Drsgi gKilaäeiji — softišISiesiiki!
Naročajte, širite in propagirajte naj-cenejši in neodvisen dnevnik »Glas
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
naroda«! Pristopajte k »Narodni pro

Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
sveti«, da postane naš dnevnik lastnina vsega slovenskega ljudstva, kajti samo tisk, zasnovan na zadružni osnovi, je lahko resnični izraz narodove volje! Ne pozabite! »Glas naroda«, Gajeva 1., mesečna naroč-
NARODA
nina samo Din 20'—.
Današnja številka vsebuje:
Več luči
Nova angleška vlada Emigrantski tabor v Kamniški Bistrici
Inkorporacija okoliških občin mestu Ljubljani Izplačilo kuponov drž. posojil v zadnjih 6 mesecih Nafta teče k morju
Št. 47 tziiaja^cinevno	V Ljubljani v četrtek, dne 13. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Mad/arl weoobol#š//m reyfefoigfsfi
Pomembna Eekhardtova izjava v parlamentu: „Vlada naj igra hinavea, narod
pa naj bo odkrit!*'
Msš lisei!
Na biukoštno nedeljo smo objavili članek o naših pogledih na polilične činjenice med Slovenci in smo dobili glede tega članka že veliko dopisov. Iz raznih krajev so nam^ poslali na vpogled tudi letake, ki se tu in tam širijo. Ti letaki po svoji vsebini napravijo vtisek, da so izšli iz političnih krožkov SLS ali g. dr. Korošca, dasi niso od njega podpisani. To nam daje povod za naslednje pripombe:
Bivši JNS režim je pred leti smatral za potrebno, da g. dr. A. Korošca spravi na otok Hvar, kjer je ostal do smrti blagopo-kojnega kralja. O potrebi ali nepotrebi (ega odloka mi ne moremo soditi,, dasi odkrilo povemo, da nismo mnenja o nujnosti takšnega cenenega »političnega mučeni-štva«. Fakt pa je. da je bivši režim utemeljil svoj odlok z nekimi : punktacijami«, ki so tedaj izšle in za katero se je de.lalo odgovornega baš g< dr. A. Korošca! Ali pa je te punktacije res sestavil in dal. razširiti sam g. dr. Korošec, še danes ne vemo.
Ponovno.so namreč zatrjevali razni osebni in politični prijatelji, g. dr. Korošca, da on ni bil avtor teh punktacij in celo, da ni ž njimi povsem soglašal.
Zadeva s temi punktacijami je torej zelo tajinstvena. V interesu politične jesnosti in konsolidacije prilik v Sloveniji pa bi bilo, ako se ta zadeva končno že razčisti.
Ob istem času so izdali tudi zagrebški cpozicijonalci svoje punktacije. Te je podpisal z nekaterimi svojimi prijatelji dr. Maček. Pred sodiščem je dr. Maček svoje avtorstvo tudi priznal in je bil zaradi tega obsojen, pozneje pa pomiloščen. Na moremo si razložiti, zakaj bi svojih »punktacije ne podpisal in ne priznal svojega avtorstva tudi g. dr. A. Korošec, ako bi bile res njegove? Vsak vodilni politik povsod na svetu svoja vodilna politična načela javno priznava in se za nje tudi javno bojuje. Zakaj je torej potrebna baš v tej zadevi slovenskih punktacij — da jih tako imemi-jemo — anonimnost in tajinstvenost? Ker spada vse to že v preteklost, bi skromno želeli več jasnosti v tem vprašanju! Ta anonimnost in ta tajinstvenost se vleče sedaj dalje in ljudstvo se zavaja v politično romantiko. V politiki je treba zelo konkretno in realistično gledati, ker politika ni pesem, ni roman, ni skladba, temveč boj med interesi raznih družabnih skupin in slojev. V tej borbi pa mora vsakdo povedati svoje zamisli in svoja načela, bodisi politična, gospodarska ali socialna, ker sicer boj ni mogoč in je politično delo brez pravca tn potrebne jasnosti.
Pri nag je še precej slepcev, ki ne uvidijo, da je političnega klerikalizma pri nas v Jugoslaviji definitivno konec. V bivši or-gankatorični obliki ni več mogoč. To so uvideli tudi že posamezni škofje, ki so mnenja, da cerkvi posebna politična katoliška stranka ni več potrebna tam, kjer država izpolnjuje napram nji svoje obveze v duhovnem in materialnem pogledu. Tudi sveta stolica v Rimu je tega mišljenja. Zato je Rim pustil, da je v Italiji padla katoliška stranka »popolarov«; da je bit izločen iz političnega življenja katoliški »Centrum« v Nemčiji, ki ga je naš »Slovenec« imenoval »stavbo iz granita«; končno je Rim tudi rad pristal, da se je razpustila Leuggerjeva krščanska socialna stranka v Avstriji. Današnja doba težkih gospodarskih in socialnih stisk ni primerna za politične klerikalne stranke, ki so predstavljale prav za prav le politično organizacijo enega samega stanu. Zato bo samo v prid in v korist občestva slovenskega, ako množice, ki so bile nekoč organizirane v SLS, to same uvidijo in krenejo na nova pota, ki »o v skladu z interesi države in njene obrambe.
S tega vidika so hujskajoči letaki, ki jih Zakrknjenci in politični fantasti pišejo in ši-''L<> nekako v imenu bivše SLS in njenega bivšega voditelja škodljivi za ljudstvo, a Jo v opreki s splošnimi tendencami našega ^‘asa in z interesi države kot takšne. Zato m bilo želeti in je v splošno korist, da se >,vši politični voditelji SLS jasno izdavijo ^ode teh letakov in glede svojih načelnih Političnih smernic za danes in za bodoč-^1, da bo slepomišenja in nepotrebnega
Budimpešta, 12. junija. Madjarski dopisni urad poroča: Včeraj se je v parlamentu začela debata o finančnem zakonu. Šef opozicijske stranke malih poljedelcev Eckhardt je izjavil, da bo stranka malih poljedelcev pristala na politiko, ki jo je v svojem govoru orisal predsednik vlade, če pod načelom nacionalne sloge ne misli na strankarsko politiko, temveč na splošno javno življenje zunaj vseh strank in nad njimi. Tudi on misli, da je velevažno ure-
hujskanja od strani nepoznanih in neodgovornih elementov, ki so strahopetci, ker si ne upajo s svojimi imeni na plan, konec.
Bivši JNS režim, ki ga je zamenila današnja Jevtičeva vlada, je bil začasen. Imet je nalogo, da stare in popolnoma nesodobne stranke likvidira in pripravi teren za nove, času in državi primerne politične formacije. Te naloge JNS režim ni izpolnil, ker svoje naloge nj razumel Mali ljudje pač ne zmorejo velikih nalog. Zato je bilo sklenjeno že pred marsejskim zločinom, da se bivša JNS likvidira in se postavi delo za politično kosolidacijo države na širše temelje in da se da jugoslovanski državni ideologiji realno vsebino v gospodarskim in socialnim delom. Ta naloga je tako velika in tako obsežna, da je nobena
šničiti edinstvo naroda v vseh velikih problemih.
V zunanji politiki mora Madjarska iti v to smer, da omogoči madžarskemu narodu ponovno izvršitev svojega zgodovinskega poslanstva v donavski kotlini. Glede revizijskega vprašanja vlada popolna soglasnost pri vseh Madjarih. Vlada mora zmerno in mirno zastopati madjarsko stališče v vprašanju revizije, oborožbe in enakopravnosti.
vlada sama ne zmore. Torej je potrebno, da ljudstvo samo pomaga, da iz njegovih vrst zrastejo nove iniciative in novi gospodarski in socialni podvigi. Sedaj ni čas. stati oh strani in zlohotno motriti, kaj delajo drugi. Poleg političnega klerikalizma je danes mrtev tudi liberalizem, zlasti gospodarski. Nag slovenski liberalizem nikoli ni bil kaj prida junak. Danes je duševno povsem na tleh, nikjer več ga 'ni, kjer bi moral biti po svoji naturni prirodi, socialni problemi so mu prerasli sivo in betežno glavo. Ne za enim, ne za. drugim nam Slovencem ni treba žalovati.
Poglejmo tem dejstvom v oči in pojdimo vsi složno in pogumno na delo, da ustvarimo nekaj novega, boljšega za bodočnost, kakor je. bilo v preteklosti. Vse vabimo, ki so pošteni in duševno snažni. Lex.
toda narod mora imeti možnost, da bo svoje stališče v teh vprašanjih zastopal neodvisno od uradne politike.
Eckhardt je pohvalno omenil delo zunanjega ministra Kanyje in dejal, da sedanji zunanji minister vodi madjarsko zunanjo politiko sicer po malem, zato za trdno v smeri napredka za ureditev zunanjepolitičnih vprašanj. Njemu, je poudaril Eckimrdt, mora izkazati priznanje tudi opozicija.
imela Francija zelo mnogo povedati na tem področju, ki je zanjo velevažaega pomena.
»Ecbo de Paris« pa pravi: Ce ne bodo obnovili in podaljšali vvashingtonskih pogodb, če st ho vnovič začela dirka za oboroževanjem med USA, Japonsko in Anglijo, se ho prav gotove udi nivo nemškega oboroževanja.dvignil. Man' ka torej še mnogo do tega, da bi rporazum zastran proporca 35 odstotkov mogel zadoščati, da se uredi' vprašanje, ki ga je načela Nemčija i oboroževanjem na morju.
Francosko stališče
Pariz, 12. junija. AA. Francoska vlada je sprejela angleško noto o angleško-nemških pomorskih pogajanjih. V francoskih diplomatskih in političnih krogih vlada veliko zanimanje za ta sporazum. Zdaj je nastalo vprašanje, kakšne posledice bo imel ta sporazum, ki še ni podpisan, na bodočo pomorsko konferenco. To konferenco bodo morali sklicati takoj po poteku washington-skegä sporazuma. Francoski diplomatski krogi so mnenja, da bi morala pomorska pogajanja med Nemčijo in Veliko Britanijo postati del pomorskih pogajanj za vsa ne-I rešena vprašanja. Po dosedanjih načrtih J med Veliko Britanijo in Nemčijo bi morali priznati Nemčiji 35°/» tonaže angleške mornarice. Anglija želi, naj bi se to razmerje izvedlo po kategorijah bojnih ladij, obenem pa želi zvedeti, kakšen je program Nemčije glede novih enot.
Japonska ne pristane
Tokio, 12. junija. AA. Po poročilu lista »Niši Niši« japonska vlada še ni povedala svojega mnenja o načrtu pomorskega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčija, ki priznava Nemčiji 35»/i> angleške vojne tonaže. Ta sporazum, pravi list, Japonska odločno izpodbija. Razen tega se Japonska ne bo udeležila nobene pomorske konference z Nemčijo ah s kakšno drugo državo, ki ni podpisala pomorskih pogodb, sklenjenih v Londonu in Washingtonu.
Beneš povabljen v Kijev
Moskva, 12. junija. AA. Predsednik ukra-,[inskega sveta narodnih komisarjev Ljub-čenko je poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu brzojavno vabilo, naj obišče Kijev. Poučeni sovjetski krogi trde, da je dr. Beneš povabilo sprejel in da bo ostal v Kijevu tri dni.
Odmevi Beneševega obiska
Pariz, 12. junija. AA. Današnji »Oeuvre? piše o obisku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v sovjetski Rusiji in pravi, da je ta obisk popolnoma v skladu s politiko miru zapadnih velesil, zlasti pa v duhu politike, ki jo vodi Francija.
Tudi Rum uni ja bo sklenila pakt z Rusijo
Pariz, 12. junija. Havas poroča iz Bukarešte, da se tamkaj vrše priprave za sklenitev romunsko-sovjetskega pakta, ki bo podoben francosko-sovjetskemu in češko-slovaško-sovjetskemu paktu. S tem paktom bo dobilo romunsko-sovjetsko zbližanje. kakor tudi politika, ki jo je romunska začela izvajati pred dvema letoma s podpisom pakta o nenapadanju, svoje končne osnove.
Vremenska napoved
Dunaj, 13. junija. Lepo vreme bo trajalo še nadalje. Temperatura se bo znatno dvignila.
STALIŠČE LONDONSKIH KROGOV
London, 12. junija, r. Včeraj smo na kratko poročali o govoru, ki ga je imel angleški prestolonaslednik na zborovanju angleških bojevnikov o zbhžanju z Nemčijo in nalogi, ki v tem pogledu pritiče bojevnikom. Angleški politični krogi so snoči izjavljali, da tega govora ivaleškega princa vi jemati kot izraz britanske vlade, temveč le zgolj kot izraz njegovih osebnili pobud. Zato ga ne kaže razlagati kot nekak znak za izpremembo splošne politike britanske vlade nasproti Nemčiji.
Tudi ne gre gledati v tem govora kakšno nesoglasje britanskega prestolonaslednilM glede politične smeri Velike Britanije. V političnih krogih prevladuje vtis, da je princ hotel ponovno pokazati prijateljsko gesto proti Nemčiji, da prepriča Berlin, da angleške politike ne narekuje sovraštvo bivšega neprijateljstva, ter je s tem hotel dati pobudo za slično gibanje, ki bi se Izrazilo s praktičnimi manifestacijami pri bodočih razgovorih.
Nikakor pa ne drži, kakor hočejo naslikati ljubitelji senzacionalnih vesti, da bi bila prinčeva izjava nekak uvod v vljudnostni obisk Berlinu, podoben tistemu, ki ga je kralj Edvard VII. napravil v Parizu po znani izjavi, da naj se popravijo nekdanje napake.
Pariški komentarji
Pariz, 12. junija. Havas poroča: Današnji listi opozarjajo na izjavo angleškega prestolonaslednika o obisku, ki ga bodo storili predstavniki angleških bojevnikov Nemčiji. Listi so mnenja, da ta izjava nima politične osti, oziroma da je angleški prestolonaslednik govoril docela iz vljudnosti in brez posebnega političnega ■namena. Pariško časopisje poudarja, da bo skušala nemška propaganda to iz-
Anglšiki tmevmki za
ga—iwa—m——»■■ ■■■■ ■»■—	I ■ lil Hilli "H m lll^■■ll■i
sporazum z Nemčijo
Odmevi govora angleškega prestolonaslednika
Nemško-britanski razgovori
London, 12. junija. »Daily Herald« poroča, da je Velika Britanija odgovorila na nemške pomorske zahteve s temile pogoji:
t. Velika Britanija pristane na proporc 35 odstotkov samo v kategorijah brodovja istega tipa in iste vrednosti.
2.	Nemčija bo nameravano gradbo ladij razdelila na več let.
3.	Velika Britanija sprejme nemške zahteve pod pogojem, da nanje pristanejo Francija, Italija, USA in Japonska, in
4.	treba je poiskati način, da se zakonito iz-
javo tolmačiti in predočiti v svojem smislu. »Echo de Paris: pravi med drugim, da je angleški prestolonaslednik imel vljudnostni govor, ki ga zasluži tako ugledna ustanova, kakršna je angleška legija. V kolikor ima njegova izjava politični pomen, pa ne pove drugega, kakor. to, da Velika Britanija nima sovražnih naklepov proti Nemčiji. To je tisto, kar je hotel angleški prestolonaslednik v svoji izjavi povedati.
Odmev govora v Nemčiji
London, 12. junija. AA. Reuter je objavil posebno poročilo o odmevu izjave angleškega prestolonaslednika v Nemčiji, v katerem pravi med drugim tudi to:
Angleški prestolonaslednik je s svojo izjavo zadel čuvstva Nemčije. Njegov govor bo naletel na iskren.sprejem že.zaradi tega, ker je v 'skladu z dvema načeloma nacionalnega socializma, in sicer z načelom o sodelovanju med Nemčijo in Veliko Britanijo in z načelom, da se naj razlike med narodi odstranijo s posredovanjem bivših bojevnikov, ki so preživeli podobna izkustva na svojih frontah.
Angleški bojevniki obiščejo Berlin
London, 12. junija. AA. V zvezi z bližnjim obiskom zastopnikov angleških bojevnikov v Berlinu priobčuje današnji »Times« vest iz Berlina, da so tamošnji krogi pozdravili vest o tem obisku. V Berlinu pravijo, da se bo vršil ta obisk predvsem na pobudo namestnika voditelja nacionalno-socialistične stranke Rudolfa Hessa in poslanika v. Ribbentropa, ki smatrata pogoste osebne stike med bojevniki nekoč sovražnih držav za najvažnejše činitelje okrepitve miru in sporazuma v Evropi.
premene pomorske določbe versajske mirovne pogodbe v gornjem smislu.
Pariz, 12. junija. Havas poroča: Listi pišejo o angleško-nemških pomorskih pogajanjih in priznavajo, da se je dosegel načelen sporazum med Anglijo in Nemčijo, vendar pa dvomijo, da bi se dat splošni sporazum prav tako lahko doseči glede celote pomorskih vprašanj.
»Oeuvre« piše: Ko bo načelen sporazum bolj ali manj zagotovljen, ho beseda neizbežno na Franciji. Pri splošni ureditvi teh vprašanj bo
Mo¥a
angleška glada
Šest polnih let je vodil stari Mac Donald angleško politiko. Že o. junija 1929. je prevzel predsedništvo vlade v svoje roke in ločno na 6. obletnico tega svojega najpomembnejšega dogodka — 5. junija 1935. — je zadnjič vodil tedensko sejo kabineta »nacionalne unije«, kakor so upravičeno nazivali njegovo vlado, v kateri so bili zastopniki vseh treh glavnih angleških strank: konservativcev, liberalcev (in sicer zmernih liberalcev Simonovega krila) in laburistov, ki so se ločili od glavne Labour Party (delavske stranke) in sledili svojemu nekdanjemu voditelju.
Mae Donaldu so njegovo disidentstvo zelo zamerili. Z načelnih strankarskih vidikov njegov korak gotovo ni bil lep in morda nevreden tako slavne tradicije moža, ki je dolgo let stal v prvih vrstah delavske stranke, se zanjo politično izpostavljal, jo dvignil in tudi privedel do oblasti. Če bi samo s tega ozkosrčnega vidika presojali njegovo gesto, bi lahko celo rekli, da se je v praksi izkazal za izrednega oportunista. A priznati moramo, da Mac Donaldu niso narekovali politične preorientacije in odcepitve od nekdanjih levičarskih kolegov samo osebni nagibi. V primeri z mnogimi levičarskimi oportunisti v drugih državah (pomislimo samo na Nemčijo in njeno socialno demokracijo v in po svetovni vojni!) moramo Mac Donaldu prav v zvezi s to preorientacijo priznati celo velike prednosti. Predvsem je Mac Donald pokazal veliko poguma, ko je jasno in odkrito izpovedal zmotnost svojih prejšnjih teorij in načel. Ne smemo nadalje pozabiti, da je ob Mac Donaldovem nastopu tudi Anglijo zajela svetovna kriza, ki je velikemu britanskemu imperiju grozila z mnogimi nevarnostmi na finančnem in splošno-ekonom-skem polju. Mac Donald je spoznal, da v tako kritičnem trenutku ne bi bilo na mestu udajati se samo utopističnim željam svojih kolegov iz Labour Party, saj je bil položaj tak, da je naravnost diktiraj nagle ukrepe, hitro akcijo, ki bi pa bila nemogoča brez složnega nastopa vseh, ki so nevarnost zaslutili. Mac Donald se s tem svojim nastopom ni izkazal samo za izredno realnega politika, marveč je obenem dokazal, da ima dovolj poguma, da to svoje novo stališče, ki so mu ga diktirale razmere, tudi javno in povsod zagovarja, pa četudi za ceno svojega izstopa iz vodstva tiste stranke, ki ji je sam pripomogel do uajvečjega uspeha. S konservativci, zmernimi liberalci in svojimi pristaši iz delavske stranke je stvoril močno koalicijsko vlado, ki ji je brez večjih pretresljajev stal polnih šest let na čelu. V izključni službi države in njenih interesov je korigiral svoje prejšnje nazore, ki se mu v danem trenutku uiso zdeli več realni; zatajil je v sebi vse svoje prejšnje osebne simpatije in prijateljstva in se prav nič ni ustrašil nasprotij med novim in prejšnjim svojini programom, ob misli, da ga vodijo v tej pre-orientaciji samo najboljši nameni — skrb za resnične potrebe države. Zato se prav nič ne smemo čuditi, če je bil prav Mac Donald tisti, ki je v Ženevi nekoč še zagovarjal splošno razorožitev, je bil pa letos prvi, ki se je spričo nemške nevarnosti tako vneto zavzemal za povečanje bojnih sil Velike Britanije. (Znano je, da je prav on izdal »belo knjigo« o nemškem oboroževanju, ki je pred meseci vzbudila toliko hrupa v Nemčiji, da je Hitler celo odpovedal že napovedani obisk Simona in Edena v Berlinu.)
Prav tako ne smemo pozabiti, da je sedanja urejenost parlamentarnih razmer v Angliji v največji meri Mac Donaldova zasluga. Le tako si moremo razlagati dejstvo, da je bila sedanja »kriza« angleške vlade ob njegovem odstopu rešena v — dveh urah. Komaj je Mac Donald podal demisijo, že je Baldwin predložil listo — nove vlade. Zato se tudi ne smemo čuditi, če v tej novi vladi ni velikih sprememb. Načelo »nacionalne unije« ostaja slej ko prej vodilno tudi v novem kabinetu, saj ga sestavljajo iste parlamentarne grupe kot prejšnjega. Še celo osebnih sprememb ni veliko. Mac Donald je ostal še naprej v vladi, na njegovo mesto pa je stopil konservativni Baldwin, ki je Mac Donaldu že poprej stal ob strani. Kabinet je s tem zadobil nekoliko konservativnejši poudarek, sicer pa je ostalo vse pri starem. Tudi zunanja politika Velike Britanije se verjetno radi spremembe v zunanjem ministrstvu (Simona je zamenjal Samuel Hoare, dosedanji minister za Indijo) ne bo občutno preusmerila, saj bo na zunaj (in zlasti pred DN) zastopal Anglijo že poznani sir Anthony Eden, ki je v svojih novejših zunanjepolitičnih izjavah dal slutili, da bo Velika Britanija še nadalje zagovarjala sistem kolektivne varnosti ob tesni naslonitvi na DN, sistem, ki je britanskim krogom že v krvi, saj je še najbolj v skladu s tradicionalno angleško politiko »splendid Isolation«, ki ne dopušča intimnih zvez z eno ali drugo kontinentalno državo. Politika naslonitve na DN samo še bolj povdarja angleške tendence po načelni ločitvi obeh svetov, istočasno pa dopušča hvaležne izjeme, ki gredo Veliki
Anglija naj zapre Sueški prekop!
Oslo, 12. junija. AA. Norman Angel, ki je dobil leta 1933. Noblovo nagrado za mir, je dal tukajšnjemu listu »Dagbladet «izjavo o italijansko-abesinskem sporu. V svoji izjavi pravi Norman Angel med drugim: Načinov, ki naj Italijo prepričajo, je dosti. V dosedanji polemiki med listi so že na-glašali, da bi morala Velika britanija zapreti Sueški prekop. Mislim, da bi Veiika Britanija mogla to storiti in da ji pakt Društva narodov celo nalaga dolžnost, da izda ta ukrep v interes« miru. Res je, da obstaja pogodba iz leta 1888., ki se je z njo Velika Britanija obvezala, da bo dopuščala plovbo po Sueškem prekopu ne le v mirnem, temveč tudi v vojnem času. čl. 10. pakta o Društvu narodov pa pravi, da ne-
hajo veljati vse pogodbe, ki nasprotujejo določbam tega pakta.
»Dagbladet« priobčuje to izjavo na zelo vidnem mestu pod velikim naslovom »Anglija bo zaprla Sueški prekop«.
Italijani — izgnani iz Abesinije
Leudeit, 12. junija. AA. Neka tukajšnja agencija trdi, da so italijanski državljani, živeči v Abesiniji, dobili nalog, da zapuste to deželo.
London, 12. junija. AA. Danančji »Daily Mail« poroča, da je italijanska vlada naročila v južni Afriki velike pošiljke posušenega sadja in povrtnine. Južnoafriške tvrdke bodo živež poslale neposredno italijanskim četam v Eritreji in italijanski Somaliji.
Ja£onski protektorat nad Kitajsko?
Berlin, 12. junija. DNB poroča iz Tokia, da je japonski zunanji minister Hirota dal japonskemu poslaniku v Washingtonu pooblastilo, da obrazloži ameriškemu zunanjemu ministru s posebno uradno izjavo namene sedanje japonske akcije na severnem Kitajskem. Glede teh namenov obširno piše današnja londonska »Mor-inngpost«. Po sodbi tega Usta si britanski uradni krogi, na severnem Kitajskem, ne delajo nobenih iluzij in smatrajo, da Japonska odkrito stremi po protektoratu nad Kitajsko.
Protest nankinške vlade
London, 12. junija AA. Iz Pekinga poročajo, da je nankinška vlada poslala energičen protest zoper aretacije dozdevnih upornikov, vojakov kantonske vojske. V zvezi s tem protestom nankinške vlade govore, da so kitajske vojske dobile nalog, da preprečijo protijaponsko gibanje v Čangpeju in Sararu.
Nasprotujoče vesti
Pariz, 12. junija. Havas poroča iz Nankinga: V kitajskih političnih krogih mislijo, da je kitaj-sko-japonskega spora konec z odgovorom, ki ga je japonskim vojaškim oblaotvom izročil kitajski general, predsednik vojaške komisije za severno Kitajsko. Potrjujejo, da je Kitajska sprejela vse japonske zahteve. Pri tem poudarjajo pomirljivo stališče Kitajske.
Neka ugledna kitajska politična osebnost pa je izjavila, da bo kitajska vlada, če bi se pripetili na Kitajskem novi incidenti, zavrnila vse nove japonske zahteve, čeprav bi morala doprinesti najhnjše žrtve.
Po drugi verziji iz äangaja pa trde, da se utegnejo kitajsko-japonski odnošaji poslabšati zaradi pretiranih žalitev Japonske. Osrednji politični odbor je sklical nujno sejo, da prouči ja-ponsk zahteve.
Grški plebiscit
Atene, 12. junija b. V zvezi z nedeljskimi volitvami v Narodno skupščino sta izjavila časnikarjem predsednik grške vlade Tsaldaris in podpredsednik general Kondilis, da se bo razpisal plebiscit, potem po se bo dosegel z opozicijskimi strankami sporazum. Dan plebiscita pa bo določila Narodna skupščina.
Češkoslovaški senat in parlament se sestaneta 18. jnnija
Praga, 12. junija. CTK poroča: Predsednik republike Masaryk je sklical senat in poslansko zbornico na zasedanje 18. junija t. 1.
Premirje med Bolivijo in Paragvajem
Buenos Aires, 12. junija. AA. Davi ob 2.15 (po krajevnem času) so izdali uradno poročilo, da je premirje med Bolivijo in Paragvajem podpisano. Sovražnosti bodo ustavili v 48 urah po podpisu premirja. Uradno poročilo pravi, da sta si zunanja ministra Paragvaja in Bolivije o podpisu premirja prisrčno segla v roke.
Predsedniki komisij pri višjih tečajnih izpitih
Na podlagi § 116. zakona o srednjih šolah so z odlokom prosvetnega ministra določeni, da opravijo pregled srednjih šol tile odposlanci:
V Dravski banovini: v Kočevju dr. Anion Melik, profesor vseučilišča, v Kranju Karel Prijatelj, inspektor prosvetnega ministrstva, v Ljubljani na klasični gimnaziji dr. Franc Sturm, vse-učiliški profesor, v Ljubljani na I. realni dr. Ivan Prijatelj, vseučiliški profesor, v Ljubljani na II. realni dr. Milko Kos, vseučiliški profesor, v Ljubljani na III. realni Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka, v Mariboru na klasični dr. Karel Osvald, vseučiliški profesor, v Mariboru na realni gimnaziji Josip Tominšek, ravnatelj v p., v Novem mestu dr. Jovan Hadži, vseučiliški profesor, v Ptuju in Murski Soboti Jakob Zupančič, ravnatelj v p., v Celju Franc
Dober poklon
Najboljši politični list v Jugoslaviji je danes brez dvoma »Ošišani jež«, pa čeprav nekateri za njegove dovtipe nimajo pravega razumevanja.
če nas zato »Jutro« vzporeja z »Ošišanim ježem«, potem smo čisto zadovoljni in se za njegov poklon, prostovoljen ali neprostovoljen, prav udano zahvaljujemo.
Nekaj ugotovitev
»Jutro« poroča o seji sreskega odbora JNS. v Ljubljani ter objavlja njegove resolucije, ki so v glavnem posvečene seveda nam.
Iz »Jutrovega« poročila bi poudarili le te ugotovitve, ker »to zabeležiti zna kdaj le prav priti« kakor klasično pravi »Jutro« v neki drugi notici.
Seja sreskega odbora je bila 6. junija. »Jutro« pa je objavilo poročilo o seji šele 12. junija. Zakaj tako pozno?
Na seji je bilo 12 zastopnikov od 17 okrajnih organizacij. Nekateri so torej zastopali kar po več organizacij hkrati. K sreči le, da je bilo vse soglasno. Včasih smo rekli enoglasno in morda je bil stari izraz pravilnejši.
Vrhovnik, inspektor banske uprave. — Z odlokom prosvetnega ministra sta določena za odposlanca prosvetnega ministrstva na državnem učiteljišču v Ljubljani dr. Franc Veher, vseučiliški profesor v Ljubljani, na učiteljišču v Mariboru dr. Leopold Poljanec, prosvetni nadzornik v pokoju.
Za odposlanca prosvetnega ministrstva na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je določen dr. Miloš Trifuuae, vseučiliški profesor v Beogradu, na uršulinski gimnaziji v Ljubljani Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka v Ljubljani, na škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu dr. Nikola Popovič, vseučiliški profesor v Beogradu, na zasebnem učiteljišču pri Uršuliu-kah v Ljubljani Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka v Ljubljani, na učiteljišču šolskih sester v Mariboru dr. Milit« Bogdanovič, profesor na višji pedagoški šoli v Zagrebu, na uršu-linskem učiteljišču v Škofji Loki Karel Prijatelj, nadzornik prosvetnega ministrstva.
Vesti iz Beograda
Izredni poslanik in pooblaščeni minister češkoslovaške republike na našem dvoru doktor Pavel Weiner je danes pred svojim odhodom v Prago obiskal Oplenac, kjer je položil cvetje na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Poslanika doktorja Welnerja je spremljal poslaniški svetnik dr. Peregrin Fisa.
Kmetijski minister je dovolil podporo v znesku 12.000 Din konjerejskemu društvu v Str-nišču pri Ptuju. Podpora je namenjena konjskim razstavam.
Prometna nesreča. Snoei točno o polnoči je parnik »Avala«, ki je last »Rečne plovbe«, krenil v Pančevo z enim vlačilcem. Pri panče-vaškem steku Save je srečal parnik »Stros-mayer« brez vsakega incidenta. Za »Stros-mayerjem« pa se je bližal »Avali« parnik »Spasoje«, ki je s svojim prednjim delom zadel v levi bok »Avale« in poškodoval vlačilca. Ker poškodovani parnik »Avala« ni mogel nadaljevati v tem stanju poti, je moral zavoziti k obali na plitvino. Na pomoč sta mu prihitela dva parnika iste družbe. Žrtev ni bilo. Parnik »Avalo« so potegnili z obale in ga bodo dali v popravilo. Pristojni pristaniški urad vodi preiskavo, da dožene krivdo.
Britaniji tako pogosto v račune ... Pomislimo samo na britansko stališče v vprašanju nemških kršitev!
Taka politika je nedvomno sebična, morda celo potencirano in pretirano sebična, a v kolikor se vsaj iz teli sebičnih nagibov vendarle naslanja ludi na ženevsko institucijo, vsaj posredno tudi za splošnost koristna, saj je prav ta angleška politika v zadnjem času preprečila ustvaritev one fronte« velesil, napovedane v Stresi, id
bi prej ali slej degenerirala v — diktaturo velesil po Mussolinijem receptu. Tega pa male države danes ne bi več mogle dopustiti.
Vsaj trenutno je ta sebična, trgovska politika Velike Britanije, posredno storila prav tem malim državam veliko uslugo. V kolikor bo njena naslonitev na DN po Ede-novih besedah iskrena, jo utegne storiti tudi v bodoče. In lo bi v interesu miru v Evropi tudi iskreno želeli.	—n.
Načelniki generalnih štabov Male antante v Parizu
Pariz, 12. junija b. Danes so dospeli v Paris načelniki generalnih štabov Jugoslavije, češkoslovaške in Rumunije, ki so se udeležili manevrov francoske vojske. V teku današnjega dne so obiskali francoskega vojnega ministra Fabria.
Narodna skupščina se sestane v petek 14. t. m.
Beograd, 12. junija, b. Narodna skupščina je kakor smo že poročali, sklicana za petek 14. t. m. ob M. uri. Na tej seji se bo obravnavalo poročilo verifikacijskega odbora, ki je snoči dokončal svoje delo in redigiral svoje poročilo, ki je bilo danes natisnjeno in se bo v teku današnjega in jutrišnjega dne razdelilo vsem poslancem. Zaradi sklicanja parlamenta, je že danes prispelo v prestolnico veliko število narodnih poslancev, ki se zbirajo po klubskih prostorih in kuloarjih Narodne skupščine. V Beograd je prispelo tudi že nekoliko poslancev iz Dravske banovine, ki so v teku današnjega dne obiskali že več resornih ministrov radi intervencij. Jutri bo seja Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev, na kateri se bo
azpravljak) o poročilu verifikacijskega odbora in se bodo določili govorniki za razpravo o tem poročilu. Sodi se, da bo debata o poročilu verifikacijskega odbora zelo kratka, nakar bo skupščina zopet odgođena za par dni, potem pa bo sklicana prihodnja seja za volitve novega predsednika parlamenta in ostalega predsedstva. Izmed kandidatov, ki se omenjajo za predsedstvo v Narodni skupščini, so sledeči: Stevaa Čirič, dosedanji prosvetni minister, Koste Kumanudi, bivši predsednik Narodne skupščine, dr. Dragutin Kojič, dosedanji minister pravosodja in Dragiša Cvetkovič, bivši minister. Sodi se, da se bo seja z dnevnim redom volitev predsedstva Narodne skupščine sklicala za ponedeljek 17. ali torek 18. junija.
Minister vojske armijski general Peter Živkovič na inšpekcijskem potovanju
Skoplje, 12. junija. AA. Semkaj se jo pripeljal armijski general, častni adjutant Nj. Vel. kralja, minister za vojsko in mornarico Peter Živkovič. Pripeljal se je z avtomobilom iz Krive Palanke, kjer je nadziral drugi bataljon 22. pehotnega polka in štab osmega pododseka obmejnih čet. V Skoplju minister pregledal armadni štab iu enote skopeljrfke garnizije. Zvečer istega dne ob 20.20 se je minister odpeljal z brzim vlakom v Beograd.
Beograd, 12. junija b. Minister vojske in mornarice arm. general Peter Živkovič je tekom današnjega dne obiskal Kumanovo in ob tej priliki pregledal 22. pešadijski polk ter obiskal grobove padlih vojvod Branie in Bogdana v vasi Petraljici. Nato se je odpeljal minister Živkovič v Krivo Palanko, kjer je inspieiral 2. bataljon polka.
Nastavitve, premestitve in upokojitve
Beograd, 12. junija b. Za profesorje v 4. polo), skupini I. stopnje na 111. moški gimnaziji v Beogradu je postavljen dr. Josip Madžarac, rektor zavoda Sv. Jeronima v Rimu. Napredoval je za direktorja v 3. skupini I. stopnje na realni gimnaziji v Kranju dr Simon Dolar, dosedaj direktor v III. skupini 2. stopnje.
Beograd, 12. junija b. Premeščen je za višjega veterinarskega pristava sreza Gračičkega v 7. potož. skupini Ivo Svete«, dosedaj pri sreskem načelstvu pri Rasinskem sreskem načelništvu. Premeščen je v komercialni oddelek generalne direkcije drž. železnic Prezelj Dragutin, prometni uradnik dosedaj na postaji v Osijeku. Upokojen je Kunej Mihael, pomožni vlakovodja v 10. polož. skupini pri Direkciji v Ljubljani.
Ogromen požar v Nišu
Niš, 12. junija b. Danes ponoči je uničil požar skladišče za kože, bi je last g. Vače Milojkoviča. Skladišče je popolnoma pogorelo, škoda znaša 1 milijon 300.000 Din.
Leto dni zapora zaradi poneverbe občinskega denarja
Beograd, 12. junija b. Pred tukajšnjim okrož. sodiščem je bil danes obsojen na teto dni zapora pomočnik upravnika občinske trošarine Radomir Pandilovič, ker je poneveril večjo vsoto občinskega denarja.
Tropična vročina po vsej državi
Beograd. 12. junija b. V zadnjih dneh je zajela vso državo velika tropska vročina, ki vsak dan še bolj narašča. V prestolnici sami je znašala temperatura 34 Celzija v senci. Dozdaj najvišja temperatura je vladala v Mostarju, kjer je bilo danes 36 Celzija v senci. Beograjska kopališča na Savi in Donavi so prenapolnjena kopalcev. Z ozirom na silno vročino, ki vlada v prestolnici, se pričakuje, da bo vlada v najkrajšem času iznesla odločbo, da se uvede v ministrstvih nepretrgano delo.
Ljubljana, 12. junija. AA. Pomočnik bana dr. Pirkmajer v petek 14. t. m. zaradi uradne odsotnosti ne bo sprejemal strank.
Nov rekord »Normandije«
Havas poroča, da je orjaški parnik »Normandie« na povratku iz Newyorka prevozil Atlantik v štirih dneh. treh urah in 28 minutah. Vozil je s povprečno hitrostjo 30'35 vozlov. Tako je »Normandie« ponovno popravila svetovni rekord nemškega parnika »Bremena« in svojega lastnega, ki ga je dosegla tja grede.
Narodno delavstvo se ie po-kionllo manom velikega kralia
Narodna strokovna zveza je priredila za tainkoštne praznike romanje na Oplenac. Poseben vlak je bil skupen za društvo »Soča« in za NSZ. Na kolodvoru se je od romarjev poslovil g. ban dr. Dinko Puc s soprogo.
V Mladenovac je prispel posebni vlak v nedeljo zjutraj ob pol 10. uri. Na kolodvoru sta pozdravila udeležence v imenu krajevnih oblasti sreski načelnik in upravnik pošte, nakar so se udeleženci rr.zvrstili po raznih avtomobilih, člani NSZ so imeli na razpolago prav udobne vojaške kamijone, ki so jih v kratkem času prepeljali na 27 km oddaljeni Oplenac.
Na Oplencu so se naj prej e poklonili na grobu blagoppkojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Sočani, v imenu katerih je z lepim nagovorom položil na grob krasen srebrn venec g. 'Anton Čotar.
Kmalu nato so se poklonili naši narodni delavci. Njih predsednik g. Rudolf Juvan je v kratkem in lepem govoru omenjal veliko ljubezen, ki jo goji nacionalno delavstvo do naše., vladarske hiše ter je slavil veliko delo blagopokojnega kralja. Na grob je položil krasen lavorjev venec z državno trobojnico in primernim napisom. V skupinah so si nato romarji ogledali prekrasno zadužbino kralja Petra L Osvoboditelja.
Vodstvo romanja je bilo za društvo »Soča« v rokah g. Antona Čotarja, za NSZ pa g. Vekoslava Bučarja. Omeniti še moramo, da je šla železniška uprava- vodstvu v vsakem pogledu na roko, za kar gre posebna zahvala ljubljanski železniški direkciji ter višjemu svetniku ministrstva za promet g. Gregoriču, ki je naše romarje osebno spremljal od Zemuna do Mladenovca in nazaj vse do Ljubljane.
Emigrantski tabor v Kamniški
Bistrici
Na letošnjo binkoštno nedeljo so imela naša unigrantska društva na pobudo emigrantskega' društva »Tabor« v Kamniku skupen sestanek, združen s tovariškim izletom v romantično Kamniško Bistrico in sklican od Zveze emigrantskih društev. V zgodnjem solričnem jutru so ‘Se zbrali z vseli strani, delno' z vlakom, delno peš ali z vozovi sinovi in prijatelji naše zemlje onstran državnih mej v starodavnem
»Bisernica« iz Duplice pri Kamniku, Po končani maši je najprej pozdravil prisotne predsednik kamniškega društva »Tabor« in se v svojem nadaljnjem govoru iskreno spominjal hla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je izredno rad zahajal na oddih prav - semka j, v ta tihi planinski kot. Nadalje je obujal nepozabne spomine na brate onstran mej. Predsednikovemu govoru so sledili še go-
nniku in se v mogočni skupini, ki je štels rud 200 oseb obojega spola, podali peš k izviru Kamniške Bistrice. Vsa ta živahno raz-: «ibana emigrantska vojska se-je ustavita na trati pred planinsko kapelico nad izvirom ih prisostvovala služili božji, ki jo je opravil znani .daniuec in pisatelj, profesor g. Janko Mlakar iz Ljubljane. V tej pestri množici so prevladovali člani društva emigrantov -»Tabor«, pevskega društva »Zora«. Akademskega emigrantskega društva »Trst, Gorica, Istra« in kot posebej povabljeni člani tamburaškoga društva
vori treh predstavnikov raznih društev. Vsa njihova izvajanja so izzvenela V prisrčnih 'in navdušujočih zagotovilih bratovske zvestobe in
v ^žalostni ugotovitvi, da naš narod nima prav • - ’ \
t	^ i ) .j z i k .j
i.	Po govorili se je razvita na,d vse . domača. neprisiljena zabava, katero je poživljalo s pestrim sporedom narodnih in umetnih pesmi društvo »Zora«. Zelo mogočen vtis pa je zapustila naša slovanska himna »Hej Slovani«, ki so jo zapeli vsi prisotni ubrano in z globokim občutkom kakor iz enega grla.
metri, žarnice, filmi in fotografski papir, papir in izdelki iz papirja iu kartona, plutovina, ma-! nufaktura, svila — naravna in umetna — pol-'svila ter izdelki iz nje, izdelki iz' tkanin, izde-: lane dekorativne preproge, klobučina, klobuki, slamniki in kape, usnje, kosti, mezdra, logovi in perje, izdelki iz lignja, pisarniške potrebščine, gumbi. ščetarsko blago, krzno vseh'vrst, kozmetična sredstva, antiseptična sredstva, ia-suljarski izdelki, žobotehnične potrebščine, lekarniške in drogerijske potrebščine, kvas ‘n
droži, melasa, dišave vneli vrst, semena, suha roba in sitarsko blago, les in izdelki iz-njega,, pečarski izdelki, gradbeni materijal. viTarsk." izdelki, galanterijski izdelki vseli vrst, posamezni galanterijski izdelki, ure, vsi izdelki in mehanizmi, ki spadajo v zlatarsko in urarsko stroko ter luksuzno blago.
Natančnejši podatki in postavke za posamezne predmete vsebuje omenjeni kos »Službenega lista ,.
Izlet liublianske JS na morie
'Na binkoštno sobotö po «kosilu se je 105, Ljubljančank in Ljubljančanov in tudi izletnikov z Gorenjske odpeljalo v dveh udobnih pulmanih proti Zagrebu. Med potjo so pobrali še nekaj prav prijetnih g-ostov iz zelenega Štajerja in v Zagreb je prišla že tako vabljiva družba, da se ji je pridružiio še nekaj veselih Zagrebčanov.'
Izkušeni maršal pota in odbornik oblastnega odbora JS g, Tone Kos je s svojima pribočni-k»ma ''g». Nado,-K-He$ovo; in g»- Marjanovičem vse tako lepo pripravil, da na vsem izletu ■ sploh ni moglo priti do kake pritožbe. V Per-.kbvlću.še je-.-loeilo devet oseb, ki so odšli proti Šibeniku, ostali so pa prispeli v Split ter se z najboljšimi parniki odpeljali na najlepše strani Jadrana.
Največ je imelo od vožnje 23 izletnikov v Dubrovnik, ki so se pa prav začudili, ko jim : je uslužbenstvo po tamošnjih hotelih dajalo na .slovenska vprašanja le nemške odgovore. Še celo na opozorila, naj govore srbohrvatski,. ta gospoda ni reagirala. Navzlic 'temu'šo se pa tudi Dubrovčani vrnili v Split nasmejani in zadovoljni, kakor tudi druge' skupine niso mogle prehvaliti izvrstne hrane in postrežbe, zlasti pa pozornosti, ki'’so jo svojim gostom
po raznih krajih izkazovali bodisi mestni zastopniki ali pa odbori JS.
Prav tako veseli in zadovoljni ter zdravi so se tudi vsi vrnili v Ljubljano in na svoje domove, kjer sedaj pripovedujejo, da lepšega in cenejšega izleta nu morje ne zna nikdo aranžirati kakor ljubljanska, JS.	,
Švicarska vlada je odobrila^, kredit 3G.ÖOO ■> švicarskih frankov za priprave švicarskim ' atletom za prihodnjo olimpijado,' ki bo v Berlinu. Kakor znano, je švicarski parlament pred nekaj dnevi to podporo odklonil.
N j. Vel. angleški kralj Jurij, ki se' sedaj mudi v Sandringhamu, je zbolel. Zdravniki so ugotovili, da gre za lahko bronhijalno .vnetje. Po nasvetu zdravnikov se bo moral kralj Jurij odpočiti najmanj dva tedna.
Senat v Gdanskem je omejil izvoz, deviz. Odslej bo mog-oče odnesti iz mesta mesečno največ 20 goldinarjev.	'	'	'.
Listi objavljajo pismo tajnika bivšega grškega kralja Jurija, ki ga je poslal po njegovem nalogu nekemu grškemu poslancu. Tajnik Levidis pravi v tem pismu nied .drugim* da spremlja-bivši kralj Jurij z veliko pozornostjo dogodke v Grčiji in da so ..ga. mani-.; festacije grškega naroda zanj globoko ganile.
Nemški prosvetni, minister Rißt' je prepovedal rabo esperanta v šolah, ceš da poučevanje esperanta slabi nemške rasistične vrednote.
Tihotapci in prekupčevalci s špiritom izsledeni
Pivovarna »Union« trpi škode okoli 40.000 dinarjev
........Ljubljana,' T2. julija.
Policaji se. ja posrečilo priti na sled'do-. Iho organizirani dnižbi tihotapcev in pre-kupeevalcev, s špiritom. Že več časa je bilo opažati, kako • po neznani poti izginja najfinejši špirit iz pivovarne : Union«.
Na binkoštno soboto je-policija izvršila več aretacij v. Gornji šiški in Šmartnem ob Savi.
Izkazalo se je, da so osumljeni tihotapili špirit kar na debelo in. sicer celo v pločevinastih posodah, nato pa so ga prodajati dalje -raznim ljudem v mestu in po, okolici. In to po polovičnih cenah, kajti pravi, pristni špirit stane liter najmanj 40 D.i„.
Pri osumljenih je policija našla še ogromne zaloge vsakovrstnih steklenic:
slatine, radenske in kolonjske vode. Pri neki osumljenki je policija zasledila veliko ; ročno kaseto z mnogo gotovine in s hra-: nilniini knjižicami z vrednostjo okoli 30 tisoč dinarjev.
V celoti je bilo osumljenih in prijetih pet oseb, med njimi kot glavna aranžerja vsega tega tihotapskega podjetja dva brata iz Šmartnega pri Savi.
Ker je v interesu nadaljnje preiskave, imen osumljencev še ne navajamo, prav tako za zdaj tudi ne podrobnosti. Vse pa kaže, da gre za dobro organizirano družbo, ki je s preprodajanjem pravega špirita in izdelovanjem sta zelenega« moral delati' naravnost ogromne dobičke. Kakor je do-r slej znano, je bila pivovarna »Union« oškodovana v celoti za približno 40.000 dinarjev.
Obisk češkoslovaških turistov
v Ljubljani
Ljubezen, smrt in robija
Ljubljana, 12. junija.
Kmečko dekle T. K. iz Doline je slovelo kot izredna lepotica, po kateri se je rado ozrlo marsikatero fantovsko oko. Do smrti sta bila vanjo zaljubljena tudi T. G. in B. ki sla oba tekmovala, kdo si bo pridobil njeno srce iu roko, pri tem pa je med njima vladalo že dolgo časa Skoraj smrtno sovraštvo, in sta oba iskala prilike, kako bi vso stvar med seboj razčistila, že prej pa sta se večkrat pisano spogledala.
Toiiöci 'JI." aj)riia sta Irčih! oba tekmeca ‘na poti k vasovanju skupaj ju zdaj je izbruhnilo iz njiju staro, zadrževano sovraštvo. Vnel se
je med njima najprej besedni prepir, iz katerega se je razvil pretep. V pretepu pa je priskočil G. na pomoč prijatelj Anton Slapnik in s kolom zamahnil po Štrajharju tako močno po glavi, da mu je počila lobanja. Štrajharju so otrpnili možgani in je kmalu nato izdihnil.
Pretekli petek se je zaradi tega uboja zagovarjal pred malim kazenskim sodiščem 24 letni posestnikov sin Anton Slapnik iz Zgornjega Motnika. Trdil je, da je dejanje zagrešil v silobranu, češ, da je nasprotnik navalil nanj z nožem, čeprav je zdaj dokazano, da ga ta ni imet pri sebi.
Sodba se je glasila: tri leta robije,.
Ljubljana, 12. junija.
Včeraj zjutraj je prispela v Ljubljano večja skupina češkoslovaških turistov, ki si je v bin-košlnih praznikih ogledala Bled, Vintgar ter Bohinjsko jezero in Savico. Nekateri so obiskali tudi Golico in Kranjuko goro. Gostje so člani Kluba češkoslovaških turistov, najmočnejše slovanske planinske organizacije, ki šteje nad 120 tisoč članov. Skupino vodi predsednik praške podružnice kluba češkoslovaških turistov, gosp. višji svetnik .liri Kamenecky, turistični pisatelj in urednik alpinske rubrike v največjem češkem listu ■ Narodni politika: Vseh izletnikov skupaj je 66, med njimi okrog 40 dam. Izleta se udeležuje tudi orožniški polkovnik gosp. Avgust Benes, dalje ministrski svetnik dr. František Tischler in cela vrsta drugih odličnih osebnosti, bančnih uradnikov, uradnic itd. Goste »o sprejeli na kolodvoru v imenu mestnega župana mag. svetnik dr. Brilej, v imenu SPD predsednik dr. Pretnar, v imenu Jugoslovansko-češko-slovaške lige gg. dr. Egon Stare in Fran Govekar. S treh točk so si nato češkoslovaški turisti ogledali Ljubljano in sicer z Ljubljanskega gradu, z nebotičnika in s terase hotela Bellevue, kjer so imeli skupen obod. Ob tej priPki jim je izrekel iskreno dobrodošlico v imenu ljubljanskega župana in ljubljanskega prebivalstva dr. Brilej. Preds. SPD dr. Pretnar
V 47. kosu Službenega tista kr. banske uprave Dravske banovine je izšla tarifa za občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske.
Trošarini so podvrženi ti-le predmeti (z vsomi v stroko spadajočimi izdelki): Rum, špirit in %«nje vseh vrst, vino, sadni mošt, penina, kis. Pivo, klavna živina, drobnica, prašiči, meso in •nesni izdelki, perutnina in jajca, ribe, sadje, n,ed. žito, moka. riž in sir. jedilna olja in vosek, milo. čokolada, kava in čaj, vsi delikatesni
je v svojem govoru poudarjal predvojne stike češkoslovaških in slovenskih turistov, ko so Cehi Chodounsky, Dvorak itd. ustanovili češkoslovaško podružnico SPD in postavili češko kočo pod Grintavcem, ter izrazil žet,jo, da bi se ti stiki še krepkeje obnovili in vzdrževali v bodočnosti, predsednik J(’ lige g. dr. Egon Stari-pa jo pozdravil goste v imenu evoje organizacije in v imenu JÜ Lg v Sloveniji ter jih v krasnem, deloma t-ešk-om govoru bodril k skupnemu delu z Jugoslovani. Za pozdrave se je v vznesenih besedah zahvalil viš. svet. Kamenecky, ki je obljubil, da bo vsako leto pripeljal skupino češkoslovaških turistov v naše kraje, ki zaslužijo po svoji lepoti, da jih pogosto obiskujejo češkoslovaški izletniki.
Popoldne so si češkoslovaški turisti ogledali še muzej, Narodno galerijo, zbornico TOL nekateri so se. šli tudi kopat v Ilirijo, kjer jim je g. Ziherl pokazal nekaj lepih skokov. Pozneje so odšli na velesejem in se po skupni večerji v Unionu odpeljali ob 20. z brzovlakom proti Zagrebu, odkoder bodo pobeliti Plitvička jez--ra, nato odidejo preko Splita na Dubrovnik in l.opad, kjer ostanejo 12 dni.
češkoslovaški turisti šo navdušeno hvaliti lepoto naše Gorenjske, izredno jim je pa ugajala tudi čistota in red, ki so ju našli v Ljubljani.
kolonialni izdelki, pol,jeki pridelki, kamor spada tudi sadno drevje in drevje za nasade.
Uvoznini so podvrženi ti le predmeti: Cvetje, mineralne vode, drva, premog in koks, oglje, železo, elektrotehnični materijal in električni aparati, glasbila in drugi aparati precizne mehanike, vozila, kavčukovi izdelki, azbest, za go-ščilo vseh vrst, bencin in bencol, olje vseh vrst za tehnične svrhe, maat, barve, mavec (gibs), cement, marmor, kamen vseh vrst, porcelan in glinasta posoda, steklo in stekleni izdelki, baro-
ra n m
Poziv in prošnja vsem narodnim poslancem Dravske banovine!
Gg. narodni poslanci! Narod Vas je dne 5. maja t. i. izbral in pooblastil, da ga zastopate v državni Narodni skupščini. Tudi mi brezposelni, ki smo doslej zaman čakali na kako rešitev, smo Vas izbrali za svoje zastopnike z iskreno željo, da boste dvignili na najvišjem mestu soglasno svoj glas in pojasnili pred vso skupščino, da hočete na vsak način doseči, da se »brezposelnim«, ki že dovolj časa trpe vse pomanjkanje, priskoči na pomoč.
Zato Vas prosimo, gg. poslanci, da čim preje »Klub slovenskih poslancev« določi smernice, kako predlagati prepotrebni zakon odnosno uredbo za takojšnjo odpravo vseh dvojnih zaslužkarjev, katerih žal v naši banovini ni malo in da pride na ta način do stalnega, čeprav skromnega kruha, več sto brezposelnih ljudi.
Jasno pa je, da mora ta zakon ali uredba biti stroga in se ne sme ozirati ne na levo in ne na desno.
Gg. narodni poslanci! Zavedajte se, da boste, ako glasujete in uveljavite tak zakon, v vsakem oziru zelo veliko koristili vsemu narodu, kajti dandanes je večji del ljudstva brez kruha in so tega krivi predvsem oni, ki se ne zavedajo, da bi drugo službo prostovoljno zapustili in s tem pripomogli marsikateremu družinskemu očetu do skromnega, a poštenega kruha za onemoglo družino.
Upamo, da smo dovolj dolgo trpeli in prenašali grenke ure našega življenja. Našega trpljenja mora biti že enkrat konec.
Gg. poslanci! Naše geslo mora biti: »Proč z vsakim dvojnim zaslužkarstvom, pa naj bo to kjerkoli!« Danes so časi preveč resni in dovolj je bilo potrpežljivosti. Zato apeliramo vsi brezposelni brez vsake izjeme na Vas gg. narodni poslanci, da pri prvi seji narodne skupščine dvignete z jasnim glasom nujno zahtevo — zakon odii uredbo proti dvojnim zaslužkarjem.
Bodite prepričani, da Vas bo v tem pogledu podpirala vsa javnost v naši banovini.
Prepričani smo. da smo izbrali može, ki hočejo do podrobnosti slediti ljudskim zahtevam ih jih podpirati tam, kjer je pomoč gotovo najbolj potrebna.
Eden v imenu brezposelnih.
»Triestina« v Zagrebu in Beogradu ?
Te dni se mudi »Triestina« na češkoslovaškem, kjer je absolvirala z uspehom na-kaj tekem. V poročilu o tekmi z reprezentanco Bratislave, ki jo je »Triestina« tepla s 4:0, pripominja tržaški »Piccolo« z dne 11. t. m., da je zdaj »Triestina« povabljena še v Zagreb in Beograd, kjer bo v četrtek in v nedeljo igrala dve tekmi. Nasprotnika še nista določena. Posnemamo to vest po navedenem listu, ne da bi jo mogli že danes kontrolirati.
farffa za občinsko trošarino in uwoznino mestne občine ljubljanske
Đme'vrai d o cj o dići
X Vel. kralj Peter II. kuni sokolske zastave. Na binkoštni ponedeljek je bila v Podturnu, župa Varaždin, razvita sokolska zastava, ki ji je kumoval Nj. Vel. kralj Peter II. To je prvi slučaj, da je mladi kralj kumoval zastavi sokolske «ete. Nj. Vel. kralja je zastopal pri razvitju komandant mesta v Čakovcu general Ivan Dokić. K sokolski proslavi se je zbralo ogromno šlevilo sokolstva in naroda. Zastopnika visokega kuma je prvi pri slavoloku pozdravil predsednik občine Vagra. Bana je zastopal na proslavi sreski načelnik Jovanovič, Savez SKJ pa starosta sokolske župe Varaždin dr. Belčič. Blagoslov zastave je opravil domači župnik z lepim govorom. Po blagoslovu je general Dokič privezal na zastavo krasen moder trak iz težke svile z napisom xPeter II.« Ves čas slavnosti je narod navdušeno vzklikal kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu. Popoldne je bila sijajno obiskana javna telovadba, ki je v vsakem oziru uspela.
X G. ban dr. Dinko Puc v petek, dne 14. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
X Pisarna Odbora za postavitev spome-neika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite! ju v i4ubljani je razposlala nekaterim šolam opomine za nakazilo nabranih prispevkov* za postavitev spomenika. Ker je pisarna ugotovila naknadno, da od nekaterih srezov še ni prejela seznamov šolski so prispevke že odposlale, opozarja da naj šole, ki so storile svojo dolžnost, ne odgovarjajo na gornje opomine. One pa, ki prispevkov doslej še niso nakazale, prosi, naj jih pošljejo na odborov poštni čekovni račun štev. 11.200.
X Nov most preko Une v Bihaču. V Bihaču bodo prihodnjo nedeljo na slavnosten način otvorili nov most preko reke Une, ki je 872. betonski most v Vrbaski banovini. Most je dolg 150 m in je veljal nad 3 milijone Din. Dela pri mostu je 'izvrševala banska uprava pod vodstvom načelnika teli. oddelka inž. Ljubomira Nikoliča. Svečani otvoritvi bo prisostvoval tudi ban Vrba-ske banovine g. Kujundžič.
X Velika vročina v vsej Jugoslaviji. V zadnjih dneh je nastopila skoro po vsej državi skoro tropična vročina. Najvišja temperatura je bila včeraj zabeležena v velikem delu Hercegovine, zlasti v Mostam, kjer se je živo srebro dvignilo do 35° C Ravnotako je visoka temperatura v posameznih delih Vardarske banovine. Zanimivo je, da v torek ni padlo niti kapljice dežja v vsej državi, kar je res prav redek slučaj. Po podatkih beograjske meteorološke postaje so beležili naj-višjo temperaturo naslednji kraji: Beograd 32, Veliko Gradišče 30, Zagreb 31, Slav. Brod 34, Ljubljana 29, Maribor 28, Banjaluka 32, Banja Koviljača 32, Sarajevo 33, Kraljevo 31, Skoplje 32, Prilep 32, Mostar 35, Kurnbor 34, Split 33 in Rab 27.
Vabimo Vas k nakupu
v najceneiši oblaiilnici
A« PRESKEB
LJUBLJANA, Sv.Petra cesta 14
X Zaradi travnika ubil sinaho. V vasi Rogu-lin pri Bosanski Gradiški se je pripetil le dni uboj zaradi travnika, ki ga sinaha ni hotela prepustiti svojemu zetu. Vasilij Smiljanič je v prepiru za travnik pograbil kol in zadal sinabi več težkih udarcev, ki so povzročili smrt. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče.
X Smrt v valovili Save. Na binkoštni ponedeljek se je šel kopat v Savo pri Bosanskem Brodu 201etni podnarednik železniškega polka Stanko Simunič, doma iz Varaždina. Simunič se je s svojimi tovariši kopal pod železniškim mostom. Naenkrat pa je med plavanjem kriknil in izginil pod vodo. Na njegove krike so prihiteli tovariši na pomoč, toda bilo je prepozno. Sava ga je potegnila za seboj in utonil. Smatrajo, da je Sinm-niča prijel krč. Kopalci, bodite previdni pri kopanju !
X Samomor na pokopališču. V Dubici se je obesil na tamošnjem pokopališču öOletni Pero Mitrov. Svoječasno je bil Mitrov zelo premožen in ugleden kmet, ki je pa zadnja leta postal berač. Lahkomiselno je podpisoval tu je menice, pa tudi svoje premoženje je povsem zapravil. Velika beda, v kateri je sedaj živel, ga je privedla do tega obupnega koraka.
Avtomobilisti, pozor!
Najboljši bencin,
najboljše 100% am. avto-olje,
vse vrste strojnih olj
MOtOrOil, Maribor, Kralja Petra trg 4
X Kongrek •»Vzhodnih bojevnikov« je bil v Dijonu. Predsedoval je letalski minister Denain. Kongresu so prisotvovali maršal Franchet d’Esperay, jugoslovanski poslanik v Parizu Spalajkovič in zastopniki civilnih in vojaških oblasti dijonskega okraja. Predsednik jug. slovenske sekcije Fidac-a g. Stefanovič in član sekcije g. Simonič sta sporočila vzhodnim bojevnikom bratske pozdrave bivših jugoslovanskih bojevnikov. Dr. Spalajkovič je poveličeval prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. V imenu združenja vzhodnih bojevnikov je Marcel Heraut, predsednik nacionalne zveze vzhodnih bojevnikov, izročil maršalu Franchetu d’Esperayu meč, ki mu gre kot članu francoske akademije. V imenu francoske vlade je minister general Denain prosil poslanika Spalajkoviča, da sporoči svoji domovini prijateljska čuvstva francoskega naroda.
X II. mednarodni kongres - za higijenska javna dela je bil v Ženevi od 3. do 8. t. m. Prisotnih je bilo 45 delegatov iz 45 držav. Našo državo je na tem kongresu zastopal g. Dušan Dfaškovič, vicekonzul v Marseillu, ki je obenem zastopal, tudi dr. Stevana Ivaniča, ravnatelja centralnega higienskega zavoda in podpredsednika zveze zdravstvenih zadrug.
G. Draškovič je na kongresu predložil poročilo o finančnem in socialnem efektu javnih higienskih del. Naposled je poudaril potrebo javnih higienskih del v Jugoslaviji in vobče na Balkanu ter popolno varnost kapitalov, ki bi se investirali v teh delih.
X »Službeni list« prinaša v svojem 47. kosu z dne 12. t. m. pravila o opravljanju državnega strokovnega (statističnega) izpita pri občni državni statistiki ministrstva za notranje posle, 2) dopolnitev seznamka industrijskih predmetov, ki se izdelujejo v državi,
3)	pristop Turčije k mednarodnim konvencijam o pobijanju trgovine z belimi^ sužnji,
4)	pristop Japonske h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine, 5) tarifa za občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske, 6) objave Banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Duplek, Gorje, Jezersko, Kamniška Bistrica in Poljane. V prilogi je več tožbenih, dražbenih in amortizacijskih oklicev, več razpisov služb, del in dobav ter drugih objav.
X Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu bo v ponedeljek, dne 17. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
X Veliki svet strokovnih organizacij sklicuje za nedeljo 18. avgusta zborovanje v Zagrebu, kjer se bo razpravljalo o delavskih minimalnih mezdah, o delavskem zavarovanju za nezaposlenost, zavarovanju za bolezen, o svobodnih strokovnih organizacijah. Na zborovanje pošljejo delegate razne strokovne organizacije, URSSJ pa vodi izvršni odbor iz Beograda.
X Milo je milo, si misli marsikatera gospodinja. Toda dejstva ji dokažejo nasprotno. Res je namreč, da je med milom in milom zelo velika razlika, večja kakor pa med moko in moko. Pri tej obstoji razlika le v mletju, dočim ostanejo redilne snovi iste. Kljub temu pa zahteva vsaka gospodinja le gotovo moko, dočim marsikatera pere svoje perilo s poljubnim milom, četudi ji perilo v kratkem razpade. Razumna gospodinja pa se tej nepriliki izogne in pere dosledno le z Zlatorog-ovim terpentinovim milom, ki ne škoduje niti najfinejši tkanini.
X Vojaška zaprisega vseh, v Ljubljani bivajočih obveznikov in rez. častnikov, ki doslej iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi na Nj. Vel. kralja Petra II., bo v nedeljo, dne 16. junija t. L v vojašnici vojvode Mišiča. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v Maistrovi ulici. Pri vhodu v vojašnico je treba oddati priglasnico, ki se dobi do sobote opoldan v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št., 7/1. — Proti onim, ki bi se tudi sedaj ne udeležili zaprisege, bo uvedeno kazensko postopanje.
X Uspela železničarska prireditev v Viz-marjih. Na binkoštno nedeljo popoldne je nad vse pričakovanje lepo uspela že tradicionalna železničarska veselica v Matjanovem gaju v Vižmarjih. Poleg velikega števila železničarjev je prireditev posetilo tudi mnogo drugega občinstva, ki je ob neumornem sviranju železničarskega glasbenega društva »Sloge« in izvrstni postrežbi vstrajalo na veseličnem prostoru pozno v noc. Navzočih je bilo tudi mnogo odličnih oseb-nosti, med njimi seveda železniški direktor g. Cugmus z gospo soprogo, generalni taj-nik TPD g. J. Pogačnik za krajevni odbor Jadranske Straže, polkovnik Tartaglia za oblastni odbor JS, polkovnik Nedeljkovie za Aeroklub itd. Vsa prireditev je bila v okviru železničarskega krajevnega odbora JS, ki je bil komaj letos ustanovljen, pa je_ pokazal toliko agilnosti, da bo mogel ze v letošnjih šolskih počitnicah poslati na morje okoli 50 železničarskih podmladkarjev JS. Da je prireditev tako lepo uspela, gre velika zasluga železničarski Nabavljalni zadrugi, ki je dala ves svoj aparat na razpolago.
X Ameriški Slovenci pridejo v petek, dne 14. junija z brzovlakom ob 8.47 zjutraj v Ljubljano, da posetijo po dolgih letih odsotnosti svoje drage sorodnike in znance ter tudi našo drago domovino. Družba sv. Rafaela, Narodni izseljeniški odbor. Zveza za tujski promet in drugi zastopniki Ljubljane bodo te izletnike, naše mile brate in sestre ob prihodu na glavnem kolodvoru slovesno sprejeli in jim izrekli dobrodošlico. K temu sprejemu se vabijo vsi prijatelji in znanci naših izseljencev, katerim bo gotovo vstreženo, če bodo kaj izvedeli, kako se godi v Ameriki kakemu sorodniku, prijatelju ali znancu. Gospod Kollander, ki spremlja te izletnike, bo najbrže prinesel
sehoi
i.ppn ali oneea kako novico.
X Osebni automobili privatnikov za Evharistični kongres. Automobilski klub kr. Jugoslavije Sekcije Ljubljana obvešča tudi tem potom svoje člane o zaprosilu pripravljalnega odbora za II. Evharistični kongres za Jugoslavijo, da bi člani stavili na razpolago svoje osebne avtomobile za namene kongresa v dneh 28., 29. in 30. junija t. L, predvsem za prevoz raznih odličnih gostov. Automobilski klub je uverjen, da se bo p. n. članstvo, če le možno, radevolje odzvalo temu pozivu in naj javijo člani svojo pripravljenost bodisi tajništvu kluba ali pa neposredno pripravljalnemu odboru za Evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7a/I.
X Vožnja po desni strani na Koroškem od 15. junija dalje. Da bi se preprečilo morebitne nesporazume, sitnosti ali celo nezgode ob bližnjih potovanjih v Avstrijo, obvešča tukajšnji Autoklub svoje članstvo ih vse ostale vozače motornih vozil, da, se uvede v noči od 14. na 15. t. m. in . sicer točno ob polnoči na Koroškem in vzhodnem Tirolskem vožnja po desni strani, prehitevanje po levi, torej enako kot pri nas v Jugoslaviji in Italiji. Od tega dne dalje je razdeljena Avstrija v pogledu vozne smeri
v dva dela: Tirolsko, manjši del Solnogra-ške ( v zapadnem Tirolskem in tem delu Solnograške se je vozilo že dosedaj po desni strani) in Koroško, kjer se vozi po desni strani ter v ostale pokrajine (ostali del Solnograške, Nižje in Gornje Avstrijsko, Dunaj in štajersko, kjer se vozi še nadalje po levi).
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Danes: Četrtek, 13. junija, kat.: Anton P., pravosl.: Jeremije ap.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31.
*	Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino.
*	Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola
obvešča svoje telovadeče članstvo, da bo redna telovadba vseh oddelkov od 12. t. m. dalje na letnem telovadišču in sicer: moški naraščaj ob torkih in petkih od 18. do 19. ure, ženski naraščaj ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, člani ob torkih in petkih ob 18.30 do 20. ure, članice ob ponedeljkih in četrtkih ob 19.30 do 20.30 ure. Redna telovadba dece bo samo do 20. t. m. od 17. do 18. ure — pozneje zaradi počitnic odpade. Telovadne obleke naj bratje in sestre vsled čiščenja omaric poneso domov.
*	Sokol Ljubljana II poziva vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti zleta bolgarskih »Junakov« v Sofiji, da se takoj prijavijo pri tajniku br. Kebru na Prulah do vštetega 15. t. m. od 19. do 20. ure. Vsak udeleženec mora s prijavo položiti tudi znesek Din 300. Na prijave po tem roku se ne bo oziralo. Zdravo!
*	Slovenska Matica sklicuje za 17. t. m. ob 18. izredni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 7. Dnevni red: Sklepanje o redni letni podpori bodoči Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Če ne bi bilo zadostno število udeležencev, bo občni zbor pol ure kasneje sklepčen brez ozira na število navzočih.
*	Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani ima v petek ob 19’30 svoj redni občni zbor pri Mraku na Rimski cesti. Ker je po vsej Ljubljani dosti prijateljev ptic, ki pomagajo društvu krmiti ptičke pozimi, bo občni zbor gotovo dobro obiskan.
*	Veseli deci! Ali že pripravljate skirice, vozičke, avtomobile, psičke, osličke, konje in druge živali za vesele dirke na Pomladanskem otroškem slavju 20. junija? Atena Tivoli.
*	Na državni klasični gimnaziji. v Ljub-Ijani se bodo vršili sprejemni izpiti za I, razred 1. julija t. L, in sicer se bodo pričeli ob 8. uri. K izpitu se smejo prijaviti učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne sole brez kake slabe'ocene in so rojeni v letih 1922, 1923, 1924 ali 1925. Prijave se bodo sprejemale na zavodu 25., 26. in 27. junija od 10. do 12. ure. Razen izpričevala, (letnega izkaza) je treba prinesti s seboj krstni list ali vsaj izpisek iz krstnega lista.
*	Gospodinjska šola Mladika v Ljubljani priredi Sdnevni tečaj za pripravo zelenjave in sadja. Vpisovanje je dne 14. in 15. junija na Mladiki, Šubičeva ulica 9.
*	Združenje gled. igralcev se tem potom vsem, ki so izrazili sočustvovanje ob smrti nepozabnega tovariša R. Železnika, najtopleje zahvaljuje.
*	Pospeševanje živinoreje. Kmetijski minister je izdal odlok, ki nalaga živinorejskemu oddelku tega ministrstva in banskim upravam, da takoj začno izdelovati pravilnik in druge določbe, kakor jih navaja zakon za pospeševanje živinoreje iz leta 1929. Vsa ta uvodna dela se imajo izvršiti najkasneje do 30. julija t. 1. Za 15. avgust je sklicana strokovna živinorejska konferenca, na kateri bodo razpravljali: 1. o določitvi pasemskih re-jonov za vse vrste živine in perutnine; 2. licenciranje in zadružne ter izvenzadružne selekcije in kontrola produktivnosti; 3. unifi-ciranje živinorejskega knjigovodstva m njegova uvedba; 4. prirejanje živinorejskih razstav in sejmov, način prirejanja, določevanje krajev in datumov ter razsodišč m način presojanja, 5) delovni program za pospeševanje živinoreje za prihodnje leto. O vseh gori navedenih vprašanjih bodo kr. banske uprave razpravljale in poslale celotni material živinorejskemu oddelku kmetijskega ministrstva, da ga uredi in pripravi za konfe-renco 15. avgusta.
Maribor
/\ Nočna lekarniška služba. V četrtek imata nočno lekarniško službo Sirakova lekarna na Aleksandrovi cesti in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
A Kino Union. Danes biser filmske lepote, Schubert-film »Pesem mojega hrepenenja« z Marto Eggert in Hans Jarayom.
l\ Promenadni koncert. V primeru lepega vremena bo danes v četrtek ob 20. uri v mestnem parku koncert vojaške godbe.
Izlet Angleškega krožka. Mariborski angleški krožek priredi v nedeljo 16. t. m. izlet v št. Ilj. Odhod ob 13. uri z avtobusom z Grajskega trga do Zgornje Kungote, od tam peš do Št. lija. Povratek bo z večernim vlakom.
/\ S policije. Ivanu Koresu pri Devici Mafiji v Puščavi so izpred poslopja sreskega načelstva odpeljali dvokolo znamke »Stadion«.m vredno 1500 Din. — Ivan T., brezposelni natakar, pa je prijavil policiji restavraterja Grgo B. in plačilnega natakarja M., ker sta ga hudo pretepla, ko ni mogel plačati 12o Din zapitka. Oba prijavljenca pa zanikata krivdo in trdita, da je Ivana pretepel nekdo drugi.
A »Glas naroda« afišira mariborska uprava na dveh tablah, in sicer na Aleksandrovi cesti in Dvorakovi ulici. Pred tablami se kar gnetejo radovedni bralci in bralke.
A Motociklistična dirka. Motociklistični klub »Pohorje« priredi v nedeljo 16. t. m. dirko na cesti Studenci—Limbuš (2 km) z letečim startom. Start ob pol 15. uri.
A Zakonsko zvestobo sta si obljubila znani Mariborčan inž. Edvard Zadnik in gdč. Greta Rupnikova. Bilo srečno!
A Borza dela je razdelila v mesecu maju vsega 26.336 Din podpor. Koncem maja je bilo zabeleženih 1099 brezposelnih moških in 284 žensk.
Celje
■	Zlet v Sofijo. Celjski Sokol opozarja vse člane na razpis zleta bolgarskih »Junakov« v Sofiji, katerega se udeleži tudi članstvo SKJ. Razpis je razobešen v sokolskih telovadnicah in v društveni omarici na zidu podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju. S 14. junijem 1.1. zaključi Celjski Sokol sprejemanje prijav.
■	Dar ubožnega sklada. Tvrdka »Rude^ in Kovine d. d.« v Ljubljani je poklonila ubožne-mii skladu v Celju tisoč dinarjev namesto venca na grob svojemu upravnemu svetniku g. Ivanu Ravnikarju. Za velikodušni dar se mestni ubožni sklad najprisrčnejše zahvaljuje.
■	Sestanek železničarjev. Dne 14. t. m. ob osmih zvečer bo v celjski kolodvorski restavraciji sestanek članstva mariborskega pododbora udruženja vlakospreiniiega in preinikalne-ga osobja državnih železnic.
■	Umrli so; Djordjevič David, 26 let, redov 6. čete 39. polka s Ornega vrha pri Nišu; Omerza Marija, 63 let, dninarica iz Šeni Jurija-oko-lica; Guček Marija, 67 let, dninarica od Sv. Krištofa pri Laškem.
Društvo kmetskih fantov in deklet
Društvo kmetskih fantov in deklet v Skokah šteje dosedaj 30 članov. Pred nedavnim je dramski odsek društva z velikim uspehom nastopil z Golarjevo igro »Dekle z rožmarinom« na Teznu in nedeljo pozneje v Skokah. Igrali so na prostem, občinstvo, ki je posetilo igro v izredno velikem številu, je bilo vsestransko z nastopom kmetske mladine zadovoljno.
Društvo kmetskih fantov in deklet Ham pri Ormožu priredi na praznik 29. junija tekmo koscev, združeno s kolesarsko dirko ir veliko veselico.
Društvo kmetskih fantov in deklet, Mlake pri Podzemlju, Bela Krajina, je na nedavnem občnem zboru izvolilo odbor s tovarišem Martinom Klepcem kot predsednikom, ostala odborniška mesta pa so razdeljena tako, da je po odbornikih zastopanih čim več okoliških vasi.
;2Va Sveti Planini je Društvo kmetskih fantov in deklet nedavno imelo ustanovni občni zbor, ki se ga je kot odposlanec Zveze udeležil njen predsednik tov. Kronovšek. V izčrpnem in temeljitem govoru je navzoči kmetski mladini pojasnil namen in pomen novo ustanovljenega društva. Nato je bil izvoljen odbor s predsedriikom tov. Ivanom Bajde-'-toni. Društvo šteje že takoj ob ustanovitvi 32 člana. Predvidoma priredi 7. julija tekmo koscev, združeno z veliko ljudsko veselico.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Gaberju pri Celju priredi 16. junija tekmo koscev, v slučaju pa, da bi vreme ta dan ne bilo ugodno, se prireditev vrši dne 23. junija pri tovarišu Cetinu v Selah.__________
Stavka tekstilnega delavstva
Maribor, 12. junija.
V torek zvečer, ob izmenjavi popoldanskega in nočnega šilita, je stopilo v stavko celotno delavstvo mariborske tekstilne tovarne Zelenka in drug. 500 delavcev in delavk je trdno odločenih, da vztraja v boju za zvišanje mezd, ki so pri tej tovarni skrajno nizke.
Sedanja stavka pri Zelenka m drug po-menja poslednji napor izčrpanega delavstva, ki se že leta in leta bori za dosego najnujnejšega — za oniogočitev skromnega, človeku dostojnega življenja. Poudarjamo, da je stavka poslednje sredstvo za dosego uspeha ker -so bili vsi dosedanji napori, intervencije, pogajanja zaradi nepopustljivosti lastnika tovarne, ki je uiozemee Sciionskv z Dunaja. Delavstvo v tej tovarni je med najslabše plačanim delavstvom v tekstilni industriji Slovenije in so plače do 50 in še več odstotkov niž.je od plač drugih tovrstnih tovarn. — Lastnik Friderik Schcnsky utemeljuje mezde s tem, da je zadnja leta palila konjunktura tekstilnega blaga in da zato delavstvo ne more primemo plačevati. Vsej naši javnosti pa je znano, da je tovarna Schonskega tudi v dobi najboljše konjunkture plačevala delavstvo prenizko in da je Schonsky prav v dobi vpadanja odjema gradil nove tvo-niske objekte in povečaval obrat. Znano pa je tudi, da ima na Dunaju ogromno premoženje, ki si ga je povečal ob delu jugoslovanskih delavcev.
Vsa mariborska javnost je nad takim postopanjem tvornice silno ogorčena in z največjimi simpatijami spremlja napore delavstva.
Želja javnosti je. da se tem nevzdržnim razmeram napravi konec, da naj dobi naše delavstvo za trdo opravl jeno delo primerno plačilo in da se naj tujce in vse one, ki pomagajo - izkoriščavati naše delavstvo ponči, da Jugoslavija ni kolonija katerihkoli tujih kapitalistov.
Dovie-Moistrana
Tujski promet. Tako v Mojstrani kakor na Dovjem je opažati že dohod tujcev. Hoteli in privatne hiše se prenavljajo, da dostojno sprejmejo goste. Saj cene pensiona. niso visoke. V predseziji do 1. julija je cena 30 do 45 Din za osebo, a od 1. julija do 1. septembra 45 do 55 Din. Gibanje tujskega prometa je naslednje: 1. 1925 je bilo 500 gostov,
1.	1931 se je število dvignilo na 1200 gostov, 1. 1922 in 1933 900 gostov. Tu je že opažati krizo, a leta 1934 jih je bilo že čez 1000. — Dovje-Mojstrana je letovišče z alpsko klimo, v lepi legi med Julijskimi alpami in Karavankami. Čisti alpski zrak, gozdnata okolica, mnogo malih tur, glavno izhodišče v Julijske Alpe in Karavanke, izhodna točka za dostop Triglava. Centrum turistovskega prometa. V Dovjem in Mojstrani je razpoložljivih ca. 200 tujskih sob. Kopališče je oddaljeno ca. 15 minut od vasi, ima jako lepo solnčno lego.
Pitna voda na kolodvoru. Turisti in ostali potniki se pritožujejo, da ni na postaji Dovje-Mojstrana nikake pitne vode. Prosimo železniško direkcijo, da v interesu turistike in splošnosti začne s čimprejšnjo gradnjo vodovoda.
Trbovtte
Zahvala >'j. Vel. kraljice Marije. Kolo jugoslovanskih sester je prejelo na vdanostno brzojavko, odposlano z otvoritve razstave »Žena«, pismo sledeče vsebine: »Njeno Veličanstvo kraljica Marija blagovolela je primiti izjave usrdnih i lepih želja upučenih sa skupštine Podružnice Kola jugoslovenskih sester. Po najvišjem nalogu čast mi je izjavili blagodarriost. — Izvolite primiti izraz moga osobitog poštovanja Adjutant Nj. Vel. kralja na sl. Nj. V. kraljice inž. ppukov-nik Kosta M. Mušicki.
Avtopodjetje Arzenšek je prešlo v last dosedanjega uslužbenca tega podjetja g. Jožeta Dolanca.
Poroka. Poročila se je ga. Ema Arzenškova, bivša lastnica avtobusnega podjetja, z g. Filster Rudolfom, železniškim svetnikom pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. Čestitamo!
Ali je to sport? V soboto sta se srečala na nogometnem igrišču dva domača kluba. Tekma je bila prekinjena pred koncem. Sodniku se je zdelo najboljše, da zbeži z igrišča. Temperament navijačev se je izkazal v divjem vpitju in prav nečednem zmerjanju. Padlo je tudi nekaj klofut. Tako obnašanje nima ničesar opraviti s sportom. Najbolj žalostno je, da prihaja v to šolo nestrpnosti izredno mnogo šolske mladine, ki se aktivno udeležuje vseh čednih akcij navijačev. Temu bi bilo treba napraviti konec. Prepoved posečanja nogometnih tekem po šolski mladini je ostala le na papirju, ker ni izvršilne oblasti. Občinski stražniki bi morali ob resnem in obveznem sodelovanju funkcionarjev klubov to prepoved tudi izvajati.
Tombola. Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Katarini priredi v nedeljo 16. t. m. ob 14. uri tombolo z mnogimi prav lepimi dobitki. Cena srečki Din 3'—.
Sv. Križ pri Kostanjevici
Blagoslovitev motorne brizgalne. 9. junija t. 1. je gasilsko društvo blagoslovilo motorno brizgalno, kateri šla kumovali gdč. Golmajer Vida in ga. Kodrič Roza. G. župnik Zupanc Andrej je pred posvečenjem imel nagovor, v katerem je poudarjal važnost te organizacije. Župni starešina g. Vanič Frane je v svojem govoru očrtal razvoj in delo društva in mu želel tudi za bodočnost lepe uspehe. Poudarjal je, da se samo z razumevanjem in nesebičnim delom ustvarjajo dobra dela. Pri blagoslovitvi je pel cerkveni pevski zbor. — Sledila je dobro uspela javna vaja, kateri so prisostvovala tudi okoliška društva s svojimi brizgalnami.
Hrušica pri Jesenicah
Smrtna nesreča. Na binkoštni ponedeljek se je podal okrog 8. ure zvečer na Mežaklo po šmarnice tukajšnji domačin Robič Lovrenc po domače Žgajnarjev. Ker ga ni bilo tekom noči domov, so ga šli v torek zjutraj iskat na Mežakljo ter ga našli mrtvega pod neko skalo. Imenovani je pri nabiranju šmarnic padel raz skalo ter se smrtno ponesrečil. Bil je tih mladenič, star 22 let ter bi moral tekom letošnjega leta k vojakom. Preostalim naše sožalje.
Jesenice
Šolska razstava. V meščanski šoli na Jesenicah je bila v binkoštnih praznikih otvor-jena šolska razstava. Razstava je bila zelo dobro obiskana — izdelki pa krasni, kar nam priča, kako se učiteljstvo trudi, da poda učencem nekaj praktičnega za življenje. Učiteljskemu zboru pod vodstvom g. ravnatelja Klavore vsa čast in priznanje.
Člani NSZ na Oplencu. V soboto s popoldanskim vlakom se je odpeljalo 60 članov Narodne strokovne zveze pod vodstvom g. Markoviča na Oplenac, da se poklonijo na grobu Viteškega kralja Aleksandra L Zedi-nitelja.
Lepo vreme je izvabilo na binkoštno nedeljo in ponedeljek okrog 1400 izletnikov na Golico, Rožco, črni vrh in Pusti Rovt. Vse koče so bile popolnoma zasedene. Petja in godbe, kamor si prišel, dosti. Na sedlu med Klekom in Rožco je nekak dohod turistov iz sosedne Avstrije. Značilno je to, da so vsi turisti po večini pozdravljali s hitlerjevskim pozdravom »Heil« in dvigom desne roke. Vi-'”1 si turiste, ki niso znali besedice sloven-1	’ kako so prosil graničarje, naj jih pustijo
il koči na Rožci z besedami »Skala« guter »ein. Pri skalaški koči je bila namreč ve-^ebca, in naši sosedje so si zaželeli vina in Poceni, — Graničarji ob meji so zelo prijaz-’’ le od turistov samih je odvisno, kako i>a.1S*- 0l)na^aj° napram njim. Opozarjamo a: »čuvajte planinsko floro!«
Inkorporacija okoliških občin mestu Ljubljani
Priključena bo le okolica ki ima že sedaj mestni značaj
Ljubljana, 13. junija.
V nekaterih listih smo čitali taka poročila o anketi, ki je bila 6. t. m. na banski upravi o tem vprašanju, da bi lahko zbudila pogrešno sodbo o sklepih tega posvetovanja, zato pa danes objavljamo zanesljive informacije, ki smo jih dobili od udeležencev ankete.
Posvetovanja so se na povabilo g. bana udeležili zastopniki vseh neposredno prizadetih občin, namreč predvsm seveda Ljubljane ter okoliških občin šiške, Viča, Most in Ježice, poleg teh pa tudi strokovni referenti banske uprave in mestne občine ljubljanske. Že teden dni prej je bil obhod predlagane nove meje mestne občine ljubljansko napram občinam št. Vid in Ježica, ki se ga je poleg zastopnikov obeh okoliških občin udeležil tudi poslanec g. Koman.
Na zadnji anketi se je obširno razpravljalo o predloženih projektih za inkorpora-cijo. Banska uprava je že lani takoj po uveljavljenju novega zakona o mestnih občinah pozvala vse štiri mestne občine Ljubljano, Maribor, Ptuj in Celje, naj predlože same, koliko ozemlja žele, da se jim priključi. Na ta poziv je mestna občina ljubljanska predložila naslednje tri predloge:
Najožji načrt predlaga, naj se priključijo mestu cela kat. občina Vič, celi kat. občini. Zg. šiška in Dravlje, od kat. občine Ježica pa le tisti del, kjer leži mestni vodovod, tako da bi šla meja ob robu gozda v Klečah do Tyrseve ceste v kat. občino Stožice do ekskluzivno gostilne Urbanček, nato ob mu-nicijskih skladiščih (inkluzivno) dalje ob kat. meji Stožice odnosno šmartno-Moste. Nadalje naj se priključita Ljubljani celi kat. občini Moste in Udmat, od kat. občine Slape pa le sedanje zemljišče aerodroma in od kat. občine Stepanja vas le del do Gruberjevega prekopa, od upravne občine Rudnik pa vas Rudnik, da bi meja tu tekla ob sedanji občinski meji do poti, ki vodi proti Orlam, nato pa čez Debeli hrib proti sedanji mestni meji. Končno naj bi se priključila tudi vas Lipe iz občine Tomišelj.
Poleg tega predloga mestnega poglavarstva sta bila predložena še dva širša predloga mestnega gradbenega odbora.
Po prvem širšem predlogu naj bi se priključile mestu katastralne občine Vič, Žg. šiška, Dravlje, Št. Vid, Ježica, Stožice, Šmartno ob Savi, Moste, Udmat, Štepanja vas, aerodrom od kat. dbčine Slape in pa vas Rudnik.
Najširši je pa predlog, naj bi se priključile kat. občine Vič, Zg. šiška, Dravlje, Glin-ce, št. Vid, Vižmarje, Stanežiče, Ježica, Stožice, Šmartno, Moste, Udmat, štepanja vas, aerodrom od kat. občine Slape in vas Rudnik vzdolž Dolenjske ceste do Debelega hriba. Po zadnjem, najširšem predlogu bi torej bodoča Velika Ljubljana segala od Šmarne gore pa do Janč! Danes je ta slika s popolnoma mestnim, na drugi strani pa s popolnoma kmečkim -prebivalstvom bistveno različnih interesov kaj čudna in skoraj uto-pistična.
Pri anketi na banski upravi se je pokazalo, da so okoliški župani v splošnem uvideli potrebo priključitve, vendar so se pa pokazale tudi majhne diference glede posebnih zahtev, ki jih zagovarjajo nekateri župani. Najbolj obširno se je pa razpravljalo, kateri predlog naj se sprejme, namreč ali ožji, širši ali najširši. Zlasti glede enotne zazidave se je uvidela potreba širše inkorpo-racije, vendar ji nasprotujejo v prvi vrsti zelo komplicirana občinska uprava, neenotno obdavčenje in predvsem tudi bistvena razlika potreb izrazito mestnega in izrazito kmečkega prebivalstva. Ta razlika bi povzročila stalno trenje med zastopniki teh slojev v velikem skupnem mestnem svetu in mu vzela ekspeditivnost, elastičnost in sploh zmožnost za uspešno delo, ki je v teh težkih časih živ-Ijenskega pomena za prospeh in tudi obstoj teh občin, ki tvorijo središče naše banovine. Zato je anketa prišla do zaključka, da bi bilo najumestnejše predlagati vladi izpre-membo zakona o mestnih občinah v tem smislu, da se omogoči kmečkim delom občin iz-vestna samouprava v okviru velike skupne občine, (brnski sistem).
Izgleda pa, da bi ta sklep zadel na velike težkoče, in je tudi zelo verjetno, da bo inkorporacija uveljavljena v minimalnem obsegu, ki se bo na eni strani izognil tem tež-kočam, na drugi strani pa vendar dal sedanji ljubljanski občini toliko ozemlja, kolikor ga za svoj razvoj za dogledno dobo res potrebuje.
Meje nove Ljubljane
Po tem minimalnem programu bi prišle pod mestno občino ljubljansko sedanje občine Vič, seveda z Rožno dolino in vsemi naselji, prav tako pa tudi cela občina Moste in občina Šiška do občinske ceste, ki vodi od Kauscheggovega mostu pri Podutiku pod vasjo Peržanj do državne ceste, da bi torej razen nekaterih hiš vse Zapuže ostale pri št. Vidu. Nato gre meja po občinski cesti nad gostilno pri Slepem Janezu čez državno železnico napram meji občine Ježica. Zaradi
lažjega pregleda omenjamo, da bi tovarna »Štora« ostala št. Vidu.
Od občine Ježica bi se Ljubljani priključilo ozemlje do severne meje ljubljanskega občinskega posestva tako, da bi mestni vodovod z gozdom v Klečah pripadel Ljubljani. Dalje bi tekla meja po občinskem potu čez kamniško železniško progo do gostilne pri Urbančku, tako da bi prišle nove kolonije pod mesto, dočim bi ostala gostilna Urbanček Ježici. Od Urbančka teče predlagana meja v vzhodni smeri ob »ježi« na severni strani pokopališča pri Sv. Križu do meje občine Polje.
Od občine Polje pride pod Ljubljano samo aerodrom, od občine Dobrunje pa samo oni del, ki leži na levem bregu Gruberjevega kanala in še imenuje Flanir. Štepanja vas z Golovcem bi ostala pri Dobrunjah, a občina Rudnik bi ostala vsa neokrnjena in samostojna. Po predlogu mestne občine ljubljanske naj bi se inkorporial samo del te občine ob Dolenjski cesti z vasjo Rudnikom vred, da bi šla meja čez Debeli hrib. Ker bi pa v tem primeru ostali del občine ne mogel izhajati kot samostojna občina zaradi premajhne davčne moči in je tudi nemogoča priključitev ostale rudniške občine k občinam Šmarje ali Dobrunje zaradi prevelike oddaljenosti od centra teh občin in je končno vsa ta občina tudi ostro razdeljena na izrazite me-
ščane in na izrazite kmetovalce, je ta predlog moral pasti.
Če bi pa od že itak šibke občine Tomišelj izločili vas Lipe, bi bilo enako usodnega pomena tudi za to občino in zato tudi Lipe po tem 7iačrtu ne bodo priklopljene Ljubljani.
Kakor je podobno, bo torej obveljal ta minimalni načrt, ki je pač po diktatu potreb in razmer tak, da bo koza cela in volk sit. S tem pa ni rečeno, da bi se ne moglo ničesar več izpremeniti, če bodo izpremenitev spet zahtevale druge potrebe, saj danes živimo hitro in naglo, da tudi zakoni niso za stoletja in zakonodaja sploh nima več prej nedotakljive stalnosti.
Po tem programu ima pa Ljubljana gotovo vo za 50 let dosti prostora, a kmečka okolica s svojimi interesi bo tudi še nadalje živela svoje samostojno življenje.
Kar se pa enotnosti gradbenih predpisov tiče, je deloma enotnost že zasigurana v sedanjem zakonu, v ostalem se bo pa lahko gradbeni zakon še dopolnil, da bi bilo enotno postopanje v gradbenih vprašanjih zasigu-rano tudi v vseh občinah, ki naj za sedaj še čakajo na oživljenje Velike Ljubljane.
S tem načrtom dobi mestna občina ljub-. Ijanska 18.000 novih občanov — in tudi 11 milijonov dolga. Kot častno izjemo navajamo le Ježico, ki svoji novi materi Ljubljani ne prinese niti dinarja dolga!
Tako po minimalnem inkorkoracijskem načrtu dobimo povečano mestno občino ljubljansko s priključitvijo okolice, ki ima že sedaj mestni značaj. Upamo, da taka priključitev prinese novi Ljubljani mirne temelje za nadaljni zdrav napredek in tudi srečo prebivalstvu v mestu in okolici!
Za „staro pravdo'
Hrastnik, 13. junija.
Vprašanje, ki je že delj časa v ospredju zanimanja našega ljudstva, je stopilo z nedeljskim gospodarskim zborovanjem v zadnjo odločilno fazo. Vodi se borba za zopetno priključitev Hrastnika k trboveljski občini, kamor je Hrastnik spadal od najstarejših časov. Tradicija, sličnost značaja obeh industrijskih krajev, v katerih prevladuje delavski stan, ter enake gospodarske, kulturne in socialne potrebe govore zato, da se vzpostavi stanje iz pred leta 1933. Tega leta je namreč o priliki komasacije občine bil odtrgan- Hrastnik od trboveljske občine . in priključen občini Dol. Tej amputaciji Trbovelj je v letu 1934. sledila nova z odcepitvijo katastralne občine Sv. Marko, ki je bila tudi priključena občini Dol,
Odpor proti taki spremembi, ki ni v interesu prizadetega ljudstva, je bil od vsega početka velik in je dobil vidnega izraza s plebiscitom, ki šo ga izvedli že koncem preteklega leta občani Sv. Marka. Vsi volilni upravičenci tega okoliša so se do zadnjega izrekli za vzpostavitev prvotnega stanja. Po tej akciji, ki je bila omejena kot rečeno le na katastrsko občino Sv. Marko, se je osnoval v Hrastniku akcijski odbor, v katerega so vstopili zastopniki vseh prizadetih krajev in na-selj. Delo akcijskega odbora, v katerem so zastopniki vseh slojev, stanov in političnih prepričanj, je prenehalo v predvolilni in volilni dobi. Takoj po volitvah pa je začel odbor zopet s svojim delom.
V nedeljo 2. t. m. je akcijski odbor sklical veliko gospodarsko zborovanje. Zborovanja se je udeležilo kakih 1500 zborovalcev. Ob otvoritvi zborovanja je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IL, pozdravni brzojavki pa g. notranjemu ministru in g. banu. Zborovalci so nato sledili z veliko pažnjo referatu predsednika občine g. Malovrha in izrazili enodušno hotenje, da se povrne Hrastnik z Ojstrim in Sv. Markom zopet k Trbovljam. Ob zaključku je bila še sprejeta resolucija o zadevi delovanja sreskega cestnega odbora. To resolucijo je akcijski odbor odposlal gg. ministru za notranje zadeve, banu Dravske banovine in sreskemu narodnemu poslancu.
Po, nedeljskem zborovanju je akcijski odbor stopil v stik z upravo trboveljske občine. V prihodnjih dneh naj bi se vršil posvet občinske uprave, oziroma občinskega odbora v Trbovljah skupno z zastopniki akcijskega odbora. Občina Trbovlje bo namreč morala zavzeti svoje stališče in podati izjavo v tej
pereči zadevi. Hrastničani, Ojstrčani in občani Sv. Marka smo prepričani, da bo trboveljski občinski odbor pristal na zopetno preureditev občine, da bodo meje velike trboveljske občine potekale tam, kjer so že od davna. Mogoče bo prav v kratkem zopet aktualno vprašanje komasacije in preureditve srezov in do takrat bi moralo naše vprašanje bit nujno že rešeno. Zato pričakujemo, da bo občinska uprava v Trbovljah, uvidevajoč važnost tega problema, čimprej izrekla svoje pritrdilno mnenje, da izvede akcijski odbor nato še plebiscit.
Po vsem tem smo prepričani, da bosta banska uprava in ministrstvo za notranje zadeve upoštevajoč voljo naroda, popravila ponovno občinske meje, da bodo Hrastnik, Ojstro in Sv. Marko zopet tvorili s Trbovljami eno občiijo.- •	> v ..	.	.
Ptui
Vokalni koncert Glasbene Matice. Glasbena Matica v Ptuju je imela v petek, 7. t. m. vokalni koncert v prostorih nemškega društvenega doma. Udeležba ni bila kaj sijajna, izvedba prilično dokaj dobra. Glasovi so še precej neuglajeni, tako da se čuti napornost lahkih glasov v višjih legah, so pa tudi po barvi zelo različni, vsled česar trpi še precej ubranost. Pevovodja g. Šedlbauer se je pač potrudil, da sestavi spored in da izpili zbor kolikor mogoče dobro, ali pri vednem izmenjavanju glasbenega ensembla mu je zelo težko doseči zaželjene uspehe. Spored je bil precej pester, toda kratek, kar je za občinstvo v današnjih časih najbolj primerno. Zastopani so bili Aljaž, Sattner, dr. Ipavec, Emil Adamič in še drugi hannonizatorji narodne pesmi, ali ogreti ni mogla občinstva nobena pesem, ker je stala interpretacija raznih kompozicij, posebno starih, pod vtisom nesigurnosti in v teži slabega nastavka glasov, pač pa je vžgala poslednja točka »Venec narodnih pesmi«, harmonizirana in sestavljena od g. Šedlbauer-Cenek samega, in sicer tako, ■ da so morali ponoviti zadnji del venca. Ker sama zmožnost učitelja, pa če je še tako velika, ne zadostuje za dobre uspehe, če je materijal slab, bi svetovali sodelavcem in sotrudnikom zbora, da se v bodoče poprimejo z večjo vnemo in da se zavzamejo za izpopolnitev zbora še z novimi svežimi in dobrimi močmi, ki naj bo glavna naloga za bodoče delovanje.	—y
K ntotoniim dirkam ŽSK Hermes (poročilo ua strani 6.)
Odurne vi
O »nemškem pozdravu« v praksi razpravlja berlinski dopisnik lista »Prager Presse« z dne 6. t. m. V dopisu čitamo med drugim: »Tuintam se z nacionalno-socialistične strani slišijo pritožbe, da še vedno ni postal »nemški pozdrav« izključna navada vseli državljanov tretjega Rajha. Od časa do časa celo sama stranka poseže vmes s pozivi na javnost. Vsa ta opozorila pa oči-vidno le malo zaležejo; še vedno je namreč veliko Nemcev, ki ne morejo razumeti, zakaj naj bi pozdravljali s »Heil Hitler!« — »Heil Hitler!« naj bi bil v nekem smislu pozdrav nacionalmnsocialistične skupnosti. Ta pozdrav naj bi bil nekaka koncesija navzdoi. Predstavlja eno izmed mnogih gest, - lansiranih od nacionalnega socializma,‘gest,- ki so zelo poceni in ki često le slepijo glede stanja resničnih socialnih odnosa je v. V resnici pa novi pozdrav .111 prav nič /demokratiziral vljudnostnih oblik v medsebojnem občevanju rajhovskih Nemcev. Tudi ta pozdrav je postal le konvencionalen izraz za neosebne, bežne odnošaje. So cele družabne plasti, kamor ta nemški pozdrav sploh še ni prodrl. Če ga pa rabijo. potem ga rabijo s pridevki, ki poudarjajo njegovo ravnovesno tendenco. Glede uporabe »nemškega pozdrava« obstoji že cela.	prepisov. Nearijci n.
pr. se ga poslužujejo samo v občevanju z oblastmi. Prav posebno vlogo pa igra »nemški pozdrav« pred sodiščem» Zlasti še pri političnih procesih! Tako n. pr. v Berlinu ne zahtevajo od »političnih zločincev« dviganja roke. Prav tako se po predpisih ne sme zahtevati »nemški pozdrav«, od tujcev v nobenem primeru, vendar pa nacional-nim socialistom zelo prija, če se kateri tujec tako daleč spozabi. -Zanimivo je tudi. da se vsa pisma ne.;smejo končati s sicer predpisanim »Heil Hitler!«. Nacionalno-socialistično časopisje obsoja navado, da se končujejo pisma o odpustih iz službe in odnovedibl!) s tem pozdravom...«
Pod naslovom: »Izven Ženeve ni rešitve« razpravlja v zadnji številki lista »La Tribune des Nationsš angleški varuh pečata sir Anthony Eden o angleški zunanji politiki in pravi: »Kakšna naj bo v sedanjih razmerah angleška zunanja politika? Izolacija ima še vedno svoje pristaše v državi; da bi jo utemeljili, postavljajo v antitezo Evropo in britanski imperij. Zahtevajo, naj ne bo naša politika samo evropska, temveč svetovna; ozirala naj bi se na naše posesti v svetu, v svetu, ki se spreminja in razvija. Ta antiteza pa je zmotna, kajti naša politika mora biti vedno v skladu z ženevskim duhom, na katerega smo pristali in smo člani Društva narodov. Prav tako pa so člani tega društva tudi naši dominioni. Nismo sovražniki nobenega naroda in ne čutimo se od nobenega obsovraženih. Trmoglava sovraštva angleškemu narodu niso v krvi, on rajši pozablja in odpušča, kar se sicer utegne zdeti nerazumljivo našim starim bojnim tovarišem, toda je to tipično za angleški značaj.«
—O—
Dr. Ley, voditelj rajhovskega urada za delavsko organizacijo je izdal deset zapovedi za nemškega delavca, od katerih so posebno značilne prva, četrta in deveta. Prva pravi: »Führerja pozdravljamo zjutraj in se mu zahvaljujemo zvečer, da nam je dal življenjsko voljo in novo življenjsko upanje«. Četrta določa, da je borba vsebina življenja; deveta pa se glasi:	»Naj vas
m-etep ne vodi narazen, marveč skupaj.«
—o—
O nemških snubitvah na Balkanu piše »Kurjer Poznahski«, ki poudarja med drugim: »Pravijo, da želi Göring pregovoriti Bolgarijo k ponovni oborožitvi... Zdi se' pa, da Göringova prizadevanja niso rotliia za-željenega uspeha, ker so Bolgari Göringu dali razumeti, da ne bodo nič podvzeii, kar
Zavzeli so tako povsem nasprotno itališče od Madjarov, ki so pripravljeni podpirati vsako nemško politiko.
IDEJE
(Misli ih domisleki ob 28. številki tednika »Ideje«, ki izhaja v Beogradu.)
Prav za prav bi moral pisati oceno ali vsaj poročilo. Ker pa nisem imel toliko prostega časa, da bi »Ideje« prečital, kakor je za kritično poročilo treba citati, naj mi bo dovoljeno, povedati danes samo nekaj uti-sov ob bežnem pregledovanju lista.
»Ideje« so vzbudile pri nas že takoj ob nastanku dokaj pozornosti. Prišle so kot prelom s frazarsko minulostjo in kot afirmacija nove, realno pojmovane bodočnosti. Ko jih človek v naglici prelista, se filmsko domisli: Nacionalna omladina po letu 1908., vojna, »Književni jug — in potem: zapik. Namreč: zdi se mi, da je bilo treba dolgih let in mnogih blodenj, preden je novi rod dobil priliko in moč, izpovedati v bistvu vse tisto, o čemer smo mladi nekdaj sanjali: Balkan!
Pred vojno in prva leta vojne je bila ta misel dete »nacionalistično-iredentističnih« prenapetežev, seveda. Tedanji vodilni rod pri nas je bil že preokorel, da bi mogel dojeti te nove »sapice« z juga, ki jih je mladina vsrkavala kakor najslajši opoj. Potem je prišla vojna in mladina je zorela v trpljenju, čeprav še tla niso bila dovolj zrahljana, so idealisti v Zagrebu začeli izdajati »Književni jug«, mesečnik, ki je združeval Srbe, Hrvate in Slovence. Žal je mo-
Spori
Motorne dirke ŽSK Hermes
V	nedeljo in ponedeljek je otvorila agilna motosekcija ŽSK Hermesa na svojem dirkališču v šiški svojo letošnjo sezono.. Načelnik sekcije g. Cigler je v pozdravnem otvoritvenem govoru najprej pozdravil zastopnika mestnega načelnika g. Jančigaja, nato pa je govoril o pomenu motorističnega sporta pri nas in o bodočih načrtih nmotosekcije.
Organizacija tekme je bila pi’av dobra in se je program obeh dni prav hitro razvijal. Dirkalni krog je bil v prav dobrem stanju in se je le temu dejstvu zahvaliti, da pri ostri in drzni vožnji dirkačev razen par padcev ni bilo hujšega.
Nesrečo Mariborčana šele je treba pač pripisovati nesrečnemu naključju.
V	dirkah so bili doseženi ti-le- rezultati:
1.	Seniorji — sport-motorji do 250 ccm,
7 krogov
Nedelja, dne 9. junija, 1. Gerič 3:36 ena pet., 6 točk; šela 3:40, 5 točk; 3. Klančnik 3:52, 4 točke; 4. Sevnig S. 3:54, 3 točke; 5. Lapajne 2 točki. — Ponedeljek, dne 10. junija: 1. Gerič 3:16, 6 točk; 2. Sevnig 3:23 štiri pet., 5 točk; 3. Klančnik 4 točke, (padel). — Končno doseženo mesto: 1. Gerič 12 točk; 2. Sevnig 8 točk; 3. Klančnik 4 točke.
2.	Junior ji — do 500 ccm brez ozira na tip motorja, 7 krogov:
Nedelja, 9. junija: 1. Sevnig V. 3:09 dve pet., 6 točk; 2. Poljšak 3:15, 5 točk; 3. Prešern 3:20. 4 točke; 4. Sevnig 3:22,■ 3 točke. Ponedeljek, dne 10, junija: 1. Poljšak .3:09, 6 :to.čk; 2..Sevnig 3:15, 5 točk; 3.; Prešeren 3:21, 4 tpčke. — Končno doseženo jnesto: l.!P'oljšak 11 točk; 2. Sevnig 11 točk; 3. Prešern 8 točk.
Seniorji — sport-motorji do 350 ccm, 7 krogov
Nedelja, dne 9. junija: Vožnja I.: 1. Gerič 2:58, 6 točk; Cisar 3:02 dve pet., 5 točk; Kopič 3:05, 4 točke;. Jagust 3:10, 3 točke. — Vožnja II.: 1. Gerič 2:59 dve pet.; Cisar 3:04 dve pet., 5 točk; Šela 3:11 dve pet,, 4 točke. Vožnja III.: Gerič 3:02 dve'pet., 6 točk; Kopič 3:08, 5 točk; šela 3:13 dve pet.; Klančnik 3 točke. — Ponedeljek, dne 10. junija,: Vožnja L: L Gerič 2:07 dve t pet;. 6 točk; Cisar 2:12 ena pet., 5 točk; Kopic 2:25, 4 točke; Jagust 3 točke. — Vožnja II.: 1. Gerič 2:07 tri pet., 6 točk; Kopič 2:12 ena pet., 5 točk; Cisar 2:12 dve pet., 4 točke.. Vožnja III.: 1. Gerič 2:07 štiri pet., 6 točk; Cisar 2:10, 5 točk; Sevnig 2:17, 4 točke; Kopič 3 točke. — Končno doseženo mesto: 1. Gerič 36 točk; 2. Cisar 24 točk; 3.'Kopič 21 točk.
Seniorji — sport-motorji do 500 ccm 7 krogov
Nedelja, dne 9. junija: Vožnja I.: 1. Babič
2:51 dve pet.. 6 točk; 2. šiška 2:57, 5 točk;
3.	Skcpec 4 točke. — Vožnja II.: 1. šiška ■2:29, 6 točk; 2. Poljšak' 2:47, 5 točk; 3. Klančnik 3:02, 4 točke; 4. Babič 3 točke. — Vožnja III.: 1. šiška 2:23'tri pet., 6 točk;
2.	Babič 2:30, 5 točk; 3. Poljšak 2:47, 4 točke; 4. Jagust 3 točke.—- Ponedeljek, dne 10. junija: Vožnja I.: 1. šiška 2:54, 6točk;
2. Poljšak 3:17 dve pet., 5 točk: 3. Švab 3:22, 4 točke; 4. Babič 3 točke. — Vožnja II:
1.	šiška 2:03, 6 točk; Babič 2:15, 4 točke; Poljšak 2:12, ena pet., 4 točke. — Vožnja III.: 1. šiška 2:05, 6 točk; 2. Poljšak 2:21,
5	točk; 3. Babič (padel in dokončal) 4 t._—■ Končno doseženo mesto: 1. šiška 35 točk;
2.	Poljšak 23 točk; -3. Babič 21 točk.
5. Seniorji turni motorji do in nad 500 ccm, 7 krogov
Nedelja, dne 9. junija: 1. Sevnig Vital 3:13, 6 točk; 2. Prešern Jože 3:15, 5 točk; 3. Klančnik 4:02, 4 točke. — Ponedeljek, dne 10. junija: 1.' Sevnig Vital 2:20, 6 točk; 2. Klančnik 2:22 tri pet., 5 točk;_ 3. Prešern 2:23, 4 točke. — Končno doseženo mesto:
1. Sevnig Vital 12 točk; 2. Prešern 9 točk;'
3.	Klančnik 9 točk.
9. Jnniorji do in nad 500 ccm brez ozira na tip motorja, 7 krogov Nedelja, dne 9. junija: 1. Poljšak 3:10,
6	točk; 2. Prešern 3:40, 5 točk. — Šela je padel in si zlomil nogo. Edina nesreča. — Ponedeljek, dne 10. junija: 1. Sevnig Vital 2:17, 6 točk; 2. Poljšak 2:17 ena pet., Stock; ■3. Prešern 2:22, 4 točk: 4. Klančnik 2:25, j 3 točke. 1— Končno doseženo mesto: 1. Polj-
i šak il točk; 2. Prešern 9 točk; 3. Sevnig,
, Vital 6 točk.
11. Handicap-dirka vseh motorjev, 7 krogov.
Ponedeljek, dne 10. junija:	1. Gerič
2:55, 2. šiška 3:02, 3. 309, 4. Sevnig Vital,
• 5. Jagust, 6. Sevnig Stane.
Publike je bilo posebno prvi dan dirk ■prav mnogo, tako da lahko upamo, da si . bo tudi ta športna panoga pri nas utrla pot.
Kratke športne vesti
>> V «tekmah: za; Davisov pokal' je 'zmagala češkoslovaška nad Japonsko v Pragi s 4:1, Južna, Afrika, nad Poljsko v Varšavi s .3:2, Nemčija nad Italijo v Berlinu s .4:1 hi Au-„ strah j a nad Francijo v Parizu s 3; 2.
V letošnjem »Giro dTtalia« je zmagal Ber-gamaschi v času 133 ur 22 minut 46 sekund.' Drugi je. bil Martano, 3. Olmo, 4. Guerra in-kot prvi inozemec na. 5. mestu Francoz Archambaud.
Lahkoatletski dvoboj med kombinacijo Oxford-Cambridge in ;Harvard-Ya,le (USA) bo 20. julija v White City stadionu v Loh-I donu.
Kmetsko ®?GSve$no-ksjilturno delo
Kmetska mladina na našem severu — vstaja!
Tudi ob naši severni meji se pojavlja zanimanje za gibanje in razvoj pokreta naše kmetske mladine, ki naj se z vse večjo Iju-bavjo naveže na svojo grudo, z mladinskim elanom dvigne zavest in ponos na svoj kmetski stan! Vaška kultura, naj se osamosvoji ter pritegne vso našo kmetsko mladino, da bo vzljubila vas, da bo svoje šile žrtvovala podvigu svoje srene in duhovne izobrazbe ter dala vasi oni poudarek, ki ji gre po besedah blagopokojnega kralja Viteza in Mučenika, Zedinitelja Aleksandra I.:
»Vas je vas in brez nje ni ničesar!«
Ta program zasledujejo društva kmetskih fantov in deklet. Eno prvoustanovljenih takih društev je v severnem mariborskem srezu nmrješko, katero v lepi vzajemnosti sodeluje s tamošnjo Sokolsko četo, pa tudi z ostalimi društvi v kraju. To marješko dru-
štvo. kmetskih fantov in. deklet je letos fže priredilo dva poučna kmetijska tečaja,, eno razstavo dekliških šiviljskih izdelkov, ■ eno pustno veselico, ima pa skupno s Sokolom tudi redna mesečna poučna in patrijotska predavanja, ki jih po večini vrši učiteljstvo.
To nedeljo 16. t. m. pa društvo priredi tekmo koscev pri gostilničarju Radu Krambergerju. Pred tekmo nastopi deca z deklamacijami, fantje š petjem kmetske himne »Želeni prapor« in nato z veseloigro »Nebesa na zemlji«. Za' tem bo tekmovalna košnja, ki bo tembolj zanimiva, ker nastopijo tudi mali kosci in male grabljice! Iz Maribora, glavnega’ kolodvora, vozi vlak ob pol 2. uri in se vrača ob pol 8. uri 'zvečer. Domačini in sosedje, pridite pogledat našo zavedno obmejno mladino' Mariborčani*■ ki pozdravljate ta kmetsko-mladinski pokret, boste prisrčno dobro došli meä mladüni-čuvarji naše jugoslovanske kmetske grude, ki jim je gesto: V slogi in delu vstajamo!
ral primeroma kmalu prenehati in je v svoji osmrtnici naglasil, da je svojo nalogo opravil in se zato — umakne.
Nisem bil poleg, ko so idealni zasnova-telji pisali nekrolog svoji zamisli, veseli me pa, ko vidim v »Idejah« potrdilo, da je bila takratna zamisel prava. Na žalost je bilo treba blodenj, trenja in celo krvi. preden so mogle sredi naših trzavic najti nekaj plodnih tal nove — »Ideje«.
Že po površnem pregledu je treba temu tedniku, ki je edini svoje vrste pri nas, odkrito priznati, da je spretno urejevan in da je zavzel načelo, ki so ga sicer ljudje pred njim — z malimi izjemami, kakor je zgoraj označena — proglašali v prvi vrsti le ob raznih narodnih navdušenjih in (Bog mi odpusti ta greh!) — na krokih! Balkanska zavest, balkanska kultura ali celo določna želja, da to balkansko zavest in kulturo ustvarimo kljub morebitnim drugačnim željam ostale Evrope, to je bilo pri nas v resnem premisleku resnim ljudem nemogoče in skoraj smešno. Kako bi človek kihnil, če ne pozna glede tega francoskega, nemškega ali angleškega predpisa? Po svoje, po naše, po balkansko celo? Nemogoče! Kaj vendar poreče k temu kulturni svet?! Ako bi mi tu na Balkanu nenadoma prenehali biti rezervoar, od koder srka Evropa svojo moč — hm, kaj bo pa reva počela? Z lepo vrsto znanstvenikov še krasi, z dolgo vrsto vojaških talentov in z nepregledno vrsto brezimnih, ki so žrtvovali svoje življenje zato, da je Evropa lahko pp svoje molzla — Balkan!
Zdaj pa pride nenadoma Miloš Crnjan-ski. Balkanski človek, srbski literat, in začne izpovedovati s svojim delom — balkansko zavest. In okrog njega se zbirajo ljudje, mladi ljudje, znani in neznani, in gredo za njim.
»Nil novi sub sole!« Spominjam se večera v ljubljanski »Prosveti«. Predaval je Ivan Cankar. Govoril je tako po domačo, kakor je vedno govoril on. Brez retorike: misli in občutja, kakor so se porajala brez ozira na c. kr. ojnice. In je rekel: Avstrija je samo repek Nemčije. Mi pa pojdemo svojo pot in bomo pustili Avstrijo v njenem dr...
Danes, po dolgih letih in mnogoterem trpljenju, vemo in smo veseli, da to spo-nanje ni last posameznika, ampak geslo generacije: »Zavejmo se Balkana!«
To je mladost, to je bodočnost!
Ker mi danes radi tesnobe časa ni dano, upam, da bom v doglednem času o »Idejah« lahko na tem mestu izpregovoril tudi poročevalsko kritično. Za danes kot na zavesten pojav zdravega hotenja s priporočilom opozarjam nanje. —
Ivan Albreht.
»Ideje« dobite v Ljubljani v Schwentner-jevi knjigarni v Prešernovi ulici.
*
Produkcija operne šole drž. konservatorija je nudila pester trodelni spored, na katerem je lahko dokumentirala svojo delavnost, ki jo požrtvovalno neguje, g. Cirila Škerlj-Medvedova. Čuli smo II. dejanje iz
Sofeolstvo
Srebrni jubilej Sokolske župe Novo mesto.
r Dasi spada župa Novo" meštef po ustanovitvi župe Karlovac, med najmanjše župe našega Saveza, vendar je poKazal letošnji župni zlet, ki je bil za binicoštne praznike, da je župa res delavna. V nedeljo so bile ves dah tekme, ki so pokazale, da je v župi precej dobrega materiala, a da bo treba orodni telovadbi posvetiti već pažnje. Zvečer je bila po mestnih ulicah baklada, povsod toplo pozdravljena. Povorka je krenila pred Narodni dom, kjer je bila nato svečana akademija v nabito polni dvorani, ki jo je otvoril župni pevski zbor s Pašča-novim »Sokolskim pozdravom«. Sledili so nastopi ženske dece iz Novega mesta z vajami z ruticami,moške dece iz čete Bela cerkev (9) z vajami s sekiricami (br. Boraš), nakar je 10 naraščajnikov iz Novega mesta izvedlo prav dobro, skladno in v lepem kritju Lhotskega »Desetorico«. članice iz Mokronoga so izredno lepo odvežbale sestavo češke avtorice »Tamburini«, potem pa je ženska deca iz Bele cerkve prav ljubko izvedla Mudrega sestavo »čergo, moja čergice«. Prav strumno in skladno so ! nastopili nato s skladbo »Hej trubaču« člani iz št. Janža, nakar so nastopili novomeški člani s posrečenimi preskoki čez mizo. župni pevski zbor je najprej zapel Tratarjevo jubilejno koračnico »Sokoli naprej«,
. nato pa koroški narodni: »Oj ta mlinar« in »Pojdem v Rute,« Ipavčevo »Oblaček« in Marinkovičev »Narodni zbor«. Po petju so nastopili člani in članice iz Trebnjega, ki so lepo in skladno odvežbali mariborske župne, vaje. 1. 1934, riakaf sb naraščajhiče -(13) iz'Novega mesta dobro izvedle dokaj '' • težko NikoHčevo sestavo: »Skupinska vaja« z venci. Potem so nastopili člani iz Novega mesta z vajami na krogih, a za njimi odlično članice, s-, češko, sestavo (Matjejoviceva-) »Svetlo in tema«. Akademijo so zaključili člani iz Novega mesta, ki so prav dobro opravili Mudrega »Marseljezo«.
V ponedeljek dopoldne po prihodu vlakov je odšla iz zletišča velika povorka, ki so v njej bili vsi oddelki s kostanjeviško in novomeško godbo. Prispeli so tudi bratje iž Senica in Črnomlja ter delegacije iz Karlovca in Ljubljane. Savez SKJ je zastopal član uprave in starosta župe Karlovac br. prof. Marko Sabljič, TO župe Karlovac župni načelnik br. Blaškovič Branko in župo Ljubljana župni prosvetar br. JaneK Poharc, ki so korakali skupno z župnim starostom dr. Vasičem na čelu povorke. Na glavnem trgu je bil stik, kjer je Sokolstvo in občinstvo pozdravil v imenu mestne uprave podžupan br. Pavčič. Nato je govoril župni starosta brat dr. Vasic, ki je v pomembnih besedah pokazal na delo novomeške župe v dobi 25 let, se zahvalil br. podžupanu, in pozdravil delegate Soveza, •sosednih žup in društev. Za Savez SKJ m žtipo Karlovac je v toplih besedah čestital brat prof. Sabljič, ki je še posebej izrekel pozdrav I. nam. staroste Saveza brata E. .Gangla, in za Sokolsko župo Ljubljana brat; Janez Poharc. Z Glavnega trga je' krenil V povorka v Kandijo in nazaj na zletišče; kjer so bile skušnje za popoldanski nastop. Povorka je bila povsod simpatično in toplo pozdravljena ter mestoma obsuta s cvetjem. Popoldne so pri župni javni telovadbi nastopili vsi oddelki, eni boljše, drugi malo bolj slabo, v celoti pa je bil vtis povoljen, a za jubilejni župni zlet bi bila morala biti priprava tako s strani ŽTO kot s strani društvenih in četnih načelnikov skrbne j-ša. Pri nastopu je nastopilo 857 oseb, kar bi bilo za novomeško župo zadovoljivo število. Mlajše dece je bilo 183. starejše ženske dece 104, starejše moške dece 120, ženskega naraščaja 92, moškega naraščaja 88, starejših članov 32, članov 146 in članic 92. Imponirala je vrsta starejših članov iz Novega mesta, ki so strumno nastopili z vajami iz leta 1910. in nato tudi skupno z-ostalimi člani kot posebna kolona z beograjskimi vajami, ki so jih vežbali baš sta rejši bratje najbolje in v najlepšem kritju.
Svoj jubilej je novomeška župa proslavila dostojno, pa želimo, da gre krepko naprej na podvojeno delo. Zdravo!
romantične C. M. Webrove opere »čaro-strelec« pod vodstvom g. Bogomira Leskovca, v kateri se je uspešno uveljavila že kot znanka na opernem odru g. Oberwalder -jeva. Morda jo spričo njenih zmožnosti ni kazalo uvrščevati v to produkcijo. Kreacija njene Anke spada po vsej pravici v predstavo »čarostrelca«. — Agata g. Dolenčeve je očitovala neko nerazumljivo tremo, ki se je pač mora vsakdo, kdor javno nastopa, čimprej otresti. _ o g. Dragu Burgerju po svoji vesti ne morem tako porazno poročati kot je to storil moj tovariš v »Jutru« g. prof. —č. Ležale mu bodo pač vlage newagnerijanskega značaja po timbru njegovega glasu. — O gdč. štezki sem že zadnjič po produkciji pohvalno pisal. Pa tudi ne spada v Wagnerja.
Tembolj se ji je prilegala Kerubina v lepo uprizorjeni in glasbeno stilno podani Mozartovi »Figarovi svatbi« (I. dej.). Fi-gara je prepričevalno prinesel g. Petrovčič, pa tudi vsi ostali (gg. Žagar, Pianecki, Brišnik, gdč. Rudolfova in gdč. Igličeva, ki napreduje od dne do dne in obeta zelo mnogo), so pripomogli, da smo poslušali Mozartovo ljubko muziko z užitkom. Pri klavirju se je kot vselej odlikoval g. dirigent dr. Švara. Obisk prve produkcije operne šole ni bil zadovoljiv. Je pač konec sezone in ljudje gredo po končanem delu raje uživat nekoliko svežega zraka. Pa bi morali že malo potrpeti in vsaj na zadnjih produkcijah s svojim posetom dati nastopajočim pogum za nadaljnji študij na trnjevo umetniško pot.	Z. P.
Izplačilo kuponov Državnih posolil v zadniih 6 mesecih
Valič vsem težkoeam, ki so danes posledica splošne svetovne gospodarske krize, se je naša diiava trudila, da ohrani svoj kredit na višini, tako doma kakor v tujini in da po možnosti redno izpolni svoje obveznosti. V kolikor se to ni dalo popolnoma storiti zaradi primanjkovanja tujih plačilnih sredstev, zaradi nemoino-sli transfera denarja ali drugih splošnoznanih vzrokov gos poda rsko-finančn ega značaja, je prišlo do lojalnih sporazumov z inozemskimi lastniki državnih papirjev, da se delno odgodč plačila. Toda pri vsem tem se je, da ne bi prišlo do zmede na dom. den. tržišču in da se pomaga domaičm lastnikom papirjev, ki jih je gosp. depresija zelo prizadela, država trudila, da popolnoma v redu izplača vsa svoja notranja posojila tako glede amortizacije kakor glede kuponov.
To trditev najbolje ilustrirajo številke v spodnjem pregledu o poteku in načinu izplačevanja kuponov državnih obveznic zadnjih šest mesecev v državi.
Stanj« izplačanih kaponov «bvesnic državnih posojil v državi od 1. decembra 1934 de I. ja-nija 1938.
TVtno stabilizacijsko posojilo a leta 1931. (jugoslovanska tranša): Rok in število kupona i. 12. 1934, št. 7, prejšnji roki št. 1 do 6: predvidena anuiteta za ku-kupone	Din	4,071.480'—
vrednost izplačanih kuponov, tekoči Ir.	Ir.	2,057.230'—
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji Ir.	Ir.	36.575'—
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din	4,576.354-68
vrednost izplačanih kuponov,
prejšnji	Din	81.358'b2
skupaj izplačano	Din	4,657.713'60
6*/,no beglaške posojil« s leta	1930: Rok in
število kupona: 1. 1. 1935, št. 10, prejšnji roki
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	dolarjev	231.518'—
vrednost izplačanih kuponov,
prejšnji	dolarjev	49.763'—
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din	10,082.608'90
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din	2,166.183'39
vsega skup izplačano	Din	12,248.792'29
Predvidena anuiteta za kupone znaša	Din	115,951.872'55
vrednost izplačanih kuponov, tekočih	Din	99,032.07118
vrednost izplačanih kuponov, prejšnjih	Din	20,570.982 23
vsega skup izplačano	Din	119,603.05.T41
Kakor se vidi iz tega pregleda, znaša predvidena anuiteta za vse roke, ki zapadejo v dobi od 1. 12. 1934 do 1. 6. 1935, Din 115 milijonov 961.872-55 za vsa notranja državna posoda, pri čemer je vštet tudi jugoslovanski del Wetiega stabilizacijskega posojila z leta 1931. in 8*/«no »n 7*/» Blairovo posojilo, katerih kuponi so plačljivi v dinarjih. Vrednost izplačanih kuponov, katerih roki zapadejo v tej dobi, pa dosega vsoto Din 99,032.071'18, to se pravi, da je doslej izplačanih že okoli 86*V«.
Če se upošteva dejstvo, da je pri notranjih posojilih rok zastarelosti kuponov najmanj pet let, izvzemši obveznice vojne škode, katerih kuponi zastare v letu dni, pridemo do logičnega sklepa, da je država % vestno kuponsko službo in s tem, da je o pravem času dala potrebne zneske na razpolago izplačilnim blagajnam, omogočila lastnikom, da so v razmeroma kratkem času dobili izplačane skoraj vse svoje kupone.
Ker se izplačilo kuponov vrši v notranjosti države preko davčnih uprav, izvzemši kupone Vojne škode, preko pošt in podružnic Poštne hranilnice, v Beogradu pa preko Poštne hranilnice in blagajne oddelka za državne dolgove
in državni kredit, so razen tega lastniki imeli priliko, da dobe izplačane svoje kupone brez kakšnih ovir takrat, kadar jim to najbolje prija, takoj po dospetku izplačilnega roka ali pozneje, kadar jim je denar potreben. Tako so lastniki prišli do pravilnega prepričanja, da predstavljajo zanje njihovi kuponi gotovino, ki jo lahko vsak čas dobe v roke in razpolagajo z njo po svoji volji, to je pa tudi znak njihovega zaupanja v državno blagajno in v redno vršitev posojilne službe.
Če pregledamo gornji pregled, opazimo, da pošiljajo lastniki kupone v izplačilo največ prvi mesec po dospetku. Tako n. pr. so blagajne izplačale meseca maja za Din 1,414.120'— kuponov 4#/onih agrarnih obveznic iz leta 1934. z rokom 1. 5. 1935, med tem ko znaša skupna anuiteta za ta kupon Din 2,343.246. Iz tega se vidi, da se je prvi mesec po dospetku kupona izplačalo okoli 60*/e. Prav tako se je v enem mesecu uredilo okoli 798/« kupona 7*/onega in 8°/onega Blairovega posojila, ki zapadeta takisto 1. maja 1935. Kuponov 7*/«nega investicijskega posojila od leta 1921. so lastniki predložili v dveh nveseeih in po! v plačilo okoli 69%, kuponov vojne škode pa v prvih štirih mesecih okoli 94%.
Podobno je tudi z drugimi posojili, kar se jasno vidi iz gornjega pregleda.
Pri tej priliki je zanimiv« pripomniti, da izdajanje obveznic dalmatinskega agrarja še ui končano. Ta pregled upošteva nominalni znesek dejansko izdanih obveznic do 31. maja 1935 in ustrezajočo anuiteto za izdane obveznice. Vštric s tem, kakor »prispevajo pravomoćne prijave, se izdajajo nove obveznice, tako da se ta dolg od dne do dne veča in je zato tudi anuiteta za kuponsko službo izpremeuljiva, to je, rase vštric z vrednostjo naknadno izdanih obveznic.
Pri takšnem stanju izplačil je treba res priznati, da se država trudi, da zagotovi pravilno vršitev kuponske službe za vsa notranja posojila, s tem se pa brez dvoma tudi utrjuje zaupanje lastnikov državnih vrednostnih papirjev, ki predstavljajo danes najzanesljivejši in najrentabilnejši način za plasiranje kapitala in majhnih prihrankov.
št. 1 do 9:
predvidena anuiteta *a kupone	Din
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
vsega skup izplačano	Din
6%»i dalmatinski agrar: Rok in število kupona 1. 1. 1935, št. 4, prejšnji roki št. 2 in 3: predvidena anuiteta za kupone	Din
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
vsega skup izplačano	Din
2 in pol %na vojna škoda (kuponi): Rok in število kupona 1. 2. 1935, št. 12, prejšnji roki št. 10 do 11:
predvidena anuiteta za kupone	Din
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
vsega skup izplačano	Din
2 in pol %na vojna škoda (dobitki): Rok in število kupona 1. 3. 1935, žrebanje 17., prejšnja žrebanja 10. do 16.: predviđena anuiteta za kuponsko službo	Din
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
vsega skup izplačano	Din
7%no investicijsko posojilo z leta 1921.: Kok in število kupona 15. 3. 1935, št. 27, prejšnji roki št. 17 do 26. predvidena anuiteta za kuponsko službo	Din
vrednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
vrednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
skupaj izplačano	Din
4%ne agrarne obveznice i leta 1921.: Rok in Število kupona 1. -5. 1935, št. 26, prejšnji roki *t. 16 do 25:
predvidena anuiteta za kuponsko službo	Din
Vl'ednost izplačanih kuponov, tekoči	Din
'bednost izplačanih kuponov, prejšnji	Din
V8ega skup izplačano	Din
8*/oho Blairovo posojilo: Rok in
14,650.560 —
12,847.200--
3,533.340'— 16,380.240'-
2,864.910'—
1,716.540-—
535.890-—
2,252.430'-
54,089.875'-
50,747.200'-
5,092.525-
55,839.725-
1,500.000'—
1,204.000'—
1,442.000'— 2,646.000'-
16,953.072-50
11,651.283'—
5,602.940 — 17,254.220'—
2,343.246'—
1,414.120'—
986.532— 2,400.652'
______	_	_	število ku-
kona: 1. 5 1935, št. 26, prejšnji roki št. 20 do 25;
Predvidena anuiteta za kupone	Din 5,765.587-80
Vl'ednost izplačanih kuponov,
tekoči
dolarjev
bednost izplačanih kuponov, Prejšnji	dolarjev
110.052-
25.964—
Vrednost izplačanih kuponov, tekoči
v,'ednost izplačanih kuponov, Prejšnji
s“Upaj izplačano
Din 4,792.76460
Din 1,130.212-92
„ .	-------- Din	5,922.977'52
‘"''«no Blairovo posojilo: Rok in število ku-dT*- X' 5' 1935’ St' 26> Prejšnji roki št. 20
Pr®^v'dena anuiteta za ku-1,006	Din 13,111.14125
Zahteve beogralske trgovinska zbornke
V ponedeljek je bila plenarna seja beograjske zbornice za trgovino. Sejo je otvoril in vodil predsednik Stanojevič.
Uvodni referat je imel generalni tajnik zbornice Marodič o potrebi reorganizacije davčnih in reklamacijskih odborov. Davčni odbori naj bi se spremenili tako, da bi imenovali njih člane z dežele ali obvezna združenja trgovcev direktno ali pa bi ta sestavila seznam članov in bi potem občine iz seznama izbrale člane davčnih odborov. V reklamacijskem odboru pa naj bi bilo več namestnikov, ki bi prisostvovali sejam odbora, kadar se razpravlja o zadevah davkoplačevalcev iz njihovega kraja. Na ta način bi bila obvarovana ekspeditivnost reklamacijskih odborov, obenem pa bi bilo preprečeno, da bi sklepali člani reklamacijskih odborov o zadevah davkoplačevalcev, katerh razmere so jim čisto neznane.
Nadalje je seja razpravljala o prenizkem ob-dačenju prodajaln delniških družb. Te ne plačujejo pridobnine, temveč se jim odmerja davčna osnova za družbeni davek na podlagi bilance njihove centrale. Ker so te bilance večinoma pasivne, je tudi odmera družbenega davka silno nizka. Konstatiralo se je, kar je sicer že splošno znano, da plačuje Bafa za svojih 130 prodajaln le nekaj nad 130.000 Din davka. Zbornica zato zahteva, da se obdačijo prodajalne delniških družb in industrijskih
podjetij enako ko trgovine samostojnih trgovcev, t. j. da jim davčne uprave odmerjajo pri-dobnino na podlagi iste ocene ko samostojnim trgovcem.
Obširno se je razpravljalo tudi na seji o vlogi tujega kapitala v Jugoslaviji. Cela vrsta govornikov je govorila o škodljivem vplivu tujega kapitala ter ostro grajala one jugoslovanske državljane, ki so posodili zavoljo tantijem in dividend tujim kapitalom svoje ime, da nastopajo sedaj tu pod jugoslovanskim imenom.
Podrobno se je tudi pojasnila zadeva delniške družbe »Ta-Ta«, ki hoče v vseh večjih krajih Jugoslavije ustanoviti svoje skladiščne velepro-dajalnice. Ugotovilo se je, da je razveljavil državni svet odlok trgovinskega ministrstva, s katerim je bila zavrnjena pritožba družbe proti odbitju njene prijave za ustanovitev prodajalnic, le iz formalnih razlogov. Zato tudi še ni gotovo, da bo mogla družba te prodajaluiee ustanoviti.
Ob koncu seje je referiral zbornični svetnik Kostič o stanju naše zunanje trgovine ter se izjavil za svobodno trgovino, kakršna je bila pred vojno. V debati se je zlasti govorilo o izvoznih težavah, ki jih morajo premagovati naši izvozniki celo pri izvozu v zavezniške države. Skrajni čas je, da se politično zavezništvo utrdi z gospodarskim sodelovanjem.
Ker so vsa ta vprašanja važna tudi za slovensko trgovstvo, podajamo kratko poročilo beograjske trgovinske zbornice.
Borzna poroilla
DEVIZE
Ljubljana, 12. junija (s primo Narodne banke) : Amsterdam 2953-88—2968-47, Berlin 1756 08—1769-95, Bruselj 737-75—742-81, Cu-rih 1424-22—1431-29, London 214 98—217-03, Newyork 4331'45—4367'76, Pariz 287'89— 289-33, Praga 181'76—182'86, Trst 359'67— 362-75.
Curih, 12. junija. Beograd 7, Pariz 20-22, London 15-16, Newyork 306'75, Bruselj 51-95, Milan 25'30, Madrid 41-90, Amsterdam 207-30, Berlin 123-60, Dunaj 57-90, Stockholm 78-15, Oslo 76-15, Kopenhagen 67-70, Praga 12-77, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 3-05, Helsingfors 6 69, Buenos-Aires 0-8025.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana, 12. junija. Invest, pos. 80—82, Bler 7% 76—78, Bler 8% 65—66, Obv. drž. hip. banke 1927 72—73, Agrarno pos. 45—47, begluške obveznice 62—63, Obv. štab. pos. 1931 80—82, Vojna škoda 356—358.
Zagreb, 12. junija. Inv. pos. 80n, Vojna škoda kasa 357—360, junij-julij-avgust 362r, sept. 358—360, 7% Bler 65-50—66-75, 8% Bler 76—80, 7% pos. hip. banke 72-75—74, 6% begi. obv. 62—63-50, Dunaj-Zagreb Hearing 879-50—889-50—884-50, Dunaj-Beograd klearing 887-86—877-76, Grčija-Zagreb Hearing 37-90—38-60—38-25, Grčija-Beograd Hearing 37-35—36-65, Priv. Hir. Lond.-Zgb 23320 —234-80—234, Priv. Hir. Lond.-Bgd 234-80— 233-20, Priv. klir. Madr.-Zgb —, Priv. Hir. Madr.-Bgd 620tr, Sladkor Osijek 135n, 7% štab. pos. v Parizu 82—83—82*50.
Beograd, 12. junija. Inv. pos. 8250, 7% štab. pos. v Parizu 84—83-50 (83-50), 6?« begluške obv. 64-50—64 (64-25), Ratna šteta prompt 360—359 (359—357-50), ultimo junij
I 360 — 359—358), ultimo okt.------(358—
357-50), 8% Bler — 75-50 (—), 1% Bler 66 —65-25 (65-50), Narodna banka 5900 — (5800), Agr. Priv. banka 223-50—222-50 (223).
BLAGO
Ljubljana, 12. junija. Tendenca čvrsta. Zaključki 5 vagonov koruze. Nudi se žito: Koruza: 73—75 (popolnoma suha) fca bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 73—75. Oves: zdrav, suh, rešetan, fco slavonska postaja 107—109. Pšenica: 78 kg 2% fco bačka postaja 140—145, 78 kg 2% fco banatska postaja 139—192. Moka: pšenična Og banatska postaja 235—245, pšenična Og bačka postaja 230—240, pšenična 2 bačka postaja 210—220, pšenična 5 bačka postaja 190—200. Otrobi: pšenični debeli 100—105.
Novi Sad, 12. junija. Pšenica: Bačka po-
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja jo priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljšega pedikerja, je na razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
ŽELITE SPOZNATI natančno svoj ali od drugega značaj, pošljite sliko ali pisavo ter priložite Din 5'-— v znamkah za odgovor. — Slemenšek Pavel, Pg. oddelek, Prevorje, pošta Slivnica pri Celju.
tiska 130—135, slavonska 132—134, sremska 128—130, bačka 127—130, ^ banaška 123— 130. Očes neizpremenjen. Rž ne notira. Ječmen neizpremenjen. Koruza: Bačka in sremska 74—75, banatska 72—73. Moka: Bačka in banatska Og in Ogg 197-50—225, št. 2 177-50—200, št. 5 157-50—180, St. 6 137-50 —160, št. 7 115—125, št. 8 00—92-50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpreme-njena. Promet srednji.
Budimpešta, 12. junija. Tendenca: čvrsta. Promet: srednji. Pšenica: junij 16-33—48 do 16-47—48. Rž: junij 11-28—25—35 do 11-36 .—40. Koruza: julij 11-12—26 do 11-11—25 —26, avg. 11-04—05 —.	_	_
Chicago, 12. junija. Pšenica: julij 83-2;>, september 83-625, december 86. Koruza: julij 81-75, sept. 75-125, december 63, Wtntp. pšenica: julij 827/«, okt. 8554, dec. 83K.
Gospodarske vesti
= Moratorij italijanskih in češkoslovaških plačil Ameriki. Italijanska in češkoslovaška vlada sta formalno sporočili Združenim državam, da ne bosta plačali obroka vejnib dolgov, ki zapade 15. t. m.
= Porast srebril* podloge ameriške državne blagajne. Državna blagajna je v desetih mesecih, to je do 31. maja 1.1. prejela 421,497.000 unč srebra, to je za 265 milijonov unč več, kakor je znašala svetovna pridobitev srebra v istem razdobju.
Radio
Četrtek, 13. junija.
Ljubljana: 12.00 I* slovanskega juga (plošče)
—	12.45 Poročila, vreme — 13.00 Cas, obvestila
—	13.15 Iz slovanskega severa (plošče) — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Pa moje ženke glas mi dela kratek čas — 18.20 Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) — 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.30 Prenos opero sTraviata-i (Verdi) iz Prage (sodelujejo elani milanske >Scalei), v odmoru: čas, poročila, vreme, spored. — Beograd: 22.30 Narodne pesmi.
—	Zagreb: 19.30 Prenos sTraviate? iz Prage. — Berlin: 22.30 Plesna glasba. — Beromünster: 21.20 Rad. orkester. — Breslau: 23.15 Sodobna zborovska glasba. — Brno: 23.00 Konc. rad. Šramel ork. — Hamburg: 23.00 Vojaška godba. — Leipzig: 22.30 Orkestralni koncert. — München: 20.10 -iNa zadnjem stopnišču. — Par» Poste Pa-risien: 20.20 Kronika tedna. — Rim: 20.50 Cilee sAdriaaa Leeouvreur« opera. — Strasbourg: 22.30 Plesna glasba. — Varšava: 22.10 Orkestralni koncert. — Dunaj: 22.10 Koncert orkestra. — Nacionalna ura ob 19.30 odpade zaradi prenosa iz Prage.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri
13.	junija, četrtek: V času obiskanja. Red C.
14.	junija, petek: Zlat« tele. Red A.
Opera
Začetek ob 20. uri
13.	junija, četrtek: Vida breve — Petruška. Red Četrtek.
14.	junija, petek: Zaprto.
Drama
V Arsovi draipi »Izdaja pri Novark, katere premiera bo predvidoma 18. t. m., nastopi v glavni vlogi ga. Mira Danilova, moške glavne vloge igrata gg. Skrbinšek in Jan. Izredno močne in zanimive like predstavljajo nadalje ga. Marija Vera ter gg. Lipah, Kralj, Levar. Efektne epizode igrajo gg. Plut, Sancin in Pianecki. — G. Peter Malec debatira z režijo Ve drame.
Meta Vidmarjeva, ki si je s svojim resnim umetniškim delom ustvarila sloves odlične pedagoginje, nastopi 24. t. m. s svojimi učenkami na plesni produkciji v dramskem gledališču. Spo red obsega soloplese iu skupinske plese, ter daje nazorno sliko o pouku, obenem pa pokaže plodove dela. Plesi so komponirani na narodne pesmi, deloma pa na kompozicije, ki so bile v plesni šoli Mary Wigmannove, kalere učenka je bila Meta Vidmarjeva, nalašč komponirani za ples.
Opera
Premiera popolnoma na novo naštudirane Gounodove opere »Faust« bo predvidoma prihodnji leden. Pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata ter v režiji g. Primožiča obeta vprizoritev nekaj novih režijskih jzprememb, ki bodo pripomogle operi do novega uspeha. V glavnih partijah dami: Karena in Kogojeva ter gg. Gostič, Primožič in Janko.
Halo! Pozor! Halo!
NA ALEKSANDROVI CESTI 5 NOVO RENOVIRANA KRČMA IN GOSTILNIŠKI VRT (prej Buffet »Pri Ivanu«). Dospela nova pošiljka bogato izbranih rasnih vin po sledečih cenah:
Opolo črno la ...... Din 10'—
Opolo belo la............... >,	—
Dingač la................... <>	12-—
Silvanec štajersH la ... .	„ 15^—
šipon štajerski la .... .	„ 12’
Cviček dolenjski la ...	.	„	12-—
Čez ulico vsa vina 1 Din ceneje, pri večjem odjemu poseben popust!
Žganje:
Tropinovec, liter ..... Din 30-—
Slivovka, liter............. „	30-—
Vse ostale žgane in druge pijače po najnižjih cenah. — Vsak dan čevapčiči in rai-niči, pečeni prašički in jagnjetina na ražnju. Guljai in vampi, porcija po Din 3-—. Vsak petek sveže morske ribe po raznih okusih! Vsa ostala topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Prepričajte se in poskusite! Priporoča se
KRČMAR.
Nafta ieie k mm m
V času motorizacije je naravno, da išče človeški duh, ali bolje njegov »premi je valeč -kapital, vedno nove zaklade pogonskih sredstev, da z njimi — že danes tako razvito motorizacijo — dvigne do neznanega cilja. Z leta v leto raste svetovna produkcija nafte in istočasno se z leta v leto množi število avtomobilov, aeroplanov in drugih prevoznih sredstev, ko jih' v moderno gospodarstvo, pa tudi v »odobno vojaško tehniko uvaja — bencinski motor.
Produkcija nafte v letu 1933. je znašala 197’7 milijonov ton in se je v letu 1934. dvignila na 208'55 milijonov ton. Na mezopotamskih najdiščih ?•'' je v tem letu pojavil nov producent >Iraq Petroleum & Co. s 25’18 milij. tonami. O tej novi produkciji poročajo : Eiserne Blätter" zanimivosti, ki kažejo vso silo in . moč današnje tehnike;
Na bližnjem vzhodu je bilo v začetku tega leta končano gigantsko tehnično delo, ki bo lahko odločilnega pomena za razvoj bodoče mednarodne politike. Ko je bilo leta 1925. po dolgem prerekanju rešeno vprašanje državne pripadnosti mozulukega ozemlja v tem smislu, da se Turčija odpove spornih petrolejskih krajev v korist Iraka, je bilo torba rešiti še vprašanje obratovanja, pri katerem so bili interesirani angleški in francoski kapitalisti.
Ustanovljena je bila Iraška petrolejska družba, ki je razdelila svoje delnice takole: Po 23 in tričetrt odstotkov je dobila delnic Anglo-Peru petrolejska družba, »kupina Royal-Dutch-Schell, Francoska petrolejska družba. Obratna družba za Bližnji vzhod, ostalih n odstotkov pa je dobil zasebnik .Gutbenkiam .	• . .
Da bi se ugodilo angleškim, in francoskim ‘ zdhtevam po'obratni je vznikla genijalna misel, da hi še napeljala'"nafta'-z dvo'jno vrsto cevi iz Kirkuka, vzhoduo, Od Mozula in vzhodno Od Bagdada po eni strani na francosko mandatsko ozemlje v Siriji a končno postajo in pristaniščem v Tripolisu ob Sredozemskem morju, po drugi strani pa do pristanišča Hajfe v Palestini na angleškem mandatskein ozemlju.
'Tehnične ovire pri graditvi napeljave niso bile majhne, bile pa'so uspešno premagane. Po francoski napeljavi je bilo mogoče črpati prvi petrolej že v juliju, pri angleški pa v septembru lanskega leta. Oficijelno so začeli prevažati petrolej meneča januarja letošnjega leta.
Prava gradnja napeljave je trajala samo dve leti. To je velik tehnični uspeh, ki so lahko nanj ponosni vsi udeleženci, zlasti pa vodilni inže-ojerji. V gradnjo je bilo naloženega okrog tri vn pol milijarde dinarjev. Vod pričenja v hrbtu Baba Gurgur severozapadno od Kirkuka. Odtod sta bili položeni dve vzporedni vrsti cevi do üadithy na desnem bregu Evfrata. Tu se napeljava razcepi. Severni francoski del se nadaljuje »koraj v ravni črti od vzhoda proti zapadu preko obmejnega sirskega mesta Abdu Kemala in preko Palmire in Homo do Tripolisa. Južna vrsta cevj je angleška,, se obrača ponekod na južno stran in gre preko iraški Rudbah do severnega Zajordanja in preko reke Jordana do pristanišča v Hajfi. Preko Bazraha pri Perzijskem zalivu je bilo napeljano za gradnjo 8700 vagonov gradbenoga materijala. V vsem se je pripeljalo v deželo 123.000 ton cevi. Za vezanje cevi se je porabilo 17.000 vezi, vendar
pa tudi na podlagi teh številk, čeprav »o visoke, ne moremo presoditi veličino vsega dela. S številkami se sploh ne da izraziti, kaj se pravi spraviti na določeno mesto velikanske množine stavbnega materijala po divjem vulkanskem ozemlju preko rek, čez katere ne drži noben most.
Zlasti je bilo- potrebno skrbno organizirati zdravstveno službo. Glavni etan zdravnikov je bil v Hadithi. Odtod se je k vsaki delovni skupini pošiljala pomožna zdravniška kolona. Dobro organizirani, zdravstveni službi se je treba zahvaliti, da med 15.000 delavci ni nastal niti en primer kužnih bolezni. Izguba delavstva zaradi smrtnih »lučajev je znašala samo , Najtežji problem pa je bil dovoljna preskrba z vodo. V začetku so vodo dovažali, pozneje pa so navrtali sto in sto artezijskih. studencev, često v prav znatne globine. V nekaterih odsekih pa je vendar, voda znatno, ovirala delo, zlasti tam, kjer jo je bilo treba prekoračiti.
Na gradnji so delali delavci, in inženjerji iz 16 držav. Dnevno so lahko položili »amo poldrugi .kilometer cevi. Cevi obdane z azbestom so zakopane meter globoko.
Za varnost napeljave je bilo treba postaviti posebne stražnice in jih med seboj zvezali in v ta namen zgraditi potrebne ceste. Ko brije veter, ki nosi s seboj pesek, jih od čas« do časa v pustinji popolnoma zagrne.
Slavnostna otvoritev petrolejske napeljave je bila istočasno na pet različnih mestih in v pe-teh različnih državah, po katerih drži petrolej-
l'wtoranje z najmanjšo železnico.
Pred leti smo imeli na našem velesejmu miniaturno železnico, ki jo je skonstruiral neki dunajski strojevodja. Sedaj pa je norveški inženjer Evgen Stevens zgradil najmanjšo lokomotivo, ki je popoln posnetek modernega stroja. Stroj vleče 1 tono tovora in z lahkoto prevaža te-le tri »potnike«, od katerih je prvi ing. Stevens.
; ski vod: Iraka, Sirije, Libanona, Zajordanije in Palestine.
Čeprav je napeljava solidno zgrajena, vendar ne »menio podcenjevati n-evarnosti, katerim je izpostavljena zlasti v primeru vojne. Roparski rodovi, niso še pozabili zadnjih vojnih let, ko so še. živeli od ropov in napadov. Zdaj jim njih obrt kvarijo močni oddelki, ki stražijo puščavo, potem letala, ki lahko pridejo hitro na pomoč in naposled dogovori, ki so jih sklenile zainteresirane državo z nameriom, da zagotove mir in red v pustinjskih in neobljudenih, predelih.
Pritok nafte na francosko in angleško ozemlje v pristaniščih ob Sredozemskem morju je za obe državi zelo važen. Francija sploh nima dovolj svoje lastne nafte in jo v tej stvari navezana na dobavo Sovjetskega trusta za nafto. Angliji pa ta napeljava prihrani velik ovinek od Perzijskega zaliva okoli vse Arabije. Zaradi tega je Hajfa pridobila na svojem pomenu in postala veliko pristanišče, ki po svoji obsežnosti spominja na Marsailles.
Važnost oboh pristanišč Tripolisa in Hajfe bi v primeru vojne imela za posledico, da bi neki del vojnega brodovja francoskega in angleškega bT vezan na ti dve pristanišči, da ju brani.
Huda vmšma na Madrasu
V	pokrajini Madras na jugu britanske Indije imajo v zadnjih dneh izredno vročino.
Že v prvih dneh vročinskega vala, ki je zajel vso pokrajino, je bilo 24 smrtnih slučajev zaradi vročine. Ljudje so na ulicah in cestah kav cepali po tleh. Rešilni vozovi, ki so permanentno patrolirali po mestih in podeželju, so že prvi dan navozili v bolnišnice veliko število žrtev neznosno vročine. Na obširnih kmetijah je poginilo ogromno število goveje in druge živine, ker so vse reke, dotoki in studenci že po par dneh popolnoma usahnili. Nikjer ni bilo mogoče stakniti vsaj malo vode. Tako na deželi, kakor tudi v mestih ni dobiti ene samo zelene bilke.
Samorodni požari »o na dnevnem redu. Vsako gašenje je zaradi pomanjkanja vode čisto nemogoče. V Ellori je na ta način povsem pogorelo 280 hiš in gospodarskih poslopij.
Med domačim prebivalstvom se pojavljajo slučaji blaznosti, ki so tudi v neposredni zvezi z neznosno vročino. Posebno tragičen »lučaj se je pripetil v bližini . Ellore. Pri družini farmar-ekega naseljenca je, bil nameščen za hlapca domačin. Mladi boy je bil z družino tako povezan, da se je počutil med farmarjevo deco kot pravi družinski član. Mladeniča pa je nenadoma napadla besnost in to_ ravno v trenutku, ko je igral z otroci na vrtu. V blaznosti je mladi bov prerezal vratove obema otrokoma z britvijo, ki mu jo je farmer pred kratkim daroval. Se preden je bilo njegovo krvavo dejanje odkrito, je zbežal v džunglo, kjer jo nesrečnež našel smrt.
Že zopet potres na Formosi
V	soboto zvečer je otok Formoso zopet tresel strahotni potres. Po sedanjih poročilih je potres razdejal številne naselbine v provinci Doichu. V vasi Sarakuhov je porušeno šolsko poslopje in nad 30 stanovanjskih hiš. V celoti pa je potres* demoliral nad 600 hiš. Pri tem je bito mnogo ljudi usmrčenih in ranjenih. Ta potres je že peti v teku osmih dni.
Belgijska mala princeza kot — princ. Originalna slika male princeze Jožefine - Charlotte, hčerke belgijske kraljevske dvojice v moški družabni obliki ob priliki neke prireditve.
Angleška topnišarka v holu s kltaiskiml pirati
V bližini Hongkonga se je v noči od pon-deljka na torek odigral pravcati boj med angleško topničarko »Cicala« in celo vrsto kitajskih piratskih brodov, ki so kar na debelo izvrševali napade na kitajske džun-ke. Angleška topničarka je presenetila pirate pri enem takem,napadu in jih pozvala, da se ustavijo. Morski roparji se niso ozirali na štop-signale, zato je topničarka otvorila ogenj na brodovje piratov. Cela vrsta čolnov se je potopila in številni pirati so bili ujeti. Banditi so bili izročeni posebnemu sodšču, ki jim bo sodilo z vso strogostjo.
K a v i na mešanica
„Aromatis"
je višek užitka, izbornega okusa in zdrava hrana. Zahtevajte po trgovinah ali naročite pri
„COMMERCE“. UUBUANA
V~..______________J
Emil Vaehek:	47
Kri ne kliče po maščevanju...
Med tem je podedovala šah hčerka predsednika Johanna Georga Winter j a. Dotlej je bila v zakonu vsa srečna; bila je zadovoljna mati dveh otrok. Nenadno pa je opazila, da jo soprog vara. To jo je tako potrlo, da je postala vsa otožna ter si vzel življenje. In tako je šlo dalje. Ko je bil ta šah v štirinajstem letu ponujen Caslavskemu v nakup, je bil okrog njega spleten že cel venec groznih povesti. Navzlic temu ga je kupil, deloma, ker je bil res prekrasen, deloma, ker je preziral praznovernost, čez teden dni bi bil moral njegov triindvajsetletni sin Ludovik odpotovati v Anglijo študirat. Potovanje in vse drugo je bilo že trdno dogovorjeno. Zadnji dan pred odhodom je dobil vročico, iz katere se je razvilo vnetje prsne mrene. Bilo je v nedeljo, ob petih popoldne, ko je zdravnik to ugotovil. V sobi je bilo odprto okno. Nenadno se začuje od zunaj hrum. Caslavsky si je mislil, da bi bilo boljše okno zapreti, čeprav je bilo neznosno soparno. Ko je zapiral okno, je videl, da teče nekdo po ulici in kriči: »Prestolonaslednika so umorili v Sarajevu.«
Bolezen in rekonvalescenca sta trajali pet tednov. Ko je Ludovik ozdravel, ni mogel teč odpotovati v Anglijo in je moral nastopiti vojaško službo, če bi bil takrat v Angliji, bi se bil izognil vojni. Ludovik je bil strasten šahist in je prosil očeta, da bi smel vzeti šah s seboj. Gospod Caslavsky je bil že omajan v svoji skepsi glede vraž, toda mislil si je, da so vse to le naključja, in ni branil sinu. Ludovik je odšel k polku in bi bil moral biti prideljen v šolo za rezervne častnike. Nepričakovano pa so ga, ne da bi se bilo vedelo, zakaj, uvrstili v pohodovo stotnijo, ki je
šla na vojno. Proti koncu maja leta petnajstega je prejel Caslavsky uradno sporočilo, da je njegov sin umri. V rubriki »okolnosti smrti« je bilo zapisano »Samomor«. Naj se je še tako trudil, da bi dobil natančnejših poročil o sinovem samomoru, mu to ni uspelo vse do konca vojne. In zdaj mu to uspe seveda še mnogo manj.
Slednjič se je odločil in odprl šah. Da, bil je tisti. Figurice so bile res posebnega tipa. Morda so bile mavrske ali tatarske. Stolpi so imeli obliko minareta, kralj z rdečim napisom v neki ori-jentalski abecedi, je imel visok zelen turban, dama je bila v širokih turških hlačah in jahači so držali v pesteh gole saracenke. Nekaj časa jih je molče ogledoval, potem je skrinjico spet zaprl. Človek je lahko pozitivist in vendar mora pripustiti, da so pojavi, ki omajajo njegovo solidno, zanesljivo vero. Zakaj je prišel ta izgubljeni in davno preboleni, da, popolnoma pozabljeni šah — ker se je nad njim razprostirala mnogo večja izguba — spet v njegove roke? Caslavsky je vedel, da je moralo biti nekaj, ali pa nekdo, kar je pognalo njegovega sina v samomor. Ali je bila to tista skoraj abstraktna stvar »vojna«? Ali pa je bilo nekaj bolj določenega? Naj je bilo karkoli, sovražil je to kruto, sirovo, če bi bil to živ človek, bi bil mirno vzel nož in bi ga začel za živa rezati. Zaradi reakcije tega udarca je izgubil ne le edinega sina, temveč tudi smisel za lastno življenje.
»Kaj ko bi...« je pomislil. Menda se niti ob preseljevanju narodov ni človeštvo tako premešalo kakor v vojni. Toda kaj, ko bi... Ta šah je bil morda mrtvemu ukraden ter je potoval iz roke v roko, dokler se ni vrnil slučajno spet tja, odkoder je izšel. Brez dvoma je bil izročen računskemu častniku, da bi ga poslal ostalim. Častnik ga je ukradel in upajmo, da je bil za to brez odlašanja kaznovan po dobrih pravilih te igre. Njegov naslednjik ga je morda prodal kakemu poljskemu Židu. Sploh, bogve kako je potoval, morda z bojišča na bojišče, iz kraja v kraj, iz dežele v de-
želo. Toda kaj, bo bi bilo vendar mogoče prestreči poslednji členek verige ter iti po njem nazaj vse do tistega dne, o katerem nesrečni oče nikakor ni mogel izvedeti nič natančnejšega?
Toda navzlic temu, da je bil nestrpen, je šel Ca-siavsky k Antonelliju šele proti večeru. Kolikor je mogel, je ravnal zmerom premišljeno ter skrival nagibe, ki so ga k temu vedli. Zelo mu je bilo prijetno, ako so se vsa njegova dejanja zdela hladna, kolikor mogoče tajna. Antonelli je delal v kabinetu z zastori iz rumenega indatrena. Skočil je s stola s svojo qua-silaško živahnostjo, ko ga je videl prihajati. »Ah, vedel sem, da vam bo ta šah ugajal in da ga kupite,« je rekel tako ljubeznivo, kakor da kadi z dišečo smolo. »Takšen dober, fin poznavalec starin!«
»Niti na misel mi ne prihaja, da bi ga kupil,« je hladno rekel Caslavsky. »Kdo bi kupoval isto stvar dvakrat.« Antonelli ga je začudeno pogledal. »Vi seveda tega ne morete vedeti, toda tale šah je moj. Kupil sem ga tik pred vojno in moj sin ga je vzel s seboj na bojišče. Nekdo mu ga je ukradel. In zdaj je prišel k vam. Ali ste že plačali kupno ceno?« Antonelli je ves prestrašen potrdil: »Dal sem zanj petsto kron.« — »Upajmo, da najdemo človeka, ki vam ga je prodal,« je rekel Caslavsky, »in da dobite svoj denar. Kdo je bil to?«
Antonelli je zmignil z rameni: »Kdo je to bil! Bil je neki človek. Neki mož. Morda petdesetleten. Morda stoleten. Visoke, mršave postave, kakor oskuben. Govoril je nemški. Mi vendar ne zahtevamo krstnega lista.«
Caslavsky je potrdil: »Sicer pa tu ne gre za denarno plat tega primera,« je rekel. »Menda vidite, da bi se s tem človekom rad pogovoril.« Antonelli si je gladil svojo lepo. kakor ogel črno brado. »Včasih prihajajo iznova,« je rekel, »če jim pošteno plačam. Ali pa ...« Caslavsky je dokončal zanj: »Ali pa tatovi.« Antonelli je, nekoliko nerad, pritrdil: »Gotovo, med nama.«
Izdaja »Narodna Piosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.