glavnih nalog. Normative smo loceno podali za zbiranje in rampanje ter vlacenje lesa. Izdelani so za organizacijsko obliko dela 1+0. 5.2.1 Normativi zbiranja in rampanja 5.2. 1 Bunching and Wood Levelling Norms Normative zbiranja in rampanja smo izra­cunali z uporabo regresijske enacbe, v katero smo vkljucili podatke vseh snemanj. Za neodvisno spremenljivko smo vzeli pav- Gozd V 52, 1994 61 precen kos, ki ustreza povprecnemu dreve­su, za odvisno pa delovni cas. y = a+b / Q y . . . . . delovni cas zbiranja in rampanja (min/m3) bunching and wood leve/ling working time (min!m3) Q . . . . . povprecen kos (m3) the average piece (m3) Primerjavo normativov za zbiranje in rampanje za 11. kategorijo zbiranja pri pov­precni razdalji zbiranja 20 m prikazuje gra­fikon 1. Pri tem je potrebno poudariti, da sta bila zgibnika že opremljena z napravo za daljinsko upravljanje vitla, nje pa TOR­PEDO ni imel. Po pricakovanjih so bili najvišji normativi za IWAFUJI T-30 in najnižji za IWAFUJI T-41. Višji ucinki vecjega zgibnika so pogo­jeni z mocnejšim vitlom (60 kN), manjši zgibnik ima vitel z vlecno silo 40 kN. Z vgraditvijo naprave za daljinsko upravljanje vitla bi se ucinki zbiranja in rampanja pri traktorju TORPEDO (vitel moci 50 kN) mocno približali vrednostim za T-41 . V primerjavo nismo vkljucili normativov za BELT GV-70 ter IMT-561, ker le ti ne vkljucujejo dela z napravo za daljinsko upravljanje vitla. Poleg tega je šlo pri BELT GV-70 za organizacijsko obliko dela 1+1, pri IMT-561 pa tudi ni bilo snemano sortira­nje. 5.2.2 Normativi vlacenja 5.2.2 Timber Skidding Norms Z regresijsko analizo rezultatov terenskih snemanj prazne ter polne vožnje loceno za posamezne kategorije vlacenja smo izracu­nali normative vlacenja ter jih prav tako medsebojno primerjali. V primerjavo smo vkljucili tudi normative vlacenja za BELT GV-70 ter IMT-561 , saj se ti dve delovni sredstvi še uporabljata v proizvodnji. Za izracun normativov smo uporabili linearno regresije: y= a+ bx y delovni cas vlacenja (min/!) skidding working time (mini t) x . . . . . razdalja vlacenja (m) skidding distance (m) Primerjave normativov vlacenja po posa­meznih kategorijah vlacenja smo prikazali na grafikonih 2, 3 in 4. Grafikon 1: Primerjava normativov za zbiranje in rampanje IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41 , TORPEDO TD-75A Graph 1: A Comparison of the Norms as to Bunching and Wood Levelling IWAFUJI T-30, IWAFUJ/ T-41, TORPEDO TD-75A 5 o +----+----+----+----+----+----+----+----+----4 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 Povprecno drevo The Average Tree 62 Gozd V 52, 1994 Med spravilnimi sredstvi, vkljucenimi v razumljivo, saj gre za zgibnik manjše moci. raziskavo, se je izkazal za najucinkovitej­Le-ti se dokaj tesno ujemajo z ucinki pri šega zgibni traktor IWAFUJI T-41. Njegovi obcutno mocnejšem IMT-561. V vseh kate­dnevni ucinki so višji kot pri TORPEDU, gorijah vlacenja ima najvišje dnevne ucinke kljub manjši moci motorja. Najnižje ucinke BELT GV-70, kar je v okviru pricakovanj. smo ugotovili za IWAFUJI T-30, kar je Grafikon 2: Primerjava normativov vlacenja navzdol med JWAFUJI TM30, IWAFUJI TM41, TORPEDO TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 Graph 2: A Comparison of Downhi/1 Skidding Norms between the /WAFUJ/ T-30, the IWAFUJI TM41, the TORPEDO TD-75A, the /MT-561 and the BELT GV-70 Grafikon 3: Primerjava normativov vlacenjaMravno med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 Graph 3: A Comparison of the Skidding on Even Ground between the /WAFUJI T-30, the /WAFUJ/ T-41, the TORPEDO T-75A, the IMT-561 and the BELT GV-70 20 1B 16 14 12 Minit 10 6 4 o 50 200 350 500 Razdalja vlacenja (m) Skidding Distance Gozd V 52, 1994 63 6 KALKULACIJA EKONOMICNOSTI SPRAVILA LESA 6 A CALCULATION OF TIMBER SKIDDING ECONOMY Izbira spravilnega sredstva ne more te­meljiti le na ucinkih pri spravilu lesa, ampak mora upoštevati tudi gospodarnost oziroma stroške spravila lesa. S kalkulacijo ekono-micno sti spravila lesa smo ugotovili nepo­sredne stroške (primerjalno ceno) in lastno ceno zgibnikov IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 ter TORPEDO. V kalkOiaciji smo pri­merjali ekonom icnost proucevanih spravil­nih sredstev, v primerjavo pa smo vklju cili Iz primerjav kalkulacij ekonomicno sti skega traktorja IMT-561. Potrebno je opozoriti, da je v nabavni Grafikon 4: Primerjava normativov vlacenja navzgor IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A, IMT-561 in BELT GV-70 Graph 4: A Comparison of Uphill Skidding Norms between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO TD-75A, the IMT-561 and the BELT GV-70 --+-tWAFUJI T-30 20 15 25 Mini t 10 5 200 350 500 650 800 950 Razdalja vlacenja (m) Skidding Distance Preglednica 3: Primerjava ekonomicnosti spravila lesa (SIT/du) (datum 21. 12. 1993) Table 3: A Comparison of Timber Skidding Economy (S/Tiwh) (date 2111211993) Kalkulativne predpostavke/ IWAFUJI IWAFUJI TORPEDO IMT-561 Calculation suppositions T-30 T-41 TD-75A Nabavna vrednost/ Purchase value 8.330.049,00 9.077.618,00 4.200.000,00 4.200.000,00 Amortizacija/ Discharge 835,68 910,68 421,35 421 ,35 Popravila in vzdrževanje/ Repairs and Maintenance 835,68 910,68 505,62 505,62 Gume/ Tyres 46,17 46,17 47,12 47,12 Verige/ Chains 53,34 53,34 26,67 26,67 Vrvi/ Steel card 120,15 120,15 115,54 115,54 Zanke/ Loops 34,32 34,32 34,32 34,32 Drsniki/ Sliders 22,88 22,88 22,28 22,28 Gorivo/ Fuel 91 ,84 114,80 126,28 172,20 Mazivo/ Lubricants 19,29 24,11 16,42 22,39 Zavarovanje/ Insurance 175,49 191 ,24 88,48 88,48 Obresti/ lnterests 233,99 254,99 117,98 117,98 Materialni stroški/ Material costs 2385,26 2592,29 1479,92 1531 ,81 Stroški delavcev/ Workers' costs 1030,50 1030,50 1031,94 1031 ,94 Primerjalna cena/ Comparative price 3415,76 3622,79 2511,86 2563,75 Splošni stroški/ General costs 458,00 458,00 458,60 458,60 Lastna cena/ Price 3873,76 4080,79 2970,50 3022,39 64 GozdV 52, 1994 Grafikon 5: Primerjava gospodarnosti zbiranja med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A in IMT-561 Graph 5: A Comparison of Bunching Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO TD-75A and the /MT-561 ---+--lWAFUJI T-30 2000 1800 1600 1400 1200 SIT 1m3 1000 ~~? 800 600 400 200 0~--~~~-+--~--~--+---r-~--~ vrednosti zgibnikov IWAFUJI T-30 in IWA­FUJI T-41 vkljucena tudi vrednost naprave za daljinsko upravljanje vitla. Pri· kalkulaciji ekonomicnosti za adaptirana kmetijska traktorja TORPEDO in IMT-561 pa v na­bavni vrednosti ni vkjucena vrednost ome­njene naprave. V casu proucevanj ome­ njeni spravilni sredstvi še nista bili oprem­ljeni s to napravo. že prva primerjava nabavnih cen med zgibnikoma IWAFUJI nam pove, da ta raz­lika ni tako velika glede na razlike, ki smo · jih ugotovili v prejšnjih poglavjih. Razlika v nabavni ceni za zgibnika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 znaša le 8%. Neposredni stroški spravila z zgibnikom IWAFUJI T-30 znašajo 3415,76 SIT/du (primerjalna cena), stroški za IWAFUJI T-41 pa 3622,72 SIT/ du. Razlika med neposrednimi stroški spra­vila z zgibnikoma je komaj 6 %. Majhna razlika v stroških je posledica majhne raz­like v nabavni vrednosti. Za zgibnik IWA­FUJI T-30 torej velja, da ima ucinke znatno manjše v primerjavi z IWAFUJI T-41 (te razlike se gibljejo od 15-25 %), stroške pa relativno visoke. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je IWAFUJI T-30 razmeroma drago spravilno sredstvo. Ne smemo pa prezreti, da zgibnik spada v povsem drug razred, kot zgibniki, ki smo jih do zdaj uporabljali v naših gozdo­vih, in da ekonomicnost spravila lesa ne more biti edini kazalec primernosti stroja v specificnih razmerah spravila lesa. Iz primerjav kalkulacij ekonomicnosti spravila lesa med traktorjema TORPEDO in IMT-561 je razvidno, da je primerjalna cena dela s traktorjem TORPEDO nižja od primerjalne cene spravila z IMT-561. To je posledica nižje porabe goriva in maziva pri traktorju TORPEDO. Zato je, kljub enaki nabavni ceni, spravilo lesa s tem traktorjem cenejše. Da bi dobili objektivnejšo primerjavo med spravilnimi sredstvi, smo primerjali gospo­darnost spravila lesa, ki vkljucuje poleg neposrednih stroškov tudi ucinke. Za traktor IMT-561 smo ucinke spravila lesa povzeli po že opravljenih študijah na Gozdnem gospodarstvu Postojna. Primerjavo gospodarnosti zbiranja smo naredili za 11. kategorijo zbiranja pri pov­precni razdalji zbiranja 20 m. Iz primerjave gospodarnosti zbiranja med zgibnikoma vidimo, da je zbiranje z IWA­FUJI T-41 cenejše ne glede na povprecno drevo. Z vecanjem povprecnega drevesa pa se razlike povecujejo. Za manjše pav­ 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 Povprecno drevo {m3) The Average Tree Gozd V 52, 1994 65 precno drevo je razlika pri zbiranju z enim povprecnih drevesih je vsekakor bolj go­ ali drugim zgibnikom le 15 %, medtem ko spodarno zbiranje z vitlom, ki ga ima IWA­je pri vecjem pov precnem drevesu ta raz­FUJI T-41. lika že 23 %. Iz tega lahko sklepamo, da Primerjava gospodarnosti zbiranja med pri nižjem povprecnem drevesu ni tako traktorjem TORPEDO in IMT-561 je poka­pomembna moc villa, oziroma da glede zala, da je zbiranje s traktorjem TORPEDO gospodarnosti zbiranja pri nizkih povprec­pri manjših volumnih povprecn i h dreves nih drevesih ni bistvenih razlik. Pri vecjih nekoliko dražje. To je posledica majhne Grafikon 6: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A IN IMT-561 pri vl acenju navzgor Graph 6: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJ/ T-41, the TORPEDO TD-75A and the /MT-561 at Uphi/1 Skidding 1400 SIT It Grafikon 7: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJI T-41, TORPEDO TD-75A IN IMT-561 pri vlacenju po ravnem Graph 7: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO TD-75A and the IMT-561 at the Skidding on Even Ground SIT It o +---~---+--~----~--+---~---+--~----~~ 50 1 oo 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 Razdalja vlacenja (m) Skidding Distance 66 Gozd V 52, 1994 razlike v neposrednih stroških spravila lesa TORPEDO. Z narašcanjem volumna pov­(51,89 SIT) med obema spravilnima sred­precnega drevesa je zbiranje s traktorjem stvarna in tega, da v normative zbiranja s TORPEDO cenejše in zato gospodarnejše traktorjem IMT-561 ni vkljuceno sortiranje kot pa zbiranje z IMT-561. Poleg tega bi z ob kamionski cesti. Sortiranje pa je že vgraditvijo naprave za daljinsko upravljanje vkljuceno v normative zbiranja s traktorjem villa gospodarnost zbiranja s traktorjem Grafikon 8: Primerjava gospodarnosti med IWAFUJI T-30, IWAFUJJ T-41, TORPEDO TD-75A in IMT-561 pri vlacenju navzdol Graph 8: A Comparison of Economy between the IWAFUJI T-30, the IWAFUJI T-41, the TORPEDO TD-75A and the /MT-561 at Downhi/1 Skidding 1000 -+-IWAFUJI T-30 900 -11.-lWAFUJI T-41 BOO _._TORPEDO TD-75A SIT It 50 1 oo 200 300 400 soo 600 700 800 900 1000 Razdalja vlacenja (m) Skidding Distance Grafikon 9: Primerjava casovnih normativov zbiranja in rampanja z napravo za daljinsko upravljanje vitla in brez nje. Graph 9: A Comparison of Time Nor ms of Bunching and Timber Levelling with and with out the Equipment for Winch Remote Control 30 25 · · + · IWAFUJI T-41 ---JWAFUJI T-41/SRDK 20 min/m3 15 10 5 o+---+---+---+---+---+-~+-~--_,--~ 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 povprecno drevo (m3) The Average Tree GozdV 52, 1994 67 TORPEDO gotovo povecali in s tem bi bil ta stroj tudi pri nižjih volumnih povprecnih dreves gospodarnejši v primerjavi z IMT­561. Primerjava gospodarnosti vlacenja med zgibnikoma kaže, da je pri vseh treh kate­gorijah vlacenja gospodarnejši IWAFUJI T­ 41. Pri vlacenju po ravnem razlike v gospo­darnosti pri kratkih razdaljah niso velike. Pri razdaljah vlacenja do 200 m so razlike le do 1 O%. Pri daljših razdaljah vlacenja so te razlike že vecje od 25%. Lahko recemo, da pri kratkih razdaljah vlacenja po ravnem ni tako pomembno, kateri zgibnik vlaci. Pri · vlakah, daljših od 300 m pa je vsekakor gospodarnejše vlacenje z zgibnikom IWA­FUJI T-41. Podobno velja za gospodarnost vlacenja navzdol, kjer za daljše vlake kaže boljše rezultate IWAFUJI T-41 . Iz primerjave gospodarnosti vlacenja med traktorjem TORPEDO in IMT-561 je razvidno, da je pri vlacenju navzgor pri vseh razdaljah vlacenja le-ta gosp0darnejši od IMT-561 . Do zelo podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri primerjanju gospodarnosti vlace nja po ravnem in navzdol. Iz grafikonov je razvidno, da je spravilo s traktorjem TORPEDO v primerjavi z dru­gimi spravilnimi sredstvi najgospodarnejše in s tem najcenejše. Na podlagi teh ugoto­vitev predvidevamo, da bo TORPEDO us­pešno nadomestil izrabljena in odhajajoca spravilna sredstva (IMT-561, IMT-560) in s tem pocenil gozdno proizvodnjo. Gospodarnost vlacenja z zgibniki je vse­kakor manjša. Vedeti pa moramo, da to relativno drago spravilno sredstvo uporab­ljamo predvsem v težjih in zahtevnejših terenskih razmerah, kjer drugi traktorji spra­vila ne morejo uspešno opravljati. 7 PRIMERJAVA ZBIRANJA IN RAMPANJA Z ZGIBNIKOM IWAFUJI T-41 Z UPORABO NAPRAVE ZA DALJINSKO KRMILJENJE VITLA IN BREZ NJE 7 A COMPARISON OF BUNCHING AND TIMBER LEVELLING BY MEANS OF THE IWAFUJI T-41 LOGGING SKIDDER WITH AND WITHOUT THE EQUIPMENT FOR WINCH REMOTE CONTROL Eden pomembnejših ciljev raziskave je bil tudi ugotoviti morebitne razlike v ucinkih pri delu z napravo za daljinsko upravljanje vitla in brez nje. Z uporabo naprave za daljinsko upravljanje vitla je prišlo do pre­cejšnih razlik v strukturi delovnika. Tako se je delež zbiranja zmanjšal z 28,39% brez Grafikon 10: Primerjava gospodarnosti zbiranja pri IWAFUJI T-41 z napravo za daljinsko upravljanje vitla in brez naprave Graph 10: A Comparison of the Economy of Bunching with the IWAFUJI T-41 with and without the Equipment for Winch Remote Control 2000 1800 --+-IWAFUJIT-41 1600 -IWAFUJI T -41/SRDK 1400 1200 SIT/m3 1000 800 600 400 200 o 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 povprecno drevo (m3) The Average Tree 68 Gozd V 52, 1994 uporabe naprave na 21 ,55% z uporabo naprave. Prav tako je prišlo do znatnega zmanjšanja deleža objektivnih · zastojev. Delež le-teh se je z vgraditvijo naprave znižal s 17,16% na 12,07% precišcenega de lovnika. casovni normativi so se tako z vgraditvijo naprave znižali v povprecju za 17%. Dife­rence so vecje pri zbiranju drobnejših sor­timentov (22 %) in se zmanjšujejo z veca­njem volumna povprecnega drevesa (13%). Spravilo drobnih sortimentov na­mrec zahteva za dosego optimalnega to­vora veckratno zbiranje. Posledica tega je tudi vecji delež privlacevanj in zastojev zaradi naravnih ovir (skala, drevo ... ), ki pa jih z daljinskim upravljanjem villa delavec uspešno premaguje. Vec kot sama primerjava ucinkov zbira­nja in rampanja nam pove naslednji eko­nomski kazalec, to je gospodarnost. Ta predstavlja razmerje med stroški in ucinki. Grafikon 9 prikazuje primerjavo gospo­darnosti zbiranja z napravo in brez nje. Podatki veljajo za IJ. kategorijo zbiranja in povprecno razdaljo zbiranja 1 O m. Iz grafikona je razvidno, da so stroški zbiranja za kubicni meter z uporabo na­prave nižji v povprecju za 11 %. Razlika gre na racun velike-ga povecanja ucinkov in razmeroma nizkih dodatnih stroškov, ki jih prinaša naprava. Podobno kot pri ucinkih velja tudi za krivulji gospodarnosti, da so odstopanja vecja pri tanjših sortimentih in se manjšajo z vecanjem povprecnega dre­ vesa. 8 ERGONOMSKA OCENA POSAMEZNIH STROJEV 8 ERGONOMIC ASSESSMENT OF INDIVIDUAL MACHINES Ergonomska ugodnost oziroma neugod­nost spravilnih sredstev je pri odlocanju o njihovem nakupu zelo pomembna. Eden izmed ciljev razvoja spravilnih sredstev je namrec tudi zmanjševanje negativnih vpli­vov strojev na clovekovo zdravje. S tem se zmanjšujejo tudi stroški podjetja in družbe nasploh, ki nastajajo zaradi bolezni in inva­lidnosti. Ergonomske znacilnosti spravilnih sred­stev smo ocenjevali z vprašalnimi palami, Preglednica 4: Ergonomska oblikovanost stroja in pomembnost ergonomskih podrocij, ocenje­nih za posamezne stroje Table 4: Ergonomic Machine Shape and the Significance of Ergonomic Spheres Assessed for lndividual Machines PODROCJE Oblikovanost stroja Ergonomska pomembnost PRESOJE Machineshape Ergonomic significance ASSESSMENT Zelo dobro Dobro Povprecno Slabo Zelo slabo Zelo pomem. Pomembno Manj pom em. SPHERE verygood good ave rage bad verybad veryimportant important fessimportant Vstop in izstop Entrance and exit Držastrojnika Machinist'sposition Delovni prostor Working room Sedež Seat Elementi za upr. A Control e/ements Kontrolni instr .. Control instruments Klimatske razm. Climatic conditions in acabin Vidljivost Visibifity Razsvetljava //lu mina/ion Ropot Noise Izpušni plini Exhaust gases Tresenje Vibration Vzdrževanje Maintenance •• ·• • •• A A A • ... TORPEDO TD-75A -" ... IWAFUJI T-30 e ... IWAFUJI T-41 Gozd V 52, 1994 69 Preglednica 5: Odstotek neugodnosti pri posameznih proucevanih spravilnih sredstvih Table 5: lnconvenience Share with the lndividual lnvestigated Skidding Means PODROCJE IWAFUJI T-30 IWAFUJI T-41 TORPEDO PRESOJE Odstotek neugodnosti (%) Odstotek neugodnosti(%) Odstotek neugodnosti (%) ASSESSMENT expressed as incon- expressed as incon- expressed as incon- FIELD venience percentage(%) venience percentage(%) venience percentage (%) Vstop in izstop 60 60 80 Entrance and exit Drža strojnika o 20 20 Machinist's position Delovni prostor 20 40 40 Working room Sedež 20 40 40 Seat Elementi za upravljanje o 20 20 Control elements Kontrolni instr. 20 20 20 Control instruments Klimatske razmere 40 40 40 Climatic conditions in a ca bin Vidljivost 20 60 40 Visibility Razsvetljava o o 20 11/umination Ropot 60 60 60 Noise Izpušni plini o o o Exhaustgases Tresenje 40 40 40 Vibrations Vzdrževanje 20 20 40 Maintenance % neugodnosti 29 39 40 lnconvenience expressed asa percentage ki vsebujejo 13 ergonomskih podroc ij . Pole je izdelal švedski nacionalni urad za po­klicno varnost in zdravje pri Gozdarski fa­kulteti. Dobljeni razultati so prikazani v tabeli 4. Kot zelo slabo je bil ocenjen le vstop in izstop pri traktorju TORPEDO. Te nega­tivne vplive bi lahko zmanjšali z vgraditvijo naprave za daljinsko upravljanje vitla. Reši­tev vstopa in izstopa je slaba tudi pri obeh zgibnikih. Podobno velja za vidljivost pri zgibniku IWAFUJI T-41. Pri vseh snemanih traktorjih je zelo dobro izvedeno odvajanje izpušnih plinov. Druga ergonomska po­drocja so bila ocenjena z oceno dobro oziroma povprecno (preglednica 4). Zelo vprašljive so ocene razsvetljave (zelo do­bra), ropota (ergonomsko slabo) ter vibracij (ergonomsko povprecno), saj natancnejše meritve niso bile opravljene. 70 Gozd V 52, 1994 V tabeli so za posamezne traktorje prika­zani odstotki neugodnosti za vsa ergonom­ska podrocja. Odstotek je najnižji pri zgib­niku IWAFUJI T-30 in sicer 29%. Pri zgib­niku IWAFUJI T-41 znaša omenjeni odsto­tek 39 %, pri adaptiranem kmetijskem trak­torju 40 %. Ocena je pokazala, da ima najšibkejši stroj IWAFUJI T-30 najugod­nejšo oceno. Druga dva ocenjevana stroja imata to oceno nekaj višjo, glavni namen te ocene pa je seveda v primerljivosti z drugimi sorodnimi spravilnimi sredstvi. POVZETEK Z raziskavo smo poskušali ugotoviti ucinkov i ­tost, uporabnost, gospodarnost in ergonomsko primernost posameznih delovnih sredstev v raz­merah Visokega Krasa. Z njihovo medsebojno primerjavo ter primerjavo z že prej preizkušeni ma IMT-561 in BELT GV-70 smo hoteli prikazati primernost uporabe v posameznih delovnih raz­ merah. Zgibnika IWAFUJI T-30 in IWAFUJI T-41 spa­data v povsem nov razred, glede na zgibnike, ki so bili do zdaj v uporabi v gozdni proizvodnji. Manjša sta in šibkejša, lahko vozita po vlakah manjših dimenzij, nista okorna, obseg poškodb po .spravilu pri njihovi uporabi je manjši, sta prijazna do cloveka in okolja ter enostavna za vzdrževanje. Zgibnika lahko zelo uspešno upo· rabljamo v podrocju spravila zgibnih traktorjev. Zgibnik IWAFUJI T-30 pa lahko uporabljamo tudi tam, kjer so do zdaj prevladovali adaptirani trak­torji. Po ucinku teh traktorjev sicer ne presega, . lahko pa v polni meri izkoristi svoje prednosti (premagovanje strmih terenov, okretnost, mini­malne poškodbe v sestojih in enostavno upravlja­nje). Poseben problem je njegova visoka nabavna cena in s tem visoki stroški spravila lesa. Vecji zgibnik IWAFUJI T-41 združuje vse pred­nosti, ki jih ima manjši IWAFUJI T-30, hkrati pa ima tudi vecje ucinke spravila lesa. Pokazal se je kot zelo uspešen v razmerah Visokega Krasa, v težjih terenskih in sestojnih razmerah. Ugotovili smo, da lahko uspešno nadomesti zgibnike, ki so bili do zdaj v uporabi na Postojnskem Gozdnem gospodarstvu. Podobno raziskavo smo naredili za adaptiran kmetijski traktor TORPEDO, raziskava paje poka­zala, da v kategoriji adaptiranih kolesnikov po ucinkovitosti, gospodarnosti ter ergonomski oceni prekaša vsa druga spravilna sredstva, ki se upo­rabljajo v gozdni proizvodnji na Gozdnem gospo­darstvu Postojna. Po svojih karakteristikah, pa ga lahko uvrstimo med zgibnika lWAFUJI T-41 in IWAFUJI T-30. Pomemben del raziskave je bila tudi primerjava zbiranja in rampanja lesa z zgibnikom IWAFUJl T-41, pri cemer smo najprej opravili snemanja kolicinskih in casovnih vrednosti spravila lesa brez uporabe naprave za daljinsko radijsko uprav­ljanje vitla, pozneje pa še z njeno uporabo. Casovni normativi so se tako z vgraditvijo naprave znižali v povprecju za 17%. Diference so vecje pri zbiranju drobnejših sortimentov (22 %) in se zmanjšujejo z vecanjem volumna povprecnega drevesa (13%). Spravilo drobnih sortimentov namrec zahteva za dosego optimal­nega tovora veckratno zbiranje. Posledica tega je tudi vecji delež privlacevanj in zastojev zaradi naravnih ovir (skala, drevo ... ), ki pa jih z daljin­skim upravljanjem vitla delavec uspešno prema­guje. Stroški zbiranja za kubicni meter z uporabo naprave so nižji v povprecju za 11 %. Razlika gre na racun velikega povecanja ucinkov in razme­roma nizkih dodatnih stroškov, ki jih prinaša naprava. Podobno kot pri ucinkih velja tudi za gospodarnost, da so odstopanja vecja pri tanjših sortimentih in se manjšajo z vecanjem povprec­nega drevesa. APPROPRIATENESS OF THE USE OF NEW SKIDDING MEANS IN THE CONDITIONS OF THE HIGH KARST Summary The research tried to establish efficiency, appli­cability, economy and ergonomic appropriateness of individual working means in the conditions of the High Karst. The comparison thereof and that of the already tested IMT-561 and BELT GV-70 tried to reflect the appropriateness of the use in individual working conditions. The IWAFUJI T-30 and the IWAFUJI T-41 logging skidders have been ranked into a comple­tely new class regarding those which have been used in forest production up tili now. They are smaller and less strong, they can drive along skid trails of smaller dimensions, are not clumsy, the scope of injuries caused by skidding is smaller, they are not harmful to the man and nature and they are easy to maintain. The logging skidders can very successfully be used within the area of logging tractors' skidding. The logging skidder IWAFUJl T-30 can also be used in such cases where adapted tractors have been used so far. Although its performance does not exceed that of adapted tractors, it can make full use of its advantages (mastering steep slopes, lithe, little damage in forest stands and easy operation). A special problem is represented by its high pur­chase price and thus high skidding costs. The greater IWAFUJI T-41 logging skidder has all the advantages which are found with the smaller lWAFUJI T-30 one yet at the same time higher skidding performance can be established with it. It has proved to be very successful in the conditions of the High Karst, in more severe ground and stand conditions. It has been establis­hed that it can successfully substitute for the logging skidders which have been in use in the Postojna Forest Enterprise up tili now. A similar investigation was made for the adap­ted agricultural tractor TORPEDO and it was proved that in the category of adapted wheeled tractors it exceeded in performance, economy and ergonomic assessment all other skidding means used in forest production in the Postojna Forest Enterprise. According to its characteristics, it can be ranked to the IWAFUJI T-41 and the IWAFUJI T-30 Jogging skidders. An important part of the research was also represented by the comparison of bunching and timber levelling by means of the IWAFUJI T-41 Jogging skidder, where first the sampling of quan­tity and time values of wood skidding without and tater with the use of the equipment for remote radio winch control was performed. Thus with the building in of the equipment, the time norms haven been cut by 17% on the average. Ditterences are smaller with the bun­ching of thinner timber assortments (22 %) and are decreasing with increasing volume of the Gozd v 52, 1994 71 average tree (13 %). The skidding of thin assor­tments requires the bunching performed severa! times if the best load is to be achieved. The consequence of this is also a greater share of hauling and delays du·e to natural obstacles (rocks, trees .. . ) yet which can successfully be overcome by a remote winch control. Bunching costs for a cubic meter with the use of the equipment are lower by 11 % on the average. The reason for the difference lies in the nonuniform performance increase and relatively low costs caused by the equipment. Similarly as with the performance the discrepancies in eco­nomy are higher with thinner assortments and decrease with the increase of the ave rage tree. VIRI 1. BIZJAK, 1., 1994. Možnost racionalizacije spravila lesa z zgibnikom IWAFUJI T-41 z upo­rabo sistema za radijsko daljinsko krmiljenje. -Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulte­ta, Oddelek za gozdarstvo. 2. DEBEVC, B., 1994. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-30. -Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za go­zdarstvo. 3. COKL, M., 1980. Gozdarski in lesnoindustrij­ski prirocnik. -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 4. FURLAN, F., 1991. Vplivi na optimalno dobo rabe, ucine k in izkoristek prilagojenih kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa. -GozdV 49, 2, s. 58-82. 5. FURLAN, J./ MEDIC, 1./ VEHOVEC, M., 1980. Osnove tehnike in proizvodnje. -Ljubljana, Teh niška založba Slovenije, 295 s. 6. KLEMENC, Traktor IWAFUJI T-30 (foto: dr. Boštjan Košir) A., 1994. Proucevanje spravila lesa s traktorjem TORPEDO TD-75A.-Diplomska naloga. Ljublja­na, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 7. KOTAR, M., 1977. Statisticne metode. ­Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za ·go­zdarstvo. 8. KOŠIR, B., 1992. Iskanje smeri razvoja gozdne tehnike. -GozdV 50, 5-6, s. 305-309. 9. LIPOGLAVŠEK, M./ KOSIR, B., 1982. Ergo­nomske znacil nosti traktorjev za spravilo lesa. -Zbornik gozd. in lesarstva, 21, Ljubljana, s. 188­222. 1 O. KRIVEC, A., 1979. Proucevanje traktor­skega spravila lesa. -Strokovna in znanstvena dela 65. Ljubljana, IGLG. 11. REBU LA, E., 1988. Poraba goriva pri spra­vi lu lesa s traktorjem IMT 560 in IMT 567. -Zbornik gozd. in lesarstva, 32, Ljubljana, s. 57­100. 12. SMREKAR, A., 1993. Gospodarnost spra­vila lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41. -Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulte­ta, Oddelek za gozdarstvo. 13. TREBEC, A., 1989. Preizkus delovanja radijsko vodenega villa LIV GV 2H 50. -GozdV 47, 5, s. 224-227. 14. TURK, Z., 1969. Kalkulacije strojnega dela -dosedanje izkušnje. -GozdV 27, 5-6, s. 148­157. 15. WINKLER, 1., 1988. Organizacija dela v gozdni proizvodnji. -študijsko gradivo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 16. Gozdnogospodarski nacrti za GGE Snež­nik, Okroglina, Javornik, Hrušica, Jurjeva dolina, Logatec, Zagora. 17. Prospektno gradivo tovarn TORPEDO, IWAFUJI Industrial Co., LTD, FUNK FUCHS in Helmut Meier. 72 GozdV 52, 1994 GDK: i 56.2:i56.6:93i :(497. i2) Gospodarjenje z živalskim svetom The Managing with Wildlife Jože PAPEŽ* Izvlecek Papež, J.: Gospodarjenje z živalskim svetom, Gozdarski vestnik, št. 211994. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 15. · Stara gozdarska in trenutno še veljavna lovska zakonodaja sta omogocali vectirnost pri nacrtova­nju gospodarjenja s prostorom v slovenski goz­dnati krajini. Odnose gozd-dovjad se je obravna­valo in nacrtovalo v lovskogojitvenih obmocjih, lovskogospodarske nacrte pa so izdelovali lovci. Gozdarji so k S-letnim lovskogospodarskim nac­rtom dajali le mnenja, ki se jih je pri potrjevanju nacrtov upoštevalo ali pa tudi ne. Posledice neusklajenih interesov se kažejo v ovirani in mestoma tudi onemogocen] naravni obnovi go~ zdov. Z novim Zakonom o gozdovih, Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst so dane dobre osnove za izdelavo obmocnih nacrtov gospodarjenja z živalskim sve~ tom. Kljucne besede: divje živali, odnosi gozd-di­vjad, habitat. i Uvod 1 Introduction Novi Zakon o gozdovih je prinesel veliko sprememb, med drugim tudi na podrocju nacrtovanja gospodarjenja z gozdovi. V gozdarski zakonodaji je tako prvic doslej zapisano, da se z nacrti za gospodarjenje z gozdovi, med katere spadajo tudi lovsko­gojitveni nacrti obmocij, doloci tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom. Za nosilca lovskogojitvenega nacrtovanja je dolocen Zavod za gozdove Slovenije, pri izdelavi lovskogojitvenih nacrtov paje pred­videno sodelovanje lovcev, kmetijcev, nara­vovarstvenikov in drugih, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. * mag. J. P. dipl. inž. gozd., SGG, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, SLO Synopsis Papež, J. The Managing with Wildlife, Gozdar­ski vestnik, No. 2/1994. ln Slovene with a sum­mary in English, lit.quot. 15. The old forestry legislation and the hunting legislation which is stili in force have enabled multi track planning of the managing with the space within Slovenian forest landscape. The relations between the forest and the wild were defined in hunting-breeding districts and hunting management plans were worked out by hunters. Forestry experts presented their opinions as to 5-year hunting management plans, which were or were not, however, taken into consideration at the confirmation of the plans. The consequences of discordant interests have been reflected in inhibited natural regeneration of forests or even totally impossible at some places. The new Forestry Act, the Act on Environmental Protection and the Regulation on the Protection of Endangered Ani mal Species represent a sound basis for the elaboration of district plans concer­ning the management of wildlife. Key words: wildlife, forest-game relations, ha­bitat Za nekatere gozdarje je nacrtovanje go­spodarjenja z živalskim svetom lahko nova dejavnost, vendar v splošnem temu ni tako. Kajti z vsakim posegom v gozd (secnja, gojitvena dela, gradnja prometnic, itd.) vpli­vamo na živalsko komponento gozda. Do­zdaj smo živalske habitate spreminjali in oblikovali nehote, v prihodnje bomo morali pri izdelavi nacrtov za gospodarjenje z gozdovi enakovredno upoštevati tudi prosto živece živali. Zato si oglejmo, kakšne so bile in so zakonske osnove za nacrtovanje gospodarjenja z živalskim svetom, kakšna je oblika in vsebina sedanjih lovskogospo­darskih nacrtov in kakšna naj bi bila izho­dišca za izdelavo prihodnjih nacrtov gospo­darjenja z živalskim svetom. GozdV 52, 1994 73 2 Zakonske osnove za gospodarjenje z živalskim svetom 2 Legal bases for the managing with the ani mal life Gospodarjenje z živalskim svetom nare­kuje veljavna zakonodaja s podrocja go­zdarstva, lovstva in varstva okolja. Zato si oglejmo, kako se je to dejavnost obravna­valo v bližnji preteklosti, kakšno je trenutno stanje in kakšni so obeti za prihodnost. 2.1 Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divladi ter o upravljanju lovišc iz l. 1976 2.1 The Act on Protection, Breeding and Hunting of the Wild as well as on the Managing of Hunting Places from 1976 Glavne znacilnosti trenutno še veljav­nega zakona o. varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišc (Ur. list SRS, 25/76) so naslednje: 1. Lovskim organizacijam je omogoceno, da popolnoma samostojno upravljajo z lo­višci, ki so jim dodeljena v upravljanje brez odškodnine in za nedolocen cas (23. clen). 2. Zaradi skladnejšega razvoja gospodar­jenja z divjadjo in zagotovitve družbenega vpliva na gospodarjenje z divjadjo so se ustanovila lovskogojitvena obmocja . Pri nji­hovem oblikovanju se je upoštevalo življenj­ski prostor glavnih vrst divjadi, ki je potre­ben za nemoten razvoj populacij teh vrst divjadi (31. clen). 3. Zaradi usklajevanja razlicnili interesov v zvezi z divjadjo, je v okviru lovskogojitve­nih obmocij predvideno sklepanje družbe­nih dogovorov med lovskimi, gozdarskimi in kmetijskimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, drugimi zainteresiranimi sa­moupravnimi organizacijami in obcino (34. clen). 4. Z družbenimi dogovori naj bi se uredilo medsebojne pravice, obveznosti in odgo­vornosti vseh udeležencev dogovora, za preprecevanje škod po divjadi in na divjadi pa je predvideno sklepanje samoupravnih sporazumov, ki jih sklepajo lovske, kmetij­ske in gozdarske organizacije ter krajevne skupnosti (69. clen). 5. Vsaka lovska organizacija mora za svoje lovišce izdelovati in sprejemati 5 letne lovskogospodarske nacrte, na podlagi kate­rih se sestavlja letne nacrte gospodarjenja z divjadjo. Dolocbe lovskogospodarskega nacrta in letnih nacrtov gospodarjenja z divjadjo so obvezne za lovsko organizacijo, ki upravlja lovišce (38. clen). 6. Lovskogospodarski nacrti , gozdnogo­spodarski nacrti in nacrti o razvoju kmetij­stva v obcini morajo biti glede števila in strukture posameznih vrst divjadi medse­bojno usklajeni in ne smejo biti v nasprotju z dolocbami družbenega dogovora (40. clen). 7. Lovskogospodarske nacrte lovskih or­ganizacij potrjuje ustrezni organ obcinske skupšcine, na obmocju katere je lovišce, oziroma njegov pretežni del (41 . clen). 8. Ker za neizpolnjevanje družbenih do­govorov in samoupravnih sporazumov o preprecevanju škod niso predvidene kazen­ske sankcije, lovskogojitvena obmocja v glavnem niso zaživela tako, kot bi morala. 2.2 Zakon o gozdovih iz l. 1985 2.2 Forestry Act from 1985 Zakon o gozdovih (Ur. list SRS, 18/85) je lovstvo, divjad in škode obravnaval v desetih clenih. SlS za gozdarstvo in njihove naloge je obravnavalo 6 clenov (9., 16., 17., 19., 22. in 23. clen) , povzetek njihove vsebine pa je naslednji: -V SlS za gozdarstvo so se združevale tudi zainteresirane samoupravne organiza­cije s podrocja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. -V SlS za gozdarstvo naj bi se usklaje­vala interese pri socasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije. -V SlS za gozdarstvo naj bi se sprem­ljalo medsebojno usklajenost gozdnogo­spodarskih in lovskogospodarskih nacrtov in dajalo mnenja k lovskogospodarskim nacrtom . -Samoupravni sporazumi o temeljih plana obmocnih SlS za gozdarstvo naj bi dolocali: · obseg združevanja sredstev za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja; 74 Gozd V 52, 1994 · obseg in vrsto ukrepov za zagotavljanje biološkega ravnotežja v gozdovih; · kriterije in merila za ugotavljanje uskla­jenosti gozdnega in lovnega gospodarjenja. Varstvo gozdov sta obravnavala 58. in 62. ,clen. Prvi odstavek 58. clena je dolocal, da mora gozdnogospodarska organizacija storiti vse potrebno za varovanje gozdov pred požari, rastlinskimi boleznimi in škod­ljivci ter drugimi škodami. Za neupoštevanje dolocb tega clena, ki so v povezavi z 62. clenom, so bile predvidene kazenske san­kcije. Vsebina 62. clena je še vedno aktualna, zato ga navajam v celoti: 1. Vrste prosto živece divjadi in njihova številcnost v gozdovih morajo biti usklajene s stanjem gozdov in njihovim razvojem, v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter ne smejo ovirati pravilnega gospodarjenja z gozdno biogeo­ cenozo. 2. Vrste in številcnost divjadi iz prejšnjega odstavka se uskladijo v gozdnogospodar­skih nacrtih obmocij in gozdnogospodarskih nacrtih enot ter v lovskogospodarskih nac­rtih na podlagi dolgorocnih dogovorov, s katerimi se ureja celovitost razvoja gozdnih biogeocenoz. 3. Zaradi vzdrževanja biološkega ravno­vesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter usmerjanjem razvoja tega ravnovesja morajo biti gozdnogospodarski in lovskogospodarski nacrti med seboj us­klajeni. Organ, pristojen za potrditev lovsko­gospodarskega nacrta, potrdi nacrt po predhodnem mnenju obmocne skupnosti o tem, ali je predloženi lovskogospodarski nacrt usklajen z veljavnimi gozdnogospo­darskimi nacrti za te gozdove. 2.3 Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih iz leta 1986 2.3 Regulation on Certain Relations Based on the Forestry Act from 1986 Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (Ur. list SRS, 31/86) je v 4. clenu obravnavala tudi: · nacin potrjevanja lovskogospodarskih nacrtov; nacin ugotavljanja usklajenosti prosto živece divjadi s stanjem gozdov; · poseben režim gospodarjenja z go­zdom in divjadjo v gozdovih, v katerih žive redke živalske vrste in v katerih so zimova­lišca divjadi; · prepoved postavljanja krmišc in solnic za jelenjad in neavtohtono divjad zunaj rajoniziranega obmocja. Kazenske sankcije so bile predvidene le za organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki ne bi v roku spremenile ali dopolnile lovskogospodarskega nacrta. 2.4 Pravilnik o gozdnem redu iz leta 1986 2.4 Statute on Forest Regulations from 1986 Pravilnik o gozdnem redu (Ur. list SRS, 31/86), ki še velja, obravnava živalski svet v 19. clenu, ki ga navajam v celoti. Gozdnogospodarska organizacija mora zaradi krepitve biološke stabilnosti gozda skrbeti zlasti za ohranjanje naravnega živ­ljenjskega okolja živalskih vrst, ki krepijo biološko ravnotežje in pri tem šcititi zlasti ptice, mravlje in netopirje. Dobronamernost tega clena je iznicena z drugim odstavkom 21. clena, ki doloca, da je treba takoj posekati in izdelati drevje, ki so ga napadli podlubniki ali okužile ne­varne zajedalske glive, bakterije ali virusi. S tem se namrec mocno omeji življenjski prostor primarnih in sekundarnih duplarjev. 2.5 Pravilnik o vsebini in nacinu izdelave gozdnogospodarskih nacrtov in o evidenci njihovega izvrševanja iz leta 1987 2.5 Statute on the Contents and Method of the Elaboration of Forest Management Plans and the Taking Records of their Implementation from 1987 Pravilnik o vsebini in nacinu izdelave gozdnogospodarskih nacrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, 33/87), ki še velja, obravnava odnose med rastlin­skim in živalskim svetom v treh clenih (18., 20. in 28. clen). V poglavju o izdelavi gozdnogospodar­skega nacrta obmocja je v 18. clenu, ki govori o trajnosti splošnokoristnih funkcij, GozdV 52, 1994 75 med drugim doloceno, da se trajnost go­zdov in njihovih funkcij preveri tudi tako, da se presodi: -biološko stabilnost gozdov in obcutlji­vost gozdnega prostora in -usklajenost odnosov med rastlinskim in živalskim svetom. V 20. clenu, ki obravnava oblikovanje ciljev, smernic in programov ukrepov za posamezne dejavnosti gospodarjenja z go­zdovi, je predvideno prihodnje urejanje od­nosov gozd -divjad, in to z opredelitvijo strokovnih osnov za uskladitev odnosov (opredelitev vrst, gostote in strukture posa­mezne vrste divjadi; upoštevanje njene ra­jonizacije; dolocitev ukrepov za omejitev ali varovanje posamezne vrste divjadi ter dolo­citev za preprecevanje in sanacijo škod). V opisnem delu gozdnogospodarskega nacrta gospodarske enote pa so v 28. clenu pri opredelitvi ciljev, usmeritev in ukrepov predvideni tudi ukrepi in smernice za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med gozdom in divjadjo. 2.6 Zakon o gozdovih iz leta 1993 2.6 Forestry Act from 1993 Novi Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slovenije, 30/93) v 19 clenih neposredno omenja gospodarjenje z živalmi ali divjadjo ter lovstvo in lovskogojitveno nacrtovanje . Clenov, ki posredno obravnavajo to proble­matiko, je skoraj ravno toliko. Bistvene novosti, ki bodo vplivale tudi na oblikovanje nove lovske zakonodaje, so naslednje: · S programom razvoja gozdov Slovenije se doloci tudi program ohranitve in gospo­darjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru (7. clen) . · Z nacrti za gospodarjenje z gozdovi se doloci pogoje za usklajeno rabo gozdov in tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom (8. clen). · V splošnem delu gozdnogospodar­skega nacrta obmocja se na podlagi biolo­ških kazalcev doloci usmeritve za ohranja­nje oziroma vzpostavitev naravne avtoh­tone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim oko­ljem, kar je podlaga za izdelavo lovskogo­ 76 GozdV 52, 1994 jitvenih nacrtov obmocij (10. clen) . · V prostorskem delu gozdnogospodar­skega nacrta enote se med drugim doloci tudi obmocja, ki so pomembna za ohranitev prosto ž ivecih živali (11. clen). · V lovskogojitvenem nacrtu ob mocja se na podlagi ugotovljenih bioloških kazalcev usklajenosti divjadi z njenim okoljem doloci cilje, usmeritve in ukrepe za ohranitev ogro­ženih populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in oko­ljem ( 1. odstavek 12. clena). · Nosilec lovskogojitvenega nacrtovanja je Zavod za gozdove Slovenije, pri izdelavi lovskogojitvenih nacrtov pa sodelujejo lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo (2. odsta­vek 12. clena) . · V gozdovih se v skladu s splošnimi deli gozdnogospodarskih nacrtov ohranjajo ozi­roma ponovno vzpostavljajo habitati avtoh­tonih rastlinskih in živalskih vrst (1 . odsta­vek 36. clena). · Za gozdne ceste v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih nac­rtov doloceni kot pomembna obmocja za ohranitev prosto živeci h živali, lahko Zavod doloci poseben režim prometa (4. odstavek 39. clena) . · V proracunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del ter za vzdrževa­nje življenjskega okolja prosto živeci h živali v zasebnih gozdovih (2. odstavek 48. cle­na). · Zavod za gozdove Slovenije izdeluje gozdnogospodarske nacrte, lovskogoji­tvene nacrte obmocij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom (1. odstavek 56. clena) . · Svet Zavoda doloci osnutek in predlog lovskogojitvenega nacrta obmocja (2. od­stavek 60. clena). · Tretjino clanov sveta obmocne enote sestavljajo predstavniki lovstva, kmetijstva, varstva narave in varstva naravne in kul­turne dedišcine (2. odstavek 64. clena). · Strokovni svet obmocne enote obrav­nava strokovna vprašanja, povezana z go­zdarstvom in lovstvom v obmocju in pred­laga rešitve in priporocila (66. clen). · Temeljna uporabna in razvojno-razi­skovalna dejavnost v gozdarstvu in lovstvu se opravlja v okviru nacionalnega razisko­valnega programa in v skladu z njim (2. odstavek 72. clena). · Gozdarski inštitut Slovenije opravlja ra­ziskovalno dejavnost na podrocju gozdov, gozdarstva, divjadi in lovstva (1. odstavek 73. clena). 2. 7 Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 2.7 Act on Environmental Protection from 1993 Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93) obravnava živalski svet v poglavju o varstvu naravnih dobrin in ga obravnava kot naravne vire in kot naravne vrednote. Cleni zakona, ki bodo bistveno vplivali na oblikovanje nove lovske zakono­daje, so naslednji: 1. V 3. clenu je med temeljnimi cilji varstva okolja navedeno tudi: · Trajno ohranjanje narave, biološke raz­novrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekološkega ravnote­žja. · Ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, naravnega genskega sklada ter ohranjanje rodovitnosti zemljišc. 2. Naravne vire obravnava 17. clen, bi­stvene dolocbe tega clena pa so naslednje: · Prosto živece divje živali so lastnina republike Slovenije. · Pridobivanje in uživanje lastnine na zemljišcih in gozdovih ne sme ogrožati njihove ekološke funkcije. · Vrste naravnih virov in varstvo ter po­goji njihovega gospodarskega izkorišcanja se dolocijo z zakonom. 3. V 18. clenu je opredeljeno, da se z zakonom doloci, kaj so naravne vrednote in nacin njihovega varstva. 4. V 21. clenu sta dolocena predmet in placilo koncesije, za gospodarjenje z žival­skim svetom pa so pomembne naslednje dolocbe: · Država ali lokalna skupnost (konce­dent) lahko proti placilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti, pravni ali fizicni osebi (koncesionar), ce je ta uspo­sobljena za njeno upravljanje, rabo ali izko­ rišcanje. · Placilo za podeljeno koncesijo na na­ravni dobrini, ki je v lasti države, pripada državi in obcini in to v razmerju, ki ga predpiše Vlada. · Koncesijo na naravni dobrini se lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, razen ce javen razpis ni smiselen zaradi lokacijske pogojenosti koncesije. · Predmet koncesije na naravnem viru je pravica do njegovega gospodarskega izko­rišcanja, kadar je izkorišcanje dejavnost ali kadar je naravni vir prevladujoca sestavina za dejavnost koncesionarja. · Pri pridobitvi koncesije na podlagi jav­nega razpisa se lahko uveljavlja prednostna pravica. Prednostno pravico pridobitve kon­cesije ima lastnik prostora, na katerem je naravna dobrina, ce izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega clena. · Merila in nacin uveljavljanja prednostne pravice predpiše Vlada, pri cemer upošteva zlasti potrebe lokalnega prebivalstva, de­mografsko ogroženost obmocja in pretekle ter obstojece pravice koncesijskega znaca­ja. 2.8 Program trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji 2.8 A Program of Slovenian Forest Development Respecting Permanence S programom trajnostnega razvoja go­zdov v Sloveniji (Ljubljana, december 1993), ki ga je pripravilo MKG, so doloceni dolgorocni cilji gospodarjenja z gozdovi. Opredelitve, ki so pomembne za prihodnje gospodarjenje z živalskim svetom, so na­slednje: 1. Kot poseben cilj je predvidena ohrani­tev vseh vrst avtohtonih prosto živecih živa­ li. Pestrost živalskega sveta se bo zagoto­vilo z ohranitvijo naravnih biotopov za živali in z ustreznimi ukrepi v njihovih populacijah. 2. Pri strategiji usklajevanja rabe gozdov z drugimi porabniki je predvideno: · Primerno oblikovati in vzdrževati je treba vse gozdne robove in vse negozdne površine v gozdnem prostoru, ki so lahko namenjene za prehrano divjadi ali za re­kreacijo. · Gozdne površine pod daljnovodi je treba urediti za namene kmetijstva, izbolj- GozdV 52, 1994 77 šanje biotopov za divje živali in za pridelavo okrasnih drevesc. 3. Pri strategiji gojenja gozdov je predvi­deno: · Sonaravne gospodarjenje, ki temelji predvsem na naravni obnovi gozdov. · Pri melioracijah gozdov bo potrebno upoštevati ohranjanje življenjskega pro­stora prosto živecih divjih živali. 4. Strategija varstva gozdov predvideva spremljanje stopnje poškodovanosti sesto­jev zaradi parkljaste divjadi (na raziskoval­nih ploskvah) in usklajevanje odnosa med rastlinskim svetom in divjadjo. 5. Za gospodarjenje z živalskim svetom in usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo je predvidena posebna strategija, katere bistvene znacilnosti so: · Prosto živece divje živali so javna do­brina in last države. · Gospodarjenja z divjadjo, ki je del žival­skega sveta, ni mogoce prepustiti izkljucno lovstvu ali kaki drugi interesno ožji skupini. · Živalski svet in njegov življenjski pro­stor sta soodvisna, stanje njunih medseboj­nih odnosov pa se kaže v merljivih kazalcih na živalih in v njihovem okolju. · Z zagotovitvijo biokoridorjev je treba zagotoviti povezavo populacij divjih živali. · Ohranitev prosto živecih divjih živali je povezana z ohranitvijo njihovega narav­nega življenjskega okolja. · Posebno pozornost je treba nameniti negi plodonosnih vrst ter ohranitvi ustre­znega števila sušic in drevesnih dupel. · Lov naj bo predvsem naravovarstvena dejavnost, dohodki pridobljeni z lovom pa namenjeni izkljucno za ohranitev divjadi in njenega okolja. · Ohranitev vseh prosto živecih divjih živalskih vrst in njihovega naravnega živ­ljenskega okolja je uresnicljiva samo s ka­kovostnim lovskogospodarskim nacrtova­njem, ki je vkljuceno v sistem prostorskega in gozdnogospodarskega nacrtovanja . · Temeljni cilj usmerjanja razvoja prosto živecih divjih živali je torej ohranitev vseh avtohtonih populacij in hkrati tudi ohranitev njihovega naravnega življenjskega okolja. 6. Organizacija inšpekcijske službe se mora prilagoditi sonaravnemu in vecna­menskemu konceptu gospodarjenja z go­zdovi, zato naj se inšpekcijsko službo obli­kuje celovito, za nadzor vsega naravnega prostora (skupna gozdarska, lovska, ribiška in naravovarstvena inšpekcija). 7. Pri pridobivanju gozdnih proizvodov in odpiranju gozdov z gozdnimi prometnicami bo v prihodnje potrebno upoštevati ekolo­ško obcutljivost gozdnih ekosistemov in pomen gozda kot življenjskega prostora prosto ži vecih divjih živali. 8. Diplomante visokošolskega študija go­zdarstva bo potrebno usposobiti za celos­tno (ekološko in ekonomsko usklajeno) go­spodarjenje z gozdom in drugimi obnovlji­vimi viri. 9. Pri raziskovalni dejavnosti bo treba posvetiti posebno pozornost naravi gozdnih ekosistemov, kar vkljucuje usklajevanje rastlinske in živalske komponente. 1 O. Država bo sofinancirala dela pri vzdrževanju življenjskega okolja· prosto ži­vecih divjih živali in varstvo pred rastlino­jedo divjadjo. 11. Eden izmed temeljnih ~ krepov za trajnostni razvoj gozdov bo tako gospodar­jenje z živalskim svetom, ki bo: · zagotovilo kakovostno dolgorocno ob­mocno lovskogojitveno nacrtovanje, ki bo usmerjalo razvoj prosto živecih divjih živali in ohranjalo njihovo življenjsko okolje, · v vseh slovenskih gozdovih vpeljale spremljavo bioindikatorjev usklajenosti med rastlinskim in živalskim svetom, · pospešeno reševalo neusklajenost med rastlinojedo divjadjo in njenim življenj­skim okoljem. 2.9 Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993 2.9 A Regulation on the Protection of Endangered Animal Species from 1993 Z uredbo o zavarovanju ogroženih žival­skih vrst (Ur. list Republike Slol(enije, 57/ 93) se je zavarovalo kopensko ih sladko­vodno favno, katere obstoj je ogrožen za­radi redkosti, sprememb v okolju, narav­nega zmanjševanja njihovih populacij ali zaradi vpliva cloveka. Med drugim se je zavarovalo tudi precej vrst, ki so bile doslej lovna divjad. Pobuda je sicer dobra, vendar 78 Gozd V 52, 1994 je uredba pomanjkljiva, saj niso zašciteni 3.1 Družbeni dogovori· tudi habitati ogroženih živalskih vrst. Ker je 3.1 Social agreements zašcitenih precej živalskih vrst, ki so navad­ nim zemljanom neznane ali pa mu ogrožajo pridelke na vrtu, sta nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcioniranje prekrškov zelo vprašljiva. Vendar je možna parcialna zaš­ ,, cita habitatov ogroženih vrst, saj je v 4. ! clenu predvideno, da lahko minister za kulturo, po poprejšnjem mnenju ministra za okolje, zacasno prepove ali omeji poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski· prostor zavarovane vrste, pri cemer upo­ števa redkost življenjskega prostora in ogroženost vrste. 2.1 o Enotne gojitvene smernice v Sloveniji 2.10 Uniform Silvicultural Guide lines in Slovenia Lovske družine so prek obmocnih zvez lovskih družin združene v Lovski zvezi Slo­venije, ki med drugim skrbi tudi za stro­kovno izpopolnjevanje svojega clanstva. Da bi se zagotovilo dolgorocno in strokovno gospodarjenje z divjadjo, se vsakih 5 let izdela in sprejme Enotne gojitvene smer­nice v Sloveniji, katerih izvajanje je obvezno za vse lovske organizacije in lovce. Sred­njerocni lovskogospodarski nacrti in letni nacrti gospodarjenja z divjadjo morajo biti usklajeni z dolocili teh smernic, zoper krši­telje pa se uvede sankcije, skladno z dogo­vorom v lovskogojitvenem obmocju. Zadnje Enotne gojitvene smernice v Sloveniji ve­ljajo od 1.1.1991 dalje. 3. Vsebina sedanjih nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom 3. The contents of the present plans of the managing with the animal life Glede na trenutno veljavno zakonodajo, ki se nanaša na gospodarjenje z živalskim svetom, naj bi veljali naslednji nacrti gospo­darjenja z divjadjo: Družbeni dogovori · Samoupravni sporazumi · Lovskogospodarski nacrti lovišc za ob­ dobje 1991-1995 · Letni nacrti gospodarjenja z divjadjo · Obmocni gozdnogospodarski nacrti za obdobje 1991-2000 Na podlagi 33., 34. in 35. clena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uprav­ljanju lovišc (Ur. list SRS, 25176) se je v lovskogojitvenih obmocjih moralo sklepati Družbene dogovore o skupnih enotnih ukrepih za ohranitev in gojitev divjadi ter ohranitvi njenega naravnega življenjskega prostora. Družbene dogovore so sklepale: Lovske organizacije, SlS za gozdarstvo, Gozdnogospodarske organizacije, Kmetijske zemljiške skupnosti, Kmetijske organizacije združenega de- la, Krajevne skupnosti, Vodne skupnosti, Ribiške organizacije, Skupšcine obcin. Okvirna vsebina družbenih dogovorov je bila naslednja: . Navedlo se je vse vrste sesalcev in ptic, ki žive v obmocju. · Lovske organizacije so se obvezale, da bodo uravnavale številcnost, starostno in spolno strukturo ter zastopanost posa­meznih vrst divjadi in to na podlagi stopnje škod od divjadi, stopnje izkorišcenosti ras­tlinstva s pašo in objedanjem in merljivih kazalcev stanja populacij divjadi. · Gozdnogospodarske organizacije so se obvezale, da bodo pri nacrtovanju ter izvajanju del upoštevale tudi potrebe divja­di. · Kmetijske delovne organizacije in kme­tijske zemljiške skupnosti so se obvezale, da bodo pri izvajanju svoje dejavnosti upo­števale tudi potrebe divjadi. · Skupšcine obcin so se obvezale, da bodo v procesu prostorskega nacrtovanja upoštevale tudi interese divjadi in potrjevale le medsebojno usklajene lovsko gospodar­ske nacrte. · Krajevne skupnosti so se obvezale, da bodo v okviru svojih dejavnosti sodelovale pri varstvu okolja in s tem pri ohranitvi pogojev za divjad. · Za nadzor nad izvajanjem družbenega dogovora se je iz vrst udeležencev dogo­vora izvolilo koordinacijski odbor, ki naj bi Gozd V 52, 1994 79 skrbel za njegovo izvajanje in za izvajanje ter letno dopolnjevanje srednjerocnih in letnih samoupravnih sporazumov o medse­bojnih pravicah in obveznostih pri preprece­vanju škod od divjadi in na divjadi. Zadnje družbene dogovore se je sklenilo za obdobje 1986-1990, z nastopom družbe­nih sprememb pa je njihovo sklepanje po­stalo nemogoce in nepotrebno, saj se jih ni nihce držal. 3.2 Samoupravni sporazumi 3.2 Self management agreements Na podlagi 69. clena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišc (Ur. list SRS, 25/76) in na podlagi družbenih dogovorov se je sklepala razlicne oblike samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah in obveznostih pri preprecevanju škod od divjadi in na divjadi ter pri uporab­ljanju zašcitnih sredstev. V nekaterih lov­skogojitvenih obmocjih so samoupravne sporazume sklepali za srednjerocno obdo­bje, drugje so se dogovorili za letne samou­pravne sporazume. Nekje so samoupravne sporazume sklepali na nivoju lovskogospo­darskih obmocij, drugje na nivoju zvez lov­skih družin, sklepali pa so jih tudi na nivoju lovskih družin. Ne glede na nivo sklepanja, je bilo za vse samoupravne sporazume znacilno, da so nacelne zadeve povzeli iz družbenih dogovorov, konkretne zadeve pa so se nanašale na: · izdelavo srednjerocnih in letnih lovsko­gospodarskih nacrtov, · rajonizacijo divjadi in lokacijo krmišc, · ukrepe za ohranjevanje in vzdrževanje prednostnih površin za divjad, · površine, kjer naj bo težišce odstrela rastlinojede divjadi, · sredstva in metode za zašcito mladja in nasadov, · plan odstrela posameznih vrst divjadi, · cas in nacin usklajevanja spornih vpra­šanj, · oceno in povracilo škode po divjadi. Z nastopom družbenih sprememb je usahnilo tudi sklepanje samoupravnih spo­razumov, zadnji pa so se sklenili za obdobje 1986-1990. 80 Gozd V 52, 1994 3.3 Srednje rocni lovskogospodarski nacrti 3.3 Medium-term hunting management plans Na podlagi 38. in 39. c lena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravlja­nju lovi šc (Ur. list SRS, 25/76) in na podlagi družbenih dogovorov mora ·vsaka lovska organizacija za svoje l ovi šce izdelati in sprejeti sred njerocni lovskogospodarski nacrt. Od LZS predpisana enotna vsebina s rednjerocn ih nacrtov je naslednja: 1. Podatki o organizaciji, ki upravlja lo­ višce 2. Podatki o zemljišcu na katerem je lovišce : Katastrske obcine Obcine, krajevne skupnosti Kmetijske zemljiške skupnosti Kmetijske organizacije Gozdnogospodarske organizacije Opis meja lovišca Površina lovišca (lovna, nelovna) Površina lovišca po kulturah Klimatske razmere Geografski, geološki in pedološki opis lovišca · Vodne razmere · Drugi, za življenjske razmere divjadi pomembni vplivi · Opis najznacilnejš ih gozdnih združb 3. Podatki o lovi šcu · Podatki o vrstah divjadi, ki stalno ali obcasno naseljujejo obmocje · Glavne znacilnosti temeljnih vrst divjadi · Podatki o števi lcnosti , odstrelu in izgu­ bah divjadi v preteklem srednjerocnem ob­dobju 4. Nacrt gojitve divjadi v obdobju ... · Opredelitev odnosa do vseh lovnih vrst · Program vlaganja v življenjske razmere divjadi · Program preprecevalnih ukrepov za omejevanje škod zaradi divjadi · Druga vprašanja sodelovanja z uporab­niki naravnega prostora · Stanje in program vzdrževanja ter pro­ gram investicij v lovsko-teh nicne objekte Program lovskega turizma Gojitveno-cuvajska služba Lovska kinologija Izobraževanje lovcev · Financno-ekonomski nacrt upravljanja tom potrebno obravnavati naslednje pro­z lovišcem blemske sklope: Zadnji srednjerocni lovskogospodarski · Funkcija varstva in gojitve divjadi ij nacrti so bili narejeni za obdobje 1991-· Organiziranost lovstva v gozdnogospo­1995 .. Po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu darskem obmocju divjadi ter o upravljanju lovišc (Ur. list SRS, · Scena prehranskih in drugih življenjskih 25/'76) je njihova izdelava upravicena. Za­pogojev za divjad in usklajenost populacij L radi družbenih sprememb po 1. 1990, ko so divjadi z okoljem ' prenehale delovati tudi SlS za gozdarstvo, · Analiza uspešnosti pri vzpostavljanju se postavlja vprašanje, ce so si vse lovsko­in vzdrževanju ravnovesja med rastlinsko gospodarske organizacije od SlS ali GG in živalsko komponento gozda pridobile mnenje o srednjerocnih lovskogo-· · Uravnovešenost med rastlinsko in ži­spodarskih nacrtih za obdobje 1991-1995 valsko komponento gozda in ce so potrjeni, odnosno, ce je njihova · Oblikovanje temeljnih strategij za us­potrditev legitimna. klajevanje odnosov gozd-divjad · Oblikovanje strokovnih podlag za vzpo­ 3.4 Letni lovskogospodarski nacrti stavitev in vzdrževanje odnosov gozd-di­ 3.4 Annual hunting management plans vjad Gospodarjenje z živalskim svetom naj se Letne lovskogospodarske nacrte se na­ ne bi obravnavalo na enem mestu, ampak redi na podlagi srednjerocnih nacrtov in jih naj bi se ga prikazalo loceno v naslednjih sestavljajo plan odstrela divjadi (število in poglavjih: starostna ter spolna struktura), plan biome­ · Analiza proizvodnih in drugih dejavni­liorativnih in drugih del v lovišcu in financni kov nacrt. Letne lovskogospodarske nacrte se · Analiza preteklega gospodarjenja z go­sprejema na rednih letnih obcnih zborih LD, zdovi usklajevanje in potrjevanje pa bi moralo · Preverjanje sedanjega stanja gozdov potekati tudi v okviru lovskogojitvenih ob­ in gospodarjenja z vidika trajnosti mocij. · Nacrt za prihodnje gospodarjenje z go­zdovi 3.5 Obravnava gospodarjenja z Pregled potrjenih gozdnogospodarskih živalskim svetom v obmocnih nacrtov obmocij je pokazal naslednje upo­gozdnogospodarskih nacrtih števanje predlaganih navodil: 3.5 The dealing of the management with the · V celoti so jih upoštevala tri gozdna animal life in district forest management plans gospodarstva Ker je Pravilnik o vsebini in nacinu izde­· Z manjšimi odstopanji in prilagoditvami lave gozdnogospodarskih nacrtov in o evi­ jih je upoštevalo pet gozdnih gospodarstev denci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, · V enem ali dveh poglavjih je gospodar­33/87), kar se tice obravnavanja gospodar­ jenje z živalskim svetom prikazalo šest gozdnih gospodarstev. jenja z živalskim svetom precej skop, je Biotehniška fakulteta to problematiko bolj Ker so razlike med posameznimi goz­podrobno prikazala v raziskovalni nalogi z dnimi gospodarstvi velike, si bolj podrobno naslovom "Izpopolnjevanje sistema goz­ oglejmo, kako so posamezna Gozdna go­dnogospodarskega nacrtovanja v Sloveni­ spodarstva obravnavala gospodarjenje z živalskim svetom. ji". Vsebino te naloge, v kateri so obdelane strokovne podlage za obnovo obmocnih 3.5.1 Funkcija varstva in gojitve divjadi gozdnogospodarskih nacrtov, se je obrav­navalo l. 1989 tudi na seminarju v Topolšici. 3.5.1 The function of protection and breeding of the wild Izhodišce naloge in seminarja je bilo, da je v gozdnogospodarskih nacrtih obmocij pri Vsa gozdna gospodarstva so na karti obravnavi gospodarjenja z živalskim sve-prostorsko prikazala vecino zimovališc in Gozd V 52, 1994 81 mirnih con za divjad, pisna obrazložitev te funkcije pa je v vecini primerov bolj skopa. 3.5.2 Organiziranost lovstva v gozdnogospodarskem obmocju 3.5.2 The organization of huntsmanship in a forest managing district Samo število lovskogojitvenih obmocij, lovskih družin in gojitvenih lovišc je navedlo pet gozdnih gospodarstev. Osem gozdnih gospodarstev je tabelarno prikazalo število lovskih družin in površino lovišc, nekatera pa tudi število lovcev, lovskih cuvajev in lovskih tehnikov ter velikost lovne površine na enega c lana LO. Eno gozdno gospodar­stvo organizacije lovstva ni obravnavalo. Ker se lovskogojitvena obmocja ujemajo z gozdnogospodarskimi obmocji le v dveh primerih, v drugih obmocj ih jih je 2-7, se vsa gozdna gospodarstva pritožujejo, da je sodelovanje z lovci zapleteno. Ker obstaja v Sloveniji poleg lovskih družin še 9 gojitve­nih lovišc, katerih meje se v vecini primerov ravno tako ne ujemajo z mejami gozdnogo­spodarskih obmocij, je sporazumevanje med gozdarji in lovci še dodatno otežkoce­no. 3.5.3 Ocena prehranskih in drugih življenjskih pogojev za divjad in usklajenost populacij divjadi z okoljem 3.5.3 The assessment of nutritional and other vital conditions of the wild and the ba/ance between the populations with the environment Za oceno prehranskih možnosti in drugih življenjskih pogojev za divjad so gozdna gospodarstva uporabila: · oceno prehranskih možnosti posame­znih gozdnih združb, · razmerje razvojnih faz in dinamiko ob­nov, · zastopanost posameznih drevesnih vrst, delež kmetijskih površin, odprtost gozdov, nadmorsko višino in nebesno lego, rezultate popisov vpliva divjadi na gozdno vegetacijo, · splošen opis na podlagi opazovanj. Izbira metod je bila raz l icna, posamezna 82 GozdV 52, 1994 gozdna gospodarstva pa lahko razvrstimo v naslednje skupine: · Kompleksno oceno prehranskih mož­nosti in drugih življenjskih pogojev za glavne vrste divjadi sta naredili dve gozdni gospodarstvi. · Grobo razclenitev gozdnih združb na prehransko revne do bogate so uporabila tri gozdna gospodarstva. · Kot glavno merilo prehranskih možnosti je rezultate popisov vpliva divjadi na goz­dno vegetacijo uporabilo pet gozdnih go­spodarstev. · Splošen opis na podlagi opazovanj, nekatera tudi na podlagi raziskav, so upo­rabila štiri gozdna gospodarstva. 3.5.4 Analiza uspešnosti pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja med rastlinsko in živalsko komponento gozda 3.5.4 An analysis of successful establishing and maintaining of the ba/ance between the plant and animal forest component Za uspešno analizo ravnovesja med ras­tlinsko in živalsko komponento gozda bi bilo potrebno prouciti : · dosedanji odstrel glavnih vrst divjadi, · rezultate popisov vpliva divjadi na goz­dno vegetacijo, · izvršene ukrepe za izboljšanje prehran­skih pogojev divjadi, · gospodarjenje z gozdom in izvajanje gojitvenih ukrepov, · negativne vplive okolja. Gozdna gospodarstva so analizo uspe­šnosti vzpostavljanja in vzdrževanja ravno­vesja med rastlinsko in živalsko kompo­nento gozda opravila na naslednji nacin : · Kompleksno analizo z upoštevanjem vseh prej navedenih elementov sta naredili dve gozdni gospodarstvi. · Temeljito analizo odstrela in vpliva di­vjadi na gozdno vegetacijo so naredila tri gozdna gospodarstva. · Samo podrobno proucitev odstrela div­jadi je naredilo pet gozdnih gospodarstev. · Verbalni opis odstrela divjadi (brez ta­ bel) sta naredili dve gozdni gospodarstvi. · Analizo uspešnosti nista naredili dve gozdni gospodarstvi, ki pa omenjata, da odnosi niso usklajeni. 3.5.5 Uravnovešenost med rastlinsko in živalsko komponento gozda 3.5.5 The ba/ance between the plant and animal forest component Uravnovešenost med rastlinsko in žival­skq komponento gozda naj bi se ocenilo predvsem na podlagi popisov vpliva divjadi na gozdno vegetacijo, na podlagi ocene raznih škod in s spremljanjem razvoja posa­meznih populacij divjadi v obmocju. Vsa gozdna gospodarstva so problem . uravnovešenosti med rastlinsko in živalsko komponento gozda obdelala že v prejšnjem poglavju. Nekatera so to problematiko sku­šala prikazati posebej, vendar je povsod prišlo do ponavljanja že prej navedenih dejstev. 3.5.6 Oblikovanje temeljnih strategij za usklajevanje odnosov gozd-divjad 3.5.6 The defining of basic strategies as to bringing the forest-wild relations into line Vecina gozdnih gospodarstev je v tem poglavju prikazala nacelne predloge in us­meritve za prihodnje gospodarjenje z go­zdom in divjadjo. Usmeritve so v glavnem prikazane loceno za gozdarje in lovce, razlike med posameznimi gozdnimi gospo­darstvi pa so naslednje: · Nacelne usmeritve za prihodnje gospo­darjenje z gozdom in divjadjo je prikazalo osem gozdnih gospodarstev, od tega jih je sedem obravnavalo tudi višino in strukturo odstrela divjadi. · Konkretne smernice za gospodarjenje z gozdom in živalskim svetom so temeljito pripravila tri gozdna gospodarstva. · Okvirne smernice samo za gozdarje je naredilo eno gozdno gospodarstvo. · Brez strategije in usmeritev sta dve gozdni gospodarstvi. 3.5. 7 Oblikovanje strokovnih podlag za vzpostavitev in vzdrževanje odnosov gozd-divjad 3.5.7 The defining of professional bases for the establishing and maintaining of the forest-wild relations Vsebino tega poglavja so si gozdna go­spodarstva razlagala zelo razlicno in vecina je smernice prikazala že v prejšnjem pogla­vju, konkretnih zadolžitev pa niso precizira­la. Pet gozdnih gospodarstev je storilo tudi to, in sicer: · Seznam zimovališc, brlogov in rastišc divjega petelina je pripravilo eno gozdno gospodarstvo. · Seznam prednostnih površin za divjad so pripravila tri gozdna gospodarstva. · Seznam ogroženih živalskih vrst v ob­mocju je izdelalo eno gozdno gospodar­stvo. 3.5.8 Ocena pristopa posameznih gozdnih gospodarstev k obravnavi gospodarjenja z živalskim svetom 3.5.8 Assessment of the approach of individual forest enter prices towards the managing with the animallife Izbira metod in intenzivnost obravnave gospodarjenja z živalskim svetom je po posameznih gozdnih gospodarstvih zelo razlicna. Kako so se v posameznih obmoc­jih lotili obravnave tega problema, je bilo odvisno od: · uravnoteženosti odnosov med rastlin­sko in živalsko komponento gozda v ob­mocju, · dosedanjih raziskav na tem podrocju, · usposobljenosti gozdarskih strokovnja­kov in · zainteresiranosti vodilnih kadrov za to problematiko. Zato ne preseneca, da so pri grobi razcle­nitvi gozdnih združb na prehransko revne do bogate na nekem gozdnem gospodar­stvu razglasili obrecne gozdove za prehran­sko manj primerne, na drugih dveh pa so jih postavili na prvo mesto, kamor tudi spadajo. V glavnem lahko gozdna gospodarstva razdelimo na tri skupine: · Izstopajo GG Kocevje, GG Nazarje in GG Postojna, kjer so bolj ali manj temeljito proucili celotno gospodarjenje z živalskim svetom in izdelali tudi konkretne smernice za prihodnje gospodarjenje. · V drugi skupini je pet gozdnih gospo­darstev, ki so bolj temeljito obdelala pre­hranske pogoje za divjad in samo gospo­darjenje z divjadjo. GozdV 52, 1994 83 · V tretjo skupino so uvrscena druga gozdna gospodarstva, ki gospodarjenju z živalskim svetom niso posvetila kakšne po­sebne pozornosti. Navodila, ki so okvirno predlagala obseg in nacin obravnave gospodarjenja z žival­skim svetom v obmoc nem gozdnogospo­darskem nacrtu , so bila potrebna. Ker je v njih bil (tako kot v pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov) poudarek na odnosih gozd-divjad, se je v vecini obmoc­nih nacrtov obravnavalo predvsem ta pro­blem. Celosten pristop do živalskega sveta pa je bolj prišel do izraza v tistih gozdnogo­spodarskih obmocjih, v katerih se niso togo držali predpisanih navodil. 4 Izhodišca za izdelavo obmocnih nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom 4 The concepts for the elaboration of district wildlife management plans Iz pregleda nekdanje gozdarske in še vedno veljavne lovske zakonodaje je raz­vidno, da je bila v slovenski gozdnati krajini pri nacrtovanju gospodarjenja s prostorom uzakonjena dvotirnost, odnosno trotirnost. Gozdarjem, kmetijcem in lovcem je bilo skupno le nacrtovanje cim vecjih donosov lesa, kmetijskih pridelkov in dohodkov od izvajanja lova. ln to kljub deklaracijam o sonaravnem gospodarjenju ter varstvu in gojitvi divjadi. Gozdarjem je bila možnost vplivanja na izdelavo lovskogospodarskih nacrtov sicer dana, vendar le na nacin samoupravnega sporazumevanja in dogo­varjanja ter dajanja mnenj k lovskogospo­darskim nacrtom , ki se jih je pri potrjevanju nacrtov upoštevalo ali pa tudi ne. Ker za kršitve družbenih dogovorov in samouprav­nih sporazumov niso bile predvidene no­bene kazenske sankcije, je lovsko nacrto ­vanje krenilo po svojih poteh in je interese gozdarstva cedalje manj upoštevalo. Zaradi neusklajenosti interesov je kmalu prišlo do konfliktov, ki se kažejo predvsem v ovirani in mestoma tudi onemogoceni naravni ob­novi gozdov. Druga znacilnost je, da se lovsko goji­tveni nacrti ukvarjajo le s prosto ž ivecimi živalmi, ki so bile, ki so ali ki lahko postanejo predmet lovstva (3. clen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, Ur.list SRS, 25/76). Vseh drugih divjih živali ni obravnavala ne gozdarska, ne lovska zakonodaja. Gle­de na to, da še ni ustreznih podzakon­skih aktov k novemu Zakonu o gozdovih in ker še nekaj casa ne bo novega zakona o lovu, se bo sedanje stanje verjetno podalj­šalo še za nekaj casa. Vendar velja potrpeti, saj so z novim Zakonom o gozdovih, Zako­nom o varstvu okolja, Uredbo o zavarova­nju ogroženih živalskih vrst in Programom trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji dane dobre osnove za izdelavo pravilnika o izdelavi obmocnih nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom in novega zakona o lovu. Oglejmo si, kakšne so zakonske osnove za izdelavo obmocnih nacrtov gospodarje­nja z živalskim svetom: 1. Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slovenije, 30/93) · Z 12. clenom je predvidena izdelava lovskogojitven ih nacrtov obmocij, za nosilca nacrtovanja pa je dolocen Zavod za go­zdove Slovenije. · S 16. c lenom je doloceno, da minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z mini­strom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za varstvo naravne oziroma kulturne dedišcine, predpiše vse­bino nacrtov za gospodarjenje z gozdovi. · V 101. clenu je doloceno, da minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise iz prejšnjega c lena najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona. 2. Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93) · V 3. clenu je med temeljnimi cilji varstva okolja navedeno tudi trajno ohranjanje na­rave, biološke raznovrstnosti in avtohtono­sti biotskih vrst, njihovih habitatov ter eko­loškega ravnotežja. · S 17. clenom je doloceno, da so prosto živece divje živali lastnina države, ki za vse vrste naravnih virov doloci pogoje njihovega varstva in gospodarskega izkorišcanja. · V 21. clenu sta dolocena predmet in placilo koncesije na naravnih dobrinah, med katere spadajo tudi prosto živece divje živali. 84 GozdV 52, 1994 3. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. list Republike Sloveni­je, 57/93) · · S 1. clenom je za naravno znamenitost razglašeno precej vrst, ki so bile doslej lovna divjad. : V 4. clenu je doloceno, da minister, pristojen za kulturo, po poprejšnjem mnenju ministra, pristojnega za okolje, lahko zaca· sna prepove ali omeji poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski prostor zavarovane vrste, pri cemer upošteva red­ kost življenjskega prostora in ogroženost vrste. Zakonske osnove za izdelavo lovskogoji­tvenih nacrtov obmocij so dane, vendar to ne zadostuje. Menim, da moramo preseci staro miselnost, ko smo se gozdarji ukvar­jali le s problemom preštevilcne rastlinojede parkljaste divjadi, in z nacrti zaceti obravna­vati vse prosto živece divje živali v gozdnati krajini. Zato predlagam, da zacnemo z izdelavo obmocnih nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom, pri njihovi izdelavi pa bi morali upoštevati naslednja strokovna izhodišca: 1, Osnovne predpostavke: · Najvecji vpliv na živalski svet imajo spremembe v rabi krajine (zarašcanje, agrokemija, itd.). · Izvajanje secnje, gozdnogojitvenih del in gradnja gozdnih cest spreminjajo žival· ske habitate bolj kot katerakoli druga aktiv­nost v gozdu. · Pri sedanjem nacinu gospodarjenja so živalski habitati v vecini gospodarskih go· zdov le vzporedni produkt proizvodnje lesa. · Splošno kritiziranje gozdarjev in dose­danje aktivnosti naravovarstvenikov in lov­cev so bolj malo pomagale pri zašciti žival­skih habitatov. · Dolgorocno lahko gozdar z eno secnjo bolj vpliva na živalski svet, kot pa se to da doseci z aktivnostjo lovcev in naravovar­stvenikov v desetletjih. · Rezultat narašcajoce naravovarstvene osvešcenosti javnosti je, da se ne govori vec samo o divjadi ampak tudi o nelovnih vrstah, predvsem ogroženih. · Narašcajoce potrebe javnosti po splo­šno koristnih funkcijah (rekreacija, nabiral­ništvo) že nakazujejo konflikte z lovci in gozdarji. · Spremembam v okolju, v katerem de· luje gozdarstvo, se bomo morali prilagoditi tudi gozdarji. 2. Gospodarjenje za lesnoproizvodno funkcijo · Dozdaj uveljavljeni nacini gospodarje· nja z gozdom razlicno vplivajo na pestrost in stabilnost gozdnih ekosistemov. · Za prebiralni gozd je, poleg trajnosti donosov na majhni površini, znacilna pred­vsem kontinuirana proizvodnja debelega drevja, ki se jo doseže z vertikalno pestros­tjo in horizontalno enomernostjo. Tak nacin gospodarjenja koristi živalskim vrstam, ki so prilagojene pogojem zrelih starih go­zdov. · Pri enodobnem nacinu gospodarjenja se oblikuje izrazite razvojne stadije, kar zagotavlja horizontalno pestrost in verli· kalno enolicnost sestojev. ce površine po· sameznih razvojnih stadijev niso prevelike in so ustrez11o razporejene, je pri tem na­cinu gospodarjenja z gozdom zagotovljena pestrost habitatov za razlicne živalske vrste. · Skupinsko postopno gospodarjenje in sprošcena tehnika gozdov zagotavljata ve· liko stopnjo horizontalne pestrosti, kajti raz­licni razvojni stadiji in razlicne oblike sesto· jev so mozaicne raztreseni po celem gozdu. Taka mešanost sestojnih oblik in razvojnih stadijev zagotavlja veliko pestrost habitatov in živalskega sveta. · Noben posamezen sistem gospodarje­nja z gozdom ne more biti vsestransko uporaben za gospodarjenje z živalskim sve­tom. 3. Gospodarjenje z gozdom za živalski svet · Živalski habitat je razvrstitev hrane, kritja in vode, ki zadovoljuje biološke po· trebe enega ali vec osebkov iste vrste. · Vsaka živalska vrsta je prilagojena ha­bitatski niši ali specificni razvrstitvi in kolicini hrane, kritja in vode. · Vsaka kombinacija rastlinskih združb in njihovih razvojnih stadijev ima enkratno kombinacijo habitatskih niš. Razvrstitev rastlinskih združb, razvoj- GozdV 52, 1994 85 nih stadijev in stanja sestojev se odraža v gozdnem robu . Cim bolj je rob izrazit, vecja je pestrost živalskega sveta. · Gozd z veliko stopnjo pestrosti gozdnih združb in njihovih razvojnih stadijev ter dolgim gozdnim robom zagotavlja habitate za zelo raznovrsten živalski svet. · Gozdni ekosistem je dinamicna tvorba in vsaka sprememba strukture in zgradba gozda je naklonjena dolocenim živalskim vrstam in neugodno vpliva na druge. · Gospodarjenje z živalskim svetom je umetnost gospodarjenja s habitatom in po­pulacijo in ima dva proizvodna cilja: gospo­darjenje za bogastvo živalskih vrst in go­spodarjenje za izbrane živalske vrste. · Pri gospodarjenju za bogastvo živalskih vrst se z vegetacijo upravlja tako, da so v vegetacijskem mozaiku vseh rastlinskih združb navzoci razlicni stadiji. · Pri gospodarjenju za izbrane živalske vrste (divjad ali ogrožene vrste) se z vege­tacijo upravlja tako, da se omejujoce fak­torje naredi manj omejujoce. · Oba sistema gospodarjenja se lahko uporablja skupaj, da se zagotovi pestrost vrst, ko se pospešuje izbrano vrsto na specificni lokaciji in v specificne namene. 4. Skupna proizvodnja lesa in živalskih habitatov · Gospodarjenje za lesnoproizvodno fun­kcijo vpliva velikopovršinsko, dramaticno spreminja živalske habitate, ima velik vpliv na živalski svet in ima na razpolago dovolj financnih sredstev. · Gospodarjenje za živalske habitate de­luje na majhni površini, pocasi spreminja živalske habitate, ima majhen trenuten vpliv na živalski svet in ima na razpolago ome­jena financna sredstva. · Nekoc so živalske habitate oblikovali naravni dejavniki, zdaj jih z izbiro gozdno­gojitvenih tehnik oblikuje gozdar. · Istocasno doseganje skupnih ciljev (splošno koristne funkcije, les in živalski habitati) temelji na upravljanju naslednjih spremenljivk: uporabi gozdnogojitvenih tehnik, razporeditev razvojnih stadijev in tipov sestojev v prostoru in casu, zdravstve­nemu stanju sestojev, velikosti obravna-vane površine in tipu gozdnate krajine. · Oblikovanje in izbiro gozdnogojitvenih ukrepov, ki vplivajo na habitate dolocenih živalskih vrst, se predpiše za vsak krajinski tip posebej. · Vsaka gozdnogojitvena tehnika, ki po­spešuje razvoj živalskih habitatov in odlaga secnjo pri kulminaciji poprecnega letnega prirastka, ima za posledico zmanjšanje proizvodnje lesa. · Dolžina proizvodne dobe je kljuc za zagotavljanje primerne zastopanosti mlaj­ših razvojnih stadijev gozda. · Gozdar-gojitelj mora znati oceniti stro­ške zagotavljanja živalskih habitatov, in to v mejah dopustnega zmanjšanja proizvod­nje lesa. · Pri izvajanju gozdnogojitvenih ukrepov, ki zagotavljajo proizvodnjo kvalitetnega le­sa, se hkrati lahko zagotavlja tudi živalske habitate. · Tisti, ki so zaskrbljeni za razvoj žival­skega sveta v gospodarskih gozdovih, se morajo zavedati, da se vse prilagoditve gospodarjenja, ki koristijo živalskemu sve­tu, odražajo tudi na proizvodnji lesa. · Prilagoditve gozdnogospodarskih nacr­tov, ki trenutno optimizirajo proizvodnjo le­sa, potrebam zagotavljanja pestrosti žival­skih habitatov, bi povzrocile zmanjšanje donosov in dohodka od lesa. · V javnih gozdovih bi to morala postati zakonska obveza, v zasebnih gozdovih pa bi poleg omejitev in prepovedi morali zago­toviti tudi stimulativen sistem spodbud. 5 Osnutek smernic za izdelavo obmocnega nacrta gospodarjenja z živalskim svetom 5 An outline of guidelines for the elaboratjon of a district wildlife management plan Priprava smernic za izdelavo obmocnih nacrtov gospodarjenja z živals~im svetom je stvar teamskega dela vseh lliporabnikov gozdnate krajine (gozdarji, kmetijci in lovci), biologov, naravovarstvenikov in še koga drugega. Na tem mestu želim navreci le nekaj idej o vsebini obmocnega nacrta gospodarjenja z živalskim svetom in kako naj bi tak nacrt najbolje naredili. 86 GozdV 52, 1994 5.1 Gozdnogospodarsko obmocje 5.1 Forest management region Prostorski okvir nacrtovanja gospodarje­nja z živalskim svetom naj bo gozdnogo­spodarsko obmocje. Glede na to, da se gospodarjenje z divjadjo še vedno planira po lovišcih in lovskogojitvenih obmocjih, bi bilo potrebno preveriti oblikovanje lovišc, smiselnost lovskogojitvenih obmocij in ne nazadnje tudi gozdnogospodarskih obmo­cij. Saj vemo, da so bila oblikovana za · zadovoljevanje potreb lesne industrije v obmocju, in ni nujno, da so njihove meje vedno tudi naravne. Pri oblikovanju prostor­skih okvirov nacrtovanja bi morali upošte­vati naslednje: · V idealnem primeru se nacrt gospodar­jenja z živalskim svetom naredi za gozdno­gospodarsko obmocje, drugace pa najvec za 2-3 lovskogojitveni obmocji, ki ne smeta presegati mej gozdnogospodarskega ob­ mocja. · V okviru gozdnogospodarskih obmocij se po potrebi oblikuje lovskogojitvena ob­mocja, ki predstavljajo zakljuceno ekološko celoto, ki bo zagotavljala smotrno gospo­darjenje s populacijami prosto živecih divjih živali. Tabela 1: Gozdne združbe in njihovi razvojni stadiji so lahko skupna osnova za nacrtovanje proizvodnje lesa in živalskega sveta . Table 1: Forest Associations and Their Developmentaf Stages Can Represent a Common Bas1s for the Planning of Timber Production and Wild/ite Gozdnogospodarsko nacrtovanje in gospoda~enje obsega: Forest management planning and management compdse Gospodarjenje z gozdom Gospodarjenje z živalskim svetom the managing wHh forest the managing with wildlife ki uporablja ki uporablja wMch makes use of which makes use of ,---J Gospodarske razrede in stanje sestoj ev Gozdne združbe in razvojne stadije economic classes and the condition of stands forest associations and developmental stages ki producirajo -~---' -wMch produce ki vzdržujejo wMch maintain ki so lahko which can represent Skupna osnova za nacrtovanje proizvodnje lesa in živalskega sveta a common basis for the planning of timber production and wildlife Gozd V 52, 1994 87 · Izvajanje nacrtov gospodarjenja z žival­skim svetom naj bi se zagotavljalo v okviru lovišc, katerih meje ne bi smele segati prek mej gozdnogospodarskega obmocja in mej lovskogojitvenega obmocja. · Idealna organiziranost izvajanja nac­rtov bi bila taka, da bi se meje lovišc pokrivale z mejami ene ali vec gozdnogo­spodarskih enot, v katerih bi nacrtovali tudi ukrepe za izboljšanje ali vzdrževanje živ­ljenjskih pogojev prosto živecih divjih živali. 5.2 lnventarizacija živalskih habitatov 5.2 A survey of animal habitats Gospodarske aktivnosti odlocilno vplivajo na živalske habitate in s tem na živalski svet. Ce hocemo preveriti vpliv gozdnogo­jitvenih tehnik in ukrepov na živalske habi­tate, je najbolj primerno, da gozdne združbe in njihove razvojne stadije izenacimo z živalskimi habitati. S povezavo živalskih vrst (posamezno ali skupinsko) z gospodar­skimi razredi (g.g. enot ali obmocja) in njihovimi razvojnimi fazami, lahko preve­demo standardne podatke gozdnogospo­darskih nacrtov v informacijo o živalskih habitatih. Ker se živalski svet ponavadi bolj odziva na zgradbo sestojev (drevesne vrste in razvojne faze) kot na zastopanost ostalih rastlinskih vrst, je uporaba gospodarskih razredov smiselna, saj so le-ti kombinacija sorodnih gozdnih združb in prevladujocih drevesnih vrst. Povezava med nacrtovanjem proizvod­nje lesa in gospodarjenjem z živalskim svetom je prikazana v tabeli 1, povezava razvojnih stadijev gozda z življenjskimi po­goji okolja pa v tabeli 2. Oba prikaza sta povzeta in prirejena po knjigi Wildlife Habi­tats in Managed Forests (U.S. Department of Agriculture, Forest Service September 1979, Agriculture Handbook No. 553). Vsebina obeh tabel nam lepo prikaže, da je nacrtovanje gospodarjenja z gozdom in živalskim svetom nedeljiva celota in da v gozdu nobena druga aktivnost ne spreminja živalskih habitatov tako, kot izvajanje se­cenj in gozdnogojitvenih del. Glede na po­datke, ki so na razpolago v naših gozdno­gospodar.skih nacrtih , lahko ugotovimo, da Tabela 2: Razvojni stadiji gozda in s tem povezani pogoji okolja Table 2: Developmental Forest Stages and Environmental Conditions Connected Therewith Spremenljivke Razvojni stadiji, ki se pojavljajo v gozdu okolja Deve/opmental stages occurring in forest Environmental Trave in Mladje in gošca Letvenjak Drogovnjak Debeljak Pomlajenec variab/es zel išca Youngwoodand Po/e stand Timber Large Regenerated Grasses thicket st and timber timber andherbs 0·10 let 11-391et 40-79 1et B0-1591et 11 9 in vec let Pestrost rastlinstva Vegetation diversity Višina vegetacije Vegetation height Višina les.zaloge Timber-growing stock amount Zastornost S he/ter Pestrost sest. zgradbe Stand structure diversity Proizv. krme za pašo Fodder production for pasture Proizv. hrane za objedanje Fodder production Pestrost živalskega sveta Wild/ite diversity 88 Gozd V 52, 1994 imamo inventarizacijo živalskih habitatov v bistvu že narejeno in v vecini primerov s sestojnimi kartami tudi prostorsko prikaza­no. Edina neznanka je, da trenutno še ne vemo, katere živalske vrste so stalni ali obcasni prebivalci posameznih gospodar­skih razredov in njihovih razvojnih stadijev. Podatke gozdnogospodarskih nacrtov je potrebno dopolniti še z informacijami o posebnih habitatih, kot so reke, jezera, mocvirja, barja, rušje, obrecni gozdovi, ska­lovja, votline, brlogi, kmetijske površine (oaze gozda, omejki, protivetrni pasovi, itd.). 5.3 lnventarizacija živalskih vrst 5.3 Wildlife survey Za inventarizacijo živalskih vrst gozdarji trenutno nismo najbolj pripravljeni, saj je naše znanje na dolocenih podrocjih po­manjkljivo. Vendar se da s sodelovanjem z biologi (predvsem ornitologi) in lovskimi strokovnjaki marsikaj dopolniti, na razpo­lago pa je tudi domaca in tuja literatura. Ker je vsak zacetek težek, bi se sprva omejili le na najbolj razširjene sesalce in ptice, kajti seznam živalskih vrst in njihovih povezav z okoljem lahko poljubno dopolnju­jemo. Za vsako evidentirana živalsko vrsto bi morali ugotoviti naslednje podatke: 1. Area! razprostranjenosti -z navedbo širših ali ožjih krajevnih ali ledinskih imen, ki oznacujejo teritorialno navzocnost obrav­ navane živalske vrste. 2. Habitat -se doloci z: · gozdnimi združbami in razvojnimi sta­diji ali posebnimi habitati; · zahtevami za prehranjevanje (na tleh, v grmovju, na drevju, v zraku); · zahtevami po razmnoževanju (na tleh, v grmovju, na drevju iglavcev ali listavcev, v primarnih ali sekundarnih duplih, v brlo­gih); · s posebnimi zahtevami (sušice, podrto drevje, skalovja, rušje, grmišca, itd.); · z negozdnimi površinami (vode, kmetij­ ske površine, remize, protivetrni pasovi, itd.); · s sezonskimi habitati, ce vrsta migrira v prostoru. 3.Aii je živalska vrsta stalno navzoca ali je se livka? 4.Aii je živalska vrsta ogrožena ali ne? 5.Velikost teritorijev in habitatov. s. cas poleganja in gnezdenja (pri pticah) Nadaljna primerjava živalskih vrst in nji­hovih habitatov ter posebnih zahtev bo pokazala: · katere gozdne združbe in razvojni sta­diji zagotavljajo habitate za vec živalskih vrst, · vlogo posameznih gozdnih združb kot habitatov izbranih živalskih vrst (ogrožene vrste ali divjad), · koliko gozdnih združb in razvojnih sta­dijev lahko dolocena živalska vrsta uporab­lja za razmnoževanje in prehranjevanje. Ker vsaka živalska vrsta kaže razlicno stopnjo prilagodljivosti razlicnim gozdnim združbam in razvojnim stadijem, kaže na ta nacin tudi svojo ranljivost v okolju. Zato živalske vrste, ki so bolj mnogostranske (ki se pojavljajo v vec gozdnih združbah in razvojnih stadijih), manj obcutijo posledice secenj in gozdnogojitvenih ukrepov kot ti­ste, ki so bolj specializirane. Te in še vrsto drugih informacij je potrebno upoštevati pri nacrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ce hocemo, da bomo poleg trajnih donosov lesa zagotovili tudi raznolikost in trajnost živalskega sveta. 5.4 Odnosi med živalskim svetom in habitati 5.4 The relations between the wildlife and habitats Pestrost gozdnih združb in razvojnih sta­dijev in njihova mozaicna prepletenost za­gotavlja tudi pestrost živalskih vrst. Zato je potrebno, na podlagi inventarizacije habita­tov in živalskih vrst, oceniti dosedanje go­spodarjenje gozdarjev in lovcev in skušati odgovoriti na naslednja vprašanja: · Ali je število navzocih živalskih in rast­linskih vrst optimalno? · Katere živalske in rastlinske vrste je dosedanji nacin gospodarjenja favoriziral? Gozd V 52, 1994 89 · katere živalske in rastlinske vrste so zaradi dosedanjega n acina gospodarjenja ogrožene ali so celo izginile? · Ali je številcnost populacij vseh žival­skih vrst usklajena z okoljem ? · Ali se je umetno vnašaJo nove živalske in rastlinske vrste in kakšne so posledice? · Kakšen je vpliv rekreacije in nabiralni­štva na živalski in rastlinski svet? · Ali je sedanja odprtost gozdov s pro­metnicami že motec dejavnik za živalski svet? · Ali sta sedanje razmerje razvojnih faz gozda in njihova prostorska razporeditev optimalna? Odgovori na zgornja vprašanja so kljuc do ukrepov, ki bodo zagotovili boljše gospo­darjenje tako z gozdom kot tudi z živalskim svetom. Kot primer naj navedem ciste bukove sestoje na rastišcu gozdne združbe Abieti­Fagetum dinaricum, ki so nastali z zastor­nim nacinom gospodarjenja. Ce so naravne motnje (veter, žled, sneg, strela) minimalne, so posledice takega nacina gospodarjenja naslednje: · razvojne faze prehajajo ena v drugo kontinuirano in velikopovršinsko; · jelka, kot sograditeljica naravne zdru­ žbe, se pojavlja le posamezno ali v šopih; · vertikalno pomanjkanje slojevitosti in horizontalna enolicnost sestojev osiroma­ šita zastopanost živalskega sveta; · ponudba hrane za rastlinojede je zmanjšana na minimum, zato je ovirana ali onemogoceno naravno pomlajevanje. Kolikor pri zastornem nacinu gospodarje­nja sodelujejo tudi naravne motnje, ki delu­jejo malopovršinsko in obcasno tudi veliko­površinsko, je stanje popolnoma drugacno. Kljub gozdarjevi želji po uniformiranosti uveljavlja narava raznolikost sestojne zgradbe in s tem pestrost živalskega sveta. To pomeni, da moramo pri gospodarjenju z gozdovi dolocenega predela posnemati za ta predel obicajne motnje (pogostost, velikost, obliko, intenziteto in vzorec), ce hocemo ohraniti ali izboljšati bogastvo ži­valskega in rastlinskega sveta, kar pa ni v skladu s politiko maksimalne proizvodnje lesa. 5.5 Gospodarjenje z živalskim svetom 5.5 The managing with wildlife Gospodarjenje z živalskim svetom je umetnost upravljanja s habitati, da izbolj­šamo življenjske pogoje izbranim živalskim vrstam in z živalskimi populacijami, tako da se doseže druge željene cilje. Pri tem se nikakor ne sme onemogocit i prirodno ob­novo gozdov. Pri oblikovanju ciljev gospodarjenja z ži­valskim svetom sodelujejo: · država z zakonskimi predpisi s po­drocja gozdarstva, lovstva, varstva okolja in varstva naravne in kulturne dedišcine; · lovci z željo po cim vecj i zastopanosti lovnih vrst; · razlicn e interesne skupine s podrocja turizma in rekreacije (smucanje , gorništvo, nabiralništvo, itd.}; · lastniki, z željo po cim vecjem dohodku od lesa. V javnih gozdovih (državni, obcinski , agrarni) postavljanje ciljev gospodarjenja z živalskim svetom ne bi smelo biti problem, saj je javni interes zagotavljanje splošno koristnih funkcij in proizvodnja lesa kot tudi pestrost živalskega sveta, ki se p ac zago­tavlja z manjšim dohodkom od lesa. Za zagotavljanje ciljev gospodarjenja z žival­skim svetom v zasebnih gozdovih pa bi morali zagotoviti stimulativen sistem spod­bud, ki bi lastnikom povrni le izpad dohodka, ki bi nastal zaradi izvajanja aktivnosti, ki pospešujejo razvoj živalskega sveta (puš­canje sušic, ohranjanje grmišc, itd.). V tabelah 3. in 4. , ki sta povzeti in prirejeni po knjigi Wildlife Habitats in Mana­ ged Forests (U.S. Department of Agricultu­ re, Forest Service September 1979, Agri­ culture Handbook No. 553) so prikazani cilji gospodarjenja z živalskim svetom v vseh gozdovih in cilji gospodarjenja z živalskim svetom. ce predpostavljamo, da je v vseh gozdo­ vih cilj gospodarjenja zagotoviti bogastvo živalskih vrst, v javnih gozdovih pa tudi gospodarjenje za izbrane vrste (ogrožene vrste, jelenjad, itd.), potem je delitev dela jasna: · Cilji gospodarjenja z živalskim svetom, ki se jih postavi v obmocju, so rezultat 90 Gozd V 52, 1994 Tabela 3.: Umetnost in cilji gospodarjenja z živalskim svetom v vseh gozdovih Table 3: The Skif/ and Goals of the Management with the Wild/ite in All Forests Gopodarjenje z živalskim svetom v vseh gozdovih: The managing with the wild/ite in all forests: je umetnost ima dva produkcijska cilja isa skif/ has two production aims gospodarjenja gospodarjenja Gospodarjenje za Gospodarjenje za s populacijo s habitatom bogastvo živalskih vrst izbrane živalske vrste how to manage with how to manage with the managing in view the managing in view of the population a habitat of diverse animallife selected animal species Nacin upravljanja Nacin upravljanja Vzdrževanje najvecje Zagotavljanje obstoja z živalskimi populaci­ s habitati, da se možne številcnosti željenih vrst na izbrani jami, da se doseže zagotavi obstoj stalno bivajocih vrst lokaciji in v taki željene cilje živalskih vrst ali v za preživetje številcnosti, da se the way of managing njihovo številcnost dovolj velikem številu doseže postavljene cilje with animal popu­ the way of managing the maintaining of the the s ecu ring of the axis­ lations in order to with habitats in order highest possible numb. tence of des ir ed speci es achieve the wished to produce anima/ of permanently residing ina chosen location and foraims species or the ir animalspecies, which such a number that the numerousness stili enables survival aims set can be achieved kar je prvenstveno kar je prvenstveno ki se lahko uporablja which is of pri mary which is of primary which can be applied concern con cern Odgovornost lovskih Odgovornost organizacij Zavoda za gozdove Loceno Istocasno responsibility of Slovenije separately simultaneous/y hunting organizations responsibility of the Public forest service of Slovenia Tabela 4: Cilji gospodarjenja z živalskim svetom Table 4: The Goa/s of the Management of Animal Life Namen Gospodarjenje za bogastvo Gospodarjenje za izbrane proizvodnje živalskih vrst živalske vrste Production Managing in view of Diversity Managing in View of Selected purpose of Animal Species Animal Species Cilj Aim Postopek Procedure Zagotoviti, da bodo stalno bivajoce vrste navzoce v za preživetje dovolj velikem številu. Vse vrste so pomembne. The securing that permanently residing species will be found ina number great enough to enable survival. Tak nacin ravnanja z vegetacijo, da se zagotovi mozaicne zastopanost vseh gozdnih združb in vseh znacilnih razvojnih stadijev. Such treatment of vegetation that a mosaic representation of all forest associations and all characteristic developmental stages is secured. Zagotavljanje obstoja izbranih vrst v želje nem številu, in na izbranih lokacijah, kar je najbolj pomembno. Je glavnega pomena. The production of selected species in a desired number and in desired /ocations. The production of selected species is of utmost importance. All animaf species are important Tak nacin ravnanja z vegetacijo, da se omejujoce faktorje naredi manj omejujoce. Such treatment of vegetat;on that inhibiting factors are made less inhibiting. GozdV 52, 1994 91 dogovora med gozdarji, lovci, naravovar­stveniki, raz li cnimi interesnimi skupinami, državo in lastniki. · Javna gozdarska služba gospodari z gozdovi tako, da se poleg splošno koristnih funkcij in proizvodnje lesa zagotavlja tudi pestrost živalskega sveta. · Država v javnih gozdovih zavestno pri­stane na zmanjšanje dohodka od lesa in na vlaganja, ki so povezana z gospodarje­njem za izbrane živalske vrste. · V zasebnih gozdovih se cilje gospodar­jenja z živalskim svetom zagotovi s stimu­lativnim sistemom spodbud, kar finansira država iz sredstev, ki jih pridobi iz podelje­vanja koncesij za gospodarjenje z živalskim svetom. · Interesne skupine upoštevajo prepo­vedi in omejitve, ki jih predpiše država. · Lovske organizacije izvajajo dogovor­jene ukrepe, ki so potrebni za doseganje postavljenih ciljev gospodarjenja z žival­skim svetom. · Naravovarstveniki in javno mnenje so slaba vest vseh tistih, ki so odgovorni za gospodarjenje z gozdnim ekosistemom. Postavlja se še vprašanje, kako predpi­sati nacin upravljanja z živalskimi populaci­jami? Odgovor je enostaven! Gozdni ekosistem je dinamicna tvorba. Vsaka sprememba v gozdu prija dolocenim živalskim vrstam in neugodno vpliva na druge. Tako spremembe lahko vplivajo na številcnost že navzocih živalskih vrst in na njihovo korišcenje habitata ter na pojavlja­nje novih. Zato je najbolj primerno, da se v obmoc­nem nacrtu gospodarjenja z živalskim sve­tom predpiše izhodišcni odstrel za lovne vrste, ki se ga v primeru pomanjkanja podatkov -biokazalcev v zacetku doloci na podlagi dosedanjega odstrela in izkušenj, z vsakoletnim merjenjem bioloških kazalcev vpliva okolja na divjad in 2 do 3 letnim merjenjem bioloških kazalcev vpliva divjadi na okolje pa je dana osnova za letno povecevanje ali zniževanje odstrela rastli­nojede divjadi. Gibanje številcnosti popula­cij vseh drugih živalskih vrst pa se da zasledovati z registriranjem pojavljanja osebkov, sledov, oglašanja in iztrebkov. 92 GozdV 52, 1994 6 Zakljucki 6 Conclusions Pogledi na rabo naravnih virov so se spremenili, kar se lepo kaže v zakonodaji s podrocja gozdarstva, varstva okolja in varstva naravne in kulturne dedišcine. Le lovske zakonodaje se spremembe še niso dotaknile. Spremembam se bomo morali prilagoditi tako gozdarji kot tudi lovci. Ce smo se gozdarji poleg proizvodnje lesa doslej ukvarjali pretežno le še z odnosi gozd-divjad in s škodami v gozdu, se bomo koncno morali zaceti ukvarjati z vsem žival­skim svetom. Ker je 80 % slovenske krajine gozdnate in se 90 % sesalcev in ptic pojavlja v gozdu in na gozdnem robu, je tako tudi prav. Menim, da je povprecno znanje gozdarjev o divjadi ustrezno, manj pa smo seznanjeni z življenjskimi navadami in potrebami drugih živalskih vrst, predvsem ptic. Zato bi za delavce, zaposlene pri Zavodu za gozdove Slovenije, bilo potrebno organizirati dodatno izobraževanje s podrocja celostnega gospo­darjenja z gozdovi, in ce je potrebno, dopolniti visokošolski program študija. Neizbežne bodo tudi spremembe na po­drocju lovstva, saj je ves živalski svet postal last države, odreci pa se bo treba tudi vectirnosti pri nacrtovanju gospodarjenja v istem prostoru. Pri tem ne smemo vsega rušiti, saj je sedanja organiziranost lovstva, ce odmislimo do locene popravke, ustrezna, in vseh idej, ki so vgrajene v lovskogospo­darske nacrte in družbene dogovore ne bi bilo dobro v celoti zavreci. Pravilnik o izdelavi nacrtov gospodarjenja z gozdovi je po zakonskih dolocil ih po­trebno izdelati do 25. junija tega leta. Me­nim, da je ta pravilnik tako pomemben, da ga je potrebno cimprej izdelati. Pri tem se moramo zavedati, da mora novi pravilnik omogociti izdelavo nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom, ki bodo boljši od dose­danjih, ki se jih je volontersko izdelalo v lovskih družinah. Ce dolocene zadeve še niso dorecene in jih bo potrebno uskladiti z novim zakonom o lovu, je boljša krajša zamuda, kot prehitevanje po desni strani. POVZETEK V novem zakonu o gozdovih je dqloceno, da se z nacrti za gospodarjenje z gozdovi, med katere spadajo tudi lovskogojitveni nacrti obmocij, doloci tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom·. Zato je dobro vedeti, kakšne so bile in so zakonske osnove za nacrtovanje gospodarje~ nja 'z živalskim svetom, kakšna sta oblika in vsebina sedanjih lovskogospodarskih nacrtov in kakšna naj bi bila izhodišca za izdelavo prihodnjih nacrtov gospodarjenja z živalskim svetom. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišc iz leta 1976 omogo~a lovskim organizacijam, da popolnoma samostoJno uprav~ ljajo z lovišci, ki so jim dodeljena v upravljanje brez odškodnine in za nedolocen cas. V okviru lovskogojitvenih obmocij, ki so bila ustanovljena zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z di~ vjadjo, je predvideno družbeno dogovarjanje med lovskimi, gozdarskimi in kmetijskimi organizaci~ jami ter drugimi udeleženci dogovora. Na ta nacin naj bi uredili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev dogovora. Vsaka lovska družina pa mora za svoje lovišce izdelati s~letne lovskogospodarske nacrte, ki jih potrjuje ustrezni organ obcine, na obmocju katere je lovišce. Zakon o gozdovih iz leta 1985 je v okviru SlS za gozdarstvo dal možnost vplivanja na izdelavo lovskogospodarskih nacrtov. Vendar se je pri potrjevanju nacrtov mnenje gozdarjeV upo· števalo ali pa tudi ne. Ker za kršitve družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov niso bile predvidene kazenske sankcije, je lovsko na~ crtovanje krenila po svojih poteh in je interese gozdarstva cedalje manj upoštevalo. Zaradi ne~ usklajenosti interesov je kmalu prišlo do konflik­tov, ki se kažejo predvsem v ovirani in mestoma tudi onemogoceni naravni obnovi gozdov. Glede na trenutno veljavno zakonodajo, ki se nanaša na gospodarjenje z živalskim svetom, naj bi veljali naslednji nacrti gospodarjenja z divjadjo: družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, lov­skogospodarski nacrti lovišc za obdobje 1991­1995, letni nacrti gospodarjenja z divjadjo in obmocni gozdnogospodarski nacrti za obdobje 1991-2000. Od l2S predpisana enotna vsebina srednjeroc­nih lovskogojitvenih nacrtov je naslednja: podatki o organizaciji, ki upravlja lovišce; podatki o zem­ljišcu, na katerem je lovišce; podatki o glavnih vrstah divjadi v lovišcu; nacrt gojitve divjadi. Ker je pravilnik o vsebini in nacinu izdelave gozdnogospodarskih nacrtov in o evidenci njiho­vega izvrševanja iz leta 1987, kar se tice obrav­navanja gospodarjenja z živalskim svetom precej skop, se je to problematiko bolj podrobno obrav­navalo leta 1989 na seminarju v Topolšici. Na podlagi seminarja izdelana navodila, ki so okvirno predlagala obseg in nacin obravnave gospodarje­nja z živalskim svetom v obmocnem gozdnogo­spodarskem nacrtu, so bila potrebna. Ker je bil v navodilih poudarek na odnosih gozd~divjad, se je v vecini obmocnih nacrtov obravnavalo predvsem ta problem. Kako so v posameznih obmocjih zaceli obravnavati gospodarjenje z živalskim sve­tom, je bilo odvisno predvsem od uravnoteženosti odnosov med rastlinsko in živalsko komponento gozda v obmocju, desedanjih razsikav na tem podrocju, usposobljenosti gozdarskih strokovnja­kov in zainteresiranosti vodilnih kadrov za to kov in zainteresiranost vodilnih kadrov za to problematiko. Celoten pristop do živalskega sveta pa je prišel bolj do izraza v tistih gozdnogospodar­skih obmocjih, v katerih se niso togo držali pred~ pisanih navodil. Z novim Zakonom o gozdovih, Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst so dane dobre osnove za izdelavo obmocnih nacrtov gospodarjenja z živalskim sve­tom. V njih bi bilo potrebno preveriti oblikovanje gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih obmocij, narediti inventarizacijo živalskih vrst in njihovih habitatov, oceniti odnose med živalskim svetom in habitati ter predvideti prihodnje usklajeno go­spodarjenje s slovensko gozdnato krajino. Pogledi na rabo naravnih virov so se spremenili, zato se bomo gozdarji koncno morali zaceti ukvar~ jati z vsem živalskim svetom. Ker je 80% sloven­ske krajine gozdnate in se 90% sesalcev in ptic pojavlja v gozdu in na gozdnem robu, je samo po sebi umevno, da bi gozdarji že dozdaj morali nacrtno skrbeti za pestrost živalskega sveta in njihovih habitatov. Neizbežne bodo tudi spre~ membe na podrocju lovstva, saj je ves živalski svet postal last države, odreci pa se bo treba tudi vectirnosti pri nacrtovanju gospodarjenja v istem prostoru. Pri tem ne smemo vsega rušiti, saj je sedanja organiziranost lovstva, ce odmislimo do~ locene nujne popravke, ustrezna, in vseh idej, ki so vgrajene v lovskogospodarske nacrte in dru­žbene dogovore ne bi bilo dobro v celoti zavreci. THE MANAGING WITH WILDLIFE Summary The new Forestry Act provides that forest management plans, among which there are dis~ trict hunting management plans as well, also set the conditions as to wildfife management. The knowledge of the past legislation regarding wil­dlife managing, the form and contents of the present hunting management plans and the con­cepts for the elaboration of the future wildlife management plans is of great importance. The Act on Protection, Breeding and Hunting of the Wild as well as on the Management of Hunting Places from 1976 provides that hunting organizations are entirely free in the managing with the hunting places which have been assigned to them without any indemnity and for an indefinite period. Within the scope of hunting managing districts founded with the purpose of a more congruent development of wildlife management, social agreements between hunting, forestry and agricultural organizations and other participants Gozd V 52, 1994 93 have been foreseen. Thus, the rights, liabilities and responsibilities of all the participants in the agreement should be settled. Each hunting group is supposed to work out 5-year hunting manage­ment plans for its hunting place, which are to be confirmed by the competent communal office within the region of which the hunting place is situated. The Forestry Act from 1985 gave the possibility to influence the elaboration of hunting management plans. Yet in the process of their confirmation the opinion of forestry experts was often irrelevant. Due to the fact that there were no sanctions foreseen for the casas of violation of the regulations, the planning of hunting struck its own way, more and more ignoring forestry interests. The conflicts arising from disharmonic interests are the reason for inhibited or even impossible natural regeneration of forests. Regarding the legislation in force as to wildlife management, the following acts should be obser­ved : social agreements, self-management agree­ments, hunting management plans of hunting places for the period 1991-1995, annual wildlife management plans and district forest manage­ment plans for the period 1991-2000. The uniform contents of medium-term hunting management plans defined by the LZS (Hunting Association of Slovenia) is as follows : the data on the organization which manages with a hunting place ; the data on the land on which there is a hunting place; the data on the major wildlife species in a hunting place; the plan as to wildlife breeding. Because the statutes on the contents and the way of the elaboration of forest management plans and keeping records of their implementation from 1987 do not go into details as to the dealing with the wild life management, this !opic was dealt with in detail in a seminar in Topolšica in 1989. The regulations set there, roughly defining the scope and the way of the dealing with the wildlife management in a district forest management plan were quite a necessity. Due to the fact that the regulations put emphasis on the forest-wildlife relation, the majority of district plans dealt with this problem in the first place. The practice as to wildlife management in individual regions depen­ded on the balance degree between the plant and animal forest component in the district, the re­search achieved in this field, the qualification of forestry experts, active participation of authorities. An integral approach towards wildlife got its tull expression in those forest management regions where regulations prescribed were not blindly followed. The new Forestry Act, the Act on Environmental Protection and the regulation on the protection of endangered animal species have given good foundation for the elaboration of district wildlife management plans. There, the defined forest management and hunting management districts should be checked, animal species and their habitats should be surveyed, the relations bet­ween the animal life and habitats should be assessed and a congruent management with Slovenian forest landscape should be foreseen. The views as to the use of natural resources have changed and forestry experts will also have to occupy themselves with the entire animal life. Due to the fact that 80% of Slovenian landscape are covered by forests and 90% of mammals and birds live in forests and at their margins it is high time the diversity of wildlife and their habitats became a systematic preoccupation of foresters. The changes in the field of hunting are going to be inevitable because the entire animal life has become state property. It will also be necessary to give up multi-track planning of the managing in the same space. The entire existing organiza­tion of hunting should not be destroyed because the presen! organization is corresponding, having only some exceptions which are to be corrected, neither are to be rejected all the ideas on which the hunting management plans and social agree­ments have been based. LITERATURA 1. Barbina A. :Ucelli con noi, Collana natu ra -3, Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia, Azienda della foresta, Udine 1985 2. Mc Comb C. William, Spies A. Thomas, Emmingham W.: Douglas-Fir Forests, Managing for Timber and Mature-Forest Habitat, Journal of Forestry, December 1993, Volume 91 3. Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodar­skega nacrtovanja v Sloveniji (Strokovne podlage za obnovo obmocnih gozdnogospodarskih nac­rtov) Raziskovalna naloga, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja ni, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1988 4. Wildlife Habitats in Managed Forests, U.S. Department of Agriculture, Forest Service Sep­tember 1979, Agriculture Handbook No. 553 5. Enotne gojitvene smernice v Sloveniji, LZS, oktober 1990 6. Obmocni gozdnogospodarski nacrt i za obdo­bje 1991-2000 7. Pravilnik o gozdnem redu (Ur. list SRS, 31/86) 8. Pravilnik o vsebini in nacinu izdelave gozdno­gospodarskih nacrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, 33/87) 9. Program trajnostnega razvoja gozdov v Slo­veniji, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana, de­cember 1993 1 O. Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Ur. list SRS, 31/86) 11. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. list Republike Slovenije, 57/93) 12. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišc (Ur.list SRS, 25/76) 13. Zakon o gozdovih (Ur. list SRS, 18/85) 14. Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slove­nije, 30/93) 15. Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93) 94 Gozd V 52, 1994 GDK: 61/63(497.12) Odgovor na reakcije, sprožene z "Dilemami nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji" F. GAŠPERŠIC*, M. KOTAR**, D. MLINŠEK***, D. ROBIC**** Iz vrst operativnih gozdarjev so pogosto (in ne brez razloga) prihajala opozorila o pomembni nalogi raziskovalnega dela, t.j. o sprotnem odgovarjanju na _odprt'!_ vpraša­nja v stroki. V Dilemah (GASPERSIC, KO­TAR, MLINŠEK, POGACNIK 1993) smo nekajkrat poudarili, da je njihov namen spodbuditi razpravo o odprtih vprašanjih na podrocju gozdnogospodarskega in gozdno­gojitvenega nacrtovanja. O takem namenu govori že sam naslov sestavka. Odlocen in nedvoumen zapis stališc, pogledov in raz­lag smo v Dilemah predstavili skladno z naslovom in utegne vendarle biti kaj vec kot le strokovni pamflet, kot ga je v svojih stališcih do Dilem oznacila skupina gozdar­skih strokovnjakov iz Gozdnega gospodar­stva Postojna (ž. VESELIC, F. KOVAC, J. STRLE, P. JEZ, E. HABIC, F. PERKO) v Gozdarskem vestniku (1993,4). Sestavek te skupine je tako napisan, da ne more tvorno prispevati k reševanju številnih od­ prtih vprašanj, na katera opozarjamo v Dilemah. Zato na omenjeno besedilo ne kaže odgovarjati. Vsekakor pa želimo, da si bralci Gozdarskega vestnika ustvarijo svojo sodbo o pogledih na odprta vpraša­nja, kot jih prinašajo Dileme. Zato pricaku­jemo v nadaljevanju tega sestavka v isti številki Gozdarskega vestnika objavo pov­zetka Dilem nadaljnjega razvoja gozdnogo­spodarskega nacrtovanja v Sloveniji. Odgovarjamo pa na vprašanja in pomi­sleke, ki jih je v svojem prispevku nanizal • Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Gozdarski oddelek, 61000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO mag. S. Golob (GOLOB 1993). Takšna polemika lahko prispeva k napredku v goz­dnogospodarskem in gozdnogojitvenem nacrtovanju ter k razjasnitvi številnih neja­snosti. Golobovo razmišljanje zahteva do­datna pojasnila k že postavljenim, hkrati pa odpira tudi zanimiva nova vprašanja, o katerih je koristno razpravljati. V uvodnem delu svojega odgovora na Dileme nam Golob (GOLOB 1993) ocita nestrinjanje s "poskusi alternativnih pristo­pov v gozdnogospodarskem nacrtovanju", ceš, da pri njih nismo našli niti ene upo­rabne ideje. V svoji kritiki smo se pac osredotocili na tisto, s cimer se ne strinja­mo. Svoje nestrinjanje (drugacne poglede) pa je nujno zapisati jasno (nedvoumno) in odlocno že zato, da bi se pri razlocevanju pogledov povsem razumeli. Ne nasprotu­jemo drugacnim idejam. Trdno verjamemo, da je boj med nasprotji še vedno gonilo napredka (razvoja). cas pa pokaže, kaj je bilo prav in kaj narobe. Ne lasti mo si koncne sodbe, dolžni pa smo enakopravno sodelo­vati v strokovni polemiki, ki se je v strokov­nih glasilih zacela že pred leti in mora v interesu stroke pripeljati do ustreznih odgo­vorov na odprta vprašanja. Glede na seda­nji razvoj razmer v gozdarstvu Slovenije smo celo dolžni, da naša stališca, kakršna pac so, zapišemo. V nadaljevanju prispevka avtor (GOLOB 1993) ugotavlja, da je v Dilemah vsebovana kritika stroga, vendar pa ne toliko argumen­tirana, da ne bi bilo mogoce ponovno raz­pravljati o nekaterih spornih tockah. Tudi za nas je zanimivo in potrebno razpravljati o nekaterih vprašanjih, ki jih je v svojem komentarju na Dileme sprožil mag. S. Go­lob. Gozd V 52, 1994 95 .1 1. Najprej je treba pojasniti razlocek med temeljnima prostorskima enotama obeh nacrtovalskih pristopov, t.j. med razme­roma široko pojmovanim sestojem {kot temeljno celico po našem gledanju) in ne­govalno enoto {GOLOB 1992, s. 364). Gozdnogojitvena enota kot vecdimenzio­nalna celica je po našem mnenju skrajnost, v katero se lahko in mora pri notranjem razclenjevanju gozdov spustiti le gozdnogo­jitveno nacrtovanje. Pri intenzivnem goz­dnogojitvenem nacrtovanju predstavljajo negovalne enote zelo pogosto dele sesto­jev. Pri sonaravnem gospodarjenju z go­zdovi je ta pogostost še toliko vecja . Obliko­vanje negovalnih enot za dele sestojev je zlasti pogosto v mladostni fazi sestojev, v zreli optimalni fazi, v sestojih v obnavljanju in v sestojih razlicnih oblik premene. Za ponazoritev nekaj najbolj znacilnih zgledov: -Mladostno fazo sestoj ev pri gozdnogo­spodarskem nacrtovanju obravnavamo skupaj, medtem ko jo pri gozdnogojitvenem nacrtovanju razclenimo in posebej obravna­vamo v obliki negovalnih enot mladja, gošc, letvenjakov. S clenitvijo na negovalne enote {s specificnimi negovalnimi cilji in ukrepi) posežemo pri gojitvenem nacrtovanju v mladostni fazi sestojev še dlje. V okviru vecje površine mladja oblikujemo vec nego­valnih enot, npr. eno za tisti del, kjer je mladje dobre zasnove, drugo za pomanj­kljivo zasnovano mladje, ki ga je treba obogatiti z vnašanjem ustreznih drevesnih vrst itd. -Površino de beljaka v zrelostnem obdo­bju, ki jo pri gozdnogospodarskem nacrto­vanju odpravimo le s smernico: "postopno uvajanje v obnovo", pri gozdnogojitvenem nacrtova nju naprej izdvojimo vsaj nego­valno enoto, kjer bomo dejansko zaceli obnovo in negovalno enoto, katere cilj bo še vedno izkorišcanje proizvodne zmoglji­vosti lesnih zalog in zato ne bomo predvideli nobenih ukrepov. -Vecjo površino sestoja v obnavljanju z okvirno smernico {v nacrtu gospodarske enote): "zadržano nadaljevanje obnove" je treba v sistemu intenzivnega skupinsko postopnega {malopovršinskega) gospodar­jenja pri gozdnogojitvenem nacrtovanju raz­cleniti na vrsto negovalnih enot, saj se odvisno od stopnje razgrajenosti maticnega sestoja in stanja pomladka v takšnem se­stoju zelo spreminjajo kombinacije etapnih ciljev {enkrat je težišce na izrabi proizvod­nih zmogljivosti maticnega sestoja in njego­vih negovalnih ucinkov na pomladek, drugic pa na pomlajeval nem cilju) in še bolj ukrepi. Skrbno izkorišcanje proizvodnih {in nego­valnih) zmogljivosti maticnih sestojev ter oblikovanje razgibanih {sonaravnih) sestoj­nih zgradb nas sili v dolga pomladitvena obdobja. Brez skrbnega prostorskega dife­renciranja ciljev in ukrepov v negovalnih enotah pri gozdnogojitvenem nacrtovanju ta naloga ni izvedljiva. V sestojih zrele optimalne in pomladitvene faze imamo naj­vecjo {in odlocilno) vplivno moc na obliko­vanje mnogonamenskih gozdov na sena­ravnih izhodišcih, zato je skrbno gozdnogo­jitveno nacrtovanje tu še toliko pomembnej­še. Z nekaj zgledi smo želeli ponovno pouda­riti, da se je gozdnogojitveno nacrtova­nje dolžno ukvarjati z deli sestojev, med­tem ko ostaja gozdnogospodarsko nacrto­vanje pri okvirni smernici za razmeroma grobo {široko) opredeljen sestoj. Golob v razpravi {GOLOB 1992, s.364) natancno opredeljuje svojo negovalno enoto kot ekološko { 1) in gospodarsko {2) celoto. Pod 2 {gospodarsko celoto) razume specificne cilje in specificne smernice ali ukrepe v okviru negoval ne enote. V tem se njegovi pogledi ocitno razlikujejo od naših. Upoštevaje naštete zglede {s kate­rimi pa še zdalec niso izcrpane vse možno­sti) mora biti po našem mnenju diferencia­cija negovalnih ciljev {in s tem izlocanje negovalnih enot) bistveno podrobnejša od sedanje prakse pri gozdnogojitvenem nac­rtovanju. Golobova opredelitev negovalne enote se nanaša na sestoj. Dodatni vzrok za razlocek v pogledih je tudi v tem, da Golobova pojmovna distinkcija med smer­nico in ukrepom ni dovolj izrazita. V našem {GAŠPERŠIC in sod. 1989, s.87) pojmovanju je razlocek med smernico in ukrepom dovolj jasen. Z razlikovanjem teh pojmov je namrec v doloceni meri pojasnjena tudi razmejitev med gozdnogo­spodarskim in gozdnogojitvenim nacrtova­njem. Pojem smernica je primeren za okvirno nacrtovanje razvoja gozdov po gospodar­ 96 Gozd V 52, 1994 skih razredih in pomeni širša (obmocni nacrt) ali pa ožja (nacrt gospodarske enote) napotila (navodila, smernica) za ukrepanje, nikakor pa ne konkretnih ukrepov. Tudi pri podrobnem nacrtovanju za posamezne sestoje (delne površine) v nacrtih gospo­darskih~ enot gre še vedno za smernica, res že bolj konkretno, ne pa za natancno opredeljen ukrep. Ukrep je pojmovno bi­stveno ožji in pomeni povsem konkretno in nedvoumno opredeljen delovni posto­pek, ki je potreben za doseganje prav tako konkretno opredeljenega negoval­nega cilja. V strogem pomenu lahko o konkretnih ukrepih govorimo šele pri goz­dnogojitvenem nacrtovanju. Kvaliteta goz­dnogojitvenega nacrtovanja je prav v po­drobnosti in konkretnosti pri opredeljevanju ukrepov. Res pa je, da pri gozdnogojitve­nem nacrtovanju posvecamo premalo skrbi ukrepom. Kaže, da se ne zavedamo, da se slabo domišljeni in izvedeni ukrepi vidijo na sestojih, medtem ko so cilji le implicirani v ukrepih. Menimo, da je smotrno, ce ostane nego­val na enota kot pojem in termin rezervi­rana za gozdnogojitveno nacrtovanje. Vse kaže, da je Golobova razlaga negovalne enote nekje na sredi med našim relativno grobo izlocenim sestojem ("delno površi­no") in negovalno enoto v ožjem smislu kot izrazitim pripomockom gozdnogojitvenega nacrtovanja, v katerega podrobnost se goz­dnogospodarsko nacrtovanje ne more spušcati, niti bi bilo to smiselno. Tu je tudi jedro nesporazumov pri razmejevanju med gozdnogospodarskim nacrtom enote in gozdnogojitvenim nacrtom. 2. Popolnoma soglašamo z Golobovo trditvijo o nesmiselnosti nekaterih, na pod­lagi lastništva oblikovanih odsekov. V ljub­ljanskem gozdnogospodarskem obmocju predstavljajo npr. posamezne razlašcene parcele znotraj oddelkov zasebnih gozdov odseke, ceprav so rastišcno in sestojno heterogene. Državni (razlašceni) gozdovi znotraj zasebnih gozdov so morali biti na terenu posebej oznaceni in posebej izka­zani v nacrtih, tudi ce niso imeli oznake odsekov. Z denacionalizacijo se bodo te površine z vso dosedanjo informacijsko bazo zlile z ostalimi zasebnimi gozdovi. Za bivše razlašcene gozdove imamo v nekate­rih obmocjih tudi nekaj zelo ponesreceno oblikovanih gospodarskih enot. Gre za izje­ me, ki bi jih morali že doslej odpraviti, saj je bilo že ob potrditvi prvih obmocnih nac­rtov za obdobje 1971 -1980 zahtevano oblikovanje celovitih in prostorsko zao­kroženih gospodarskih enot, ki vkljucu­jejo vse gozdove, ne glede na lastništvo. Preoblikovanje sedanjih gospodarskih enot po meri revirjev (PERKO 1993) bi bilo zgrešeno, cetudi z velikostjo in obliko neka­terih enot nismo zadovoljni. Spreminjanje gospodarskih enot pride le izjemoma v ·poštev v zelo utemeljenih primerih. Težko si zamišljamo, da bi gospodarske enote kot so Idrija 11, Trnovo, Jelovica in podobne, ki imajo že vec kot 1 OO letno tradicijo razdelili, na dve gospodarski enoti. število gospo­darskih enot v Sloveniji bi se kaj lahko skoraj podvojilo in pojavile bi se posledice pri kontinuiteti informacij itd. V zvezi s stalnostjo gospodarskih razre­ dov smo v Dilemah dosledno uporabljali izraz "relativno stalni". Nedialekticno bi bilo zagovarjati stalnost za vse vecne case. Gospodarski razredi so oblikovani na pod­lagi rastišcnih razlik, ki so stalnica in takih sestojnih razlik, ki so po svoji naravi (npr. povsem spremenjena drevesna sestava) dolgorocnega znacaja. Razumljivo je, da so gozdovi dolocenega gospodarskega raz­ reda podvrženi svojevrstni razvojni dinami­ ki, vendar pa je ta le izjemoma taka, da bi bilo potrebno zaradi razlik v razvojni dina­miki gospodarski razred cepiti na dva. Nas­ protujemo neargumentiranemu in nesmi­ selnemu spreminjanju gospodarskih razre­dov ob vsaki obnovi gozdnogospodarskega nacrta, saj si s tem onemogocamo sprem­ ljavo razvoja gozdov in preverjanje uspe­šnosti preteklega gospodarjenja, ki sta po­goj za uspešno nacrtovanje razvoja go­zdov. 3. Naš zgled s hitrostjo obracanja lesnih zalog v gozdu zaradi secenj ocitno ni bil prav razumljen, ceprav smo bili v Dilemah povsem jasni. Z njim smo želeli le ilustrirati, kako veliko vplivno moc ima secnja pri oblikovanju gozdov in s tem oporekati Go­Jobovi trditvi o pocasnem spreminjanju sta­nja v gozdu. Jakost secnje 20 % lesne zaloge v desetletju je bila navedena le kot primer, ki mu, vsaj nacelno, ne moremo GozdV 52, 1994 97 ocitati neskladja s konceptom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Bistvo sonarav­nega gospodarjenja je dosledno spoštova­nje naravnih zakonitosti pri ravnanju z go­zdovi. Seveda pod sonaravnim konceptom razumemo zmerne posege, ne pa a priori tudi nizke secnje (v desetletju), ce so raz­mere take, da so takšne secnje mogoce. Z našim zgledom s hitrostjo ob racanja lesnih zalog s secnjo smo mislili predvsem na kvalitativne spremembe v sestoj ih: po zastopanosti nosilcev funkcij, kakovosti, negovanosti, kjer je vpliv s secnjo vec kot ociten. To je povsem jasno zapisano v drugem odstavku Dilem na strani 38, kar pa Golob prezre in dokazuje svojo tezo o relativni pocasnosti sprememb v gozdu z dejstvom, da predstavljajo odrasli sestoji najvecji delež in vzbujajo videz relativne stalnosti gozdov. Naša pripomba se nanaša na kvalitativne spremembe v notranji struk­turi gozdov, ki jih s sec njo lahko zelo ucinkovito usmerjamo, v cemer je navse­zadnje tudi ves smisel sodobne nege go­zdov. 4. V Dilemah smo zagovarjali ekosistem­ski pomen informacije o odvzeti lesni bio­substanci iz gozda s secnjo. Nic manjši ni gozdnogospodarski pomen te informacije, ki ga zaradi samoumevnosti nismo niti ome­njali. Golob temu oporeka, ceš, da pred sto leti (ocitno tu misli na primer iz snežniških gozdov, ki je posebej omenjen v Dilemah) secnje gotovo niso spremljali (evidentirali) iz ekosistemskih motivov, saj pojma ekosi­stema tedaj še niso poznali. Za zacetek evidentiranja sece nj v zasebnih gozdovih pred 40 leti pa trdi, da so bili v ospredju drugi, tudi ekonomski razlogi. Takšno raz­lago odlocno zavracamo. Pojem ekosistem je res novejšega datu­ma, uvedel ga je A. T ANSLEY leta 1935 (TRASS 1976), kar pa seveda nikakor ne pomeni, da poskusi celostnega gledanja na procese in pojave v naravi niso bili znani že dolgo poprej. Tako denimo velja FOR­BESova razprava ''The lake as a micro­cosm" iz leta 1887 za delo, v katerem so bili podani temelji nauka o ekosistemih" {TRASS 1976, s.91 ). Povezanost med ne­živimi in živimi prvinami gozdov kot najmar­kantnejših kopenskih ekosistemov so go­zdarji poznali in upoštevali že precej pred znanstveno formulacija ekosistema. Za pri­mer navedimo dejstvo, da so na Uralu že sredi prejšnjega stoletja razlocevali kvalita­tivne razlicna borovja v odvisnosti od las­tnosti tal in sestave zel išcne plasti rastlinja, kar sledi iz "Ureditve gozdov na velepose­stvih" leta 1850 (MELEHOV 1980, TRASS 1976). Navsezadnje tudi prvi gozdnogospo­darski nacrt i na naših tleh niso brez ideje o celostnosti gozda kot naravnega pojava in gospodarskega objekta. V nacrtu za snežniške gozdove iz leta 1890 so gozdovi na podlagi notranje razclenitve na oddelke in odseke celo na kartah grobo razclenjeni na 7 obratovalnih razredov po vegetacijsko­ekoloških kriterijih. Jelovo-bukovi gozdovi nižjih leg, kjer prevladujejo bogata rastišca, so bili vk ljucen i v obratovalni razred A, jelovo-bukovi gozdovi višjih leg v obrato­valni razred B, višinski bukovi gozdovi na boljših rastišcih pa v obratovalni razred C. Smrekovi gozdovi v mrazišc ih , kot poseben vegetacijski tip, so natancno izdvojeni v posebne oddelke in odseke ter dosledno predstavljajo obratovalni razred D. Po tako oblikovanih gospodarskih razredih so okvirno iz racunali etat in spremljali izvršene secnje v gospodarski knjigi od leta 1890 naprej (19). Z gibanjem lesnih zalog so po obratovalnih razredih zasledovali celo us­pešnost gospodarjenja (20). V drugi polo­vici preteklega stoletja je nastajala v okrilju najširše pojmovane geobotanike, veda o rastlinskih združbah (fitosociologija, fitoce­nologija), katere prispevek h kompleksnej­šemu razumevanju narave gozda nikakor ni bil zanemarljiv. Iz povedanega sledi, da je treba TANSLEYevo formulacijo ekosi­stema iz tridesetih let razumeti le kot po­sebno etapo v procesu razvoja ekosistem­skega naci na razmišljanja, ki se je pojavilo že desetletja poprej na razlicnih koncih sveta. Bistvo (eko)sistemskega pristopa je ce­lostno gledanje na gozd. V drugi polovici preteklega stoletja je med gozdarji v Evropi že mnogo velikih imen, znanih po odporu do mehanisticnega, iz kmetijstva prenese­nega gledanja na gozd. V gozdu so že tedaj videli veliko vec kot lesno njivo ozi­roma preprost seštevek dreves. Eden takih je bil gotovo K. Gayer, profesor za gojenje gozdov na Gozdarski visoki šoli v Mtnchnu. 98 Gozd V 52, 1994 V svoji knjigi Der Waldbau, ki je prvic izšla že leta 1878 (GAYER 1882), je poudaril naslednjo misel: "Skrivnost gozdne proi­zvodnje je v harmoniji vseh v gozdu delujocih sil". Ta stavek povsem jasno razodeva celostno (sedaj bi rekli ekosistem­ska) gledanje na gozd. H. Biolley je ta stavek uporabil kot moto v svoji knjigi o konirolni metodi urejanja gozdov (BIOLLEY 1920). Kontrolno metodo, ki pomeni revolu­cionaren odklon od tedanje mehanisticne miselnosti v urejanju gozdov, je zacel Biol­ley prakticno uresnicevati v gozdovih ob­cine Couvet v !!ivici že leta 1890. Znano je, da pomeni spremljava (evidenca) secenj zelo pomembno komponento Biolleyeve kontrolne metode. Po virih, ki so na voljo, je bila na naših tleh leta 1878 prvic predpisana spremljava gospodarjenja z gozdovi (vodenje eviden­cnih knjig in kronik) z navodili za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov za državne in zakladne gozdove (16). Proti koncu in na prelomu 19. stoletja je že mnogo vrhunskih gozdarskih strokovnja­kov znanih po svojem celostnem gledanju na gozd. Ruska smer sistemskega (celos­tnega) pristopa k naravi gozda se zacne že z Dokucajevom, nadaljuje z Morozovom in uveljavi s Sukacovom (DYRENKOV 1989). Z organskim gledanjem na gozd so se v tem casu gotovo odlikovali tudi številni razgledani gozdarski praktiki. Težko se je strinjati tudi z Golobovo razlago, da so bili za zacetek evidentiranja secenj v zasebnih gozdovih pred štiridese­timi leti na Slovenskem v ospredju drugi, med njimi tudi ekonomski razlogi. To lahko za vrnemo z argumenti. Evidenca poseka je bila kot sestavni del spremljave gospodar­jenja z vsemi gozdovi v Sloveniji vpeljana že leta 1953. O odlocitvi za ta korak je ohranjen celo zapisnik s konference taksa­torjev v Ljubljani dne 18.3.1953, ki jo je vodil dr. R. Pipan (17). Dr. R. Pipan in dr. V. Tregubov sta v povojnem obdobju opra­vila pionirsko delo pri uveljavljanju koncepta prebiralnega gospodarjenja in urejanja go­zdov po nacelih kontrolne metode, pri kateri je evidenca secenj zelo pomemben pripo­mocek (PIPAN 1950 1 TREGUBOV 1950). Kdor je le malo poznal ta, za povojni razvoj slovenskega gozdarstva zelo zaslužna stro­kovnjaka, ve, da so ju pri njunem delu vodili izkljucno strokovni in ne kaki drugi motivi. Na pobudo naprednih gozdnih posestnikov s Pohorja se je uveljavila posebna oblika kartotecne izdelave gozdnogospodarskih nacrtov za posamezne gozdne parcele, s cimer se je neskladno s takratnimi politic­ nimi razmerami zasebna posest celo pou­ darjala. Na hrbtni strani tega kartotecnega nacrta je bil prostor za evidenco secenj. Odlocitev za takšno obliko nacrta je bila sprejeta na konferenci taksatorjev v Ljub­ljani dne 11. in 12.4.1953 (18). Naslednje leto so na široki fronti zaceli urejati zasebne gozdove s polno premerbo sestojev po parcelah. Znani so številni napredni gozdni posestniki, ki so za svojo posest sami vodili evidenco o posekanem lesu. Edvard Po­gacnik je za svojo posest v Lehnu na Pohorju evidentiral secnje od leta 1909. Po nemškem vzoru (Wirtschaftsbuch) je leta 1953 predpisana knjiga v obliki tiskanih obrazcev nosila ime "gospodarska knjiga", kar zgovorno kaže, da je šlo za gozdnogo­spodarski in ne kak drug pomen. Evi­dence secenj kot bistvenega sestavnega dela spremi jave gospodarjenja z gozdovi ne more kompromitirati dejstvo, da so po­datki o odkazilu lesa že pred evidentiranjem v gospodarske knjige rabili za obracun prispevkov v gozdni sklad (kasneje biološko amortizacijo). Mimogrede naj omenimo: ko tujim gozdarskim strokovnjakom sedaj raz­lagamo naš prejšnji sistem financiranja goz­dnogojitvenega vzdrževanja gozdov, se nam cudijo, zakaj smo ta sistem zrušili. Vse kaže, da se novi sistem ne bo mogel ponašati z uspehi v razvoju gozdov. Mlajša generacija gozdarjev, ki ne pozna resnicnih in nedvomnih dosežkov gozdarske stroke v težkem (pionirskem) povojnem obdobju, je lahko do gozdarjev starejših generacij celo krivicna. Kdor je kolickaj objektiven, bo moral priznati, da je prav v preteklih 40 letih slovensko gozdarstvo dobilo svojo speci­licno liziognomijo in celo mednarodno pre­poznavnost. V zvezi z evidenco secenj Golob v nada­ljevanju polemike pravi: "da je z zornega kota tolikokrat omenjene polilunkcionalno­sti bolj kot tokove, pomembno poznati in spremljati stanje razlicnih struktur gozdov v prostoru in casu ter jih primerjati z optimal- GozdV 52, 1994 99 nimi glede funkcij, ki jih gozdovi opravljajo." Poudariti moramo, da je prav to osrednja naloga preverjanja uspešnosti prete­klega gospodarjenja z gozdovi ob obno­vah nacrtov gospodarskih enot. V skoraj identicni obliki je to zapisano v navodilih za obnovo nacrtov gospodarskih enot (GA­ŠPERŠIC in sod. 1988, s.83). Prav za to funkcijo gozdnogospodarskega nacrtova­nja smo se posebej zavzemali tudi v Dile­mah. H Golobovemu razmišljanju pa doda­jamo, da brez informacij o izvedenih sec­njah ni mogoce celovito presojati uspešno­sti minulega gospodarjenja, saj se uspe­šnost kaže v obojem, t.j. v izboljšanem stanju gozda in višini poseka. Informacije o minulih secnjah so nujno potrebne za razumevanje dogajanj (procesov, življenja) v gozdu. Na ekosistemskih nacelih zasno­vano nacrtovanje namrec bolj kot stanja zanimajo dogajanja v gozdu. 5. Naša trditev, da je pri nacrtovanju potreben le razmišljujoc in motiviran inženir, ki odgovarja za gospodarjenje z gozdovi (ne pa skupina specialistov), se na strani 37 Dilem povsem jasno nanaša na gozdno­gojitvene nacrtovanje. Obnovo nacrtov go­spodarskih enot in še zlasti obnovo obmoc­nih nacrtov smo zasnovali kot izrazito tim­sko delo, vse od pripravljalna faze dalje (GAŠPERŠIC in sod. 1988, 1989). Inženir na gozdni upravi in v revirju neposredno gospodari z gozdovi, zato mora biti uspo­sobljen za samostojno delo pri gozdnogoji­tvenem nacrtovanju in odkazovanju drevja za posek. To pa ne pomeni, da pri iskanju rešitev posebno zahtevnih gozdnogojitve­nih problemov ne sodeluje npr. za gojenje gozdov odgovoren inženir iz obmocne slu­žbe. Kar zadeva uporabo fitocenološke karte smo v Dilemah jasno zapisali, da nam zaradi merila, napak pri kartiranju itd., pri gozdnogojitvenem nacrtovanju rabi za orientacijo, ker je za definitivno clen itev gozdov na nacrtovalne enote nujen še po­droben terenski ogled konkretnega objekta nacrtovanja. Strinjamo se, da izdelava sestojnih kart s posnetki iz zraka zahteva specialisticno znanje, vendar to neposredno ne spada v gozdnogojitveno nacrtovanje. Morebitna sestojna karta je pac pripomocek, tako kot 1 OO Gozd V 52, 1994 posnetek iz zraka. Gozdnogojitveno nacrto­vanje je vendar proces izbire gozdnogo­jitvenih ciljev in ukrepov. Notranja cleni ­tev gozdov na nacrtovalne in negovalne enote je clenitev na podlagi razlik v gozdno­gojitvenih ciljih in ukrepih. Stanje sestojev, izdiferencirano na podlagi posnetkov iz zraka (sestojna karta), je za gozdnogoji­tveno nacrtovanje, kjer moramo najveckrat racunati z deli sestojev, razmeroma skro­men pripomocek. 6. Naši razlagi vloge gozdnogospodar­skega nacrta enote pri kontroli gospodarje­nja z gozdovi in posebej kot pripomocka inšpekcijske kontrole Golob zameri, da smo se pri tem izognili spremembam, ki jih glede tega prinaša novi zakon o gozdovih, po katerem se gozdarska inšpekcija nekako staplja z javno gozdarsko službo. Dobe­sedno je zapisal: "kako naj javna služba (inšpekcija) kontrolira javno službo". Ta trdi­tev kaže na nepoznavanje vloge in nalog državnih in javnih služb. Inšpekcijski nad­zor je tipicna funkcija državnih organov in ga ni mogoce prenesti na drugo službo. Zato tudi javna gozdarska služba ne more prevzeti funkcije inšpekcijskega nadzora. Med temeljnimi dolocbami novega za­kona o gozdovih sta vidno zapisani naceli mnogonamenskosti in sonaravnosti pri gospodarjenju z gozdovi, ki postavljata, ce ju jemljemo resno, celotno gospodarje­nje z gozdovi pred zelo resno nalogo. V uveljavljanju teh dveh nacel je tudi bistvo javnega in državnega interesa pri gospo­darjenju z gozdovi. Naloga gozdarske in­špekcije pa je skrb za uveljavljanje državnih interesov pri ravnanju z gozdovi. Z vedno vecjimi zahtevami družbe do gozdov (mate­rialnimi in nematerialnimi) in pešanjem zdravstvene kondicije gozdov zaradi najra­zlicnejših motenj gozdnih ekosistemov, po­staja urejanje zapletenih odnosov med dru­žbo in naravo gozda vedno bolj zapleteno in obcutljivo. Uveljavljanje tega državnega interesa ni preprosto niti v pravno bolje urejenih državah z višjo kulturo spoštovanja zakonitosti. Pri nas pa naj bi to ob izjemno razdrobljeni in heterogeni posestni strukturi potekalo "mehko" kot nekaj samoumevne­ga. V to preprosto ne moremo verjeti. Nasprotja med razvojem družbe in narave se bodo še stopnjevala, saj sta si biološka konstitucija gozda in njegova gospodarska raba v stalnem navzkrižju. Medtem ko teži razvoj gozda k naravni dinamicni stabilno­sti, temelji vsaka gospodarska raba gozda na nacelu maksimiranja dohodka·. Kar za­deva vlogo gozdnogospodarskega nacrta v celotnem procesu kontrole (vkljucno in­špekcijske) vztrajamo pri svojih stališcih v Dilemah in na tistem, kar smo o tem kriticno že napisali (GAŠPERŠIC 1 KOTAR 1 WIN­KLER 1992). Od gozdarskih strokovnjakov ni odgovorno, ce politikom jasno in glasno ne povemo svojega strokovnega mnenja. Uporaba sedaj veljavnega zakona o gozdo­vih za obrambo strokovnih stališc je oportu­nisticno pocetje. Kmalu se bo pokazalo (pravzaprav se že kaže), da je ta zakon v svojih strokovnih in organizacijskih reši­tvah pri gospodarjenju z gozdovi v marsi­cem nedomišljena zadeva, je pac bolj rezul­tat uveljavljanja gozdarstvu nenaklonjena politike kot pa argumentov gozdarske stro­ke. Prepricani smo, da obdobje veljavnosti tega zakona ne bo kronano z uspehi v razvoju slovenskih gozdov. S tem pa nika­kor ne trdimo, da spremembe niso bile potrebne, nasprotno, do sprememb je mo­ralo priti, vendar bi morale biti strokovno premišljene in utemeljene, nikakor pa ne podrejene interesom dnevne (in strankar­ske) politike. Vrnimo se k vprašanju odgovornosti za razvoj gozdov in gozdarstva, ki je zlasti obcutljivo in usodno v družbeno prelomnih trenutkih, kot jih predstavljata letnici 1945 in 1991. Žal se Slovenci ob takih prelomni­ cah nagibamo k revolucionarnemu in nekri­ ticnemu podiranju vsega obstojecega, k pisanju zgodovine od zacetka. Za gozdar­stvo ki že po svoji naravi sloni na kontinuiteti s preteklostjo, so takšni prelomi s preteklos­tjo še posebej usodni. V dokumentih, ki predstavljajo sistemske rešitve za gospodarjenje z gozdovi (zlasti novi Zakon o gozdovih), je velika vrzel med deklariranimi modernimi naceli (mnogona­menskost, sonaravnost) in realnimi mož­nostmi za njihovo uresnicitev. Od tu naprej nadaljujemo z nekriticnim prikazovanjem sedanjega stanja in razmer v gozdarstvu (npr. v porocilu vladi o uresnicevanju Za­kona o gozdovih), kar je potuha politiki in slaba usluga stroki. VIRI 1. Biolley, H., 1920. L'amenagement des forjts par la mithode experimentale et spicialment la mithode du contrtle. Neuchbtel, 90 s. 2. Dyrenkov, S. A., 1989.VPrincipialnye voprosy sovremennoj fitocenologii. Zurnal obšcej biologii, Tom 2, No 4: 558-569. 3. Gašperšic, F. in sod., 1988. Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji. -Strokovne podlage za izdelavo goz­dnogospodarskih nacrtov (enot). Biotehniška fa­kulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 124 s. 4. Gašperšic, F. in sod., 1989. Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji.-Strokovne podlage za obnovo obmoc­ , nih nacrtov. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 136 s. 5. Gašperšic F. 1 Kotar M. 1 Winkler, 1., 1992. Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdo­ vi. -Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar­stvo, Ljubljana, 35 s. 6. Gašperšic, F. 1 Kotar, M. 1 Mlinšek, D. 1 Pogacnik, J., 1993. Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji. - Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana 50 s. 7. Gayer, K., 1882. Der Waldbau.-Verlag von Paul Parey, Berlin, 592 s. 8. Golob, S., 1992. Gozdnogojitveno nacrtova­nje s pomocjo prostorskega informacijskega siste­ma. -Gozdarski vestnik, 50, 7-8, s.363-368. 9. Golob, S., 1993. Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji -Komentar. Gozdarski vestnik, 51, 5-6. 10. Melehov, l. S., 1980. Lesovedenie. Lesnaja promyšljennost, Moskva, 406 s. 11. Perko, F., 1993. Revir naj bo gozdnogospo­darska enota. Gozdarski vestnik 51, 9. 12. Pipan, A., 1950. Pomen in vloga frekvencne krivulje pri urejanju gozdov. -Gozdarski inštitut Slovenije. lzvestja (1947-1949), s. 149-182. 13. Trass, H.H., 1976. Geobotanika. lstorija i sovremennye tendencii razvitija. -Akademija nauk SSSR, Nauka, Leningrad, 252 s. 14. Tregubov, V., 1950. Prebiralno gospodar­stvo v manjših enotah. Gozdarski inštitut Sloveni­ je. lzvestja (1947-1949), s.183-229. 15. Veselic, ž. 1 Kovac, F. 1 Strle, J. 1 Jež, P. 1 Habic, E./ Perko, F., 1993. Stališca GG Postojna do "Dilem nadaljnjega razvoja gozdnogospodar­skega nacrtovanja v Sloveniji. Gozd. v. 51, 4. 16. -, 1878. Instruction tfr die Begrenzung, Vermarkung, Vermesung und Betriebseinrichtung der vsterreichischen Staats-und Fondsforste. -Wien, 141 s. 17. -, 1953. Zapisnik konference taksatorjev v Ljubljani dne 17.3.1953. 18. -, 1953. Zapisnik konference taksatorjev v Ljubljani dne 11. in 12. 4.1953. 19. -, Wirtschaftsbuch vom Revier Mašun 1891­ 1902. 20. -, 1911, Betriebseinrichtung fOr das Dezen­nium 1912-1921 (Reviere: Schneeberg, Leskova dolina, Mašun, Georgstal). Gozd V 52, 1994 101 Povzetek »Dilem nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji« (F. Gašperšic, M. Kotar, D. Mlinšek, J. Pogacnik) Osrednja napaka zdajšnjih razprav ter predlo­gov za spremembe in posodabljanje gozdnogo­spodarskega nacrtovanja je, da ne spoštujejo nekaterih temeljnih gozdnogospodarskih na­cel, na katerih sta zasnovana prihodnji razvoj gozdov in gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, temvec postavljajo v ospredje (v vlogo cilja) nekatere sodobne metode, tehnologije in celo pripomo cke. Kaže, da smo te novosti v gozdnogo­spodarskem nacrtovanju pripravljeni uveljaviti tudi na nacin , ki ruši celoten sistem in zaceti vse znova. Ali se zavedamo, kaj pomeni za so­dobno gozdnogospodarsko nacrtovanje kon­tinuiteta in kolikšno škodo lahko povzrocimo z nepremišljenimi odlocitvami? Z zamenjavo cilja s sredstvi lahko povzroci mo v gozdnogospo­darskem nacrtovanju popolno zmedo. Z Razvoj­nim programom in Zakonom o gozdovih oprede­ljeno usmeritvijo (doktrino) za prihodnji razvoj gozdov in gospodarjenje so hkrati podane tudi temeljne zahteve za model gozdnogospodar­skega nacrtova nja. Nespoštovanje teh nacel pelje gozdnogospodarsko nacrtovanje v vsebinsko in funkcionalno degradacijo. Podrli bi tisto, kar smo s trudom dosegli, namesto da bi to dodelali in spopolnili. Videti pa je, da so zdajšnje razmere ugodne tudi za nepremišljene poskuse. ce bomo kljub vsemu šli po tej poti, smo prepricani, da bomo kmalu spoznali zmoto, vendar, zavedajmo se, da šola ki uci na napakah, ni poceni. -Razvijanje ekološkega informacijskega si­stema o gozdovih je specificnost, ki je še zdalec nismo dojeli. Bistvo informacije o gozdu so infor­macije o življenjskih procesih v njem. Vsi živi organizmi (tudi gozdni ekosistemi) so naravni informacijski sistemi, sposobni sprejemati in izra­žati vplive iz okolja. Na statisti cni teoriji informacij zasnovana informacijska tehnologija povsem za­nemarja vsebinsko (kvalitativne) stran informaci­je, ki je za žive in zelo kompleksne sisteme, kakršni so gozdni ekosistemi, bistvena. Posebnost pri delovanju gozdnih ekosistemov so tako imenovani ucinki z velikim casovnim zamikom. Za njihovo odkrivanje je treba poznati vzrocno-posledicne zveze. V gozdnih ekosiste­mih je veliko pomembnih vplivov in zvez nedo­stopnih za neposredno dojemanje, do njih se lahko dokopljemo le z "notranjim pogledom", s cutnim zaznavanjem, to pa je uresnicljivo le ob tako imenovanem "eksperimentalnem dialogu" z gozdom. Brez neposrednega stika z gozdom in razmišljanja v njem ne bomo dobili ucinkovitega ekološkega informacijskega sistema o gozdu. Pri prenašanju sodobnih informacijskih tehnolo­gij na tako specificen objekt, kakršen je gozd, bi morali biti vsaj previdni. Vse pa kaže, da bomo tudi na tem podrocju morali placati celotno šolni­no, tako kot smo jo na številnih drugih podrocjih . -Vrsto pomembnih postopkov pri obnovi nac­rtov gospodarskih enot moramo opraviti z "opiso­vanjem sestojev", tega preprosto ni mogoce nare­diti na stalnih vzorcnih ploskvah. To je kljucno terensko inženirsko opravilo, ki ga ni mogoce nadomestiti z nicimer. Predmet obravnave je lahko le sestoj. -Omejitev obnov gozdnogospodarskih nac­rtov enot le na okvirno obliko nacrtovanja po gospodarskih razredih, ki je tudi konceptualno nemogoca, je v nasprotju z raziskovalnim in ekosistemskim pristopom h gozdnogospodar­skemu nacrtovanju. Brez podrobne oblike nacrto­vanja, ki jo opravimo v direktnem stiku z gozdom pri "opisovanju sestojev", bo celoten sistem goz­dnogospodarskega nacrtovanja odrezan od kljuc­nega vira informacij in od prakse gospodarjenja z gozdovi. Tako nacrtovanje bi se hitro pokazalo kot povsem neucinkovito in bi postalo samo sebi namen. Optimalnost dosežemo s kombiniranjem obeh nacrtovalnih tehnik. S srecanjem (konver­genco) teh dveh tehnik nastane nova kvaliteta. Obe nacrtovalni poti (induktivna in deduktivna) se medsebojno obogatita in potrdita in zato pred­stavljata nerazdružljivo celoto. -Gozdnogojitveno nacrtovanje ima poseben položaj in ga ne moremo na silo vklapljati v sistem gozdnogospodarskega nacrtovanja. Mocno je že prežeto z organizacijskimi in motivacijskimi aktiv­nostmi in ga zato ne moremo vzporejati s predpi­sano obliko gozdnogospodarskega nacrtovanja ali z njim celo nadomešcati nekatere sestavne dele gozdnogospodarskih nacrtov enot. -Znacilnost predlogov za spremembe v goz­dnogospodarskem nacrtovanju, pa tudi prakse, ki se na tiho uveljavlja, je skrajno neprimeren odnos do bogastva, ki ga za sodobno gospodarjenje z gozdovi predstavlja v informacijskem pogledu 102 GozdV 52,1994 preteklost in kontinuiteta z njo. Brez te si ne moremo zamisliti na ekosistemskih zakonitostih zasnovanega modela nacrtovanja, katerega bi­stvo je dinamicno usmerjanje (kontrola) proce­sov. Odpovedujemo se celo taki vrednoti, kot je spremljava gospodarjenja z gozdovi (npr. evi­denca secenj, skrbno pisanje gozdnih kronik je redka izjema). -,Model gozdnogospodarskega nacrta, ki ga vztrajno, vendar ne dovolj argumentirano zago­ varja Gozdno gospodarstvo Postojna, je vecstran­ sko pomanjkljiv: -Z opustitvijo uopisovanja sestojev" in podrob­ nega nacrtovanja na sestojni ravni bi bil mocno prizadet raziskovalni (zlasti kognitivni) in ekosi­ stemski pristop, z njim pa tudi neprecenljiv vir informacij za celoten sistem gozdno­ gospodarskega nacrtovanja. Prek stalnih vzorcnih ploskev tega vira informacij še zdalec ne moremo nadomestiti. -Z opustitvijo izpisov "Opisov sestojev" kot bistvenega sestavnega dela gozdnogospodarskih nacrtov enot se bo pretrgala kontinuiteta informa­ cij s preteklostjo, ki je zelo pomembna pri sprem­ ljavi razvojnih trendov. Uporabnost nacrta bo mocno okrnjena (hitra orientacija v gozdnogoji­ tvene razmere, usmeritve za gozdnogojitveno nacrtovanje). -Izpis "Opisov sestojev", ki predstavljajo sta­nje sestojev, rezultate nacrtovanja ter sestojno kroniko je najbolj varna oblika hranjenja teh infor­macij za kasnejše analize in raziskave po retro­spektivni poti. Predlog GG Postojna pomeni tu popolno zanemarjanje 1 OO-letne tradicije. Na ravni oddelkov in odsekov bo bistveno pretrgana povezava s preteklostjo. -Le v okvirni obliki izdelan nacrt je težko preverjati v potrditvenem postopku, njegovo spre­minjanje, npr. ob naravnih katastrofah, je skoraj nemogoce. -Tak nacrt je neuporaben za kakršno koli obliko kontrole in za inšpekcijski nadzor. -Preverjanje uspešnosti gospodarjenja z go­zdovi ob obnovah gozdnogospodarskih nacrtov bo mocno prizadeto. -Najnižje prostorske enote (tudi informacijske celice), oddelki in odseki izgubijo skoraj vsako vlogo; to samo po sebi opozarja, da s takim predlogom ni vse v redu. S takšnim modelom gozdnogospodarskega nacrta so prizadete vse vitalne funkcije ekosi­stemsko zasnovanega nacrtovanja po nacelih dinamicnega usmerjanja procesov. Posredna nevarnost takega predloga je v tem, da inženirja (nacrtovalca) oddalji od prakse pri gospodarjenju z gozdovi in od odgovornosti pri gozdnogospodar­skem nacrtovanju Ge potuha za površno delo). -Na ocitke, da je nacrtovanje ki ga zagovarja­ mo, izrazito gozdnogospodarsko, s cimer se (na­ pacno) namiguje na njegov monofunkcionalni znacaj, naj zapišemo tole misel: Vztrajamo pri gozdnogospodarskem nacrtovanju, ki pa je zasnovano na konceptu vecnamenskega go­ spodarjenja z gozdovi. Vecnamenskost mora biti integrirana v celoten proces nacrtovanja in postati sestavni del celotnega sistema gozdnogo­ spodarskih ciljev in ukrepov v gozdu, vendar ostaja nacrtovanje po svoji naravi še zmeraj gozdnogospodarsko. Ce vecnamenskost ne bo integrirana v celoten sistem gozdnogospodarskih ciljev in ukrepov, bomo ostali zgolj pri deklaraciji. O teh vprašanjih je bilo že dovolj napisanega in so zadeve naceloma razcišcena. Strinjamo pa se, da se ta miselnost v praksi, že pri nacrtovanju, zlasti pa pri gospodarjenju, prepocasi uveljavlja, to pa še zdalec ni le naša (slovenska) posebnost. -Kljucni razlog, da gozdnogospodarsko nac­rtovanje v Sloveniji ne zaživi tako, kot bi moralo, je organizacijske narave. Dozdajšnji organizacij­ski model v gozdarstvu Slovenije se je kar zadeva ustvarjalno vlogo inženirjev že povsem izcrpal. Nujno je temeljito organizacijsko prestrukturi­ranje, ki naj ponovno utrdi nekatere stare gozdarske vrednote in omogoci uveljavljanje znanja ter ustvarjalnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Ce tega ne bomo naredili, je gozdarstvo Slovenije obsojeno na nazadovanje. Nevzdržno je, da obnove gozdnogospodarskih nacrtov izde­lujejo celo pripravniki (zacetniki). To je ociten znak, da ta služba nima tistega statusa kot ji po pomenu pripada. Absurdno in usodno je, da se nam pri gozdnogospodarskem nacrtovanju za­deve zapletajo (zaradi kadrovskih problemov) v osrednjih strokovnih službah, ki bi morale skrbeti za finalno fazo tj. kakovosten potrditve ni postopek in organizirano delovanje celotnega sistema goz­dnogospodarskega nacrtovanja. Strokovna pre­soja nacrtov v potrditvenem postopku, vkljucno s terenskimi ogledi, je izredna priložnost za raz­prave o najbolj aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja gozdov ter gospodarjenja. Ni treba pose­bej dokazovati, kakšen pomen ima to za kakovos­tno rast 'služb za gozdnogospodarsko nacrtov aM nje. Pomemben pogoj za napredek gozdnogospo­darskega nacrtovanja je nekaj sposobnih in izku­šenih strokovnjakov v centralni službi, ki bi skrbeli za kvalitetno delo na podrocju gozdnogospodar­skega nacrtovanja (vkljucno s presojo nacrtov v potrditvenem postopku) in ucinkovita gozdarska inšpekcija. Prispevek je poskus primerjave naših pogledov z drugacnimi stališci. Upamo, da bomo s tem spodbudili razpravo, v kateri bi odgovorili na veliko nerešenih vprašanj. Gozd V 52, 1994 103 GDK: 904:92(481 )(047.2) S poti po Norveški Anton GORŠIN*, Nevenka BOGATAJ, Lado KUTNER, Marko MATJAŠIC, Janez KRC, Jože PAPEŽ, Inacio BINTCHENDE Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli nacin podprli strokovno ekskurzijo študentov gozdarstva in mladih raziskovalcev v juniju 1993 na Norveško. Najprej gre zahvala vsem, ki so z materialno podporo to potovanje omogocili. Prav tako gre najtoplejša zahvala direktorju norveškega gozdarskega izobraževalnega inštituta g. dipl. ing. Finnu Kristianu BREVIGU in njegovi ženi gospe Gerd BREVIG za organizacijo programa, vodstvo in gostoljubnost. Enako smo hvaležni drugim sodelavcem javnih in zasebnih gozdarskih podjetij na Norveškem za odlicno izvedbo programa ekskurzije. Hvala prof. dr. lvarju SAMSETU iz Norveškega gozdarskega inštituta v Asu. ln ne nazadnje se zahvaljujemo tudi mag. Gun LOVBLAD iz Raziskovalne postaje švedskega inštituta za raziskavo okolja v G6teborgu za bivanje in vodstvo v Gardsj6nu na Švedskem. Za uspešno vodenje in nasvete se zahvaljujemo mentorjem dipl. ing. Marji ZORN-PO­GORELC, doc. dr. Boštjanu KOŠIRJU in mag. Vladimirju MAKUCU, prof. dr. Boštjanu ANKU in g. Bojanu VOVKU, ter upravnemu odboru ljubljanskega gospodarskega društva. 1 UVOD Le redko se mlademu gozdarju ponudi možnost, da v zelo kratkem casu spozna gozd.in gozdarstvo zmernega, tropskega in severnega pasu. Z deželo na severu, ki je gospodarsko mocno razvita in ima bogato gozdarsko tradicijo, smo želeli utrditi stare in navezati nove vezi sodelovanja. Po nave­zavi stikov z gozdarskim izobraževalnim inštitutom v Biriju konec letošnjega februar­ja, smo bili od 13. do 18. junija njihovi gostje. Naše gostovanje pa se je nadalje­valo še na Norveškem raziskovalnem go­. zdarskem inštitutu v Asu in na raziskovalni postaji švedskega inštituta za raziskavo okolja v Goteborgu. Namen ekskurzije je bilo spoznavanje: -organizacije in izobraževanja v go; zdarstvu, -pridobivanja in uporabe lesnih sorti­ mentov, -nacinov in metod obnavljanja gozdnih površin, • A. G., absolv. gozd., Stopice, Verdun 3, SLO -vkljucevanja in poucevanja javnosti o gozdu in gozdarstvu, -spremljanja pojavov poškodb in umira­nja gozdov in -življenja tamkajšnjih prebivalcev. Ob skrbno organizirani in vodeni ekskur­ziji smo doživeli tudi predolimpijski utrip prihodnjih zimskih olimpijskih iger. 2 NORVEŠKA, DEŽELA IN LJUDJE Norveška je najsevernejša še poseljena država sveta in vec kot cetrtina njenega ozemlja leži severno od severnega tecajni­ka. Leži med 57° 58' (Rt Lindesnes) in 81 ° (Svalbard) severne geografske širine; na severu ljudje niso stalno naseljeni. Državo oznacuje hribovit, razgiban relief s kar 70% površine nad zgornjo gozdno mejo. Norveška je postala med 10. in 11. stole­tjem enotna kraljevina. Od leta 1387-1814 je bila združena z Dansko, v casu od 1397-1523 leta pa tudi s švedsko. Norve­ška je danes razdeljena na devetnajst pro­vinc in ima 4,2 mil. prebivalcev (13 preb./ km2), od katerih 80 % živi ob obali. 104 Gozd V 52, 1994 Zaradi razprostranjenosti dežele in pe­strih geografskih razmer je klima zelo raz­licna. Klima je pod vplivom toplega zaliv­skega toka, ki pošilja vodo od Mehiškega zaliva prek Atlantika do vseh norveških obal in je zato sorazmerno mila in vlažna. Poleti je ob obali hladneje, prihajajoca vlaga z morja pa prinaša vecjo oblacnost in obilne padavine. V notranjosti dežele so poletja topla in soncna, zime pa hladne z nekaj me­secno snežno odejo. Ker gorovje zadržuje prihajajoco vlago z morja, so poletja tu pogosto suha. Skozi Norveško se v lece do 2569 m visoko skandinavsko gorstvo z golimi viso­kimi planotami (fjell). Ravnina je le na jugu države. Obala pa je razclenjena s številnimi fjordi. Na skrajnem severu države so tla tundre, sicer pa prevladujejo podzoli. cetrtino površine Norveške prerašcajo gozdovi smreke (Picea abies) in rdecega bora (Pinus silvestris). Uspevajo tudi listav­ ci: Betula pubescens (puh asta breza), Be­tu la verrucosa (bradavicasta breza), Popu­lus tremula (trepetlika), Alnus incana (siva jelša), Salix caprea (iva), Salix viminalis in Salix triandra. Gozdovi so vecinoma eno­merne podobe z revno pritalno vegetacijo. Vegetacija je bogatejša v jugovzhodnem delu, kjer je gozd v vecjih dolinah osnova norveške stavbne industrije. Smreka, bor in breza rastejo še pri 70° severne geograf­ske širine, drugi listavci pa uspevajo le do 64°. Gozdovi južne Norveške se vzpenjajo do 800 m nadmorske višine. Za Norvežane je pomembna zelo pestra in številna morska in recna favna. V rekah so postrvi in lososi. Severni medved je znotraj dežele skoraj že izumrl. Na jugov­zhodu dežele je precej divjadi, zlasti so tu losi, na severu so severni jeleni, ki jih tudi udomacujejo. Tu živijo zveri, kot so volk, lisica in ris. Na pecinah zahodne in severne obale gnezdijo številni ptici. Prevladujoci dejavnosti dežele sta poleg ribištva gozdarstvo in živinoreja. Poljedel­stvo je možno le na jugu, v vecjih dolinah, kjer pridelujejo predvsem krompir in pšeni­co. Zelo razvita je reja kožuhovinarjev. Na Spitsbergih kopljejo crni premog, v Sever­nem. morju in Atlantskem oceanu pa crpajo nafto. Razvita in pomembna je tudi turi­sticna dejavnost. V kulturi Norvežanov je zelo pomembna Udeleženci ekskurzije ob Sunnyos fjordu (foto : Marja Zorn-Pogorelc) njihova književnost, ki izhaja z ljudskim blagom že iz B. stol. Med poznani književ­niki so Henrik Ibsen, Bjornstjerne Bjornsona in drugi. Dežela je poznana tudi po voditeljih polarnih odprav, umetnikih in arhitektih. 3 NORVEŽANI, NARAVA IN LES Prvi sledovi cloveka na Norveškem ka­žejo na organsko povezanost cloveka z divjo, neukroceno naravo. Svojevrstno me­sto v norveški zgodovini ima Vikinško obdo­bje, ki je trajalo od leta BOO do približno leta 1 050 in je pomenilo širjenje Norveškega kraljestva prek meja prvotne domovine. To je pomenilo predvsem boj s prostranimi morji. Posadka Vikinga Leifa Eriksona je leta 1 002 preckala Atlantski ocean in je tako prva evropska odprava, ki je odkrila Severnoameriško celino. Razmerje cloveka do narave se je v novejšem casu precej spremenilo. Zaveda se svoje moci , s katero lahko od locilno posega v obcutljivo tkivo, kot je narava. To stremuštvo pa se marsikje že odraža v obliki prizadete narave. Varstvo narave tako postaja tu pomembna zahteva. Takšen izrazit primer poudarjenega varovalnega odnosa do okolja so tudi zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Lillehammerju. Organizatorji iger si namrec prizadevajo, da bi to bile najbolj "zelene" igre doslej. Ko je Lillehammer sprejel organizacijo iger, so zaceli varstveniki narave s priredi­telji tesno sodelovati in jim svetovati, da bi bila škoda zaradi nujnih posegov v okolje cim manjša. Gradnjo objektov so prilagajali okolju. Zaradi dreves, ki so jih morali pose­kati, so po vsej Norveški osnovali nove gozdne površine, tako da že rastejo novi ­"olimpijski gozdovi". Skorajda idealno podobo prepletenosti norveškega naroda z naravo pa malce zmoti pogled na mnoge goloseke v goz­dnem prostoru. Ta nacin gospodarjenja z gozdom se sprva zdi neizbežen, saj je pogojen z ogromnimi razsežnostmi in na­ravnimi danostmi, toda v bogati in ekološko osvešce n i družbi, kot je Norveška, je težko sprejeti verjetno glavni -ekonomski razlog za takšno gospodarjenje. Les je namrec ena najpomembnejših surovin norveškega gospodarstva. Ni se mogoce izogniti obcut­ka, da bi morale biti vsaj površine golosekov mnogo manjše. To še posebej velja za obcutlj ivejša obmocja , kot je obmocje gor­nje gozdne meje. Neokrnjena narava je zajeta v sedemnaj­stih nacionalnih parkih z okrog 8000 km2 površine (Jotunheimen, Hardangervidda, Dovrefjell, Rondane, itd.), v vec kot tisoc naravnih rezervatih in zašcitenih obmocjih. To vse skupaj predstavlja okoli 6% celotne površine Norveške, vendar pa bi bil odsto­tek še veliko vecji ob upoštevanju še vseh drugih obmocij, kjer praktic no ni sledu clo­vekovega udejstvovanja. Kljub dolocenim pomislekom lahko recemo , da je Norveška veliko storila za to, da bi njihovo okolje ohranilo cimvec naravne prvobitnosti. Les je imel kot surovina pomembno me­sto v celotni norveški zgodovini, saj je že od nekdaj pomenil pomemben element pre­živetja. Pomembno mesto je imel v casu Vikingov, svojo pomembno vlogo pa je ohranil tudi v vseh nadaljnih stoletjih. Brez njega bi ne bilo raziskovanja velikih ekspe­dicij, kot so bile tiste, ki sta jim poveljevala Amundsen in Nansen. Svojevrsten prispevek je treba pripisati še sanem in sm ucem. Te so navzvoce v celotni zgodovini norveške dežele. Slikovit prerez skozi 40 stoletij smucarstva na Nor­veškem podaja smucarski muzej na Hol­menkollnu v predmestju Osla. Še posebej impresiven je pogled na le­sene cerkve (stavkirke). Mnoge med njimi .so stare že skoraj t isocletje in potrjujejo tudi to, kako trpežen in obstojen je lahko les. Vzrok za to lahko išcemo v specificni klimi, nizke temperature namrec onemogocajo razvoj mnogih uniceval cev lesa, kot so glive in insekti. Prireditelji olimpijskih iger so se zavzeli pri gradnji objektov predvsem za naravne materiale. Olimpijska dvorana za hitrostna drsanje v Hamarju je posrecena sinteza elementov iz življenja in zgodovine Norve­ ške. Dvorana, imenovana tudi "The Viking Ship halle", je namrec posnetek okoli obr­ njene vikinške ladje. Vsa je v lesu, ki služi tu funkcionalnim in estetskim namenom. 4 NORVEŠKO GOZDARSTVO 4.1 Splošne znacilnost i Kljub velikosti Norveške je delež gozdnih površin v deželi nizek. Produktivni gozdovi 106 GozdV 52, 1994 pokrivajo le 21% države (6,6 mio ha), od tega sestavlja 55% smreka in 31 % rdeci bor, drugo so listavci (predvsem breza). Gozdovi so po produktivnosti razdeljeni v sedem rastišcnih razredov. Povprecni letni prirastek znaša 4,33 m3/ha, celotni letni prirastek pa je ocenjen na 19 mio m3 in je v zadnjih 50 letih narastel za skoraj 1 OO% (1991 ). Letna secnja je znatno pod priras­tkom, saj dosega okrog 11 mio m3 (1990). Tri cetrtine posekanega lesa prihaja iz za­sebnih gozdov. Zaradi zadostnega vlaganja v gozdove predvideva zakon, da placujejo vsi lastniki dolocen odstotek od bruto vrednosti proda­ nega lesa. To so tako imenovana "namen­ska sredstva za gozdove" in se hranijo na posebnem racunu. Lastniki placujejo te da­jatve v razponu od 5-25 %. Država name­nja vlaganju v gozdove številne subvencije, ki jih odobri Gozdarska služba, ki tudi nadzira njihovo porabo. Norvežani gozdove množicno uporab­ ljajo za rekreacijo in za stik z naravo. Lov je na Norveškem v zasebni lasti. Dovoljenje za odstrel dobijo lastniki v odvisnosti od površine za tekoce leto vnaprej. V primer­javi s Slovenijo lovijo na Norveškem divjad bolj zaradi prehrane kot zaradi trofej. Letno odstrelijo ca 25.000 losov. Ravnanje z gozdovi usmerja na najvišji ravni Oddelek za gozdarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo. V državi deluje sedemnajst Pokrajinskih gozdarskih služb, znotraj njih pa 184 Obcinskih gozdarskih služb. Znacil­nost omenjenih služb na obeh nivojih je, da del uslužbencev opravlja tudi naloge kme­tijske službe. Povprecna velikost zasebne posesti je 47 ha. Zanimiva paje tudi velikos­tna struktura, saj ima manj kot 1 % lastnikov vec kot 31 % vseh gozdov, povprecna po­vršina gozdov lastnikov te skupine pa pre­sega 500 ha gozda. Državna gozdarska služba šteje 530 uslužbencev. Pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo se ukvarja z gozdarstvom šest inštitucij: • Uprava za državne gozdove, • Državna lesna podjetja, • Državne drevesnice, • Državne semenske postaje, • Univerza za kmetijstvo (z gozdarskim oddelkom), • Norveški gozdarski izobraževalni inšti­tut. Lastninska struktura produktivnih gozdov je naslednja: 75% gozdov je zasebnih, 8% gozdov je v lasti družb, 17% gozdov pa je državnih ter v drugih oblikah javne lastnine, kamor spadajo mestni gozdovi, cerkveni gozdovi in gozdovi vaških skupnosti. Državni gozdovi so predvsem dalec na severu in v gorskem svetu. Lokalno prebi­valstvo ima v državnih gozdovih pravico do lova, ribolova, paše in do lesa za nebla­govno porabo. Uprava skrbi tudi za 18 nacionalnih parkov in 50 gozdnih rezerva­tov. Najpomembnejše odlocitve za lastnike gozdov se dogajajo jeseni, ko potekajo med prodajalci in kupci gozdno lesnih sor­timentov pogajanja za njihovo ceno v pri­hodnji secni sezoni. Kot prodajalec sodeluje Norveška zveza lastnikov gozdov s svojimi okrajnim! in lokalnimi izpostavami, kot ku­pec pa sodeluje Norveška lesna industrija. V izrednih primerih trg regulira Zveza. Las­tnik pri cenovnih pogajanjih sodeluje le posredno, saj je njegova funkcija omejena le na prijavo lesa za posek. S sklenjeno pogodbo se lastnik obveže za prodajo lesa prek Zveze, ki zagotavlja placilo, ne glede na realizacijo prodaje. 4.2 Norveška zveza lastnikov gozdov Razlog in namen združevanja lastnikov gozdov je bil v prvi vrsti enoten nastop na trgu, da bi dosegli cimvišje odkupne cene lesa. Vecina združenj je nastala vzdolž vodnih virov, po katerih so tedaj plavili les. Zveza ima skupaj 56.600 clanov. Lastniki v tej zvezi imajo 56% produktivnih gozdov, kar predstavlja 75% letne secnje. že v petdesetih letih je bila clanom organizacije zagotovljena mreža profesionalnih gozdar­skih servisov, kjer se zbirajo in posredujejo informacije ter organizirajo izobraževalne tecaje. Danes je namen združenj gozdnih posestnikov predvsem v: • uspešnejših pogajanjih pri cenah lesa na nacionalni in lokalni ravni, • vplivih na javno mnenje in na gozdar­sko politiko ter Gozd V 52, 1994 107 • zastopanju interesov posestnikov nas­proti zahtevam drugih uporabnikov goz­dnega prostora (rekreacije, lova, ribolova, turizma). Zveza ima velik vpliv na uradno gozdar­sko politiko. Združenja lastnikov so zaradi varnosti in stalnosti tržišca sodelavci pri ustanavljanju lesno-industrijskih koncer­nov. Podobno nalogo ima Norveško gozdar­sko združenje, ki ga sestavlja 250 najvecjih lastnikov, kar pomeni 12% letne secnje . To združenje šciti predvsem interese velikih gozdnih posestnikov. Mnogi med njimi imajo svojo lesnopredelovalno industrijo in svoje gozdarske strokovnjake. 4.3 Gozdovi industrijskih podjetij Lesnopredelovalna podjetja imajo v državi velik pomen. Les iz gozdov, katerih lastniki so taka podjetja, uporabljajo v stav­bne namene ter za pridobivanje razlicnih polizdelkov in izdelkov. Ogledali smo si delo v gozdovih družbe "BORREGAARD SKOGER", ki je sestavni del združenja kemicne industrije ORKLA. Družba ima danes 75.000 ha produktiv­nih gozdov. V celotnem združenju je zapo­slenih 15.000 ljudi, na podrocju gospodarje­nja z gozdovi pa jih dela le 77. Letni ucinek enega delavca je ob visoki mehanizaciji do m3 2000 hlodovine. Celotni letni posek družbe znaša 120.000 m3. Družba prev­zema les iz sedmih okrožij, zato tesno sodeluje z zvezo lastnikov. Imajo predvsem smrekove gozdove. 4.4 Gojenje gozdov Glavno nacelo norveških gojiteljev je dvig proizvodne sposobnosti gozdov. V zadnjih sto letih uspešno povecujejo lesno zalogo in prirastek. Na dobrih tleh nastajajo pre­ težno cisti smrekovi sestoji, na povprecnih tleh mešani gozdovi smreke in rdecega bora in na siromašnih tleh gozdovi rdecega bora. Delež smreke z umetno obnovo stalno povecujejo . Na Norveškem z gozdovi še vedno go- Organizator ekskurzije g. Finn Kristian Brevig nas pozdravlja pred inštitutom v Biriju (foto: Marja Zorn-Pogorelc) 108 GozdV 52, 1994 spodarijo z golosecnjami. Povprecna po­vršina golosekov je približno 50 ha. Vecje površine golosekov zagovarjajo s tem, da se humus razgrajuje pri višjih temperaturah na vecjih golih površinah hitrej~ kot pri nizkih temperaturah. Kljub prevladovanju umetne. obnove se na mestih, kjer humusni sloj ni predebel, odlocajo za naravno po­mlajevanje. Po poseku tla pripravijo s stroj­nim prerahlanjem zgornjega sloja. Pri obvejevanju stojecega drevja dose­gajo sortimenti na trgu do trikratno ceno neobžaganih. Na slabših rastišcih obveju­jejo 400-600 dreves na ha pa na boljših, 800-1000 dreves na ha. Z obžagovanjem delavec dnevno zasluži 600-700 NOK (150-175 DEM). Precej je razširjen tudi zastorni nacin gospodarjenja, vse mocneje pa zagovarjajo naravno pomlajevanje s prebiralnim gospo­darjenjem. Za to ima najvec zaslug pionir norveškega gojenja gozdov prof. Elias Mork. Na mestu, kjer je profesor deloval, je danes turisticna informacijska tocka. Naravni gozd rdecega bora pri Elverumu (foto: Marja Zorn-Pogorelc) Detajl z raziskovalne ploskve projekta »Gozdna streha« (foto: Marko Matjašic) 4.5 Drevesnicarstvo in obnova gozdov Na Norveškem se zelo pozna vpliv za­sebnega lastništva na gospodarjenje z go­zdovi. V provinci Oppland posekajo letno na golo 6000 ha. Od tega prepustijo 2000 ha naravni obnovi, 4000 ha pa pogozdijo s smreko ali borom. Da zadostijo potrebam po sadikah, imajo zelo dobro razvito seme­narsko in drevesnicarsko službo. Dreve­snica v Siriju, ki obvladuje provinco Op­pland, proizvede letno 8 mio sadik (pred­vsem smrekovih). Seme dobivajo iz vlad­nega centra, kjer izvajajo tudi nadzor nje­gove kakovosti. Nekaj semena uvažajo tudi iz Nemcije in iz Ceške . Sadike pripravijo za prenos na prosto s postopnim spreminjanjem temperature v hladilnici. Pogozdujejo z 2500 sadikami na hektar. Sadijo s sadikami v kontejnerjih. Za vrhunsko kvaliteto lesa, zlasti bora, pa je potrebna sad nja 1 0000 sadik ali pa naravna obnova. Manjši del potreb po sadikah resuJeJo tudi s potaknjenci smreke iz višjih nadmor­skih višin z zanimivimi genetskimi lastnos­tmi. Precej se ukvarjajo tudi s cepljenjem. 4.6 Gozdne ceste Kadar se lastniki odlocijo za gradnjo skupne gozdne ceste, so upraviceni do državnih subvencij v višini do 50 % stroškov gradnje. Te subvencije ne dobijo lastniki, ki gradijo cesto sami za sebe. Nesoglasja pri delitvi višine stroškov gradnje oziroma glede nacina gradnje rešuje za to pristojno sodišce, ki doloci posamezniku obvezni delež s pristopno obvezo h gradnji ceste. Nacrte za gozdne ceste izdeluje gozdarska služba. Lastniki, ki dobijo del sredstev za gradnjo gozdne ceste, morajo posekati doloceno lesno maso v svojih gozdovih. Na ta nacin si zagotovijo financna sredstva, hkrati pa je poskrbljeno tudi za lesni trg. Lastnik lahko financira gradnjo ceste iz fonda že omenje­nih namenskih sredstev za gozdove. 4.7 Stiki gozdarstva z javnostjo V tok življenja in razmišljanja Norvežana je gozd mocno vpet, s tem pa tudi gozdar­stvo kot stroka. Vec ustanov se profesio­nalno ukvarja z izobraževalno dejavnostjo, med njimi je zelo ugleden Norveški gozdar­ski muzej v Elverumu. Ogledali smo si gozdarski oddelek, kjer je z modeli, starimi eksponati in slikovnim gradivom predstav­ljeno nekdanje pridobivanje in plavljenje lesa. Poleg gozdarskega dela si je mogoce ogledati tudi lovsko orožje, eksponate in slikovno gradivo tradicionalnega lova in ribolova, nože, oddelek za ptice, akvarij in arboretum. Posebno zanimiv je del muzeja na prostem, kjer so razstavljene pasti in ograde za lov ter stare gozdarske koce. Muzej vsako leto obišce nekaj stotisoc ljudi, ki jim je na voljo res široka paleta izzivov za bogato izrabo prostega casa. Poleg muzejskih zanimivosti so ob otroškem igrišcu na voljo še trgovine s tipicnimi nor­veškimi izdelki ter številne prireditve-de­monstracije, festivali, strokovna in dru­žabna srecanja. Izobraževalni dejavnosti in stiku z javnos­tjo v najširšem smislu je namenjen celoten inštitut v Siriju. Inštitut organizira povsod po državi kratke tecaje , najveckrat dva do štiridnevne, ki se nanašajo na doloceno temo. Programske teme vsebinsko zaje­majo gozdarski management, nacrtovanje , ekologijo, organizacijo in tehniko dela, lov­stvo in vecnamensko rabo gozdnega pro­stora. Po njihovem programu se otroci ucijo o gozdu kot ekosistemu, o gozdu kot pro­storu za rekreacijo in o proizvodni funkciji gozda. Poseben projekt-"Ekonomika v gozdar­stvu" -je namenjen predvsem lastnikom gozdov. 5 GOZDARSKI IZOBRAŽEVALNI INŠTITUT -Honne, Biri Inštitut leži na vzpetini nad Sirijem z razgledom proti najvecjemu norveškemu jezeru Mjosa. Nekoc 360 ha obsegajoca kmetija, imenovana Honne ima danes pov­sem novo vlogo. Razgledna lega, gozdno okolje in odmaknjenost so idealno okolje 11 O Gozd V 52, 1994 za izobraževanje ter izziv in možnost za rekreacijo in oddih. Na 25 ha veliki površini ima za zgradbo urejen tudi arboretum. Ustanovljen je bil leta 1958 na pobudo norveškega gozdarskega združenja. Je so­lastniško organiziran, lastniki pa so gozdar­ ske organizacije in znanstvene inštitucije. Dejavnost inštituta je usmerjena v: • stalno izobraževanje ljudi, zaposlenih v gozdu in gozdarstvu ter v panogah, ki so z gozdarstvom povezane; • seznanjanje javnosti o pomenu gozdov in gozdarstva ter • izboljšanje metod in tehnik gozdnega dela. Zelo zanimiv je v inštitutu izdelan osnov­ nošolski program "ucenje z gozdom" (Lea re med Skogen), ki ga izvajajo že na 2000 osnovnih šolah po vsej državi. Letno se v inštitutu zvrsti 600 do 700 tecajev z okoli 60.000 udeleženci. Inštitut vodi tudi konferencni center Han­ne, zgrajen v okviru inštituta je popolnoma opremljen hotel s 66 sobami in sto postelja­mi. Poleg salonov in konferencnih sob ima moderen avditorij s 150 sedeži. 6 NORVEŠKI GOZDARSKI RAZISKOVALNI INSTITUT -NISK-As Kratek postanek smo imeli še na gozdar­skem raziskovalnem inštitutu (NISU). Inšti­tut, ki delujeje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, je najvecja državna razisko­valna ustanova za podrocje gozdarstva. Skupno ima inštitut 1 O raziskovalnih oddel­kov (osem v Asu in dva v Bergenu). Prof. dr. lvar SAMSET nam je predstavil delo Oddelka za gozdno tehniko. S kratkim fil­mom je prikazal razvoj gozdne tehnike na 1 Norveškem: vlacenju lesa na saneh s konj­ ,l sko vprego so sledili gosenicarji z eno in dvobobenskim viliam, koncno je razvoj pri­nesel sodobno kompozicija (razvijajo proto­ '1 tip), ki je sposobna podiranja, klešcenja, 1 krojen ja in nakladanja. Na strmih terenih še .1 vedno izpopolnjujejo spravilo z žicnicami, v 1 izjemnih primerih pa za spravilo uporabijo celo helikopterje. Vse novosti temeljito proucujejo in pre­ il 11 verjajo njihove lastnosti s prirejenimi pripra- :l vami v lastnih moderno opremljenih delav­nicah. Pri delu vse bolj upoštevajo tudi izsledke bioloških raziskav. 7 RAZISKOVALNA POSTAJA "GOZDNA STREHA" -Gardsjon, Giiteborg Na povabilo gospe Gun U)VBLAD, pred­stavnice delovne skupine Depoziti pri med­narodnem programu evropske komisije, ki deluje v okviru Združenih narodov (UN ECE), smo si ogledali raziskovalno postajo, imenovano "Gozdna streha", ki leži ob je­zeru Gardsjcn pri Stenungsundu, severno od Gcteborga. Problem transkontinentalnega transporta onesnaženega zraka v Skandinaviji je znan in perec. Kamninska podlaga in na njej nastala tla so revna z bazami. Zato emisije žvepla, ki z atmosfersko vodo reagirajo in dajo produkte nizkih pH vrednosti, zakisu­jejo tla in tako spreminjajo ekološke pogoje. Skandinavske dežele zato intenzivno prou­cujejo atmosferska dogajanja in sodelujejo pri mednarodnih naporih za zmanjšanje emisij. F.lazvili so razlicne modele, ki jih preskušajo s terestricnimi meritvami tudi drugod po Evropi. Eno izmed takih mest je omenjena postaja, ki pa služi tudi razlicnim drugim projektom. Postaja je velika 0,6 ha in služi projektu "Gozdna streha", ki jo vodi švedski Inštitut za okolje (IVL). Analizirajo tudi bližnje jeze­ro, kot indikacijo dogajanj na ploskvi in kot sistemsko celoto s ploskvijo. Jezero je bilo pred dvema letoma povsem kislo. Z apne­njem so njegov pH povecali in v jezero naselili življenje. Na raziskovalni ploskvi je pod krošnje namešcena streha iz posebnega materiala, ki prepušca svetlobo in UV žarke, zadržuje pa vse depozite, ki v sestoj prihajajo iz zraka. Merjena je kolicina padavin, ki jo nadomestijo drevesom z ustrezno in z znano kemicno sestavo. Zlasti je analizi­rana vsebnost žvepla in dušikov v padavi­nah. Analizirajo še opad, taina raztopino, biomaso drobnih koreninic in drugo. Izdelava tako imenovane "strehe" sestaja je bila tehnicno zahtevna, ker je bilo po­trebno upoštevati razgibanost reliefa in rast sestaja, pri delu pa ohraniti tla naravna GozdV 52, 1994 111 (neonesnažena z žaganjem in opilki, nepo­škodovana od hoje in izpiranja snovi z nosilcev v tla). Namen projekta je s simula­cijo ugotoviti ucinke redukcije emisij kislih substanc in živega srebra, ki so bile v osemdesetih letih predpisane v evropski skupnosti. Poskus naj bi pomagal odgovo­riti na nekatera pomembna vprašanja. Re­zultati bodo osnova za politicne odlocitve o omejitvah emisij. Že po dveh letih so rezul­tati naslednji: • koncentracija žvepla v talni vodi do globine 50 cm je pod streho razpolovljena, • bistveno je zmanjšana vsebnost sulfa­tov v zemlji, • za 40 % je zmanjšana vsebnost sulfa­tov v od tekajoci vodi (potok, ki se izliva v jezero), toda • pH ni narastel in • koncentracija živega srebra in metilov se ni spremenila niti v tleh niti v odtekajoci vodi. Vzporedno s projektom "Streha" tece vec projektov, ki izkorišcajo objekt za razlicne posamicne analize in za pouk. Eden od njih je NITREX, ki analizira kroženje nitratov. V nasprotju z dokazanostjo vpliva emisij S02 na zakisanost tal ni dokazana vloga nitratov pri tem procesu. 8 SKLEP Obiskana obmocja Skandinavije so nam bila nova priložnost poglobitve spoznanj o ljudeh, gozdovih in delu z njimi, tokrat torej o kulturi naroda, živecega na skrajnem severu Evrope. Vse novo spoznane lahko poskušamo razumeti ter izbrati vse, kar lahko pripomore k boljšemu delu in življenju doma. Ta kratek sestavek o Norveški še zdalec ne pove vsega, zgovornejši naši obcutki ob obisku te dežele. Prijaznost, vljudnost in cistoca spremlja popotnika na vsakem ko­raku in nehote se v cloveka vriva misel : "Kolikor bom sam znal poskrbeti za prija­znost in cistoco, vsaj toliko bodo potem znali tudi drugi in toliko lepše bo naše skupno življenje". Na poti po Norveški smo veliko videli in se, veliko naucili za naše prihodnje stro­kovno delo. Pritlikava breza (Betula nana) nad zgornjo gozdno mejo (foto: Marja Zorn-Pogorelc) 112 GozdV 52, 1994 "\ STROKOVNA SRECANJA GDK: 972.1:973: Seminar o trajnem razvoju gozdov borealnega in zmernega pasu Montreal, 27. sept.-1. okt. 1993 Milan ŠINKO* Mednarodno sodelovanje v gozdarstvu se je v zadnjih letih razširilo iz specializira­nih interesnih organizacij tudi na med­vladne (državne) organizacije. S problemi gozdarstva se tako ukvarjajo npr. OZN ali Svet Evrope, v zadnjem casu pa tudi Kon­ferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi KEVS (CSCE) '. ki jo vcasih imenujejo tudi Helsinška listina in tudi "helsinški proces«. KEVS je leta 1975 v Helsinkih ustanovilo 35 držav (poleg evropskih tudi Kanada in Združene države Amerike), danes pa šteje cez 50 držav clanic, med katerimi je tudi Slovenija. Namen konference je sodelova­nje na širokem podrocju vecstranskih odno­sov, ki temeljijo na nacelih, obsegajocih vojaško, gospodarsko in clovekoljubno pod­rocje ter podrocje okolja. Celota teh nacel se imenuje koncept kooperativne varnosti, sestavljena pa je iz naslednjih desetih izho­ dišcnih nacel: suverenost in enakoprav­ nost, neuporaba sile, nedotakljivost meja, ozemeljska celovitost, mirno reševanje spo­ rov, nevmešavanje v notranje zadeve, spo­ štovanje clovekovih pravic, samoodlocba ljudi, sodelovanje med državami in izpolnje­vanje mednarodnih pogodb. Za izvedbo v temeljni listini navedenih dejavnosti se le-te združujejo na tri širše skupine: prva je sestavljena iz splošnih nacel in varnostnih vprašanj, druga iz sodelovanja na gospo- * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja­na, Vecna pot 83, SLO 1 ang.: CSCE -Conference on Security and Cooperation in Europe 2 ang.: Seminar of CSCE Experts on Sustain­able Development of Boreal and Temperate Fo­rests darskem, znanstvenem, tehnološkem in okoljevarstvenem podrocju ter tretja iz de­javnosti na podrocju clovekovih pravic in kulture. Oblika sodelovanja so predvsem mednarodna srecanja o razlicnih vpraša­njih, ki jih je bilo od leta 1975 vec kot trideset. Na rednem zasedanju KEVS v Helsinkih julija 1992 je bila izražena tudi potreba po pospešenem sodelovanju na podrocju oko­lja. Priznan je bil velik pomen vpliva trajnosti gozdov na okolje in potreba po spodbujanju primernih dejavnosti. Na podlagi teh ugoto­vitev je bila potem prva pomembnejša de­javnost, ki jo je za okolje oziroma gozdar­stvo organizirala KEVS, seminar o trajnem razvoju gozdov borealnega in zmernega pasu2• Seminar je pripravila Kanada od 27. septembra do 1. oktobra 1993 v Montrealu, Quebec. Sodelujocima iz Slovenije (dr. M. Hocevar in mag. M. Šinko) je udeležbo omogocila kanadska vlada. Glavni namen seminarja je bila strokovna razprava o vprašanjih trajnega razvoja go­zdov, in sicer z dveh osnovnih pogledov: -izmenjave izkušenj o uporabi kriterijev (in z njimi povezanih indikatorjev), ki nam omogocajo ocenjevanje stopnje doseganja trajnega razvoja gozdov in -ocene stanja in nacina zbiranja (moni­toring) podatkov, ki so povezani s kriteriji/in­dikatorji trajnega razvoja gozdov. Podrobnejša razprava je potekala v dveh delovnih skupinah, od katerih je bila ena namenjena družbenoRekonomskim, druga pa biološko-okoljskim razsežnostim traj­nega razvoja gozdov. Na seminarju niso bili sprejeti nobeni obvezujoci dokumenti in tudi ugotovitve ne GozdV 52, 1994 113 izražajo konsenza, ceprav je bil izdan sklepni povzetek. Izhodišce za razpravo je bila definicija »trajnega gospodarjenja« z gozdovi, ki je bila sprejeta na ministrski konferenci v Hel­sinkih leta 1993: »Upravljanje in raba gozdov in gozdnih zemljišc na nacin in po stopnji, ki ohranja in razvija potenciale na podrocju biološke pestrosti, produktivnosti, obnovitvena spo­sobnosti in vitalnosti, pa tudi ustrezne eko­loške, ekonomske in socialne funkcije, zdaj in v prihodnje, tako na lokalni, nacionalni in svetovni ravni ter ne povzroca škode drugim ekosistemom.« Za ugotavljanje doseganja trajnega go­spodarjenja z gozdovi je treba odgovoriti na naslednja tri vprašanja: 1. Kateri kriteriji3 (indikatorji)4 so bistveni za spremljanje (monitoring) trajnega raz­voja gozdov? 2. Kateri od teh kriterijev (indikatorjev) se že uporabljajo in kateri zahtevajo vec znanstvenih raziskav? 3. S katerimi dejavnostmi je treba zaceti, da bi izboljšali izvedbo spremljanja? Delovna skupina za družbeno-ekonom­ ski pogled na trajno gospodarjenje z go­ zdovi je ugotovila, da je socialno-ekonom­ ske ucinke trajnega gospodarjenja z go­ zdovi težko opredeliti, ceprav so mogoce najpomembnejši. Po razpravi v delovni skupini so bili oblikovani kriteriji trajnih gozdov, ki jih ne razvršcam o po prednosti, ampak jih je treba upoštevati kot celoto: Vsak kriterij posebej zahteva tudi indika­torje5. • Prepoznavanje celotnega spektra funkcij gozdov in rab. • Dolgorocno zagotavljanje socialnih koristi. • Dolgorocni output mnogovrstnih gospodarskih koristi. • Institucije in infrastruktura za zago­tavljanje trajnosti gozdov. • Prepoznavanje in upoštevanje pra­vic ter znanj domacinov (lokalnega pre­bivalstva), zgodovine ter arheoloških obmocij. Posebej so bile poudarjena potrebe po raziskovanju trgov dobrin in storitev, saj je trg primeren indikator. Nastajajo pa tudi metode za ovrednotenje dobrin in storitev, ki se ne pojavljajo na trgu. Pomembna izhodišca za razvoj primernih indikatorjev, ki so povezani z ekonomsko ucinkovitostjo, so: 1. Mehanizmi za ugotavljanje okoljskih stroškov in koristi v negozdarskih nacrtoval­nih sektorjih. 2. Mehanizmi za ugotavljanje okoljskih stroškov in koristi pri nacrtovanju z razlic­nimi gozdnimi viri in pri razvojnih projektih: a) eksternalizacija koristi, ki nimajo ce­, ne, b) eksternalizacija stroškov. 2. Mehanizmi raziskovanj in pridobivanja informacij o koristih in stroških mnogovrstnih gozdnih virov tako v gozdnem kot negozd­nem sektorju. 4. Mehanizmi za ugotavljanje nepopol­nosti trgov. 5. Mehanizmi za ugotavljanje neuspeš­nosti politike. Zaradi kompleksnosti navedenih kriteri­jev oziroma indikatorjev je bila oblikovana ugotovitev, da je malo verjetno, da bo mogoce dolociti katerikoli splošno upora­ben kolic inski kriterij za ugotavljanje traj­nega gospodarjenja z gozdovi borealnega in zmernega pasu. Najbolj obetaven pristop je zato skrbna primerjava nacionalnih stati­sticnih podatkov. Delo delovne skupine za socialno ekonomski pogled na trajni razvoj gozdov je bilo obravnavano na skupni seji, pri cemer se bile najpomembnejše pripombe : -poudariti je treba, da rezultati niso sprejeti s konsenzom, -kriteriji bi bili lahko pravzaprav nacela, indika­torji kriteriji in podindikatorji indikatorji, -standardi se ocenjujejo in razumejo v razlic­nih državah razlicno in se spreminjajo v casu , -težko je ugotoviti kriterije, ki niso vrednostno6 pogojeni, -znanstvena kultura je relativno stabilna, -znanstveniki morajo razumeti politiko in pro-ces oblikovanja politike, 3 Kriterij so merljiva dejstva ali znaci l nosti , ki jih moramo upoštevati pri opredeljevanju ciljev ali politike. Kriteriji vsebujejo element spremembe, ki nam omogoca ugotavljanje doseganja ciljev (npr. trajnega razvoja gozdov). Kriteriji niso go­spodarski ali socialno politicni cilji. 4 lndikatorji so oblikovani zaradi merjenja, ki nam omogoca kolicinsko in kakovostno ocenjeva­nje razvoja-procesa pri doseganju ciljev politike. 5 Podrobnejši opisi indikatorjev so v gozdarski kniižnici, kjer so na voljo tudi uvodni referati. 114 Gozd V 52, 1994 -vec gozd8.rjBv bi se moralo ukvarjati z nego~ zdarskimi podrocji (npr. s politološl\imi znanos~ tmi), -potrebno je vec ekspertnega dela v delovnih skupinah, _ -družbeno in ekonomsko okolje je zelo po~ membno in doloca stopnjo nujnosti in nacin spremljanja uresnicevanja trajnega razvoja go~ zdov. · Oeloyna skupina za okoljske kriterije/indika­ torje je za opredeljevanje trajnega gospodarjenja z gozdom uporabila osem osnovnih smernic: -cilji gospodarjenja naj bi bili natancno doloce~ ni· ~ ekološka hierarhicnost naj bi bila dolocena v skladu s cilji vodenja (npr. vzorec borealnega gozda je lahko obravnavan hierarhicno od posa~ meznega drevesa prek sestaja do celote boreal~ nih gozdov); -ekološke oblike in raznovrstnost naj bi bili razumljeni kot proces in omejitve, ki oblikujejo omenjene oblike, kot tudi njihov vpliv na druge komponente ekosistema; -posledice gospodarjenja na oblike in procese je razumeti na vseh ustreznih stopnjah hierarhije; -gospodarjenje za trajnost ekoloških oblik, procesov in pestrosti mora vsebovati ohranitev znacilnosti ekosistemov v njihovem naravnem razponu v prostorskem in casovnem merilu; -trajno gospodarjenje ekosistemov mora bolj upoštevati tako oblike in procese kot samo ohra­njenje obstojecih oblik; -zgodovinski razpon variabilnosti meril za ocenjevanje mora biti definiran v casu in prostoru; -monitoring naj bi bil oblikovan tako, da bi eksplicitno ugotovil hierarhicno naravo ekosiste~ mav. Monitoring mnogovrstnih znacilnosti vseh primernih ekoloških meril lahko zagotovi osnovo za ocenjevanja ekosistemskih sprememb. Kriteriji7, ki so bili oblikovani na podlagi navedenih smernic, so: • biološka pestrost (pestrost vrst in kra­jin), • produktivnost (ekosistema), o ohranitev tal (vkljucno z erozijo in naravnim tveganjem), • ohranitev vod (vkljucno s kolicino in kakovostjo vode), • zdravstveno stanje8 in vitalnost gozd­nega ekosistema, o prispevek h globalnemu ekološkemu ciklusu, o sposobnost gozdnega ekosistema, da izpolnjuje socialno-ekonomske funkcije. Posebna pozornost je bila posvecena izbiri indikatorjev, ki naj temelji na: -Odnosu (povezanosti) do kriterija. Ali je indikator neposredno povezan s !raj­nostjo? -Znanstvenih in tehnicnih standardih. Ali indikatorji ustrezajo merilom za spre­menljivke, ki jih merimo? -Sposobnost primerjanja. Ali so lahko meritve ponovljene v razlicnih casovnih ob­dobjih in prostoru z razlicnimi raziskovalci? -Izvedljivost merjenja indikatorjev. Ali je možnost merjenj omejena zaradi znanja, casa ali denarja? -Pomembnost za politiko. Ali so indika­torji vsaj potencialno pomembni za gozdar­sko politiko? Za ilustracijo naj navedemo možne indikatorje za produktivnost ekosistema: -površina specificnih vrst gozdov, -skupna biomasa ekosistema, -biomasa komponent ekosistema, -populacijski monitoring izbranih vrst, -odstranitev in unicenje biomase, -stopnja rasti izbranih organizmov, -vrsta in obseg regeneracije pri normalnem ter pri omejenem pašnem režimu, -rodovitnost organizmov, -stopnja ekosistemskih motenj, -hranilnost tal, -raven dolocenih onesnaževalcev zraka v primerjavi s kriticnimi mejami. Informacijske in raziskovalne potrebe Kljucne informacijske in raziskovalne po­trebe so: -razvoj ekosistemske perspektive gozdnega monitoringa, -razvoj metod (ucinkovitih v primerjavi s stroški) za zbiranje razpršen ih podatkov, -izboljšanje tocnosti napovedi, ki se nanašajo na dolgorocno trajnost, -razvoj metod za prehod med razlicnimi ocenjevalnimi lestvicami, dolocanje tocno­sti znakov in povezovanje casovnih in pro~ storskih meril, -razvoj pristopov na podlagi energet­skih tokov za ocenjevanje mnogostranskih funkcij gozdov, -razvoj koncepta teorije katastrof v okviru ekosistemske stabilnosti. 6 Mišljena vrednostni sistem posameznikov in družb. 7 Podrobno opredelitev posameznega kriterija lahko dobite v gozdarski knjižnici. 8 Zdravstveno stanje gozdov/vitalnost je funk~ cija stanja in delovanja stresov, pri cemer opisuje stanje biološka pestrost, produktivnost, razširje~ nost, razporeditev, kakovost vode in zraka ter kakovost tal. Stresni dejavniki pa so škodljivci, bolezni, onesnaženje zraka, požari, klima, secnja, rekreacija, konkurenca ter topografija . . Gozd V 52, 1994 115 Pomembne aktivnosti in dogodki na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in vladi (v aprilu 1994) Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter pogajalska skupina Vlade Republike Slovenije za razdružitev premoženja in delavcev gozdnih gospodarstev sta v zacetku aprila, na podlagi poteka razdružitvenih pogajanj ocenila, da celovite razdružitve premoženja in delavcev, kljub prizadevanjem, v doglednem casu (do sprejelja proracuna} ne bo mogoce zakljuciti. Zato smo v zacetku aprila predlagali vladi, da bi s pogodbo opravili le razdružitev in prenos delavcev na Zavod za gozdove. Vlada je v zvezi s tem 7. in 21. aprila sprejela za slovensko gozdarstvo pomembne sklepe in sicer: -potrdila je prevzem oziroma prenos 755 delavcev javne gozdarske službe in 39 lovcev (92% sistemiziranega števila}; -zagotovila je manjkajoca financna sredstva iz proracunskih rezerv {dodatnih 140 mio SIT}; -vlada je sprejela tudi predloge o razdružitvi in prevzemu delavcev po posameznih gozdnogospodarskih obmocjih; -Imenovan je bil podpisnik pogodbe v imenu Vlade Republike Slovenije (predsednik pogajalske skupine Vlade, mag. Franc Ferlin} (S pogodbami bo tako na Zavod dejansko prenešena 729 delavcev javne gozdarske službe (88,5% sistemiziranega} in 39 lovcev (vsi sistemizirani}. Za nekatera kljucna mesta na centralni enoti in po obmocjih bo Zavod v prvi fazi lahko zaposlil še dodatnih 26 (zunanjih} delavcev javne gozdarske službe}. Zavod je prevzel tudi 10 pripravnikov od skupno 151etos predvidenih}. -dolocen je bil datum {28. 4. 1994} za svecan podpis pogodb o prevzemu delavcev med Vlado Republike Slovenije, gozdnogospodarskimi organizacijami ter zadrugami oziroma Zadružna zvezo Slovenije. S vet Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov je sprejel tudi za gozdarstvo pomemben program dejavnosti Sklada v letu 1994, v katerem so bila namenjena (in v svetu sklada sprejeta} tudi sredstva za opravljanje dodatnih nalog, ki jih bo za Sklad opravljal Zavod. Sklad bo tako Zavodu za opravljanje teh nalog po pogodbi {po sprejemu proracuna} namenil 55 mio SIT, kar za celo leto predstavlja 25 do 30 dodatnih delavcev oziroma okrog 15 %, obsega nalog javne gozdarske službe v državnih gozdovih. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije je podprl tudi za gozdarstvo pomembne amandmaje, in sicer: -dodatna sredstva za javno gozdarsko službo v višini 201 mio SIT (amandma Janeza Kopaca, LDS}, pri tem je zanimivo, da podoben amandma Maksa Suška, ki naj bi sredstva »Vzel" Skladu kmetijskih zemljišc in gozdov, ni bil podprt; -85 % dodatnih sredstev (46 mio SIT} za nego zasebnih gozdov (amandma dr. F. Zagožna, SLS}; -120% dodatnih sredstev (110 mio SIT} za vzdrževanje gozdnih cest (amandma dr. F. Zagožna, SLS); (Posebej velja pri tem omeniti vecinsko podporo omenjenega odbora gozdarstva, kljub temu, da vlada (vseh} amandmajev verjetno ne bo podprla}. Druge aktivnosti pri uresnicevanju Zakona o gozdovih -Pripravili in (koncno} smo uskladili pravilnik o minimalnih pogojih za izvajalce gozdnih del. Le-ta je svojevrsten kazalnik neprilagodljivosti gozdarske stroke novonastalim razmeram v gozdovih s prevladujocim deležem zasebnega sektorja in razdrobljenega lastništva. -Pripravljen je bil predpis (odredba} o omejitvi nabiralništva v gozdovih (pretežno nabiranje gob}, ki ga je 11 6 Gozd V 52, 1994 potrebno še dokoncno uskladiti; v zvezi s lem je bila v Državnem zboru vložena celo sprememba Zakona o gozdovih (g. Zmago Jelincic), ki sedaj verjetno ne bo potrebna; -Konec marca je poslanec g. /van Oman v Državnem zboru vložil predlog Zakona o lovstvu. Vlada predloga zakona ne sprejema, ker ne zagotavlja varstva avtohtonih vrst divjadi in njihovega usklajevanja z okoljem, meni pa, da predlog Omana lahko služi kot ena od podlag za pripravo sodobnega zakona o divjadi in lovstvu. Na ministrstvu je imenovana komisija, kiteze 'takega sodobnega zakona dokoncno usklajuje, k sodelovanju pa bomo povabili tudi g. Omana. -V koncni fazi je tudi priprava uredbe o pristojbinah za vzdrževanje gozdnih cest, ki naj bi jo do sredine leta sprejela vlada. · -Pred dokoncno uskladitvijo je tudi pravilnik o (so}linanciranju in subvencioniranju del v gozdovih iz proracuna. -Aktivnosti pri pripravi drugih podzakonskih predpisov so v teku. -Izdelan in na MKG usklajen je bil tudi predlog nacionalnega raziskovanega programa "GOZD" ter posredovan Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki ga je vkljucilo med 11 drugih tovrstnih programov, med njimi so kar trije z našega ministrstva. -Pripravljen je bil tudi osnutek razvojnega projekta •Slovenski gozd in njegova trajnostna raba•, ki naj bi Evropi služil ko/primer (šola) sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja in je obenem tudi v našem nacionalnem interesu. EU naj bi ga z veliko verje/nosijo tudi financirala -v višini okrog 200.000 ECU (za 3 leta). -V skladu z novo organiziranosijo Gozdarskega inštituta Slovenije je nov upravni odbor 1. 5. 1994 za novega v.d direktoifa imenoval prof. dr. Milana Hocevaq'a. mag. Franc Ferlin Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo. Po podatkih dekanata Biotehniške fakultete se je za Medobcinsko Prijavjjenih obmocje oz. regija na SOD študij gozdarstva letos prijavilo: na visokošolski študij Pomurska 63 kandidatov (35 razpisanih mest) in na redni višje­15 šolski študij 24 kandidatov (30 razpisanih mest); to bo Podravska 25 najverjetneje zadnja generacija tega študija. Nadome­Koroška 7 stil ga bo študij na visoki strokovni šoli, ki bo predvi­Ceijska 17 doma trajal 3 leta. Zasavska 6 Posebej veliko pa je bilo zanimanje za višješolski Posavska 15 študij' ob delu, kjer se je na prvotno razpisanih 40 mest Dolenjska 14 prijavil 201 kandidat. Ocitno bo potrebna uskladitev Ljubqanska 27 med omejitvijo vpisa, ki jo postavlja vlada in Pravilnik Gorenjska 29 o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu Notranjska 14 za gozdove Slovenije, ki jo J'e izdalo MKG. Sever. Primorska 27 Zanimiva je regionalna struktura prijavljenih za ta študij Obalno Kraška 5 Izven Slovenije Skupaj 201 dr. Bašljan Anko l Gozd V 52, 1994 117 Iz dejavnosti gozdarskega inštituta Slovenije Na Gozdarskem Inštitutu poteka že trelje leto mednarodno sodelovanje v okviru AL/S LINK programa, v organizaciji Britanskega sveta, s skupino Dr. Davida E. Hankeja z Oddelka za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu. Bilateralni projekt z naslovom 'Cytokimnproductllm by ectomycorrhizal fungi and spruce seedlings' (Citokinini pri ektomikoriznih glivah in sadikah smreke) je omogocil izmenjavo delovnih obiskov ter raziskovalno delo sodelavcem z obeh sodelujocih inštitucij. Projekt je v zadnjih letih omogocal izobraževanje mladih raziskovalcev v Veliki Britaniji, uporabo kompleksnih metod dolocanja citokininov, ter izmenjavo izkušenj pri uvajanju teh metod v raziskovalno delo GIS. Rezultate, pridobljene v okviru tega projekta smo doslej v soavtorstvu objaviti v dveh clankih v mednarodnih revijah ter v prispevkih na petih mednarodnih posvetovanjih doma in v tujini. V treljem, zadnjem letu tega sodelovanja, so bili predvideni in deloma že realizirani trije obiski: D. E. Hanke je obiskal GIS poleti 1993, H. Kraigher je pisala zakljucno publikacijo v Veliki Britaniji v casu dveh obiskov februarja in marca 1994, zadnji obisk D. E. Hankeja v Sloveniji pa je predviden pred jesenjo letos. V okviru TEMPUS mednarodnega evropakega projekta z naslovom 'Bioindikacija onesnaženosti gozdnih rastišc -razvoj metod in izobraževanja' je kontra/dor projekta, Dr. David E. Hanke v casu od 23. do 27. marca 1994 na Oddelku za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu organiziral srecanje predstavnikov vseh sodelujocih ustanov iz Ljubljane, Gradca, Munchna in Cambridgea. Skupina iz Cambridgea je predstavila raziskovalno delo svoje skupine v seriji predavani kjer so sodelovali predstojnik Oddelka, Prof. Dr. Tom ap Rees, kontra/dor D. E. Hanke, J. H. Hudson (Evolucijski aspekti mikorize), M. Tester (Sprošcanje fosfatov pri mikoriznih glivah), A. Murphy & A. Ashby (vloga citokininov pri hemibiotrofu Pyrenopeziza brassicae), R. M. Dent (Citokinini pri smreki in propadanje gozdov), T. Bunney & A. Hunter (Citokinini pri rastlinah v pogojih povišanega COl!, R. Hunt/ey & L. H. Jones (Citokinini in stres pri oljni palmi). Udeleženci so si ogledali laboratorijske, rastne in izobraževalne zmogljivosti Oddelka, Jesus Collegea ter Botanicni vrt. Dogovorili smo se o organizacijskih problemih v letošnjem letu ter pripravili predlog programa za naslednje leto ter ga v predvidenem roku odposlali v Bruselj. mag. Hojka Kraigher Mag. Primož Simoncic (GIS) je 8. in 9. marca sodeloval na 11. srecanju ekspertne skupine za lo/lame analize v Asu na Norveškem. Skupina deluje znotraj Mednarodnega programa sodelovanja za oceno in sledenje ucinkov onesnaženega zraka na gozdove (UN-ECE /CP-Forests, Expert Panel on Foliar Analysis). Na srecanju so razpravljali o rezultatih mednarodne krožne analize bukovega lisqa in smrekovih iglic s certifikatom ter o razlicnih metodoloških problemih pri vzorcenju in analiziranju toliarnih vzorcev. Rezultati sodelovanja pedološkega laboratorija G/S v krožni analizi so pokazali, da so naši raziskovalci usposobljeni za sodelovanje v mednarodnih projektih (npr. izdelava porocila v okviru Mednarodnega programa ICP-Forests o stanju gozdnih tal in o preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 x 16 km mreti, ki ga moramo izdelati do konca leta 1995 oziroma do po/elja 19~6). V Pragi je bilo od 27.-29. marca srecanje predstavnikov vzhodnih evropakih držav (vzhodni koordinacijski center), ki delujejo na mednarodnem programu za gozdove v okviru Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka preko mej (UN/ECE ICP-E PCC East). Predstayniki posameznih držav so porocali o delu na podrocju opazovanja propadanja gozdov, utemeljevali odgovore na predhodno poslani vprašalnik in si ogledali raziskovalno ploskev, na kateri potekajo me11!ve onesnaženosti zraka vzporedno z opazovanjem stanja gozdov. Slovenijo je na sestanku zastopala dipl. Inž. Nevenka Bogataj (GIS). Zavod za tehnicno izobraževanje je od 28. do 30. marca 1994 organiziral na Bledu mednarodno posvetovanje z naslovom "Varstvo zraka -stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji«. Na posvetovanju so izcrpno predstavili delo na tem podrocju pri nas in v Avstriji. Gozdarji smo predstavili svoje raziskovalno delo, ki je 118 GozdV52,1994 povezano z onesnaževanjem ozracja. Z re(erati so sodelovali iz Gozdarskega inštituta Slovenije Franc Batic, Nevenka Bogataj, Dušan Jurc, Janko Kalan in Primož Simoncic, iz Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete Milan Hocevar in Iztok Winkler, s posterji pa še Franc Batic, Janko Kalan, Polona Kalan in Primož Simoncic. Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije so dne 7. aprila 1994 predstavili mednarodni raziskovalni program ucinka ·onesnaženega zraka na gozdove (UN!ECE LRTAP International Co·operarative Programme on Assessment and Monitoring ol Air Pollution Effects of Forests). Predavatelji so prikazali shemo mednarodno koordiniranih raziskav v zvezi z ženevsko konvencijo o daljinskem transportu onesnaženega zraka preko mej, program raziskav ucinkov onesnaženega zraka na gozdove, sodelovanje Slovenije v tem programu in rezultate zadnjih raziskav (stanje leta 1993). Na povabilo Gozdarskega inštituta Slovenije je bil v casu od 6. do 8. 4. 1994 pri nas na obisku dr. Walter Ki/ian, sodelavec zvezne gozdarske raziskovalne postaje (FBVA -Forstliche Bundesversuchsanstalt) na Dunaju. S sodelavci našega inštituta se je pogovarjal o organizacijskih in metodoloških problemih pedoloških raziskav na objektih osnovne mreže za opazovanje poškodovanosti gozdov. Po sprejetih obveznostih iz mednarodnega sodelovanja moramo takšno raziskavo v Sloveniji izvesti v letih 1994-1995. Gospod Ki/ian je ob tej priliki tudi predaval o rezultatih raziskave gozdnih tal, ki so jo že izvedli v Avstriji. mag. Primož Simoncic DRUŠTVENE VESTI GDK: 945 Oživela je terminološka komisija Po vec letih se je pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije spet sestala skupina za strokovno izrazje. Dogovorili smo se, da se bomo redno sestajali vsako drugo sredo v mesecu ob treh popoldne v pisarni društva v Ljubljani. Komisija je odprta za vse clane društva, ki jih veseli lepo slovensko izrazje. Zaenkrat smo se domenili, da bomo: -reševali pereca vprašanja strokovnega gozdarskega jezika, -pomagali pri izdelavi slovenskega te­zavra, -dopolnjevali in izboljševali slovenski del vecjezicnega slovarja »Lexicon silva­stre«, -iskali možnosti za nadaljevanje dela pri gozdarskem slovarju. Tudi bralce Gozdarskega vestnika komi­sija prosi, da jo povprašajo o nejasnostih in nepravilnostih pri rabi strokovnih izrazov. Na zastavljena vprašanja bo skušala najti odgovore in svoja mnenja bo objavila v Gozdarskem vestniku. Pogovarjali smo se že tudi o nekaterih nacelih in usmeritvah, ki jih bomo upošte­vali pri oblikovanju strokovnih gesel. Gospa Teja Koler, dipl. inž. gozd. je zbrala (pre­težno po MELIHAR, l.: Informatika z doku­mentalistiko, Univerzum, Ljubljana 1984, 144 s.) razlage za nekaj gesel, ki so po­membna zlasti v dokumentacijski dejavno­sti. Da v bodoce ne bi prihajalo do nejasno­sti, jih objavljamo, ceprav niso gozdarska gesla. geslo-as; beseda (v slovarju), ki natan­cno doloca in posreduje vsebino (npr. doku­menta) gesel nik -a m; seznam ali kartoteka po abecedi urejenih gesel kljucna beseda -e ž; strokovna beseda za izražanje bistva vsebine kakega doku­ menta GozdV 52, 1994 119 deskriptor -ja m; izbrana in standardizi­rana kljucna beseda, dogovorjena med strokovnjaki dolocenega podrocja ( sozvoc­nice in enakozvocnice so izkljucene) tezaver -vra m; (thesavros = zaklad, besedišce) seznam po abecedi urejenih deskriptorjev, ki so semanticno in genericno povezani in pokrivajo doloceno podrocje znanosti in tehnologije. GDK: 946.1 :652 Na naslednjih sestankih bomo razprav­ljali o rabi nekaterih gesel: gozdni prostor, sonaraven, funkcija gozda, raba gozda, izkorišcanje gozda, koristi gozda, dobrine, gozdni proizvodi, pridobivanje proizvodov. Vabimo vas k sodelovanju. dr. Marjan Lipoglavšek Dejavnost sekcije sodnih izvedencev in cenilcev Iniciativni odbor sekcije je imel 26. 1. 1 994 sestanek, na katerem smo pregledali dosedanje delo in realizirali sklepe prvega sestanka clanov, ki je bil v septembru lanskega leta. Ker je sekcija šele v ustanav­ljanju, je razumljivo, da je težišce dela predvsem organizacijske narave. Odbor je proucil razlicne možnosti orga­niziranja in kot trenutno najugodnejšo pred­lagal vkljucitev v Zvezo gozdarskih društev Slovenije. S sprejetjem pravil Zveze go­zdarskih društev Slovenije se je namrec pokazala možnost, da se sekcija vkljuci s svojo dejavnostjo v Zvezo, kar pa mora seveda potrditi še ustanovni zbor sekcije. Kaj nas je pravzaprav vodilo, da se organiziramo in da v doloceni organizacijski obliki delujemo naprej? Vzrokov je seveda vec. Kot prvo bi navedel dejstvo, da smo zdaj delovali nepovezano, kar je seveda pomenilo razlicne nacine pri našem delu. Iz popisa vseh izvedencev in cenilcev, ki smo ga naredili, je razvidno, da je v Slove­niji 93 gozdarjev, ki delujemo na tem po­drocju. Ta številka seveda ni koncna, saj nekateri ne delujejo vec aktivno. Vsekakor pa je to vec kot zadostna osnova za pove­zevanje in postavljanje dolocenih pravil med clani. Nadalje naj omenim spremembe, ki so predvidene v pravosodju in s tem tudi postopek pri imenovanju izvedencev in ce­nilcev. Iniciativni odbor meni, da bo prav tu sekcija lahko odigrala pomembno vlogo. Pogosto smo opažali, da se lotevajo speci­ficnih gozdarskih tem, zlasti pa še cenitve gozdov tudi cenilci iz drugih strok. Zato je naloga sekcije informiranje sodišc in drugih uporabnikov o naši navzocnosti, saj gre v koncni fazi tudi za stroko in njeno afirmacija. Sedanji Zakon o gozdovih v nekaj clenih govori o odškodninah in izrecno poudarja mnogonamensko vlogo gozdov. Vse to so teme, ki zahtevajo specificna znanja iz same stroke, pa tudi doloceno poznavanje druge zakonodaje in predpisov. Veliko stro­kovnih problemov je še nedorecenih in se jim bomo morali posvetiti v sekciji. Iniciativni odbor je zato pripravil celovito programsko usmeritev dela, ki jo bo predlo­žil ustanovne mu zboru sekcije. S tem bomo tudi postavili osnove našemu delu v leto­šnjem letu. Damjan Pavlovec JERAS & DRUG UVOZ -IZVOZ. d.o.o. 61117 lJUBlJANA Vodnikovo naselje 17 lb tel + fax 061/15-92-128 Prušnikova 4 tel. 061/15-98-455 Specialni instrumenti za gozdarstvo priznanih proizvajalcev: • LATSCHBACHER (Avstrija) •SUUNTO (Finska) •SPENCER ·• ~~~ (Anglija) (ZDA) • FOB (Avstrija) Brezžicni komunikacijski sistemi PEL TOR : \ 1 ~ .1