9T. številka. tO (▼ Trstu, t soboto zvečer dne 10 avgusta 1895.) „■DI1V(___ ithaja po trikrat na teden t *mtil> danjih nb torkih, *«trtlcftH in nobotAh. /jutranje ixi!*ni« izhaja ob 8. uri zjutruj. ttč.-nm (.,« ut> T. ari rečer. — O hoj u.» iadnnje »tnn* : i« jBdeumei.ee . f. —,du, mvmi A»»lii)e f. 1.4*' ta tri »ca« . . . 2.«p , „ , t — ta pol lata . , . 5,— ... h.— ■a vae lat« . . . 10.— ... !«.— Ni aarsćbe bral priložene naročnine se M jemlje eitr. Posanmiru Številke so d«bi»mjo » pri— dajal nieah tobaku v Irntu po a ure., isven Trita po a nvč. Sobotno vefterno isdanjo v 1r*tn 4 n*.. iiven Trsta 8 n* Oli Tečaj XX. EDINOST Oglati *e raoitne po mrita t petitu; ta naslovi * dftV.al;n> ^rkaici «i> piafujo ■•'(»Htor, kr> i'<- - • toi 'iiih »rtfiV. f'osmnn unnrtn pci in jun.' »tirata, !.»• • »č. nt;.*"! it 1. h- -icimnjc po po^oiltii V»i dupin nai sh ir^lmttii: aiita •Vi.jrm. t. 1 V -a-, p. no tJO'.. Hiti frankorano. ker nefr*nkoT*na i* : •propniajo. R.'ki>p;»i . n« vranjo Naročnino, rekl ima jn ■> .iif 11* • a - to nevarnost odvrnemo lahko, ako bodemo posnemali Nemce v narodni ognjevitosti. Kako je vendar to, da se nam Slovencem kar naenkrat tako mudi, da bi kar hkratu in v kalu zatrli nevarno gibanje med kričanskimi socijalisti, ko smo vendar leta in leta in nebeško potrpežljivostjo sodelovali pri zistemih, katerih le naravna posledica je sedanji nemški šovinizem. Le trkajino se na prsa, kajti grešili smo mnogo in grešimo tudi še dan danes! Gospoda, bodimo le dosledni! Nas Slovence rote trezni in razsodni možje v jedno-raer, raj se za božjo voljo izogibljeino .radikalizmu", ker s tem ne dosežemo ničesar. Dobro, pokorimo se tem treznim in razsodnim možem! Ali potem bodi nam dovoljeno misliti, da isto pravilo velja tudi za Nemce. Ako narodni radikalizem komprimituje nas na vzgoraj, k o m p r o m i t o v a 1 bode tudi Neme e. Ako radikalizem ruši zaupanje do nas v višjih krogih, potem pa tudi Nemcem ne bode gladil poti do vpliva in ugleda; tem manje, ker je program nemških nacijo-nalcev v strogem navskrižju se sedanjo u-uredbo države, dočim ves naš toli razupiti „radikalizem" ne znači drugega, nego zalite-vanje po izvršenju veljavnih temeljnih zako- nnv So o»«lic nl..T. uwt.ieuui.Ki .....1 umu nt- pa menda le veseliti takega preobrata med Nemci. Tako smo vnovič podprli svoje uverjenje, da nam nemški nacijonalizem ne more postati nikdar tako nevaren, nego pa zavratni liberalizem. 111 v gospodarskem pogledu ? Mar si hočemo zatiskati oči na to stran ? Tu se moramo zopet dolekniti shoda zaupnih mož v Ljubljani. Mi se nismo hoteli vezati takrat, ker so bile vsprejeti resolucije — po naših nazorih — pomanjkljive. Tem nujuejše je sedaj, da se izvršile vsaj to, kar je bilo vsprejeto dobrega. V resoluciji IV. je bilo rečeno, da treba skrbeti za zdrav napredek narodnega gospodarstva, zlasti za nezavisnost od tujega kapitala: da treba gledati na zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu. Na te dolžnosti ne sme pozabiti „narodna stranka*, ako si hoče obraniti veljavo, ako si hoče pridobiti tal v narodu. Stranka brez pametnega gospodarskega programa je danes nemogoča in le stranke, ki kažejo voljo in sposobnost za delo v zboljšanje gmotnega stanja naroda, imajo lepo bodočnost pred seboj. 111 nikar tiaj se ne varajo ni na desni ni na levi: vrednost hipnih zmag, pri-borjenih na voliščih po hrupni agitaciji in „Zlo ! Pa kdko ?•' „Gospod podban nas ima za kmete, da, za živino, a mi smo svobodni ljudje, ('uj, velemožnost Vaša, pa sodi". „Govorite !* odvrnol je ban. Živim jezikom, ustroj besedoj izpričal je Jakopovid vse krivice, kar jih Zagreb je doživel od Gregorijauca in završil: „Tu ste ćuli, gospod ban, kaj nas tišči. A mi iščemo pravde, proti tej sili. Koje vaša velezuiožnost zabanovala, izjavili ste, da hočete vsakemu strogo soditi. Evo, mi meščani starega Zagreba iščemo od tebe pomoči in svobode, da bodemo, kar smo bili. Pokaži, da pod tvojim žezlom zakon veIja več, nego pa gospodstvo". „Bene", odgovoril je Cngnad porogljivo. „Ne verojamem, daje gospod Stepko takšen antikrist, kajti podban je. Morda so vaši ljudje karkoli prisili. — Pa ne znam", na- po obrekovanju nasprotnih strank, je le navidezna, kajti neizogibna je strasna reakcija, kakor hitro uvidi ljudstvo, ki se je vnenrilo za stranko-zmagovalko, da je bilo — prevar j en o ! Zboljšanje gospodarskih razmer mora torej imeti stranka na svojem programu; a ne le na papirju, ampak napenjati mora tudi v dejanji vse sile v dosego tega cilja. In tako stojimo zopet pred važnim vprašanjem : menijo-li gospoda v Ljubljani, da bode možno zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu, je-li se bodemo mogli osvoboditi iz odvisnosti od tujega kapitala dokler bode gospodovala židovsko - kapitali-s t i š k a stranka?! To je uprav ona stranka, ki je se svojimi gospodarskimi načeli porušila milega trgov on iu obrtnika, ki uprav brezvestno izkorišča žuljave roke delavčeve, ki je se svojimi „liberalnimi" zakoni uničila kmetski stan ? ! Oni veliki kapital, od kojega smo danes zares odvisni, je identičen z našo židovsko-liberalno stranko. Za to pa trebamo zakonov, nasprotnih požrešuosti mednarodnega kapitalizma. Ali pa moremo priti do takih zakonov, dokler bodo v parlamentu izvrševali svoj premogočni vpliv — hlapci istega kapitalizma?! Menda ne. I na to stran se nam vidi torej koristno krsčainko-socijalno gibanje ker nam gladi pot do take zakonodaje, ki bode mogla res tiovsnešiti imvnhn. .jeiije Kineta, trgovca, obrtnika 111 delavca iz jarma velikega kapitala in velike industrije 1 Stvar je torej jasna vsaj za nas: liberalci so nam nevarni v narodnem, politiškem in gospodarskem pogledu ; krščanski socijalisti so nam pa manj nevarni v narodnem iti politiškem, v gospodarskem pogledu pa moramo le simpatično pozdravljati njih nastopanje, čemur je pritrdil tudi shod zaupnih mož v Ljubljani; z nemškimi liberalci nimamo in ne moremo imeti ničesar skupnega, s krščanskimi socijalisti pa vendar nekaj! Ivjo je torej manjše zlo ? Slovenci sicei nimajo vzroka, da bi se ravno „navduševali" za krščanske socijaliste, pač pa imajo tisoč vzrokov, da mrze nasprotnike istih — nemške liberalce. Ali nas morda v e n d a r r a z u-111 e t e sedaj? Politiške vesti. V Trntu, lintf 12. avgusta lHWt. Naslednik grofu Franu (Joroni 11 iju Laški lisli so javljali te dni, da so Italijani že določili namestnika grofu Franu ftoroiii-iiiju za državnozborski mandat, imenovati pa nikakor nočejo dotične osebe. Kolikor dozna-jemo iz povsem verodostojnega vira je določen naslednikom grota Coroninija bivši tajnik kupčijske zbornice tržaške, Itujutti. daljeval je, pogladivši si rdečo brado, „zakaj ste k meni došli V Zakaj? .laz sem, res je, ban, a vi ne marate znati za banovo sodbo. Mar uist«; proti Gregorijancu vzdignili pravdo pred kraljevim, a ne pred banskim sodiščem ? Kaj nuj vam jaz?1* „Zagrebčanu sodi le kralj, a Zagrebčan more tožiti drugega samo pred kraljevsko svetlostjo, to je zakon od starine", spregovoril je .lakopovid možato. Na5i meščani ne spadajo pred banovo sodišče". „A da ! To je jako neumen zakon, dragi moji, to »»o stare škarteke", odgovoril je ban; „zaradi vas ubožcev naj potuje gospoda v Požun. Iščite tamo leka; kaj naj vam jaz? Rogovileži, buntovniki, nemirueži st»;\ „Ali naše pravo!?" spregovoril je Jako-povič živo. .Mar smo zverine?*4 (Dalje prih.) Ta kandidatura ni brez demonstrativne ostrine, ako je res, kar govore po Trstu, da je Bujatti od.šel v pokoj le vsled spletek v neki odlični tržaški hiši, v koji hiši se spajajo, tudi to se govori, vse uiti tržaško - liberaluo-konservativne politike. Ta daljši pridevek smo napisali, da ne l>i kilo pri teuo mislil na konservativce klerikalne barve Grof Kielmansrgg c. k. uradnikom. Temeljem posebnega sklepa ministerskega svćta izdal je ministerski predsednik posebno navodilo uradnikom, kar se dostaje varovanja uradne tajnosti iu izvrševanja politiškili in državljanskih pravic uradnikov. To navodilo naglasa posebno, da nikakor ne gre, da bi se uradništvo postavljalo pod pokroviteljstvo te ali one stranke. Uradniki smejo pač ob-državati medsebojne shode v posvetovanje svojih stanovskih koristih, ni pa dovoljeno, da bi svoje želje, izognivši se predpostavljeni oblasti, prijavljali vlaili potem peticij v državnem zboru. Istotako smejo uradniki svobodno izvrševati volilno pravo, nikakor pa se ne sinejo spuščati v volilne boje in stran-karkarske prepire. Tega navodila nočemo kritikovati, pač pa treba nekoliko zavrniti razmotrivanja nemških listov tem povodom. To so nedolžne ovčice 1 Uradnik je služabnik države — pravijo — torej uživa kot tak velike prednosti pred drugimi državljani ; zato pa ga ome-jujo drugi oziri, kojim se ne treba pokoriti drugim državljanom. Vse to bi bilo prav in lepo, ako bi bili nemški liberalci tako govorili tudi tedaj, ko je vsa birokracija slepo služila — ravno liberalcem. O ne, takrat niso zinili ni žal besede, da so politiški uradniki skoro brez izjeme opravljati službo volilnih kortešev za liberalno stranko; takrat niso rekli, da se morajo državni uradniki omeje-jevati v izražanju svojega politič. uverjenja in da se ne smejo udeleževati volilnih bojev. Sedaj še-le, ko so uradniki jeli obračati hrbet liberalcem, jela se je tem poslednjim vzbujati tenkovestnost in skrb za ugled uradnikov, sedaj še-le vedo, da uradnik je služabnik države — torej vseh. Nekdaj je bilo dru- »^o Hrtiirn aa še spominjamo, kako so nemški liberalci proslavljali bivšega predsednika višjemu deželnemu sodišču v Gradcu, viteza W a s e r j a, kadar-koli je isti — in to se je zgodilo prav pogosto — se svojimi javnimi strogo politiškiini govori vspodbujal uradnike nemškoliberalni stranki v prilog, ali ko je bivši okrajni glavar kranjski, preža-lostnega spomina, Veste ti ec k, stal na čelu n a j n e in o r a I n e j š i volilni agitaciji pri volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko. Kje je bila takrat nemškoliberalna vest? Poljski gimnazij v Tešiuu. Vlada je dovolila, da se v Teši mi otvori poljski gimnazij. Zaustavljen list. Vlada je na temelju izjemnega stanja zaustavila list „Oeske No-vhiy". Zakon o izjemnem stanju daje namreč namestništvu pravico, da sme zaustaviti list, potem, ko je bil trikrat zaplenjen. Shod nenmdjiirskili narodnosti v Budimpešti završil je svoja posvetovanja, vsprejemši soglasno 20 toček obsezujoči program. O tem poslednjem spregovorimo nekoliko v današnjem večernem izdanju Za danes pripomnimo le da je Vazul Mangra, otvorivši zborovanje, rekel, da današnji zbo-rovalci ne gravitujejo na zunaj, a m p a k oznanjajo le slavo Njegovega Veličanstva, ki je dozvolil to zborovanje. Zbor je odposlal cesarju nastopno brzojavko : Mi Kuuiuni, Srbi in Slovaki zbrali smo se danes v glavnem mestu, nadalinjeni prirojenimi čutstvi ljubezni iu zvestobe do Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva kot zaščitnika vseh narodov Ogerske. Vsprejmite Vaše Veličanstvo izraz naše najgloblje spoštovanja in udanosti". NaS finančni zakon, dobil je, kakor znano, koncem min. meseca Najviše potrjenje. Skupni dohodki proračunani so na 64 4,.r»l 8.696 gld„ stroški pa na 644,481.087 gld., na papirju kaže se torej mali prebitek 37.609 gld. Da se je ohranilo ravnovesje v državnem gospodarstvu, morala se je povišati doklada na pridobuinski in dohodninski davek, nadalje se je znižala svota za poplačevanje državnih dolgov, nasprotno pa se je izdalo papirne rente za 8 356.300 gld. Tak<5 je torej premeteni bivši liuančni minister Plener ohranil nekaj prebitka v proračunu, da je poplačal par tisočakov državnega dolga, zraven pa je napravil več milijonov — novega dolga. — Naša državna polovica ima 440o milijonov gld. (!) dolga. Od državnih dohodkov mora se plačati vsako leto akoro 164 milijonov obresti za dolgove. Iu ta velikanska svota gre večinom v inozemstvo, v roke židovskih kapitalistov. — Za državni zbor dajejo davkoplačevalci 886.352 gld. na leto itd.; direktni davki prinašajo 112 milijonov, indirektni pa 302 mil. Različne vesti. Doklad« državnim uradnikom. V drž. proračun za leto 1896. uvrstijo baje svoto okolo 3 mil. gld. kot začasne doklade državnim uradnikom spodnjih 4 plačilnih razredov. Kakor letos, dobivali bodo drž. uradniki XI., X., IX in VIII. pl. razreda doklado v znesku 60, 80, odnosno 100 gld. na leto tudi prihodnja leta dotlej, dokler se plača državnim uradnikom ne uredi z nova. Stanarina finančnim stražnikom. V smislu naredbe finančnega ministerstva povodom reorganizacije in urejenja pristojbin finančne straže, dobijo oni stražniki, kateri ne stanujejo v vojašnici, te le pristojbine: na Dunaju 15; v mestih, ki imajo nad 50.000 stanovni-kov 14; v mestih z 10 do 50.0 )0 stanovniki 13, v mestih s 5 do 10.000 stanovniki 13; v mestih 2 do 5.000 stanovniki 11 in v krajih izpod 2 000 stanovnikov 10# plače in kvinkvenijev, ki pristojajo dotiču* mu možn. Za kopelji bode določalo stanarino lin. minister-stvo v posamičnih slučajih. Pri računanju stanarine mora se izpustiti odlomke izpod 50 nvč., odlomke nad 50 nč. pa je zaračunati za cel goldinar. Iz Ljubljano nam pišejo 11. avgusta. Danes ali jutri dospć semkaj glavni načrt, ki ga je izdelal c. kr. vladni svćtnik Camillo Sitte na Dunaji. Zatem pride imenovani tehnik osobno v Ljubljano, da bode dajal pojasnila stavb, odseku občinskega svćta. Do zdq izročil je ljubljanskemu županu svoj načrt na ogled arhitekt Fabiani, dočim imata načrta Sitteja in Bamnanna stoprav te dni dospeti g. županu v roke, na kar se bode o njih dalje i n/<|ti aviji.iu T minu 10 Lnt........121.50 12150 Napoleoni........ 9.62 9-H2'/, 20 mark ........n.go 11.S6 100 italj. lir .......< 45,75 45 go Trstu. ~~