• •. ; LETO Ji: Posamezna številka Din , P»3inina plačana v gotovini. ŠTEV. 83. četrtek, 15. aprila 1926. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. ^ v J: f: S • l ■ - - " 5 Ifl 1 'v ^ >*'• * Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se > ->ačajo. — Oglasi po t u;.- Pismenim vprašanjem naj se priloži zna^‘*“ za odgovor. Kačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833 M-— ' ■&tnr*vsbtiKM>-C Prava revolucionarnost. Ped vtisom grozotnih dogodkov, ki so jih povzročile razne revolucije, je nastalo mnenje, da je vsaka revolucionarnost zlo in da ni večje naloge državljana m države, kakor da zatreta vsako sled levelucionarnosti. Teda to mnenje je napačno in nad vse škodljivo, ker vodi neizogibno v duševno mrtvilo in v nravno dekadenco. Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani in tako tudi revolucionarnost. Slaba in vse obsodbe vredna je ona revolucionarnost, ki pomeni nasilje nad bližnjim, ki misli, da je zavoljo zmage dovoljeno vsake sredstvo. Kdor v imenu bratstva ubija ljudi, ta greši in naj .svoje dejanje še tako olepšuje z raznimi gesli. O tej napačni revolucionarnosti tudi ni treba govoriti, ker njene grozote najočit-nejše govore proti njej. Pač pa je treba govoriti o oni drugi in pra\ i revolucionarnosti, katere ravno danes tako zelo pogrešamo. To je revolucionarnost, ki pričenja pri lastni osebi, ki pomeni notranjo prereditev človeka, j da ta postane sposoben .voditi pošten ‘ in odkrit boj za svoje ideale: Manj slav- I na je ta revolucionarnost od one druge, i zato pa tem bolj nravstvena in tem bolj viso;ka. Zato pa tudi tem bolj gotovo i zmagovita. ,V Mii vebki ljudje so bili revolucionarji i n. - 7'n,'^u- V samoti, v askezi so naj- i piej zrevolucionirali sebe in se prinra-vili za svoje poslanstvo in nato so šli sele v svet in ga osvojili. Kdor kriči o socialni revoluciji, mora najprej sam postati v vsakem oziru zgied socialnega človeka. Šele potem ima pravico zahtevati od drugih, da poslušajo njegove besede. Kdor hoče veljati za oznanjevalca svobodomiselnosti, mora najprej sam dokazati, da je v resnici pravi svobodomislec. In kdor hoče ličiti druge, kako mo- • ajo živeti, da bo njih življenje v nravstvenem oziru pravilno, mora najprej sam dokazati, da je živel neoporečno. Zakaj samo tisti ideji sme in mora narod verovati, ki je dokazala svojo moč predvsem na njenem oznanjevalcu. Kc pa človek to stopnjo doseže, potem je treba, da je revolucionar. Naj bo kakšna stvar cd tradicij še tako posvečena, če je napačna, je napačna in odpraviti jo je treba. Vseeno, če se da to doseči le s težkim pa lahkim bojem. Kompromis, ki trpi naPačno stvar, je gnil in proti tej gnilobi m°l'a nastopiti revolucionarec. h' takih revolucionarjev bi rabila serija doba v čim večjem številu, ker j.1’67- njih bo vse nase življenje padlo v mlakužo, da nam bodo propadle pridobitve prejšnjih let. - Radikalni ministri zahtevajo odstop St Ridičs Beograd, 15. aprila. V političnem življenju je nastal senzacionalen preokret. Radikali so stavili ultimativno zahtevo, da. Štefan Radič odstopi iz vlade. Ves dan je bil buren in napet kakor še redko kak drug dan našega političnega življenja. Popoldne so se neprestano vršile konference tako pri radikalih kot pri ladičevcih. Večkrat je bil napravljen stik med kabinetom ministrskega predsednika in kabinetom prosvetnega ministra. Ves boj se vodi okrog tega, da se račisti vprašanje Štefana Radiča. Radikali so napeli vse sile, da iz Kabineta odstranijo Štefana Radiča in hkrati porabijo to priliko kot satisfakcijo za odstop Nikole Pašiča. Radikalne ministre vodi v glavnem Uzunovič, ki v razgovorih kaže lepe manire a dela vse po navodilih Nikole Pašiča. Radikali so bili včeraj kompaktni, in so zahtevali za nadaljni obstoj sporazuma odstranitev Radiča iz vlade. Včeraj so z vso energijo delovali na tam, da.se *la zadoščenje Pašiču. Izgledai, da se niti oni del radikalov, ki je Pašiču prav malo naklonjen, ni mogel ločiti od ostalih tovarišev. Zaradi negotovosti položaja se namreč boje, da bi mogli kompromitirati svoje stališče pred radikalnim klubom in pred glavnim odborom, radi-kaliie stranke, ki se te dni sestane. Tako se je zgodilo, da je ves radikalni klub nastopil enotno. Razgovori, ki sc se vodili popoldne, niso razčistili položaja. Radikali so ob 7. zvečer predložili formalen predlog, da se Štefan Radio umakne iz vlade. Ta zahteva, ki je bila sporočena Pavlu Radiču ob 7. zvečer, je izzvala tako nervoznost, da politični krogi ne izključujejo težkih posledic za ves politični položaj. Ne gre zs sporazum temveč za mmn St. Radiča. Beograd, 15. aprila. Predsednik vlade je pri odhodu iz svojega kabineta izjavil novinarjem, da sploh ne gre za sporazum, temveč le za Štefana Radiča, ki se je onemogočil s svojim nastopanjem, s. svojim temperamentom in s svojimi manirami. SESTANEK ST. RADIČA Z LJUBO DAVIDOVIČEM. Beograd, 15. aprila. Po konferenci ministrov in prvakov HSS se je Štefan Radič z avtomobilom odpeljal v neznani smeri. Poučene osebe trde, da je imel Radič sestanek z Ljubo Davidovičem kot šefo 'opozicijskega bloka. fw«r»«<«wo »TUTTr-c*- ~ Radičevci ne žrtvujejo St. Radiče. Prepričani smo, da ni poštenega sani. demokrata, ki se ne bi sramoval, kadar cita hinavska zatrjevanja o krščanskem značaju Domovine«. Toda vsi to hinavščino trpe in niti eden ne nastopi proti njej! Pa če bi nastopil le en pravi revolucionar v SDS, bi ta hinavščina padla in z njo še marsikatera druga, ki se danes tako bohotno razvija v SDS, Kr je snedla SDS dano besedo, tedaj ji bila naloga revolucionarja, da s svojin nastopom obvaruje svoijo stranko Pred besedclemstvom iu sebe pred sokrivdo. Pa tudi tedaj ni bilo revolucionarja v SDS. In smemo bili prepričani, da ga tudi ne bo, ker je vse take ljudi SDS že izločila iz svoje srede. In v tem je vzrok, da SDS tudi ne more več napredovati. Gonilna sila napredka so vedno ravno revolucionarji. Ti so baklje, ki kažejo narodom pot v prihodnost. Pri SDS so ostala samo pogorišča bakelj iz pretek- Beograd, 15. aprila. Včeraj popoldne ob 3. so se sestali v ministrstvu za prosveto ministri in podtajniki HSS ter poslanci, kateri se nahajajo v Beogradu. Navzoč je bil pri konferenci tudi Preda-vec. Razpravljalo se je o političnemu položaju. Med tem ko je Štefan Radie zborovalcem cpisaval politični položaj, je Pavle Radič posetil predsednika vlade Uzuno-viča in se z.njim razgovarjal. Uzunovič je Pavlu Radiču sporočil, da stoji ves radikalni del vlade na složnem stališču o položaju in zahteva za vsako ceno odstop St. Radiča, če se hoče še rešili politika narodnega sporazuma in se hoče država obvarovati velikih neprilik. Ker je glede na to potreben konkreten odgovor od HSS oziroma cd samega Stje-pana Radiča, so radikalski ministri sklenili, da ne morejo stopiti v razgovore z radičevci vse dotlej, dokler ne dobe odgovora. Iz tega vzroka je bila odložena tudi seja ministrskega sveta, ki je bila sklicana za 5. uro popoldne. Pavle Radič je po tem razgovoru odšel v ministrstvo prosvete, kjer se je nadaljevala konferenca. Sklenjeno je bilo, da se zahteve radikalov ne sprejmejo in da se HSS solidarizira s Stjepanom Radičem, če radikali ne bi preklicali svoje zahteve. Po tem sklepu je Pavle Radič zaprosil za avdienco na dvoru, ki mu je bila tudi dovoljena za 7. uro zvečer. V trenutku pa, ko se je Pavle Radič že pripravljal, da odide iz ministrstva prosvete na dvor, ' ga je telefon iono poklical predsednik | vlade Uzunovič. Ta telefonični razgovor je imel naslednjo vsebino: Uzunovič je zahteval, da Stjepan Radič oziroma ministri HSS jasno formulirajo odgovor na zahtevo, ki so jo postavili radikalski ministri. Pavle Radič je odgovoril, da ministri HSS ne morejo dati pismenega odgovora. če radikalski del vlade to zahteva, mora brezpogojno tudi sam dati svojo zahtevo pismeno. Uzunovič je po- losti in najbolj žalostno pogorišče — kla-vrni ostanek mržnje iz boja med liberalci in klerikalci. Kljub tisku in koritom se bo usoda nad SDS izvršila. Da pa ta usoda tudi ne zadene naroda, treba pričeti zbirati prave revolucionarje. mladina jih mora dati kot prva, ker mora njen ogenj dati najboljše. Mislimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da je v tem glavni problem našega naroda. novno zahteval pbmen odgovor in da se na zahteve radikalov takoj odgovori. P. Radič mu je zato še enkrat rekel, da ministri HSS na ustno zahtevo ne dajo nobenega pismenega odgovora, ker take zahteve ne smatrajo za noben služben akt. Če radikalni del vlade reo zahteva, da se St. Radič umakne iz vlade, potem bi morala HSS izjaviti, da smatra, da je sporazum razveljavljen. Nato je Uzunovič Pavlu Radiču naznanil, da se bo po tem ravnal. Tako se je končal telefonični razgovor med obema ministroma. Uzunovič je takoj po tem pogovoru poklical k sebi v kabinet ministra za trgovino dr. Krajača. Dr. Krajač je povedal St. Radiču, da ga kliče ministrski predsednik. Mislil pa je, da je klican zaradi čisto resornih stvari. Kasneje se je ugotovilo, da se je hotel Uzunovič preko Krajača - poučiti, kakšno je razpoloženje v klubu HSS. Kakor smo doznali z debro poučene strani, je Uzunovič predočil dr. Krajaču, da je sedanji položaj v nevarnosti. Njegovi tovariši v vladi smatrajo glede na vse, kar se je dozdaj zgodilo, za potrebno, da se Štefan Railič umakne iz vlade. Uzumovič je apeliral na interes države in naroda in prosil dr. Krajača, če ne bi mogel vplivati na to, da se spremeni od-gevor, ki ga je dal Pavle Radič. Uzunovič je dejal dr. Krajaču: Vi ste dolžni, g. minister, da poskusite g. Štefana Radiča pregovoriti, da bi se umaknil.« Dr. Krajač pa je Uzunoviču povedal svoje mnenje rekoč: Če radikali vztrajajo pri svoji zahtevi glede odstopa Štefana Radiča, potem se nimava midva ničesar razgovarjati. Uzunovič je h koncu dedal: ;■ Idite, g. minister, in poskušajte, da uspete ter nas obvestite!« Po konferenci v ministrstvu za prosveto je dr. Krajač odgovoril predsedniku vlade: »Glede na najin razgovor Vam morem odgovoriti popolnoma isto, kar Vam je odgovoril že Pavle Radič, to je, ;la zahteva radikalov pomeni uničenje sporazuma. Sicer se pa z menoj nikalne razgovarjaite, ker nisem poštar SHS.« HSS ni dala nobenega službenega odgovora na vprašanje radikalov iz enostavnega razloga, ker smatra, da taka zahteva sploh ne obstoji. Taka vprašanja se ne morejo staviti ustno. HSS smatra, da ne more odgovoriti na zahtevo radikalov, dokler je radikali službeno ne izreče. KROGI HSS O RADIKALNI ZAHTEVI šefom opozicijskega bloka. Beograd, 15. aprila. Pavle Radič je obvestil kralja o dogodkih, kar jih je bilo do 7. ure zvečer. O dogodkih z dr. Krajačem kralj ni bil obveščen. V vseh političnih krogih se opaža, da je tendenca radikalov, Štefana Radiča spraviti iz vlade, še predno se prične v skupščini razprava o interpelacijah. Šte- 1 lan Radič je kakor znano dobro poučen j o vseh dogodkih, ki so v zvezi s korupcijo; od početka pa do danes. Nevarnost je, da bi Štefan Radič pri debati o interpelacijah kot minister povzel besedo in napadal svoje nasprotnike, katere smatra za zaščitnike oseb, ki morajo biti poklicane na odgovornost. Gre sedaj zato, da se Radič vrže iz kabineta. Ker. on ni poslanec’ potem sploh ne bo imel možnosti, da bi se udeležil skupščinske debate. Radič je od vseh članov HSS in tudi od vse opozicije najbolje poučen c vseh vprašanjih korupcije. Treba ga je zato odstraniti iz vlade in iz skupščine in tako rešiti situacijo za odgovorne osebe. Radič bi bil na ta način pravzaprav žrtev korupcije, ker ne pristane na noben aranžman v vprašanju korupcije. V političnih krogih smatrajo, da stopamo v zapleteno situacijo. Izgleda, da so radikali včeraj se zedinili na gesto, ki bi mogla situacijo zanje ugodno rešiti, če bi se HSS ne pokazala složno in solidarno z Radičem. Neki aktivni minister HSS je novinarjem izjavil: Vsi naši ministri bi prej dali ostavko, kakor pa bi dovolili, da se žrtvuje njih voditelj. Lahko rečem, da bi bil sedanji moment za nas ugoden, da bi stopili iz vlade. Štefan Radič je s svojimi poslednjimi izjavami pokazal naš načrt, to je: prvič, da se dela. drugič, rta j se pobija korupcija. Če nas hočejo pri ; tem ovirati, potem to pojasnimo narodu. Šli borno tedaj prav radi v opozicijo, če •nas k temu prisilijo.« PONESREČEN ATENTAT NA ALBANSKE DELEGATE V BEOGRADU. Beograd, 15. aprila. Ko so se danes okrog ene popoldne člani albanske delegacije vračali iz predsedstva vlade, sta dva albanska emigranta poskusita nanje atentat. Napad so preprečili agenti uprave mesta, ki so napadalce aretirali. Uprava mesta do sedaj še ni dala nobenega obvestila novinarjem. VPRAŠANJE ČLANOV ČRNOGORSKE DINASTIJE. Beograd, 15. aprila. Doznava se, da namerava vlada v najkrajšem času vzeti v pretres osnutek zakona o ureditvi pc.ležaja članov bivše kraljevske hiše Petrovičev. Tudi kralj želi, da se to vpra- Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 15. aprila 1926. Da ne bo prepozno! »Narodni Dnevnik« je bil v Jugoslaviji edini list, ki je v dobah težkih zmot našel dovolj poguma, da je sprožil sicer nepopularna, toda zato toliko važnejša vprašanja ter zastopal ideje, ki jih na merodajnih mestih niso radi slišali. — Toda bilo je tudi mnogo treznih ljudi, ki so rekli, da je »N. D.« dobro povedal in pametno svetoval. Imel pa bo tudi že popolno zadoščenje, kajti razvoj svetovnih dogodkov v polnem obsegu potrjuje razne takrat še smele trditve. Med drugim je bilo to — rusko vprašanje, ki ga je »N. D.: prvi v Jugoslaviji obširno obdelal in pokazal ga v pravi luči. Dotlej smo gledali edino le skozi očala ruskih emigrantov v boljševiško Rusijo. »N. 1).' pa je napravil križ čez ruski carizem in dokazili, da bi še danes ihteli Habsburgovee na Dunaju, Hohenzollerce v Berlinu, da bi ne bilo ne Češkoslovaške ne Jugoslavije, ako bi sedeli v Petrogradu Romanoviči. Dokazal je, kako nam je boljševizem šele ustvaril ruski narod, — in pokazal nam je, kako se ta narod polagoma emancipira tod boljševiških teorij ter se evolucijonira v duhu prave demokracije ostale Evrope. — Cele serije so bile člankov, ki so nas sprijaznile z razvojem povojne Rusije. In sledil je nujen apel: Jugoslavija naj naveže takoj oficielne stike s Sovjeti! Ko so Radičii zaprli zaradi njegove poti v Moskvo, tedaj je bil »N. D. zopet edini list, ki je imel toliko poguma, da je zaklical: Ako bi Radiča ne bilo, tedaj bi bilo treba poiskati primerno osebo, ki bi jo — poslali v Rusijo, da bi tam navezala stike in opozorila mogočni ruski narod na jugoslovenske brate ... Sram nas mora biti, kako se je tedaj obnašala in se še obnaša ,večina takozvanega nacionalističnega časopisja, ki se o vsaki možni priliki obrega ob Rusijo ter jo žali s prijateljstvom do Rumunije, ki je pograbila Rusiji — Besarabijo skoro tja do Odese! Tega Rusi ne morejo pozabiti! — In vendar je za vse Slovane prava sreča, da je ruski narod ohranil svojo državnost, dasi v docela novi obliki! Ves svet ve, da je najmočnejša država na svetu — slovanska, ki bi v slučaju potrebe že vedela, kakšne so njene dolžnosti do bratov, katerim bi se godila krivica!! — Ako v tem pogledu ni vse tako, kakor bi moglo biti, je krivda pač tudi na naši strani! Upajmo, da se ne bodo maščevale zamude naših oficijelnih krogov, kajti roški narod pozna vzroke in pravi: Mi v Rusiji lahko počakamo, da tudi Jugoslovane sreča pamet! — Zasluga »N. D.« je, da je tako pamet že davno toplo priporočal! ■»N. D.« je tudi že davno oznanjal edino pravilno stališče glede na — Anschluss Avstrije k Nemčiji. To vprašanje je obdelal od vseh strani s stališča samoodločbe narodov, dalje da je praktično čisto brezpomembno, ali je Nemčija de iure na Brennerju in Karavankah, ali je tam samo Avstrija, in končno je priporočal Jugoslaviji sporazum z nemškim sosedom, ki je lahek, da bo imela naravnih zaveznikov pri reSevamju velikih manjšinskih problemov. Ko je »N. D.« obdeloval koroško vprašanje, ni našel v Ljubljani do voljno razumevanja, ker je težak greh slovenske politike. Mladinski dnevnik je prišel do sklepa, da nam ni treba prijaznosti ne z Nemci ne z Italijani, ker da smo močni dovolj, da se ubranimo enih in drugih. Blagor mu, ki se more topiti v takih domišljijah! — Da nas Monakovo, 13. aprila 1926. ! | Srbi povsem ne razumejo in jim često očita-i mo1, da kupčujejo z našimi interesi, — to je i kolikortoliko umljivo, ali da v Ljubljani ni j resnosti, ni umevanja, ni sistematskega de-j la, to je žalostno in usodepolno! »N. D.< je j priporočal »Narodni Svet vsaj za take velike skupne cilje, da bo določal tudi taktiko v intenzivnejši propagandi, ali ni bilo odziva. Kako živo nam je treba v Ljubljani »Narodnega Sveta« za take velike skupne cilje, nam je dokaz slučaj neodpustne lahkomiselnosti iz zadnjega časa! Gosp. dr. Janko Brejc je priobčil v februarski številki »Časa« razpravo: »Avstrijski problem« — in da je še bolj osmešil pred vsem svetom našo kavarnarsko politiko, je tiskana ta modrost tudi v francoščini — le probleme d’ Autriche. Kar petero variant nam je podal v besedi in podobi o ... razdelitvi Avstrije. V uvodu je nekaj misli o Anschlus-su, ki so pravilne in se jih ni treba izogibati, ako ravno nanese prilika, da je govora o tem, toda taka razprava o razdelitvi sosednje države je nekaj gorostasnega. Dr. Brejc, 4ko se že čuti poklicanega za take načrte, je mogel zabavati se z vsemi variantami, toda obdržati jih je moral zase in prihranili kvečjemu za tisti čas, ko bi prišlo na svetovni tapet vprašanje Nemčije in Avstrije. Pa še takrat bi bilo najboljše, ako bi mogli najti kakega Cheradama, ki bi take ali podobne načrte predložil Društvu narodov! Konjsko kopito kakega Slovenca bi najbolje ostalo prikrito, zlasti pa celo tisto kopito g. dr. Brejca, ki je mnogo krivo za vso našo koroško blamažo in nesrečo!! Če bi dr. Brejc malo bolj uspešno vodil naš boj za severno mejo, do plebiscita ne bi uiti prišlo in 90 odstotkov koroških Slovencev bi bilo rešenih! — Zdaj pa naj pričnemo znova boje brez smisla in brez pameti, brez nade na uspeh in — nam le v nov posmeh? Gospod dr. Brejc se moti, ako meni, da je napravil Francozom kako veselje s francoskim prevodom svojih fantastarij. Da, z mirno dušo lahko rečem, da je kar za naprej pokvaril vsak podoben uspeh! Za ves svet je koroško vprašanje — rešeno! Med vprašanji, ki razburjajo svet in danes intenzivno zaposlujejo vse diplomate, je naše koroško vprašanje tako neznatno, da bi se svetovna diplomacija z jezno gesto obrnila od tistega, ki bi ji prinesel pod nos dr. Brejčeve variante o razdelitvi Avstrije. — »N. D.« je že prav obširno razpravljal o tem, na kako previden način bi bilo morda mogoče, spraviti naše koroške bolečine zopet na tapet — —! Naši bivši »veliki zavezniki imajo vsak svoje težave in svoje načrte, a naloga naših politikov bi bila, da naše bolečine vtihotapijo v njihova srca in glave. Danes pa so publikacije Brejčevih in podobnih načrtov le voda na mlin naših nasprotnikov! »N. D.« je obdeloval tista vprašanja ob primerni priliki in na način, ki mu niti Nemci niso vedeli pametnega i>vi«ov<>rn. Zakaj ni bil v Ljubljani dosežen sporazum niti v takih važnih vprašanjih? Ali zato ne, ker jih je sprožil »N. D.«?! Ali ni bil med vsemi listi ravno »N. D,- najbolj primeren za tak nasvet?! Da ne bo prepozno, svetujem rojakom, da ustanove »Narodni Svet« v Ljubljani vsaj za skupno delo v korist naših manjšin in za določanje taktike v našem delovanju, nehanju in — molčanju, ko gre za interese naših trpečih bratov. Gi Nt. Ob 25-letnici ljubljanske cestne železnice. Niso pii določbe Senžermenske pogodbe danes več odločilne, ker je bila med Avstrijo in Jugoslavijo sklenjena pogodba, kako se imajo odplačevati predvojne obveznosti. Ta pogodba pravi, da _se plača za vsakih 100 predvojnih kron 8 dinarjev. Če je bil Avstrijec dolžan Jugoslovanu 100 kron, ga lahko odpravi z 8 dinarji in obratno. Iz poslovanja jugoslovanskih denarnih zavodov, ki so imeli vknjižene terjatve na hišah v Avstriji, je nam znano, da so se morali zadovoljiti s plačilom 100 kron = 8 dinarjev! Komur to ni bilo prav, je imel pravico pritožiti se pri vladi svoje države, ki je tako pogodbo sklenila. če obvelja ta določba tudi za družbo, bi družba dobila le nekih 9000 do 10.000 dinarjev ! Kakor pa smo poučeni, je zahtevala družba od občine, s katero so se res že začeli »tipajoči* razgovori glede odkupa po 25 letih, po nekih virih 10, po drugih pa 6—8 milijonov dinarjev! Ta zahteva pa je na vsak način pretirana iir po pogodbi in po obstoječih zakonih v valutnem razmerju neopravičena. Tako ceno bi družba lahko zahtevala, (če jo opravičujejo čisti dobički) le, če bi družba svoje podjetje občini hotela prodati iz proste roke. Prodaja iz proste iwke<- je pa nekaj čislo drugega kakor pogodbena izgovorjen* pravica do odkupa! V pogodbi je točno na- vedemo, kaj sme in more družba zahtevati kot odkupnino in nikjer v pogodbi ne stoji, da ima družba pravico ,po 25 let ih svolje podjetje prodati iz proste roke. V pogodbi je večkrat omenjena »avstrijska veljava«. Nikjer pa ne stoji beseda »zlata veljava«, dasiravno pri zadolžnicah raznih držav izpred vojne označbe »v zlatu, ni bila redka. Tako mora družba po § 12. pogodbe plačevati občini kot .prianalnino za uporabo cest letno »200 kron avstrijske veljave« in kot jamstvo za izpolnjevanje obveznosti položi ti pri mestni blagajni »znesek 10.000 kron avstrijske veljave«. Mi smo prepričani, da danes še ni položila v ljubljansko mestno blagajno 1000 cekinov po 10 ali 500 cekinov po 20 zlatih predvojnih kron in da tudi kot pji-znalnino ne plačuje 20 (10) cekinov po 10 (20) zlatih kron! Zakaj tukaj ne velja »valorizacija«? Se domišljamo si, da je naše mnenje v tem * viru neizpodbitno, smatrali pa smo za svojo dolžnost opozoriti javnost na neke momente, ki služijo občini lahko v velik prid. Najbolje pa bi utegnil pojasniti vprašanje odkupa oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb pri ministrstvu za javne zadeve v Beogradu. še dve vprašanji sta, o katerih moramo govoriti, da bo slika stanja cestne železnice v Ljubljani popolnejša. kazalo, da je pozicija g. Pašiča dnevno sla-bejša. V vladi je sedaj pravzaprav edin odločen pristaš g. Pašiča samo še g. Simonovič. Tudi ta grozi z demisijo in vse kaže na to, da bi tudi njegova demteija ne mogla izpre-meniti toka dogodkov, ker bi končala s porazom, kakor je končala demisija Krste Miletiča. — Vsled vseh teh dogodkov tudi ni verjetno, da se''bo seja širšega glavnega odbora radikalne stranke tudi v resnici vršila, temveč veliko bolj verjetno je, da bo ta seja odložena, ker ogroža edinstvo radikalne stranke in ker bi se vršila v času, ko je boj že odločen. — Vsa znamenja kažejo, da se bližamo dobri rešitvi naših notranjih političnih razmer in da bo prinesel dr. Gregor Žerjav iz Beograda samo — svoj cekin. = Dragiša Stojailinovič odgovarja. Zastopnik Radeta Pašiča odvetnik Mijai Martines, je pozval v »Politiki« Ljubo Davidoviča, da izjavi, če je v resnici govoril lia shodu v Čupriji tako o Radetu Pašiču, kakor pišejo listi in če svoje trditve vzdržuje. Mesto Ljube Davidoviča pa je takoj odgovvgril Dragiša Stojadinovič sledeče: »Iz Vašega pisma, ki ste ga naslovili na g. Ljubo Davidoviča v včerajšnji »Politiki«, vidim, da niste mogli vsled bolezni slediti zadnjim političnim dogodkom. Toda g. Davidovič si o Vašem klientu Radi Pašiču ni nič izmislil, temveč sem vse one besede, katere želite, da jih potrdi g. Davidovič, napisal jaz in podpisal s polno odgovornostjo in te se nahajajo v tožbi pred tukajšnjim sodiščem prve stopnje in v interpelaciji pred narodno skupščino. Če' mislite kot advokat braniti svojega klienta Radeta Pašiča, potem ste zgrešili pot, ko se obrčate na g. Davidoviča. Zakonska pot Vam je dobro poznana. In zato, kamorkoli se obrnete,nedno boste naleteli na mene. Ne vznemirjajte drugih oseb. Zakon jim daje pravico, da govore o poslih Vašega klienta in da pri tem navajajo mojo obtožbo. Tega Vi ne morete preprečiti.« — Odgovor Davidoviča. Po nekem demokratskem poslancu je dal svoj odgovor advokatu Radeta Pašiča tudi Davidovič. V teni odgovoru se pravi, da g. Davidovič noče nobenega advoka.tsko-novinarskega prepira z generalnim zastopnikom Radeta Pašiča, temveč da si naj pred sodiščem poišče zadoščenje. Gospod Davidovič je govoril javno pred tisoči ljudi in je s tem že prevzel vso odgovornost za svoje besede. In še bo o aferi govoril na shodih. Naj zato g. Rade Pašič toži, mesto da polemizira po listih. = Komisar Zveze narodov dr. Zimmermann o Jugoslaviji. Dr. Zimmermann, ki je bil te dni v Beogradu, se je zelo laskavo izrazil o naši državi. Dejal je, da je prišel v stik z, mnogimi našimi politiki in da je po-vsodi našel globoko vero v bodočnost Jugoslavije. V Beogradu se mnogo zida, kar je naravna posledica povečanja države. Dr. Zimmermann je prepričan, da bo igrala Jugoslavija na Balkanu še veliko vlogo. Kot bivši župan mesta Rotterdam upa, da bo skoraj ugledal v Rotterdamu tudi jugosloven-sko zastavo. — Izjava gospoda Zimmermanna je za nas sicer laskava, vendar nima nobene vrednosti. V tem oziru je bil mnogo bolj odkrit neki ameriški bogataš, ki je prišel v Beograd, da sklene večje posojilo. Ko je šel eno opoldne po beograjskem »tlaku«, ga je bil tako sit, da je z mesta odpotoval v Sofijo z motivacijo, da ni posoditi denarja mestu, ki ima tak tlak, da si more človek vsak hip polomiti noge. = Nekaj za gospoda Ninčiča ali donesek k prijateljstvu z Italijo. Pariški list »L’Ere Nouvelle« objavlja zanimiv članek italijanskega novinarja Marija Rygiera o političnih prilikah Italije. Med drugim izjavlja italijanski novinar tudi sledeče: »Kar se mene tiče, so mi fašisti predložili, da prevzamem neko misijo v jugoelovenski Dalmaciji. Jaz bi moral pod krinko, da sem dopisnik nekega italijanskega režimskega lista, organizirati ir-redentistično gibanje med dalmatinskimi Italijani. To misel pa sem odklonil, pa čeprav sem pristaš aneksije Dalmacije potom Italije. — Toliko je torej vredno prijateljstvo z Italijo. — Konferenca Male ^antante bo, kakor se poroča iz diplomatskih krogov, sredi junija na Bledu. Na konferenci se bodo obnovile zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Rumunijo. Ti pogodbi tvorita temelj Male antante in -e nanašata predvsem le na Ma-djarsko. Govori se, da se bo na blejskem sestanku razpravljalo tudi o vstopu Poljske v Malo antanto. To pa je zelo neverjetno, iker ni pravega povoda za tak vstop. — Italijanski poslanik v Moskvi, grof Man-zoni, je uradno izjavil sovjelski vladi, da ni Italija sklenila nobenega pakta, v katerem bi garantirala Rumuniji Besarabijo. Vse ita-lofilstvo generala Avarescu torej ne pomaga in Italija ne da Rumuniji nobene pomoči v besarabskem vprašanju. Štev. 83. Lsreta 'zdetka Ua Uči nnicenvje ; |OS. j&OJINA, Ljubije* --a Aleksandrova n. *. S takimi otročjimi sredstvi in z zasramovanjem govorov in neresničnimi poročili mislijo mariborski demokrati zajeziti razširjanje radikalne stranke v mariborski oblasti-Mariborski radikani stranki bo ta politični bej le koristil, za nizkotni način ieh osebnih napadov pa storijo odgovorne samo voditelje ih sicer prav posebno gospode okoli Slaven-ske banke in gospode okoli Mariborske hranilnice. Ob priliki bo vse prav prišlo! Pribiti pa moramo na koncu še to, da so zastopniki mariborske radikalne stranke se-s Iranke demokratov in njihove govorniške pustili popolnoma pri miru, dasi so bili dobili dosti poročil, katera bi bili na sličen način lahko izrabili. Niti radičeva stranka, uiti radikalna stranka tudi ni dosedaj izrabila načina, kako so se delale pri mariborski oblasti zadnje državnozborske volitve, tozadev. naročila srez-kim poglavarjem itd., toda pri takem ilojal-nem postopanju bo tudi v tem oziru prišel še čas obračuna. ŽELEZNIČARSKI SHOD V MESTNEM DOMU. V sredo ob 7. uri zvečer se je vršil v Mestnem domu shod Ujedinjenega Saveza Zelea-ničarjev Jugoslavije, ki se ga je udeležilo okrog 300 železničarjev. Shodu je predsedoval Kovač, kot prvi govornik je nastopil Miklošič, ki je poročal o intervencijah, ki jih je Saveiz napravil v Beogradu. ‘Drugi govornik Stanko je poročal o glavni skupščini centralne bolniške blagajne v Beogradu. Njegova izvajanja so bila zelo zanimiva, ker so razkrila, kako se postopa z denarjem, ki ga železničarji zbirajo za bolniško zavarovanje. Nakupilo se je n. pr. za okrog 300.000 Din raznih »zdravil« kot lizola itd., kar pa ise je moralo zopet prodati, seveda za znatno nižjo ceno. Razne komisije so v ino-zeimlsltvu nakupile za okrog 4% milijona instrumentov, ki jih bolniška blagajna ne rabi, dalje razne avtomobile, napol razpadle hiše v toplicah in pri morju, vse seveda za visok denar, ki je bil vržen skozi okno, ker nimajo železničarji nič od tega. Govornik je ostro napadal Zvezo jugoslovanskih železničarjev, oziroma njene delegate, katerim je očital več stvari, med drugim tudi to, da so v Beogradu glasovali aa «•*-resnico dosedanjemu odboru bolniške blagajne, čeprav so se mu dokazale nered nosu rt* korumipiranost. Naslednji govornik Marcel Z org a je še ostreje napadal Zveao Jug. Železničarjev, ki da je izdala skupne železničarske interese. Upravi državnih železnic je očital mnogo nerodnosti in izjavil, da je ona kriva številnih železniških nesreč, nikakor pa ne železniško osobje, ki se mu po krivici očita pijančevanje itd. Na višji ukaz morajo železniški de-laivei na Hrvatskem krasti drva iz državnih in Škofijskih gozdov, dalje se uvaja kljub strogim prepovedim 18—30urni delavnik na vlakih, kar povzroča številne nesreče. Trška n je kritiziral delovanje žel. bol-niSkib blagajn, od katerih železničarji nimajo mnogio koristi. V imenu ŽJŽ je Odgovarjal njem predsednik Juh , zavračajoč očitke, da Zveza J. Zel. deluje prati interesom železničarjev. Juhu sta odgovorila Stanko in Žorga M. Shod je traijal do pol 23. ure. Polltlžai weeti — imenovanje (lr. Ninka Periča za finančnega ministra je bilo skoraj večja senzacija, kakor pa podelitev mandata zn sestavo vlade g. Uzunoviču. Ko je postal g. Uzunovič ministrski predsednik, tedaj se je z vnemo poudarjalo, da je g. Nikola Pašič pristal na to, da sestavi vlado g. Uzunovič in da je torej dejansko še vedno šef vlade g. Pašič, ker le {>0 njegovih navodilih bi delal g. Uzunovič. Skoraj na to pa se je izkazale, da je bilo mišljenje, da bo g. Uzunovič le marioneta g. Pašiča, kot napačno in ko je prišel Pašič k Uzunoviču, je moral ravno tako čakati, da bo sprejet od ministrskega predsednika, ko vsak drug poslanec. In ko se je spoznalo, da se je izvršila dejanska in ne samo navidezna izprememba, tedaj je pričel g. Pašič i z ofenzivo. Prvi in najjasnejši znak te ofeu- ; ! žive je bila demisija g. Krste Miletiča, v j resnici uda nega pristaša Nikole Pašiča. Jav- j nost je tedaj pričakovala, da se vsled te de- j misije takoj razvije kriza vsega * kabineta, 1 . kar 'sta Krsta Miletič in minister Simonovič i tudi zahtevala. Na splošno presenečenje pa j ■ se to ni zgodilo in kriza je bila z imenova- . njem Ninka Periča v enem dnevu rešena. : Vsa javnost pa ve, da dr. Perič ni samo iskreno za politiko sporazuma, temveč tudi enako iskreno za boj proti korupciji in da je I zato ravno z ozirom na afero Radeta Pašiča njegovo imenovanje -/lasti značilno. Vsled vseh teh momentov postaja vedno bolj jasno, da je bilo imenovanje dr. Periča senzacija ravno zaradi tega, 'ker je to imenovanje do- NERVOZITETA MARIBORSKIH DEMOKRATOV. (Iz krogov NRS.) Odkar je radikalna stranka v mariborski oblasti zopet oživela in prav uspešno prireja sestanke in shode bodisi v Mariboru, bodisi na deželi, postajajo mariborski voditelji SDS vedno bolj nervozni. To je razvidno posebno tudi iz okolnosti. da je »Tabor- gotovo po naročilu voditeljev začel na prav neokusen način kritizirati m omalovaževati te sestanke in shode. Radikalno stranko sploh ne imenujejo v er drugače, kakor »radikali jo< ter zasramuje izmišljene trditve iz govorov, ki se sploh niso vršili. Očividno je, da se poslužuje prav neokretnih opazovalcev ali pa pnpovedovanja gotovih dvoživk, ki iščejo pi i vseli sliankah Ztisiči tc. Na zadnjem jako lepo uspelem sestanku mariborskih pododborov si je neki #ijak prikrito delal zabeležke in je potem, pozvan, kaj da na tern shodu išče, izjavil, da je poročevalec, ne da bi se bil upal povedati, da je poročevalec »Tabora . PERSEKUCIJE ŠE NISO PRENEHALE! (Dopis iz Marenberga.) Marenberg je Zhan kot kraj, kjer prevladuje nemški živelj, saj prav zavednih Slovencev je vsled prejšnje ponemčevalne metode jako malo in jih je treba šele z delom pripraviti do narodne zavednosti. Vsakdo bi mislil, da bo vsak tak, ki vrši tukaj v teh težkih razmerah nekako misijonsko delo, žel vsaj priznanje za to svojo požrtvovalnost in trud. Temu pa ni tako, temveč ravno narobe. Preganjanja, zapostavljanja so na dnevnem redu Kakor povsod je tudi tukaj slaba lastnost zavisti precej razširjena in najbolj razvita ravno pri tistih, ki sami niso zmožni in nič ne delajo pač pa ravno radi tega drugim, kjer le morejo, nagajajo, mečejo polena pad noge in jih pridno denuncirajo. — še se, spomnimo, kako je bil ravno vsled tega la'1' »ko leto premeščen nadučitelj Lešnik k Sv-Duhu in komaj se je popravila ta krivica, ki je vzbudila veliko ogorčenje, že prinašajo časopisi vesi, da je na isti način premeščen sodni kanclist B. Mikuletič k okrajnemu sodišču v Mokronogu. Par marenberških o90'?’ ki pripadajo SOS, v katero so vstopili n®J' brž samo zaradi tega, da prikrijejo sva;;.' n »-rodne grehe pred preobratom, je zoper vsakega, ki je malo agilen in delaven m si s svojim stvarnim delom pridobi zaupanje ljud-sSv,'| _ UH, »o zoper nadučitelja Lesnika, so zoper kamel. Mikuletiča in bodo zoper vsakega naslednjega, ki dela a ne kliče jim Heo-sana! Ni čuda potem, če Marenberg narodu1' ne napreduje, temveč ravno nasprotno od dnp do dne nazaduje, ko se podpira ravno Ji»*?; katerih duša ise ne more vživeti v razmere in ki so postali po * ne more sde po preobratu. je (lala „ Morili boljše usluge, kakor !jo. ^ ^ o,„, da se cdstranjoje ^ ^ lavne in neupogl ive ,Uer”!"l^ltu kaj rfeUM. rajši vsako delo-v Mije "opustili« da se izognejo persekucijam, . ; ip boli komodno vtakniti roke v žep >» pripustiti vse skupaj usodi. Vsaka iaka perseikucija daje pogum narodnim nasprotni kom in podpira že slorjeijo delo, zaradi tegi pričakuje javnost, da se bo popravila tudi krivica,, še predno se premestitev izvi i. Štev. 83. i t V fr\. V % Dnevne -vesti. SKRB ZA MLADINO. Vse premalo skrbi naš narod za svojo mladino. Zlasti malo pa skrbi za mladino, ki se ni odtočila za nobeno 'Stranko in ki je povečini raivno vsled tega najboljša. In ta mladimi je čisto zapuščena. Za njo ni mesta niti v kolegiju na Miklošičevi cesti in niti v onem v Kolodvorski uiici. Pa tudi drugače se ne stori za njo nič. Štipendije so se skoraj nehale in enako tudi druge podpore. NapačncP.pa bi bilo 'vso krivdo naprtili samo javnosti, krivda je tudi na mladini. Manjka njene iniciative, manjka njenega prote>-da je mest0 v kolegiju odvisno od stran-kMiške pripadnosti. Krivda je na eni in na drugi strani in na eni in 4rug,i se umora nehati. Ne bomo napredovali, če ne bomo imeli neodvisne mladine. Zato s© pa tudi ne sme trpeti, da bi se ka- •i T. i mn ne orne . ntativnoet izrabljala v strankarske svrhe. ludi tu treba, da prava revolucionarnost j’ tafcita kupovanjem duš pospravi, ali pa ne naša mladina up naroda, temveč nada — Partizanstva. — Nezaupnica finančnemu delegatu dr “V Tleii:elj° 60 imeIi davčni uradniki z vse Slovenije na Zidanem mostu isvoie •črpan K°,je M dnevai !'ed že iz- S1’ ® nekd0 navzočih vstal in predat,Vir' 4 6 17A'i finančnemu dele-m ”'! *• b SVojinl Podlogom je kla-„ i pogoiel: za zaupnico je namreč gla- - < o samo o gospodov, proti zaupnici pa 22. •»■m; so Skovali proti, iso utemeljevali in.aList s.lfm« izdaja delegat na davčno *iil i 7° ostre odredbe za lizterjev-a-nL . {,°'v) da oni resno divamiijo, če bodo njegovi ukazi tudi izvedljivi. ,a ,tika avtonomnih doklad na di-7. za leto 1925. Finančna delegati objavlja v 34. štev. Uradnega lista z dne • ' aprila t. 1. statistiko avtonomnih doklad, Katere so razvidni odstotni in predpisani aieski doklad za posamezne avtonomne zasope v letu 1925. V celi Sloveniji je zna- vek\ 188fio wIn“‘avkai f°klad (državni da-l -i ,i,i ? Dln’ celokupna vsota predpisanih doklad pa 45,037.853 Din. ~ .Strajk srednješolskih profesorjev. P,ro-leisorji zenske državne gimnazije v Kragulj11 S? Počeli predvčerajšnjim sta vikati. K j jih je dovedlo dejstvo, da jim n-ai.lure d mielseca 'niovamibra dalje še do danes niso oile izplačane. Sporočili so ravnatelju, da ne Predavajo niti ure več, predno se jim ne izplača pripadajoči jim 'honorar. Izročili so tozadevno ravnatelju pismeno predstavko, ki '° 10 podpisali vsi razen dveh. k ~~ Glasbena razstava v Beogradu. Prvo e°?i'ajsko pevsko društvo in pevska zveza o tvoril a te dni v Beogradu I. glasbeno Razstavljenih je okrog 800 izvirnih ^i-m\SvMti77° . rokopisov in diruge ‘Deti! muzej'. ^zatavo je združen tudi glasbe dn?°”rCeŠiiUdeiplIUŽb radikaflne stranlke v jUa„ p'uJe. lmenaval» bivšega tajnika Or-ka o-f-Voja Reharja za stran ki nega tajni-i ,, t se čuje, bo urejeval Rehar tudi noiv , ‘“nikalni list, čigar prva številka ima v ikrat-kani iziti. — No-va farnrakopea. Ministrstvo narodnega zdravja je sklenilo, da se definitivno redi-gira nova fairmakopea. V to evrho je odobren kredit 10.000 Din. Za rodbine v vojni padlih ali umrlih duhovnikov. Po novem finančnem zakonu «obi vdova v vojni padlega ali umrlega dnevnika razven dosedaj določenih 600 Din oteg dragimjske doklade, za vsakega otroka Pin' ostanejo otroci brez matere, ISO »‘rok 600 Din, ostali pa po „ i ,’®> >n sicer otroci moškega iSpola do ■ijV i oziroma, če obiskujejo redno Poi-nii a? *6*a> otroci ženskega spola pa do it,,.., :te- Ce se mati poroči, preidejo njem.. odi f0 na °i;i'ake-. ela 'predvčerajšnjim proti Špiobergom. žigj, *8i'adba nove bolnice v Nikšien. V Nik-nioa TCrai ®°r‘ so Pr'®e'' graditi novo bol-lan,y ;J:ko se izpolni obljuba, ki jo je dal %;sl 0 'e|o prebivalstvu ob priliki’ .svojega kralj. fl’Sftvsk U8,auoyitev italijansko-jugoslovanske Su'?aka * zbornice na Reki. Kot poročajo s sJci dri? namerava kopiti v kratkem italijan-nag0 , , V|li komisar za raško luko v stik z v 8V1i*M> pretresanja vprašanja is'-a Lv ? italijansko-jugoslovanske itirgov- 1,'il' ™M'n|ce na Reki. Cilj zbornice naj bi JO (pospeševanje trgovskih odnoSa je v med Jugoslavijo in Italijo. — Zahteve privatnih uslužbencev. Te dni se je vršilo v Beogradiu protestno zborovanje privatnih nameščencev. Sprejeti sta bili dve resoluciji. Zahteva se 8 urni delovnik, tako da bi delali privatni uradniki (po 48 ur na teden. Prelkomerao obdačenje naj se oimrM f Davka prosti elesistenčni minimum naj znaša Najmanj 3p00 Din mesečno. Resoluciji sta tbili Sfcni vladi, parlamentu, trgovskemu unini-4 Ui zaintereisiraiiim korporacijam. 0 'V niiinislrstvu pravde je podpisan ukaz šm, e|neščenju večjega števila sodnikov in ^leSa Osobja v Srbiji in Južni Sr.biiji. vf*j~ Kongres hotelirjev. Koncem t. m. ise Ženi. V, Pa'rlS5“ kongres mednarodnega udru-''deiežen'e ir^'V i^niti je okrog 900 ^ — Direktna železniška zveza Berlin-Sušak vl.iSSietn.?m 'sanem redu se l,vede 'Pri: br/,o- /vi, "rektin vaz Berlin-SuSak. Direktna Kot Lme *V0de 'vj'»tere8u tajskega proimeta. 01 smo poročali, so se jeli nemški turi- sti zelo zanimati za naša obmorska ikopališča, posebno, odkar so sklenili bojkotirati Italijo, zlasti pa odkar je imel Mussolini znani bojeviti govor, v katerem je omenil mejo na Brennerju. Več skupin turistov je že prijavljenih. — Ležišče tavkeita v Črni gori. Kot poročajo, je pričela neka družba, ki 'lie dobila koncesijo za eksploatacijo ležišč baviksita med Barom in Ulcinjem, že z deli. Od ležišč do morja se -zgradi 10 km dolga železniška proga. Koncesijonarji so kapitalisti iz Dalmacije. — Zrakoplov «Norge« je pristal na svoji poti na severni tečaj te dni na letališču v iPulhamu. Za vožnjo iz Rima preko La Havra in kanala La Manche v London je rabil 29 ur. I noga znaša 1700 km. Radi močnega vi-karja je preletel torej na uro komaj 58 km. p. 1 Uihama sta nadaljevala Amimdsen in iilswo.rth zračno vožnjo v Oslo, odkoder sta ^ Nova verska sekta se razširja v zadnjem casu v moravski Hani. Nova venska »akta 'sv. Duha prepoveduje na podlagi, citatov iz Sv. pisma vojaško 'službo, obisk visokih šol ■in plačevanje davkov. Naravno je, da so jo jele oblasti preganijaiti. —■ 300.000 let ječe. Predvčerajšnjim je bila objavljena uradna statistika obsodb francoskih vojnih sodišč. Iz te statistike je razvidno, da so obsodila vojna sodišča za čaisa svetovne vojne 67.000 Francozov na \isega skupaj 300.000 let ječe. — Iz državne službe. Davčni asistent Dragotin Vončina je premeščen od davčnega urada Ljirbljana-mesto v Šibenik. Vpokojen je davčni oficijal Ivan Cerkovnik v Mariboru. — Iz poštne službe. Imenovana sta: za postnega uradnika v Mariboru Pavle Ostojič, teršičStn0 uradllic''° v Ce,iu Pa Justina Rih- , '®k® ®i*risa narašča kljub na- polnim reSUnum delom vojaštva in kaznjencev se vedno. Skozi 200 metrov dXi piedor v nasipu se vlije vsako sekundo 2000 ton vode. Železniška postaja, Ikralievska m-lata m angleški aerodrom so obdani od valov Skoda presega že 1,000.000 funtov. — Živalska tragedija na morju. Angleški tovoim parnik »Manchester Produceir« je iz-nenadil na odprtem morju blizu Halifaxa silen vihar. Parnik je vozil transport 300 glav živine. Tovoru na ljubo je izpre,menil parnik Kura, toda zlomilo se je krmilo in parnik je fbil izročen na milost in nemiloot razbuirflcane-miu morju, ki je metalo kot gora visoke valove. Ker je bila velika nevarnost, da se parnik ipotopi, je bilo sklenjeno, da se živina, ki ,je bila že 4 dni brez hrane in vode, žrtvuje. Gnali so jo na krov, toda živali so slutile, da 'jih čaka smrt. Obupno so ise upirale in letale nazaj, kljub temu, da so jim nastavljali mornarji in hlapci gnojne vile in drugo orodje. Na krovu so se oklepale s sprednjimi nogami ograje, toda zaman, kolikor jih nlteo odnesli valovi, so jih pometali mornarji z dvigalom v morje, tako je poginilo vseh 300 glav. — Iz strahu pred kaznijo je skočil te dni v Nišu v avi s trgovino. Njegov živ- On kot TiiVZ-i za'ra<^a in čini večje uživanje. n niaa |iride v P^tei ker nima Pašiča bi ne 'bi sin Nikole se .da dela s svolim nirek«m.Ji,'-'' ?. zaA®ua in svojimi trgovskimi posli svojemu SS očeftu sramoto. Sinovi veli,kili ^ snloh navadno niso nič vredni.« Radi teh žalitev 'ie bil obsojen urednik Jovovič na 3 mesece zalpora 4000 Din denarne globe, 4000 Din odškodnine tožitelju za okleveta.no čast ter na plačilo 600 Din stroškov. — Poslanec sam. demokratske stranke obsojen radi žaljenja Veličanstva. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je zagovarja! te dni radi žaljenja Veličanstva dolgoletni poslanec F. Tomič, ki pripada sam. demokratski stranki. Kaznjivo dejanje je zagrešil v neki gostilni v uinčariu, kjer je doma. Ob-soje je bil na tri leta ječe. 15. aprila 1926. — Verska blaznost. Ugledni trgovec V.it-kovič v Ljubušnih v Bosni, pripada verski sekti neke vrste bogomolcev, ki dirže mnogo na post. Da očisti svojo grešno dušo je Sklenil Vitkovič, da se bo v spomin na Kristusa strogo postil celili 40 dni. Sedaj se j)osi.i že 23 dni in posti se pošteno: ničesar drugega ne zavžije kot po parkrat na dan nekoliko (ople vode s sladkorjem. Zato pa tudi mi čuda, da se .je tako posušil, da ga je sama kost in koža. Očividci dvomijo, da bi .izdižal. Vitkovič se je seznanil z versko sekto bogomolj-cev v ruskem ujetništvu ter jo sikuša sedaj razširiti pri nas. Da bi okužil s svojo versko blaznostjo posebno mnogo ljudi, ni verjetino. — Sedmošolka pobegnila s kmetskim fantom. Na zagrebško policijo je prišel te dni posestnik Franc Reiniprecht iz Rume (ter prosil, da mu pomaga iskati oblast njegovo 17 letno hčerko, dijakinjo 7. gimnazijskega razreda, ki je pobegnila te dni s 26 letnim pocestnikom Janošem Rocbnitzerjeim iz Hri-kovcev v smeri proti Zagreibsu. — Revolta radi učiteljice, ki je prestopila k protestantizmu. Za učiteljico v Drenju je bila imenovana domačinka Zlata Kršnjavi. Ker je prestopila, ko se je .poročila, v prote-stantovsko vero, se je svojim rojakom silno zamerila. Takoj, ko so izvedeli za njeno imenovanje, iso izjavili, da je ne marajo ter jo bodo prepodili. Prišla je kljub temu na svoje mesto. Te dni pa je izbruhnilo. Par kmetov je sklicalo v vaško gostilno protestni shod, iu se 0 končani dražbi. Interesenti se vabi-leže SS napovedane dražbe zanesljivo ude- - Mestna zastavljalnica ima toimesečn.0 > lazbo avtgusta 1925 zastavljenih predmeiov ,)' '■ ll). ob 3. uri popoldne. m — Pedagoški teden v Mariboru, ki traja od 12. aprila do -vključno 17. aprila, se je \ torek zvečer ob lepi udeležbi dvoril. Otvo-ril ga je z lepim pioardravnim govorom pred-seduil; Pedagoško-didaktičnega krožka prof. Šilih, ki je Obenem označil zmiise1! zasnovanega tečaja. Prosvetni upravi — vel. županu — je izrekel zahvalo,.da je s svojo naklonjenostjo omogočila, da so vsi srezi maribor-sse oblasti poslali svoje delegate — učitelje. .Vsak srez je delegiral do tri zastopnike, ,vl ,ceiZ dan -Posedajo rakotvorni terai. ki ga vodi ravnatelj deške mešč. šole Humek in ki se visi v poslopju te šole. - Prvo nnedava-nje pedagoSkegai tedna je imel dr. Franc To-p ak, specialist za ženiske in otroške boleizni. redaval je o dojenčku. Prvi posel predavanja je bil zelo zadovoljiv. m — Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Mariboru priredi dne 19. -i. m. na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tečaj za vzgojo zelenjadi in sadik. Tečaj traja samo en dan in bo praktičen in teoretičen. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za vrtnarstvo. ni Odpuščenim trboveljskim rudarjem hoče olajšati gorje in .bedo mariborska Or-j juna .s prireditvijo dobrodelnega večera, ki i Piiredi v soboto 17. t. m. v Narodnem do-mu in katerega čisti dobiček je namenjen onim, ki trpijo po krivdi 1'. P. ,D. Zato vsi na ta -večer! m — Okrajni zastop mariborski je sklenil posipavati ceste, ki spadajo v njegovo pod-i.C£je odslej z lastnimi močmi. Zasebni vozniki, ki so dosedaj za drag -denar dovažali giaunoz, se nadomeste z avtovozom, ki John Gabrijel Bork-mnn.« Red A. Oper a: Začetek-ob pol 20. uri zvečer, četrtek, 15. aprila: zaprto. Sprememba dramskega repertoarja. Za soboto, dne 17. t. m., napovedana dramska predstava »Idijot v spomin obletnice Borisa Putjata je preložena na prihodnji teden. Zato se vpnzori v soboto, 17. t. m., ob treh popoldne Pirandellova tragedija Henrik IV. kot dijaška predstava po znižanih cenah. PREGLED SAMOSTOJNIH ŽENSKIH POKLICEV. Slovenske ženske organizacije prirede koncem ju in j a tl. v Ljubljani na velesejmskem prostoru veliko razstavo z naslovom »Sloven-ska zena«. Razstava pokaže, kaj je Slovenka od začetka nase zgodovine dosedaj storila na V uri -! kulture in civilizacije. V posebni publikaciji se navedejo poleg zgodovinskih zen zlasti umetnice vseh strok, pisateljice in novinarske, socialne delavke, ženske kulturne socialne, karitativne, feministične in stanovske organizacije in zavodi, ženske šole itd. Za statistični pregled vseh važnejših ženskih poklicev v Sloveniji pa nam je treba tudi podatkov glede absolventk in izvrševate-ljic akademičnih poklicev in glede državnih, občinskih in odgovornih zasebnih uslužbenk ter končno samostojnih industrijalk, trgovk in obrtnic izven Ljubljane (seznam ljubljanskih trgovk in obrtnic že imam). Zato se v imenu uredništva te publikacije obračam javno n« vse prizadete ženske s prošnjo, da se mi javijo: 1. \ se^ akademično nnobrazene Slovenke (profesorice, zdravnice, juristke, tehnikinje lekarnice i. dr.). ’ 2. Vse absolventke konservatorijev, trgovskih, eksportnih in drugih akademij ter mi sporoče pismeno, kje, in kdaj so svoje nauke absolvirale in kje so izvajale, oz. še izvajajo svoje poklice. Zaradi lažjega pregleda naj mi blagovolijo navesti obenem še imena tovarišic, o katerih so jim podatki znani oz. naj mi javijo njihove naslove, da se lahko obrnem sama nanje. Podatke potrebujem čim prej, zato prosim, da^ se moji prošnji odzovejo takoj. Za pripravljalni odbor: Minka Govekar jeva, Ljubljana, Rimska cesta 20. Šenoa: KMEČKI PUNT. Ena najlepših in najbolj čitanih del lirvat-skega romanopisca A. šenova je »Kmečki punt«. V slovenščino je sedaj preložil to lepo povest dr. Joža Glo-nar. Kmečki punt« obravnava upor slovenskih in hrvatskih podložnih kmetov v srednjem veku pod vodstvom »kmetskega cesarja« Matija Gubca, ki je bil po porazu kmetske vojske pri Krškem in Stubicah ujet in v Zagrebu pred cerkvijo sv. Marka kronan z razbeljeno železno krono oi na grozovit način umorjen. Ta knjiga jo bila pred več desetletji že prevedena v slovenščino, a je že davno popolnoma pošla. Sedaj je izšel nov, krasen prevod, delo slo-enskega kritika dr. Joža Glonarja ob dvojnem jubileju: ob 3501etnici smrti »kmetskega cesarja« Matija Gubca in jubilejni izdaji hrvatskega izvirnika te knjige. Gotovo je, da bo naše občinstvo z radostjo seglo po tej knjigi. Cena je 25 Din. Knjiga ima 464 str., Dobiva se po knjigarnah in pri založniku Tiskarni in litografiji J. Blasnika nasled. <1-d. v Ljubljani,- Breg št. 12. C? 5 g\ promenadne, bele in barvaste, OlttJ ovratnike vseh vrst in fason psntije, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, Čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbi'a samo pri JOSIP PETELIHC U LJUBLJANA bUzu Stran 4. NAKODiNl DNEVNIK, 15. aprila 1926. s* «awaaaaEa«aBaaaHBBwaBKW8aiianiBBBB«HBMBBHM«BMMw a 1 — $tev. 83. Sokolstvo. BEOGRAJSKE SLAVNOSTI. Izročitev meča kralju Aleksandra I. zmagovalni vrsti sokolskega društva Ljubljana na Iatmikih medzletoih tekmah se je izvršila na zelo slovesen način 11. t. m. v narodnem gledališču v Beogradu. 0 njej smo na kratko že omenili; tudi vsi fb^ogradsfci-im drugi sokolstvu naklonjeni listi poročajo v dolgih člankih o tej, svečanosti, na kateri se je z velikim navdušenjem dokumentirala gorka ljulbeaen za plemenitost in vzvišenost sokolske ideje. Prav lopa in stvarna sta — razven v drugih listih — poročila v »Politiki« in »Pravdi«. Tisočglava množica ljudi se je zbrala pred gledališčem, ki je ibilo zasedeno do zadnjega prostora. Navdušeno so vzklikali jngosloiven-skemu sokolstvu. Svečanost se je pričela ob 3. papoldne iin je obsegala tri dele: nastop posameznih oddelkov beogradsikega Sokola, izročitev meča in nastop zmagovalne vrste ter zagrebških sokolov z Murnikovim »U boj*. Vse telovadne točke so izpadle zelo doibro. Po iprvem delu je sprejel kralj v salonu svoje lože zastopnike starešinstva JSS in ljubljanskega Sokola in je izročil bratu starosti Gianglu meč s kratkim — sokolskim nagovorom. Tej predaji so prisostvovali ministrski predsednik Uzun&vič, minister ivojske in mornarice Dušan Trifunovič, minister ver M. Trifunovič in minister za agrarno reformo Pavle Radič. Navzočni so bili tudi kraljev adjutant general Hadžič, dvorni maršal general Damjanovič, upravnik dvora polkovnik Velja Dimitrijevie i. dr. Ko se je po odmoru dvignil zastor, je bila na odra krasna živa slika, ki so jo tvorile j skupine dece, naraščaja ter članov in članic j v slavnostnih krojih. Po prekrasnem govoru, , ki mu je sledilo viharno odobravanje, je i sl- I roči! brat starosta Gangl meč br. Murniku, ta pa ljubljanskemu Sokolu. Izročitev meča je bil gotovo najefektnejši del svečanosti'. Nato je nastopila zmagovalna vrsta naših izvrstnih telovadcev, odličnih Sokolov z vajami na bradlji, zagrebški Sokoli pa z »U boj*, ki so ga morali ponoviti. Z mečem kralja Aleksandra, krasnim in dragocenim darom se je vrnila ljubljanska zmagovalna vrsta v Ljubljano, pozdravljena na vseh postajah od sokolskih društev iskreno in sokolsko. Ta meč naj bo v vzpodbudo med vsemi jugoslov. Sokoli v delu za zmago sokolsko. Prehaja naj od društva do društva med' našim ujedinjenhn narodom, da bomo vsi prvi in vsi najboljši. SLAVNOSTNA AKADEMIJA SOKOLSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA. iSinoči1 se je vršila v telovadnici ljubljanskega Sokola v Narodnem domu zelo obiskana in uspela akademija. Društveni starosta bra t K a 'j z e 1 j je imel uvodno besedo v krogu dece, naraščaja, telovadcev in telovadk. Viharno je bila pozdravljena zmagovalna vrsta, ko je strumno prikorakala v telovadnim. Njen vodnik br. Pehani je držal v desnici dragocen dar »Meč kralja Aleksandra I.«, ki si ga je vrsta priborila na med-zletnih tekmah in ga prejela pretečeno nedeljo iz kraljevih rok v Beogradu. Brat Kaj-zelj je prisrčno pozdravil ikomandanta Dravske divizije generala Kalafatovica kot zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra, oficirski tfbor, velikega župana ljubljanske oblasti g. B a 11 i č a , dvorno damo go. dr. T a v S a r -j e v o, mestna gerenta brata Turk a in L i-kožarja, zastopnike Č. O. v Ljubljani' i. dr. Akademijo so nadalje počastili s svojo navzočnostjo: konzul češkoslov. republike g. K e s s 1, francoske republike g. F1 a c h e, belgijski konzul g. D u! ar ter portugalski konzul. Starešinstvo JSS je bilo zastopano po starosti br. G angl u, načelniku br. dr. M urniku, dr. F u x u in drugih članih. — Z akademije je bila poslana kralju udan-ost-na brzojavka. Lep nagovor je imel br. starosta Kajzelj na zmagovalno vrsto, zahvalil se ji je na njeni sokolski požrtvovalnosti, nakar je razdelil poedinim njenim bratom m©d-zletiie diplome. Ta vrsta šteje sedem ‘bratov : Behani, Gregorka, Orel, Seršen, Žili«, Vrhove, Kavčič. Med njimi si je priboril br. Seršen jugoslovansko prvenstvo. Društveni pevski zbor je zapel pod vodstvom br. Juvana odlično nekoliko pesmi. Telovadni del programa je obsegal: 1. Nastop tekmovalne vrste na 'bradlji. 2. Vaje z žogami: ženska deca. 3. Vaje s puškami: moška deca. 4. Ritmične vaje ženskega naraščaja na ibarcarolo iz »Hoffmanovih pripovedk*. 5. »Petorica«, skupinske proste vaje telovadcev^ višjega'-odeli«. 6. Skupimske vaje s kiji: članice. 7. Nastop vzorne vriste na konju, vaje na gredi: moški naraščaj. 9. Jugioslavija«, simbolične vaje na isto-iniriisko skladbo prof. J. Ravnika.. Vsi oddelki so 'doibro nastapili, posebne pohvale ipa so bili deležni moška deca, ki je nastopila z lesenimi puškami, pa vzorna vrsta na konju j (bratje Vidmar St., Pehani, Derganc, Osvald, J Sumi) ter zmagovalna vrsta na bradlji. Iz- j borno je nastopil naraščaj na gredi. V po- I drobno oceno se žal ne moremo spustiti, j vsem, ki so nastopili in s tem pokaizali liju- S bežen in požrtvovalnost za sofcolslko delo, i pritiče bratska zahvala. — Po končanem ! sporedu si je občinstvo ogledalo dragocen j meč, iki bo prihodnje dni razstavljen. — Ples j v veliki dvorani je zaključil lepo sokolsko 1 prireditev. j ŠPORT. VI ate h v dviganju ročk med atletoma j lahke teže .(do 67.5 kg) Dunajčanom Stadler- 1 jem in Švicarjem Jacquenoudom se je vršil v soboto na Dunaju. Jacquenoud je bil vsled dolge vožnje utrujen in zato ni mogel pokazati vseh zmožnosti. Pri enoročnem potegu 65 kg je šele pri tretjem poskusu uspel. V svoji špecijalni vaji, enoročnem sunku, je dosegel 85 kd, 90 kg je sicer sunil, pa jih ni mogel fiksirati. Obojeiročno je tezno dvignil 80 kg, potegnil 80 kg in sunil 110 kg. Stadler je bil v začetku zelo nervozen. Z levico je lahko potegnil 65 ikg, 70 kg je dvakrat moskuisil, a bre/. uspeha. Enoročno j® sunil 85 kg, obojeročno tezno dvignil 77.5 iSV potegnil pa 82.5 kg. Zmaga Stadlerja je 'bito 'sedaj gotova, saj zadnja vaja, oboj«Kdo je-izmed naju, teboj in menoj, večji maloduš- j než? je vprašal resnobno. A ko je položaj neprijeten, j se pobotaš s svojo vestjo, ako si pri stvari zraven. Ako , bi bil v resnici velik, v resnici zvest sebi, ali bi se pri- i družil Leachu in Johnsonu. Ampak tebe je strah, strah ie je. Ti hočeš živeti. Življenje, ki je v tebi, kriči in vpije, da mora živeti, naj velja kar hoče; tako živiš sramotno, nezvest najboljšemu, o čemur sanjaš, grešeč zoper vso svojo borno nravnost in drviš s svojo dušo naravnost v pekel, ako je sploh kak pekel! Pah! Jaz igram srečnejšo ulogo. Ne grešim, ker sem zvest pobudam življenja, ki je v meni. Jaz sem vsaj odkritosrčen do sveje duše, ti pa nisi!« V njegovih besedah je bila neka ost. Nemara sem koncem koncev res igral malcdušno vlogo. In čim bolj sem razmišljeval c tem, tem bolj se mi je dozdevalo, da je moja dolžnost, da ravnam po njegovem nasvetu, da združim svoje moči z Leaehem in Johnsonom in mu strežem po življenju. Baš v tem mislim, se je oglasila stroga vest mojih puritanskih prednikov, ki me je naganjala do temnih dejanj in je odobravala celo umor kot pravilno vedenje. Pcbavil sem se s to mislijo. Jako nravno dejanje bi bilo oprostiti svet take pošasti. Člo-večanstvo bi bilo zaradi tega boljše, srečnejše, življenje lepše, ugodnejše. Dolgo sem razmišljal o tem, ko sem brez spanca ležal v svojem ležišču in v brezkončnem sprevodu premoti ival dejstva vsega položaja. Med nočnimi stražami., ko je bil Wolf Larsen spodaj v kabini, sem govoril z Leachcin in Johnsonom. Obema je upadlo upanje; Johnsonu vsled obupnosti njegove čudi, Leachu, ker je bil v brezuspešni borbi izčrpal svoje moči. Neko noč pa me je strahovito prijel za roko rekoč: MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*— vsaka nndaljna beseda 50 par. Pisarniška moč 1. večletno prakso, vešča perfektno strojepisja ter vse hpisarniških del, išče par u me zaposlitve dnevno. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožna 1«. Sejmska restavracija se odda za dobo letošnje-ja velesejma eni 26. ju m-ja do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen s ku linjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vm-ikem oddelku velesejma). 1’ouudbe je vložiti pismeno do 15. aprila t. 1. na Urad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. ! Potreben kapital 200 Din 2.a vzorce. — Pismene ponudbe ood ^Postranski zaslužek« na Propaganda, d. s o. Ljubljana, Selen-burgova ulica 7/II. »Jaz mislim, da si poštenjak, gospod Van Weyden. Toda ostani, kjer si in drži usta zaprta. Ne zini ničesar, ampak vztrajaj. Midva sva kakor bi bila mrtva, dobro vem. Vseeno pa je mogoče, da boš nama mogel narediti uslugo nekoč, ko bova prokleto potrebna.« Stcprav naslednji dan, ko se je na veterni strani prikazal otok Wainwright, je Wolf Larsen preroško odprl usta. Napadel je bil Johnsona, bil napaden od Le-aeha in je pravkar nabičal obadva. »Leach,« je dejal, dobro veš, da te nameravani prej ali slej ubiti.« Odgovor je bilo renčanje. »Kar se pa tebe tiče, Johnson, ti boš tako sit življenja, predno bova midva bot, da boš skočil v morje« »Dobra misel tole,« je pristavil šepetaje meni. »Stavim plačo enega meseca, da se bo po tem ravnal.« Gojil sem nado, da bosta njegovi žrtvi našli ugodno priliko in pobegneta, ko bomo polnili vodne sode; toda Wolf Larsen si je dobro izbral kraj. Duh je ležal pol milje onstran Gbrežnega valovja samotne obale. Izbral ■ si je globoko globel s strmimi vulkanskimi stenami, po katerih živa duša ni mogla lezti. In na tem kraju sta pod njegovim osebnim nadzorstvom — sam se je bil podal na suho — Leach in Johnson napolnila male sode z vodo in jih zvalila do obale. Nobene možnosti nista imela, da bi se v enem izmed čolnov rešila na svobodo. (Dalje prih.) Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondenc®,, strojepisja ter vseh pisarniških del išče službe takoj ali pozneje. Ponudbe umoun j 111PV n 1 Iv <■' DOŠLO! DOSLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepotičina grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 j dinarja. Propagandna re-; klamna družba z o. z., Ljubljana, šelenburgova ulica 7/11. na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50«. J Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opeki me. d. d. v Ljubljani- Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! Vrtnarske zadeve i * posreduje j Goikova Vrtnarska šola“ v Kranju. \ THO. THT>. D- D. Tiska itnjiefe, pravila, cenike, raCune, !^J««se<3nTce p S s e, lepake, broSure, posetnice !n S*vrSwje vsakovrstne trgovske ka!kor iud1 v*e druge uradne tiskovine. ----- tastna »i«) 8 c * EIUBUUUVA. - SIMON ORKOOHCiCEVA Ul. 13. - TERKTON . <1 iimtVMR >»1RV\IK4R — tiskarno >Merkur< v Ljubljani Amlr*j I»d«ja!elj In odgovorni urednik ALEKb.V.M KH zRLK/MKAK