leto luin. mm hi.
v LinNioni, v peten 23. oktobra nzs.
Ceno Din 1*50
Uhaja vsak dan popoldne, isvzeaail nadalje in pramnlko. — InaaraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inaeratni davek posebej. — „SlavonaU Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Oprostit to: Kaallova iliea »Ut. S, prlUlol«. — T.leton it« v. 304. Ur«4al*tro; Bnallova allca it. S, I. aadstrople. — Taletra itar. M.
HT     Poštnina platana v gotovini.
Ali je naša industrijska in trgovinska politika v dobrih rokah?
Carinske pogodbe so za države z neustaljeno valuto mnogo boli zamotati! problemi kakor za države z zlato valuto. Industrijalec v državi z devalvirano valuto mora namreč račuiati z dvema važnima komponentama, to je s svetovno ceno ter s kurzom domaČe valute. Njesrovo stališče je tem boli težavno, ker mora vpoštevati ti dve za bodočnost neznani komponenti ne samo glede uvoza surovin marveč tudi pri izvozu svojih izdelkov.
Poslovni Človek vč. da je sedaj mnosro težje kalkulirati kakor pred vojno. Vsak večji gospodarski načrt mora biti od različnih strani dobro premišljen. Enostransko skalkulirani načrti pustijo za seboj navadim težke posledice. Tudi državna uprava bi morala Pri načrtu za gospodarsko politiko vpoštevati vse komponente, ako noče doživeti gospodarskih porazov ter provzročiti občut ne škode za narod.
V kratki zgodovini trgovinske politike naše države pa nismo mogli najti pri vodilnih faktorjih tiste uvidevnosti za naše potrebe ter tistega širokega obzorja, ki je potrebno za pravilno ocenitev vseh gospodarskih faktorjev, ki so sedaj merodajni za razvoj gospodarstva. Operira se še vedno več ali manj samo s predvojnimi nazori; edina novost, ki jo je vneslo naše ministrstvo trgovine v industrijsko politiko, je morda ta, da Je treba takozvano »vojno industrijo« odstraniti od državnih mej ter jo združiti v notranjosti države. Da pa je treba operirati z drugimi novimi, po vojni nastalimi gospodarskimi faktorji, si trgovinsko ministrstvo ne da dopovedati. Kaj ga briga kurz dinarja, kaj dumping - sistem drugih držav, kaj ga brigajo gospodarske posebnosti držav z jako slabo valuto ali pa z zlato valuto! Vsejsa tega ne vidi, ne sliši ničesar rudi Če vsi interesiram krogi VO-đnO o tem govore.
Kako ogromno škodo je napravila že sama fiksna ideja, ki jo imajo nekateri gospodie glede »vojne industrijec. Gosp. načelnik S a v i ć vedno pripoveduje, »da slovenačka industrija ima da se naseli u Bosni ili u Srbiji « Neštetokrat je dobila Kraniska industrijska družba na Jesenicah migljal nai se vendar enkrat preseli v Bosno ali Srbrto. Dobila je tudi irnjrjjafe »s kolom«: Za staro železo naj bi plačala isto uvozno carino. kakor za izgotovljeno blago! Nič ne pomaga dokazovanje, da bi prenos te družbe direktno opustošil vse vasi daleč naokoli v goreniskem kotu. Nič ne pomaga dokazovanje, da ie to podietie tako tesno združeno z neprenosljivimi napravami na Jesenicah, tako da bi se mogel le neznaten del prenesti, pretežna veČina vrednosti pa b! bila uničena.
Ko ie b'1a vnesena v zakon o dva-naistinah določba, da se mora dobiti za vsako industrijsko inštalacijo, bodisi za novo. ali za razširjenje že obstoječe, posebno dovoljenje od ministrstva trgovine, smo opozariali. da je ta klavzula Jako neumestna in dp. bo prej ovirala ustanovitev »vojne industrije«, nego jo podr»;ra!a. Da bo ta določba radi nemodernih nazorov industrijskega odelenia v Beogradu marsikoga ovirala v njegovi nodietnosti. je bilo že tudi v početku jasno. Pog^mo si ^amn en slučaj. Ljubljanska občina je razširila tu mestno klavnico. Padi določbe o vojni industriji je moralo mesto prositi industrijsko odelenje za dovoljenje za graditev. Industrijsko odelenje pa ie sedalo na vlogi dva meseca, predno je prišlo do prepričanja, da klavnica ne spada pod vojno industriio ter da obč:na Ljub1?ana ne more grad:ti mestne klavnice v Tuzli ali pa v Užicah!
Gosp. načelnik Savić je pred par dnevi nastopil v finančnem odboru proti temu. da bi se znižala carina na orala, ki znaša k*vih F00 Dm za komad, češ nai se v naši državi napravi tovarna za pluge. Vsa dokazovanja, da to ne gre čez noč, niso nič izdala. Naš kmet Pa naj plačuje visoko carino na vsak plug radi fiksne ideje, da bo že vsled carine kar iz tal vzrastla tovarna za pluge.
Gosp. načelnik Savić pa pride mnogokrat v nasprotje s svojimi teorijami o industrijalizaciji Svojemu glavnemu načelu, da je treba namreč za vsako ceno forsirati industrijalizacijo dežele, sam postavita toliko zaprek, da direktno onemogočuie razvoj industrije. Naša industrija, ki rabi tenko pločevino kot
Borba med raallinli In radičevci pričenja
Prvo nezaupanje med vladnima strankama. — Radikali zahtevajo večino v finančnem odboru. — Prvo bojno glasovanje ▼
skupščini.
— Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Radi sanacije »Gospodarskega društva«, glede katerega je snoči St, Radić trdil, da se doseže mirna likvidacija, se zelo x>oostrujejo nasprotja med radikali hi radičevci. Odno-šaji med obema vladinima večinama kljub optimistični presoji postajajo nevzdržljivi, čprav so prvotno splošno smatrali, da bo nedeljski govor Nikole Pašiča pomiril borbene duhove na obeh straneh.
Do danes na tihem in za kulisami tleče nasprotje med radikali in radičevci te bruhnilo z vso elementarno silo na dan na dopoldanski plenarni seji Narodne skupščine, ki ima izvolili nov finančni odbor. Skoraj vse dopoldne je poteklo v ogorčeni borbi obeh vladnih strank za številčno zastopstvo v finančnem odboru. Med radikali in HSS ni bil dosežen sporazum za skupno kandidatno listo. Radikali so zahtevali za sebe 16 mandatov v finančnem odboru, tako da bi eventualno imeli radikali večino brez ra-dičevcev.
Vse dopoldne do 11. so trajala posvetovanja med radika i in radičevci za skupno listo. Brezuspešno. Vseka stranka je morala končno postaviti svojo lastno kandidatno listo.
To je prvi slučaj javnega nezaupanja, ki je zavladalo med obema skupinama. — Parlamentarni in politični krogi ocenjujejo to okolnost tako, da je to prvi udar, storjen v doslej več ali manj strnjene vrste RR in da je vržena baklja končnega razkola. Viharna in burna je bila seja radikalnega
kluba, ki ie določeval celokupno kandidatno listo.
V skupščinskem predsedstvu so se pred sejo sestali načelniki parlamentarnih klubov, da se dogovorno in sporazumno določi ključ za volitve članov finančnega odbora, tako da bi odpadlo tehnično težavno poimensko glasovanje- Vladina veČina ie zahtevala zase 22 mandatov (16 za radikale in 8 za radićevce), dočim naj bi dobila opozicija samo 9 mandatov. Pogajanja so bila brezuspešna. Končno je bila vladina večina pripravljena prepustiti opoziciji 10 mandatov. Opozicija pa je na tem sestanku odločno protestirala proti metodam, ki so se uporabile radi sklicanja sej Narodne skupščine. Skupščinsko predsedstvo je zakrivilo, da se je mnogo poslancev odpeljalo domov ter jim je tako onemogočeno udeležiti se glasovanja pri volitvah tako važnega finančnega odbora. — Konferenca načelnikov parlamentarnih klubov je ostala brez vsakega pozitivnega uspeha. Zato so postavile posamne skupi-
ne svoje lastne kandidatne liste. Opozicija se je nato na posebni seji sporazumela v tem smislu, da je dala vsaka stranka drugi na razpolago proste glasove, da bi se dosegel pri volitvah 5im večji uspeh.
Kakor omeni eno, je bila seja radikalnega kluba zelo burna. Nekateri poslanci so protestirali proti že včeraj sestavljeni kandidatni listi ter jo je moral Pašič še enkrat revidirati.
Za 10. uro določena plenarna seja skupščine je bila šele ob 11.20 dopoldne otvor-jena. Soglasno Je bil odobren zapisnik včerajšnje seje, na kar je podpredsednik dr. Subotić odredil glasovanje o kandidatnih listah za finančni odbor. Pred poimenskim glasovanjem je bil še 10 minutni odmor, da bi se dosegel na kak način sporazum. Brezuspešno.
Po odmoru se ie pričelo ob 11.45 poimensko glasovanje.
— Beogrd, 22. oktobra. (Izv. Ob 12.45) Ko so vladine stranke vstopile v zbornico, so jih opozicijonalci sprejeli z veselost jo. Ves čas glasovanja je v zbornici vlada'a največja napetost. Ob 12 30 je podpredsednik dr. Subotić objavil izid glasovania:
Od 315 poslancev ie glasovalo 255. Gfasovi so bili oddani osmim kandidatskim listam in so mandati za finančni odbor razdeljeni kakor sledi:
I. Radikalna lista 102 glasova (v znak pro esta 10 praznih radikalnih glasovnic) fn 13 mandatov z dr. Radonii-ćem na Čelu.
II. RacOčevskf? 1'sta 46 gglasov in 6 mandatov z dr. Kežmanom na Čela (4 radičevci glasovali z zaiedničarji).
III. Davidovičevi demokrati 27 glasov in 3 mandate (dr. Voja Veljkovič, dr. Knmnnudi in dr. Sečerov).
IV. Samostojni demokratie 17 glasov in 2 mandata (dr. Sviflslav Popovlć in Jjral Demetrovič).
V. Mus'imani 19 glasov in 2 mandata (rtr. Snaho in Batfič).
VI. Klerikalci 17 slasov in Z mandata (dr. Kulovec in Vladimir Pušenjak).
VH. Federalisti (zajedničari? ?n drugi) 12 »lasov in 2 mandata (dr. Zanič in dr. Lorković).
VIII. Male skupine 6 glasov in 1 mandat.
Po objavi izida volitev je dr. Subotić sejo zaključil in odredil prihodnjo za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: razprava o invalidskem zakonu.
Dr. Korošec želi noue volitve
Dr. Korošec o sporazuma vseh treh «narodov». - Stepan Radić v Beogradu. - Radić o dr. Korošcu«
—Beograd. 22. oktobra (Izv.) Današnja »Pravda« priobčuje kratek razgovor svojega sotrudnika z voditeljem SLS dr. Ante Korošcem. Dr. Korošec je
na vprašania odgovarjal zelo previdno. Sotrudnik »Pravde« je naiPteje omenil Ob priliki sestave današnje vlade je bivši opozicijonalni blok izdal komunike, v katerem je naglašeno, da bi morale Pri pravem sporazumu sodelovati vse stranke. Vprašam vas, g. ctoktor, ali Vaša stranka še vedno stoji na tem stališču?
Dr. Korošec je odgovoril: »Ona kot druge stranke bivšega opozicijonalnega bloka še danes stoji na istem stališču, toda za skupno delo pri tej velik] stvari bi se moralo vpraša 1 ponovno narod.
izvesti bi se morale svobodne volitve, da bi se stranke pripravile za ta veliki posel.«
Vprašanje: »Kakšni bodo v bodočnosti medsebojni odnošaii opozicijonal-nih skupin?«
Dr. Korošec: »Prisrčni, čeprav doslej nimamo nikake skupne organizacije. Do tega pride, ko dozore še nekateri pojavi v vladinih strankah.c
Na dopisnikovo vprašanje: »Kakšno je stališče njegove stranke glede sporazuma, pri katerem so Slovenci izven kombinacije, je dr. Korošec odgovoril: »To ni narodni sporazum, nego sporazum dveh strank, radikalov in ra-dićevcev. Sporazum brez Slovencev nI nikak sporazum. Če se bo kak sporazum
surovino, se je trudila, da bi se ob priliki avstrijske carinske pogodbe znižala carino na to pločevino, kar bi bilo popolnoma pravilno, ker pri nas se tenka pločevina ne izdeluje. Dokazalo se je še več, da so namreč inštalacije, ki so Dotrebne za produkciio tenke pločevine, tako drage, da ni niti misliti na to, da bi kdo ustanovil tako podjetje v naši državi. Zgodilo pa se je. da se je v carinski pogodbi z Avstrijo carina na dovršene produkte znižala, carina na pločevino ie ostala nespremenjena.
Gosp. načelnik Savić je namreč mnenja, da spada tenka pločevina pod »vojno industrijo« ter da mora pri nas nastati tovarna za ta produkt, če ne danes Da Čez pet, ali deset, ali pa čez 25 let. Do takrat naj hira in umira druga industriia, ki ie od tega produkta odvisna, ki pa ie mogoče še važnejša za slučai vo;ne. kakor pločevina.
V Beogradu se zopet pripravljalo važne odločitve, ki bodo dalekosežnega
pomena ne le za industrijo, marveč tudi za druge panoge. V finančni odbor pride na dnevni red avtonomna carinska tarifa. Kako naziranje ie zastopal g. Savić glede kmetijstva smo že poročali. Upamo pa, da bo ministrstvo trgovine vendar enkrat izprevidelo. da si kvari svoj ugled pri gospodarskih krogih, ako ne pokaže dovolj razumevanja za nove gospodarske smernice, ki so nastale po vojni- Prav tako so rudi pogajanja s Češkoslovaško republiko za sklenitev nove trgovinske pogodbe pred durmi. Opozorili smo že opetovano na dejstvo, da je prinesla carinska pogodba z Avstrijo ogromno škodo zlasti za Slovenijo in to radi tega. ker naša takratna delegacija, v kateri je igral g. Savić važno vlogo, ni upoštevala utemeljenih predlogov domaČih gospodarskih krogov. Upajmo, da se ne bo enak pogrešek dogodil tudi pri bodočih pogajanjih s Češkoslovaško!
brez njih izvršil, bodo Slovenci izvajali konsekvence ter zavzeli nasproti temu primerno stališče. Mi zahtevamo sporazum, ki obsega vse tri narode.«
— Beograd. 22. oktobra (Izv.) Stepan Radić v spremstvu svoje soproge in dr. Krnjevića je snoči ob 22.20 prispel iz Zagreba v Beograd. Na kolodvoru običajni pozdravi in sprejemi. Pozdravil ga je tudi posl. Ivan P u c e 1 j. Stepan Radić je bil napram novinarjem zelo zgovoren. Neki novinar mu je dejal: »Kaj nam donašate za vlado novega, g. predsednice?« Radić je odgovoril: «Prinašam polno vrečo, toda zavezano!« O Korošce vem shodu v Zagrebu je Radić med drugim dejal:
»Korošec je imel prošlo nedeljo svoj govor v Zagrebu. Govoril je preje nego je izvedel za vsebino govora g. Nikola Pašića in zato je dejal: Bojim se. da Pri Pašiču zmaga radikal, a ne državnik in da zavrže sporazum z radičevci. Izvedel sem, da ie Pašić sklenil sporazum s Pribičevićem in z 20 Davidovićevimi demokrati brez Hrvatov in proti Hrvatom.«
To Koroščevo iziavo mi je sporočil zanesljiv človek, ki je poslušal Korošca. Meni je prav malo na tem, — je dejal končno Radić, — če pravi kak nasprotnik, da ni naš sporazum veliko državniško delo.
Ultimatum Grške Bolgarski
— Beograd, 21. oktobra (Izv.) Iz Aten prihajajo sicer še netočna poročila o oboroženem obmejnem konfliktu med boljrarskimi rednimi četami (?) in grško vojsko. Ta poročila, ki jih razširja atenska brzojavna agentura na podlagi informacij, danih od vlade, pravijo, da so bolgarske. 1 bataljon broječe čete 19 t. m. nenadoma napadle grško obmejno stražo na gori Beleš. Grška straža je bila ubita. Poveljnik straže, ki se je hotel z belo zastavo približati Bolgarom, da bi dobil pojasnila, je bil žrtev napada. Razvil se ie več ur trajajoči boj, tekom katerega so Bolgari zasedli vrhove okoli Beleša. Boji so se nadaljevali 20. t. m. dopoldne.
— A-ene. 21. oktobra. Radi grško-boljcarsketfa obmejnega konflikta je grr ška javnost zelo vznemirjena. Grška vlada ie ukrenila vse za obrambo meje. Več vojaških transportov je odšlo v smeri proti bolgarski meji.
Zadnja poročila, izdana od atenske brzojavne agenture, ne morejo s točnostjo ugotoviti, afl so bili napadalci člani redne vojske ali bolgarski komi-taši
Močni oddelki grške vojske so prekoračili bolgarsko ozemlje ter zasedi! važno bolgarsko obrnemo mesto Petrič.
Za zasedbo Petriča je izdalo zadevni ukaz grško vojno ministrstvo.
— Beograd« 22. oktobra. (Izv.) Iz Aten 21. t. m. javljajo* Bolgarski poslovni odpravnik je danes posetil zunanjega ministra. Ta je odločno protestiral proti napadu bolgarskih čet na grško stražo.
Grška vlada ie po svojem posfaniku v Sofiji izročila bolgarski vladi 4Surni ultimat v katerem zahteva od Bolgarske popolno zadoščenje, strogo kaznovanje povzročiteljev tega napada in plačilo 2 milijonov frankov kot odškodnino rodbinam ubitega oficirja In ubi.ih vojakov.
VATIKAN PREPOVEDAL ČEŠKOSLOVAŠKI DUHOVŠČINI KANDIDATURE
— Praga, 22. okt. (Izv.) Z ozirom na bližajoče se volitve v Češkoslovaško narodno skupščino hi v senat je izdala papeška stolica v Vatikanu posebno okrožnico, ki se nanaša na češkoslovaško duhovščino. Češkoslovaški duhovščini je z ozirom na pomanjkanje duhovščine le izjemoma dovoljeno kandidirati za narodno skupščino in senat. Smejo kandidirati le nekateri politiki-duhovniki. Z obzirom na to prepoved je praški nadškof dr. Kordač iz branil kandidaturo senatorja dr. Megleja, ki se nahaja na nemškonacijonalni listi. Nemški nacijonalci so proti prepovedi protestirali.
BREZPOSELNOST V AVSTRIJI
— Dunaj. 22. okt. (Izv.) Minister za socijalno politiko in poročevalec vladne večine sta avstrijskemu parlamentu predložila obširno poročilo o socijalnem zavarovanju delavstva, obenem s statistiko o brezposelnosti. Povprečno šteje Avstrija letos 130.000 brezposelnih proti 90.000 preteklega leta. Za brezposelne je bilo v tem letu določenih 109 milijonov šilngcv. Le meseca septembra je bilo skupaj 112,763 brezposelnih
>BUD0HA< [
.BUDDHJFŽM
m
Avstrijska vlada je odločena predložiti parlamentu poseben zakon o zaščiti domačega delavstva z ozirom na m, da je v Avstriji nad 60.000 inozemskih kvalificiranih delavcev zaposlenih. Značilna je okolnost, da prihaja največji val kvalificiranih delavcev iz Nemčije. Med Nemčijo in Avstrijo sklenjeni dogovor slede potovalne svobode je prišel v korist !e nemškemu de* lavstvu ne pa avstrijskemu.
Hvale m posnemanja vredna ie od vlade uvedena akcija, da se mnogoštevilno nekvalificirano delavstvo v posebnih delavskih tečajih izobrazi za kvalificirano. Ti dc^ lavski tečaji so odslej obrodili že dokaj le. pih uspehov.
VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
— Berlin, 22. okt. (Izv.) V smislu lo~ carnskega sporazuma predloži Nemčija prošnjo za vstop v Društvo narodov v Ženevi sredi meseca novembra. Nemška vlada namerava poprej e še razčistiti dve načelni točki, od katerih zavisi položaj Nemčije v Društvu narodov, in sicer: 1. priznanje nemščine kot oficijelnega uradnegu jezika pri Društvu narodov in 2) primerno zastopstvo v Svetu Društva narodov odn. v njega tajništvu.
Borzna poročita
Ljubljanska borza
LESNI TRG. Bukove letve 27-32 mm od 2.95—&5Q ta, I. fco. vagon meja blago 1250; bukove letve 38-38, 0.50—2.50 m, 28-28, 0.60—13) ni, feO meja blago 900;   bukovi decimali 12 mm, 2.25 m, lO—35 cm, blago 950; bukova drva 1 m d., suha fco. Postojna trs.. 40 vagonov, denar 25.50, blago 25.50. zakljč. 25.50. ŽITNI TRG Pšenica bačka 76-77, fco Ljubljana: in 290;   koruza stara, dv. res., zdrava, ico Ljubljana: blago 220; koruza, umetno sušena,   zdrava,  fco  Ljubljana:    blago 195; oves bački, dv. reš., zdrav, ico Ljubljana: blago 210; ječmen 63-64, težki, fco Ljubljana: blago 220: Pšenica domaČa, fco Ljub-ana: denar 260; koruza stara, par. beo« grad: blago 180; koruza nova okt., nov,, dec., 100 % kasa pri sklepu: blago 122.50; koruza  v  storžih,  fco   slavonska postaja: blago 75; koruza nova, sušena, fco slavonska postaja:  blago  162.50; oves sremskl, fco Postojna trs.: denar 200; jabolka namizna, fco štajerska postaja: blago 320; — Seno: Seno prešano, sladko, fco nakladna postaja Slov.: blago SO; seno prešano, kislo, fco nakladna postaja Slov.; blago 60; slama prešana, frco nakladna postaja Slov.: blago 50.
7% invest drž, pos. denar 81; 2H% drž. renta za vojno škodo denar 338, blago 348: Celjska denar 201, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 230, blago 260; Mer-kantilna banka denar 101, blago 102, zakij. 101; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne denar 120; blago 123; Trboveljska denar 337, blago 346; Združene papirnice denar 120; Nihag dd. blago 39: Stavbena dd. denar 100, blago 110; Šešir denar 141: 414% zast. 1. Kr. dež. banki denar 20, blago 23; 4H% kom. zad. dež. banke denar 20, blago 23.
Zagrebška borza
Dne 22. oktobra. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.8375—10.9175, Pariz 247—251, Praga 166.43—168.43. London 272.39—274.39. Trst 222.61—225.01. Berlin 13.393—13.493, Dunaj 790.20—800.20.
Efekti: 7% investicijsko posojilo \z leta 1921 80.50, 2V«% državne rente za ratnu štetu 339—343, 339—340, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 11, Hrvatska eskomptna banka 129—130, Kreditna banka, Zagreb 132—133, Hipotekama banka 72.50—733, Jugobanka 110—111, Praštedio-na 960—070, Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 56—57, Drava d. d. Osijek 250. Sečerana, Osijek 495, Isis d. d. 66—69, Niha« 40, Gutman 370—385, Slaveks 135— 145, Slavonija 51—51.50, Trboveljska 360— 370, Union, paromlin 420.
Inozemske borze
— Curih, 22. oktobra. Borza: Beograd 9.21, Pariz 22.675. London 25.1375. Newyork 518T/a. Milan 20.60, Praga 15.42, Dunaj 73.15.
— Trst, 22. oktobra. Predborza: Beograd 44.40—44.75, Pariz 110—110.75, London 121.50—122.25, Newyork 25.10—25.40, Praga 74.40—74.75, Čarih 461—485. Dima, 350—d?
stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 23. Oktobra 1925.
Stev. 241
Pismo iz Prage.
Zadnje delo češkoslovaškega fronta. — Narodna
20. oktobra. Ze dalje časa jo visela nad narodno skupščino smrtna obsodba, kar ni prispevalo k miraemii njenemu delovanju. Sedaj je bila končno izrečena in namilila skupščini je bila 16. t. m. razpušče-na: poslansKa zbornica in senat. Zbornici je bilo tako skrajšano življenje za pol leta, senatu, za katerega razpust ni bilo pravzaprav nikakega vzroka, pa celo za dve in pol leta. Ta razpust m na mestu, ker parlament ni izvršil popolnoma svojega programa, zlasti ni rešil dveh nad vse druge važnih predlog, to ie plačilne ureditve za državne nameščence in davčne reforme.
Med poslednjim delom zbornice je odobritev zakona o državni podpori 74 milijonov Kč za poškodovance po elementarnih nezgodah, sprejetje volilne novele, zakona o ureditvi sodništva v Veliki Pragi, zakona o bolniškem zavarovanju javnih nameščencev, zakona o porokah, sklenjenih po duhovništvu čsl. cerkve in potrditev računskega zaključka za leto 1923. Senat je sprejel proračun in volilno novelo.
Predloga o plačah državnih nameščencev, čeprav je bila z največjim na-petjem sil še pravočasno izdelana, ni priŠa v zbornico radi nerešenega vprašanja o pokritju. Treba je dostaviti, da je za to predlogo stala nedostopno samo nar. demokracija, katero so podpirali tudi češki socijalisti. Pokritje se je imelo dobiti z uvedbo davka na sladkor in špirit, ali proti temu so se ostro postavili soc. demokratje in republikanski zemljedelci (Svehlova stranka). Ti iz strahu pred znižanjem cen za peso in krompir, oni. boječ se zvišanja cen za sladkor in špirituoze. Na nje pada torej krivda, zlasti pa na soc. demokrate, kajti ti so s svojim diktatom izsilili predčasne volitve, katere so zahtevali že od junija, skrbeč samo za korist svoje stranke, ker so upali, da prihaja ugoden trenotek za volilni uspeh njihove stranke. S tem pa so odvzeli čas za razpravo s predlogi glede plač državnih nameščencev. Ta pride v obravnavanje šele v novem parlamentu, ker pa ima veljati od 1. jan. 1926., je izjavil min, predsednik, da jamčita vlada in koalicija za to. da bo do tega dne uzakonjena. Zato ostane »desetka« državnih nameščencev tudi v parlamentarni meddobi v permanenci in pri finančnem ministrstvu se ustanovi kritna komisija, sestavljena iz zastopnikov strank in uradov, ki izdela načrt za kritje.
Volitve v obe zbornici so že razpisane na nedeljo 15. novembra, tako
parlamenta. — Enotna nemška demokracija se utrjuje.
da bo volilni boj trajal samo štiri tedne. Ne bo sicer dolg ali gotovo bo trd. Prvi signali za boi so bili že oddani Z Volilnimi proglasi raznih političnih strank, ki so izšli v nedeljskih listih.
V nemškem taboru se pripravljalo na volilno borbo s poskusom, stvoriti enotno nemško fronto. Pogajanje med nemškimi strankami privede gotovo do uspeha, dasi se nemška soc. demokracija noče pripojiti k enotni fronti iz taktičnih razlogov. Zastopniki posameznih klubov so se že dogovorili o temeljnih vprašanjih in bodoči poslanci in senatorji nameravajo po volitvah ustanoviti »Zvezo suderskih Nemcev z namenom enotnega vodstva nemške opozicije v parlamentu in brambe kulturnih, gospodarskih in socijalnih pravic Nemcev v naši republiki. Svojo skupnost hočejo pokazati že pri nastopnih volitvah s postavitvijo enotne kandidatne listine vseh nemških strank, stoječih v enotni fronti. Ta teden imajo glavna vodstva posameznih strank sprejeti sklepe dosedanjega pogajanja.
V zadnjem času so se pojavila par-krat po listih, naT. demokraciji neprijaznih, poročila trdeča, da hočejo pripadniki bivše državopravne-nap redne stranke izstopiti iz narodne demokracije in po primeru bivših realistov obnoviti svojo stranko, s čemur bi nastal razkol v narodno-demokratični stranki. V resnici pa ni temu tako. Je sicer res, da so bivši državopravniki imeli posvetovanja, ali na teh je bilo predvsem izjavljeno, da so daleč od namena, da bi se odtrgali od narodne demokracije, baš obratno, stoječ na njenih tleh, hočejo s svojo akcijo doseči zboljšanje in ojačenje narodne demokracije in zato zahtevajo preuredbe v notranjih razmerah narodno demokratične stranke, točnejšega izpolnjevanja njenega programa in žele večjega uveljavljenja njegovih smernic. Oni so proti vsakemu cepljenju stranke iz idealnih in praktičnih razlogov, kajti pri današnji situaciji je potrebna kar največja koncentracija narodno čutečih življev. Pri posvetovanjih je bilo sklenjeno tudi, da se izpre-meni »državnopravo društvo za Češko« v državnopravni klub za celo republiko in zahtevalo se je. da bi postal tednik »Samostalnost«, organ bivših državo-pravnikov, izrazitejši glasnik mehovih smernic.
Dnevnik »Narodni Demokracie« se izpremeni v ilustrirani dnevnik z imenom »Narod«. Politična smer lista ostane dosedanja; prva številka izide 27. t. m. J. K. S.
Politične vesti
=■ Politiki dr. Korošca posveča včerajšnja »Samouprava« zanimiv uvodnik. Uvodoma ugotavlja, da je bila politična situacija, ustvarjena s sporazumom med radikali in radičevci, za klerikalce silno ugodna, da bi se i oni preorijentirali in pridružili temu sporazumu. Toda dr. Korošec ne samo ni izrabil te ugodne situacije, marveč je zavzel proti sporazumu naravnost sovražno stališče. Podčrtava j o č. da je Korošec na klerikalnem shodu v Zagrebu kategorično izjavil, »da SLS ne stopi v vlado z radikali, ker ne uvažujejo njenega programa in njenih načel«, ugotavlja »Samouprava«, da se dr. Korošec v nasprotju s to izjavo neprestano ponuja radikalom, in izvaja z ozirom na to dvolično Koroščevo politiko: »Nasproti temu ponujanju g. Korošca za kombinacije, koje on sam zamišlja in študira, je treba zabeležiti pojave v Sloveniji, ki napovedujejo polagoma združevanje vseh naprednih elementov v cilju borbe proti klerikalizmu in njegovem negativnem stališču, a v naslonu na sporazumno politiko. Danes je najugodnejši trenotek, da se otvori?^ vrata liberalni in sodobni politiki, zasnovani na najširših slojih med Srbi in Hrvati, tudi v Sloveniji in da se tam organizirajo v skladu z realnimi in kulturnimi interesi bratov Slovencev nove politične sile, osvobojene vplivov mračnega klerikalizma... Katoliška cerkev uživa v naši
državi dejanski ne samo ravnopraven, marveč marveč celo privilegiran položaj in s katoliško cerkvijo ni v nobeni zvezi stremljenje za ustanovitev liberalne fronte za pobijanje klerikalne Ko-roščeve skupine. A ta fronta je neizogibna baš radi potreb slovenskega ljudstva.« — Ta »Samoupravina« ugotovitev je za nas zanimiva v toliko, ker igrajo klerikalci doma vlogo — tigrov, v Beogradu pa se na vse načine ponujajo radikalom, ki pa jim dajejo brce.
— Polemika med dr. Gosarjem in dr. Ravniharjevim glasilom radi potrebe, da stopi tudi klerikalna stranka v vlado, zanima tudi radikale. Njih glasilo »Samouprava« beleži to polemiko in pravi: »Zdi se po odgovoru dr. Go-sarja, da je pozicija klerikalne stranke precej ogrožena, ko mora posvetiti cel uvodni članek pisanju neznatnega lističa, ki ne predstavlja nobene stranke, a vendarle ima svoje mesto v slovenski javnosti.« — To bo sedaj ogorčenje in jeza v kozarcu vode, da »Samouprava« tako sodi o organu, ki se kaj rad predstavlja, ako mu to kaže in ako se mu zdi potrebno, tudi za radikalno glasilo.
= Dr. Čingriia v Beogradu. V Beograd je prispel dr. Melko Cingrija, bivši član Jugoslovenskega odbora, ter se je deli časa posvetoval s Paši čem in Ljubo Jova-novićem. rPavijo, da dr. Cingrija stopi v radikalno stranko.
Pr osve ta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani
DRAMA i Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 22. oktobra: Pegica mojega srca. Red o.
Petek 23. oktobra: Ifjgenija na Tavridi P Sobota, 24. oktobra: Periferija. Red A. *
Nedelja. 25. oktobra: Pegica mojega srca, Izven.
Ponedeljek, 36. oktobra: Za narodov blagor. Red B.
Torek, 27. oktobra:   Ifigenija na Tavridi.
Red C. Sreda, 2S. oktobra: Zaprto. Četrtek, 29. oktobra: Pegica mojega srca.
Red A.
Petek, 30. oktobra: Periferija. Red D. Sobota, 31. oktobra: Zimska pravljica. Red E„
OPERA: Začetek ob H 20. uri zvečer.
četrtek, 22. oktobra: Nabor — Povratek. (Premijeri.) Red E.
Petek, 23. oktobra: zaprto.
Sobota, 24. oktobra: Aida. Red D.
Nedelja, 25. oktobra: Nabor. Povratek. Izv.
Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto.
Torek, 27. oktobra: Hoifmannove pripovedke. Red E.
Sreda, 28. oktobra: Češka proslava. Izven, Četrtek, 29. oktobra: Manon. Red C. Petek, 30 oktobra: Mrtve oči. Red F. Sobota, 31. oktobra: Nabor. Povratek. R. A.
<— Sprememba repertoarja v ljubljanski drami. Ker ie g. Peček nenadoma obolel, se premijera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« za par dni odloži. Dramski repertoar se spremeni v toliko, da se vprhori v petek dne 23. t m. mesto komedije »Za narodov blagorc Goethejev a dramska pesnitev »Ifigenija na Tavridi« za abonma F. Pri današnji predstavi komedije »Pegica mojega srca« igra Pečkovo vlogo g. Skrb in s ek. Opozarjamo na današnji operni premijeri Gerbk>Nabor; Hatze-Pov-ratek.
— Begovićev »Čovjek božji« v praškem gledališču. V Narodnem divadlu v Pragi se pripravlja za konec tekočega meseca premijera Begovičeve drame »Čovjek božji« v režiji Emila Nadvornika. Za dekoracije je bH pozvan zagrebški slikar Ljuba Babic. Avtor je obljubil, da pride v Prago k premijeri.
Sodišče
Ljubljana, 21. okt.
— Mesec m njegov oseL Čudna je zgodba, kako je prišel 363etm* tesač Fr. Mesec z Verda v konflikt s § 104. srb. k. z. zaradi svojega osla. Dne 5. avgusta t. 1. je Mesec naložil v Borovnici na voz, v katerega je bil vprežen osel, nad 100 kg moke ter peljal proti Pokojišču. Čeravno je kolovozna pot strma in kamenita, se je še Mesec nabasal na voz, da je osel le s težavo vlekel. Nasproti sta prišla službujoča orožnika Al. Kavalar in Ivam Jernejčič, ki sta Meseca opozorila, naj gre z voza ter ne trpinči živali. Šele na ponovni poziv je Mesec
7. vnz?. obenem pa ie začel kričati: »Sedaj bom osla izpregel, bosta pa vidva peljala! Proklete duše hudičeve! Proklete žandarske pošasti! Za drugo se briga jta, ne pa za mojega osla! Le čakaj, ti Kavalar, če pride do tožbe, ti bom že še dal enkrat po gobcu!« — Nič ni Mesecu pomagal izgovor, da se ničesar ne spominja, ker je bil pijan. Plačati mora 300 Din globe, takso in sodne stroške.
— Za tihotapca sta se zavzela. Dne 1. julija t. 1. je pripravnik finančne kontrole Josip Herlah zalotil nekega tihotapca ter ga tiral skozi Rateče. Terezija Petrič, ki se tudi bavi s tihotapstvom ter je znana pijanka, je v popolni pijanosti začela vpiti: »Ravbarji, barabe, ubogim ljudem kradete!« Hotela se je finančnega organa dejansko lotiti, kar pa je preprečil njen mož. Ker se je Harlah energično otepal pijane in nasilne ženske, ie začel še Janez Cuznar vpiti nad njim: »Prokleti smrkovci, nas ie več, vas bomo vse podaviH!« — Oba sta bfla obso-zeaia po § 104 srb. kaz. z. in sicer Cuznar na 200 Din, Petričeva pa na 14 dni zapora.
— AH bi bil naš Človek pred avstrijskim sodiščem tudi tako srečen? Avguštni Dan-spet, rodom iz Konjic, pristojen v Gradec, stanujoč v Beljaka, je strojevodja pri Bun-
des - ĐainL Kot tak vozi brzo v lak do Jesenic Tako je tudi dne & L m. pripeljal na Jesenice brzi vlak št 13 iz Avstrije ter b! se moral po štiriurnecn odmoru proti polnoči vrniti. Mož je rekonvalescent, ima defekte vsled vojne, se je vrnil ravnokar iz nekega zdravilišča ter mu ie zdravnik priporočil še 14dnevni počitek. Toda vsled skrbi za številno rodbino je v svoji gorečnosti nastopil takoj službo. Ves dan ni drugega zaužil kot kavo zjutraj. Alkoholne pijače ni vajen, saj je celo podpredsednik protialko-holnega društva. Da bi se okrepčal, je vendar popii na Jesenicah dve četrtinki dalmatinskega vina. kar pa je moža tako zmešalo, da se je opotekaL Službujoči prometni uradnik H. Mešiček mu je zabrani] prevzeti vlak, ker se vsled pijanosti niti podpisati ni mogel. Sporazumno z ondotnim zastopnikom avstrijskih železnic so vlak odpravili z našim strojevodlo, kar je Danspeta tako raz-kačilo, da je šel v promtno pisarno in kričal nad imenovanim našim uradnikom: Smr-kovc, Lausbub, slovenischer Scweinkerl! Ltd. Obmejni komisar je dal razgrajača aretirati in odvesti v zapore. — Obtoženi govori gladko v slovenščini, obžaluje vse storjeno, se izgovarja na popolno zmešanost ter prosi razžaljenega našega uradnika očito za odpuščanje. Senat je upošteval obtožen-čevo bolestno stanje ter ga popolnoma oprostil. Upamo, da je dobil mož o našem ljudstvu fci naši pravični justici drugačne pojme kakor ji širi nemškonacionalna nestrpnost na Koroškem.
— Nek danil steber klerikalizma na Jesenicah je bivši župan, oziroma gerent Anton Čebuli. Prvotno krojač je s pomočjo klerikal. mogotcev in zavodov postal trgovec S kmetijskimi pridelki. Kot tak pa je napravil ogromno dolgov ter oškodoval upnike za visoke svote. Dasi mu ie bila njegova plačilna nezmožnost znana, vendar ni pravočasno predlagal poravnalnega postopanja. Kot protokoliran trgovec je vodil svoje poslovne knjige tako površno in neredno, da ni bilo v njih nobenega pregleda o njegovem premoženjskem stanju- Letne bilance ie neprestano izpreminjal na umetni način. Za ravnotežje pasi vam ie zviševal vrednost nepremičnin, to je hiše. Inventure in blagovne knjige sploh ni bilo, dasi je vodil knjige njegov sin, ki ima trgovske šole. Končno je lansko jesen počiio. Prvo tožbo je vložil Žitni zavod za 130.000 Din, nato so se začeli oglašati še drugi upniki- Končno se je Čebuli z upniki poravnal na 60%, kar ie obljubil plačati v dveh obrokih do aprila 1927, toda dosedaj Še ni plačal nobenega obroka. Obtoženi se izgovarja, da je upal dobiti posojilo, v najslabšem slučaju pa bi prodal hišo. Toda v bilanco je bila itak že tudi vTačirnjena vrednost hiše, a bilanca je vkljub temu ostala pasivna. Kako naj bi postal aktiven s pomočjo posoiila, si tudi ni mogoče predstavljati. Oba izgovora sta terej jalova. Čebuli je bil obsoien na en teden zapora.
221etni kočarjev sin Fr. Gradiš ar, p, d. Zdražbarjev iz Strahomera je dne 26. julija t. 1. ob priliki balinanja tudi nastopal z nožem proti tovarišem ter je Lenarčiča udaril z zaprtim nožem po glavi, nekega Kunšeta pa zabodel v desno nadlehnico. Obtoženi se izgovarja s popolno pijanostjo, češ, da so trije izpili osem litrov vfna. Gradišar je dobil 2 meseca zapora, a plačan* mora poškodovanemu 500 Dm, takso in sodne stroške.
Julijsko hrnjinn
—j Trnovska planota nad Gorico vzbu* ja pri Italijanih vedno več zanimanja. V Gorici bo predaval inženjer M. Carettas Colli o svojih načrtih za izkoriščanje trnov* ske planote, pri čemur se ozira tudi na furlansko nižino. Pred vsem tu gre za pro* metne zveze. Treba zvezati prometno Čer* vin jan z Gorico, goriško mesto potem s Sveto goro, s Krnico, Črnim vrhom in Id ris jo ter končno z Logatcem. Potem namišlja zgradbo klimatičnega letovišča na Krnici, tisoč metrov nad morjem.
—I V Opatiji je za fašiste neprestano polno spodtikljajev. Sedaj imajo po svojem glasilu opraviti z nunami in obdolžujejo jih nasprotstva italijanskemu azilu Savoia, ki ga nočejo več imeti pod svojo streho. Fa* šisti zahtevajo, da pridejo na Volosko sa* mo italijanske nune, naklonjene fašizmu, vse druge morajo proč.
—j Azile, to je raznarodovalna za ve ti j Šča za nežno našo deco, postavlja Lega po Julijski Krajini, posebno pridno je na delu v Istri. Te dni so otvorili nekje nov azil in se pri tem spominjali naučnega ministra Fedeleja, kateremu so sporočili otvoritev
To Je pravi zarnotelc
Aspirin
tableta &y*
katere izvrstno polajšavajo boli.
Paste na modro-belo-rdečo pečatno mamico!
novega azila Lege. Minister je odgovoril ves zadovoljen in je izrekel svoje živo pri; znanje vse hvale vrednemu patrijotičnemu delovanju Lege. Naši šoli bije zadnja ura —j Predavanja o jetiki. V Trstu umrje vsako leto zelo mnogo ljudi na jetiki. St«u tistika kaže, da se ta nevarna bolezen v mestu širi od leta do leta. Sedaj so priredili ljudsko predavanje o jetiki, katero se jc ponavljalo, tako da so se ga mogli udeležiti vsi sloji
—j Strašen zločin pri Marezigah v Istri.
Na posestvo Marije Verdanove se ie priženil 3Sletni Ivan Kozlovič. Gospodar Ver-dan ie zapustil v svoji oporoki posestvo svoji čerki Mariji, ki je dosegla letos 12 let. Kozlovič je s svojo ženo vred premišljal, kako bi spravil s pota deklico Marijo, da se polasti posestva. Oba sta z dekletom delala grdo, baje sta mešala strup v jedi in sploh sta postopala z njo na vedno očitnejši način, da se je iznebita. Te dni je gospodinja poslala dekletce prat k bližnjemu poteku na vse zgodaj. Deklica je šla. Tam pa jo je počakal Kozlovič in napadel. Zadavil je 121etno Marijo in jo vrgel v potok, kjer so potem našli truplo. Kozlovič ki njegova žena sta zbežala-
Sport
— Jubilejna strelska tekma Saveznega streljačkoga društva se vrši v Dogradu od
24. do 28. oktobra t. 1. Vabimo vse strelce in lovce, da se po možnosti v velikem številu udeleže tega streljanja. Udeležnikom je dovoljena polovična vožnja. Tekma je ločena na šest vrst streljania. Na vse vrste — razen ene — se sme rabiti le vojaška puška. Streljalo se bo tudi s pištolami in sicer z automatičnimi na 30 metrov, s preciznimi na 50 metrov. Tarča na 300 metrov ima 80 cm v premeru, črni krog pa 48 cm. Na strelišču bodo na razpolago puške in pa municija za nizko ceno. Nagrade so določene v vrednosti do Din 100.000. Natančnejša pojasila v pisarni predsednika SLD. g. dr Iv. Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani. — Odbor Slov. lov. društva. 1822t
— Zagreb : Ljubljana. V nedeljo dne
25. oktobra ob 14.30 se vrši na igrišču SK. Ilirije ha z ena tekma med reprezentancama obeh mest Tekma bo nadvse zanimiva, saj igrajo v zagrebški postavi kompletni hasena team Aška — najmočnejše sedanje družine v državi, dočim brani njih vrata dru ca najboljša vratarica države Gršetičeva. Na drugi strani so se pa tudi naše družine povspe-le do prav dobre forme, kar so dokazale v raznih internacionalnih tekmah. Predvidno bo sestavljena naša družina iz napadalnega tria in vratarice Atene ter obrambe in kril-ske vrste Ilirije. Izid tekme je zelo negotov, ker brani naše svetišče najboljša vratarica države Cimpermancva. 1827
— Suzanno Lenglen v Brnu. Po odhodu z Dunaja se je svetovna prvakinja v tenisu Suzanne Lenglen ustavila v Brnu, kjer so se odigrale sledeče partije: L. Salm - Koželuh proti Rohrer - Gottlieb, 6 : 0 in 6 : 3; Lenglen - Redlich (nemška prvakinja) 6:2.— Snežni metež je prekinil nadaljno igro, končno pa se je odigral unixed med Lenglen-Salm m zakoncema Rohrer, ki je končal 6 : 1 in 7 : 5.
— »Pogačar — »rasiert« und KoscheH geht aul imd davon« — tako pravi »Mar-burger Ztg.c v poročilu o tekmi Ilirija-Rapid Hočemo samo pripomniti, da Pogačar ni »iaziral«, ker ni igral, pač pa je bil to Do-Hnar.
V. h Križanovska:
81
V Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Tedaj se mi je za hip vrnila nada na rešitev, ko pa je znova zavladala strašna tišina, sem mislila, da moram zblazneti, — je nadaljevla Liliana in si brisala z drhtečo roko potno čelo. — Nato sem začela misliti o molitvi. Z vso silo obupa sem klicala na pomoč Jezusa Kristusa in Marijo ter ju prosila, naj mi vrneta življenje ali pa pošljeta smrt.
Ne vem, da-li je bila moja molitev uslišana, toda po molitvi sem se vsaj deloma pomirila. Iz te apatije ali omamljenosti me je zdramil žvenket razbitega stekla. Nato sem v nepopisni radosti čutila, kako me je nekdo dvignil in odnesel. Kd pa so me položili v kopel, sem zopet omedlela.
Zavedla sem se v postelji. Rana me ni več pekla in začudeno sem opazila, da se je zacelila. Vstala sem, se oblekla in popila malo vina. Čeljusti sem še težko premikala in vsi udje so bili težki kot svinec.
Toda vsi ti občutki so kmalu izginili. Tedaj me je gnalo iz sobe, toda glavna vrata so bila zaprta, a kje je prožina, ki je odpirala tajna vrata, nisem vedela. Odprla sem okno in čakala. Mislila sem, da pride Narajana, in hotela sem ga zadaviti. Namesto njega ste pa prišM vi. moj soasitelj in
dobrotnik. Do groba vam bom hvaležna za to dobroto.
Liliana je prijela Supramatija za roko in pred-no je mogel preprečiti, mu jo je poljubila.
— Ubogo dekle- Razumem, koliko ste morala pretrpeti, — je dejal s sočutjem in naglo umaknil roko. — Ne pretiravajte mojih zaslug in ne preklinjajte Narajane! Nedvmono ie tudi on mnogo trpel, poleg tega je pa stopil pred večnega sodnika, ki kaznuje vsak zločin. Zdaj pa pustiva minulost, draga miss Liliana, in misliva raje na bodočnost.
— Kaj nameravate početi? S tem nočem reči, da vam predlagam to ali ono delo kot edino sredstvo za življenje. Ne, dam vam toliko denarja, da boste povsem neodvisna, toda človek ne more živeti brez koristnega dela in opredeljenega cilja. Takega dela, pa naj bo že za svoj dobrobit ali pa za bližnjega, ne smete prezirati, miss Liliana. Lenoba je vseh grdob grdoba, Dek> je pa prijatelj in opora človeka v vseh življenjskih nadlogah.
Cim bolj se je Supramati ogreval za pošteno življenje, tem bolj je mladenka zardevala, Srd in ogorčenje je zvenelo v njenem glasu, ko je odgovorila:
— Kaj pa naj počnem? Ničesar ne znam, niti dobro citati in pisati, zakaj mati ml je opetovano zatrjevala: če je ženska tako lena, kakor Si ti, ji ni treba delati, ker lahko Živi od ljubezni,
— Take nemoralne besede vaši materi niso v čast. To, kar imenuje ona »ljubezen«, ni nič drugega, nego prodajanje samega sebe. Toda povejte mi, miss Lilliana, kako je mogoče, da ni vplivalo na vas strašno življenje in nepopisne muke v stekleni krsti? Mar v strašnih trenotkih za-puščenosti, v času fizičnih in duševnih muk res niste razmišljala o ničevosti razuzdanega življenja, polnega ponižujočih naslad, o moralnem blatu in mučni zavesti, da ste vedno odvisna od slučajnega razpoloženja lahkomiselnih in pokvarjenih ljudi, ki vas ne ljubijo, kakor vas ni ljubil Narajana, ker je vas iz ljubosumnosti ubil in zapustil? Težko mi je govoriti o tem. Toda moj pokojni brat je bil strašno sebičen. Nikogar in ničesar ni ljubil, razen sebe. Vse je moralo služiti njemu v zabavo in razvedrilo, vse ženske so mu bile enako dobrodošle, kadar se je zdramil v njem samec.
Ne morem verjeti, da ste bila srečna z njim. Zato Pa upam, da začnete zdaj, ko ste se z božjo pomočjo rešila vsega trpljenja, novo, pošteno življenje.
Vaša vzgoja je bila strašna, Učtte se torej, razvijajte svoj razum in pomagajte svojim nesrečnim bratom. Lajšati trpljenje in pomagati bednim je vzvišeno, plemenito delo, za katero čaka človeka plačilo na onem svetu,
Ce hočete, vas seznanim jutri z damo, ki j< iskreio ljubim in spoštujem. Rozali Berken je pre prosta, dobra in zelo pobožna ženska. Ona bo vaša sestra in prijateljica, nauči vas najti zabavo in razvedrilo tudi drugod, ne pa kakor ste bila vajena doslej, v družbi razuzdanih in ciničnih moških, kakršen je bil Narajana ali vikont Lormeil, ki teptajo vsako dolžnost in zapuščajo svoje žene.
— Kaj je bil princ oženjen? — je zašepetala Liliana, ki je med Supramati je vimi navodili zdaj zardela, zdaj zopet prebledela.
— Da, Narajana je bil poročen z zelo razumno ia prekrasno žensko. Zanemarjal in zapustil jo, da je lahko imel ljubavna razmerja z raznimi kokot-kami. Zašel je v družbo razuzdanih žensk in ničvrednih lahkoživcev, v svojo sramoto si je sprijaznil z vikontom in njem prijaznimi tipi, ki žive v brezdelju in zalagajo z denarjem igralke pod predlogom, da podpirajo talente, dokler ne zapravijo vsega premoženja. Ti gospodje hočejo biti zelo duhoviti in interesantni, ker so izgubili čut dolžnosti in časti in ker imajo tako kosmato vest, da se jim Zdi vsaka podlost plemenita.
S to čedno družbo moških in žensk, ki se iim že na obrazu pozna, da so izpili čašo življenja do dna, morate prekiniti vsako zvezo, miss Liliana, če se hočete poročiti in začeti novo življenje.
Štev 241.
•SLOVENSKI NAROD« Ont 23. oktobra IMfc
Stran 3.
Dnevne vesti.
V UabuanL dne
— Za edinost na kulturnem polju!
»iavez hrv. pjevačkih društava« v Zagrebu slavi dne 25. in Z6. t. m. petdesetletnico svojega obstanka in obenem ti-sočletnico hrvatskega kraljestva. Tem
povodom priredi SliPD v Zagrebu velike slavnosti. pred vsem pa pevsko smotro. Hrvatski listi priobčujejo podroben spored teh svečanosti. Iz tega sporeda razvidimo, da se teli svečanosti udeleži pač »Pevecka Obec Ceskoslo-venska« iz Prage in »Towarzstwo Spiewacze Lutnia« iz Varšave, razen ljubljanske »Sloge« pa nobeno slovensko pevsko društvo. Imamo »Zvezo slovenskih pevskih društev«, »Glasbeno matico«, »Ljubljanski Zvon«, »Slavca« in nebroj pevskih društev, a niti eno izmed teh ni smatralo za potrebno, da bi se udeležilo hrvatske kulturne prireditve. Ali ta društva niso bila povabljena: Ne moremo verjeti. Vsekakor :^ dolžnost teh naših organizacij, da v zadnjem trenotku popravijo to napako — in naj se je zagrešila s te ali one strani — ter se v čim največjem številu udeleže hrvatske pevske jubilejne prireditve v Zagrebu. Res je, da so se v zadnjih letih radi političnih razmer odnošaji med Slovenci in Hrvati zelo ohladili, toda da bi se to nerazpoloženje prenašalo tudi na prosvetno polje, tega ne moremo odobravati. Nasprotno, bratski stiki naj zopet vzpostavijo staro soglasnost in razumevanje med Zagrebom in Ljubljano tudi na drugih poljih!
— Kralj ozdravel. Iz Topole prihaja vest, da je Nj. Vel. kralj Aleksander I. popolnoma ozdravel in da je včeraj odpotoval v spremstvu prvega pobočnika arraij-skega generala Hadžiča v Kragujevac, kjer si je ogledal tamošnje vojnotehni-čne zavode.
— Intervencija ljubljanskega rektorja v Beogradu. Rektor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic, ki je prisostvoval nedeljskim beoradskkm slavnostim povodom sidetnice rojstva Gjure Daničiča, je ostal še nekaj dni v Beogradu ter interveniral pri prosvetnem ministrstvu in pri posam-nih parlamentarnih klubih, da se za razvoj in prospeb ljubljanske univerze vstavijo v proročun večje postavke.
— Odlikovanj Slovenci na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. Na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu, ki je bila sploh ena najbolj uspelih razstav na svetu, so razstavili tudi Jugosloveni v lastnem paviljonu svoje izdelke, ki so glede solidnosti in lepote uspešno tekmovali v ostri mednarodni konkurenci in pokazali svetu, da tudi na tem polju ne zaostajamo. O tem svedočijo številna odlikovanja vseh vrst. ki so jih bili deležni naši razstavljalci. Mednarodna jury ie v sporazumu z merodajnimi francoskimi ministrstvi in drugimi določila šest nagrad za razstavljalce izložbe dekorativnih umetnosti. Prva nagrada: velika diploma »Grand Pris«, druga častna diploma (Diplome d' honneur), tretja zlata kolajna, četrta srebrna kolajna, peta bronasta kolajna in šesta pohvalno priznanje. Med številnimi odiikovan-ci so bili odlikovani tudi sledeči Slovenci: S srebrno svetinjo je bila odlikovana slovenska soba, z bronasto g. V ah t iz Ljubljane (umetniški izdelki iz kože), dalje s srebrno izdelovalnica cerkvenih predmetov v Ljubljani, bronasto Božidar J a k a c, aka-derrični slikar (grafika), srebrno gdčna, M. Sare, Ljubljana (perilo), srebrno arhitekt Rado K r e g a r (gledališka umetnost), zlato puškarska šola v Kranju, srebrno ženska strokovna šola in zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani in g- Grebene, profesor na Tehnični srednji šoli.
— Iz državne službe. Imenovani so: za carinika pri carinarnici v Ljubljani carinika ukinjene carinarnice v Zireh Viktor Kregar in Anton Grečko; pri carinarnici v Tržiču za carinika Dragotin Š t e -P a n o v i č, carinik ukinjene carinarnice na Jezerskem; od zagrebške poštne carinarnice je premeščen k carinarnici v Cankovi carinik Josip Jevnikar; premeščena sta: pedispektor finančne kontrole Ivan Erjavec iz Loža v Kastav, iz Krka v Novo mesto komisar finančne kontrole Božidar Radojkovič; pri okrajni upravi finančne kontrole v Črnomlju je imenovan za komisarja Ivan Bizjak; za komisarja v oddelku finančne kontrole pri carinarnici v
Mariboru pa Milo Grba. Vpokojena sta davčni upravitelj v Prevaljah Jože Za-z u 1 a in davčni upravitelj v Litiji Ivan Demšar. Iz državne službe je izstopil davčni praktikant v Ljutomeru Martin Ko j c
— Imenovanja in vpokoiltve v učiteljski
služM- Imenovani so: za okramega šolskega nadzornika za okraj Laško šolski upravitelj v Storah. okraj Celje, Ljudevit Potočnik, za stalnega učitelja moške osnovne šole v Ribnici učitelj v Kočevju Alfonz Završni k, za stalno učiteljico srbohrvaščine v Lescah in Radovljici učiteljica v Tržl5u Marija H r ž i č. za stalnega učitelja meščanske šole v L'utomeru učitelj risanja na državni gimnaziji v Mariboru Josip Žagar, za stalno učiteljico v Rušah učiteljica v ^iadkem vrhu Ana Bergant-Očko. — Vpokojeni sta; učiteljica v Trbovljah Marija Plav^ak - Suber in učiteljica v Birčni vasi Ana Gradnik - PavšiS.
— Osebne vest? s pošte. Premeščena je Poštna uradnica Mara K r ž i š n i k od Sv. Lov renca pri Mariboru v Moste pri Ljubljani; vpokojena je uradnica poštnega ravnateljstva v Ljubljani Ela Š t o r o v a.
— Prepovedani listi. Notran-e ministrstvo je prepovedalo uvažati in razpečavati v naši državi madžarski list »Pesti Hirlap«, makedonsko glasilo »Makedonsko delo«, ki izhaja v Pragi, in knjigo D. Lazarja Atfreda »Juzkereszt«, ki je izšla v Budimpešti. Madžarski humoristični list »Az Ojsagc je zopet fovoUen.
22 oktobra 1925.
— UžJvanfe pokojnin v inozemstvu. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da bo v eni prihoniih številk uradnega Usta izšel pravilnik k čl. 157 urad.
zakona leta 1933, kako in kje je vlagati in kako obravnavati prošnje za dovoljenje irži-vania pokojnine v inozemstvu- Bistvene razlike proti sedanjemu stanju so v tem. da takih prošenj v tuzemstvu ne predlaga več s svojim predlogom delegacija ministrstva financ, marveč veliki župan one oblasti, ker stanuje vpokojenec in da se brez dovoljenja uživanja pokojnine v inozemstvu izplačuje takim, ki so odpotovali v inozemstvo, pokojnina kvečjemu za tri mesece, za četrti mesec pa se ustavi.
— Službena objava? Zagrebški »Jutarnji List« priobčuje o sestanku dr. Beneša in dr. Ninčića na Bledu poročilo, o katerem naglasa, da je »službeno«. V tem poročilu stoji med drugim, da je dr. Beneša sprejel na kolodvoru veliki župan dr. Pir k-mayer. Ali res službeni krogi — to je tiskovni urad ministrstva zunanjih del — ne vede, kdo je veliki župan v Ljubljani? V danih razmerah bi bilo to mogoče.
— Podpora »JugosL Sok. Savezu«. Pri fin. ministru dr. Milanu Stojadinoviču so včeraj intervenirali narodni poslanci d. Lj. Pivko, dr. Grga Angjelinović in Stevo Kobasica, da fin. ministrstvo izplača Jugoslo-venskemu Sok. Savezu že odobreni kredit v znesku 100.000 Din. Fin. minister je poslance zagotovil, da odred' izplačilo tega kredita.
— G. Cclbao na Sušaku. Načelnik oddelka za narodne manjšine pri Društvu narodov g. Coiban je prispel na Sušak. Več dni je potoval po Dalmaciji ter proučeval položaj   italijanske  narodne manjšine.
— Onim, ki se hočejo izseliti v Francijo. Da se trgovski nameščenci ali oni sorodnih strok, profesijonisti, industrijski, rudniški, poljski in šumski delavci, sploh vsi, ki iščejo dela v Franciji, izognejo nepotrebnim izdatkom za vožnjo v Ljubljano v svrho vidira-nja svojih potnih listov, naznanja francoski konzulat v Ljubljani, da mora imeti vsak interesent delovno pogodbo svojega bodočega delodajalca, ki mora biti potrjena od ministrstva dela za trgovske nameščence ali uslužbence sorodnih strok, profesijoniste in industrijske delavce ter od ministrstva za poljedelstvo, za poljske in šumske delavce 2ene ali družine uslužbencev in delavcev zgoraj omenjenih kategorij, katere se hočejo preseliti k svojcem v Francijo, morajo biti v posesti potrdila, s katerim delodajalec jamči, da sorodnik zadostno zasluži v svrho vzdrževanja svojcev ter da ie udobno stanovanje za sprejem žene ali družine zagotovljeno. To potrdilo mora biti vidirano od župana dotične občine, delodajalca aH policijskega komisarja ali od pokrajinskega prefekta. Brez omenjenih listin se vizumi za potovanje v Francijo zgoraj omenjenim kategorijam delavcev in njih svojcev v bodeče ne bodo izdajali.
— Nov vlak na progi Grobelno-Rogatec.
S 25. oktobrom rosia na progi Grobelno-Rogatec redno vozila dnevno mešana vlaka št 685/ in 6838. Vlak št. 6837 odhaja iz R o -ga t ca ob 17.12 ter prihaja v Grobelno ob 18.20. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gL k. ob 21.22 ter v Maribor gl. k. ob 21.50. — Vlak št, 6S3S odhaja iz Grobelnega ob 20.40 ter prihaja v Rogatec ob 21.45. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 17.50 ter iz Maribora gL k. ob 17.05.
— Raćićevci proti prekmurskim kmetskim delavcem. Prekmurski kmetski delavci odhajajo za časa poletne sezone v velikem številu na Madžarsko, kjer delajo na velikih posestvih ter dobivajo mezdo deloma in natura, zlasti v žitu. To žito nosijo domov in ga vporabljajo za svojo lastno prehrano. Doslej niso plačevali nikake carine. V sekciji fin. odbora, ki razpravlja novo carinsko pogodbo, je podtajnik fin. ministrstva radicevski poslanec Neudorfer odUočno nastopil proti temu, da bi bilo to žito prekmurskih delavcev carine prosto, zahteval je, da morajo Prekmurci plačevati za žito predpisano carino. Svojo zahtevo je Neudorfer utemeljeval na zelo naiven način, češ naj pa Prekmurci doma ostanejo ta ne hodijo delat na Madžarsko. V Prekmurju so radičevci dobili pri zadnjih volitvah precej glasov od teh prekmurskih delavcev, ki so se navduševali za Ra-dičevo republiko. Sedaj lahko uvidijo, kakšne blagoslove jim prinaša  ta republika,
— Italijanski naučni minister proti preklinjanju. Naučni minister Fedele je izdal na vsa šolska skrbstva okrožnico, ki veli, da
naj se že v ljudski šoli prične boi proti preklinjanju, katero je med ljudstvom silno razširjeno. V Italiji obstoji že osrednji odbor s številnimi pododbori, ki imajo nalogo pobijati kletvino- Kakor znano, Italijani kolnejo najgrŠe med vsemi evropskimi narodi. Grajanje in pobijanje te kletvine se vrŠi v
Italiji sicer že dolgo časa. pa doslej brez uspeha.
— D'Annunzio — general italijanske ae-ronavtike. Dne 19. t. m. je bila v Gardonu na svečan način D'Annunziu izročena sat>-
* lja generala aeronavtike. Izročil mu jo je general Piccio kot načelnik aeronavtičnega vodstva.
— Avstrijski poslanci kot romarji v Rimu. V Rim ie prispelo več avstrijskih poslancev pod vodstvom bivšega kancelara
prelata Seipla.    Papež jih je z veseljem sprejel.
— Koledar »Narodne Odbrane«. Kabinet ministrstva za notranje posle priporoča koledar »Narodne Odbrane« za leto 1026, katerega cena znaša za komad 30 Din. Ker pa je koledar velike vrednosti za nacijonal-no propagando, bi ga bilo treba čimveč raz-pečati. Naj bi ga naše občinstvo pridno naročalo, ker s tem podpre dobro stvar.
— Kolesarska (športna) loterija Jugoslovanske Matice. Žrebanje te loterije je bilo preloženo in se vrši nepreklicno dne 20,
decembra t. 1. Dobitki: dve motorni kolesi Id 25 navadnih moških in ženskih koles.
Vsi dobitki so iz svetovne tvornice »Peugeot«. Srečke po 10 Din so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslov enske Matice v Sloveniji h v vseh ljubljanskih trafikah. Dobivajo se pa tudi v Matični loijigarai.
Tiskovni zadrugi m v pisarn Jugoslovanske Matice, Selenburgova uL 7/II.
— Z Rakeka nam poročajo: V soboto
dne 24. t. m. ob pol 21. zvečer se vrsi v restavraciji g. Domicelja na Rakeku predavanje o esperantskem jeziku. Predava g.
Danilo Herkov iz Ljubljane. Po predavanju razgovor glede esperantskega tečaja, ki bo pričel  početkom meseca novembra.
— »Gospodinjski koledar« za leto 1926 Jugoslovenska Matica izda tudi za leto 1926 »Gospodinjski koledar, ki je sirom naše domovine zelo priljubljen in razširjen ter doslej vsako leto popolnoma razprodan. Koledar izide priečtkom decembra, na kar že sedaj opozarjamo.
— Pred očmi izvoljenke v smrt. V selu Udbru pri Konjicah se je odigral tragičen dogodek. Alija Dizdarevič, sin ugledne rodbine, je bi! zaljubljen v mladenko Muškijo A, Sprva sta se razumela, kasneje pa si je Muškija premislila. Zaman je bil ves trud Alije, da jo zopet pridobi zase. Končno je sklenil, da napravi vsemu konec. Odšel je k svoji izvoljenki in jo vprašal, če ga hoče. Ker mu ni odgovorila, je potegnil samokres iz žepa in se ustrelil na licu mesta. Bil je takoj mrtev.
— Policijski ukrepi vsled ekshumacije Alijagića. Vest o ekshumaciji trupla Alija-giča je zagrebške komuniste neprijetno dir-nila. Ker je bilo policiji javljeno, da se komunisti pripravljajo na demonstracije, je za vsak slučaj odredila varnostne mere. Po mestu so bili razddeljeni vsi policijski agenti, da spremljajo gibanje publike, v vojašnici pa je bila pripravljena policija za vsako akcijo.
— Rop »lepe Helene«. V selu Gospić blizu Cačka se je primeril te dni romantičen dogodek, čigar epilog se bo obravnaval na sodišču. G j ura Petrovič, 20-letni vaški fant, se je zaljubil v lepo mladenko To-manjo. Njen varuh Veličkovič pa mu je ni hotel dati za ženo, ker je bil reven. Gjuro je napravil nato kratek proces. Ponoči je Tomanjo odnesel. Veličkovič se je zbudil m hitel za begunci. V slepi jezi je streljal za begunci in zadel Gjuro ter dva pasanta. Orožniki so ga prijeli.
— Neobičajen samomor v Zagrebu. Delavec PavelParkulajić je prijavil zagrebški policiji, da se je včeraj zjutraj srečal na Savskem mostu z nekim neznancem, ki mu je dal pismo s prošnjo, da ga izroči naslovi j enki Anici F. Neznanec je nato dejal: »Skočim v Savo In se utopim!« Slekel je suknjo ter skočil v vodo. Policija je pismo izročila naslovljenki. V pismu pravi samomorilec: »Strašna je noč, toda jaz sem še pri življenju. Joj, kako se bojim, kako me je strah oditi v večnost, toda moram, moram. Ko boš ta listič čitala, moje telo že počiva v hladnih valovih Save.« Na podlagi tega pisma so ugotovili identiteto utopljenca, ki se zove Franjo Jurković, star 25 let, uslužbenec filmskega podjetja »Mosin-ger« v Zagrebu.
NOGAVICE
- -   r     'i      v ■
IJU*
so  najboljše  in najcenejše kajti trpežrost enega para nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
tt
ključ
2»*
je ista kot trpežnost Štirih drugih parov.    93-» »
Iz Ljubljane
— Uradno poslopje poštno čekovnega zavoda. 2e lansko leto se je nameravalo kupiti za urade poštno čekovnega zavoda staro posopje, kar pa se je preprečilo; že takrat pa se je tudi določil stavbni prostor, kjer naj bi se zgradilo novo uradno poslopje. Tukajšnja tvrdka J. Hribar pa ie pred kratkim po nudita ministrstvu v nakup staro poslopje ob vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice. »Napredno obrtniško društvo« v Ljubljani ie že svoječasno protestiralo proti nakupu starega poslopja in najodločnejše protestira tudi proti sedanji nameri. Obrtništvo, Ki preživlja težko gospodarsko krizo, ki občutno trni na pomanjkanju dela in zaslužka, plačevati pa mora kljub temu
pretirano visoke davke, zahteva, da tudi državna uprava roskrbi, da da obrtništvu vsai malo zaslužka s tem. da za svoje urade ne kupuie starih hiš. temveč srradi nove. »Napredno obrtniško društvo« radi tejr,a odločno protestira proti nakupu starega poslooia in zahteva, da se za ooštno čekovni urad zaradi nova stavba
— Na protestno zborovanje ki bo jutri v petek 23. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani »Ktiro Matlcet in na katerem se bo razpravljalo o davčnih vprašanjfh, opozarjamo prizadete kroge, da se ga v čim največjem številu udeleže.
— Pometajte pred svoUm pragom. »Slovenecc je te dni tzlil svoj žolč na gerentski svet, češ da ne stori ničesar za potrebno regulacijo StreliSke ulice. No. stortl bi boije, ako bt bO previdno moKal, ker krrvda, da ni urejena Streirska uHca tako, kakor je treba, ne zadene gerentskega sveta, pač pa osebe, ki so zelo blizu »Sioven-čeve« gospode. Da se spozna pravo stan'e stvari, je treba nsrotovrti to-le: Gerentski svet je vse storil, da se potrebam prirrerno regulira Streliška urica. Izdelani so brli vsi načrti in po teh načrtih že tudi po večini izvršena vsa dela Da pa se ni bilo moglo izvršiti vsega, kar je predvideno v načrtih, sta kriva dva posestnika — Cvenkelj 'o Pust je njiju hne. kf krjub opetovanim pozivom nečeta dati na razpolago za razšir-
jenje preozke ceste potrebnega zemljišča, V najožjem dela ceste ie mejaš g. Pust. Po regulacijskem načrtu bi moral potrebni svet odstopiti mest. občini v svrho razširjenja ceste, vendar pa tega noče storiti, dasi je bfl
že opetovano v to pozvan. Na dotične m svetu stoji prav grda baraka, o kateri se ne more trditi, da bi bila v poseben okras okolice. Magistrat je bil pripravljen na svoie stroške podreti to barako in napraviti tam lično ograjo, toda ves trud je bil zaman, da
bi dobil za to dovoi.enje mejaiia-Lastnika. Iz tega je razvidno, da gerentskega sveta glede neizvršene regulacije Streldške ulice in drugih bližnjih cest ne zadene prav nobena krivda. »Slovence« bi torej moral svojo pritožbo nasloviti na docela drugo adreso, na osebe, na katere gerentski svet nima prav nobene ingerence.
— Ureditev vojaških grobov. Na inicijativo člana gerentskega sveta gosp. Josipa Turka se vojaško pokopališče primerno uredi, kakor to zahteva človekoljubje kn pijeteta do pokojnikov. Na pokopališču je sedaj zaposlenih nad 100 vojakov, da odstranijo plevelj z grobov in posujejo steze s peskom. Tako bodo grobovi vojakov letos ob Vseh Svetih v najlepšem stanju. Z gTobov juden-burških žrtev je dal g. gerent Turk sneti lesene križe in jih nadomestiti 7 okusnimi nagrobnimi kamni, v katere so vklesana imena dotičnih žrtev.
— Za razsvetljavo grobov padlih vojakov na vojaškem pokopališči: na dan Vseh Svetin je gerentski svet nakazal 20000 Din.
— Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani poziva vse obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži zborovanja proti davkom, ki se bo vršilo v petek dne 23. t. m. ob 10. dopoldne v »Kino Matica«.
— ŽJezničarski kongres v Ljubljani. Kakor poročajo beogradski listi, se vrši v soboto in v nedeljo 24. in 25. t m. kongres železničarjev, na katerem bodo zastopani železničarji iz vse države. Kongres se vrši v Ljudskem domu.
— Sari most čez Ljubljanico na Fužinah se je podrL Vsak promet in prehod za pešce je za 1 teden nemogoč.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz mestnega fizikata o zdravstvenem stanju v Ljubljani za dobo od 15. do 21. t. m. navaja: 16 novorojenih, 2 mrtvorojena, število umrlih 24. Smrtni vzroki trebušni tifus 1, škrlatinka 1, davica 1, dru-e nalezljive bolezni 1, j etika 3, rak 3, bolezen na srcu 5, pljučnica i, starost 3, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 4. Nazna njene nalezljive bolezni: tifuzne bolezni 1, škrlatinka 2 in dušljivi kašelj 1. Število prebivalstva znaša 55.000, vmes 1680 tujcev.
— Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani poziva vse hišne posestnike, zlasti ljubljanske m okoliške, da se polnoštevilno udeleže zbora gospodarskih korporacij v petek dne 23. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani kino Matica radi prevelikih davčnih bremen, ki zlasti hišne posestnike tako neprimerno visoko obremenjujejo.
— Inspekcija dela v Ljubljani javla, da se je iz dosedanjih poslovnih prostorov izselila na Dunajsko cesto št. 40 (baraka poleg glavnega kolodvora).
— Sokol L otvorija letošnje prosvetne večere v soboto dne 24. t. m. ob 20. uri. Predava savezni načelnik brat Ambrožih o temi: »Telovadba in šport«. Vabljeni vsi bratje in sestre, kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Predavanje se vrši na Taboru. — Odbor prosvetnega odseka.
— J. N. A. D. Jadran naznanja tem potom vsem svojim tovarišem, da se vrši skupno fotografiranje v soboto dne 24. t. m. Prosimo vas, da se zberete točno ob tričetrt na 4. v društveni čitalnici. Vabljeni tudi starešine. — Odbor. 1825n
— Oficirski dom o Ljubljani priredjuje dne 24. o. m. u 20. i pol čas. drugarsko veče sa plesom te se pozivaju gg. rez. oficiri sa familijama, koji su članovi cvog doma da ovaj zabavi u što večem broju učestvuju. Odelo promenadno. Upravni odbor.
1823/n
— Prosvetar okrož a UL sklicuje za nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 9. zjutraj na realki sejo društvenih prosvetarjev m sestanek načelnikov in naĆelnic v društvih okrožja III Poslednji naj se predvsem pripravijo s praškimi vajami. Točna udeležba za vse brezpogo.no obvezna! Okrožni prosvetar.
— Stavbna in kreditna za-ruga železniških uslužbencev »Bajtar« v Ljubljani r, z. z o. z. sklicuje izredni občni zbor dne S. novembra t. 1. ob 8. uri 30 min. v hotelu Južni kolodvor (MikličL Ljubljana, s sledečim redom: 1) poročilo o delovanju zadruge od zadnjega občnega zbora, 2) volitev načelstva,  3) volite/ nadzorstva, 4.)
sprememba pravil, 5) nakup stavbišca, o) slučajnosti. Zadružna kni.žica služi kot legitimacija. Načelstvo.
— Pevsko  društvo  Ljubljanski Zvon.
Vaja moškega zbora namesto v Četrtek, v petek zvečer. 1826.'n
— Kaj vse kradejo! Na Gosposvetski cesti 8. ie bila z vrat gosdlničarke Marije Kmet ukradena medena kluka. — Hlapcu Ivanu Jerinu je bil iz hleva na Turjaškem trga 4. ukraden kovček raznega perila v vrednosti 600 Din. Angeli Šuštar, služkinji pri Ruparju na Tržaški cesti je neznan storilec ukradel 20 dolarjev, in sicer 1 bankovec 1 za 10, 2 po 5. Zanimivo je, da je poleg ležečih 25 dolarjev pustil pri miru. — Angelini Gorjanc ženi blagajnika, je bilo z dvorišča na Domobranski cesti št 5. ukradenega več kom. perila v vrednosti 200 dinarjev. — V klet gostilni čarke Manje Kru-šiC v Rožni dolini 15-6. se je splazil podjeten uzmovič in odnesel 15 mesenih klobas. Koline so vredne 100 Din. — Zasebnemu uradniku Zorku Rodicu iz Stožič pri Ljubljani je bilo 21. t. m. Iz veže gostilne pri Bobenčku odpeljano kolo znamke Puch,« vredno 2.000 Din. Kolo ima dirkalno bolan, co.
— Zcvbila se le v soboto 10. t m. ob 7. zvečer knjiga (Markiz de Pompedur) v parku pred sodmjo. Pošten najditelj se prosi, da je odda proti nagradi v šentjakobski knjižnic/ 1819n
Iz Celja
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek je predaval absoL tehnik . J. Reis-ner »O radiju«. Poslušalcev se je zbralo
lepo Število. Pozorno so sledili *eio zanimivemu in dobro zasnovanemu izvajanju g. predavatelja. Najprej je podal kratko Zgodovino o razvoju radio-telegrafije. Razložil je prvotni radio-aparat. Po zelo jasnih risbah je navzoče seznanil z bistvom radio-
telegrafije. Kazal je razne sestavne dele modernih aparatov. Vse predavanje je bilo zasnovano v poljudni obliki in je vsak poslušalec zapustil zadovoljen dvorano. — Prihodnje predavanje bo dne 9. novembra, G, inženjer Ferdo Lupša bo predaval o potovanju po Siamu in kazal tudi skioptične slike iz tistih krajev. Predavanje bo tem zanimiveie, ker bo . inženjer govoril o lastnih raziskovanjih in doživljajih. Upati je, da bo predavanje dobro obiskano.
—c Seja mestnega šolskega sveta se je vršila v sredo zvečer. Prva točka dnevnega reda je bilo konstituiranje sveta, ker je bila to prva seja po novem zakonu. Razpravljalo se je o proračunih mestnih šol in o prošnji deki ške meščanske šole za oprostitev prispevkov za stvarne potrebščine. V razgovoru je bila tudi uporaba telovadnice v meščanski šoli ter še nekatere druge zadeve.
—c Umrla je v Vojniku gospa Terezija Ropaš v starosti 71 let Pokojnica je bila mati izdelovalca glasovirjev g. Ropasa v Celju. Pogreb se je vršil danes popoldne na okoliškem pokopališču.
—c Uršulin sejem, ki se je v sredo vršil v Celju, je bil dobro obiskan od trgovcev in kupcev. Tudi živine je bilo mnogo prignane, skoro same boljše kakovosti Zanimanja je bilo mnogo, a kupčije malo. Denarja je malo in ljudje še čakajo, da bi cene padle. Vreme je bilo krasno.
—c Izkaz mestne klavnice. Zaklalo se je v tednu od 12. do 18. oktobra: 1 konja, 19 volov, 11 krav, 10 telic, 118 telet m 26 svinj. — Uvozilo se je: 782 kg govedine, 1321 kg teletine in 1006 k2 svinjine.
Iz Maribora
—m Mariborsko gledaUšče se zdaj popravlja v hitrejšem tempu, tako da upamo, da se bo otvorilo okoli 1. novembra. Čimbolj se bMžajo dela koncu, tembolj se vidi, da je tudi notranjost mariborskega gledališča sicer prav mala ali izredno mična in je prava škoda, da je bU ta dragulj toliko časa v tako zanemarjenem stanju. Ansambl med tem pridno študira, tako da bo mogel kasneje igrati bolj pogosto. Opera pripravlja Foersterjevega »Gorenjskega slav« čka«, ki je imel v Ljubljani naravnos« ogromen uspeh, dalje opereto »Veselo vdo vo« in opero »Evangeljnika«. Drama pa vadi Remcev »Zakleti grad«, Shakespeare-jevega »Beneškega trgovca«, za Vse sveU Grillparzerjevo »Prababico« in Cankar« Skrbinškovega »Hlapca Jerneja«.
Po soeiu
* Kdaj naj se ura navije? Nekateri ljudje navijajo uro ob vsakem poljubnem dnevnem času. Angleški urarid pa pravijo, da jft zanesljivost in odpornost ure odvisna od časa, v katerem se redno navija. Zveza an. gleških urariev je te dni hnela svoj občni zbor, na katerem so se menili tudi o tem, kdaj naj se ura navije, da se to priporoči strankam. Večina jih je mislila, da je naj. primernejši čas za navijanje ure zvečer, ker je zjutraj urno pero hladno in manj prožno. Predsednik Zveze Pa je menil, da je treba uro navrati baš zjutraj, ker je čez dan izpostavljena raznim pretresljajem, katere bo lažje prenašala, ako bo navita. Morda se bo v doglednem času s tem veleva žnim vprašanjem bavil kak mednarodni urarski kongres.
* Največja ladja v Panamskem kana« lu. Angleška vojna ladja Hood je največja, ki je šla doslej skoz; Panamski kanal. Bile so pri tem precejšnje težkoče. Ladja je dolga 287 m in široka 35 m, dočiin so zapore kanala dolge 330 m in široke nekoliko manj kot 37 m. Prostora ob boku ladje ni bilo torej na vsaki strani niti za en meter. Ladja je plula z najmanjšo hitrostjo. Izvršile so se vse potrebne varnostn odredbe, da je mogla ladja mirno in točno izvršiti svoj pohod skozi kanal. Ladi a ima 44.795 ton in jc morala plačati za prehod 22.400 dolarjev,
* Cerkev in moda. Iz Rima poročajo: Neki pobožni dami je bil zabran:en vstop v cerkev, ker je kot sodnik o tem. kaj je spodobno in kaj ie nespodobno, odločujoči cerkveni slugi označil njene rokave za pre-kratke. Dama je odšla razjarjena izpred cerkve v redakcijo lista tGiornale d* Italiac, da poizve tam, kakšna dolgost rokavov se zahteva za poset cerkve. Sedaj se je ogla-sn vatikanski »Osservatore Romano«, ki odgovarja na dotično notico v listu, da naj se dama v bodoče v takih vprašanjih svoje vesti ne obrača več na kronista kakega liberalnega lista, marveč naj povpraša svojega spovednika, ki 11 bo dal točna na* vod?!a o tej stvari.
* Radio telegrafija na Angleškem. An«
gleška vlada namerava postaviti celo vrsio veliki-h   radio  -  telegrafskih   postaj, kakor iib žele uprave Anglije, domnvonov fci kolonij. Sedaj ie zgrajena radiotelegrafična velika postaja v Rugbiju, ki bo, kakor se pričakuje, stopila v promet z vsemi deli sveta. Ko je brla ta postaja dokončana, se je prijavila Marconi - Companv s svoo žarno telegrafijo, ki bi bila uspešnejša in bi man] stala. Sklenjeni so z družbo dogovori, da se napravita v Angliji dve skupini postaj ki sicer ena za promet s Kanado in Južno Afriko, druga pa z Indijo m Avstralijo. Ba e se vsa ta dela izvrše za prvo skupino v kratkem, za drugo pa tekom devetih mesecev. Seveda najprvo treba, da se pokaže, ali bodo te postaje odgovarjale velikhn zahtevam, ki se stavijo v nje, ali pa bo potreba poleg Marconijeve telegrafije graditi še velike postale dosedaiiega sistema.
Stran 4.
•S L O V r N S K I  NAROD« dne 23 oktobra 1920.
stev. 241
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Razmere na svetovnem sladkornem trgu ■o se v splošnem proti pričakovanju po* slabšale. Tendenca je še vedno labilna in cene so začele po štirinajstdnevnem pre* sledku znova padati; kriva so evropska trži* šča, kjer se že pozna vpliv novega slada korja. Promet na newyorškem trgu se je zvišal prejšnji teden od 25 na 54.000 ton dnevno. Kubansko zacarinjeno izvozno bitu go je notiralo začetkom tedna 3.90—3.96, koncem tedna je pa zopet padlo na 3.90 in celo na 3.83. Pri terminskih tečajih se pozna labilnost še bolj. December je padel od 2.18 na 2.08, januar od 2.18 na 2.15, marc od 2.23 na 222, maj in junij sta se obdržala na 232 in 2.42. Prehodno zboljšanje arne« riškega trga sploh ni vplivalo na evropska tržišča. Londonski trg je stalno labilen. Iz* med kontinentalnih tržišč je imel živahnejši promet samo tržaški trg, kjer so v na* glici kupovali češkoslovaški sladkor za do* mačo potrebo, dokler še ni zvišana uvozna carina na sladkor. V Pragi je promet na sladkornem trgu, kakor običajno, mini« malen.
Poizkus, da se oživi trg s tem, da so nekateri krogi napovedovali povečanje kon= zuma, se ni posrečil, dasi je temeljito po« večanje konzuma edini izhod iz sedanjega kritičnega položaja. Na sladkorni trg in na cene pritiska ne le kubanska nadprodukci* je, nego tudi naraščajoča evropska produk* eija. Kako se je povečal povojni konzum, sam priča Češkoslovaška, ki je porabila L 1918—1919 3,178.169 met. stotov slakor* ja, L 1919—1920 — 3,306.240, 1. 1921—1922 — 3,093.757, 1. 1923—1924 — 3,617334, od lani pa že 3,900.603 met. stotov. Napram letu 1918—1919 se je torej povečal konzum za 23 %. Domači konzum v CSR krije pri« bližno eno četrtino produkcije, tako da mora država tri četrine sladkorja izvažati v inozemstvo. V zadnjih dveh kampanjah je izvozila Češkoslovaška okrog 1,200.000 ton, doma pa razprodala 400.000 ton slad« korja. Prebitek od kampanje 1924—1925 znaša 35539 ton, d o čim je znašal od kam? panje 1923—1924 samo 6816 ton.
Odločilno vlogo bo igrala letos na sve« to vnem sladkornem trgu Rusija. Če ji ne bo treba uvažati sladkorja, bo predla ev* ropskim prebitkom zelo tesna. Računati je pa s tem, da se poveča tudi v Rusiji kon* zum. Z večjim konzumom računajo tudi ▼ Nemčiji in Poljski, kjer se ceni pridelek se 530.000 ton, od katerih mora ostati polo* vica doma. Nemčija bo imela za izvoz kvečjemu 100.000 ton.
—  V   zaščito naše železne industrije.
Ugledni Jugoslovenski LIoyd prinaša izpod reresa znanega publicista J. Grgaševiča o naši železni industriji članek, ki ga moramo kot objektiven glas dobrega poznavalca na-5ih, kakor tudi splošno gospodarskih razmer najtopleje pozdraviti zlasti danes, ko stoji slovenska industrija pred sistematično ofenzivo nekaterih beogradskih časopisov. Govoreč o težkem položaju, v katerega je prišla naša železna industrija zbog pogodbe z Avstrijo, in o komisiji, ki ima pregledati naše železarne na Jesenicah, da na licu mesta ugotovi položaj, ki ga je ustvarila ta pogodba za naše železarne, pravi ugledni pisec da stojimo pred faktom, ko naša železna industrija ne bo, vsled neugodne carinske tarife več v stanu obratovati, ker jo bo udušfl uvoz inozemskega blaga. Na trgu se danes to še ne pozna, poznalo se bo pa čez 15 do 20 dni, ko bodo začeli prihajati vagoni fabrikatov avstrijskih železarn, ki bodo domače fabrikate popolnoma izpodrinili.
DomaČe tovarne stoje zbog tega pred vprašanjem, ali da samovoljno ustavijo že sedaj obrate, ali da vzdržijo obratovanje do popolnega ruina. To niso fraze, pravi pisec ki je imel pred kratkim priliko prepričati se osebno o težkem položaju na Jesenicah, o tem se bodo prepričali tudi funkcijonarjt na licu mesta. In ko se bodo prepričali o točnosti tega opomina, bodo brez dvoma soglašali z nami, pravi nadalje, da je tu treba nujne odpomoči in to: 1.) da dobavlja država vse potrebne predmete, katere je mogoče izdelati v domačih tovarnah, od domačih fabrikantov; 2.) da osvobodi carine uvoz potrebnih surovin in 3.) da zniža prevozno tarifo. Ob koncu poudarja pisec, da »e dolžnost države, da pomaga podjetjem, ki so za narodno obrambo odlične važnosti. Glede prenosa podjetja, o katerem se večkrat govori, pa pravi g. Grgaševič, da ni niti misliti na prenos podjetja iz onega kota. v katerem se nahajajo Jesenice, kajti mi vemo, da o odstopu ne sme biti govora, ko imamo vendar naše brate še v Koroški in na Soči.
—g Stanje Narodne banke dne 15. oktobra. V oklepajih razlika v primeri s sta-rjem dne 8. oktobra. Aktiva: kovinska podlaga 5053 (-4- 4.6), posoik) 1.191.7 (4-9.2), račun za odkupovanje kronskih novča-nlc 1.186.3, račun začasne razmenjave 367.4, državni dolgovi 2.966.3, vrednost državnih domen zastavljenih za izdajanje novčanic 2.13S.3, saldo raznih računov 1.137.3 (+ 13.0) — skupaj 9.493.1. Pasiva: od glavnice izplačano 28.0. rezervni fond 6.4, novčanice v obtoku 6.309.9 (+ 19.5), državni račun začasne razmenjave 367.4, državne terjatve po raznih računih 53.9 21.3), razne obveznosti 614.4 (—13.8), državne terjatve za zastavljene domene 2.138-3. ažijo za kupovanje zlata 74.6 — skupaj 9.493.1.
—g Hmelj. 47. Poročate. 2 a t e c, 19. oktobra. Nespremenjeno — cene od 4400 do 4800 ČK za 50 kg. — N u r n b e r g, 20. oktobra. Dvodnevni promet, 150 bal — cene tlačene — imejitelji popustijivejši.
—g Razglas. Lov krajevne občine Mav-če bom oddal v zakup potom javne dražbe v ponedeljek dne 16. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne v mojem uradu v Kranju, soba št. 4, za dobo od 1. decembra 1925 do 31. maja 1931. leta. Zakupni in dražbeni pogoji so istotam na vpogled med navadnimi uradnimi urami. Sreski poglavar: Znldarčič, I. r.
—g Trgovska pogodba s Češkoslovaško. Po vesteh iz Beograda hoče trgovinsko ministrstvo izposlovati, da se prično pogajanja za trgovinsko pogodbo s češkoslovaško začetkom novembra. Delegati se sestane jo v Pragi ali Beogradu.
—g Novi proračun. Finančno ministrstvo pregleda do konca oktobra proračune vseh ministrstev, da se sestavi proračun za tekoče leto. Glede proračuna 1926/26 Je finančni minister izjavil, da bo proračun številčno sicer večji kakor lani, da pa to zvišanje ne bo stvarno in da za ljudstvo ne po-rreni novih bremen. To je san» uvedba bi uto - proračuna, v katerem bodo vsi du-hodki.
—g Prodala premoga. Državni premogovnik v Skala proda dne 26. oktobra t. 1. na javni d raž bi e 50 lOtonskih vagonov premoga. Predmetni oglas je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Odprava zaščitnih carin. Mednarodna parlamentarna unija v VVashingtonu *e sprejela resolucijo, v kateri zahteva odpravo ali vsaj znižame visokih zaščitnih carin med evropskimi državami. Izvoljen je bil odbor, ki bo izdelađ načrt za praktično izvedbo tega sklepa.
To in ono
Proces proti f rebiškim morilcem
Pred sodiščem ▼ Jihlavi na Moravsktm se je pričel danes eden najscnzacijonalnej^ ših zločinskih procesov, ki kvantitativno in kvalitativno skoraj dosega Haarmanno« vega. Razpravljalo se bo o celi vrsti urno« rov, ki so svoječasno, povodom odkritja, silno razburili prebivalstvo Jihlave in Tre« biča, O zločinih samih je »Slovenski Na* rod» nedavno žc obširno poročal.
Morilska družba ima na vesti 8 umorov, vendar to število ni točno, ker so nekateri zločini ostali javnosti prikriti. Morilcev je osem, sedem moških in ena ženska, veči* notna ljudje nižjih slojev, delavci in manjši obrtniki.
Glavni obtoženci so zakonska dvojica Dvoraček, oče in njegova dva sinova.
Zločinci so stari od 32 do 66 let.
Krvavi zločini so bili izvršeni v poslop* ju, ki ga ljudstvo nazivlje cKohnov mlin«, malo, razpadlo poslopje, ki se nahaja pet minut odaljeno od Trebiča. V starem mli* nu so prebivali 66 letni čevljar Ivan Fejta s svojima sinovoma Ivanom in Josipom, oba čevljarja po poklicu. Delavnica starega se je nahajala v kotu velikega skladišča, kjer so bile svoječasno nakupičene zaloge moke v mlinu. Ta soba je bila morišče; tu so bile nesrečne žrtve umorjene, razsekane in razžagane, tu se je nakupi čil a grmada človeških udov, dokler nista potok Iglava in potoček ob mlinu požrla grozne corpera delieti. Pod to dvorano sta stanovala za« konca Karel in Ana Dvoraček, dalje 61 letni delavec Josip Kunst, 591etni mesar Tomaž Masek in 37 letni pomožni delavec Josip Kment. Teh osem oseb je izvršilo več umo=> rov, za katere se zdi, da je dala inicijativo žena Dvoracka, pravi vrag v ženski podobi.
Pripisati je zgolj slučaju, da je v za« četku letošnjega leta v zvezi z nenavadnim smradom, ki se je razširjal iz stanovanja prezidan-ega mlina, policiji prišla na uho vest, da so v hiši zazidana človeška trupla. Policija je napravila takoj poizvedbe in prijela vse tri Fejte. Mlajši sin Josip Fejta je po dolgem tajenju končno priznal umore. Na podlagi njegovega priznanja sta bila prijeta zakonca Dvoraček. Tajila sta trdo« vratno vse in izjavila, da je izpoved Josipa Fejte navadno obrekovanje. Zaslišan je bil sedaj starejši Fejta, ki je obdolžil svojega sina kot povzročitelja dvojnega umora. Pri« sluškoval je nekega večera pri stanovanju Dvoračkovih in čul, kako se pogovarjata z njegovim sinom. Med tem je stopil njegov sin iz sobe in ga pozval, da vstopi. Poleg Dvoračkovih sta bila navzoča tudi njegov drugi sin Ivan Fejta in Josip Kunst. Raz« ložili so mu načrt, s katerim se je strinjal. Domenili so se, da umorijo brata Polickv. Dvoračkova je izjavila, da bo brata upija« nila z močnim čajem, nato se ju lahko zvabi v mlin in odstrani. Nekaj dni po« zneje sta plavali trupli obeh bratov v mlin« skem potoku. Dvorakova je kasneje pravila Fejti, da je šlo vse po sreči. Od čaja omamljena brata je 8 kolom ubil njen mož.
V Tre biču se je nato bliskoma razširila vest o skrivnostnem izginjenju raznih polj« skih beguncev, ki so se nastanili v bližini mlina. Begunci so si dali čevlje popravljati pri Fejtu. Sedaj se je obdolžence nanovo zaslišalo. Kari Dvoraček je priznal šest umorov, Ivan Fejta mL je priznal samo tri, končno je priznal en umor, ki ga je izvršil skupno z Maskom in Kmentom. Zadnja dva sta zanikala vsako krivdo glede umora, pri« znala samo, da sta pomagala pri odstranjen vanju trupeL
Na podlagi priznanja zločincev se je preiskala in prekopala okolica mlina. Res
90 naleteli na dve človeški okostji, ki sta po mnenju zdravnikov ležali že najmanj pet let Na lobanjah je bdo opaziti sledove težkih udarcev. Ugotovilo se je, da so to trupla umorjenih Polickv.
Ivan Fejta ml. jc med drugim izpovedal, da se je ob prevratu 1. 1918. vrnd domov. V delavnici je našel velik kup kosti in mc= sa. Rekli so mu, da je konjsko meso. Ker je bd v dvomu, so rekli: Če ni konjsko, potem je pač židovsko! Pomagal je odstra; njevati kup mesa. Dali so mu za to delo 100 kron. Nadalje je Fejta priznal svojo soudeležbo pri umoru nekega 2ida, ki si je dal popravit čevlje pri njegovem očetu. Pri umoru so sodelovali njegov brat, oba Dvoracka, Masek in Kment. Josip Fejta je Zida izvabil v kot sobe, kjer sta bila skrita Masek in Kment. Masek je nenadoma pri* skočil in udaril žrtev s sekiro po glavi, nato pa je na tleh ležečemu Židu zadal Kment s mrtni sunek z bodalom v vrat. Truplo so nato razkomadili in posamne de« le prenesli v Kmentovo hišo.
Državno pravdništvo je zločince obto* žilo štirih umorov. Proces vzbuja ogromno zanimanje v Jihlavi in Trebiču.
Nova zdravilna sredstva
Na zadnji seji Družbe zdravnikov na Dunaju ie poročal docent dr. Pol'!tzer o novem zdravilu, ki se imenuje p e p t o n, in o njegovih učinkih. Doslej se ie to zdravilo uživalo, dr. Pollitzer pa ga je vbrizgaval v trebušno mreno. Zdravilo je učinkovalo naravnost presenetljivo pri raznih boleznih, zlasti pri težkih črevesnih vnetjih, pri griži podobnih boleznih, pri kroničnem črevesnem kataru, pri krvavenju pliuč zlasti pa pri naduhi. Po eni ali dveh injekcijah je pepton ozdravil celo slučaje, katere so preje teta in leta lečili na najrazličnejše načine in z najbolj priznanimi zdravilnimi sredstvi, a zaman. Učinek peptona je preizkusilo že več zdravnikov in vsi z odličnim uspehom. Dr. Pollitzer je povabil zdravnike dunajskih klinik, na! se s peptonskimi injekcijami sami prepričajo kako čudovito učinkue to zdravilo. Dr. Pollitzer je predstavi! rtoža, ki je hodil od klinike do klinike ne da bi našel zdravilo za svojo črevesno bolezen, samo po dveh injekcijah peptona pa je popolnoma ozdravel.
Kakor poročajo iz Pariza, se je posrečilo francoskemu zdravniku in znanstveniku dr. Levaditiju odkriti zanesljivo zdravilno sredstvo proti s i f i 1!. Kakor je razvidno iz sejnega zapisnika francoske akademije znanosti, se to sredstvo imenuje  a r s v -
blsmol, ki &e bolnikom vbrizgava. Preizkusili SO sredstvo na 20 bolnikih. 19 Izmed teh oseb e spre'elo eno serijo teh injekcij. ena oseeba pa dve seriji. Učinek teh hijikcij je bil popoln, brez vsakih neprijetnih postranskih pojavov, ki navadno nastopijo, ako se take bolnike zdravi z vismuto-vimi solmi. Splošni počutek bolnikov je bi! vseskozi izvrsten. Vsi sifihstični znaki izginejo pri tem zdravljenju nenavadno hitro. Bolnike so opazovali več mesecev In zdravniki so ugotovili, da je bolezen izginila brez vsakih sledov. Izostala ie rudi Bordet-Was-strmannova reakci a. — V zadn em času so iznaš!« že toliko baje zanesljivih tekov proti silili, a vsi so se kasneje izkazali za nezanesljive. Zato ie treba tudi vest spre-ijti z največjo skepso, dasi bi bilo Želeti, da bi se končno že vendar našlo res učinkovito zdravilo proti eni najstrašnejših človeških bolezni.
Najmodernejši ..kadi"
Bivši maroški sultan Mulav Afid je sedel nekoč pri mizi »bakarata* ob prilik: M kega sprejema, v njegovo čast prirejenega. Sultan je. kakor poroča »N^tion Belse« r>" -dno igral in redno dobival. Ko je hotel dobljene postanke spraviti v svoj žep. 'e stopi do njega angleški novinar Loris in mu rekel v šali: Ne delaš prav, ti prerokov zastopnik, ako se polastiš tega denarja. Koran ti to prepoveduje. Mulay Afid se je zamislil in porajali so se mu dvomi in pomisleki. Nato se je obrnil do svojega soseda Fabrya, pravega predsednika prizivnega sodišča, ki je bil takrat v Tanger u v misiji b ga vprašal: »Ti, ki si sloveč kadi, povej mi. ali smem pobrati ta denar ali ne?* Sodnik ie nekaj časa molčal, potem pa mu je z na-smeom odgovoril: s Ako si ti, prerokov zastopnik, igral pošteno, ne smeš sprejeti tega denar a, ker ie samo slučaj, da si dob 1 Ln tj veš da koranski zakon prep iveduje dobičke iz hazardne igre. Ako si pa nasprotno igral premišljeno, pretkano In si ri-skiral z namenom, da dobiš, potem pa ni več tu slučaja, ki ti je preskrbel ta doblčel. marveč tvoja osebna inteligenca, V takem slučaiu P3 lahko vzameš zlato. Sultan je vzkliknil resen in vesel, oproščen vseh pomislekov: »Ti si največ i kadi na svetu« in moško ie pobasal pri igri dobljeni denar \ svoj žep.
* EHv*l sloni. V raznih delih Tndije so napravili divji sloni tako veliko škodo, da so bile oblasti prisiljene razpisati premije za vsakega ustreljenega slona. Divjajoči sloni so ubili več domačih ljudi. Potem so pokončali zlasti v provinci Assam skorr vso žetev.
Gospe! Vrhunec elegance je, ako norite
.■3852!
jki jih dobite pri vseh prvorazrednih tvrdkah. — Prodaja samo trgovcem: j [ ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—99. |
i m
■■fIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIBK
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulica štev. 6
Telefon »t 980
Hočete B MU od
G1HTA
temeljito oslobođeni?
Reumatizam je jedna strašna I vrlo raširena bolest, koja ne štedi siromaka kao i bogataša, ona traži žrtve u kolibama i palačama. Razi čite su pojave, u k jima se bolest pokazuje, a mnoge bolesti, koje sasma drugačije označujemo nisu ništa drago nego reumatizam. Tu nastaju: boli u kostima 1 zgoho-vima, natečeni udovi osakaćene ruke i noge, trganje, probadan e i vučenje u raznim dijelovima tijela, kao 1 slabosti očiju,
koje su većini slučajeva posljedice reumatizma i gihta. Tako je raznolika slika, koiu bolest predočufe, tako su ali i mnogostrana moguča i nemoguća ublažujuća sredstva, koja se bolujućem čovječanstvu pieporučuju kao: medikamenti, mješavine, masti itd. Većina ovih sredstava nisu ali n stanju da boli liječe, več samo najviše na kratko vrijeme u blažu-u. Sto mi Vama preporučujemo jest nešto naravno.
-  -    DONOSIMO SIGURNU POMOĆ.    — -
NaSe liječenje je izvrsno a djelu»e brzo. Da dobijemo daljnje privrženlke, odlučili smo, svakome tko nam piše jedan pokus osobito interesantan, vrlo poučnu raspravu poslati  potpuno bosplncno. Dakle tko od bolesti trpi, te tko se hoće svojih boli na brzi način temeljito i bezopasno osloboditi, taj neka piše joS danas:
August Mlrzke, Berlln-Wllmersdorf, Brachsalerstrasse 5
Abt. 307 »50
Prof.
3966
K. Hl SlilllF
ne ordinira do preklica
ama**Smmmi
■ali oalasi.ki eiažl'o v posredovalna te Metalne nemeae občinstva, veafea base da 50 eer. NajMRJfti zaeaek Dio 1.
ITTRLI OGLASI
Zenitve, dooisovanie ter oglasi strogo trgovskega znaftala, vsaka
beseda Din 1*-. ■ajmanjsi znesek Din 10
li. BIH & Er. M1K
puškar)* ta iićarja
Ljubljani, Karal Ratnikova ufita
(baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    ioi L
SkladiSčnOc,
vojaščine prost, pošten in zanesljiv — išče sluz* bo v večji špecerijski tr* Co> ini. — Dopisi ^->d •Skladiščnik 3911» na upravo «Slov. Naroda«.
10K0M0B1U *L
Motf-lJittai do «00 HP
tvorniško novi ali generalno popravi leni o tvori iskim jamstvom tudi na obroka
motoiif na sesani plin Diesetovl motorji
bres kompresorja
motorji na sirovo oOe
Generalno laaJuuatv*
mtmmm*, Oamstitft
Mlinski stroil Tra n smisli*
Poučite nale sMsdtHtJ —.   PlacHaa etajlavg asi Kompletna aaeetaia
BRACA RSCHER D. D.
ZAOflEB, PantovCak I b
Tri mizarje
starejše, spretne, samo* stojne delavce za pohi* jtvo — sprejmeta An* drejević i Jovanović, sto« larska fabrika, Niš, Srbi* ja. _3951
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepiska — isdc slui* bo v kaki pisarni. —. Ponudbe pod «Začetnica 3949» na upravo «Slovcn-skega Naroda*.
Kot blagajnik
ali kaj sličnega — iščem službo. Imam kavcijo. — Ponudbe pod <Banka 3943» oa upravo «Slov. Naroda*. _
Knpgovodja
vešč vsakršnega pisarniškega dela — i$6e stalno službo pri večjem pod* jetju. — Ponudbe pod cKnjigovodja/3947* na upravo cSlov. Naroda*.
Stanovanja
]
Stanovanje
dveh sobi in kuhinje na Selu — zamenjam z ena* kim ali manjšim v me* s tu. — Do nisi pod «Za* menjava/3931» na upra* vo sSIov. ~!aroda».
Opremljeno sobico
snažno, s posebnim vho= dom — išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod cSobica 3945» na upravo «Slov. Naroda*.
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili. Šival* ni stroji — se kupijo proti izkazu lastnine. Frane BatjeU Ljubljana, Zvo* narska ulica 1.       197/L
I
Cokau
I
Trgovski lokal
na prometnem kraju ali prostor za preurediti s primernim suhim skladi* ščem iščem. — Ponudbe na poštni predal št. 112.
3895
Skladišče
suho in svetlo, v sredini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod »Skladšče 3944» na upravo «Slov. Naroda*.
I   F"* I
Starine
prve vrste ljubitelji nui* no iščejo ▼ nakup. Ku* pijo se tudi cele zapu* ščine. — Dopisi z nm* tančnim popisom in na* vedbo cene na: Julij pL Huebmershofen • Silbcr* nagi, Zagreb, Hica 131 a.
3952
Angleščino
in italijanščino poučuje temeljito gospodična. — (jena ura Din 25.—. — Dopisi pod »Pouk /3942» ua upravo «Slov. Nar.».
L
Prodzm I
POZORI POZOR!
Šivalni stroj
dobro ohranjen — takoj poceni naprodaj. — Na*
Damsko kolo.
skoro novo, *e takoj po 'godni ceni proda. — Naslov pove uprava «SL Naroda*. 3955
L'god. - prodam kompl.
jedilnico
iz trdega l?sa ter nekaj d t - -V o^hlštvi. Do* nisi pod «Ug .* ' "X 9m na upravo »Slovenskega Narode >>.
Moško kolo
(prosti tek) dobro ohra* njeno — prodam za 1500 dinarjev. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda i> pod «1500/3941» na upra* vo *Slov. Naroda*.
I
Krzno
!
Starine,
prvovrstne, tudi cele ta puš.ine — kupim po lji b'teljskih cenah. — Ponudbe s popisom in oi> vedbo cene na: Julij pi. Hubcmershofen * Silnem nagi, Zagreb, Hica 131 i.
39'\)
Dopisovanj*
Družabnik
s .jpitalom 100.000 Dir. se išče za špecerijsko trgovino; biti mca iz* učen i«: stro!:e. — Po* nudbe pod «Družnuni ; 3907» na upravo «Slov Naro Ia».
Hrana
B ffet ur'   -zc «Dvorec» priporoča okusen obed ir slov pove^ uprava «SIov. I večerjo za 15 Din dne v. Naroda*. 39461 no lo5'L
Pozor« Slovenke!
Udovac bez dece, sta: 50 god., prav. vere, vla>t nik jedne gostione na voru u vecoj varo-Š; u Slavoniji, po dana--noj vrednosti sa inventarom i raznim pućtvom i ostalim gospodarskim zpradaraa vrednost 1 mi; li.on dinara. Traži ud 1 vicu bez dece ili stanju gospojicu, starost od »C do 50 god., koja bi imal-i 200.000 Din gotovine za
isplatu uknjižbe i na istu prepis.*., polovicu svega toga imetka, a na
kon moje smrti ostav? ljam na oporuci drugu p^l^vicu. Sliku ako ima, more poslati, ako nema, samo se ozbiljne ponude nrimaju na upravu «S1. Naroda* pod cVdovec 3C54», ali se pove naslov.
Urejuje: Joaip Zupančič. — Za «Narodno
: Fran Jeaoreek. — Ze t—eratarf del lista: Oton Christof. - Vri« Ljubljani
9881
YE