Štev. 226.
POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
f Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah itev. 3. ■	(vhod čez dvarlič« D>d tiikarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od I	10 —12. ure dopoldne,
i Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I	se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona itev. 74.
V lijubljatil, v torek, 4. oktobra 1904.
labaja vsak dan, iivzemsi nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Veli« po pošti prejema« • ia celo leto 1« K, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv« prejeman: sa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K. za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. Viprejema naročnino. Inserate In reklamne!]*. — I ■ ■ e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilna TS milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, ia Irlkral
« h, za več kol trikrat B h. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrila M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren populi,
Upravnlškega telefona itev. 188.
Kje je podlost?
Včerajšnji »Slovenski Narod« nam očita podlost in šultarijo, ker smo povedali o slovenskih liberalnih poslancih, da so sedaj v odsekih v manjšini. Zaradi za-bavljice, podlosti in šuftarije se ne vznemirjamo, ker nam je popolnoma vseeno, kaj pravijo pri glasilu vladnih nemčurjev o nas. V senci Dežmanovih grabelj ne moremo iskati clike. PaS pa hočemo porabiti to priliko, da pokaiemo svetu nekaj fiiio-lofikih zanimivosti iz življenja liberalnih dvoživk, ki nam pojasnjujejo njihovo »delovanje« v odsekih. Torej najprej: »Narod« sam priznava, da bo v odsekih deželnega zbora kranjske dežele, ki ima 5% Nemcev, Nemci v večini, da torej ti odločujejo. A „Narod" se hinavsko hlini, kakor bi mu to ne bilo všeč, in kakor bi se to ne zgodilo edino vsled krivde liberalnih poslancev. No, ta trditev je za politiške dojence preneumns. Ker so pa liberalci v svojem umovanju tako silno zaostali, zato jim prijaino razjasnimo politiški ABC, ki je potreben, da se razume ta zadeva. Torej ljubi otroci, v vsakem politiškem zboru se deliti dve veliki skupini: vladajoča večina in opozicija, manjšina. Večina drži skupaj, je eno parlamentarno telo, četudi je v njem več različnih podskupin. Te podskupine (klubi ali kaj po dobnega) imajo svoja posvetovanja. Zraven imajo pa tudi vse podskupine v večini po svojih z»stopnikih (načebtvu ali pailimen-tarni komisiji) svoja skupna posvetovanja. V kranjskem dei. zboru so liberalni Slovenci pač večkrat hoteli namajiti lahkoverne svoje pristaše, da so samostojni, da nimajo z Nemci nobene cžje zveze, da io ž njimi sklenili samo kompromis za volitev v dež. odbor iz cele zbornice in v dež. Šolski svet. A to je neresnično! Liberalni Nemci in Slovenci so v deželnem zboru parlamentarno zvezani; obnašajo se odkrito kot kom paktna večin«. C jlo znani slovanski govornik Hribar je govoril v javni seji dne 14 okt.
1903 o ti večini in besedo večina večkrat izrečno rabil (prim. str. 116, 117, 118, 119 brzpisn. zapisnika).
Potemtakem v dež. zboru ni nobene slovensko večine in nemške manjšine, kakor je bila včasih, marveč je edino liberalna večina in katoliško-na-rodna manjšina. Kdor drugače trdi, laže Zdaj se torej gre zato, kakšno vlogo igrajo slovenski liberalci v svoji večini. Tudi o tem se nam je treba sklicevati le na dejstva. Kakršnokoli važnejše vprašanje se pojavi v zbornici, koder kaže, da stranke označijo svoje sUlišče, \edno vstane najprej Svegel, pojasni svoje misli, in za njim prežvekuje ravno tisto dr. Tavčar, kateremu včasih pristavi kako slabo deklama-cijo tudi ljubljanski župan. Tako je bilo prav zmiraj, brez izjeme! Če pa ni gospodom jasno, kaj naj store, gredo brž dr. Tavčar, Svegel in še par drugih v posvete. In ka darkoli se vrnejo, vedno se uvidi iz sklepa, da so zmagali Btlchov Joža To, kar smo videli že tolikokrat, so je pokazalo tudi pri volitvah v odseke : liberalci ne pome n j a j o v večini prav nič. Nemci se norčujejo iz njih in ko jih klcfu-tajo, ša ne čutijo ne Ali bi bilo sicer mo goče, da bi se bili Nemci drznili predlagati svojo večino v odsekih? Naši liberalci so to sprejeli mirne, in res k«kor pravi backi so zapisali na svoje listke, kar so rekli Balo-hov oča! Taka je I Kdo je torej kriv, da imajo Nemci večino v odsekih? Kdo podlo in šuftarsko izdaja slovensko čast? V/, od častite večine nečastiti slovenski člani, od prite usta!
Pisma i; Srbije.
(Politične razmere. — Dogodki v Makedoniji.)
B e 1 g r a d , 28, sept. Srbija je imela pred štirimi leti samo eno močno politično Btrankc, in sicer radi kalno. V tem pogledu je bila torej Srbija ena najsrečnejših dežel. Poleg radik. stranke
sta bili še napredna in liberalna. Ti dve pa sta bili tako slabi, da nista mogli resno nasprotovati radikalcem. Tako je imela napredna stranka le generalni štab brez voja kov, torej več uglednih prvakov, a le nekaj tisoč pristašev v narodu.
Kralj Milan je veroval, da so radikalci njegovi protivniki, zato se je boril proti njim z vsemi nedovoljenimi sredstvi, samo da jih uniči. Dosegel pa je ravno nasprotno, kar je želel. Ravno vsled tega so se mno žili radikalni pristaši.
Kralj Aleksander ni posnemal svojega očeta, ker je uvidel, do po tej poti ne do-seže svojega namena. Delal pa je na to, da močno radikalno stranko razcepi v več frakcij ter jo tako oilabi. S spretno taktiko je res radikalce razdelil v tri frakcije: zmerno, radikalno in »dvorsko*. Tudi se mu je posrečilo, da je tudi liberalno str«nko razkrojil v tri frakcije. Tako so bile dne 11. junija 1903 politične stranke v Srbiji povsem zmedene, in zmešnjava je po znanem krvavem degodku še večja.
Prve svobodne volitvo so se izvršile pod novim kraljem za časa vlade, v kiteri so bile zastopane vse politične stranke. Od 160 poslancev je bilo izvoljenih 74 zmernih radika'cev, 14 liberalcev, 1 naprednjak. Dvorski radikalci in dvorski liberalci se niti udeležili niso volitev, ker bi ne dobili niti 1000 glasov. Revolucionarni vladi bi morala slediti parlamentarna vlada, sestavljena iz večine zbornice. A to ni bilo mogoče, ker nobena stranka ni dobila večine, ker so zmerni in skrajni radikalci dobili enako šte vilo glisov. Nato so se radikalci zedinili in sestavili skupno vlado. Zmerni radikalci so tudi izrazili željo, da bi se zedinili obe radikalni stranki, a temu so se izprva uprli skrajni radikaloi. Mogoče pa je, da se stranki zedinita in da morda izven skupnega radikalnega kluba ostane 20 mlajših članov O priliki kraljevega kronanja sta se zbrali v Belgradu obe stranki. Izvolili so odbor petih Alanov, da se dogovori glede organizacije. V ta odbor so bili izbrani Pero Veli mirovič, Stojan Prot c Andre Nikol c pro fisor Prodano*ič in Gjoka atojanovjo. Vsi bo mglašali potrebo zedinstva. Vsled tega je tudi odložena ministrska kriza, ki je nastala takoj po kronanju. Ko se snida skupščina, se odloči stvar glede zedinjenja in tedaj se tudi vlada rekonstruira.
Ko so liberalci videli to gibanje med radikalci, so še sami sklicali shod, da se
poravnajo med sabo. Na čelu tej stranki je znani poslanec Stojan R i b a r a c. Značilno pa je, da na posvet ni prišel liberalni vodja Avakumovd, kar pomeni, da je še vedno spor med njim in Ribarcem. Na shodu so nekateri predlagali, da se premeni stranki ime. Ribarac in ožji tovariši mislijo, da bi stranka ped no\im imenom napredovala in bi se ji pridružili mnogi, ki so izven strank. Toda vplivni liberalci se ne strinjajo s pre-membo imena, in Avakumov c utegne zopet prevzeti vodstvo liberalne stranke, ker uživa v n|i večji ugled, nego R barac
Stan konservativci so izkušali ustanoviti novo stranko z imenom »Kmečka sloga«. Lepo ime, ki sicer vleče, toda voditelji te stranke nimajo pravega zaupanja. Neki diugi življi, ki so s smrt|o kralja Aleksandra izgubili vse, hočejo ustanoviti »narodno« stranko. A tudi U stranka umrje, predno se rodi. Iz tega moremo sklep iti, da se osnuje močna radikalna stranka, ki bode imela večino v skupščini. Ultraradikalci bodo imeli do 20 glasov, libera'ci 10, no»a stranka z Ribarcem na čelu 4 do 5, kmečka stranka p« v skupščini nima zastopnika.
Zadnje dni je v Makedoniji poginilo mnogo uglednih Srbov. Pobile f>o jih bolgarske čete, ki hočejo, d« se Srbi prijavijo kot Bolgari komisiji, ki je pričela popisavati prebivalstvo v Makedoniji. Bdgrajski listi so ostro napadali bolgarsko vlado, <"eš, da huj-ska bolgarske čete. Srbski vladni krogi pa niso tega mnenja, marveč sodijo, da je bolgarska vlada v tem oziru nedolžna in da bolgarske revolucionarne čete le iz maščevanja pobijajo Srbe. Zato je srbska vlada objavila, da hoče v sporazumu z bolgarsko vlado in pomočjo rt formnih držav preprečiti zločinstva v Makedoniji.
Rusko-japonska vojska.
Port Artur ne pade!
London, 3. okt. Reuterjev urad poroča iz Čifua, da so se vršili, kakor poročajo Kitajci, 28 in 29 sept. ljuti boji zahodno od Liaotješana v bližini Golobje»a zaliva, v katerih so Rusi zaman poizkuš»li osvojiti topove velikega kalibra, ki so jih Japonci postavili tam.
London, 3 okt. V Sangaiu je razširjena vest da se je pred Port A-turjem vršila pomorska bitka. Rusi so najeli do-
LISTEK.
Oče.
Peroris iz družbe. V. L.
Mladi odvetnik dr. Vinko Logar je hodil nestrpno po sobi semtertja. Njegovo ne ravno lepo, vsakdanje obličje, kakor jih po ducatih srečavaš na cesti, je izražalo napetost in radostno pričakovanje.
Nervozno je pihal od sebe dim trebu šaste, fine smodke ter se oziral zdaj skozi okno, zdaj po sobi naokrog. Težka zagrinjala bo visela ob cbeh straneh oken, mehke preproga po parketovanih tleh so dušile korak; miza, pregrnjena z umetno vezenim namizni-kem, mehki divan z blazinami od rdečega baržuna, omara z bogato knjižnico, par Jakopičevih slik, ki jih je kupil na drugi slovenski umetniški razstavi, da Be pekaie me cena, — skratka vsa oprava rdeče poslikane sobe je izražala neko solidno-elegantno, samostojno blagostanje v hiši človeka, ki se zjutraj zbudi, pogleda iz posteljo po svojem
stanovanju ter si reče: »Vse to je dar moje sreče in sad mojega dela, moja trdna, v gotovini plačana lastnina!"
Dr. Vinko Logar je bil s»m iz sebe vse, kar jt bil. Pred davnim časom ga je dala skrbna, pobožna mati v šolo, ter ga skromno vzdrževala s tem, kar je pristradala doma, samo da postane sin »gospod«, Oo tej nadi je živela in z njo v srcu je umrla, ko je bil Vinko dovršil tretjo šolo. Oče, ki je itak že slabo gospodaril, je prodal posestvo in šel V Ameriko; Vinko p», ki ga ni hotel spremiti, ker je vede), da bi bilo potem njegovih študij konec, je ostal v domovini. Ker je bil že od narave obdarjen z bistrim umom in žilavo vztrajnostjo, je imel res vedno toliko podpore, da se je preril in prestradal skozi vse križe in boje gimnazijskega in vso-učiliškega življenja. »Gospod« ni maral postati; zakaj ne, tega jaz ne vem, pač pa najbrže on sam. . .
Idealno navdušenje, ki si ga dijak pridobiva na trnjevih potih humanistiške izo brazbe, se je v teku časa umaknilo dovzetnosti za razloge gmotne koristi. Zato je za-
snubil petdesetorico tisočakov, katere mu je dal bogat trgovec kot odvetniku z lepo bodočnostjo, drage volje in še roko svoje razvajene edinke po vrhu.
Dr. Logar je imel torej denar; ime si je pridob 1 v nekaterih težavnih tožbah, katere je dobil vsled svoje odlične spretnosti in po oprostitvi nekega roparja, kateremu je rešil življenje in svobodo s prepričevalno silo svoje besede. Ko pa se mu je posrečilo, da se je povsem strinjal s svojo bogato ženo, se je smatral v resnici za človeka, ki se ra-duje popolne sreče.
Od očeta je dobil le dva lista, čisto od začetka; potem so prenehala pisma, in no bona Bled ni več ostala za njim.
Pred par meseci pa mu je pisal stari župnik iz njegove rojstne vasi, da je dobil pismo od njegovega očeta, v katerem ga vprašuje, je li še živ, kje da je in če bi mu mogel pomagati, ker se mu hudo godi v tu jini ter živi v največji revščini.
Nekaj mehkega je prišlo Logarju v dušo, ko je čital te vrstice častitljivega duhovnika, ki ga je spominjal še iz otroških
let; vsa tiha prelest srečnih mladostnih spominov je prihitela k njemu na kril h pomladnih vonjav ter cbjela njegovo dušo s svojo laskavo, neodoljivo močjo. Zamislil se je v tiste srečne, brezskrbne dni, in zdelo se mu je, da zre na cvetno livado, kjer trepeče ves kras deviške Vesne v jutranji rosi, bo-žije ga s svojimi dišavami. On pa se igra tam z rosnimi demanti in lahkokrilimi mo-tuljčki, ko čuva nad njim skrbno otčevo oko . . .
Kakor v vsakem človeku, je imela tudi v njem ljubezen do očeta tako globoke korenine, da tedaj niti ni več dvomil o svoji dolžnost', ste riti roditelju starost lahko in prijetno. Nemudoma je pisal očetu dolgo, iskreno pismo, v katerem ga je prosil, naj pride k njemu, da bode do svoje smrti preskrbljen. Obenem mu je pcs'al denar za potovanje.
Kratko nato je dobil par vrstic iz Cle-velanda v Zedinjenih državah, v katerih mu je oče z okornimi besedami in tresočo, komaj razločno pisavo naznanjal, da pride o Binkoštih, da se mu zahvaljuje za njegovo
v lačno ladjo, ki naj bi sprejela vojno ladjo, katero so v nedeljo ivečer pričakovali v Vu zun. »Daily Expressu poroCa. da bo dobili ruski uradniki * Šangaju iz Peterburga naznanilo, da bo del portarturskega brodovja eventuelno tam iskal zavetišča, ker brodovju ni več mogoče ostati dalje v Port Arturju. To poročilo nam pojasnjuje, zakaj Japonci tako strogo pazijo na Kiaočaus, kar naj bi preprečilo namen, doseči to nemšto pristi nišče.
London, 3 okt Včeraj je dofilo v Č fu 80 Kitajcev, ki si ušli vkljub strogi blokadi — E len pripoveduje, da je japonski naskok 26 sept. povzročil Japorcm poraz * iigubo najmanj 50000 mož. Kanor on popisuje, se je plavni napad pričel na zahodu in severozahodu in sicer s streljanjem iz topov na poz e jah od zaliva Pigeon do Taku-šana. Pozneje so prodirali Japonci od S riši gina. Po hudih bojih so zavzeli en strelski jarek za drugim. Japorci so drli proti rus kim bajonetom. Boj se je bil prsi ob prsi in jarki so ae polnili z mrliči — Dolgo se j a ustavljal obkop pred utrdbo, toda po večkratnem naskoku se je morala posadka umakniti v lian. Vedno naprej so prodirali Japonci. Trikrat so prišli eelo do obzidja utrdbe. Tcda bili so skoraj uničeni vsled goste toče krogelj iz pušk in brzostrelnih topov. Morali so se umakniti. Japonci so Be ustavljali še pri obkopu nasilnim ruskim napadom. Obenem je prišla na pomoč od severa ena divizija od zaliva Pigeon, toda ni mogla dospeti do ruskih jarkov vsled straš nega streljanja pomorskih topov iz utrdba Ljaotješan. Japonci bi radi prisilili to utrdbo k molku.
London, 3. okt. Rsuterjev urad po roča iz Čifua: Med zadnjim naskokom na Port Artur so Japor ci opetovano napadali za Ruse jako važni o g 1 j e n i grič. Dne 22. sept. so ga zavzeli, ko bo kakor mravlje lezli po strmini. Ker je bil poizkus, postojanko zopet dobiti, skrajno nevaren, gen. Steselj ni hotel naravnost izdati povelja, ampak je sklical prostovoljce. Vsak, kdor je bil prašan, je bil pripravljen, nakar je bilo odločeno precejšnje število prostovoljcev. Moštvo in častniki bo vzeli seboj ročne granate in po obupnem boju se jim je posrečilo pregnati Japonce iz vseh postojank. Rusi cenijo japonske izgube v 4 dneh napada na 10.000 mož.
London, 3. okt. »Daily Chroniole« poroča, da je bilo v soboto sklenjeno pred Port Arturjem premirje, da se pokopljejo mrliči; takoj po pokopu pa se je bombarde-ment z vso silo sopet začel.
Tokio, 3 oktobra Govori se. da je japonska topničarka na južni strani poluotoka LjaotjeSan zadela ob mino ter se potopila. Posadka je rešena. Ime ladje še ni znano. V pomor, min strstvu tega sicer ne zanikavajo, toda izjavljajo pa, da je treba počakati na-daljnih poročil.
Tokio, 3. okt. Pomor, ministrstvo poroča, da je neki ruski parnik, ki je pritrjeval mine, 20. m. m. ob vhodu v portar turško pristanišče zadel na mino ter se potopil. V ministratvu tudi menijo, da Rusom manjka malih parnikov sa odstranjevanje min. — Vest pa. da se je potopila japonska topničarka, se uradno ne potrjuje.
Vojska v Mandiuriji.
London, 3. oktobra. Položaj obeh nasprotnikov je neizpremeujen. Kmečko pre bivalstvo Japonci že v veliki daljavi od Mukdena tirajo naprej, ker se boje, da ne bi bili kot ogleduhi v zvezi z Rusi v Mukdenu.
London, 3. oktobra. Reuterjev urad porača iz Mukdena 28. m. m.: Z<di sa, kakor da bi se začelo prodiranje japonskih prednjih čet pri Jantaju ter v Ponšitu. Ja ponci imajo sedaj približno iste pozicije, kot
25. pr. mes, toda bo sedaj precej močnejše, da lahko obnove isti poizkus, kot pri Ljaojanu. Viak dan prihajajo ranjenoi v Muk den. Oba dela strego pazita na nevtraliteto želesnice Siumintin. Prebivalitvo v Mukdenu je vedno bolj zaupljivo in prodajalnice so zopet odprte.
London 3. oktobra. Iz Siumintins poroča »Daily Telegraph«, da izkušajo Japonci aneleštie in druge tuie dopisnike iz-tirati iz N,ušvana. Iz tega sklepajo, da Japonci hočejo imeti luko zase. Poročilo pravi dalje, da je 80 topov ruske jahajoče artile rije pod poveljstvom nekega velikega kneza odšlo proti cesarskim grobovom, da sapre čijo obkoljenje.
Peterburg, 3. oktobra. Poročajo, da divja med Japonci v Ljaojanu epidemija, ki so jo povzročila gnijoča trupla.
London, 3. oktobra. Na Japonskem je bilo vpoklicanih sopet 50 000 reservnikov, ki so namenjeni 7.« Mandžurijo.
Tokio, 3. oktobra. Ruske in japonske prednje straže na jugu, jugovzhodu in vihodu od Mukdena so neprenehoma v dotiki. Pri« čakovati je velike bitke v bližini Tjenlina; splošna sodba je, da se je Kuropatkin le zato postavil pri Mukdenu ter ob Hunhu, da zadržuje Japonce.
Berolin, 3. oktobra. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Mukdena: ZdravBtveno stanje ruskih čet je ugodno. Mnogo bolnih in ranjenih vojakov, ki so zaostali za armado, je došlo v Mukden. Bataljoni so močnejši, kot pri Ljaojanu, cela armada stoji pod poveljstvom Kuropatkinovim. Vasi vzhodno in južno od Mukdena so od Kitajcev zapuščene, ker vie pričakuje bitke. Japonci se močno utrjujejo ter se v Ljaojanu in Hajčenu pripravljajo za simo. V bitki pri Ljaojanu so imeli Japonci k večjemu 148 000 mož. V zadnjih dneh pa je došlo od juga precej novih čet ter je pričakovati še f ormoške divizije in drugih čet, kakor bitro pade Port Artur. Ne ve se povedati, kaj bo ruska armada storila pri tem vojnem položaju.
Steselj odlikovan.
Peterburg, 3. cktobra. Car je pred svojim potovanjem v Oleso poslal generalu Staslju make dostojanstva carskega osebnega adjutanta.
Rusko brodovje
Čifu, 3. oktobra. Ruske ladje se zad njega boja niso udeležile. Kuočijske ladje rabijo kot bolnišnice. Vsak dan bo prealedki v streljanju. Male utrdbe vedno menjajo svoje gospodaric.
S a n g a j, 3 oktobra. Rnska vojna ladja, najbrže »Bajan«, se je usidrala v zalivu Hin-kav. Dve dovlaini ladji sta bili odposlani, da prepeljeti vojno ladjo v Sangaj.
Nemirovlč Danfienko
Peterburg, 3, oktobra. Cenzor vo jaškega štaba prve armade dementira vest da bi bil Nemirovič Dančenko izgnan Nahaja Be v glavnem taboru v Mukdenu.
Japonski ogledali v rak vi.
Ruski vojak, ki se je prišel zdravit domov, pripoveduje: Avgusta meseca bo ruske straže pri železniškem moBtu zapazile vrsto Kitajcev, ki so šli za pogrebom, in bo jih ustavili. „Koga pokopujete?" vpraša straža. — ,Ruski vojak mašinko fufu lomajlo", so rekli Kitajci v pokvarjeni ruščini. Hoteli so reči: Ruskega vojaka )e lokomotiva povozila. Straža pa ni bila zadovoljna s odgovorom. Oiprli so rskev ia našli v njej živega japonskega ogleduh?. V rakev so bile svrtane luknjice, Bkozi katere je dobival zrak in opazoval okolico.
ljubezen ter da „prav lepo pozdravlja njega in svojo ljubo sinaho, čes hribe in doline in morske valove ter ostaja njegov hvaležni oče Jakob Logar«. Doktorju se je porosilo oko in otožno in polno ljubezni je zazve-nela davno pozabljena struna v njegovem srcu; zamislil ae je in zagledal v praznoto, Olga pa je vzela list, ki ga je položil soprog na mizo in ko ga je prečitala, se je nabral njen suhljati obras v zaničljive gube in glasno se je nasmejala b svojim tenko-donečim glasom :
„L.'est — il drole! Tvoj hvaležni oče te pozdravlja čez hribe in doline in morske valove! . . . To je vendar — wie soli ich nur sagen, — hochst poBsierlich, une ex-pression toute originelle !..."•
Nevoljno je pogledal Vinko pred sebe, kakor bi ga stresel kedo za rame: »Vstani, sedem je ura!« in ga vzbudil iz sladkih sanj. Toda soprogi se je ljubeznivo nasmehnil, prijel jo krog ozkega pasu in jo poljubil na UBta in na bogate kostanjevo rjave lase, ki bo izpuhtevali močan, fiaodišeč parfum.
„Priprost človek je, dragica, sin narave,
kakor naše ljudstvo sploh, in kedar hoče tak človek napisati nekaj lepega in iskrenega, samiali svoje besede s tisto priprosto narodno ljudsko domišljijo . . .«
»Radovedna sem nanj .... Najbrže bode jako zanimiv človek. Je veux dire, cjue il sera tre s interessant, wann er diese Volksphantasie immer in so origineller Weise zur Schau tiiigt."
A Vinko jo je malo poslušal. Z mehko, rejeno roko jo je božal po gladkih lioih ter ji govoril t laskavim glasom:
„Prosim te, srček, bodi mu dobra, veš, vsaj nekoliko dobra, tako čisto malo, da se ne bode čutil zapuščenega. Star človek je in nadlege ne bo delal. Tista sobica tam zadaj z razgledom na vrt bode zanj kot nalašč. Najlepši dokaz tvoje ljubezni mi bode to, če ga boš skušala spoštovati, če mu boš dajala VBaj malo od bogastva svoje lepe, velike duše . .
»Ne skrbi, Vinko . . .« in vroč poljub mu je zagorel na licu, »ich weiss, dass ich ihn lieben werde, mon Dieu, — tvoj oče je vendar tudi moj!"
(Konec prih.)
Ktfrberjev govor.
V nedeljo je na Dunaju zborovala zveza avstrijskih industrijcev. Zborovanja sta se udeležila tudi min. predsednik dr. pl. Kor b e r in trgovinski minister baron C a 11. Pri tej priliki je dr. pl. Kčrber zagotavljal, da vlada p spešuje in podpira industrijo, kjer le more. Tako je zasluga vlade, da je država dovolila 500 milijonov za nove železnice. Vodne ceste, nagodba z Ogrsko in trgovinske pogodbe so gotovo tudi na korist industrije. Torej — pravi dr. pl. Korber — bodite bolj odkritosrčni in nn prikrivajte si resnice ter ne pretiravajt i. 'L\ zgled, kako javnost pretirava, navaja svoj govor v Lvovu, kjer je govoril .tudi* o nemški posesti. Ta »tudi« pa so mnogi prezrli ter sklepali, da hoče vlada braniti le nemško posest ne pa »tudi" drugih narodov. V nadaljnem govoru je dr. pl. Ko ber obžaloval, da se stranke umikajo realnim razmeram ter vie delo in odgovornost prepuščajo vladi. Ako državni zbor tudi v bodoče ne bode izvrševal svojih dolžno s t i , bode vlada na vsej črti tem odločneje storila svojo dolžnost, da ne propade industrija, trgovina in poljedelstvo. Poleg politične krize ne sme nastati še gospodarska, za katero bi vladi naprtili odgovornost. Kakorkoli se tolmači ustava v Avstriji, o propadu prebivalstva ni besede v ustavi. G)spod ministrski predsed nik je torej zopet potolažil industrija in sa mega sebe. Ako pa bi dr. pl. Korber govoril povsem odkrito, moral bi priznati, da so največ zakrivile politično in posredno tudi gospodarsko krizo ravno one vlade, ki niso računale z realnimi razmerami v državi. In v to vrsto spada tudi sadanja vlada.
Zasedanje deželnih zborov.
Včeraj je bil otvorjen zgornje-avstrijski deželni zbor. Deželni glavar dr. E b e n -h o c h je pojasnjeval deželni proračun, ki izkazuje 14.000 kron prebitka.
Socialni demokrati na Moravskem in Češkem.
V	nedeljo so socialni demokratje v Brnu priredili velike demonstrativue spre vode. Z rdečimi zastavami ne čelu so hodile množice po mestu in zahtevale splošno volivno pravico. Pred namestniško palačo in pred deželnim dvorcem je policija razkropila demonstrante. Tudi v Pragi menijo, da bodo socialni demokrate v deželni zbornici poizkušali demonstrirati za splošno volivno pravico, kakor so to storili v moravskem deželnem sboru Dne 5. t. m. zvečer bodo priredili soc. demokratje v Pragi šest velikih shodov; dopoldne prihodnjega dne pa, ko bo otvorien čtški deželni zbor, se bodo zbrali pred deželnim dvorcem in poizkušali priti na galeri.e, kjer hočejo zattavati splošno volivno pravico.
Shod mladočeških zaupnikov
je bil v nedeljo v Pr»gi. Herold, ki je vodil zborovanje, je povdarjal potrebo tesne organizacije Mbdočehov in naznanil, da mladočešti poslanci ne bodo odložiti mandatov. Poslani cSpindler ie povdarjal, da so sedanji položai povzročili vladeželjni Nemci ter vlada, ki podpira nemške težnje. Čehi toliko časa ne bodo prenehali z ob-strukcijo, drkler se ne bo država preosnovala po federativnih načelih.
Grof Sternberg proti Mladočehom.
Grof Sternberg je izjavil v Kraljevem Gridcu na shodu, da je mladočeška politika politika odvetnikov, pr fesorjev in birokratov. Mladočeška stranka je zaslepila češki narod, da je prišla do veljave nesposobna inteligenca. Mladočehi imajo od tega koristi, da pus'e narod tavati v temi. — Grof Sternberg naj sedaj pokaže pot iz — teme.
Gospodarstvo krščanskih socialcev na Dunaju.
Dunajski magistratni gremij je odobril glavni računski zaključek za leto 1903 Ra C u n s k i sklep izkazuje 2 8 00275 kron prebitka.
Mažarska prisega za hrvaške brambovce.
V	Zagrebu vlada veliko razburjenje. Mažari nameravajo nov napad na hrvaške pravice; iepremeniti hočejo namreč prisego hrvaških brambovcav v mažarBkem smislu, kar je po nagodbenih določilih med Hrvaško in Mažari popolnoma nezakonito. A kaj se menijo Mažari za zakon, ko imajo v svojih rokah moč in oblast.
Poziv k slogi ogrskim katoličanom.
Bivši načelnik ogrske katoliške ljudske stranke grof Z i c h y je poslal vsem katoliškim društvom na Ogrskem okrožnico, v kateri poživlja katoličane, da se naj sedi nijo. Vsa nesporazumljenja morajo izginiti, laiki ter duhovniki morajo postopati složno.
Prav rei bi bilo potrebno, da se na Ogrskem uitanovi močna katoliška stranka, kjer židovstvo ter liberalizem v veliko škodo narodnega blagostanja, nravnosti in katoliške cerkve zastrupljata ogrsko javnost,
Napad na kozake.
Iz Carigrada poročajo, da je ropa»ka tolpa Kutdov prekoračila mejo in napadla neko rusko vas, kje>r bo Kurdi ropali živino. Kosaki so roparjem sledili na turško ozemlje. Kurdi so turški obmejni straži n<snanili, da bele pred armenskimi vstaši, vsled česar so turški vojaki pričeli streljati na kozake.
„Gustav Adolfovo društvo",
katero ima namen razširjati med katoličani v Avstriji protestantizem in pa poleg tudi graditi nemški most do Adrije in Carigrada, je imelo preteklo leto 1957 podružnic in 641 ženskih društev. Podpor je društvo porazdelilo 1903.1. 1,629.967 mark 47 fenigov in sicer v Nemčiji 818.768 32 mark, v Avstriji pa 618.721 35 mark, v ostalih deželah 158.340 mark. V osrednji blagajni je bilo koncem 1. 1903. denarja 1,598.063-33 mark. Premoženje »Gustav Adolfovega društva" v Nemčiji je sedaj vredno 3,525 099-27 mark, v Avstriji pa 56.130 mark. Iz poročila je razvidno, da vodi to društvo gibanje „proč od Rima" v Avstriji.
Štajerske novice.
š Gospodarstvo nemikih nacionalcev v Gradcu. Proračun gr»ška občine za 1. 1905. izkazuje primanjkljaj 342 721 kron, katerega bodo morali pokriti z novimi davki. Skupne potrebščine znašajo 7 824 601 K. pokritje pa 7,706.880 K, nepokritih 225.000. a k tej svoti se mora še priračunati lanski primanjkljaj 225000 kron. tako znaša torej skupni primanjkljaj 342.721 K. Kak razloček med gospodarstvom dunajskih krščanskih socialcev in pa med onim graških namškib nac onaloev!
š Požar v uelju. Dne l. t. m. ob 3 popoldne se je v smudišču H. P/ettnerja preobrnila svetilka in je začelo goreti. K sreči so takoj zapaiili in udušili ogenj, ki je povzročil 100 K škode.
š Požar v Tepini vesi Zgorela so 26. sept. ob 4 uri popoldne gospodarska poslopja Elizabete Napotnik v Tepini vesi. škoda je velika, ker je tudi pogorelo seno in slama, a pogorelka je imela gospodarska poslopja zavarovana le sa 300 K. Požar bo povzrečili otroci, ki bo se igrali z užigalieami.
š Samomor v Trbovljah V n°deljo zjutraj se je obesil v Trbovljah 21letni rudo-kop Frančišek Kosma d Vzrok samomoru nesrečna ljubezen in strah pred vojaško službo.
š Zaradi tatvine so prijeli v Mariboru 17letnega postopača Martina T r i m -č i č a iz Nimna pri Ptuju. Dolže ga, da je 16 supt. vlomil v kantino v Ge-tiogu skupno z 18.etnim dninarjem Mih. K i r b i č e m. Odnesla sta jestvin in žganja.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. oktobra.
Zakaj je potrebna nemiko slovenska sveča? Zato, da narodno-napredna stranka narodnosti ne »zlorablja«. Tako bi človek sklepal, če bere včerajšnje »Narodove« „8torije". Za narodno čast dela, kdor na udarce Slovencem v obraz, molči, kdor se ponižno klanja kakemu bankerotnemu nemškemu baronu in voli na razna mesta za zastopnike slovenske dežele Nemce! S pasjo ponižnostjo se narodnost ne zlorablja — kdo bo bo odslej še upal reči, da dr. Iran Tavčar svoje stranke ne vodi po pravi poti? Dr. Ivan Tavčar z resnostjo po prespanem mačku dokazuje v »Narodu«, da je dr. Sasteršič s svojim predlogom proti korespondenčnemu uradu narodnost izrabljal!! Tako torej! Ker je Sregelj po za Nemce dobro premišljenem načrtu komandiral slovenske liberalce, da na smejo več glasovati za kako nujnost, tedaj bi moral deželni zbor v najnujnejših narodnih zadevah kar molčati! Tako se je pustil vjeti dr. Ivan Tavčar, ki je imel dovolj prilike, da že pred meseci povidigne svoj glas vsaj radi »strelov v kazino«, s katerimi so Nemci storili toliko krivico Slovencem, a molčal je kot grob! Ta dr. Tavčar, ki sedaj v strahu za svoj ugled, zatrjuje, da bi narodno-napredna stranka stvar sprošila pri proračunski debati, se niti kot državni poslanec Ljubljane ni upal v driavnem zboru staviti riiti suhe interpelacije v zadevi kaiinske demonstracije, dasi je bil k temu izrečno posvan ! Naai poslanci pa sČ niso pustili vjeti in so spravili to stvar pred zbornico, izrečno povdarjajoč, da
to ni obstrukcikcijski predlog. V tem trenotku, ko ao to a svojo beseda jamčili, v tem trenotku bi bili odvezani narodne-napredni poalanci od Svegljeve zveze', v tem trenotku je bil predlog skupna slovenska stvar, toda dr. Tavčar je teroriziral avoje poslance, da so morali ostati v bveg lovem objemu, in ae niso postavili za slovensko čast! Poslanec I »an Hribar je izrecno povdarjal, da je predlog res nujen, da bi on tudi glasoval sanj, če ga ne bilavezala klubova dia ciplinal Bo 1 j vend ar a trank a ne more biti zvezana z Nemci tudi v narodnih vprafianjib! S tem, da je narodno napredna stranka n a Tavčar-Svegljevo povelje glasovala proti nujnoBti, je hotela atvar na ljubo Nemcem pokopati, dr. Tavčar pa je pokazal, da je slep in da ne vidi mostu, ki mu je bil zgrajen, da stopi lopat v krog slovenskih zaatopnikov. Narodno-napredna stranka je a tem Škodovala narodni stvari, ker je preprečila skupno slovesno demonstracijo proti krivicam, ki se gode Slovencem! — Sedaj „Narod« meče okoli s lažmi, da je dr. Sosteršič bivši nemški buri i. t. d., in pravi, da je dr. Susteršič »ciniini zasramovalec slovenstva«, on, dr. Tavčar in njegovi, pa ao baje »v boju za slovenstvo osiveli moije!« Mi ae temu smejemo. Vsak vendar ve, kdo je pod grabljami! Ti v „boju » slovenstvo osiveli moije«, so tako vestno čuvali, „da se narodnoat ni slorabljala«, da so leta in leta z uprav hlapčevsko ponižnostjo poslušali baron Heinove nemške odgovore na slovenske govore in da je bilo treba šele naših poslancev, da ao mu pojasnili stališče! Slovenska javnost pa sedaj ve, kako je! Narodnost torej zlorablja, kdor ne molči na Slovencem storjene krivice in lenega Tavčarja ne pusti spati pod Sveglovo brado. Slovenski napred-njaki! Dovolj imate povoda, da na tako jasno izpoved svojega vodje ponosno dvignete kvišku glave! Roke in tri prste kvišku — prisesajte dalje na D e ž m a -nove grablje!
Dokazi narodnega izdajstva! Naši poBlanci v odsekih so liberalce, kakor je znano, pustili same, ker se liberalno-slovenska večina ni ozirala na upravičene predloge na korist ljudstva. Tako se v odsekih kaže slika, katero je ustvarila v deželi nemško-slovenska sveža. Nemec je gospodar! Tega so krivi tisti Slovenci, ki so s Nemci zvezani, in tisti njihovi volivci, ki tako zvezo trpe ! Značilno pa je, da „Narod" svojim čitateljem nič ne po\e o dogodkih v ustavnem odseku! Izvolitev v ta odsek so naši po slanci sprejeli in p r i Š 1 i k s e j i, pri ka teri se je imelo voliti predsedstvo. Predsednik v odseku je najvažnejša oseba, ker do loča seje. Pomislimo, da se gre v ustavnem odseku za delovanje deielnega zbora, da je ta odsek takorekoč rešilna deska zanj. Komur je kaj na tem, da se zboljšajo razmere, mora vse storiti, kar je sploh mogoče, da se omogoči uapešno delo v ustav nem odseku. A kaj se je zgodilo ! Liberalni člani tega odseka dr. Tavčar, Hribar in dr. F e r j a n č i č so volili Nemca Schoppla za predsednika! Nemci , katerih vodja Švegel je izjavil, da se potrebujejo za iz premembo volivne pravice celi rodovi, vodijo torej ustavni odsek. Kaj se to pravi ? Prvi dokaz imamo že v tem, da je ta odsek sklican šele na petek po seji. Po ti poti se seveda potrebujejo celi rodovi za izpremembo, če ni sej. In tega so krivi naši liberalci. Iz njihovega ravnanja vidimo natančno, da so pričeli zopet igrati umazano igro, kakor lansko leto. Lani so obstruirali ustavni odsek, ker niso hoteli delovati v njem; letos ga obstruirajo s tem, ker so volili takega moža za predsednika, ki ne sklicuje sej. Najlažja obstrukcija je pač taka! — Ko bi bili izvolili kakega Slovenca, bi bil bolj vezan, ker od liberalnih Slovencev imamo izjave, da ne nasprotujejo volivni preosnovi. Nemci so pa vedno izjavljali, da se štejejo proste. Lani in letos, ko se je volil ustavni odsek, je nemškega kluba zastopnik izjavil, da z volitvijo odseka nečejo na noben način ustvariti za svoje ravnanje kakega prejudica. To se pravi: oni si hočejo ohraniti prostost, zavlačevati
volivno preosnovo in jo preprečiti. In za to nečedno delo jim naravnost pomagajo naši liberalci. Ivane, Janussi, ne Janez! Z enim licem migaš, da hočeš volivno preosnovo, z drugim mežikaš z Nemci, kako bi jo onemogočil. Janez — Janus, poznamo te!
Dr. Tavčar je tudi gluh! »Slov. Narod« je ves zmeden. Nerodnost dr. Tav> čarjevajezavaattega vidno odkrila nemiko-slovensko zvezo! Kakor je bil dr. Tavčar zmeden v dež. zboru, tako je zmeden tudi njegov*list — »Leib-blatt« mnogih Nemcev, kakor ao priznale •Deutsche Stimmen«. V dež. zboru je Tavčar namestu Susteršiča ia Scbwaitserja na splošno veselost vedne klical »Sukljeta«, se daj pa se dela, kakor bi bil gluh in s oči-vidnim namenom denunoira, češ, da je »Ab zug Teutsoher« klical na galeriji akademik g. Robida, kar pa ni res. S tem hoče pri kriti svetu, da so mu te klice pošiljali »Savani". Tako ve sedaj sle jonska javnost tudi to, da dr. Tavčar ni le slep, ampak tudi glnh, odkar se je baronu bchweglu privezal na frak.
Na saupnem shodu v Dobrepo ljah minule nedelje pc p ddne ao volivci s soglasnim odobravanjem pritrdili stališču katoliško narodnih poslancev v zbornici. Poal. Jaklič je volivcem pod«l si i no položaja v sbornici in deželi. Z ogorčenjem so sprejeli naznanilo o narodnem i s d a j s t v u Tavčarjeve stranke, ki valed tesne zveze z Nemci v zadnji seji niso smeli, niti mogli nastopiti za čaBt naroda, dežele in Ljubljane proti dež. vladi. Kako so liberalci prodani Nemcem, dokazuje dovolj dejstvo, da imajo Nemci zaradi popustljivosti liberalnih Slovencev v dveh važnih odsekih večino in tudi v odseku za volivno reformo so volili načelnikom Nemca. Gotovo je, da bo ta zaviral delo v odseku, kar bo najbolj mogel, najbrž tudi preprečil volivno reformo, ker vsako razširjenje volivne pravice okrepi Ie Slovence. Tako se čedalje bolj kaže, da se je dr. Tavčar dal zvitemu baronu Schweglu vjeti in mu dal tudi glede volivne reforme gotove obljube. Tako izdajstvo mora boleti vsakega poštenega Slovenca, ki ima še kaj narodnega čuta in ponosa. Vsled nemško-slovenske zveze je prišlo v naši slovenski deieli tako daleč, da se ne gre več za to, ali bo gospodarila v deželi liberalna ali katoliško narodna stranka, ampak sa to, ali bo bodoče sploh Slovenec gospodar ali Nemec. Volivna rcfjrma je nujno potrebna in brez te reforme ne bo dai. sbora, naj liberalci še tako hinavsko javkajo, koliko trpi vsled tega »ubogi kmet". — Župan M u a t a r je dejal: Boj naš h poslancev za rasširjenje volivne pravice moramo najodločnejše podpirati. Vsako razširjenje mora le okrepiti kmečki stan, ki vsled krivičnega volivnega reda nima dovolj velikega zastopstva v zbor niei. Miroljubnost v tem boju ne bi bila na mestu. Če se nasprotniku krivična posest ne more vieti zlepa, ako je vam noče izpustit'*, tedaj je treba pograbiti najstrožje orožje. Predlagal je sledeče resolucije: 1. Na za upnem shodu v Dobrepoljah zbrani volit ci odobrujejo vsa prizadevanja katoliško-narcd-nih poslancev za razširjenje volivne pravice in jim kličejo : Pogumno naprej, mi smo za vami! 2. Na zaupnem shodu v Dobrepoljah zbrani volivci sočutno pomilujejo inteligentne volivce po mestih in trgih, ki so poslali v dež. zbornico poslance, ki ne morejo, ne smejo in ne snajo braniti časti dežele in glavnega mesta proti njenim sramotiIcem. 3. Izrekajo katoliško narodnim poslancem popolno laupanje.
Duhovsko premembo v ljubljanski Škofiji: Kanonično sta bila vmeščena čč. gg. Josip P e r z na župnijo Borovec (Morobitz) in Frančišek K e p e c na župnijo Č e š n j i c e. Premeščeni so čč. gg. kapelam: Frančišek Z o r k o iz Št. Jerneja k k Sv. Petru v Ljubljani, Jakob K a 1 a n iz Zagorja v st. Jernej, Janko Petrič iz Škefje Loke v Zagorje, Frančišek S t e r -ž a j iz Št. Janža v Skofjo Loko.
—	L a dekanijo Leskoveo bode kon-ferenca me 10. t. m. na Vel. Dolini.
—	Trgatev v leskovški okolioi je večinoma končana. Ker je bilo grozdje nenavadno sl»dko, pričakujemo izvrstne kapljice.
—	Lovska sezona Kakor čujemo, je letos v loviščih precej zajcev, jerebi« in pre pelic Nekatere občine ao napravile pri dra-
žbah lova lepe kupčije. Hvalijo pa Be letos tudi lovski tatovi, da jim gre po sreči. V kočevskem, novomeškem in logaškem okraju je pa zlasti polšji lov jako živahen, ker kmetje v pozni jeseni kaj dobro spečajo pol še kožica pri krznarjih. V bukovih gozdih v ribniški in debrepoljski dolini nalove v eni noči po 200 do 400 polhov.
— Monstranoo v romanskem slogu je izvršil pasar g. J. K r e g a r po
francoski obliki, kakršno imajo v Lurdu. Namenjena je z« iupno cerkev v Smledniku. Dalo je jako lepo in efektno. V krogu so znaki štirih evangelistov v emajlu. G Kre gar je s tem krasnim delom zopet dokazal, da je re" pravi mojster v svoji stroki.
—	Nevarno je zbolel č. g. iupnik I g n a o i j Salehar v Dol. vasi pri R bnici. Priporoča se v pobožen »me mento« vč. gg. duhovnim sobratom, prijateljem in znaneem.
—	Umrl )e dne 3. oktobra v Liščah po dolgi in mučni bolezni Frančišek P e č e k , četrtošolee. Bil je vedno odličen učenec. Pred poldrugim letom je izostal iz šole radi bolezni. S lao je hrepenel, da bi šel zopet v šolo, toda želja se mu ni izpolnila. Dasi je trpel posebno proti zadnjemu silne bolečine, vendar jih je prenašal zelo potrpežljivo. ŽslostDim staršem naj bo v tolažbo, da Be blagemu Francetu bolje gedi na drugo-n svetu.
—	Oče onečaatll hčer V Smartnem pri Litiji so aretirali kočarja Jožefi Pipana, ki je oskrunil svojo dietno hčerko.
—	Strica ubil. V Mitrovici je sodišče obsodilo na smrt Jurija Vineka, ki je ubil v prepira radi nekega zemljišča svojega strica. To je letos ie št sta smrtna obsodba pred tem sod šJem. V prvih petih slučajih je sledilo pomilošfienje.
—	Istrski deželni iolski svet Cesar je imenoval ravnatelja gimnazije v Kopru g. J. B i z i a k a za člana istrskega dež. šolskega Bveta.
—	Imenovan je aa uč telja na Štajerskem g. Franc S i n i g o j od Sr. Križa na Goriškem. — Pomožna učitelja goso. Anton K n a p v Vrabčah in g. Bogomir F e g i c na Colu sta imenovana ?a prov. učitelja.
—	Novi lOkronaki bankovci ne bodo imeli veš sedanje oblike, ampak bodo podolgasti, kakor ameriški bankovci.
—	Jugoslovansko razstavo nameravajo prihodnji mesec iz Balgrada preme stiti v Sarajevo. Hrvaški umetniki so se ie odločili za to premestitev.
—	Brata je ustrelil. Pri S?. Petru v Sumi (okraj pazinski) se je zgodila 29. m. na. huda nesreča. Kmet Alojzij Bratulič fovr-nivši se nedavno temu od vojakov, je rad pripovedoval sovaščanom o vojaškem življe nju. Med ntjpazljivejšimi pos'ušalci pa sta bila brat mu Matej in prijatelj Fran Bratulic. V želji, da bi bilo njegovo pripovedovanje čim nazorneje, je vzel neko lovsko puško in je kazal na njej, kako se delajo rasne vojaške vaje. V tem pa se je pripovedovalcu puška, ki je bila nabasana (česar pa, Beveda on ni vedel) sprožila in projektil je zadel brata pripovedovalčevega, Mateja Bratulica in imenovanega prijatelja. Ta poslednji je ranjen v obraz, a ni nevarnosti za njegovo iivljenjj. Prepeljali so ga v bolnišnico v Pulj. Prvi pa je umrl eno uro po nesrečnem dogodku. Kroglja ra u je udrla nad srcem.
—	Rodovitnost G Janko Štele, mli nar v fcilogu pod L ubljano, ima 1 in pol leta staro prasico, ki je vrgla 20 mladih, med katerimi sta bila samo dva mrtva. Ista žival je pred pol leta vrgla 15 mladih, Opo zarjamo crašičerojce na ta rodovitni zarod.
—	Napad s sekiro. V nedeljo je v Loškem potoku Janez Bambič s sekiro napadel Marijo in Matijo Knavsa, kate remu je zadal dve težki rani na hrbtu, ieni Mariji p» je presekal čeljust
—	Pogreiajo kovaškega učenca Ri-ftela Bjžiča, ki ha je učil pri kovaču Joiefu Širku v Vipavi. Menda je izvršil samomor.
—	Slovesna otvoritev in blago-slovljenje nove iole bo na Koroški Beli Javoroiku dne 6. t m. ob 10. uri dopoldne. Prijatelji šole in učiteljstvo dobro došli !
—	Ponesrečil se je na Dovjem F r. Pogačnik. Udaril je po mizi s steklenico, ki se je razletela in mu prerezala iile na roki.
—	Ia Krope se nam p še: Za po-družno cerkev v K r o p i sta daro vala gosp. Jarnej Hafner, trgovec v Ce lovcu, in njegova soproga štiri slikana okna. Novo obhajilno mizo in stopnice pred ol t»r jem je solidno i (delal kamnosek Al. F i n i g a r v Siofji Loki. Samotni tlak v obliki preprog je položil Angelo Moli-naro iz Siofje Loke. V ta namen so da rovali gg.: Duh. svetnik I. Ažman, župnik b. Zupan, V. K 1 i n a r , I. M a • g u i a r in manjše svote več drugih dobrotnikov, katerim bodi iarečena zahvala.
Ia radovljiškega okraja se nam piše: Spomladi ja nase okrajno glavarstvo izdalo ostro prepoved soper plese in po-nočno popivanje. Bili smo veseli te prepovedi v trdni nadi, da so omeji žganjepitje. Zal, da se ni obrnilo na boljše. Glavni vzrok
p« je ta, ker se premalo skrbi z« isvršitev
prepovedi. »03i postave« večkrat ne vidijo ali nočejo videti neredov. Neki dopisnik toži v »Gorenjcu«, da v njegovi aoseščini vedno hrešči meh. V dotični gostilni se v istini pijanci shajajo in pretepajo cele noči, a gostilničar je bil oproščen. Torej, kaj pomaga prepoved! Zato pa je dolžnost drugih poklicanih faktorjev, da odvračajo ljudstvo od nesrečnega iganjepitja ne glede na to, ali je to vieč posameznikom, ki se okoriščajo na škodo ljudstva.
—	Novo vero uči neki liberalen misijonar v Begunjah pri Cerknici. Pred kratkim se je namreč podlo norčeval iz neke ženske, ki se je prekrižala pred sv. razpelom ob potu. Kako selo je vsiljiv, se vidi že iz tega, ker se je celo njegov pes od niega navadil besnoat:, da nobenega mimoidočega ne pusti pri mira. Kupi naj torbo!
—	Novo iolsko poslopje v Dolskem. Pišejo nam: C kr. okr. glavarstvo je na dan 26 sept. odredilo kolavdacijo novega šolskega poslopja v Dolskem. Povabljeni so bili tudi krajni šol. sveti in obč. zastopi v Dolu, Dolskem in D M. v Polju. Ti so se odzvali povabilu, a čudno, šolako poslopje še ni bilo dogotovljeno.
—	V občini Naklo nad Kranjem Be razcepi Marije Terezije cesta na dve strani, desna vodi v Celovec, leva v Beljak. Da bi to vsakdo vedel, napravljen je kamenit steber z napisom Strasse nach Klagei furt, na levi Strasse nach Villach. Slovenci potrebujejo slov. napisa!! Posebno, ker tam mnogo-brojni božjepotniki hodijo na Brezje in jih prav mnogo zaide na nasprotno cesto. Za kak) nemSke agente pač ni treba v čiito slov. kraiu nemškega napisa.
S Toplic se nam piše: Z ozirom na cptiso v aobotni številki glede dobe kopanja se javlja občinttvu, da traja pravzaprav kopališka doba od 1. maja do 15. oktobra. Tako stoji črno na belem v »kopalnem redu«, ki je prilepljen na dveh krajih v kopališču. Kdor se hoče še kopati, preden nastopi sima in ž njo revma, naj se kar napoti k um. Kopljejo se res sedaj samo še štiri gostje, pa vsak dan utegne še koga prinest'. Po gostilnah se toči že izboren letošnji čviček — nova privlačna moč.
Zadnji čas
je za obnovitev naročnice na »Slovenca« v tekočem četrtletju, ker po določenem obroku, zvesti svoji dosedanji praksi, ustavimo list vsem, ki dotlej ne poravnajo naročnine. Pripravljeni pa smo se ozirati na vse opravi« čene želje, ki se nam pismeno pravočasno javijo.
Ljubljanske novice.
V stolnici je bila danea povodom godu Nj. veličanstia presvitlega cesarja Franca Jožefa I pontifikalna sv. maša, katero je daroval prenr ilostni gospod knezoškof d r. Anton Bonaventura Jeglič ob veliki asistenci. Sv. maše se je udeležil deželni predsednik biron Hein, deželni glavar pl D^tela, mestni zastop ter zastopniki raznih c. k. uradov.
30letnico tiskarakega in nepretrganega delovania v tiskarni A. Klein & Comp prašno val bode 12. t. mes. gospod poslovodja Anton Sterlekar. Stopil je v omenjeno tiskarno dne 12. oktobra let« 1874., kjer se je tekom časa pokazal pridnega in zvestega delavca. Gospod A. bterlekar se je pokazal v krogu svojih tovarišev ket dober in zanesljiv mož ter si pri njih pridobil mnogo ugleda in spoštovanja. Tekom svojega delovanja se je smirom zdravega in čvrstega počutil in je preiivel v tem času štiri gospodarje omenjene tiskarne. Se mnogo let mu žel6 udani tovariši!
Ponesrečeni železniški sprevodnik. Na dolenjski železnici ae je ponesrečil železniški sprevodnik Z i r n s t e i n. Pri vhoda v ieleiniški voz mu je spodrsnilo in je padel. Zlomil si je na rami kost.
Nemška organizacija. Nemci so v Ljubljani otvorili nemško trgovsko šolo z« dekleta. S lo obiskuje 28 deklic, med njimi 15 Slovenk in 11 Nemk.
Boj na cesti. 251etni Tdaniesov hlapec Eg. Z v o 1 š a a is Škofje Loke je v pijanosti na osti napadel tovarniškega polirja M. Mirieka, kateremu je pršel pomagat njegov sin. Razvil se je na cesti pravcati boj. Policaj je Zvolšaka aretiral. — Polir je lahko ranjen.
Ne usedajte se na litre! Na Viču je bila včeraj poroka. Od poroke je prišel v gostilno k Martinu Fr. S., ki je hotel pokazati, da zna na litru sedeti. Usedel se je na liter, ki pa se je zdrobil in F. S. je dobil taka neizbrisna znamenja, da ne bo nikdar več poizkušal take umetnosti.
Umrli so: Valentin Marinko, delavec, 56 let. — Gena Araaič, trgov, pomoč, hči, 9 mesecev. — Gfidon Salan, kjučarjev sin, 1 mesec. — Matija Sohneller, posestnik, 37 let, Radeckeg« cesta 11. — Friderik Anton Dorotka pl. Eremval, zasebnik, 63 let, Zaloška cesta 11.
Poročena sta bila v stolnici g. Pave Jerman, organiat v Mekinj* h pri Kam niku z gdč. Ano Struna. Na mncga letal
V Ljubljani smo na boljšem! Te dni je prišel v Ljubljano neki dovtipni Dunajčan ki je pii^ovedoval, da imamo odslej v A v atriji samo 11 m e s e c d v. »Zakaj p» vpraševali so radovedni Ljubljančani. „Zato ker je Jenner ušel" je hudomušno odgo voril Dunajčan. Smeh. ,0", povzel je be aedo dtbeluhasti Ljubljančan, .mi Lubljan čanje smo pa torej še vedno na boljšem in ostanemo pri dvanajstih". — „Ali ste Jen nerja dobili v Ljubljano ?" vpraševal je Dunajčan. — „0 ne", pravi Ljubljančan, — „mi imamo Prosenca!"
Razpisano je pri dež. sodičču mesto jetniškega paznika.
Ustanova Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjena je jedna P r i m o i A u e r j o v i h ustanov v znesku letnih 105 K Do te ustanove imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler Be sami ne morejo preživljali. Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je do konca t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Meteorologično mesečno poročilo. Mi noli mesec kimovec je bil izprva topel, a pozneje hladen in neprijazen. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 112 stopinje, ob dveh popoldne 175 stopinj, ob devetih zvečer 131 stopinja, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 139 stop., sa 0"9 stopinj pod normalom. — Opazova nja na tlakomeru dado 737 O mm. kot sred nji zračni tlak tega meseca, za 1 O mm. nad normalom. — Mokrih dni je bilo 11, padlo ie pa vsega skupaj 202 1 mm. dežja (samo 14. je padlo 75 8 mm.). Vetrovi so bili sploh slabi, le 18. in 19. je pihal oster severovzhod (barja). — Nevihte so se opazovale ob treh dnevih, okolica jih je imela vefi.
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledaliafie V soboto zvečer se je predstavljala velika burka s petjem »Rezervistova svatba«, spisala Ctii vet in Duiu Burka sama na sebi ni umet niška, toda daje pa dovolj priložnosti, da igralci pokažejo vso svojo umetnost. Igra je na nekaterih mestih prava glupost in bi je rešilo le jako živahno igranje.
Vlcga Rožnika je bila kot nalašč za g. VerovSeka, ki je bil ta večer prav v svojem elementu. Tudi g. Dobrovolny in goBp. Dr?gutinovič ter g. Danilo so nastopili vse hvale vredno. Manj pa moremo biti zadovoljni z gosp. Nufiičem, ki je vsa preveč pretiraval; bil je velik kontrast gospodični Bergantovi, ki je nastopila kot služkinja čisto naravno, in gospodični Noskovi, ki tudi ni ničesar pretiravala. Jako dobro je igrala tudi gospica Vugrinčičeva. Nastopila Bta tudi mofki in ženski operni zbor, ki pa naj bi dtugič bolj pazita na takt in ne silila godbo, da ju lovi b taktom.
Mnogo naznanjenih pevskih točk je bilo izpuščenih. Splošen vtisek je bil, da igra ni debro pripravljena. Kaj še bo?!
4 Koncerti slovanskih umetnikov v Gorici. Dne 10. t. m. priredi v Gorici koncert slavnoznini vio inist Kocjan — Prve dni decembra pa prde v Gorico slavni dvorni virtuoz na gesli Fran Ondriček. Dne 19. in 20. deeembra t. 1. pa se bode produ cirala v Gor ci preustrojena pevska družba N a d e ž d e Slaviansky, ki bo pela opereto: »Življenje za o a r a«.
Nova iznajdba.
Kodanj, 1. oktobra. Ritzov biro poroča : Iznajditelj telegrafona, P o u 1 s e n , je iznašel novo iznajdbo, s katero je mo goče neprenehoma proizvajati električne va love. S tem je omogočeno brezžični brzojav tako regulirati, da ni mogoče ujeti brzojavk drugje, ko tam, kamor so namenjene. Iz najdba omogočuje brezžičen telefon, krma-renje čelna ter spuščanje torpedov na ve ike daljave brez direktne zveze. Za se je utta* novila mednarodna družba, ki bo izrabila to iznajdbo.
Bazne stvari.
Najnovejše od runih strani.
Strašno dejanje matere. V Walternu je delavka Jožefa Perusich pustila sestradati svoje dete. Mrtvo truplo otroka so našli za pečjo. — Potres na otoku Samo s. Iz Cari grada peročajo, da so bili v novejšem času na otoku Samoau zopet silni potresi. Zlasti močni so bili potresni sunki v mestecu Hori. Tako silni to bili, da se je porušilo nekoliko hiš, ki so bile že prej poškodovane od potresa. Nad 2000 oseb je brez strehe. — Vlomili v poštni urad bo na Ogrskem v občini Keczel neznani tatovi tered-nesli 15000 kron. — Top počil je v El Eerrolu na Španskem ter ranil štiri vo
jake. — Umrl je princ Lotar Met t e r n i c h , bivši podpredsednik nameat ništva na Zgornjem Avstrijskem. Svoj čas je služboval tudi v Ljubljani. — Nov kuri na Ruskem. Ruski minister za notranje stvari je dovolil, da Bme zopet izhajati židovski list »Mošod«. — Brzo vlak je skočil r a z ž e 1 e z n i š k i tir na Great Western železniški črti na Angleškem. Vlak je popolnoma razdrobljen Štiri osebe so bile mrtve in 50 ranjenih. — Napad na grofaTiazo. V Budim pešti so bile razširjene govorice, da ae na ministrskega predsednika Tiszo namerava napad. Sedaj so poizvedbe dognale: Pred meseci je neki Erde!y Tiszo prosil za a'u£bo in v tajništvu pustil svoje listine. Tu so pa listine izgubili in jih zato Erdely|u niso megli dati nazaj. Pred nekaj dnevi je pa Tiszi v pismu grozil, da bo umoril njega in njegovo družino, če ne dobi nazaj svojih li stin. Erdely a so prijeli in ker je slaboumen, ga oddali v neko bolnišnico. — Na ženitovanjskem potovanju se je pri Catinju smrtnonevarno ponesrečil pravoslavni duhovnik Nakičenovič. Splašili so se mu konji. Tudi njegova žena je smrtnonevarno ranjena. — O potresih poročajo iz raznih italiianskih mest.
\z brzojavk.
Pariz. Neki tukajšnji list poroča, da je bil umorjen ob rusko-turški meji povelj nik ruske obn ejne straže.
Brno. Načelnik jezikovnega odseka češkega narodnostnega sveta za Moravsko je vložil na brnski občinski svet vlogo, v kateri zahteva, da naj imajo oni cb'inski uradi, katere je smatrati za polit čne oblasti I. inštanoe, dvojezične napise. Prepis vlege je bil doposlan tudi namestništvu.
Pariz. Francoski ministrski svet jo sklenil, da se zbornica skliče 18. oktobra.
Kodanj. Danski državni zbor je bil otvoriea 3. t. m.
London. „DaiJy Expressu poroča iz Bsrolina, da bedo te dni objavili za roko španskega kraljazvoj-vodinjo Marijo Antoneto Me-klenburg Sverinsko. Nevesta je dve leti starejša, kakor kralj. Potrjena do slej še ta vest ni.
R i m. General Riciotli Giribaldi je kot predsednik albanskega sveta osebno vročil angleškemu in francoskemu poslaniku ter Tittoniju ugovor albanskega odbora preti mednarodni upravi Makedonije. Tudi turškemu poslaniku v Rimu so vročili prepiB ugovora.
London. Umrl je W i 1 1 i a m H a r-c o u r t , eden najvplivnejših angleških libe ralmh državnikov.
Utrdbe v belgijski Atriki.
Kongo država gradi na južni, vzhodni in severni meji 20 utrdb. Utrdbe bodo oborožili s topovi. Utrdbe imajo namen širiti evropejsko kulturo med zimorci
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Mukden 4 okt. Japonci so pri Muk denu reiirutirali številne čete Har,huzov. — Vrše se vedno boji med prednjimi stražami.
London 4. okt Japonci so bili po zadnjih naskokih na Port Artur strašno izmučeni. Steselj je to porabil in je zapovedal nepričakovani izpad v smeri proti Golob-jemu zalivu. Rusi so zasedli vse od Japoncev že pridobljene pozicije. Izpad se je vršil dne 30. sept. ter se je boj vršil ves dan. Ti boji so Japonce popolnoma izmučili. Ena japonska stotnija je bila popolnom* un'čena. Pešali so k Steslju parlamenterja, ki je prosil nekaj ur odmora, da pokopljejo mrtv«. SteseM ie prošnji ugodi.
Čifu, 4 okt Privatna poročila potrju jejo, da so zadnji napadi na Port Artur trajali štiri dni in da so bili Japonci odbiti z velikanskimi izgubami. Neki japonski ba taljon je ogenj ruskih topov iz notranje luke popolnoma uničil.
London, 4. oktobra. O zadnjih bojih se še poroča: Japonoi ao zasedli ViBoko goro, a Steselj je uvidel potrebo priboriti si jo zopet nazij. Iidal je oklic za prostovoljce. Oglasilo se je za ta boj prostovoljno mnogo častnikov in vojakov. Vsak prostovoljec je nesel v rokah granato in kosa prišli { japonskim jarkom, bo Rusi z roko metali granate na Japonce. Japonci so bežali. Rusi so jih zasledovali. V zadnjih bojih je od 36 aponskega polka, ki ja štel 4000 mož, pri življenju ostalo le 11 intanteristov in 1 pod častnik.
London, 4. okt. Med Japonoi pred Port Arturjem strašno divja nalezljiva bolezen be-riberi. Japonski vojaki se pritožujejo, da čast
niki bolnike silijo iti dalje v boj. Mnogi japonski vojaki bo se umirajoči morali vleči dalje.
London, 4 okt. »Standard" poročs, da so imeli Japonci od bitke pri Jalu i z v z e m š i iigube pri Port Artunu doslej 35 000 mrtvih in ranjanih, 10.000 mož pa pogrešajo.
Idrija, 4. okt. Naš poslanec M. Ar k o je poročal o dež. zboru. ZUrani volivci ao soglasno odobrili postopanje katol. narodne stranke.
Dunaj, 4 okt. Princezinja Koburika je uložila pri višjem dvornem maršalu za htevo po zopetni preiskavi njenega dušev nega atanja in za razveljavljenje kuratele.
Dunaj, 4. okt. »Reichspost« prav, da bo Korber razpustil drž zbor, ako češka ob-strukcija ne bo prenthala.
Aden, 4. okt. Pristaši Mulaha bo napadli mesto Oi?»rdeno in Dobili 600 liudi.
meteorologično poročilo
ViS na nad morjem 3( 6-2 m,srednji zračni tlak 736.9 m
j i Cu op>-
5 wt«d^j»
SlMj« ■«tr>.
TflNp« rutam
po OeMI«
Vth.rl.
Neb«
lil
:s
obl.
a [ d zvefi. | .38 8 | lao | si. jvzh. |_
. I 7. zjutr. | 737 9 I 12 0 I brezvetr. I ~ I |2. popol.| 738'5 I 14'4 | si. jug. | „ I Srednja včerajSnia temperatur* 12'3* norm. 12 5*
44
Potrti globoke žalosti dajejo podpisani spodobno na znanje, da je njihov predobri, nepozabni oče, oziroma tast in ded, gospod
Fran Kopriwa
zasebnik 1671
danes v ponedeljek, 3. oktobra 1904, sprejemši svetotajstva za umirajoče, v starosti 81. let mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega rajnika se bodo blagoslovili v sredo, dne 5. oktobra, ob 4. popoldne v hiši žalosti, Kuhnova cesta št. 23, ter zatem svečano položili k večnemu počitku pri Sv. Krištofu.
Sv. maše posmrtnice brale se bodo v četrtek, dne 6. oktobra 1.1., v župni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1904.
Fran Koprivva, nadzornik ogr. premo-garske delniške družbe, Ivan Koprivva, mestni fizik, Adolf Koprivva, rudarski uradnik, Karoiina Freyer roj. Koprivva, otroci. — Hedvika Koprivva roj. Ru-preehtova, Marija Koprivva roj. Halier-jeva, Marija Koprivva roj. Ruprechtova, snehe. — Rikard Freyer, c. kr. poštni kontrolor, zet. — Vsi vnuki.
Qo$podiena
vešča slov. in nemškega jezika, izurjena v računstvu, se sprejme kot
blagajničarka in knjigovodkinja
pri g. Jakobu Zalasniku, Stari trg
1667 1-1
Mednarodna panorama,
1-1 Ljubljana, Pogačarjev trg. 1670
Ta teden
Slikovita Tirolska.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, deda, tasta oziroma brata, gospoda
IVJVN* GOTZjV
hišnega posestnika
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči za nje, kakor tudi za Številno spremstvo pri pogrebu svojo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela p0vroščiulvinnaročiia
iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-9
\ m- Pijte -m
f Klctuerjev
1 »Triglav"1
najzdravejši vseh likerjev.
544 150-81
po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špifalske ulice štev. 5.
o
IO
Novo istrsko vino
belo in črno,
v vsaki množini, k«ber tudi „refoško\ sa do^i po zmernih cjnah pri g s >. Šime Defar, posestniku trgovcu v Tinjanu.
(pri Paziou) Istra ŽV«'.niška pomai«: Sv.
Peter v Sumi. 1554 1O-9
Za pristnost se jamči v vsakem oziru
...................................................ii"...........minulim.....milim
|| Grenčica H
H „Florian" ||
II in liker |1
j) „Fk>rian" ||
11 najboljša kapljica 11 || za želodec. 1238 55| j
uihiiiiiiiiiii.....■■■■■...........................................................
Otvoritev privatnega industrijal
nega tečaja.
v x t' t x ffr :%■ x x x k- x. a..:w/»ati »i
Naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da otvorim 15. t. m. svoj od visoke c. kr. dež. vlade dovoljeni industrialni tečaj.
Učenke se bodo praktično vežbale v četrtletnem tečaju, ki bode deljen v dopoldanskega in popoldanskega, v vseh ročnih delih.
Podučevali se bodo sledeči predmeti: kvačkanje, pletenje, šivanje perila, kakor tudi krojno risanje, belo in umetno vezenje, narodno ornamentno vezenje in risanje, filigransko delo, ema.il- in v žgano slikarstvo.
Učenke, ki so dovršile 14. leto, se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne pri gospe
mUi.Smm« Industrlalna učiteljica, Ljubljana, JliariJI nucera, sv. Petra cesta 31, na dvorišču.