Poftnina platana * gofovM ^I M »bbonamcnto pMttle |M | Slovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 66 V Ljubljani, v torek, 23. marca 1943-XXl Ukljaina ooobMienS« ta oglaievanjt (talflaniken Ig tulejt* | Ur*dollt»« la op r ata > dopitarior* 6. Ljubljana m>. Izvora Uniona Pubbllcitl Itailana ti /L Ul Lan* | 8 končana vojna v Evropi,< je dejal, »bodo naše sile poslane na drugi konec sveta, da kaznujejo Japonsko in 06vobode naše ozemlje na Daljnem vzhodu.« Nato je govoril o vprašanjih l>odočnosti, o tistih vprašanjih, ki «o — kakor je Churchill sum dejal — zavita v meglo. Izrekel je upanje, da zavezniški narodi pozorno proučujejo ta vprašanja. ,»Upati in prositi moramo,« je dejal, -dn bi nil*» tri največje države vredne svoje največje odgovornosti.« čeprav prikrito, je vendar iasno Churchillovo priznanje, da Anglija, Rudija in Amerika niso iste misli slede vprašanj po vojni, in da zato kljub sestankom na ladji ■>Potomac<, v Casablanci itd. še ni prišlo da jasnili in odkritih razgovorov. Nekam Boječe je namitrriil na bodočo ureditev sveta, kakor si jo zamišljajo Britanci, ter dejal, da bodo po vojni ustanovili .svetovno zvezo, V kateri bodo zastopani najprej vsi združeni narodi, nekega dne pa vsi narodi, svetovno zvezo, ki naj bi jo sestavljala dva svetova: evropski in azijski. Gre torej za obnovo ženevske Zveze narodov. ki no«i največjo odgovornost za sedanjo vojno. Razlika bi bila le ta, da v bodoče ne hi bila sanro eno Zveza narodov, pač pa dve in da bi prejšnjo britansko diktaturo v bodoče nado-mestali odkrit« angleško- rusko-ameriška diktatura. Churchill je potom poveličeval evropsko omiko ter poudarjal potrebo po obnovitvi evropske veličine. Samega sebe je torej označil kot »dobrega Evropejca«, pri tem pa *je očitno pozabil, da je bil on sam tisti, ki je povzroči'1, da se je na Evropo vrgla sila. ki je zaradi svojega plemena in političnih nazorov največji sovražnik Evrope, t. j. Sovjetska_Rusiia. Amerika. ki je po angleških hujskarijah šla v vojno, nikdar ne bo smatrala Evrope za kaj drugega kakor za trg, ki ga lahko izkorišča v svoje gospodarske namene. Ustanovitev te »nove zveze narodov« ali 1 Klije rečeno teli »naših zvez« bo — je dejal dobesedno Churchill — »v skladu z visokimi koristmi Anglije, Združenih držav in Rusije«. S tem je hotel prepričati svoje rojake, da se skupne koristi raznih držav na svetu ne bodo križale z zasebnimi interesi Anglije. Prešel je nato na notranjo ureditev Anglije po vojni. Razni socialni načrti, kakor je na primer Beveridgeov, kažejo, da bo po vojni mijni-o treba spremeniti socialno zakonodajo. Glede poljedelstva je izrekel željo, da bi videl »temeljit preporod kmetskega življenja«, nato pa je pripomnil še: S pomočjo zelo _ zvisamU plač, najboljših stanovanjskih razmer in po zaslugi sodobnih prevoznih sredstev ter zabavišč, kakor n« pr1 mer radio in kina, bo moralo življenje na dfeželi tekmovati z življenjem po mestih Očitno je Churchill hotel na vsak način pozabiti, da vse tisto, kar v Angliji nameravajo uvesti šele po vojni, v fašistični Italiji že imajo. Kakor nekam nehote je hvalil italijansko socialno politiko, ko je govoril o ljudskem zdravju in o zdravstveni službi. Dejal je tudi, da je otrokom treba dati mleka, nato pa nadaljeval: Zdravi ljudje so največji zaklad za vsak narod. Našim ljudem je treba na vsak način poguma, da bodo imeli čim več otrok.« Churchill je nato govoril o mladinskem skrbstvu, o zdravstvenih razmerah, o materinstvu in drugem, kar je najvažnejše za bodoči rod. Veliko pozornost je treba posvetiti tudi šolskemu pouku. Vsi 'ljudje pa morajo sodelovati z vlado. »Moramo1 zagotoviti,« je dejal, »da bodo sinovi vseli ljudskih slojev imeli dostop do najvišjih služb« S tem je ministrski predsednik priznal, da so kljub tako imenovanemu demokratičnemu redu vodstvena mesta izključno v rokah tistih, ki so si vedno lastili pravico gospodovati nad ljudstvom Končno je Churchill nehote tudi priznal, kakšni so resnični nameni Velik? Britairje v sedanji vojni. »Vsak lahko vidi,« je dejal, »kako težavno je obnoviti naš izvoz tako, da bi bil donosen. Obveščen pa sem, da l»o z ozirom na splošno stanje na svetu po naši zmagi zelo po* trebno in pametno obnoviti izvoz. Takoj j>o vojni bo veliko povpraševanje po tistem, kar imenujemo »živila«. Ne bo odveč, če pripomnimo, da bi vprav na razvalinah vojne, ki jo je povzročila Anglija, Churchill in Anglija ratla znova vzpostavila svojo gospodarsko diktauro. Hitlerjev glavni stan, 21 marca. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na južnem delu vzhodnega bojišča do Bj c Igo roda včeraj ni bilo pomembnih bojev. Nemški napadi jugozahodno in severozahodno od K urska nadalje dobro napredujejo. J u g o z a h o d n o o d V j a z m e in j u ž -no od L a d o š k e g a jezera so se včeraj zojiet ponesrečili z najtežjimi izgubami sovjetski poskusi. Samo jugozahodno od Vjazmc so uničile naše divizije ob odlični podpori letalstva od 18. marca dalje nad 270 oklepnikov. Pred tremi dnevi pričeti težki sovjetski napadi jugovzhodno od Leningrada so bili ob odlični obrambi naših čet z zelo visokimi izgubami za nasprotnika odbiti. V južni in srednji Tuniziji napadajo močne angleške in ameriške sile italijanske postojanke. V teku so hudi boji na kopnem in v zraku. Letala za dolge polete so poškodovala n a Atlantiku s težkim bombnim zadetkom večjo trgovsko ladjo. Pri že javljenem napadu nemških bojnih letal na pristanišče Tripolis v noči na 20. imarca so bilo potopljene tri trgovske ladje iu ena spremljevalna ladja. # Berlin, 2& marca. s. V vojačkih krogih popisujejo položaj na vzhodnem bojišču ter pravijo, da nemške čete kar naprej osvajajo nova ozemlja jugozahodno in severozahodno, od Kurska, hkrati pa da se je pomirilo delovanje na odseku med Taganrogom in Bjelgorodom. Po komaj štirih tednih se je velika zimska bi tli a 1942-43 docela spremenila in kljub vsem silnim, toda praznim sovjet- Izmenjava ujetnikov med Italijo, Nemčijo ter Anglijo Ankara, 23. marca. s. Poročajo, da so včeraj začeli v pristanišču Mersina izmenjavati itali-jansko-nemške ujetnike za angleške. Turški časnikar dr. Remzi, ki se je mogel približati ita-Jijiinskim ujetnikom, prispelim v pristanišče z Jadjo, poroča o razgovorih, ki jili je imel z italijanskimi častniki in vojaki. Dva častnika sta '“u dejala: Zelo sva zadovoljna, da se lahko vrneva domov v trenutku, ko je naša domovina zapletena v boj za življenje in smrt. Vesela sva, da bova lahko vnovič zavzela svoje bojno mesto sredi drugih vojnih tovarišev. Vsi italijanski častniki, pristavlja časnikar, so gledali samo italijansko ladjo, ki naj bi jih sprejela na krov in prepeljala v domovino. Italijanski m nemški vojaki ter častniki niso zahtevali nič drugega kakor čast, da jih spet takoj postavijo v Lojno črto. Angleški in ameriški vojaki se ne morejo meriti z italijanskimi in nemškimi Zanimiva priznanja angleškega pisca Lizbona, 23. marca. s. »če hS sploh kdaj mogoče premagati sile osi,« piše Arthur Byrand v tedniku ^Illustrated London News«, »bo to zahtevalo mnogo časa, zakaj Italijani in Nemci niso samo zagrizeni in odporni, marveč opravljajo vse stvari zelo temeljilo. Nobena vojska na svetu ni tako dobro izvežbana, kakor ti Evropejci. Dobrega vojaka ne snameš kjer koli. Dober vojaški pouk je dolg in težak. Pred takimi nalogami stojijo zdaj zavezniki. Hočejo biti dobri demokrati, a to se pač kaj prida ie sklada s pokorščino, s samozatajovanjem in zvestobo, ki so glavne odlike dobrega vojaka. Zaradi tega bodo zavezniki potrebovali mnogo več časa kakor sile osi, da bodo vojsko pripravili na naloge modernega vojskovanja. Vsakega posameznega vojaka bo šele treba pripraviti na vse, kar jo italijanskemu in nemškemu vojaku že prirojeno: na voljo, pokorščino in vojaško hrabrost. Druga zadrega pri zaveznikih," zaključuje člankar, »je v pomanjkanju skušenj, ki jih pa imajo že vojaki osi. Ti eo se namreč bojevali že v Španiji, na Poljskem, na Norveškem, na Kreti, v Afriki in v Rusiji. Zlasti pa so si nabrali obilo skušenj v Rusiji, o katerih se Angležem in Amerikancem še niti ne sanja.c Rusi v čedalje hujših škripcih Sami priznavajo, da se vojna obrača proti njim Rim, 23. marca. e. Glede vojaškega položaja na ruskem bojišču morajo zdaj tudi moskovski vojaški krogi priznati, da so nemške sile na mnogih mestih ob severnem Doncu prišle sovjetskim razporejenim četam v bok. Lizbona, 23. marca. s. >Daily Espress« je priobčil članek, v katerem prav potrto piše o položaju na ruskem bojišču. »Zasedba Bjelgoroda«, piše list, »je hud udarec za Ruse, ker se že kažeta dve novi grožnji: nemški napad na Kursk in obkolitveni nastop, po katerem bi nemške čete sovjetske sile ob srednjem Doncu lahko zagrabile izza hrbta. Zasedba Kugujeva pa bi bila Se daleč hujša.« Stockholm, 23. marca. s. Londonski list »Sun-day Times< piše: V Moskvi so hudo pobiti. Sicer je res, da so Rusi računali, da bodo morali zapustiti nekaj postojank, niso pa mislili, da bodo Nemci sposobni sprožili tako močno ofenzivo. Velike ruske rezerve so že vprežene v bitko. S tem »e je Nemcem posrečil prvi cilj, da so namreč zaposlili vse ruske sile, ki so bile pripravljene za nadaljevanje ofenzive. ___________________ V Berlinu so ustanovili družbo »Sudost Montan«, ki ima nalogo pokupiti ali urediti rudarska podjetja za predelavo rud na ozemlju bivše Jugoslavije. skim poskusom, le pobuda popolnoma v nemških rokah. V vojaških krogih dalje naglašajo, da ni prišlo do bistvene spremembe v vojaškem položaju zato, ker so se sovjetske čete z vso silo spravile na nemške čete vzdolž severnega odseka, da bi tamkaj dosegle zaželen uspehe. Rusi niti pri Vjazmi niti na odseku ob Ladoškeni jezeru, pa tudi pri Leningradu niso prišli nikamor naprej, pač pa so izgubili neznansko število vojakov in orožja. Vrli tega v berlinskih krogih podčrtavajo, da natančen pregled uradnih nemških vojnih poročil kaže, da nemška letala v poslednjih tednih vedno silne j & nastopajo. Zaradi bližajoče se pomladi bodo v kratkem Qmejena pri delovanju, a kljub silni odjugi bodo še zmeraj nastopala, saj po zasedbi Harkova niso prišli do važnega mesta in križišča eamo pehotni oddelki, marveč tudi letalski oddelki. Pavolini bo govoril za 24 letnico ustanovitve bojnih fašijev IUm, 23. marca s. Za 24. obletnico ustanovitve bojnih fašijev bo drevi ob’ 20.20 govoril po radiu nar. sv. Alessaudro Pavolini. Poslednje časti za admirala Giovanola La Spezia, 25. marca. s. Knez A i mo rt e Savojski, vojvoda Aosta, je prispel včerai izkazat poslednjo čast truplu admirala Guidfa Per* zia Giovanola, ki je ležal v dvorani mornariško vojaške bolnišnice v Apuaniji. Prišla sta tudi državni podtajnik za mornarico odmiral Riccar-
  • novim redom« iu so se že naveličali ustvarjati ta »novi red«. Dan pred praznikom sv. Jožefa sc jc oglasil na poveljstvu' v Temenici mlad partizan, še ne star 18 let. Skoraj otrok je še m je že od lanskega maja potnagul delati novi red, ki pozna samo boljše ljudi, za reveže pa nima ničesar. Fant je doma pustil cel gruut in dvanajstletnega bratca. Na vprašanje, kaj si najbolj želi, je odgovoril, da bi rad videl še enkrut mater, ki mu jo branila iti in mu prigovurjala, naj raje dela na gruntu. »Oh, zakaj nisem poslušal matere,« je zdihoval. Bil je strgan, razcapan, skoraj bos in ušiv. Iz žepa je vzel v časopisni papir zavit tobak za pipo in zelo skrbno zvijal cigareto. Ko mu jo nekdo fantov ponudil škatlo cigaret, skoraj ni mogel verjeti, d« je še kaj takega na svetu. In ko je eden fantov pograbil ta papir in ga vrgel stran, je partizanček poskočil in vzkliknil: Ne mečite stran, bo še prav prišlo.« Ko je kadil cigarete, je vsak čik, velik kakor muha, skrbno shranil s stalnim reserenom, »bo še vso prav prišlo«. Dobrovska partizanska vojska v rokah pravice Na Taškent čelu Jo roka pravice dosegla tudi dva vodilna partizanska aktivista: dobrovskega partizana mesarja Suhadolca in gostilničarja Bitenca z njegovim sinom. Peljali eo jih preko vseh ruževin na ToSketn čelu in jih izročili 6tražam oziroma oblasti. * Slovenski skladatelj SaSa Santel je stavit pred kratkim šestdesetletnico svojega rojstva. Ob tej pri-tjbiliki je priredil razstavo svojih slikarskih del, Glasbena Matica pa mu priredi večer njegovih skladb v veliki filharmonični dvorani v petek, dne 2(1.1. tn. .Spored Santlovega skladateljskega večera bo dal bežen pogled v njegovo glasbeno udejstvovanje in prinaša klavirske skladbe, suroospeve, skladbo za violino in klavir, za violo in klavir, za komorni trio in dva triglasna ženska zbora 6 spremljeva-njem klavirja. Ze sam spored nam kaže, kako vsestransko je bil delaven skladatelj Saša Santel, vse iz pravo čiste ljubezni do umetnosti. Na koncert del slovenskega skladatelja opozarjamo in vabimo vso glasbo ljubeče občinstvo, predvsem pa njegove prijatelje, častilce iu učence, katere ima v vseh slojih. Začetek koncertn bo točno ob pol sedmih zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Smrt najstarejšega Kočevarja. V Radovljici jo dno 9. marcu v visoki starosli 90 let preminil najstarejši meščan v Kočevju Johan Fornbaeher. Takoj v drugi polovici prejšnjega stoletja si je pokojnik ustanovil lastno mizarsko delavnico, ki jo je imel vse do preselitve. Poročili so se 11« Bledu: Hans Koch in El-frida Tillova, oba z Bleda ter Valentin Larisi in Kalariua Koselova, oba z Gori j. Nadalje so se poročili na Bledu Jožef Štucin in Marija Dolin* škova ter Franc Soklič in Albina Kokaljcva. Smrtna nesreča nu progi. Pred dnevi je v bližini kranjskega postajališča vlak podrl progovnega obhodnika Ivana Benedika in ga tako hudo poškodoval, da je na mestu izdihnil. Ko so ga fantje vprašali, zakaj se ni preje javil, jc rekel, da ni mogel, ker so skrbno nan j pazili in se je tudi bal, ker jim je partizansko poveljstvo vedno ubijalo v glavo, da belo- gardisti vsakega, kise prostovoljno javi najprej strahovito mučijp iu ga potem ubijejo, 'lo je jasen dokaz, česa so parti -.anslca komanda poslužuje poleg revolverja, da svojo voisko drži na vajetih. Tartlzhnska komanda misli, da se poslužujejo vsi njenih načinov. Tudi glede hrane se ni pohvalil in je rekel, da so večinoma jedli fižolovo ali krompirjevo brozgo, ki je bila slaba ali nič zabeljena. Vse tisto, kar partizani pokradejo, se skrije v želodcih partizanskih komandantov in njihovih priležnic, ki živijo na račun moštva lagodno in brezskrbno življenje. Tudi odnose med moštvo min poveljniki je vse prej kakor »tovariško«. Moštvo nikoli ne vidi svojih komandantov, ki bi se vsedli med fante in se »tovariško« pogovarjali, kakor uči komunistični katekizem. »Kakšen red naj bo to.« je končno rekel fant, »čo se vsem drugim bolje godi kakor pa nam, ki smo morali prenašati vse težave tega beraškega in divjega življenja.« Mnogo jih je, ki bi redi ušli, če bi vedeli, da se j im ne bo nič zgodilo. Toda komanda jim stalno pripoveduje, kako delate s partizani, ki se prostovoljno javijo. Ostal bom živ, in če bi mogel sporočiti to tudi drugim, bi se jih še mnogo javilo. Tn primer zadostno dokazuje, kakšne so razmere v tovariški vojski in kakšno je resnjčno njih tovarištvo ter kakšen red in pravica čaka vse, če bi zavladal boljševiški red. Partizan, ki se je vdal, pripoveduje: Vaški straži na Škocjanu pri Turjaku se jc 18. marca prijavil aktivni partizan Grmek Ivan. Njegovo zasliševanje jc zelo zanimivo. Berimo, kaj je pripovedoval: »Dokler se partizani niso pojavili na Mo-krccu, sploh nisem imel pojma o njih, sicer pa še danes tudi ne vem, kakšno jc jedro. V Ljubljani sem sc 4 leta učil ključavničarstvu, nato sem bil še leto dni v šoferski šoli. Za politiko se nisem nikdar niti najmanj zanimal. Kadar sem dobil v roke časopis, sem najprej prebral zadnjo stran, kjer so bile smešnicc; za to mi je lahko priča moja teta, ki se mi je ! večkrat smejala, češ da sem otročji. Zahajal . sem le v gledališče in kino. Ljubil sem veselo družbo. Zašel nisem v Ljubljani, ampak doma, v hribih. Ko sem dovršil šofersko šolo, sem si zaželel počitka. Bil sem strasten divji lovec. Takoj sem sc napotil na Mokreč, kjer poznam vse poti. Prišli so na lov tudi prijatelji iz Ljubljane, s katerimi pa me ni vezala nobena politična vez. Ko smo bili prvič skupaj na Mo-krecu, nismo nikogar srečali; tako tudi drugič. Ko smo bili tretjič, smo v koz.lovih stenah ubili srnjaka, ga zavili pred muhami v doke in si nato kuhali čaj. Tokrat smo srečali ljudi, ki so se sprehajali nekoliko višje nad nami; ugibali smo, kaj neki delajo. Kmalu pride eden od njih k rum — Stave po imenu, neki šofer, kakor sem pozneje zvedel. Kmalu nas jc bilo 15 in začel se je. pogovor. Posebno neki Hlebš jc mnogo govoril, n jaz še vedel nisem, na kuj prav za prav misli. Pogovor je nanesel tudi na živež, kje bi se dobil, in šc razne navadne reči. Od takrat nisem bil dva meseca več na Mokrecu. Pa so partizani sami prišli v Zapotok po živež. Vaščani jih še niso poznali in so njihovim lepim besedam nasedli. Preden so nas v začetku meseca oktobra vzeli, so izpraševali, kje bi se mogel dobiti kraj, primeren za taborišče. Nato so šli nekega dne proti Turjaku. Med 11. in 12. uro eo se vračali skozi našo vas. Italijanska vojska je vse lo opazovala s Kureščka iu pri zadnji hiši nad vasjo eo se spopadli. Jaz sem šel z očetom, nič hudega sluteč, pa eo me vojaki vzeli. Rešil me je neki vojak, s katerim sva bila nekaj časa skupaj na Goleni. Drugi dan so vojaki spet prišli. Izpraševali 60 očeta o meni! tokrat 90 me vzeti in me odpeljali z avtobusom v Ljubljano v Avcen, nato pa k majorju nn zasliševanje. Nekaj eo jih obsodili, večino pa izpustili. Na razno prošnje moje matere sem bil po 9B dneh zapora izpuščen. Meseca marca, ko sem prišel domov, jo zajelo gibanjo tudi' mene. ZaČole so se »akcije«. Najprej umor karabinjerjev, nato neumnosti na Igu. Potem eo napravili taborišče i« mobilizirali vse, ki so prišli v njihove mreže. Te dni eo 'zgoreli koča, župnišče in cerkev na Kureščku. kjer smo taborili. V Želitn-lju se je ustanovila javna kuhinja. Tu je bil« tudi prva partizanska »civilna uprava« in kuhinja pa v Zapotoku. Vodil jo vso to učitelj Švajger. Po operacijah na Igu so mobilizirali Turjak in tu zbrali četo; prav tako tudi v Zelirn-ljah. Vodja akcije je bil neki Daki in Oblak, sodelovala pa sta tudi Kramar in Nučič ia Želimelj. Partizani eo osumili svojo mater za izdajalko in jo ostrigli. Od tedaj nisem imel več veselja, odšel sem v Zapotok, bil nekaj časa v puškami, kjer pa me jc kmalu zamenjal Smuč- Prišla je ofenziva in vse jc bežalo v pravem neredu. Jaz sem bil takrat ravno bolan in sem ostal tri mesece doma brez vsakih zvez. Po treh mesecih so partizani zopet prišli. Ostale zaloge, ki jih vojaki niso našli, so izpraznili civilisti. Zato so partizani preiskuli vso vas in pobrali še zasebne stvari, mene pa so vzeli in me odpeljali na Mokreč in me tam zasliševali. Od tum sem jim ušel in se skrival skupaj s Purkatovim. ki je bil prej pri štabu. Ko so me drugič dobili skupaj s Purkatovim in z Drobničem, so nas odvedli na Golo, kjer so imeli redno stražo. Tu je neki Tone Ribničan (bržkone Križnar, ki so ga partizani sami ubili) odločil, da_ gre eden v Tomšičevo brigado, eden *v Šerrerjevo, eden pa v Krški odred. Morali smo v Rogatec na stražo: tu so nus že čakali. Bilo je to februarja 1942. Topel sončni dan jc bil. Gnali so nas’ na Golo — v šolo; sem prideta z vrvjo Fric (najbrž Novak) in Žmucov iz Želimelj in na« zvežejo. Takoj smo vedeli, kaj nas čaka. Jaz sem prosil, da bi napisal pod njegovim nadzorstvom nekaj besed materi, a ni dovolil, šli smo dalje, v nasprotno smer kot so jo dotočili. Med potjo so nas tolažili, da ne bo nič hudega, jaz pa sem vedno pogledoval nazaj, ker sem vedel, da streljajo za hrbtom. Počasi sem izvlekel iz žepa nož in ga neopaženo nosil v roki; prerezal sem vrv sebi in še onima dvema. Ko smo prišli do neke doline, sem pogledal nazaj in videl, ko je neki partizan ravno pripravljal puško. Pognal sem se v goščavo in so vrgel v jnrek. Zu menoj je padlo 6 do 8 strelov. Pribežal sem na rob pod Rogatec, od tu dalje na Visoko, kjer sem prespal v strahu noč. Zjutraj sem dobil Purkat«, nato šc Drobniča.« Petrolej za marec Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo upravičencem nnknzovnl petrolej za mesec marec tako, da v torek 23. t. m. pridejo na vrsto stranke z začetnicami A—C, v sredo 24. t. m. z začetnicami D—F, v četrtek 23. t. m. z začetnicami G—l, v petek 26. t. m. z začetnicama J—K, v soboto 27. t. m. z začetnicami L do N, v ponedeljek 29. t. m. z začetnicama O—P, v torek 30. t tn z začetnicami R— š, v sredo 31. marca z začetnicami T—V in v četrtek 1. aprila z začetnicama Z—Ž. Opominjamo vse stranke, da bo urad nakn-z.oval petrolej samo po tem razporedu, ki naj ga upravičenci izrežejo in shranijo, da ne bo pomot in zamud. Nakaznice bo urad delil vse navedene dni od 8. do 10. in od ti. do 17. ure v sobi št. 1 v f. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Reden šolski pouk v Beogradu. Ljudske šole, ki o v Beogradu posebno v zimskem času delovale večinoma samo v skrajšanem pouku, so ta mesec zopet pričele z rednim vsakdanjim poukom. V kolikor pa je zaradi pomanjkanja prostorov v enem šolskem poslopju nameščenih več Sol, imajo posamezne šole pouk vsak drugi dan. »Prima linea« V soboto je izšla nova (20.) številka tednika Zveze borbenih fašijev v Ljubljani z novo bogato in pestro vsebino. Med glavnimi članki te številke je prispeval Giov. Fontana uvodnik z naslovom »Religioznost v vojni«. V članku, ki je naslovljen »Proti cilju« razpravlja nato I. Licitra Lucchesi o zadnjih sklepih Nacionalnega Direktorija Fašistične stranke, ki so najbolj potrdili, da je zdaj Stranka bolj kot kdaj na svojem mestu in je po svojem vsestranskem delovanju ustvarila najidealnejšo zvezo med prvimi črtami in notranjo fronto. Zelo aktualna so v naidaljnjem izvaianja Emilia Giorgia o svobodi in njenih zaščitnikih, ki v žarku luči osvetljujejo globoki pomen današnje borbe vse Evrope proti boljševiški nevarnosti Ostali del lista je posvečen službenim objavam Zveze, ki opozarja predvsem na svečano proslavo 23 marca t. 1. kot dneva obletnice ustanovitve borbenih fašijev pred 24. leti. S štaierskeea Obdarovani ranjenci v Celju. Pred dnevi so je zvedelo po mestu, dn pride na kolhdvor vlak z ranjenci. Celjske ženo in dekleta 60 hitro organizirale majhno obdaritveno akcijo in na kolodvoru pričakale junake s fronte. Vsak izmed ranjenih vojakov je prejel majhno spominsko darilo. Vitez železnega križa s hrastovim listom doma iz Radgone, 6. marca letos je bil podeljen *e'ezn?Fa križa in polkovniku Johanu Micklu poveljniku brigade oklepnih grenadirjev kot 205 vojaku nemške oborožene sile hrastov list k dosedmijemu odlikovanju Polkovnik Micki je že 13. novembra 1941 kot poveljnik polka oklepnih grenudirjev pred Tobrukom dobil viteški Križec železnega križa. Sedaj je pa posebno izkazal v obrambnih bojih pri Rževu v decembru in letos v januarju. Odlikovani polkovnik se je rodi' leta 1893 kmetu Matiju Micklu v Zenkovcih pri Radgoni. L. 1914 je bil poročnik pri obmejnem polku. Od leta 1920 pa je bil dalj časa v 5. kolesarskem bataljonu nekdanje avstrijske vojske. L. 1958 pa ie postal podpolkovnik in bil imenovan za poveljnika oklepnega odtlej i. a Matura v Maribora. Pred nedavnim so opravili učenci 8. razreda na Tegetthoffovi gimnaziji v Mariboru maturo. Zrelostni izpit je napravilo vseh 17 uernce» abiturientov. Obrtniški jubilej. Te dni jc praznoval 20-lotnico ustanovitve svoje obrti ključavničarski mojster J. Jevšek iz Maribora. Mariborski dnevnik se ga spominja kot vnetega Strankinega delavca. Rekord v porokah. Prva polovico meseca murcu je prinesla izredno veliko porok v Mar,-boru. Medtem ko se je v zadnji polovici meseca februarja poročilo le 41 purov, se je v prvi polovici marca poročilo v Mariboru kar 72 parov. 40-letnica poroke. Včeraj sta praznovala v Mariboru 40-letnico poroke višji skladiščnik Ignac Aršič in njegova soproga Adela. Aršič je že IG let inkasant tvrdke Schcnker & Co. Srebrna poroka v Celju. Zakonca Franc in Flora Konig sta 16. marca praznovala srebrno poroko, (iraški dnevnik ob lej priliki poudarja privrženost Konigove družine k Reichu. Slavja so se poleg drugih udeležili okrožni vodja Dorfmeistcr in vsi uradni vodje celjskega okrožja. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 72 letni bolniški strežnik Ivan Majhenič, 81 letna zasebnta Karolina KOhler iz Studencev. 81 letna zasebnica Marija Vablč roj. Šunko. 79 letni občinski revež Anton Smisel, sinček železu, nameščenca ,pmi!a Zupe iz Studencev. 80 letna hišna posestnica Barbara Kolar iz Studencev. Jakob Dvoršak iz Pobrežja. 87 letna Marija Skube roj. Jurjevič, pri Sv. Miklavžu pri Ptuju je umrla S2 letna vdova ravnatelja realke Matilda Miki roj. Repič, v Celju je 17. marca umrl veleposestnik Franc Plaskau iz Orle vasi pri Braslovčah. Rajni je bil znan po vsej savinjski dolini. Bil je izredno velik, meril je skoraj dva metra. Dolgo vrsto let je bil tudi zapriseženi cenilec pri okrajnem sodišču. Dočakal jo 72 let. V Celju je umrla 74 letna Terezija IMslevšek. V Ormožu je umrla Repi Majerič. — Nn severnem bojišču jo padel 23 lotni Anton Ferlež. dobrovoljec v polku gorskih lovcev, doma iz Maribora. Na srednjem vzhodnem bojišču je padel jx>d£astnik v polku oklepnih lovcev 22 letni Gerhnrd Ifeidberg, doma iz Smartna v Rožni dolini. Poroke. V Braslovčah so se poročili: Ivan Virant iz Vranskega in pekova hčerka Roza Roter iz Št Ruperta; pekovski pomočnik Anton Žnidar z gospodinjsko pomočnico Marijo Dobrišek; čevljarski mojster Franc Marovt iz Topole z delavko Antonijo Stmnberger, od Sv. Barbare v Halozah; poljedelski delavec Franc Krašovec z delavko Angelo Turnšek, oba iz Braslovč; poljedelski delavec Franc Ortl z delavko Marijo Korun iz Žaklia pri Podlehniku. V Laškem so se poročili: Rudolf Hrastnik iz Kladja in Ivana Deželak iz Sv. Lenarta nad Laškim; Jožef Lackner iz Laškega in Jerica Bru-cker iz Dornave pri Ptuju. Z orožjem 6e je igral neki mladenič na Malenškem vrhu vpri Ptuju ter je ranil 22 letnega kmečkega sina Ivana Petela v desno oko. Pelela eo prepeljali v graško bolnišnico. oro-čil veselo novico. Šele čez čas se je spomnil, da je že odšel domov. Elk je bil ta večer prost in si ni mogel kaj, da ne b: Balderju 5« nocoj sporočil veselo novico ter obenem razveselil tudi njegovo ženo in otroke. »Rad bi spoznal njegovo .Ljubo ženo*,« si je dejal, »kakor tudi njegovih sedem otiok.« I V uradnem seznamu je poiskal njegov naslov in našel, da stanuje v Lea-ford Road 93. O.vbridge Policijski avtomobil ga je zapeljal pred navedeno hišo. Bila je to majhna, čedna hišica, ravno taka, kot si jo je Elk predstavljal. Tu torej stunuje njegov pomoč-nik. _ . ... Na njegovo trkanje mu je_ Pr'-j]a odpreti starejša žen«, ki pa Ie lbila pravkar pripravljena na odhod, Elk je bil vidno presenečen, ko je videl, da nosi obleko sestre strežnice. I »Da gosjiod Balder stanuje tukaj,« je dejala, očividno začudena, da vidi tukaj tujega obiskovailca._ »To se pravi-ima v najemu dve sobi, spi pa zelo redkokdaj doma. Navadno prihaja «ero le da se preobleče in takoj zopet odide Zaradi tega res nimam velikih sitnosti z njim c »Al: stanuje tukaj mord« tudi nje-I gova Zena?« »Njegova žena?« ga je vprašala šc bolj začudena. »Soj nksem niti vedela, da je mož. poročen!« Elk je prinesel s seboj listine, v katere bi moral marsikaj zapisati, kar bj moral zapisati, kar bi bilo potrebno glede Balderjevega nadajjnjega eluž-bovunja in upokojitve. Sedaj je šoje opazil, da je pod prvim_ naslovom šc drugi Vendar pa je biki črnilo tu tako razmazano, da ni mogel takoj prebi*-ti črk. »Zdi se mi, da sem se zmotil« je rekel Elk. »Tukaj piše, da stanuje v Orhardovi ulici v Stepueyu. lo je najbrž njegov novi naslov.« Strežnica se je smejala. »O ne! On je mnoga leta stanoval pri meni.« je rekla. Od mene se je preselil v Orhandovo ulico Toda med vojno sc je vrnil k meni. ker so bili zračni napndj v onem delu mesta precej pogosti. Kljub temu pa verjamem, da ima še vedno eno sobo v Stepnevu « »Mhm!< je rekel Elk po kratkem premisleku. Stal je že pri vratih, ko ga je strežnica še enkrat poklicala na- zai-c. »Sicer ne vem, če smem s tujci govoriti o njegovih zasebnih poslih, toda če morate nujno z njim kaj govoriti, mislim da ga boste najlažje našli v Slotighn Jaz sem bolniška strežnica,* je rekla, »in sem dvakrat videla, da je zavil njegov avtomobil proti .Sedmerim hišam' to je v Sloughovi ulici. Morda stanuje tam kak njegov prijatelj.« Prvi napad iz zraka v zgodovini Doživele so ga Benetke pred 94 leti Letalski napadi 60 danes v Evropi, pa tudi sika am v Severni Afriki in na Daljnem vzhodu postali Je nekaj vsakdanjega in res ne vzbujajo nobene posebne pozornosti ali začudenja več. 2c v času prejšnje svetovne vojne so ovrgli izrek, da >vse dobro pride od zgoraj«, zakaj letalska bomba, ki se e vso strahotno silo raztrešči sredi kakšnega mesta, pač ne more biti kaj dobrega, čeprav je res priletela »od zgoraj«. Tako nekaj samo po 6ebi razumljivega so postali letalski napadi, da se splob nihče več niti ne vpraša, kdaj se je ta nečloveški način vojskovanja uveljavili oziroma, katero je bilo tisto »srečno« mesto, ki ga je prvo imelo »čast« okusiti. Prvi letalski napad je bil uprizorjen v balkanski vojni 1912, in sicer so ga uprizorili bolgarskiietalci namestoOdrin ki so ga tedaj trdovratno branili Turki. To bil prvi napad i, letali. Prvi napad iz zra sploh pa so doživele leta 1849 Benetke in so ga nanje izvedli Avstrijci. O tem beremo v bel-grajskem lista »Donauzeitung« med drugim tudi tole: Habsburška monarhija je bila že v revolucionarnem letu 1848 na tem, da razpade, vsaj tako se je zdelo. Niso bili tedaj upori samo na Dunaju, pač pa so se dvignila ljudstva tudi drugod. Poleg Madžarske je bila zlasti Italija tista, kjer so bila tla za revolucijo posebno ugodna. Namen teh uporov je bil, da se Lombardija in Beneška pokrajina odtrga od Avstrije. V Benetkah so italijanske čete prestopile na stran upornikov, ostala cesarska posadka je luorala zapustiti mesto, kjer je bila 23. marca 1848 (torej točno pred 93 leti) oklicana republika sv. Marka. Spomladi 'leta 1849, po Radecki-jevi zmagi nad Piemontom, se je tu postavilo Avstrijcem v bran 17.000 bojevnikov za svobodo. Toda Benetk zaradi njihove otoške lege ni bilo kar tako lahko zavzeti. Cesarski vojaki, ki so branili zahodni del mesta, t. j. tisti ob celini, so stali do pas« v vodi, ko so kopali strelske jarke. Med njimi sta se kmalu razpasli mrzlica in kolera, a ti dve bolezni sta razsajali tudi v Benetkah samih. A branilci pod poveljstvom odvetnika Manina so vztrajali. Zaman so skušali oblegalci in pozneje sam Itadeckv pregovoriti oblegance, naj se ndajo. Cesarska vojska je nato napadla tudi z morske. Stranj utrdbo Malghero in po dvodnevnem obstreljevanju z 89 težkimi topovi so morali hrabri Benečani 26. maja prepustiti sovražniku še zadnje oporišče onstran lagun. Ni bilo upati, da bi avstrijska vojska mogla zavzeti Benetkte, zakaj Benečani so most, ki je držal do tega otoškega mesta, podrli, na drugi strani pa so bili avstrijski topovi preslabi, da bi nesli v štiri kilometre oddaljeno mesto Te težave so bile znane tudi na Dunaju. Zanje je vedel tildi baron Franc Uchatius, nadporočnik v tamkajšnji orožarni, kjer so vlivali topove in drugo orožje. Ta mož' je že do tedaj presenetil svet z marsikatero novo iznajdbo, a naj. bolj presenetljiva pa je bila njegova zamisel, da bi Benetke avstrijska vojska napadla iz zra-jt^Po njegovi zamisli, naj bi 30 funtov težke bombe privezali na papirnato balone, napolnjene z močno sregretim zrakom, ter jih ob ugodnem vremenu s posebno prižigalno pripravo metali na oblegano mesto. Preračunano je bito tako, da bi ti baloni z bombami ob ugodnem vetru dosegli Benetke v pol ure in temu primerno so bile bombe tudi tempirane. Vrhovno poveljstvo je dovolilo Uchatiusu in njegovemu bratu Karlu, ki je bil prav tako ■topniški nadporočnik, da svojo iznajdbo 4ahko preizkusi na bojišču samem. Z gorečo vnemo sta se ta dva moža lotila svojega posla. Naredila tita najprej nekaj' poizkusov v dunajski okolici, po treh tednili pa sta dosegla že tolikšne uspehe, da nista več dvomila v uspeh svojih zarni-itAli. Posrečilo se jima jo s pomočjo posebne p.i i/igalne priprave užgati bombe v različnih vi. šh»ah, pri vsaki takšni eksploziji pa sta seveda iif-orala žrtvovati tudi balon. Na Dunajij so tedaj izdelali 110 takšnih balonov za spuščanje bomb iz zraka ter iih poslali na beneško bojišče. Vojska, ki je oblegala Benetke, je te balone sprejela z velikim navdušenjem in brž je bilo vse prepričano, da se me- sto ne bo moglo več dol^o braniti. Videli so v teh balonskih bombah najsodobnejše orožje, proti k ate r mu ni u e i n - kovitega sredstva. Tri dni in tri noči je Uchatius nestrpno čakal v Malgheri, kdaj bo zapihal ugoJni vetor. A neprenehoma je pihalo 'le od morja in zato zares ni kazalo, da bi spustil svoje balone z bombami. Brata Uehatus sta se zato ukrcala na voj-vojno ladjo »Vulcano«, da bi poskusila še od druge stran; Pa sta imela smolo. Že prvo noč je pihala tako močna buria, da je raztrgala na ladj nem krovu šotor, pod katerim so bile pripravljene balonske bombe. Nemirno vrome je bilo tud: naslednje dni. Šele 3. julija je zapihal ugoden veter — kakor je napisal Uchatius v enem svojih pisem z beneškega !>ojišea tedaj je Uchatius ske bombe v smeri pov.-ročils ves vesfl spustil prve balor i proti Muranu. Pravi, da s v in balon-80 v sovražnem strahu taboru mnogo V nevarnosti je bil tedaj tudi francoski parnik »Panama«. Kako so potem potekali ti prvi napadi iz zraka, se vidi iz pisma, ki ga je Uchatius napisal 22. julija: 16. julija so spustili v zrak še nekaj balonskih bomb, ki sicer niso zadele Benetk, padle pa so vsaj na sovražnikova tla. Zaloge premoga (segretega zraka) pa so sc med tem tako skrčile, da moremo razpolagati samo še s tremi baloni. Pozneje, ko smo se z ladjo »Trieste« podali proti izlivu reke Po, nam jo neki grški kapitan pripovedoval, kako so naše bombe učinkovale na beneško posadko in prebivalstvo. Vse je hitelo v hiše, cim sc je pojavil kak balon. Eden naših bailonov je padel na Markov trg, kjer je povzročil silen preplah. Tisti grški kapitan je povedal tudi, da je prav malo manjkalo, da tudi njega ni zadel kos granate. Uchatiusovi baloni za bombardiranje sovražna postojanke iz zraka, svojega namena nfso dosegli in Uchatius je bil baje kar vesel, ko ga je vrhovno poveljstvo poklicalo nazaj na Dunaj in mu tam dalo drugo nalogo. S svojim bratom je 28. julija 18-19 zapustil Maestre in 9 tem so se tudi končali prvi zračni napadi v zgodovini, napadi, ki so se jih šele 62 let pozneje lotili Bolgari, ko so z letali napadli Odrin. Poznejev_v prejšnji svetovni vojni pa se je te vrste orožje seveda že neprimerno bolj izpopolnilo, kakor pa je bilo prvotno, vedno bolj uveljavljalo, in se je njegova učinkovitost v naivečji meri pokazala v sedanji svetovni vojni. Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da so letalske bombe, poleg podmornic, tudi eno tistih učinkovitih orožij, ki utegnejo celo odločiti vojno. Zaželel si je smrti od lakote v samoti Nemški listi so te dni pisali o nekem starem Možu,' ki ga je povsem onemoglega in do ismrti izčrpanega našel mlad kmet v neki planinski kor ci. Nesrečni mož že 25 dni ni zaužil nobene stvari in se je bil umaknil v tisto planinsko kočo, da bi tam umrl v popolni samoti. 'lako je namreč povedal mlademu kmetu, ki mu je po golem naključju preprečil ta njegov svojevrstni sklep s tem, da gu je našel, mu dal iz svojega nahrbtnika izdatni prigrizek ter ga odvedel do bližnjega zdravnika. Edini Kolumbov še živi potomec Zadnjič je prosil za sprejem pri voditelju Španije generalu Francu mlad kadet španske mornarice. Komaj 19 letni fant velja za edinega še živečega potomca slovitega pomorščaka, ki jc odkril Ameriko, Krištofa Kolumba. Ime mu je don Cristobal Colon Darvajal y Maroto, Vc-ragueški vojvoda. Poleg tepi je podedoval tudi naslov »admiral in vladar Zahodne Indije«, t. j. Amerike. Po tem takem je to edini mož na svetu, ki je imel najvišji mornariški čin že takoj ob vstopu v mornarico. t »Kikiriki - vlak stoji dve minuti!« Tujcu zvene imena madžarskih krajev- precej čudno, a na Madžarskem imajo tudi kraje, ki 6c njihova imena zde dokaj nenavadna celo domačinom samim. Tako leži na primer ob železniški progi Budimpešta—Neusatz postaja, ki jo potnike prejšnje čase skoro vselej spravila [ENRIK S1ENK1EVV1CZ R\SM- k ROMAN V SLIKAH SttKŠjfiS 295. Tisti, ki so bili blizu cesarja, so se norčevali iz Hi-lona. ki je zdaj bil na dvoru zelo v čislih. Gledali so ga kako s1 je prizadeval, da bi klanje In kri gledal mirno in brez razburjenja Toda bil je prestrahopeten. da bi bil kaj takega mogel. Obraz mu je pobledel, na čelo mu je stopil mrtvaški pot, zobje so mu začeli šklepetati in tresel se je kakor žiba na vodi. Dvorjani so ga dražili in zmerjali, cesar pa jih je še vzpodbadal k temu. Hilon je odgovarjal zajedljivo, kolikor je mogel 296. čez čas se mu je mirno približal Petronil, so s slonovinasto palico uotaknil Grkove rama. rekoč: »Vse v redu, modrijan, toda v nečem si se zmotil bogovi so te ustvarili za tatiča, ti si pa hotel biti zli duh Zato ne boš obstal!« Hilon ga je pogledal s svojimi zardelimi očmi, a mu ni vedel kaj odgovoriti. S trudom je dejal samo: • »Boml« v dobro voljo. Ko je vlak tu obstal se je oglasil sprevodnik: »Kikiriki — dve minuti postanka!« Na račun tega čudnega imena so 6i potniki privoščili marsikakšno posmehljivo opazko. Neka družba, ki je bila pod vplivom alkohola precej dobre volje, je nekoč uprizorila pravo tekmo v tem, kdo bo najbolje posnemal petelinje petje. Pravijo, da se je ta tekma nazadnje sprevrgla v pravi »petelinji boj«. In tedaj je bilo sklenjeno, da je treba dati tej postaji drugačno ime, da še potniki ne bodo preveč režali sprevodniku. ki bi moral na njej nehote zakikirikati. To vendar ne bi bilo v skladu z njegovo častjo. El AR — Pidlo Unfciiana Torek, 21. marca 1943-XXI. — 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glas- / s1 ba. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.10 Potočilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v italijanščini.— 13.12 Pesmi italijanske zemlje, orkester vodi dirigent Petr’ulia. 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radi.vskeea orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec Lahka glasba. — 13.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17,15 Koncert violončelista Luigia Criarappa, pri klavirju Enrichetta Petaccijeva. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19,45 Valčki, polke in mazurke. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Godbo posadke IX Zone Camicie Nere vodi diregent Somando. 21.10 Italijansko glasbo vodi dirigent Armando La Rosa Parodi. — 22.20 Orkester pesmi, vodi dirigent Angdlini. — 22.43 Poročila v italijanščini. TONE GLAVAN:^ I A lil lli II Sl i SS* lil vi IZVIRNI ROMAN ** Stisnil ga je k sebi in sin sc je počutil počaščenega. Njegova užaljenost jc bila oprana. Na svojega novega bratca pa je glodal hladno in nekako z žalostjo. Pa so ga je kmalu privadil in ga tudi vzljubil. Če je prišel kdo v vas in pogledal po Matevžku, tako so ga krstili, jo Janče, ki zna zdaj že hoditi — in to že dva meseca — in klicati imo mama in ala, kar ljubosumno prežal. Ce pa so je vasovalec le preveč približal ali ga hotel celo vzeti v naročje, tedaj je zakričal in stekel po mamo, ako je ni bilo kje v bližini. Njegovega Matevžka ne bo nihče jemal v naročje, nak, ker ga zna še odnesti. In kaj bi on počel brez njega? lo ata? Pa mama? U, Janče se bo že postavil! Saj je že fant. Da ne? Mama mu šiva že prve hlače. Pa naj kdo So kaj reče, če more. Hlače povedo vse, da, hlače... Tudi bratčevo ime že zna izgovoriti. Hm, Matevžek — to je malo predolgo, saj" bi si še jezik polomil. Ah, kakšna imena izbirajo, se jezi v mislih. Taka, ki si jih človek še zapomniti ne moro. Le kdo izmed takih, kot je on, sl bo lahko za vedno ohranil ime Matevžek ali Janezek ali Jernejček? Nihčel Ljudje so pa res neumni! Na otroke, ah, kaj na otroke, saj on je žo fant, nihče ne misli. Torej Janče je bratca v drugo krstil za Tečka. Ali ni to lepo ime? Teč, teč... človek ga brez pomude izgovori in kar v enem samem dihu. Pa, da, Janče bo še marsikaj pametnega ugnal. Nenadoma je pričel Janče vse govoriti. Žlobudral je kakor studenec. Spraševal je to in ,ono In kako učenol Vso je hotel vedeti. Kje jo mama dobila Tevžka? (Zdaj ga je prekrstil iz Tečka v Tevžka, ker je že lažje izgovarjal.) In ko je mama nekako jecljala, ji je zabrusil, da mu ne mara povedati, in bil Je po pravici užaljen. Kuhal jo mulo in ni hotel ničesar jesti. Ko so mu dali skledčko repe in žgancev, jo jo jezno odrinil, rekoč: »Ne bom.« A se je kmalu uto- lažil. Zdaj ga jo zanimalo spet, zakaj ima ata brke, čemu ljudje m rjo, zakaj stari ljudje kašljajo, kako to, da ga včasih zvija po trebuhu, in to in ono. Odgovarjali so mu, kakor so vedeli in znali. In Janče z njihovimi pojasnili ni bil nikdar zadovoljen. Izvedeti je hotel vse do potankosti. Ce je opazil, da se mu izmikajo ali hočejo lagati, jih je takoj ujel in jim povedal: »Prej ste pa takole rekli.« Jančetu ni mogel nihče do kraja, ker se je zavedal, da je že fant. Ponosil je že tretje hlače, da, tretje, in to jo vendar doba, ko po-| stane iz otroka fant od fare. Kadar je utegnil, je šel po vasi, vasoval pri starih ljudeh, jih rad poslušal iu si koval misli o življenju. Ljudjo so prav za prav bedasti. Vsak govori drugače in nihče ne 1 pove enako. Rantečka mu je rekla, da je Bog star s sivo brado, Himkovka pa ravno narobe, da je Bog mlad, samo nekaj let starejši 1 od njega. Zares, čudni so ljudje. Včasih ga ni bilo vso popoldneve doma. Kaj pa naj vendar doma dele? Mar naj varuje Tevžka? On j naj bo za pestunjo? Nak, tega pa že n?! Fant, kakršen je Janče, ' naj bi bil pestunja? Ne, ne, to bi bila prevelika sramota 1 Saj ima ! atek dosti denarja, pa naj si najame pestunjo, ki bo malega varovala. I A ga ni treba. Malo naj mu dado po nagi, iu nič več ne bo tako ’ siten. Ce je bil on tako siten, ga bo vse življenje sram. O tem se je pozanimal tudi pri mami. »Kaj, če si bil?« J-Siten, mama, siten, siten kakor Tevžek?« »0 nel Priden, zelo priden, samo včasih si nagajal,« sc mu je mama smejala. . , ■ ■ | »Kajpak!* je udaril ob mizo, kakor je videl odrasle. »Dobre volje sem bil, pa sem malo ponagajal.« „ , , Ampak tepen je bil pa vedno, kadar ga ni bilo doma. Zaleglo ni nič. Udarci in bolečino minejo, na vasi pa jo le prijetno, posebno če vidi, da se ga drugi otroci boje in beže pred njim. I Cez kakšno leto je mama prinesla novega bratca k hiši. Janče pa ni bil prav nič vesel Zakaj pa? Saj ima že Tevžka preveč, ki je hvala Bogu postal vsaj malo pametnejši. Piavi že ata in mama, tudi hodi žo precej dobro, a prav to je njegova slabost. Vse hoče videti in raca kamor koli. Seveda, Janče pa za njim in pazi nanj. Ne, to no gre! Kdo je pa nanj pazil? Nihče, ker ni bilo treba, človeku mora že pamet dati, da ve, kaj je prav in kaj ne, kani smeš in kam ne, da ne boš padel v svinjak ali v kotel za svinje... Ah, križ jo z otroci! Ilvala Bogu, novi bratoc je *mahi umrl. Gotovo mu je moral kaj zamerili, da je brez slovesa umrl. še roke ni nič dal. Stari ljudje dado vsaj roko, če kam gredo, ali povedo, da mislijo umreti. Ta pa nič Kur zmanjkalo ga je... Mama je jokala, ata jc bil žalosten, on pa ni ne jokal ne žaloval. Ko je bila mama potolažena, jo je vprašal, če bo še kaj kupila. »Ce Bog da,< je dejala. Na, zdaj pa imaš... Potlej je moral Janče v šolo, kjer so ga klicali za Boštjana Jer-nejca. Jezil so jo in dokazoval, da je Janče. A zaleglo ni nič. Zdaj so ga tudi doma večkrat klicali za Boštjana kot za Jančeta. Ata mu je nekoč rekel: »Zdaj, ko hodiš v šolo, moraš biti Boštjan. To je lepo imo. Tudi jaz ga nosim. Sprva se v šoli ni počutil kar nič dobro. Bil je kot uklonjen ptiček. A počasi se je tudi na lo privadil. Včasih, kadar se mu jo zahotelo, pa je šel namesto v šolo raje v gmajno ali so potepat po goricah. Toda to ni bilo pogostokrat in učiteljica mu jc verjela, da je bil bolan... Cez nekaj let je mama tudi Tcvžku napravila torbico za knjige iz stare srajce in ga peljala v šolo. Sedaj sta bila Boštjan in Matevž, velika prijatelja. Poglavje zase so na kmetih hlapci in dekle, če imaš srečo ln dobiš dobrega hlapca ali deklo, ki mu lahko v vseh rečeh zaupaš, I da lahko ve, kar veš ti in ima. kar imaš sam si zadel pravo. Kmetje pravijo: zadel si terno. Dober hlapec ti zaleže za delavnega sina in I kmalu ne čutiš več razlike med svojo in tujo krvjo. To se zdi sprva nekoliko čjidno, a drži.' — Če pa naletiš na slabega hlapca, ki mu je skrb in delo devela briga, in deklo, ki je površna in brez prave | pameti, to. lahko vse skupaj pripravi na kant.. Tega se kmetje dobro zavedajo in so pri najemanju jjoslov zelo izbirčni. Na postavo in lepoto ne gledajo, tudi na Ion ne toliko, rajši še kaj primaknejo, ?e so v veri, da jim bo novak dobro zalegal, da bo pošten, trezen in spešen... /a Lindeka tiskarno t LJnhljanlt M. Kramart«. - lidalatH)! tol Sodja - Oradolk: Mirk. Ia»nrnlk - Uott«ptm» ne fraMino - dam« ».hala afc d«U»Dtk»b *b 14 ~ **»»«*<>« oarnfuina 11 lir. ts inotcm.uo 20 lir. - Uredoiittoj Kopitarje?« ali« & Ul »aditropj*, - Uprm: ali« 1 Ljuhljan«. - I«t«lo* Itev «0 01 da 40 05. - Udromlrm No.* meno.