Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18, -„ eetrt , , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , Četrt , , 5 , - , mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in iaserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 83. V Ljubljani, v sredo 11. aprila 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski. (7. seja.) Predseduje deželni glavar Oton Detela. Zapisnikar prebere zapisnik zadnje seje. Poročilo deželnega odbora o »Občilih« (poročevalec poslanec Jelovšek) izkazuje: Za vzdrževanje deželnih cest za leto 1899 je znašala potrebščina 102.480 gld. 48 kr., mit-niški dohodki so znesli 9694 gld., donesek deželnega zaklada 57.778 gld. 87 kr., donesek okrajnih cestnih zakladov 35.007 gld. 61 kr. Stroški za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam za leto 1899 so znašali 2486 gld. 69 kr., od teh odpade na deželni zaklad 842 gld. 90 kr., na železnice 800 gld. 90 kr., na okrajne cestne zaklade 805 gld. 63 kr., na magistrat ljubljanski 37 gld. 26 kr. Proračunjena potrebščina za vzdrževanje okrajnih cest z doneBki okrajnih cestnih zakladov, za vzdrževanje deželnih cest, dovoznih cest k železniškim postajam znaša za leto 1899 222.543 gld. 561/, kr. K točki 39. je poslanec Lenarčič pravil znane stvari o industrijskih razmerah, sosebno o mlinski industriji, ki kliče na pomoč. Obdačenjo mlinske industrije pri nas je napram drugim krajem neprimerno visoko. Obdačenje na vagon zmletega žita znaša 40 kr. do 5 gld. 27 kr. obrt. davka. Prometne naprave so tako čudno delovale, kakor bi hotele naravnost uničiti našo mlinsko obrt na korist drugi državni polovici. (Poslanec Povše : Tako je!) Kranjska mlinska industrija se je uporabljajoč vodne sile in bližino morja pričela polagoma razvijati, a da more vspevati, morala bi uporabljat tarifne olajšave. V naših alpinskih deželah se ne pridela toliko žita, da bi zadostovalo domačim potrebam, a smo navezani na tuje žito Še nedavno je znašal promet s kranjskim žitom 300 vagonov, s tujim 3000 vagonov, danes pa imamo tujega žita najmanj 5000 vagonov, ki je večinoma pokvarjeno. Pri ogerskem žitu se uporabljajo takoj refakcijski tarifi, pri nas velja normalni tarif, in ko je naš podjetnik pripeljal žito na kraj, od koder velja refakcijski tarif, se mu še le diferenca izplača. To znaša 13 odstotkov na škodo naši državni polovici. Govornik omenja še drugih olajšav pri ogerskem mlinarskem prometu n. pr. ogromne diference pri plačilu za vožnjo na morju za naše in ogersko žito. Ožigosa čudno postopanje južne železnice napram kranjskim mlinom, ki so si hoteli ohraniti refakcijsko tarifo za Reko, preko katere gre njihov promet v Dalmacijo. Južna železnica je kranjskim mlinom odgovorila, da so reški magazini prenapolnjeni, kar ni bilo res. Celo v Trstu imajo ogerski mlini nižjo refakcijsko tarifo nego naši (180 kron proti 188.) V Kormons, na Koroško, Tirolsko vozijo ogerski mlini po isti progi ceneje, nego naši! Govornik kliče za odpomoč proti ogerski konkurenci. Tudi na južno železnico se da uplivati potom konkurenčnih tarifov. Priporoča resolucijo: Dež. odboru se naroča : 1. da si preskrbi potrebne podatke glede škodljivih tarifov, kateri uničujejo kranjsko mlinsko in lesno industrijo, dalje onih, katere bi bilo priporočati za upeljavo na avstrijskih drž. železnicah in po Donavi navzgor ; 2. da se na podlagi teh podatkov obrne do vis. žel. in trg. ministerstva, da čimpreje ukreneta, da se obvaruje s tem kranjska in sploh tostranska mlinska industrija gotovega propada. (Vsestransko odobravanje.) Posl. dr. Maj aro n pravi, da je mli-narska industrija sila preobremenjena zlasti s pridobninskim davkom. Mlinarski industriji v Kranji in Jaršah ste v tej zadevi tako preobloženi, kakor nobeno mlinarsko podjetje v alpinskih deželah. (Čujte !) Davčna kvota za 100 meterskih stotov zmletega žita je pri nas dvakrat do petkrat večji nego drugod. Išče se denarnih virov pri podjetjih, o katerih se misli, da lahko plačujejo. Tako se pač ne bode razširjala pri nas industrija. Kontingentna komisija za doh. davek je znižala, pravi govornik, vendar v I. razredu v naši deželi davek za 10% z ozirom na njega kričeče razmere. Posl. K u š a r pravi, da z veseljem podpira resolucijo. Posl. Luckmann pravi, da je položaj kranjskega mlinarstva pač težaven, ker imajo Mažari zasigurano drž. žel. na Reko in ker konkuriramo z ogerskim žitom, a ga potrebujemo. Posl. L a n g e r kritikuje pri isti točki nečuvene razmere pri južni železnici, ki niti po zimi često ne preskrbi toplih čakalnic in voz, in kritikuje tudi druga nje nezadostna prometna sredstva. Po končni besedi poročevalca se je poročilo vzelo naznanje in vsprejela so je tudi soglasno resolucija posl. Lenarčiča. Šola na Grmu. Redni stroški za šolo so leta 1898 znesli 7477 gld. 62 kr., za gospodarstvo pa 10.049 gld. 63 kr., skupaj torej 17.527 gld. 25 kr. V pokritje teh stroškov je država prispevala 2400 gld., dežela pa 6842 gld. 41/, kr., nedostatek so pokrili dohodki iz gospodarstva, in sicer so znašali dohodki vinstva 4168 gld. 51 kr., živinoreje 2281 gld. 51 kr., poljedelstva 323 pld. 81 kr., sadjarstva 505 gld. 40V3 kr., vrtnarstva 433 gld. 65'/, kr., gozdarBtva 258 gld. 53'/, kr. Čista imovina je znašala 20.975 gld. 597, kr. Poročevalec je bil posl. Langer. Poročilo se je vzelo na znanje. Vodovod v Postojni. Županstvo in oskrbništvo tržkega premoženja v Postojni sta svoj čas prosila za deželno podporo v svrho naprave vodovoda in tudi predložila načrt. Po daljših obravnavah z deželnim odborom je županstvo predložilo popravljene načrte. Ker v trgu ni zdrave pitne vodo in je trg važen trgovinski kraj in z ozirom na vojaške vaje je deželni odbor obljubil 20od-stotkov deželnega prispevka k skupni potrebščini 144.000 kron, torej 28.000 kron, ako tržani prevzemo 30 odstotkov, država pa 50 odstotkov. Poročevalec dr. Maj aro n. Sprejeto. Poslanec Hribar je poročal o prošnji dramatičnega društva in nemškega gledališkega društva v Ljubljani za podporo. Poročevalec predlaga, da se obema društvoma da po 12.000 kron. Podpora dramatičnemu društvu se soglasno brez debate vsprejme, podpora nemškemu podjetju se tudi dovoli brez debate proti glasovom katoliško - narodnih poslancev. Gledališki zaklad. Leta 1898 so redni dohodki tega zaklada znesli 11.156 gld. 41 kr., in sicer najmovine za lože 9965 gld. 50 kr., obresti od izkupila za redutna poslopja 1140 gld. 74 kr., razni prihodki 50 gld. 17 kr. Stroški pa so znesli 12 879 gld. 24 kr. Imovina je znašala 353.952 gld. 43 kr., dolgovi 192.789 gld. 72 kr., torej čista imovina 161.162 gld. 71 kr. Potrebščino za leto 1900 deželni odbor proračunava na 24.328 kron, dohodke pa na 21.622 kron, torej se kaže prometnega primanjkljaja 2706 kron, ki se bo moral pokriti iz deželnega zaklada. Dr. Tavčar pri tej točki napada gledališko cenzuro. Svoboda v Avstriji je taka, ki se takoj v nič razpusti, kadar kak kardinal ali škof kihne. (Poslanec Kalan: Brez škofa ne morete nobenega govora spustiti. To je že manija!) Pravi, vlada da proležira nemško gledališče in nagaja večinoma samo slovenskemu gledališču, katero zatira. Cenzura, pravi govornik, je upravičena gledati na moralo, ker mej nami ni nobenega, ki bi bil proti morali, a cenzura je prestroga in glede morale ni nič boljša, nego je bila pred 1. 1848. Našega cenzorja bodo po smrti svetnikom proglasili. Lex Ileinze imamo že. Pomislite, pri nemški »Lepi Heleni« jo šel cenzor osebno za kulise. Končno vender pride govornik k cenzuri nekaterih slovenskih predstav in navede skoro samo točke o moralnem naziranju cenzorjevem. Nazadnje omeni tudi prepovedi »Tugomera«, v katerem je dramatično društvo besedo »Nemci« zamenilo z besedo »Franki«, a je bila igra kljub temu prepovedana. Nek dvorni svetnik je dejal na intervencijo: »Že ime Jurčič je tako, da nam ni všeč«. Da je govornik o tej prepovedi razpravljal dosti LISTEK. Fr. Coppee-jevo veroizpovedanje. (Vvod v knjigo ,La bonne souffrance*. Poslov. A. Kalan.) (Konee.) Vi majate z ramami, naduti prazne vede. Kaj zato ? Ne vprašam vas, da bi mi razložili, kako se je beseda priprostega galilejskega rokodelca, po njem izrečena ubogim ljudem z naročilom, naj jo oznanjujejo vsem narodom, vzdržala po devetnajst vekih zmagoslavna tudi še sedaj povsod, kjer ljudje niso barbari. Reči pa smem, da je imela ista beseda, katero sem poslušal in vsprejel v britkih urah, to čudodelno moč, da me je naučila ljubiti moje trpljenje. Iz teh svojih poskušenj sem vstal telesno oslabljen in najbrže se mi zdravje tudi nikoli več popolno ne povrne. Toda odkar sem čital in premišljal evangelij, srce moje ni le vdano v resignaciji, marveč je polno miru in srčnosti. Čuteč, da se mi zdravje več ne povrne, da se mi bliža starost, ona samotna starost s Bvojimi žalostimi, britkostmi in skušnjami, prenašam vse s krepkostjo, da skoro z veseljem in če tudi ne hrepenim po trpljenju in po smrti, se jih vsaj ne bojim, odkar sem se naučil v evangelji umetnosti: trpeti, umreti ! Ako som storil kaj dobrega v svojem življenju — in splošno zlobnež nisem bil — zato me je Bog poplačal z neizmerno velikodušnostjo, vsadivši mi v dušo seme brez-madežnosti in priprostosti, katero čutim, da se sedaj razcveta v mojem srcu. On mi je dal, da sem čital in čital evangelij, kakor ga treba braii z razumom srca, mente cordis sui, kakor pravi sv. Luka. Glede svoje verske vzgoje omenjam, da že jedno leto berem vsaki dan tudi druge lepe in tečno knjige in svetniki ter učitelji pred menoj odkrivajo zagrinjalo skrivnostij ter mi kažejo njih glo-bokost z dvojnim plamenom razodenja in vednosti. Te študije bo mi bilo prekoristne, predrage, jednake kakor navodila dobrega in razumnega duhovna, ki me je blagovolil spominjati večnih resnic. Vkljub temu moram priznati, da nisem kedo ve kaka bogo-slovska glavica. Skromen in malo poučen nisem poskušal preiskovati temote dogem, marveč bral sem evangelij, proseč Boga iskreno, naj mi dodeli milost udanosti ubogih v duhu. Podobnega sem se kazal onim otro-čžč6ni, o katerih je hotel naš Gospod, da jih pustijo k njemu, in vpričo katerih je že dejal, da je nebeško kraljestvo onih, ki so njim podobni. Poslušal sem besedo božjo z ono priprostostjo, kakor ribiči tiberijskega jezera, katerim je govoril Jezus s čolna, sedeč na njegovem robu. Neka neizprosna sila me jo gnala k Bogu, jaz se nisem ustavljal, dal sem se voditi, na kratko : bil sem pokoren in sedaj okušam sladkosti pokorščine. Bilo je koncem oktobra, ko se je bližal pretresljiv praznik vernih duš, ko je bila konečno zapečatena moja sprava z Bogom. Poln vere in vdanosti prejel sem sv. obhajilo, družeč s tem velikim dejanjem spomin na one moje drage, ki me pričakujejo v večnem življenju. »Toda vsaj se zdi, da se po vašem spreobrnjenji ni na vas nič spremenilo«, dejali so mi nekateri z nekim neverjetnim smehljajem. Toda taki druzega ne dokazujejo, kakor to, kako neprodiren je človek za človeka, kajti jaz dobro vem, da som postal popolnoma drug. Jasno je, da moje vsakdanjo jutranjo in večerne molitve, to da hodim k maši vsako nedeljo in vsak praznik ter da sploh spolnujem svoje verske dolžnosti, da to ni vidno spremenilo mojega zunanjega življenja. JaBno je, da se na mojem čelu no bero preosnove, katere sem mogel izvesti v svojih dejanjih, tudi ni viden upor, s katerim se ustavljam skušnjavam, katere premagujem. Toda to je gola resnica. Da ljudje na meni ne opazujejo spremembe, temu Be ne čudim, kar je napredek na potu krščanskem, to je na potu do moralne popolnosti le še neznaten. Toda strog sem proti samemu sebi kolikor mogoče; one, katere sem ljubil, ljubim jih bolj a drugače nego poprej in trudim se, da sem od dne do dne boljši. Da, vkljub mnogim napakam v svojem življenju in — kar s posebno iskrenostjo obžalujem — vkljub napadom dvoma in praznote srca, sem bolj zadovoljen nego poprej in pogosto, kadar mislim na žalostne dneve, katere mi je preživeti, in na smrt, ki se bliža, čutim v sebi posebno sladkost, ki me prešinja in teši. Ta dušni mir omogočuje le vera, živa vest in molitev. Zato za me ni srečnejih trenotkov, kakor so oni, ko se obračam do Boga, nudeč mu kesanje za svoje preteklo napake in vso svojo dobro voljo za prihodnost in ko ga prosim onega miru, ki nam je obljubljen za prihodnje življenje, katerega sladkost pa nam milost božja daje, da ga okušamo že na zemlji. Res ni lepših ur, kakor one, ko molimo, ko hpi nahaja rahlejše, nego o »morali«, se razume samo ob sebi. Baron Hein slovenski odklanja oči tanje, da deželna vlada zatira slovensko gledališče. Glede »Tugomera« pravi dež. predsednik, da gledališki red zahteva, da se oder ne izkorišča za hujskanje proti kakemu narodu. Sicer bode o stvari razsodilo ministerstvo. O morali pravi dež. predsednik: V interesu gled samega je bolje, ako nekateri prizori izostanejo, nego da se nravstvena ali verska čutila žalijo. (Klici: Dobro!) Dež. predsednik pravi nemški o »lorberkrancih« dr. Tavčarja, ki niso od »lorberjaa, ampak od »giftbauma«. Dr. Tavčar protestira proti mnenju dež. predsednika o »gittbaumu«. Poročevalec Hribar se pridruži točki o cenzuri. Vlada naj bi prepovedala ono ju-bilejsko predstavo, ki je govorila o veliko-nemški moči. Poslanec vitez Langer in tovariši so iz ročili samostalni predlog o ščitenju vinogradov pred divjačino. Prihodnja seja bode v četrtek po praznikih. „Res teutonicae". Iz Celovca, dne 10. aprila Dočim v Nemčiji vedno bolj gineva spomin na Starca-Bismarcka in celo tam velika množina ljudstva ne ve, kdo je bil ali kaj je velikega storil Bismarck, se naši nemški neodrešenci vedno bolj navdušujejo zanj ter ga z vsemi močmi hočejo obdati s sijajem — nemškega boga! Po sklepu vele-nemških naših mestnih očetov in z dobrohotnim dovoljenjem naše visoke c. kr. dež. vlade smo dobili v Celovcu svoj »Bismarck-ring« in nedavno tega so tam na veliko veselje naših »heilovcev« nabili nove table 1 Kako se vladajoča klika s tem smeši, seve ne čuti! Pri vladi z gostobesednimi vlogami beračijo za podporo mestu, ki je že nad mero v dolgovih, ob istem času pa plačujejo nepotrebne Bismarckove table ! — Prvega aprila so slavili Bismarkov god s pivom in govori. Priredil je slavnost »Jugendbund Siid-wacht« , čigar predsednik Marchart je s »treu deutsch« besedami slavil Bismarcka. Ali je tudi povedal, kolik »prijatelj« je bil slavljenec — Avstriji, o tem poročila seveda molčijo ! Na to je imel drug »Bundesbruder« glavni govor : »Altdeutsche heidnische Re-ligion und deutsches Christenthum«. Govor-nikovega imena in vsebine govora »Fr. St.« ne povedo ; gotovo z dobrim vzrokom, ker nočejo, da bi prišel tisti »bruder« na dan. Dne 6. t. m. se je ustanovila tu podružnica berolinskega »sprachvereina«, ki ima namen skrbeti za »čistost« nemščine. Glavni govor je imel dr. Saalfelden iz Berolina. Prav lepo je videti, kako neovirano in »fletno« hodijo nemsko-prusaški profesorji v Avstrijo, da tu delajo propagando za vse-nemštvo. obličjem Gospodovim. Stokrat blaženo naj je zato trpljenje, ki me je privedlo k njemu, kajti jaz ga spoznam, Nespoznanega 1 Evangelij mi ga je odkril. On je oče, on je moj oče. Jaz smem govoriti ž njim, kolikor mi drago, on me posluša v svoji ljubeznivosti. Raztresene liste, katere sem tukaj zbral, in ki to še enkrat ponavljam, ne zaslužijo imena knjige, pisal sem v dobi moje duševne krize, katero sem ravnokar opisal v glavnih črtah. Kakor naznanjajo listi in kakor sam vem, je njih posebna iskrenost ganila že marsikatero srce in privedla h križu nekatera srca, ki so že davno živela oddaljena od njega. Jaz sem tega srčno vesel, toda izne-nadja me ne, kajti mnogi duhovi, skrajno nezadovoljni vsled sedaj vladajočega materi-jalizma in potrti po toliko drugih modro-slovskih naukih, ki morda hranijo kako zrno modrosti in resnice, katerih najboljši pa so pristopni le peščici izvoljencev, se bližajo sedanji čas z odprtimi rokami h Križanemu. Mnogi pa, katerim brani malovredni napuh, mude se še v predsvetišču cerkve. Da bi ti pač videli v teh vrsticah, kako srečen sem jaz, ko sem premagal nadutost, da bi pač moj vzgled in moje dejanje potegnilo za seboj te omahujoče! Pruska vlada pošilja uboge slovanske delavce čez mejo, ne da bi se naša slavna vlada ganila! No, ne gane se ne, ko tudi prusovski agitatorji hodijo po naših mestih, da tu v raznih društvih delajo za — »All-deutschland !« — Voditelja in duša novemu „sprachvereinu* sta neizogibni suplent na tukajšnji realki dr. Angerer in učitelj v Grabštanju Sekora. Tudi to kaže, kdo dela pri nas za — vsenemštvo ! Iieil — in le tako naprej! Politični pregled. V Ljubljani, 11. aprila. Skupni državni proračun je sedaj delinitivno sostavljen. V proračunu ne nahajamo sicer nikjer večjih izrednih zahtev, vendar je pa skupna potrebščina za več nego deset milijonov kron večja v primeri s tekočim letom. Ta višja svota se bo porabila deloma za regulacijo častniških plač, nekaj dobi mornarica, ostalo pa notranje ministerstvo. Vojni minister je stavil sicer mnogo večje zahteve, a so mu jih ostali ministerski tovariši črtali z ozirom na neugodni finančni položaj. V poročilu o zadnjih ministerskih konferencah, ki so se zaključile minulo soboto, se naglaša, da na dnevnem redu ni bil razgovor o pomnoženju stalne armade ter o napravi novih topov, ker dotični načrti še niso delinitivno gotovi. Posvetovanja so samo zato trajala tako dolgo, ker sta se hoteli vladi izogniti vsakim naknadnim zahtevam. Zelo verjetno pa je, da so bile mej temi zahtevami v prvi vrsti znane zahteve vojne uprave, s katerimi je hotela prodreti ako tudi naknadno, a sta se dosedaj še krepko vstavljala oba ministerska predsednika ter finančna ministra. Delegaciji se snideta po povratku cesarjevem iz Berolina, 12. maja. Ogerski državni zbor izvoli delegate v jedni prvih sej četrtega zasedanja, ki se otvori takoj po velikinoči. Preosnova volilne pravice v Galiciji. Češkemu dež. zboru je takoj pri-četkom sedanjega zasedanja došel predlog, naj se uvede za dež. zbor nova peta splošna volilna skupina. Ta predlog oziroma načrt je deželni zastop izročil posebnemu odseku za volilno reformo. Imenovani odsek se je o načrtu posvetoval minulo soboto. Poleg uvedbe splošne volilske kurije se v načrtu zahteva tudi pomnoženje mandatov v mestni ter kmečki skupini in uvedbo direktne in tajne volilne pravice. Debata je bila kratka a vendar precej burna, ker je opozicija zastavila svoje zadnje sile, da bi konečno prodrla s svojimi pravičnimi zahtevami. Toda oglasil se je grof Dzieduszycki, ki je tudi državni poslanec in jeden prvih mož v poljskem klubu. Rekel je ta ^prijatelj" nižjih slojev mej drugim, da bi bilo razširjenje volilne pravice ob politični nezrelosti velike mase zelo nevaren poskus. Opozarjal je tudi na to, da bi imeli od tega korist samo soc. dem. — Po tem merodajnem in odločujočem govoru je bil in sicer cel načrt odklonjen s 14 proti 3 glasovom. Toraj tudi o direktnih in tajnih volitvah odsekova večina ni hotela ničesar čuti. Kdo je pač kriv, da ljudstvo baje še ni politično zrelo ? Ali ne poljska žlahta, ki mu ne da nobenih pravic in niti prilike, da bi se moglo izobraziti ? Gospoda v poljskem kolu 8e zelo moti, ako misli, da bo lahko trajno prezirala opravičene ljudske zahteve. Abstinenca v češkem deželnem zboru. V zadnji seji češkega deželnega zbora je bilo mej drugim na dnevnem redu prvo branje predloga posl. Pacaka, ki poživlja vlado, naj prizna češčini jednakoveljavnost pri sodiščih in državnih oblastvih v notranjem in zunanjem poslovanju, in naj se takoj spremene sedanje, vsled razveljavljenja jezikovnih naredeb navstale razmere. Temu predlogu se bodo z vso silo uprli nemški poslanci in »Bohemia« napoveduje v njih imenu, da se v slučaju, da se predlog vsprejme v prvem branju, ne bodo Nemci udeleževali nadaljne razprave o tem predlogu, ker baje ne spada v kompetenco deželnega zbora. Češki deželnozborski večini seveda ne bo prav nič žal po nemških tovariših, marveč njej se gre le zato, da vlada ugodi nje upravičeni zahtevi. Zadnji govor posl. dr. Gregra je grozno razburil gotovo kroge v mladočeškem klubu. Prizadeti krogi so dolgo časa ugibali, kako bi prišli do živega voditelju Staročehov. Sedaj so prišli do konečnega sklepa. »Podr-zipan« namreč poroča, da je pozval izvršilni odbor mladočeške stranke posl dr. Gregra, naj se radi svojega govora na shodu v Mel-niku podvrže razsodbi častnega sodišča ter tam zagovarja svoje postopanje. Odbor mu je doposlal ta poziv na zahtevo poslancev dr. Kaizl, K ram a f in Stole. Na ta poziv je pa dr. Gregr kratko odgovoril, da so ne prikaže pred častnim sodiščem. Kako se sedaj zadeva razvozlja, še ni pojasneno. S pomiloščenjem Milanovih žrtev v Srbiji bržkone ne bode nič. Mesto da bi bil že zagledal beli dan dotični kraljev odlok, dohaja sedaj poročilo z Belgrada, da so vse one Milanove žrtve, ki so bile obsojene v 201etno ječo, odvedli sedaj na tihem iz Kragujevaca v trdnjavo Fetislam, ki se nahaja ob Donavi popolno na samotnem kraju. To se je zgodilo baje radi tega, ker so prišli na sled neki zaroti in se je bilo neki bati, da ubegnejo nesrečniki čez mejo. No, v novem bivališču se jirn to ne bo posrečilo, ker stražijo trdnjavo Fetislam naj-zvesteje vojaške kreature Milanove. Osebna varnost jezuitov v Franciji je padla v zadnjih dneh pod ničlo. Dokaz temu je sledeči dogodek zadnjih dnij, kateremu gotovo ni para na celem omikanem svetu. Pred prokuratorjem absolutno slobodne republike v Brestu se je moral te dni zagovarjati neki ropar po imenu Bar-thelme, ki je ulomil v samostan jezuitov ter odnesel nekaj dragocenosti j. Po kratki razpravi je prokurator roparja oprostil, in sicer iz tega razloga, ker je izvršil ulom pri — jezuitih, ki pa zakonito ne eksistirajo (!). Ali tudi ne kot navadni državljani, tega prokurator ni povedal. Ako pojde tako daleč, smeli bodo jezuite na Francoskem jedno-stavno moriti, a se ne bo nikomur skrivil las. Zelo primerno vprašanje stavi tem povodom francoski vladi »Univers Monde«, ki vprašuje: Kaj bi bilo, ko bi se tudi jezuiti postavili na to precej čudno stališče in bi odrekli državi davke in priklade. Siliti bi jih k temu ne mogel nihče, saj zakonito ne eksistirajo. — Kaj takega je mogoče res samo v državi absolutne svobode. Glasba. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Uglasbil Janez Laharnar, or-ganist na Št. Viškigori (pošta Slap nad Tolminom, Primorsko) Delo 8. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1900. Laharnarjeve skladbe je treba presoje-vati z umetniškega stališča. Umetnija v skladanji pa se poraja le, ako zna skladatelj udihniti v besedilu primeren izraz, to je: Treba dati tekstu ali glasbeno odločnost, či-lost, energijo, bujnost, ali pa milobo, tuž-nost, nado, up itd., kakor to zahtevajo besede. Da je skladatelj v svojem osmem delu besedilo jako spretno pogodil, kaže vsaka stran 25 strani obsežnega zvezka. Ob enem pa gre hvalno omeniti, da se skladatelj ne straši uporabljati modernih akordov. Saj glasba mora z drugimi umetnijami vspo-redno napredovati, časi, ko se je pri nas le v toniki in dominanti popevalo, so hvala Bogu za nami: pesem je vdobila drugo lice, ki ni le izraz kake izbrane zafrknjene melodije s spremljajočimi akordi na primitivni toniki in dominanti pa ciganskim basom, marveč je duhovito vrvenje splošnih harmoničnih kombinacij, izvirajočih iz zvokovodov. Častno mi je tudi omenjati, da skladatelj varčno uporablja septime, pred katerih prepogosto uporabo svarijo celo najmodernejši svetni glasbeniki. V navadnih slovenskih skladbah pa vprašajočih septim kar mrgoli tako, da se kritik sam sebe povprašuje: Čemu ii toliko vprašanj po otrobih? Pravilno uporablja dalje skladatelj tudi glasbene sklepe, ker cele piše le v večjih odstavkih ali pa koncema. Koliko pa nahajamo celosklepov v naših modernih skladbah takoj po prvem odstavku! N. pr.: »Po jezeru, bliz' Triglava, čolnič plava sem ter tje«. Besede »sem ter tje« imajo v originalu sledeč sklep : As dur : sem (f), ter (g), tje (as) — to je, kakor bi rekel: »Amen«. Zato pa je duhoviti Foerster priljubljen na-pev s tem izboljšal, da je dal omenjenim zlogom glasove as, b (hes) in c; torej pravilni polusklep. Ker je skladatelj v harmoniji toliko iz-vežban, da ni treba njegovim rokopisom niti ene glaske predrugačiti in ker je vse duhovito izrazil, zato delo 8. mladega skladatelja najtopleje priporočam in izrazim željo, da bi se na glasbenem polji še prav mnogokrat srečala. Fajgelj. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. aprila. Duhovniike spremembe v ljublj. ikofiji. Prezentirani so gg. Martin K e-r i n, kapelan v Smarjeti, za župnijo Struge, Josip Porubski, žup. upravitelj za župnijo K o p r i v n i k na Kočevskem in Janez S o u k u p, župnik na Gori pri Idriji, za župnijo Stara Oselica. Premeščeni so gg. Valentin Oblak, kapelan v Poljanah nad Loko, v Borovnico, Andrej Ažman, kapelan v Borovnici, v Poljane nad Loko i Josip Erker, kapelan v Črmošnjicah kot žup. upravitelj na Toplo Reber. — V stalni pokoj stopita: gg. Andrej Drobni č, župnik in dekan v Šmarji, in Alojzij J e r š e, župnik v Kresnicah. Poslanec J. Božič in gozdni komisar Župnek. Iz Vipave se nam poroča: Vipavci so se kar zgražali, ko so slišali poročilo o seji deželnega zbora, v kateri se je poslanec vipavskih liberalcev J. Božič spravil nad gozdnega komisarja Župneka. Dasi Vipavci že precej dobro poznajo podlo nastopanje in zares liberalno neizbirčnost v sredstvih naše liberalne klike, vendar je Bo-žičev napad na komisarja Župneka presenetil vse, ki poznajo dogodke zadnjih let v naši občini in vipavski dolini sploh, zakaj nikdo ni pričakoval, da bi se drznil poslanec Božič tako resnici v lice biti in tako nizkotno sumničiti poštenega moža-uradnika, ki je s svojim nepristranskim postopanjem pridobil si zaupanje ogromne večine Vipavcev. Ni nam na tem, da bi morda hoteli reševati čast komisarju Župneku, saj mu je Božič itak ne more v očeh malone vseh Vipavcev niti za trohico zmanjšati, ampak vendar hočemo omeniti nekaj dejstev, ki naj pričajo, kako resnicoljuben je poslanec Božič, odkar je postal zvesti oproda ponižnega služabnika liberalne misli. Laž je, da so bili vipavski gozdni opravičenci kakorkoli sporazumljeni s komisarjem Župnekom, ko so se pričeli boriti proti pristranskemu gospodarstvu vipavskega občinskega odbora v gozdu. Akcijo proti občinskemu odboru so pričeli opravičenci sami iz lastnega nagiba, k temu jih je prisililo samovlastno in pristransko postopanje občinskega odbora. Izmed 300 gozdnih opravičencev je podpisalo pritožbo okoli 270 do 280, le kakih 20 ni podpisalo pritožbe, ker so bili od odbora protežirani ali jih ni bilo doma. Župnek sam je vso žadevo zavlekel in razburjene duhove miril, in še le ko so se opravičenci obrnili na deželno vlado, je nastopil postavne korake proti nepostavnemu gospodarstvu v vipavskem gozdu. Sklical je v staro čitalnico vse opravičence, ki so sami po listkih volili može v gozdni odsek, a čudno, nobenega od liberalne klike, ki hoče naše ljudstvo osrečevati. Župnek je v svoji »klerikalni pristra-nosti« imenoval kot zastopnike 20 liberalcev 3 može v gozdni odsek, dočim je vseh ostalih 270 do 280 opravičencev izvolilo samo 4. Ker ne sede v tem gozdnem odseku liberalci v večini, pa vpije Božič o pristranskem postopanju komisarja Župneka in ga sumniči, da ga vodijo v uradnem poslovanju politiški oziri. »Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen.« Konečno še omenjamo, da predsednik gozdnemu odseku ni dekan M. Erjavec, ampak občečislani tržan Mirko Per-havec. V teh navedenih dejstvih je lahko spoznati vrednost in iskrenost Božičevega rohnenja v deželni zbornici. Morda imponira kje Božič s svojimi zvitimi politiškimi komedijami, v Vipavi pa si spodkopuje še tisto malo ugleda, kar ga je užival pri nekaterih zaslepljencih, ki so verjeli njegovim in drugih liberalcev sladkim besedam. Komisar Župnek vživa kot uradnik simpatije in hvaležno zaupanje skoraj vseh Vipavcev, narodni zastopnik Božič pa bo o prihodnjih volitvah zvedel, kako cenijo Vipavci njegovo »delovanje« v deželnem zboru. Osebne vesti. Državni poslanec dr. Gessmann, jeden najodličnejših(vodij dunajskih krščanskih socijalcev, se je včeraj in danes mudil v Ljubljani. — Častnim občanom si je izvolila Podsreda na Štajerskem i. g. A. Lednika, župnika v Ločah. — Dr. Anton Gironcoli pl. Steinbrun, c. kr. deželno-sodni svetnik v Gorici, je imenovan svetnikom višje deželno sodnije v Trstu. — Na Šentviški gori je umrl g. Josip Pirih, vpo-kojeni uradnik drž. železnic. Častno občanstvo. Gorenje - logaški občinski odbor je v današnji seji za velike zaslugo za napravo vodovoda enoglasno izvolil častnim občanom deželnega predsednika barona Ileina in nadkomisarja Fran Župnek-a. Štajerski deželni zbor je imel včeraj 11. in zadnjo sejo pred prazniki. Poslanik Hagenhofer in tovariši so interpelirali deželni odbor, kaj je s statistiškim materi-jalom za deželnozborske volitve. Pojasnilo se jim je, da se predloži v kratkem z načrtom o volilni preosnovi. Nato je posl. K a r-1 o n v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog glede spremembe deželnozborskega volilnega reda. Govornik je dokazoval mej drugim, da so bili konservativci prvi, ki so zahtevali tajno in direktno volilno pravico, ter da veleposestva in industrijcev nočejo oropati volilne pravice, pač pa jo urediti primerno razmeram po veliki večini poljedelske dežele. Predlog se je izročil upravnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni poslanci: Fiirst, baron Hackelberg, Hagenhofer, Karlon, grof Kottulinsky, Link, Mosdor-fer, Posch, baron Rokitansky, vitez Schreiner, Stallner in grof Sttirgkh. Poročilo o ustanovitvi osrednje zveze kmečkih zadrug se je izročilo združenima finančnemu in deželno-kulturnemu odseku. Bivšemu učitelju Ant. Munda se je določilo 360 kron stalne miloščine, prošnja bivšega učitelja Val. Stolzerja za pokojnino se je odklonila in objednem ustavila lani dovoljena miloščina mesečnih 15 gld. Deželni odbor mu pa sme dovoliti jednokratno podporo. Realki v Ljutomeru se dovoli letna podpora 200 kron, dovolila se je pokojnina oziroma preskrbnina učit udovi Lini pl. Stail in nje hčeri, meščanski učiteljici Fani Zagorc se je vštela za pokojnino doba provi/sorne službe. Okraju Murau se je dovolilo za letos pobiranje 64 odstotne okrajne ^loklade na vse direktne davke razun osebne dohodnine. Prihodnja seja je v sredo po Ve ■ likinoči. Muaica sacra v stolni cerkvi: Vel. četrtek pontifikalna maša ob 8. uri: vokalna maša v F-dur, zl. dr. Jan. Benz, graduale A. Foerster, ofertorij Gherardeschi. Vel. petek ob 10. uri: Popule meno (Očitanje) zl. L. Vittoria in Crux lidelis zl. Janez IV., kralj portugalski. Vel. soboto pred 10. uro velika maša : Mašo v F-dur zl. Feliks Uhl, po Alleluja verzikl in tractus zl. A. Foerster, drugo koralno. K vstajenju ob 4. uri responzorij »Angelus Domini« in »Cum transisset sabbatum«, zl. A. Foerster, po Alleluja k procesiji »Aurora coelum pur-purat« zl. dr. Fr. \Vitt; po procesiji Te Deum istega skladatelja, Regina coeli zl. C. A. Leitner, Tantum ergo L. Vittoria (1588 do 1670). Častne občane potrebujejo sedaj silno po vipavski dolini, menda zato, ker je vse ljudi prepričalo izborno gospodarstvo Božičevih prijateljev. Občinski odbor Col pri Vipavi je podelil častno občanstvo dež. poslancu Ivanu Božiču, drž. posl. dr. Andreju Ferjančiču in dr. Ivanu Tavčarju. Tako bodo imeli gospodje spomin na preminulo slavo po vipavski dolini. Iz deželne bolnice. Deželnemu zboru kranjskemu je bil danes predložen samo-nemški izkaz o oddelku dež. bolnice za bolezni na očeh. L. 1899. je ta oddelek imel v oskrbi 1065 bolnikov, od katerih je bilo 488 moškega in 523 ženskega spola. 833 bolnikov se je ozdravilo, 43 se je polajšala bol, 40 je bilo neozdravljivih, 23 se je oddalo drugim oddelkom, 5 jih je umrlo in 62 jih je ostalo v zdravniški oskrbi. Ope racij je bilo 403. lstotako se je predložilo samonemško poročilo o oddelku porodnišnice in ženskih boleznij. Tekom 1. 1899. je bilo porodov na tem oddelku 201, na gyniikologičnem oddelku je bilo 289 bolnih. Od teh so jih je 190 pozdravilo, 50 se je bol polajšala, 17 jih je bilo neozdravljivih, 4 so umrli itd. Primarij dr. G r e g o r i č je predložil slovensko in nemško poročilo, iz katerega,posnemamo, da je bilo v 1. 1899. v bolnici preskrbovanih 6505 bolnikov, za katere je bilo skupnih stroškov 120.822 gld. Umrlo jih je 5 % t. j. 328. Na jednega bolnika pride na leto 18 gld. 57 kr. stroškov, na dan 95 kr., od stroškov je dežela dala 70.336 gld., iztirjalo se je 43.721 gld. Pričakovati bi bilo pač, da se v bodoče pred-lože tudi slovenski izkazi! V goriškem dež. zboru je predložil dr. Venuti naslednji predlog glede učiteljskih plač. Predlagal je, da so učitelji razvrščeni v tri razrede : I. razred s 1400 K, II. razred z 1200 K, III. razred s 1000 kron letne plače. Stalno nameščeni učitelji in pod-učitelji, ki so po prestanem izpitu učiteljske sposobnosti skozi pet let od tistega dne naprej , ko obvelja ta zakon, na kateri javni šoli v drž. zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in z dobrim uspehom uči-teljevali, dobijo 10 odstotni povišek svoje plače in tako od petih do petih let. dokler ne dosežejo poviška za šesto petletje. Predlog so podpisali vsi poslanci. Drugi predlog se je stavil radi stranskih črt k bohinjski železnici. Predlaga se, da se napravijo črte: od sv. Lucije v Tolmin, Kobarid, Boleč, Log pod Predel na eni strani, na drugi pa po idrijski dolini do mesta Idrije. V dalmatinskem deželnem zboru je predložil posl. Biankini predlog, da ustava v Avstriji spremeni na federativni podlagi in da se Dalmacija spoji s Hrvatsko. Hipnotične predstave v Ljubljani. Tudi včerajšna prireditev spretnega hipno-tizerja Krause - ja v »Narodnem Domu? je privabila mnogo odličnega občinstva. »Kaj mislite Vi o tem« so se povpraševali poslušalci na koncu predstave drug druzega. Vtis, katerega so učinili skrivnostni poskusi na naše občinstvo, je bil brez dvoma velik. Moč sugestije je velika in se kaže povsodi v človeškem življenji; prav tako tudi hipnotični poskusi niso nič novega; znani so bili že v prastarih časih v Indiji, deželi magije; sistematično jih je uvedel v napolznan-stvene kroge Mesmer, učitelj živalskega magnetizma v 18. stoletji, s katerim je zdravil bolezni; bistvo takozvanega »živalskega magnetizma« bo iskati bržčas na polji sugestije, sprva pa so imeli za vzrok živalskega magnetizma električni fluidum, s katerim so bogato preskrbljeni dobri magne-tizerji. V 19. stoletji je Ilausen vzbujal mnogo senzacije po evropejskih mestih s svojimi hipnotičnimi poskusi; Hausen se je omejil le na poskuse s hipnotičnim uspavanjem in posthipnotično sugestijo. Dasi nam hipnotični pojavi niso v svojem bistvu znani tako, kakor bi bilo želeti, smemo vendar verjeti zlasti z ozirom na študije resnih učenjakov naše dobe, ki se pečajo s tem predmetom, da sta hipnotizem in od njega neločljivo spojena sugestija sicer nenavaden a vendar v gotovih okoliščinah naraven pojav našega psiho-fizičnega življenja in je vsaka magična tajinstvenost za razlago tega pojava nepotrebna. — Dandanes se rabi hipnotizovanje v zdravilne namene in je v rokah zvedenih zdravnikov izborno sredstvo; sicer so pa taki poskusi brez posebnega dovoljenja državo prepovedani; tudi cerkev strogo obsoja hipnotične poskuse, če nimajo pravega namena. Konečno naj omenimo, da je tudi hipnotizovanje živalij že dolgo znana resnica ; precej popularni so poskusi s kokošjo in rakom ; mačka se ne da, pe3 jako težko hipnotizovati. Ljubljanske novice. Komi, ki je bil v Celju aretovan, se piše Evgen Šušter-šič. — Povozil je včeraj nek izvošček bra-njevko Marijo Jakulin, ki je prodajala delavkam pred tobačno tovarno. Prevrnil ji je ves voziček in jo znatno poškodoval na roki. — Krejčijev pes ugriznil je včeraj čevljarskega vajenca J. Bonača. — Papagaja vjel je včeraj ključarski pomočnik Jurkovič na Mirju. Papagaj je velik in zna veliko povedati. — Na Golovcu u kr al je v gozdu Janeza Benedičiča neki delavec brez in smrek. Vlak povozil je blizu Poljčan železniškega čuvaja Štefana Urlepa. Gierkovo gledališče, katero je nedavno pod Tivoli pogorelo, je zopet zgrajeno in prične s predstavami velikonočno nedeljo. Z Gline so nam piše : Včeraj se je po končanih obč. volitvah vršila volitev župana. Izvoljen je Andrej Marinko, po- sestnik na Glincab. Volitev nikakor ni bila strankarska, kakor je hotel »Narod«. Šlo se je samo za to, ali naj bo županstvo na Viču ali Glincah. Glinčani imamo sedaj žandar-merijo, šolo, župana in pošta se bode selila na mejo Glince-Vič. Novo društvo. Ustanovilo se je »Ra-teško vojaško veteransko društvo«. Ubegli kaznjenci. Iz novomeškega zapora so ušli v ponedeljek, kot smo že omenili, štirje kaznjenci. Bili so to: Fr. Frančič iz Rateža, Fr. Pencelj s Količevega, Jurij Preskar iz Žejna in Jan. Mitrovič iz Resto-vega. Prvi je bil zaprt radi umora žene, ostali radi goljufije, posilstva in tatvine. Ušli so okolu jedne ponoči skozi napravljeno odprtino pri peči, odprli so dvoje železnih vrat, preskočili dva 1 in 3 m visoka zidova, in ob 5. uri zjutraj so že bili v 8 km oddaljenem Ratežu, kjer so se pokrepčali v hiši sodruga Frančiča ter se z mesom in denarjem preskrbeli za nadaljno pot. V kaznilnici so opa žili beg šele ob 5. uri in ob l/t7. uri so se podali orožniki za njimi. Beguni so jo ubrali bržkone na Hrvatsko. Frančiča so šele pred kratkim znova prijeli, ker je cigan Simon Hed oddal zanj obteževalno izpoved. Utonil je v Št. Pavlu p. Preboldu 68 let stari Janez Vegi. Nesel je maslo in jajca v Trbovlje na trg. Ker je bilo zjutraj zgodaj in se tema, zašel jo s svojim košem v rib-njak, ki je tik zraven pota. Ravno prejšni dan je opravil svojo velikonočno spoved in prejel sv. obhajilo. Za Istro je dala vlada 164.000 kron tržaškemu namestništvu. V prvi seji bode isterski dež. zbor razdelil podporo. Morda je to vzrok, da pridejo slovanski poslanci v zbornico. • Siidmarki« je podaril nižjeavstrijski dež. zbor 400 kron. Zopet konji za Afriko. Včeraj so prignali v Reko zopet 180 konj, namenjenih za angleške potrebščine. Društva. (I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani) sklicalo je shod društvenikov jutri dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu pri »Maliču«. Dnevni red: 1. Predavanje dr. Gregoriča o gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani so-sebno z ozirom na državno potresno posojilo. 2. Posamezni nasveti. Telefonska in brzojavna poročila. Dimaj^JL aprila. (C. B.) Cesar je imenoval za viteze zlatega runa mej drugimi kneza Fiirstenberga, kneza Nikolaja Palffy, kneza Montenouvo, grofa Deyma, grofa Paar in Szogyenyja. Dunaj, 11. aprila. Mestni svet je soglasno sklenil ustanoviti mestno hranilnico s filijalkami v mestnih okrajih. Dunaj, 11. aprila. V Wiltenu pri Inomostu je umrl 9. t. m. zvečer bivši profesor kanonienega prava na dunajski univerzi dr. Frid. Maassen. Praga, 11. aprila. V včerajšnji seji dež. zbora je bila afera (jregr rešena s tem, da je Gregr podal izjavo, ki je zadovoljila mladočeški klub. Berolin, 11. aprila. Cesar Viljem je v posebnem pismu sporočil mestnemu nadžupanu o obisku cesarja Franca Jožefa ter mu naročil, naj poskrbi za olepšavo mesta. Rim, 11. aprila. Poročila , d?, je papež obolel, so neresnična. Pariz, 11. aprila. Zolaje na pljučnici obolel. Madrid, 11. aprila V vasi pri Cornua udrla so se v neki hiši tla, ko jo duhovnik delil bolniku sv. poslednje olje. Soba je bila natlačena bolnikovih znancev. Bolnik in štiri druge osebe so se ubili. ¥<»j»ka v Južni Afriki. Premeteni so pa ti angleški kramarji, to so jim mora priznati. Z največjo naglico so spustili v svet poročilo angleškega vojnega urada o »sijajni« zmagi angl. orožja pri Wepeneru, o kateri smo včeraj poročali, akoravno londonski vojaški krogi še danes no vedo, kolike važnosti in veljave je napovedana zmaga. Toda londonsko prebivalstvo je po tolikem času in po nebroj neugodnih poročilih zadnjega časa potrebovalo veselega poročila, in voini urad mu ie naklonil to veselje tem raje, ker je bilo treba občinstvo razveseliti, predno objavi skrajno neugodno, tedaj mu že znano žalostno poročilo o Robertsovem velikem porazu dne 7. t. m. blizu Brandforta, kakih 55 km severno od Bloemfonteina ob železnici, ki vodi v Kroonstadt. Uradno poročilo namreč pravi, da je burski general Dewet s svojo armado zajel 1400 Angležev. V boju, v katerem so imeli Buri minimalne izgube, so ubili in ranili 600 Angležev, 800 mož pa ujeli in odvedli v Kroonstadt. Ta skoro nepričakovan vesel uspeh imenujejo Buri zmago pri Markatsfonteinu. Podrobnosti o tem boju slede bržkone v kratkem, že danes se pa sme sklepati, da je maršal Roberts nenadno ostavil z večjim oddelkom glavni tabor v Bloemfonteinu ter prodiral proti severu, kjer mu je Dewet radikalno ustavil pot. Ta sijajna burska zmaga — o istinitosti uradnega poročila skoro ni dvomiti, ker dosedaj Buri niso sporočali izmišljenih zmag in ker bi tudi londonski vojni urad ne objavil takega poročila, ko bi se ne vjemalo z golo ietino — ta zmaga sicer ne bo popolno uničila Robertsove armade, toda gotovo je, da mu bo neizmerno otežkočila ako ne onemogočila nadaljno prodiranje v Pre-torijo. Pa tudi pri Mafekingu so se Buri minuli teden dobro držali. Plumerjev poraz, o katerem še le sedaj poroča londonski vojni urad, akoravno je oddal general brzojavko 3. t. m., in pa boj s posadko v mestu ter s Kafri kažeta, da imajo Angleži prav malo nade na osvobojenjo posadke v Mafekingu, dokler ne dojde tja večji oddelek Robertsove armade. Pariz, 11. aprila. Tukajšnjim ofi-cijelnim krogom je došla vest, da so si Buri osvojili M a f e k i n g. London, 11. aprila. Reuter. urad poroča iz Aliwal-Northa 9. t. m.: V današnjem boju pri Wepeneru so pro-vzročili najprej burski veliki topovi veliko škodo. Kmalu pa so prišli angleški topovi v pravo daljavo ter provzročili Burom veliko škodo. Jeden oddelek je odšel iz Rouxville v Wepener. London, 11. aprila. (C. B.) „Daily News" objavlja nastopno uradno brzojavko iz Pretorije 9. t. m.: V Bitki 7. t. m. s o Buri južno od Brandforta ubili in ranili š e s t s t o, ujeli pa o s e m s t o A n g 1 e ž e v. Tudi druga v London došla poročila iz bur-skib virov potrjujejo bursko zmago ter jo imenujejo bitko pri Markatsfonteinu. Burske izgube so minimalne. Zmagovalec je general De Wet. London, 11. aprila. General Buller prodira baje proti oranjskim prelazom. Buri so tudi v Natalu pričeli ofenzivo. Pri Elandslaagte je bil 9. t. m. boj. St. Helena, 11. aprila. Parnik z ujetimi Buri je včeraj priplul v tukajšnji pristan. London, 11. aprila. Reuterjev urad poroča iz Buluvayo 3. t. mes.: General Plumer se je bil 31. marca z Buri rnej Mafekingom in Ramathlabama. Ob tretji uri popoludne se je prikazala velika burska četa. Plumer se je moral umakniti na prejšnje mesto. Boj je trajal do 6. ure. Na angleški strani so padli 3 častniki in 7 mož, 3 častniki in 24 mož je ranjenih, 11 mož se pogreša. Burske izgube so velike (?). London, 11. aprila. Dne 31. marca je bil boj pri Mafekingu, v katerem so se morali po tridnevnem boju Angleži umakniti ter je bil ranjen tudi oberst Plumer. London, 11. aprila. J z Pretori je poročajo 7. t. m.: Četa oboroženih Kafrov se je prerila skozi bursko vrsto pred Mafekingom, katero so pa Buri kmalu zajeli in ubili 31 mož. London. 11. aprila. Iz Springfon-teina dohajajo poročila, da je položaj ondi jako resen. 2000 Burov je na potu. Glavni tabor Gatacrov je v veliki nevarnosti. B'mrli no: 9. aprila. Pavlina Mauser, hiSoa posestnica, 66 let, Studentovske ulice 7, jnrtvoud. 10. aprila Viktor Čarman, sprevodnika sin, 16 dni, Bohoričeve ulice 11, akutni črevesni katar. — Atna-liia Slrauss. iečiria ?pna. 43 let Sredina »»tika Gena žitu na dunajski borzi dn<5 10. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . B a » » maj - juni » » jesen . . Rž za pomlad . . maj - junij . jesen . . . Turšica za maj-junij » »jul.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . . gl- 8 04 do gl- 8 06 » 801 » » 8-02 » 8-17 > s 818 » 7-20 » » 7-22 9 721 w » 7-22 B 7"23 n a 7-24 » 5-6tf a » 5-67 » 5-76 » » 5-77 » 555 » n 5-57 » 555 » » 5-57 K 579 » » 5 80 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. S C&s opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura PO Celziju Vetrsri Nebo {Sri •S* B d ► p*. 10l 9. zveč. /30"t- | 5~4 I si. jug " dež ™ i 7. zjutr. 1734 81 59 1 »1. sever . oblačno aD |2. popol.| 73G-1 | 12 3 | si. jvzb. | pol oblač-i Srednja včerajšnja temperatura 6 1 normale: 8'7°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko od dne 1. do poročilo dne 7. aprila. K, h K h Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 80 , > II. > » 1 12 Koruzna » » > 18 — > » III. » — 96 Ajdova » » » 37 — Telečje meso > 1 2Q Fižol, liter . . . - 16 Prašičje » sveže > 1 60 Grah, > . . . . — 20 > . prek. » 1 40 Leča, » . . . — 24 Koštrunovo meso > — ;80 Kaša, » . . . . — 22 Maslo . . . ■ » 2 — Ričet, » . . . — 22 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 40 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » 15 — Slanina sveža > 1 36 Ječmen . . » > 14 — > prekajena » l!44 Oves ... » » 12 40 Salo . . . . - » 1 j 20 Ajda ... > > 18 40 Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, » > 19 — Mleko, liter . . 16 navadno » > 14 — Smetana, sladka liter 80 Koruza . . » > 14 80 > kisla . < — 80 Krompir » » 6 40 Med..... kg • 1 20 Drva , trda , m3 7 40 Piščanec . . . 1 80 » mehka, » 5 — — 40 Seno, 100 kg 4 20 — — Slama, > > '4 — — — Stelja, » » — — Lestilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikdgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročda proti povzetju. 228 20 11—11 Frane Zupan, v Ljubljani, Valvazorjev trg M. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las Postrežba natančna. 49 48-25 VABlLiO na V. redni občni zbor „Posojilnice v Kranjski Gori" ki se vrši velikonočni torek, dne 17. aprila 1900, ob 3 uri popoldne pri Vrbaniju. Vspored: 1. Poročilo ravnatelja. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1899. 4. Volitev l odbornika za eno leto. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti. Kranjska Gora. dne 10. aprila 1900. 347 i-i Odbor. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petru costa At.«S se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 14 Oglje za kadilnico izdeluje V. A. Winding v Bistrici ob Dravi, Koroško. Znano dobra postrežba ln najboljše blago. Na stotine spričal je na razpolago. Eno naj sledi: Vaše blagorodje! Oglje za kadilnico , od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba! Prosim, pošljite zopet zabojCek s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji aH kakor je sicer navada na naslov: Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 106 26—20 S posebnim spoštovanjem ves udan Fra. Fr. Em. Ybl, t. č podprijor. V Pragi, 9. maja 1895. Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga. praktisi tyfiOyrejec fi• i VY<<'.\'.v>r.> mmm >.V.>.Y. y»-.w I.-S^^I.-S^-. v\' ..—O Nove JBapVotiskane 3 AZGIiEDfilCE Velikonočni pozdrav! ^veta družina %ojšni/t poleg JLjubljane S primernimi napisi in kiticami dobč se pri knjigarju gg^G) A. TURK-U v Ljublj'ani na Dunajski cesti .IG) t&m >v < v V <<'.\' mMmmmmmmMmmmmmMmšmM fi > u n a j s k a l> o r z a. Dn6 U. aprila. Skupni državni dolg v srebru......98-95 Avstrijska zlata renta 4°/0 ....... 98 45 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 95 Ogerska zlata renta 4%........ 97 20 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93-70 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 126-75 Kreditne delnice, 160 gld........ 228-25 London vista ........... 242 75 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vel j 118-3"i 20 mark............23-69 20 frankov (napoleondor) ....... 19'2fi C. kr. cekini............ 11-33 Dn6 10. aprila. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 164 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 160— Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....201 — 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 96— Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 — Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 256 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 95-20 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — > > južne železnice 3°/0 . 66-60 > » južne železnice 6°/„ . 99-— , > dolenjskih železnic4°/0 . 99-25 Kreditne srečke, 100 gld....... 397 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 835— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42-50 Ogerskega » „ » 5 » . 21-70 Rudolfove srečke, 10 gld...... 65— Salmove srečke, 40 gld........172-50 St. Gendis srečke, 40 gld........182— Ljubljanske srečke......... . 49 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 122-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v . 293 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr..... 25 05 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 95-25 Montanska družba avstr. plan...... 267 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 336— Papirnih rubljev 100 ......... 255-50 i AT Nakup ln prodaja f rsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za 2gube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. 1 Kultni na izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „jJ! E R C U K" 1., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. Af Pojasnila IS v vseh gospodarskih in Rnančnih stvareh, K potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih K papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti S naloženih glavnic. IS 1