Ljubljana, sreda 10. oktobra 1945,
Leto VI., št 148 — Posamezna števSka 2 din
lUMUito u« orttdnA, LJCbUdbA, KNAFLJEVA ULICA 6TET. S rELA£FON 31J& do iljse
«iOiv^rla» at .%t
IZiiAia VbAh <> A IS RA/kN
PONEDELJKA
*
iiiuiim uiniuii
LJUBU ANA.
«ELENBUBGOVA ULICA ST. • TELEFON 38-32. 38-23
POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
G
B
N
N
(fyxatstvo	in
natvdov	je
3uqostavije
»Bratstvo in enotnost narodov Jugusi&vijO je svetinja, proti kateri se nihče ne sme pregrešiti; pridobitev, ki jo mora varovati in braniti vsak rodoljub, prav posebno pa še pristaš Ljudske fronte. Obsega vse naše enakopravne na-roue, ne glede na rod m vero, ne gle^e na to, ali žive kot celota ali kot manjšma v mejah demokratične federativne Jugoslavije. Ljudska fronta se bo borila proti vsakemu poskusu, da bi se oživel kateri koli šovinizem, hegemonistična ah separatistična težnja, da bi se : poupJiovaia naredna, verska ali plemenska mržnja.« Tako pravi druga točka programa Ljudske fronte, s katerim bo šla 11. novembra na volitve.
Te točke programa Ljudska fronta ne izpolnjuje šele od včeraj. To misel in načelo si je zapisala na svoj prapor že leta 1941, ko je komaj začela borbo, ko je bil postavljen prvi temeljni kamen današnji mogočni zgradbi nove demokratične federativne Jugoslavi- j je. Težko je bilo tedaj, ko so ju- j goslovanski narodi padli v sužnost, > ko so po krivdi izdajstva gnile beograjske monarhistične čaršije zašli v največjo nesrečo v svoji zgodovini, ko se je okupatorjem posrečilo z umetno razpihovanim šovinizmom ustvariti sovraštvo med njimi; težko je bilo tedaj iti na delo z geslom bratstva in enotnosti. Nahujskali so Srbe na Hrvate, Hrvate na Srbe, pravoslavne na katolike, Bolgare na Makedonce. Kri je tekla in da ni bilo Ljudske fronte, kdo bi bil rešil naše narode in našo skupno državo? Narodi bi se grizli med seboj in bi pomagali okupatorjem v njihovih uničevalnih namenih. Medtem pa, ko je Jugoslavija doživljala največjo tragedijo; so si njeni bivši oblastniki v tujini in doma v objemu okupatorja meli roke ter se naslajali nad narodno nesrečo in jo pospeševali.
Težko je bilo, toda ideja bratstva, ki jo je oznanjala Ljudska fronta, je bila močnejša kakor sovraštvo in razdor, ki so ga domači in tuji sovražniki sejali med naše narode. Ta misel bratstva je združila naše narode v skupni borbi na življenje in smrt. Ta misel je I povezala v skupni borbi Srba in Hrvata, ki sta bilo od nekdaj brata, toda ju je sovražnik razdvajal že v bivši Jugoslaviji; povezala je v skupni borbi Slovence in Hrvate, Makedonce in Črnogorce. Ta misel je razbila umetno razpihovano sovraštvo, za katero so naši stoletni sovražniki izkoriščali verske razlike. S to idejo v srcih so bili naši narodi zmožni junaštva v borbi. Nahujskano sovraštvo in šovinizem sta se izpremenila v bratovsko žrtvovanje in ljubezen. S to idejo v srcih so Srbi reševali Hrvate pred četniki in Hrvati Srbe pred ustaši,
s to idejo je dal katolik življenje, da je rešil ranjenega borca pravoslavca, s to idejo v srcu je slovensko ljudstvo ob Kolpi pomagalo sestradanemu prebivalstvu Gorskega Kotarja, ko je bilo samo v stisku Za ceno krvi in neizmernega trpljenja. Za ceno sto tisočev mrtvih junakov, sta bila ustvarjena bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. In kdor koli bi skušal to enotnost in bratstvo rušiti, se bo zaletaval z glavo v zid, kajti ta zid je zidan na trdnih temeljih.
Zgrajena je bila ta enotnost in bratstvo v borbi in na bojnih poljanah. Toda ta borba in te poljane niso bile samo vojaško bojišče. Bilo je to tudi politično bojišče, bilo je to bojišče, kjer so naši narodi skovali novo oblast, ljudsko oblast, ki ima svoj temelj v demokratični in federativni obliki države. Izraz tega bratstva in enotnosti so naši narodno osvobodilni odbori, so federalne države, s katerimi je na najboljši način zajamčena enakopravnost naših narodov. Izraz te enotnosti sta osrednja vlada in osrednji parlament, izraz te enotnosti so zakoni, ki jih je ta parlament sprejel, izraz te enotnosti so končno volitve, ki bodo naša najvišja ljudska in narodna manifestacija.
Nikoli ne bi jugoslovanski narodi uživali sreče in miru, ki ga danes uživajo, da niso poslušali klica Ljudske fronte po enotnosti, da se je izdajalcem posrečilo držati jih v razdoru in sovraštvu. To pa našim sovražnikom ni prav. Še hudič ne da miru. Še vedno sega po starih lažeh, da bi zasejal razdor med naše narode, zasejal ta razdor zlasti sedaj, pred zgodovinsko odločitvijo, pred volitvami v ustavodajno skupščino. Prikazuje se v najrazličnejših oblikah in pod najrazličnejšimi gesli. Straši z nadvlado enega naroda nad drugim, poslužuje se gesel o gospodarskem izrabljanju in celo vera mu pride prav, čeprav si nista prav nič v sorodu. Poslužuje se vseh tistih oblik razpihovanja narodnega sovraštva, ki jih naši izdajalci nedvomno dobro poznajo, saj so 25 let delali z njimi zločine nad našimi narodi.
In kako naši narodi odgovarjajo na ta izzivanja ? Dostojanstveno in samozavestno, kakor so odgovarjali že tedaj, ko so se še borili. O tem nam pričajo veličastna dela obnove, o tem nam priča tudi naše politično življenje. O tem nam govori kongres Srbov v Hrvatski, ki se je pravkar zaključil z najlepšim uspehom. O tem nam priča tudi enodušni nastop jugoslovanskih narodov proti Grolovi »opoziciji«, o tem nam priča ustvarjalno delo naših narodnih manjšin na vseh popriščih. In to je nedvomno odgovor, ki tudi hudiču zapira, sapo in mu jo bo zaprl!
Nova češkoslovaška
Podpredsednik češkoslovaške vlade o češkoslovaški zunanji m notranji politiki
Praga, S. okt. Podpredsednik vlade Jožef David je imel v soboto v Bo-skovicah govor na manifestaciji češkoslovaške narodne socialistične stranke. Omenil je obletnico Munche- j na in poudaril, da leži krivda za to vojno na vsem nemškem ljudstvu. Ob j žalovanja in obziri napram Nemcem J ne bi bili na mestu, kajti še vedno ' so nam živo v spominu umorjeni v plinskih celicah. Ne gre za maščevanje, temveč za pravično postopanje. V češkoslovaški ne bo več nemških visokih šol, niti srednjih in prizadevati si moramo, da ne bo niti nemških osnovnih šol.
Podpredsednik vlade je nato govoril o pravičnih zahtevah češkoslovaške, ki se nanašajo na določitev češkoslovaške meje in na zunanjo politiko češkoslovaške republike. »Vedno se bomo naslanjali na Sovjetsko zvezo« — je dejal- — »in vedno bomo hvaležni velikemu ruskemu .i gene» ’
vse, kar so za nas storili. Prav tako bomo čutili hvaležnost tudi do zapadnih zaveznikov — Velike Britanije in Združenih držav in poglobili bomo vezi z novo, prerojeno in demokratično Francijo.«
Govoreč o notranji politiki je David poudaril, da fnora ostati politična enotnost takšna, kakršno predstavlja danes narodna fronta. »Vse težke čase bomo preživeli in vse ovire bomo premagali in odstranili, če bomo vsi skupaj delali z ljubeznijo za izgradnjo naše domovine. To je geslo in oporoka vseh naših umorjenih in zaklanih, katerih zadnja že-
Ija je bila obnova republike in njena, srečna bodočnost.«
Praga, 8. okt Predsednik vlad» Zdenak Fierlinger je v soboto dejal v svoji izjavi, da je vlada osredotočila vso pozornost na prid »bivanje premoga in na promet. »Modra armada železničarjev se Požrtvovalno trudi, da izpolni vse naloge, katere ji je postavila vlada in ki se nanašajo na delo pri prometu in na železniških postajah. Čistilnice sladkorja čakajo na premog, da bi lahko pričele s kampanjo Bogat letošnji pridelek krompirja mora biti pravočasno zbran« — je rekel predsednik Fierlinger. Na koncu svojega govora je predsednik vlade obravnaval vprašanje zvišanja can.
V Češkoslovaški bo ostalo samo 300.000 Nemcev
London 8. okt. Prezident dr. Be-neš je izjavil dopisniku »Daily Te-legrapha«, da bo nemška manjšina v češkoslovaški, ki šteje 3 milijone oseb, zmanjšana na 300.000 oseb. Izseljevanje se bo vršilo postopno v sporazumu z Veliko Britanijo, Združenimi državami in Rusijo. Začasna skupščina se bo sestala okoli 28. oktobra. Ona bo, kakor nadalje izjavlja predsednik dr. Beneš, nadzirala delovanje vlade in pripravljala ustavno reformo ter izvedla splošne volitve januarja prihodnjega leta. Na koncu je predsednik dr. Beneš izjavil, da bo nova češkoslovaška vzdrževala prijateljske zveze z neodvisno Avstrijo ter z demokratično Madžarsko.
Nevarna politika
Pafitt o nevarnosti protisovjetske pzlltike
London, 8. okt. Glavni tajnik britanske komunistične stranke j Harry Politt je imel sinoči govor, v katerem je opozoril na nevarnosti, ki bo pretila britanskemu ljudstvu, če bo dovolilo, da se nadaljuje sedanja protisovjetska politika vlade. Politt je dejal:
! »Že nekaj tednov pred začetkom londonske konference je bilo jasno, kakšno taktiko imajo nekateri delavski voditelji in torijski reakcionarji. Zamisel, da se z večanjem nerazpoloženja napram Sovjetski zvezi in z nepopustljivostjo napram Rusom ustvarja več možnosti, da bodo oni popustili v svojih zahtevah, je stara. Pristaši »za-j padnega bloka« pozabljajo v svoji ; želji, da izvajajo protisovjetsko : politiko, važno stvar, in to je, da je j ta blok naperjen istočasno tudi proti Združenim ameriškim državam. Z drugimi besedami: propagiranje te nevarne politike lahko postane resen činitelj pri rušenju enotnosti med Veliko Britanijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo, enotnosti med tremi velesilami, od katerih je odvisen trajen mir v bo-
Greifa —' druga špaulfa
Attsesiškl žssrsasl’st © sSSa&ot; p©Hti£»SI» zsmmes v Grci j! m Frasovi špsssifi
dočnosti in blaginja povprečnega človeka.«
Canterburyski dekan o Sovjetski zvezi
London, 9. okt. Narodni svet društva angleško-sovjetske enotnosti je priredil predavanje o Sovjetski zvezi. Predaval je camterburyrki dekan dr. Hawiett Johnson v eni izmed največjih londonsk h predavalnic — v osrednji westminster.vki dvorani ob prisotnosti nad 3000 ijndl. »Sovjetska zveza je uresničija to, o čemer smo mi mislil , da so sanje,« je izjavil Hawlett Johneon, »v ZSSR je živo novo občutje bratstva., tam se ravnajo po najbolj človečanskih načelih socializma«. Ko je Hawlett Johnson navedel besede, ki mu jih je Stalin dejal v razgovoru glede svoje želje n potrebe, da se utrdijo zaradi mfru anglo-sovjetske prijateljske zveze, je poslušalstvo izbruhnilo v glasno odobravanje.
Po prede vanju je dr. Johnson odgovarja! na mnoga vprašanja glede življenja v ZSSR. Predavanje je doseglo izreden uspeh. Ob koncu so vsi navzoči zapeli sovjetsko in britansko himno.
Utrjevanje prijateljskih odnosov
med Madžarske in Jugoslavijo
!iiliinii!l!li!ll!RilH!liiiiHlllllilIiiilf8i!iii!iI!lll!!H!llililSIliliniinii!liili:ili!!lif!!!mn!!!;!nii:i!!liiiimiitI!i!!lli;!!U!!ši
Za	španskih
repK&Hs&nilđfi b&rcev
Pariz, 8. okt. Okoli 20.000 oseb se je s noči udeležilo zborova nja v zimskem velodromu za osvoboditev španskih republikanskih borcev Al-varesa in Sapiranija. Navzoči so bili tudi glavnj tsjn k mednarodne federacije zveze sindikatov Luis Sail-lant, sindkalni predstavnik latinsne Amerke Toledano, predsednik sindikatov ZSSR Vasilij Kuznecov, predstavnik industrijskih sindikatov Združenih držav Hillman književnik Jean Cassou, Franca s Jourdaen, bivši minister Portelo V^lladares, La Pasionaria, Largo Caballero in mnogi drugi.
Zborovanje je otvoril Jean Cassou z naslednjimi besede m :	»Franc ja
bo v nevarnosti dokler bo obstajala frank iatična grožnja z one strani Pi-renejev.«
Luis SaiUant je bil pr srčno pozdravljen m je dejal: »Kot borec gibanja odpora, kot borec francoskega sindikalizma imam mnogo razlogov, da opozorim javno mnenje na položaj v Španiji.« SaiUant je nato govoril o svoji naivn iluziji, ko je upal, da bo padec Musso’imja in Hitlerja avtomatično povlekel za seboj tud! Franca. SaiUant je protestiral proti ft-ancoeko-španskemu trgovinskemu sporazumu, ki je navidezno ugoden za Francijo, toda stvarno je ugoden za Franca. Nato je prečital piano francoske dele—' cije v Madridu, k poroča, da bosta Alvares in Sapi-raai pom loščeaa. Saiilant je zaklju-
čil: »Teda mj želimo in zahtevamo njiiovc osvoboditev!«
Nato je Valladares obsodii Franca in omenil število umorov, ki so bli izvršeni na.Francov ukaz. Ko je prišel na oblast je bilo ubitih nad pol milijona ljud . Jean Cassou je nato prečita! protestno pismo vdove Com-panyss predsednika Katalonije, kj je bil ustreljen na ukaz generala Franca, Harcida Laski ja, predsednika z-vršnega odbora angleške laburistične stranke, pisateljev in umetnikov iz Waiiesa, pisma jugoslovanskih intelektualcev itd.
Znana borka za svobodo španskega ljudstva La Pasionaria je nato govorila o zgodovinski barbi španskega ljudstva. Nato je počastila spomin na mednarodne brigede ter nekajkrat poudarila akcijo jugoslovanskih borcev v Španiji, kar so prisotni viharno pozdravil . Zahtevala je, da se prekine z molkom v pogledu španskega odpora in je dejala: »Danes ne zahtevamo nit: leta!, niti topov, temveč samo, da se prekinejo diplomatski ednosi s Francom.« Svoj govor je zaključila s pozivom k enotnosti, brez katere je nemogoče premagati Franca.
Na koncu so delegati sovjetskih, ameriških jn južnoameriških sindikatov izjavil' svojo solidarnost z z hte-vami po- osvoboditvi Alvareza in Sapiranija in omenili potrebo popo're ga uničenja fašističnih ostankov.
Newyork, 8. okt. (Tass.; Ameriški đopismk xuchard Maurer, ki se je po peueLnem bivanju v Evropi pred kratkim vrnil v Združene države Amerike, je kot vojn. aopianik za časa svojega bivanja v Evropi dvakrat obiskal Grčijo, izjavil je v članku, ki ga je objavil v časopisu »New York Post«, da bo Grčija kmalu postala to, kar je Francova Španija. Teroristični boj, k: ga vodi desničarska tolpa, je zavzel takšen razmah, da bodo volitve, ki so določene za sredino decembra, samo tragikomedija. To je približno mišljenje, ki si ga moramo ustvarit: na podlagi poročil ameriških častnikov o položaju v tej deželi in iz česar je razvidno, da med Grčijo in Španijo postojajo neverjetne sličnosti. Franco je v Španiji zmagal zaradi posredovanja italijanske in nemške armade. V Grčiji je na oblasti rojalistična desničarska manjšina samo zaradi stalnega posredovanja britanske armade, ki je v Grčiji.
Maurer poudarja nadalje sličnost med Francovo Španijo in Grčijo ter piše: Tisoči Špancev so danes po zaporih zato, ker so sodelovali v domovinski vojni na strani republikancev.
V Grčiji sedi na tisoče Grkov po zaporih zaradi tega, ker so podpirali protimonarhistično in protifašistično gibanje EAM-a. Na tisoče Špancev republikanskega prepričanja je zbežalo pred Francovimi represalijami in našlo zatočišče v Franciji dočim na tisoče Grkov išče zatočišče v Jugoslaviji. Franco je uporabljal Marokance, da bi zavojevali Španijo, v Grčiji obstoji oddelek britanske zasedbene vojske iz Gurkasov. V Francovi Špan ji so demokrate in republikance proglasili za komuniste in jih osumili. Tudi v Grčiji so člani EAM-a prav tako proglašeni, za komuniste ter so osamljeni. Franca podpirajo španski falangisti. V Grčiji ni enotne vladne stranke, obstojajo pa razne desničarske organizacije, ki jih vlada uradno podpira in ki po načrtu »po-m-Tjajo« vsa področja, katera podpirajo E AM.
Govoreč o izjavi ameriškega častn ka, ki je bil priča Hitlerjeve zasedbe v Grčiji in angleškega posredovanja, poudarja Maurer, da znani kolaboracionisti uživajo popolno svobodo udejstvovanja v Grčiji. Ameriški častniki, ki imajo posebno poslanstvo v Grčiji, so prepričani, da bodo predstojeće vol tve kljub prisotnosti opazovalcev lažne. Nobeno tuje nadzorstvo ne bc moglo nadzirati predvolivnega stanja v Grčiji, ker desničarske teroristične tolpe strahujejo opozicijo. Mnogo volivcev, ki se zaradi političnega prepričanja prištevajo med člane EAM • ali pa so organiziral' vstajo v Egipt: je še vedno v zaporih Eritreje ostalih krajev.
Gs*šis& vMi odstopit©
ALene, 9 okt. Uradno je bilo s rečeno, da je vlada admirala Vulg r sa odstopila.
Oboroženi spopadi na gršh albanski meji
T’rana, 8. okt. Dopisnik Tanjuga Poroča o zadnjih dogodkih ki so se , odigrali na albanske-grški meji in I i ki s j jih po\ja»čiK grški monarhg-1
' fašisti. 14. septembra je streljal na albansko vas Kosovič iz strojnic neki odred grških vojakov. 15. sept okoli 13. ure so trije grški vojaki pri mestu Komar! streljali na albanško stražo Istega dne s j v bližini vasi ■ Sž-Kkp. grški »etnovilci« streljali na albansko ozemlje. 16. sept. je bil na albanskim ozemlju ujet nek grški ! agent, ki je že večkrat prekoračil al-: bansko mejo. Kaže. da je kurir. 18.
sept. neka grška patrulja prišla 1 na planini Sapnik 100 metrov g’obo-; ko na albsnskj ozemlje in streljala j s težkimi strojnicami in minometi.
19. sept. je neka skupina grških vo-; jakov prišla na albansko ozemlje pri I mestu Psrdikata in streljala na albansko patruljo. Ti vojaki so odpe-: Ijali iz Perdikate družine Mite Dra-! žita in Vadjela Dočija.
i	—
I Gost h Metlike v Beogradu
Moskva, 8. okt. Viktor Manuel Vi-J lasener, tajnik mehikanskega društva j za kulturne stike s Sovjetsko, zvezo,
I je kc-ndsl v Moskvi enomesečno proučevanje soc alnih in ekonomskih razmer in bo sedaj, kakor sporoča ' ameriška agencija »U-SIS«, odpotoval ' v .Beograd. Gospod Vjiasener je pred-: stavnik komisije, ki ima nologo, da proučuje evropske probleme. Ostal bo dva meseca na Balkanu in proučeval agrarne reforme.
CIM VEČJA BO MEDSEBOJNA POMOČ NARODOV JUGOSLAVIJE — TEM HITREJŠE BOMO VSI SKUPAJ DOSEGLI LEPŠO BODOČNOST
Budimpešta, 8. okt. (Tass) Razvojr zadnjih dni in izjave madžarskih drža vmkov in politikov in tiska pričajo o utrjevanju prijateljskih vezi med Madžarsko in Jugoslavijo. Udeleženci ; volivnegu sestanka madžarskih demo-
•	kratičnih strank so priredili izredno : topel sprejem jugoslovanskemu za-: stopstvu. Sprejeli so jih z večkratnimi j vzkliki na čast madžarsko-jugoslovan-
•	skemu prijateljstvu in maršalu Titu. Župan Budimpešte je priredi! večer-; jo na čast jugoslovanskemu zastopstvu,1 ki so ji prisostvovali člani začasne madžarske vlade in številne znane politične osebnosti.
Dne 1. oktobra se je vršil organi-; zacijski sestanek društva za kulturne odnošaje med Mažarsko in Jugoslavijo. V imenu organizacijskega odbora je dr. Sander Szalaj seznami zbrane o nalogah društva; odbor je sprejeli : pravilnik društva in izvolil predsed-j stvo, v katerem je 45 oseb z rektor- j jem prof. Djulom na čelu.
Nastop beograjskega delavskega zbo-1 ra in skupine makedonskih plesalcev' je bil velik dogodek za mestno gledališče v Budimpešti. Pred začetkom koncerta je govoril madžarski zunanji minister Janos Gyengyesi o zgodovinskih vezeh, ki vežejo madžarsko in jugoslovansko ljudstvo, in poudaril, da je bil nemški imperializem skupni sovražnik obeh.
Francoski list o razni erah v Jugoslaviji
Pariz, 8. okt List »Action« prinaša članek, ki ga je poslal iz Beograda profesor Sorbone Jean Mousset. Članek je bil objavljen pod naslovom: »Zarota molčečnosti proti Titovi Jugoslaviji«. V njem pravi: »V Beogra-i du je dosti tujih novinarjev, toda čudno je, kako so vsi molčeči. Dejansko se ničesar ne čuje o tem. kar se sedaj dogaja v Jugoslaviji. Jugoslovanski narodi so pretrpeli mnogo škode in žrtev v ljudstvu in materialu, ko so ■
se borih proti fašizmu zj stvar zaveznikov. Navdušeno so pričeli obnavljati domovino, pri čemer sodeluje zlasti mladina. Jugoslovani vedo, da je kljub ogromnim težkočam Titova vlada storila zanje več nego vse ostale vlade v njihovi zgodovinL Kljub pesimističnim napovedim nekaterih dopisnikov, na katere je vplivala brezznačajna opozicija, sem trdno prepričaj, da bo pri volitvah
11.	novembra Titova vlada premagala vse težave. Kar se tiče francosko-jugoslovanskega prijateljstva, sem prepričan, da se vodi po stvarnih interesih in ne po vprašanju rudnikov bakra in premoga. Stvarni interesi Francije so, da- se ohrani čisto in trajno prijateljstvo med dvema državama, ki sta prestali iste muke in se borili za iste ideaie. praviee in svobodo.«
Ustanovno listino Združenih narodov odobrilo 30 držav
London 8. okt. Agencija France Pretae poroča, da je včeraj Stettinius sporočil izvršnemu odboru pripravljalne komike Združenih narodov, ki je imela sestanek v Lcodcciu, da je ustanovno listino Združenih narodov dccedaj odobrilo 30 držav. 10 drugih ratifikacij bo kmalu oddanih v Wa-shkigtonu. Kakor je bilo dogovorjeno. stopi ustanovna listina Združenih narodov v veljavo, čim jo odobri več kakor 29 držav.
/
Glasovanje o sedežu Združenih narodov
London 8. okt. Za to, da Združene države ameriške postanejo stalni sedež organizacije Združenih narodov so v pripravljalni komisiji Združenih .narodov glasovale: Avstralija. Brazilija, Čile, Kitaj-ska, Češkoslovaška, iran. Mehika, Sovjetska Runi ja in Jugoslavija, Proti so glasovale Francija. Nizozemska ki Velika Britanija.

S	žjutfsfltUi	v Mariboru
V borbi proti reakcij! je potrebna enotnost
Desničarski krogi, največ v veliki Britaniji, pa tuui v cuu0ai zapacann di za k au, se ze uoigo navciuSujeju ia ostvaiaev nena^ega »za^aunega biosa«, ki bi on piouutez oovjcunvi zvezi in vznOvinne vi opsaini mza-vatn, ki so z njo v ozjin pnjnceij-skm sokin. Pieuen je tni poupisan francoSAU-sovjetsai sporazum, je vena del bntansKega tisaa vouii kampanjo za ontansao - LrancooKi past, si je Olj zamišljen Kot temeijm kamen tega »zapaunega DloKa«.
Ta naen je on le povsem logična posledica poutike tisun krogov, ka-terili težnje so prisie do najvidnejšega izraza v času Cnaindeiiamove munciiensKe pusio.ovseine. Venoar pa je čudno, da se je v nekem delu britanskm laiiuristov, med francoskimi socialisti m nekaterimi socialisti oiugin zafiaonin držav zadnji čas pojavilo razpoloženje, ki zeia sponnnja na ta »zapadni blok«.
To razpoloženje je precej jasno izraženo v lOiiuCinaKem teoniKU » Tribune«, glasku tistega aela laburistične stranke, ki ji stoji na čelu' Anjurin Bevaa, sedanji minister za; narodno zdravje in najinijši kritik konser vativne politike. Na to razpoloženje pa naletimo zadnji čas tudi v crankin Leona Bluma.
V nekem članku o smernicah laburistične zunanje politike uporablja »Tribune« izraz »demokratični socializem«, kot da bi zdaj obstajal' še neki drugi socializem, ki ni demokratičen. Naj navedemo nekaj] bistvenih stavkov iz omenjenega članka:
»Integracija zapadne Evrope ne ■ predpostavlja stalnosti mejne linije,: ki so jo velesile nedavno potegnile med evropskim vzhodom in zahodom. Gospodarsko korist imamo lahko, če sodelujeta obe načrtni družbi na obeh straneh demarkacijske črte... Mi ne želimo zapadnega bloka proti Rusiji: mi želimo inkiu-zivno evropsko sodelovanje s po-; močjo Rusije. Cimprej se Evropa: reši te demarkacijske črte, toliko j boljše. Medtem pa moramo mi kon-; čati delo na naši strani črte... Ko! izpolnimo svojo dolžnost koordina-: čije zapadne Evrope, bo načrtno so- j delovanje z vzhodno Evropo — če j je Rusija za to — mnogo lažje.« j
»Tribune« dalje omenja, da vla- j dajo na Švedskem, Norveškem, Dan- j skem in v Belgiji socialisti; da ima- j jo na Holandskem in v Italiji socia- j listi vplivna mesta podpredsednikov j viad in da se pri bližnjih volitvah i v Franciji. Italiji, Danski in Norve- j ški pričakuje odločna levičarska ve-čina. V vseh teh deželah bo torej j zavladal »demokratični socializem« j in med vsemi temi socialističnimi i
Slovenski kulturni Sestivai v Trstu
Skoro 2CUTOO tržaških Slovencev vseh slojev ]e stirpalo v povorki
vladami naj bi britanska sodalistič-] na vlada, po mnenju pisca tega članka, igrala vodilno vlogo.
»Zapadni blok«, kakršnega so si: zamislili konservativci, je imel svojo j realno osnovo v reakcionarnih siru-J pinah, ki pač obstojajo v vsaki de-; želi. Nekakšno grupiranje dežel, kjer j bi bili na oblasti pristaši zamišlje-i nega »demokratičnega socializma« j pa ne bi imelo nobenega stvarnega1 in objektivnega temelja, temveč bi. bilo osnovano na subjektivni in j vobče napačni predpostavki, da ob- i sta ja jo samo v zahodnih državah ! vlade, ki bi rade uvedle socializem j po demokratični poti. medtem ko se [ vlade vzhodne Evrope poslužujejo drugih metod.
Tu je treba predvsem poudariti i deistvo. da nitj ena vlada zapadnih; držav, izvzemši britanske in Šved-1 sko, ni prišla na oblast po normalni demokratični poti, to se pravi, z vo- j lit vatni. Francijo upravlja vlada, ki v njej razmerje sil ne odgovarja re-j zultatom nedavnih občinskih volitev, j a Narodni svet odpora, zastopništvo ] tistih narodnih slojev, ki so vodili j veličastno borbo za osvobojen je »vo- j je zemlje, dejansko nima nobenega! vpliva na oblast. V Belgiji se je; režim »demokratičnega socializma« j obdržal na oblasti tako, da so prišli j v ugodnem trenutku po osvoboditvi na ulice britanski tanki. V drugih zahodnih državah ni mnogo boljše.
Med posameznimi evropskimi državami zapada in vzhoda opažamo veliko podobnost problemov, ki so na dnevnem redu. istotako pa so velike razlike v krajevnih razmerah.
Široke ljudske množice povsod žolno. da bi se popolnoma iztrebil fašizem in profašisrična reakcija. Te povsod zahfevak>, da se napravi konec monopolističnim trustom, ki so zaradi povečanja svojih dobičkov vodili gospodarsko politiko pomanjkanja to nezaposlenosti ▼ času. ko tehnični napredek omogoča obilno proizvodnjo. V vseh deželah zahteva ljudstvo, da pridejo v ljudske roke veliki viri narodnega blagostanja in velika podjetja, ki so važna in potrebna za splošnost. Vsi narodi pričakujejo, da bo po tej strašni vojtr zacotovHona dolga doba miru ter onemogočeni napadi držav zavoje valk.
Te težnje niso značilne za kake stranko ali politično skupino, ampak so bistvo programa vseh naprednih skupin na celo širokih nestrankar-skih množic evropske celine.
V Vrliki Pritamii ljudske množice smatrajo, da je laburistična stranka
izraz len lezenj in da ho ta najuspeà-iiejoc uenua oz umi, ua se Ooiv<u.jjo. UU.UÀ1 ikfcujjcuijc, Ki &<£ Là ùUàUuxà
UAi Vd y*-i UMj.UUmjJxCIU licu. UUU ili Li.j Cii vciAtki	ueuaviiiii VotjlLVčau«
Jlc ^iomìc, bKuyiÀC UzuiijC ij ua*
TllK..>	»»/vj	ali tuoi
v urugin demi svela, so ullukO m dj
cUui liiOiOie ULU UJiiUva KtL ZiiJir culj C UCaiivyiaiauiCiiiii Sil ili 4ĆI ilJLuOVO &0-
siCiuvaiijC, ae iG V iiiCjOii
iii.il UiLttV, Uiiiivec tliUi v lUCvUiOiUU-
uiii OOiiUòajai.
, i	i napredka, sovražnrii
&uU&in .J, -. ...... i
SiUj^V,	V UU>.VU pU V»CU m ....-
v cui isto su »i tftee uo Leu osuvviiui m s^jcosain ijuucuui Lezenj, v....... i
Sc, ua euuu sil pioa umi Lemijuin v lhjIljo na življenje m simi m ua se Lmuu uoi la uu sunea, ne ua Ul Se Znan, ce m può Lena, cesar non in ne ua ul se murnu npuramu auaisne Kou meioue.
'Teonja icaacije je povsod ista. V njemu osnovmn pucezan jo ianao Smelino na Lom: poizans uiesmciLve len ijuasmn Lezenj voui uo umcjiLve svoiAiue in no guspvuaisac^a laz-
*ula, co	C-J.c « a liuvC ome-
jitve svobode in tako je mogoče vsi-nii »toLamamo Komumsučno suženjstvo«. zjategaueij leaacija imenuje komuniste ne le pnsiase Koruu-nisocne suaaKe, temveč tudi vse tiste, ki si žehjo napieonin socialnih reiorm, celo najooij zmerne napied-ne ljudi.
m» io je zelo značilna predvolivna kampanja konservativcev v Veliki Britamji. Njinova glavna paroia je ! bila, da bi zmaga laouristov pome- ! niia konec bmanske aemokracije in uvedbo »socialističnega gestapa«. Sam Churcmii je v neaem govoru izjavil, da bo ta zmaga dovedla do razširjenja komunizma po vsej Evropi
Podobne teorije — nekoliko ublažene parat raze Gobbelsove propagande — se pojavljajo v vseh drugih deželah.
Borba reakcij proti osnovnim ljudskim težnjam vsaj za sedaj še ni povsod dosegla iste stopnje razjarje-nosti in brezobzirnosti Kjer koli smatra, da bi lahko dosegla svoj cilj z zakonitimi in vsaj navidez demokratičnimi metodami se tega tudi drži. Kjer pa se ji zdi nevarnost zmage ljudske volje bolj neposredna, tedaj se ne pomišlja iti na pot nezakonitosti in nasilja. Kjer pa se1 znajde pred polomom, se zateka celo k zločinom to izdaji svoje dežele.
Odtod razlika med političnimi razmerami v posameznih državah, pa tudi razlika med stanjem v vzhod- ' nem delu Evrope, kjer je reakcija' odkrito sodelovala s fašističnim i okupatorjem to med stanjem v zapadnih državah, kjer je vsaj del reakcionarnih in konservativnih krogov doslej ostal v mejah zakonitosti ' in paiiamentarne prakse.
Tudi Britanci so svojega Mosleja, svojega Ameryja in svojega lorda Hau-Hau strpali v zapor, pa jih niso pozvali, naj pošljejo v vlado svoje zastopnike. S kakšno pravico zahtevajo potem Britanci od vzhodnoevropskih držav, da bi takšne ljudi v svoji sredini imeli za prave politike ter bi jim omogočili udeležbo pri oblasti ? če je Mosiejeva aretacija to razpust njegove organi-Z3c:je pomenila obrambo demokracije v Angliji, potem je aretacija podobnih ljudi in razpust podobnih organizacij prav tako obramba demokracije tudi v drugih državah. Da so imele vzhodne države več fašistov to izdajalcev, kot sta to Moslej to Amery, niso tega krive same. ampak nesrečne razmere, ▼ katerih so se nahajale med vojno. Če bi bila Velika Britanija okupirana, bi tudi v njej število izdajalcev na jbrž ne bilo reducirano na teh nekaj izjem.
Kompromisi z ljudmi in s strankami, ki so uporabljali nasilje in izdajo proti naprednim ljudskim težnjam, ne bi vodili v »demokratični socializem« ampak narobe, naravnost v fašizem. Najboljši zgled za to je Grčija. Britanci so s silo, baje v obrambo demokracije, nagnali predstavnike Eliasa v Grčiji, naj napravijo z reakcijo kompromis. Komaj nekaj mesecev je minilo od tega kompromisa, ko je grška reakcija že izrinila ljudske predstavnike iz vlade, si prilastila vso oblast in uvedla najhujši fašistični režim.
To pa ni edini primer. 2al, daleč smo od tega! Popustljivost vlade Ljudske fronte v Španiji je privedla do Francove vstaje to do stanja, ki sedaj vlada v Španiji Kolebanje Blumove vlade v Franciji je omogočilo Petainovo nacionalno revolucijo.
Če britanski laburisti menijo, da se bo britanska reakcija zadovoljila s parlamentarno opozicijo to da proti njim ne bo zlorabila tiska, ki je skoraj v celoti v rokah dveh treh konservativnih lordov, borze, Id je c ien popolni gospodar, in težke industrije. ki je njena lastnica, potem "e laburisti hudo motijo.
Izkušnje francoske ljudske fronte nsi bi jim bile ▼ pouk!
Uresničenja osnovnih ljudskih teženj vseh naprednih ljudi današnje Evrope ne moremo doseči s tem, da
Trst 9. okt V zvezi z občnim zborom prosvetne zveze za Primorje in Trst je dal pripravljalni odbor zgodovinskemu dogodku zunanji manife-stativni značaj s kulturnim Festivalom. j
Mnogo pred drugo uro popoldne se ] je pričel polniti trg pred dirkališčem pri Roeoln. Istočasno so prihajale skupine, ki so se uvrščale v povorko. Vsako posamezno skupino, posebno 6trumne partizane, je množica z navdušenjem pozdravila. Čeprav je bil festival le manifestacija tržaških Slovencev, se je zbralo vzdolž ceste ve-1 liko število tržaških demokratičnih Italijanov, ki so 6 tem ponovno pokazali svojo iskreno bratstvo do Sloven-] cev. Ob treh je pričela slovesnost.' Godbi iz Lonjerja to Sv. Križa sta zaigrali partizanske pesmi, nakar je zbrani množici spregovoril tov. Pahor, predsednik prosvetne zveze, ki je prikazal delo slovenskega ljudstva za TrsL
Za tem se je pričela razvijati povorka proti Sv. Ivanu. Na čelu so trije tovariši nosili slovensko-italijan-sko to tržaško zastavo, sledil je ogromen transnarent z napisom: V okolici in v Trstu samem živimo Slovenci, ki smo v potu svojega obraza gradili, lepšali in hranili to mesto! Za tem napisom so stopali vsi stanovi, ki so prispevali k obstoju to blagostanju Trsta. Zastopani so bili kmetje, ribiči, j
nabrežinski kamnarji, trgovci, luški delavci, livarji, mlekarice, perice, vinogradniku zidarji itd. Nekateri so na vozovih alegorično prikazovali svoje delo Na koncu povorke so stopali primorski kulturni delavci. Med vso pisano povorko so korakale razne tržaške godbe in igrale borbene in narodne pesmi. Kot okras povorke so so bile dolge vrste tržaških žena v primorskih narodnih nošah. Skoraj 20 000 tržaških Slovencev vseh slojev je stopalo v povorki, ogromno število gledalcev pa je z vzkliki to s ploskanjem spremljalo mogočno in zanimivo povorko.
Ob cerkvici pri sv. Ivanu se je zbralo okoli 8000 ljudi, ki so pričakovali prihod povorke. Med njimi so bili tudi predstavniki MOS-a, UAIS, KPJK to drugi. Navdušeno bo bili pozdravljeni simbolični vozovi, narodne noše in združeni zbori. Nato je zbrane pozdravil v imenu prosvetne zveze tov. Turk. ki je posebno poudaril voljo ljudstva, da dokaže, da v Trstu žive tudi Slovenci. Dalje je pozdravil prisotne v imenu SIAU tov. Regent, ki je med drugim dejal, da dokazuje ljudstvo s svojilni manifestacijami, kje hoče živeti, s katerimi narodi se hoče združiti, zakaj hoče živeti v svobodni Jugoslaviji. Govoril je še tov. Solieri, ki je v svojem govoru prikazal cilj, za katerega so Slovenci in pravi Ite
Izjava glavnega tajnika svetovne sindikalne zveze
Pariz, 8. okt Louis Saillant Je po svojem imenovanju za tajnika svetovne sindikalne federacije dejal da smatra za svoj j prvo nalogo to, da bo z vsemi sredstvi poizkusil vključiti ameriško federacijo dela v novo svetovno sindikalno federacijo. Kongres nove federacije je sprejel številne skupne izjave glede svetovnih vprašanj; med drugim je »dobri! tudi skupno izjavo, v kateri se narodne sindikalne zveze obvezujejo, da bodo od svojih vlad zahtevale naj : prekinejo odnošaje s Fra-covo Spa- j nij > Izvršni odbor je dobil navodi- j la. da prouči položaj španske v ade j v Pregnanstvu v Mehiki in da poš- , lje generalu Francu zahtevo za izpustitev španskih komunistov Santiaga Alvareza in Sebastjana Sap'ranija. ki se nahajata v madridski ječi. obsojena na smrt Kongres je prav tako pozval sorodne organizacije, ki s > vključene, naj zahtevajo od svojih vlad prek'n’tev diplomatskih odno-šajev z vlado generala Farrella in polkovnika Perona v Argentini
Obravnavali s i tud' poročilo latin-' sko-ameriških zastoomkov češ da se v Združenih državah Amerike 'atin- | skj Ameriki in drugih deželah še ' vedno dela razlika glede delavn h j pogoiev med drugobarvnimi delavet j Odločeno je bi'o da bo federacija pobijala vs- oblike razlikovanja tak» v vrstah delavskega razrednega gibanja. kakor tudi izvem njega. Izvršni odbor je dobil navodila, da prouči možnost imenovanja preiskovalnega odb »ra. ki naj bi Dmv*;i ske pogoje v kolonialnih deželah, j
»Trud« o svetovni sindikalni , konferenci
Moskva 8. okt. (Tani »Trud« ko-! mentlra svetovno sindikalno konfe- j renco v Parizu in piše: »Upanja, ki jih delovne množice vsega - sveta polagajo na delo pariške sindikalne conicrence. orinc.šaio nrror-no odgovornost njenim udeležencem. Samo, ako bomo združili svoje napore, samo ako bomo dosegli mednarodno sodelovanje, bo delovnemu razredu omogočeno, da uspešno zavaruje svoje gospodarske in socialne interese ta da se z uspehom bori proti ostankom fašizma, proti nevarnosti
novega napada, z namenom, da zagotovi trajen ta trden mir. Ideje enotnosti delovnega razreda in potreba tesnega mednarodnega sode-.ovanja so postala načela organiziranih delovnih množic. Vojne izkuš nje niso bile zaman. Mnogi govorniki na konferenci so poudarili misel, da je bilo pomanjkanje enotnosti delovnega razreda ono, ki je omogočilo razrast fašizma. Treba je poudariti, da se je prevladujoče stališče na konferenci živo prikazalo v debati glede poročila o ustanovni listini federacije, glede katere se je poudarjalo, da se ne sme na noben način zavlačevati z vzpostavitvijo svetovnega sindikalnega središča. Nadaljnje izboljšanje ustanovne listine federacije ne sme na noben način omejiti sedanjo enotnost sindikalnih zvez. Dejanska potreba po delavski enotnosti se je pokazala kot gibalna sila. ki je pripomogla k temu, da so se premagale številne težave ta različni pogledi in da se je koinčno podpisala ustanovna "■d!na svetovne sindikalne federacije.«
Za pravice zatiranih
London, 8. okt. »Reynold News«, ki pozdravlja ustanovitev mednarodne federacije zvez sindikatov, piše, da se mora glas nove mednarodne organizacije slišati v svetih, kjer se ustvarjajo politične odločbe. »Pravica za narode v kolonijah, nadaljuje časopis, bo zavzemala prvo mesto v programu svetovne zveze sindikatov, prvič zaradi tega, ker gibanje, ki je zasnovano na načelih pravice, ne more delovati drugače, kakor da nudi svojo bratsko pomoč onim, ki so zatirani. Drugič zato, ker izrabljanje delavcev v kolonijah grozi povsod življenjski ravni delavcev. Pravičnost za narode bivših sovražnih dežel je prav tako važna. Za začetek smo mnenja, da bi v Evropi in Aziji bile potrebne stalne ali potujoče komisije svetovne zveze sindikatov, da pomagajo in ohrabrijo vsak znak ponovnega rojstva demokracije v bivših sovražnih deželah ter da obtožijo ta preprečijo vsak poizkus. da se vsilijo nove gospodarske meje.«
Ameriški sesaator Klgora sstn kritizira «tis postopanje z va&lnifra nemškimi industrije!
Washington, 8. okt. Ameriški senator Harly Kilgore, predsednik pododbora v senatu, ki raziskuje nemško gospodarsko prodiranje, kritizira — kakor poroča Reuter — milo postopanje Združenih narodov z vqdilnimi nemškimi industrijalci, ki so pomagali nacistom, da so prišli na oblast, in ki so vodili nemško gospodarstvo v pripra-pravah za osvojalno vojno. Senator Kilgore je izjavil, da se nahaja od 40 vodilnih nemških indu-8trijcev, ki so očitno vmešani v Hitlerjev prihod na oblast, samo eden — Gustav Krupp von Boh-len, šef Kruppovega trusta za oboroževanje, na zavezniški listi vojnih zločincev. Poleg njega ie še mnogo drugih, ki so prav tako krivi pri proizvajanju premoga, jekla, orožja, kemikalij, električne energije, letal, avtomobilov, sintetičnih izdelkov in tekstilij.
Nemško gospodarsko prodiranje
delimo socializem na demokratičen in na ne vem še kakšen. Tega ni mogoče doseči ne z demarkacijskimi črtami, ne s cepljenjem naprednih siL Prava demokracija se lahko danes rriv-ori 'e ? stmifH-io canrednih vrst, naj si bo že v posameznih državah ali pa po vsem svetu. Vsako razdvajanje aH nestrpnost jo le voda na mlin reakcije.
Mih. S. Petrovič v »Politiki«.
v tako zvane nevtralne države je služilo med vojno stvarno kot izgovor za gospodarsko prodiranje v sovražne države,, a sedaj služi načrtu za vzdrževanje nemškega gospodarskega položaja in za pripravljanje novega poskusa svetovnega gospodstva. Direktor odseka za kontrolo inozemskih fondov pri finančnem ministrstvu Združenih držav Davis Smith pravi, da je bilo že prej jasno, da je nemška industrija kontrolirala ali posedovala približno 750 podjetij in tovarn v inozemstvu, to sicer 233 v Švedski, 214 v Švici, 112 v Španiji, 98 v Argentini, 58 v Portugalski in 35 v Turčiji. Kilgore izjavlja, da je Nemčija zaman poiskušala s pomočjo družb,' ki jih je kontrolirala v nevtralnih deželah, a posebno v Švici, skriti v Združenih državah okoli 60 % svojega premoženja, ki ! je v glavnem sestavljeno iz investicij in proizvodnje na veliko. Pred vojno je Nemčija kontrolirala 170 podjetij v Združenih drža-j vah. Ameriške firme so imele j znatne deleže v nemški industriji.
Slovenska prosvetna zveza za Primorsko in Trst
Trst 8. okt. Dne 6. oktobra se je vršil v telovadnici v ulici della Val1 e v Trstu ustanovni pbčni zbor sloven ske prosvetne zveze. Navzočih je bi> okoli 500 delegatov.


wmmmmmmmm.
VOLIVKI BLOKI se dobip pri odborih OF
hjani toliko žrtvovali, da bi svobodno živeli v Trstu, sedmi republiki demokratične federativne Jugoslavije. S himno »Hej Slovani«, je bil mogočni festival zaključen.
Pismo SIAU-a zavezdški vojaški opravi
Trst 9. okt. Delegacija slovensko-italijanske antifašistične unije mesta Trsta je poslala zavezniški vojaški upravi razen 414 resolucij še naslednje pismo:
»Pošiljamo vam 414 resolucij, ki so bile sprelete na raznih ljudskih zborovanjih delavcev, političnih organizacij in privatnih skupin. V omenjenih resolucijah je ljudstvo izrazilo voijo, da se Trst kot sedma federalna edini-ca priključi k federativni in demokratični Jugoslaviji. Naša volja temelji na prepričanju, da se morejo gospodarska vprašanja Trsta, ki so se z vso ostrino očitovala ob splošni stavki, rešiti samo s priključitvijo tega mesta k demokratični Jugoslaviji. Prepričani smo, da boste seznanili zavezniško komisijo. ki bo poslana v Julijsko krajino po nalogu zunanjih ministrov 5 velesil, da prouči stanje in voljo našega naroda, s temi resolucijami in stremljenji Slovencev in Italijanov v pogledu bodoče ureditve vprašanja Trsta.«
Mednarodni mladinski kongres
London 7. okt (Tass) Priprav.jaxii odbor mednarodne mladinske konference je sprejel poziv vsem mladinskim o:ganizacijam po svetu. Poziv izjavlja, da e je mednarodna mladinka konferenca zbrala v trenutku, ko se je vojna proti nasilju in napadalnosti, ki sta bili utelešeni v fašizmu, cnagovito končala. Konf.rcnca bo razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo sodelovanja mladine v boju za polno a svobodno življenje,'v bo.u proti .ašizmu in vsem njegovim oblikam n izrazom, za izgraditev trdnega miru na temelju sklepov Združenih narodov, za sodelovanje sveto vre mladine pri obnovi dežel, ki jih je opu-tošila vojna. Konferenca bo tudi laz-p.avljala o vprašanjih v zvezi s povojnimi potrebami mladine in o organizaciji za mednarodno sodelovanje mladine.
Vprašanje bolgarskih reparacij
ti. OKI.	Oljeni ZiVts-
na, objavlja članek pod naslovom »Reparacije ali povraćao«, v katerem poudarja zvesto izpolnjevanje odločb pogodbe o premirju, sklenjene v Moskvi 28. oktobra 1944 in doprinos Bolgarije h končnemu uničenju Hitlerjeve Nemčije. Ta doprinos, podčrtava časopi3, morajo upoštevati veliki zavezniki ob priliki sklepanja mirovne pogodbe z Bolgarijo. Časopis nadalje navaja 9. člen pogodbe, ki določa povračilo dobrin, katere so vzeli na grškem ta jugoslovanskem ozemlju in reparacije za škodo in povzročene izgube. Kar se tiče Jugoslavije, lahko verujemo, piše časopis Vlzgrev«, da x> vprašanje zaradi bratske ta prijateljske politike med Beogradom in Sofijo prijateljsko rešeno med dvema vladama v direktnih pogajanjih v toliko prej, ker je Bolgarija že pričela vračati odvzete dobrine. V zvezi z izplačilom reparacij Grčiji, pripominja časopis, bi morali upoštevati dejstvo, da Bolgarija ni postopala s Trakijo tako, kakor z zasedenim ozemljem ta radi tega reparacijske obveznosti ne bi smele imeti kazenskega značaja, pač pa samo namen povračila.
Ameriški Makedonci makedonski vladi
Beograd, 8. okt. Makedonci angloameričke lige so s svojega sestanka v Detroitu posla'i Dimitriju Vlahovu, podpredsedniku začasne narodne skupščine Jugoslavije ta predsedniku Ljudske fronte Makedonije nastopno brzojavko:
»Ustvaritev nove svobodne federalne Makedonije v okviru demokratične federativne Jugoslavije je spremenila naš vsakoletni sestanek v Detroitu 2. septembra 1945 v pravi praznik narodne zmage. Skušali vam bomo pomagati pri obnovi naše domovine ta izgradnji srečne ta napredne Makedonije. Zaobljubljamo se, da ne bomo hranili svojih moči, da bo ameriško ljudstvo spoznalo vzvišene Ideale in junaško borbo Makedoncev ta da bomo branili njihove pravice, kakor tudi pravice Titove demokratične federativne Jugoslavije pred ameriškim javnim mnenjem. Prepričani smo. da je ustvaritev svobodne federalne Ma-ked'viiie v demokratični federativni Jugoslaviji korak naprej k popolnemu uresničenju uledtajenia demokratične Makedonije, ki je najboljše zagotovilo ■ za mir na Balkanu. Predsednik Smile Vojdanov.
Albanci iz Bostona za priznanje albanske vlade
New York, 8. okt. Alatutka brzojavna agencija poroča, da so Albanci, k so nastanjen: v Bostonu, priredili velike manifestacije, od koder so poslali zastopstvo petih članov k predsedniku občine mesta Bostona. Zastopstvo je izrazila željo vseh Albancev v Bostonu, da bi predsedn k občine posredoval pri predsedniku Trumanu za priznanje albanske demokratične vlade. Prav tako je protestiralo proti izzivanjem grških mona rhof ašistov na albansko-gršk mej in zahtevalo, naj ameriška vlada posreduje, da bi Izzivanja prenehala. Predsednik občine mesta Boston je pri tej prilik: izrr «51 veliko naklonjenost ameriškega ljudstva do albanskega ljudstva 'n obljubil zastopstvu, da bo sporočil njegove zahtev» Is Boston» v Belo hišo,
Sofijski novinarji liji Ehrenburgu
Sof ja, 9. okt. V Soujt je -
zborovanje novinarske zveze na čast sovjetskemu pisatelju in novinarju Ildji Ehrenburgu, ki je sedaj na oblaku v Sofiji. Ehrenburgu so poklonil: diplomo častnega članstva Zveze bolgnrskh nevin rjev. Navzoč je bil tudi bolgarski min-ster za informacije Kazasov.
Kratice vesti
Moskva. Včeraj zgcdnj zjutraj je zapadel prvi sneg v Moskvi.
Leningrad: V Leningradu je okrog
20.000	ljudi pričeto zasajati parke zmage. Eden izmed teh se nahaja v moskovskem okrožju, drugi pa na Kresov» kih otokih.
Frunse:	V krajevnem stadionu
športnega društva »Dinamo« eo se pričele tretje o ir.pij ke igre osrednjih azilskih republik.
Praga: Pred narodnim sodiščem v Plznu je odgovarjal 48-letni bivši štabnj kaneta n češkoslovaška armade ta profesor vojne akademije v Hranlcaih O rok ar Hubert, ki je razširjal v zavodu nacistično ideologijo in priiavi! neksga učenca upravniku zavoda zaradi prot'faši«*:č";h :ziav Posmehoval se je predsedniku — osvoboditelju Masaryku na sv »jem
stanov-—»u	»met	n 7a-»a-
vo s kljukastem križem a po Kei-drichovi smrti je izobesil zastavo
s kljukastim križem ovito s črnim. Svoto »troke je vzgajal v nemškem duhu in se družil z zauoniki gestapa. So-užče ga je obsodilo na smrt na vešalih.
Praga: Mesto Praga bo postavilo spomenike Masaryku, Stalinu to Rooseveltu.
Tirana: Albanci v N e» Yorku so imel: sestanek, na katorem so še enkrat sklenili, da se ponovno ohrnejo na velike zaveznike e prošnjo, naj se prizna albanska vlada.
Pariz:	Lavalova rreprava je vo-
dno bolj burna. Sodišče ie že dvakrat prekinilo svojo. delo. Lr val je odklo-
nil.	da bi se snet pojavil, razen če ga — kakor je rekel — k govorjeniu prisilijo. Dopisnik britanskega radia Ca-dpft poroča, da razvoju razprave sledi mnogo francoskih to inozemskih opazovalcev.
Pariz: General Eiscnhorver je na Nizozemskem izrazil svoje prepričanje. da je Hitler še živ.
Lcnden: 6. oktobra je bi! vzpostavljen civilni brzojavni promet z Mad-
7,r»TcV/>
London: Britanski inženjer ji so po
14 dnevih na.porrvfgn dela odkrili blagajno firme Krupp Pričakuje se, da bod» našli važne načrte to listine.
London: General de Ganile, ki se ie mudil v Strasbourgu in potoval po francoskem zasedbenem območju v Nemčiii. se ie vrnil v Pariz.
Dumi: Bivši SS-over in osebni pri-js-telj Hfmmlenja. WaPer Rueenkurt, ki je pobegnil iz Berlina v Avstrijo, je bil — po vesti Tassa — aretiran v taborišču za vojne ujetnike v Eben-eee.
Dnnai: Kakor javlja agencija Tass, je bil obnovljen promet na mostu čez Donavo, ki so ga zgradile inženirske čete Rdeče armade Most se nahaja v zgodovinskem mestu Krems.
Salzburg: Zavezniške volaške oblasti iščeto sedaj Martina Bobrmanna v planinskih predelih osrednje Avstrije O Mart-tan Bohrmannu. ki ie bil name=tnik Hittorja. so že večkrat poročali. da je nor. sedat pa kareto mnogi znaki, da se s skupino SS-ovcer skriva v osrednjih Alpah.
Buenos Aires: V Argentini je pričelo stavkati 80.000 študentov v znak protesta proti uvedbi obsednega stanja in proti aretacijam stotine »rodilnih Argentincev, med katerimi je tudi mnogo univerzitetnih profesorjev V Buenos Airesu so se študentje zabarikadirali v univerzitetnem poslopju, katero je policija obkolila in odvzela študentom vodo. razsvetljavo in oskrbovanje s hrano. Stavka se je razširila na vse univerze v Argentini. Argentinski listi ne objavljajo nikakih vesti o stavku ker je uvedena strog* cenzura.
Santiago: Čilska vlada je priznala
poljsko vlado.
PREDVOLIVNA DELAVNOST V GOSPIĆU
V	okraju Gosplč vlada veliko zanš-msiije za volitve. Vršijo se sestanki, mitingi in prireditve v vsam okraju. V o »viru predvolivne kampanje »e je vršilo 70 skupščin in je bito izvedenih 17 prireditev, ki jih je kupaj po eti o preko 30.000 ljudi. V volivni fond je
14.000	ljudi darovalo prostovoljne prispevke.
VELIKO PREDVOLIVNO ZBOROVANJE DELAVCEV IN
NAMEŠČENCEV V ZAGREBU
V	nedeljo. 7. t. m. so zgodaj zjutraj oživele zagrebške ulice. Delavci :n nameščena vseh tavam, podjetij ia u tarov so se zbrali na raznih mestnih trgih, da bi se zlili v enoten sprevod in krenili proti zbirnemu kraju na Krešimirjev trg pred delav» ko zbornico, kjer naj bi se vršilo zborovanje. Po glavnih ulicah ?o hodile dolge skupine delavcev in nameščencev, ki so t di-kale ma-šalu Titu. republiki in resnični demok:aciji. Na Krešknirjevem trgu se je zbralo okrog 40.000 ljudi, ki to peli borbene pesmi in vzklTcali ljudski oblasti, republiki in demovra-ciji in ki ?o obsojali izdaja'sko klika Od zartopnikov narodne vlade Hrvatske to bili prrotni mtoister financ Anka Rerus. nrnirier industrije ki rudarstva Mladen Ivekovič. predsednik enotnih sindikatov detovcev in nameščencev Hrvatake Marko Belriič, oredsednik krajevnega rindikakiega veta mesta Zagreba Ivo KramzeHč (n zastopniki Ljuđ’ke fronte ki pcuti-
fažističn'h fl»*ggnkap^j
horo Shem plebiscitu
Letos 10. oktobra je minilo 25 let, • -Avstrija zgubila,
očkiu se je vršil plebiscit na fcureš- sleparstvo.
kem v UnoSiacnovaacEi pudrečju A. j Da je bil rezultat plebiscita is le-Kuru&ki Sluvenci in z njuni ves slo- ’ ta 1920 popačen, so koroški Slovenci venski nared plebiscita iz Rta 1920. cd leta 1920. dalje do danes ueSte-c koli niso priznali. Dokazano je bilo,j tokrat dokazali Dve dejstvi pa sta da ec čile pri p ebiscitu velike sep: a- I v tej dobi pravega in resničnega ple* viinosti in sleparstva na škodo Slo- j bisoitainega pomena Dne 20 no-vencev. Saj . so Nemci s po-red-jva- j vembra 1932 so še vršile na Koro njeni koroškega Hrunaidiensta nekaj: škem vo'itve poslancev za kmečko trni preti plebiscitom vpisali v gia- | zbornico. Na ozemlju. ki je obsega-sovaine itoenike najmanj 4.000 giaso- j to glasovalno področ je A so koro-valcev, ki v plebtsciliio ozemlje niso j šlii Slovenci pr: volitvah dosegi: 23 souili in ne bi imel imeti glasovalne j mandatov, vse Slovencem nasprotne
! stranke pa komaj 19 mandatov, Rezultat teh volitev je bil za dež** no
Italijanom očitali j koroških fantov In mož se je med j vojno samo na koroškem o z e m-
bi
pravice, pa so jih Nc-mci, ko je bda od plebiscitne komisije 3 3 m o njim pravočasno javljena podaljšava roka za reklamacije, vrinili v glasovalne špi ke. S tem so bistveno spremenili in tako popačili rezu! ta; plebiscita.
Da so Nemci megli potvoriti rezultat plebiscita, gre največja zattuga takratnim predstavnikom it lije. 'I a -grizena nasprotovanje picds av ikov Iia ije zoper pravične s hteve koroških Slovencev pa se ni pek. z lo samo na mirovni konferenci, ampak tudi na Koroškem sam m. posebno ob j plebisciin. Skrajno sovražno stališče ’ da S’CVencev sta pokazala v juni /ul ISIS italijanski general Eegre. k: je: 4. junija 1913 s sv'.jim štabom pr;i;t.! v Celovec intiigirsf zoper slov nske zahteve, da sc slovenski del Korcš.c pridruži Jugoslaviji, in gene a! Luigi , Ciccor.etli, komnnd nt 57. divi-ije. j
viauo v Celovcu in koroški Keimat* diensi taks porazen, da nn podlagi teh volitev sestavljeno kmečko zbornico ni oživotvorila in tia se uo dane» deželna viada ni upa’a jra'lna razglasiti rezultatov volitev v Krnc. čko zbornico in v občinske lune** J-ske zastope t dne 29. novembra 19 »2. S tem postopkom deželne vlrd- v "loven j- rarno potrle«« pravilo, katerega se je vedno držala, ds je vse, kar je bilo koroškim 8'oven-cem v prid zatajila.
Fri volitvah kandidatov ra kmečko zbornico v novembru 1932 ter za okraine in nb’inske kmet jsite zastopnike je prišla do izreza prava ljudska volja slovenskega prebival* stva, ki je obdelovale, zemljo, ne pa vo'ja tujcev ki s slovensko zemljo niso imeli ničesar skupnega, pa so pri plebiscitu 1. 1920 po mOhtnae'jah
Poveljstvo 4. italijanske armade pa je ,	.	... _ ,	, ..
13. junija 1919. periato na Koroško i St” ™ "-AÌ!!J*! celo italijansko divizijo, ki je zased
la linijo Beljak-St. Vid cb Glini.
El a ko daleč se je ta ital janski di lemat spoz bit, naj stoži dokaz iz nemškega koroškega vira.
Vodja italijanske p'ebiseitne đe’e-g'.eije na Koroškem je bil princ Livio Borghese, ki je Slovencem povsod a-sprotovaL Kako daleč se je ta italijanski diplomat spoz,- bil. «aj služi bledeči dokaz iz nemško k roškega vira.
Ob 19 letnici k<„r škrga plebi ci a je po natosu dešenrga vodstva so-ciJ-demokrateke stranke za Kortš-ko izdal Hens lagrr zb mik čl nkov pod nadtevem: Obramb i boj in ljudsko glasovanje «a Koroškem 191? do IS O«. Na st- ani 145 in US ci irane knjige piše ing. Franz Fi»h!er v članku: »O kortš em'lieim: tdienstu« i a-slcd-vje.. »daje bila presoja našega (namreč nemškega! po ožsja pri m- d-zav 'zniški k-misiji glede naših možnosti zelo skeptična, tabo da nam je celo na p-edvečer glasovalnega d e a eden od članov velesil, ki n?,m je bi!a naklonjena zaupno svetov 1, n a j glasovanje s terorističnimi dejanji motimo, kar mu bo dalo povod, da odpotuje in da na ta način glasova« Je oneroogrči, kajti nobeno g’asovanje je vsekakor boljše, kakor izgubljeno ... S-mo ob sebi onrvno, da r.as je spravil ta nevarni na vet n.edzavezniške bc-mi i e v nema o razburjenje in rmo v predsedstvu Uereš-kega Het' atđiensta pr-'živsli težke
nikov sno'Bočcvali o usodi slovenskega ozemlja.
Med drugo s v-e tovno pa so koroški Slovenci izvedli drugi, pravi ljudski plebi selt — to je plebiscit krvi in oborožene borbe Nad 2009
S&HIIMMMSKI
l j n v koroških odredih z orožjem borilo proti nemškemu fašizmu stotine In stotine Korošcev pa je bilo vključenih v raznih partizanskih vo* jaških edinicah po vsej Sloveniji in Jugoslaviji Vse slovensko ljudstvo na Koroškem je bilo s svojimi borci v tej osvobodilni borbi združeno. Isti nemški šovinistični krogi, ki so se pri plebiscitu 1. 1920 borili zoper koroške Slovence in pozneje tvorili jedro nacifaštrms n« Koroškem. niso mogli preprečiti in ustaviti tega osvobodilnega boja Slovencev. Gnali so koroške kmete in delavec trumoma v ječe pregnali in pozaprli Vso i”teT:eenro. s*rcltolt totoe nasilno preseljevali kmečke družine na njihova posestva naseljevali nacifa-šlste, poklicali v Celovec Votksge-ricbtsbof iz Berlina in Gradca, ki ie Izrekel nad ‘»lovenei številne smrtne Obsodbe, obešali so naše najboljše
ljudi polnili nemška krmeontradiska
taborišča s koroškimi Slovenci, toda to vse jim ni pomagalo marveč je koroške Slovence to še bolj podžgalo v flttbovl osvobodilni borbi Tudi nemška se’tla'ceka In S S ovci kr vctokl z moritvijo in ttnžtoautorp naselij koroškega ljudstva n!®o mos1? stre'i Orem’ie korošk’fi Slovencev je W!o v Hit’crjev! Netnčljl edino ozemlje, n-, katerem so «e mogle formirat' oborožene borbene edin'ee In se skozi s leta v težkih borbab iiveilavitl. To pa same. zato. ker je te borce ljudstvo podprlo in vzdrže vato ter z njimi sodelovalo ker se .to vse borile za veliki cilj n«voboje*
?71	4*«*» RrtfVVČtlskf*
l.ie to v^»i slovenskega naroda v novi Jugoslaviji	,
Dr. Julij Feiaher
¥ slogi In bratstvu si hočemo zgraditi svoj skupni dum — demokratično federativno ljudsko Jugoslavijo
Opomin .na ittn®rfen@ talce
Ze nekaj mesecev dela sicer tiho, a uspešno odbor, ki j» pobudilo in požrtvovalno prevzel nalogo, da nam in našim potomcem ohrani spomin na največji zločin, ki so ga italijanski fašisti in domači izdajalci storili v Ljubljani. To je bil umor 24 talcev ki so bili pred večerom 13. oktobtv leta 1942. ustreljeni v Ciril-Metodovi ulici pred Natlačenovo hišo. tl pr a v, pokopališča ima imena in rojstna leta umorjenih talcev zapisana po uasled njem vrstnem redu:
Avbelj Valentin, rojen 1914. Proseč Josip. roj. 1910, Vatlu j d Stanislav, roj 1903. Hanžič Ferdinand roj. 1910, Bc> sek Anion, r. 1921. Kerpan Ivan, roj 1910. Rosanec Valent n. roj 1895. Pet ruša Stanislav, roj. 1919, Mauer Jo lp
roj. 1919, Pezdir Josip, roj. 1895, Bricelj Franc, roj. 1910, Vodnik Viktor, rej. 1902, Škerlj Josip, roj. 1912. Smrekar Bernhard. roj. 1901, Možina Vincenc, roj. 1822, Miklavčič Matej roj. 1884, Kogovšek Ivan roj. 1309 Kogovšek Vaicnito. roj. 1915, Kogovšek Josip. roj. 1911, Podgornik Marjan, roj. 1915. Romavh Peter, roj 1898, Magdič Pavel, rej. 1909, inž Kresnik Peter, roj. 1904, stepič Mirke, roj. 1904.
Tam, kjer so tl junaki in mučeniki osvobodilne borbe izkrvaveli, bo Ob tretji obletnici v soboto ob 18. ur :dbor odkril umetniško zasnovan in izdelan spomenik, potrebno ured tov '.lice pa bo izvedel Mestni narodna osvobodilni odbor.
Valitve b&mo plačali sam!
Stojimo pred enim največjih S dogodkov našega narodnega osvo-
ure na predvečer glasov lnega dne do , bojenja, pred volitvami v Ustavo 2. ure po polntči.« Koga pr Je mg. dajno skupščino. O pomenu teh Fra:z P. h er v naveden-*, rdda ku vo]itev bomo pjsali M tem
imel r mislih, kakor edinole princa; ,	,	.	,	-. . _ ,,
Livija borghese, saj je le Borghese j mesju' }™. Je. t0 « poglavitni
m'gel dati t Uo avtor! ntivno izjavo, »da bo namreč dele. aci ‘a dotične velesile cdpot.-fvala s Kor ške, ker se vršijo teroristična dej m ja in s tem onemogočijo plebise't«.
Drugi d kmuent. ki prik-zuie princa L:v.ia Boghes-e v čudni luči, je zerrlji'ka knjiga ekrajnega scdiš?a V Rczkj, kjer je vpisano, da j e deželna vlada v Celovcu Po plebiscitu podarila cu Liviju Borghese
predmet pisanja naših časopisov in poglavitni predmet naših političnih sestankov in zborovanj Pač pa bi drugega.
Volitve sredstva!
Naš volivrii aparat je ogromen Že samo tehnične stvari, t. j. P r i n -; skrinjice, kroglice, objave itd za-kras - j htevajo ogromno denarnih sred
opozorili na nekaj zahtevajo denarna
no vilo »Cap W 6 r t h* blizu; štev. Poleg tega pa ne smemo Vrbe ob Vrbskem j e z e r u.. p0zabiti. da reakcija detuje pod Vsa leta so se koreški Slovenc, spra- , tajnQ jn s podvojeno sil0j da b,
i. -a—..: .<• te. ar t. >n? v onemogočila ljudskim množicam
da bi si zgradile svojo ljudsko
v Celovcu dala princ:: Livi.iu Borghese po plebiscitu tako dragoceno darilo. Fravi'en odgovor na to vprašanje ni bil težak.
O koroškem ptobi-cUu jc pisal G. M. Trunk, župsik v Colo adu v Ameriki. Trunk je bij do plebiscita 19 JO
oblast, svojo demokratično državo, v kateri ne bo več mesta za reakcionarne ljudske izžemaiee Ne sinemo pozabiti, da razpolagajo protiijudski elementi še
župnik na fari v Borovljah na Koro- : vedno Z dovolj bogatimi sredstvi, škem in čian jug: slovanske plebiscit- .; ^i so jih izstisnili iz naših žuljev ne delegacije v Celovcu. l’o p eb.scdu Reakcionarno propagando je tie-so ga korosk,, nemsk«, sov.n.sucn, , uničia protiagitacijo je treba krogi pri belem dnevu na celovških!	’	J
ulicah napadli in pretepli ter mu pri- j zadcjali telesne poškodbe. Ker n: bil
varen svojega življenja, je mo; a! zbe žali s Koroške hi je od.e! v Ameriko. V listu »Ave Maria«, ki je izhaj»! v Chicagu v Združenih državah, je leta 1923 G. M. Truuk objavil svoje spomine ua koroški plebiscit. Dok za! je. da so sc z glasovalnimi skrinjicami in glasovnicami po končanem glasovanju vršile manipulacije na škodo koroških Slovencev. Glasovalne žare so namreč brez nrd/.or-tva Slovencev cdriesli iz glasovalnih ioka!ov.in jih izročili v varstvo barjanskim v'1 ja' om. Štetje glasov se je začelo šele v ponedeljek 11. oktobra in so šteli glasove 3 dni. Vse te dni in noči so italijanski vojaki »stražili« ža:e M Trunk izrečeno pravi v prej citiranih spominih: »Ko bi biii Nemci dobil) nekaj sto ali recimo do 1C00 glasov več ne, b’ bil naš poraz še ne! ako razum'jiv. Toda 6000 večine., to je za Nemce ali božji čudež ali pa, o čemer sem popolnoma prepričan, umetna, goljuf va mahinacij?..« G. M. Trunk .ie ugotovil da so se vojaki, ki so stražili glasovalne skr;njice. bahali; »Ce bi mi ne pomagali, bi Nemci ne mogli zmagati.«
Dalje pravi G. M. Trunk v svojih spom;nib. da je zra i’no. da ?o po razglasitvi izida plebiscita nemški čašo piši venomer »lajnali«, da je bilo pr plebiscitu »popolnoma vse v redu« »zakonito«, »po predpisih«, »p«d stro gim nadz-rstvom antantnih velesil« Toda isti časopisi so gl s de Dlebis-it* v Sopronju (Oed»nb"rguV ki ga Je
ranje v voiivni sklad ni samo tehnična, temveč je tudi važna politična zadeva, ki jo ne smemo zanemarjati.
V	predaprilski Jugoslaviji so državne blagajne, v katere sp se stekali viri težko prisluženega denarja ljudskih množic, služile tem krvosesom tudi za neljudski volitve.
V	naši novi Titovi Jugoslaviji tega ne bo več Državne blagajne ne bodo več služile za volitve Državne blagajne naj služijo ob novi in izgradnji domovine.
Iz državnih blagajn ne bomo vzeli niti dinarja.
Kakor so narodi Jugoslavije stopili pred štirimi leti goloroki v borbo z okupatorjem in si S svojimi lastnimi sredstvi ustvarili armado ki je zmagala, tako si moramo tudi pri teh volitvah sami preskrbeti sredstva, da zatremo v dobi predvolivne kam-panie podtalno delo reakcije, da dodgnemo med množicami politični dub in niihovo drravtiausko zavest, skratka, da storimo vse za čim vdičastnejšo zmago Ljudske fronte.	»
V	vseh federalnih enotah Jugoslavije so se v ta namen osnovali voiivni skladi in v časopisju vseh federalnih enot so ponatis-
njeni dolgi stolpci prispevkov za voiivni sklad, ki jih prispeva: ljudstvo po jugoslaviji. Tudi pri nas se je osnoval voiivni sklad, m sicer pri izvršnem odboru Osvobodilne fronte Zbiranje denarnih sredstev v ta namen je že v *polnem teku, in sicer po vseh naših organizacijah, v tovarnah, pri privatnikih itd. Vsak znesek se sproti objavlja v našem časopisju in do sedaj je bila objavljena že dokaj lepa vsota.
Vendar pa se z doseženimi uspehi še ne moremo in ne smerno zadovoljiti in tudi s časom ie treba pohiteti.
Zato nadaljujmo odločno z zbiranjem! Naj ne bo člana in umpatizerja Ljudske fronte, ki ne bi agitiral in tudi žrtvoval, naj ne bo aktivista, ki ne bi zbiral prispevkov!
Prispevke lahko oddamo pri svoji organizaciji, po čekovni do-ožnici »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca« ali pa di-cktno v nisarni lOOF, Erjavčeva ulica 12.
Naj živi čim veličastnejša zmaga ljudstva — Ljudske frontel
Tekmujmo med seboj pri zbiranju prispevkov: kakor smo tekmovali in se odlikovali v borbi tako tekmujmo in se odlikujmo pri delu!
Zaključek ke^gresa kovinarjev
4. oktobra, zadnji dan kongresa. je b la izvoljena centralna uprav» Zveze delavcev jn nameščencev kovinske industrije Jugoslavije. V iz-vrSm odbor so bili Izvoljeni: pred sednlk Caz Jcs p. drugi predsednik lovov ć Desimlr, tretji predsednik Spaček Božo, četrti predsednik Šturm Anton; prvi tajnik Corkovič Dušan drugi tujn k Baškot Stojan, tret j tajnik Milinčič Blagoje; člani uprave: Milanovič Voia. Miloševič Branko in Stefanovič ž ka.
Član finančne kontrole:- Simič Živornd Stojanovič Milan, Radojko-vič Vlada. Novak Rudolf in Dolinšek Anton.
Člani plenuma: Mlenkovič Milo-rad, šubašič Jovan, Nadj-Toma Karlo, Kedžič Milorad, Begov č Drago Svetek Andrej. Brolih Jernej, Erteh Jožef Blblič Josip, Smdčič Filip Lahč Martin. Jakovljev č Josip, Ra-duh Adam, Hnđžiomerović Naz’f Cekrlija Ratomir. Sladič Ramiz, 111 jevskl Vasilj, Tanevski Tr fun Iti Radetič Vesel n.
Prvi kongres kovinarjev Jugoslavije je zaključil svoje delo z resolu djo, ki jo bomo objavili jutri.
Viničarji na vzhodnem štajerskem
Vkljub vsestranski pomoči Narodne vlade se viničarji aa Vzhodnem tajerskem ne morejo popolnoma otresti krempljev reakcije, ki izrab-,ja težko razrešljiv problem vini-čarstva in ga namenoma še bolj zapleta.
V krajih, kjer je bila partizanska vojska, se je človek prerodil.
To se ziasti pozna, če primerjamo okraje po Notranjskem, Primorskem in drugod s Slovenskimi goricami in s Halozami. Ti kraji niso pripravni za kretanje večjih parti lanskih edinic. Zato tudi tukaj ni bilo večjih partizanskih čet. V teh krajih so delovali le manjši terenski odbori. V Slovenskih goricah je man Lackov bataljon in v Halozah Sagadinovi partizani. Res je, da je bilo veliko dezerterjev iz svabske vojske, a ti so se le skrivali pred svabsko mobilizacijo. Tako je popolnoma razumljivo, da take razmere niso mogle roditi požrtvoval-1 nih borcev v tolikem iste vilu kot| drugje. Tako je ta predel Slovenije zaostal in je sedaj primeren za de-, lo f6&Kcil6	I	_	_
Ni se potrebno Čuditi, najmanj' P™1* mnogo hiš. ljudje .se str
pa obsojati še nekatere viničarje, i	£u
da je narodna zavest teh ljudi na I ^h‘. C® Pomerjamo *e ^aje z dru
otoki stonnii Te likate kraie so Š1®1»	30 -Pmv tako porušeni in
'^o Siiah boaSšt Jusosla-'	80 bm	ma^° bolj
vean° lziaoijau bogataši. Ju803if. i vedni ^ i-n.aj.iijivi, opazimo, da
«Si - s sJsr».
sprotno eo viničarji najbolj čutili,,	le^e barake. Tam je ljud-
Aak0 Je stara J^°f171J®.tfhla-. stvo živelo z narodno osvobodilnim
SrS^SčTaric trSliSrjL ******* * si v odbore postavih neprnnerno vec pravic koi vmicarji	. jqvqh iaann zavedalo
LjUusiia Srsata — ljudska demokracija
Ob koncu vojne so bili ti kraji močno prizadeti. Tukaj je skoraj mesec dni divjala vojna vihra in fronta je
Viničarji pridno na delu
vsak način
za-so obnovili
ustanovitvijo
samb Prav tako so domači lastniki, bodisi premožni meščani ali vaški veleposestniki, skrbeli samo zato, da so se na račun njihovih žuljev ie bolj obogatili. Kot kandidati za poslance so pripeljali koruzno moko za volivne glasove in izrabljali njihovo bedo in politično neizgraje-iiost v svoje račune. Znano je, da je Korošec podkupil tajnika njihove strokovne organizacije. Tako je bil prodan še najbolj zaveden in zdrav del viničarjev. Viničarji so bili tolikokrat razočarani, da sedaj niti verjeti ne morejo, da so prišli novi :asL Vzrok moremo iskati v tem, da šo še vrnili stari - jugoslovanski oblastniki. Zaradi zgoraj omenjenih vzrokov so našli še vse pogoje za nadaljevanje stare jugoslovanske prakse. Piišli so na mnoga vodilna mesta, ker se trkajo na svoja »junaška nacionalna« prsa. Na vsak način sl poskušajo pridobiti privilegije in tako znova obogateti na račun viničarjev.
Vzemimo samo ta*le primer: V o-ajih, kjer je nad 80% samih viničarjev, imajo viničarji po enega odbornika v odboru. Takih primerov je več. Ali primer iz Ivanjkovcev. Znani poslanec Petovar Lovro je želel, da ostane stari občinski taj-iiik Kociper še naprej sekretar. Po .akohu sme biti tajnik samo doma-in in ker je Kociper stanoval v Stanovnem, so zaradi volitev Sta-lovno priključili k Ivanjkovcem. Ljudje so bili razburjeni. Kociper se je zavedal svoje nepriljubljenosti in je proti vsakim predpisom kandidiral za» predsednika in tajnika. Pozneje je —, seveda zato, ker je Petovar ekel, da so mu to na okrožju dovolili, seštel glasove od predsednika in tajnika in se tako postavil za ajnika. V resnici so ljudje za tajnika izvolili Burgerja. Ne imelo bi unišla nadaljevati s primeri, da stari oblastniki še vedno nadaljujejo 3 staro- jugoslovansko prakso, važna je samo ta ugotovitev, da se ljudje ie niso zavedeli svojih pravic Popolnoma razumljivo je, da podobni ljudje ne bodo storili ničesar, da bi se položaj izkoriščanih viničarjev izboljšal. Pokazalo se jc, da poskušajo prikriti jasno sliko nove Jugoslavije in z reakcionarnimi gesli vzbujajo videz, da nova Jugoslavija ni močna in da v vladi ne bodo dobili podpore. Vendar se delo teh reakcionarjev ne tiče samo viničarskega problema, ampak poskušajo z vsemi sredstvi škoditi vsemu iarodnemu gospodarstvu.
Letošnje vino je po svoji kakovosti eno izmed najboljših. V vseh vinorodnih krajih so ustanovljene velike zadruge, ki razpolagajo z najmodernejšimi pripravami za nego
ljudi, ki se dovolj jasno zavedajo novih nalog, ljudi, ki so preprečili vrivanje reakcionarjev. Navzhodnem Štajerskem pa še zaradi premajhne razgibanosti ljudskih sil ni prišlo do tako jasnih pogledov.
Zopet je priskočila tem revnim krajem Narodna viada Slovenije na pomoč. Dala jim je veliko kredita na razpolago, da začno z obnovo. Na okrajnih odborih so uvideli, da bi bilo nesmiselno razmetavati denar in vsakemu dati nekaj denarja, zato si je iniciativni odbor zadal nalogo, da se ustanovi Obnovitvena zadruga. To je brez dvoma najboljši način obnove. Polovico izdanih stroškov je dala Narodna vlada zastonj, ostalo polovico pa posodila za malenkostne obresti v daljšem času. To so pogoji, ki jih mora vsakdo pozdraviti.
Razveselili so se jih tudi prizadeti ljudje. Vse se je pripravljalo na delo, a spet so prišli reakcionar# s svojim »načrtom«. Preplašili so preproste ljudi, da bi z zadrugo samo nasedli in bi jim po obnovi vzeli zaradi posojila zemljo in hišo. Ljudje so seve izgubljali zaupanje in vse je kazalo, da se bo zadruga razbila. Reakcionarni elementi »o šušljali ljudem, naj nikar ne pričnejo z obnovo, ker je že zima pred vrati. Kako nesmiselno In škodljivo je tako prigovarjanje, uvidimo, če vemo. da se da v zimi pripraviti les, apno in podobno in da je v teh krajih zaradi goste naseljenosti mnogo revnih ljudi čez vso zimo brez dela in,seve tudi brez denarja. To početje reakcionarjev vendar počasi odpira ljudem oči in so sklenili, da na
pohite z Obnovitvene zadruge.
Vse to tudi viničarjem budi zavest. Spoznavajo, kaj je reakcija. Trudijo se na vse načine, da dvignejo viničarsko zaveet in da pobite z delom za viničarsko zadrugo. Spoznavajo, da so priaii novi, pravičnejši časi. Vidijo, kako jih povsod podpira Narodna vlada in da so stari oblastniki tisti, ki jih poskušajo Obdržati v žalostnih razmerah. Nacionalna in viničarska zavest se iz dneva v dan krepi in se tako ob njej uspešno razbijajo škodljivi poizkusi reakcionar jev v tem preueru bogate in lepe slovenske zemlje.
septembra je zopet prišel k njim minister za kmetijstvo pri Narodni vladi Slovenije Janez Krmar. Minister Hribar je pri viničarjih zaradi večkratnih obiskov zelo priljubljen. čeprav je ta dan deževalo in so v oddaljenih krajih viničarji zvedeli o njegovem prihodu zadnji čas, so prišli več ko dve uri daleč. Niso se ustrašili dežja, vedeli so namreč, da bodo skupno rešili mnogo vprašanj. Najprej jim je minister Hribar razložil, da je namen njegovega prihoda ta, da mu povedo svoje želje. Viničarji so se ojunačili in razvil se je prav živahen razgovor.
Viničarji so navedli, da je velika težava v tem. ker so dosedaj dobivali le akontacijo in to do 1. julija v RM. če bi sedaj te RM preračunali, bi dnevno zaslužili komaj dva in pol dinarja. To bi bil hud udarec za viničarje zaradi tega, ker je do julija po vinogradih opravljeno skoraj vse delo. še enkrat so na tem sestanku jasno in prav odločno manifestirali za zadrugo. Pravijo pa viničarji, da bo težava zaradi tega, ker bodo zadruge prevzele vinograde po trgatvi in bi prvo leto imeli premalo kapitala.
Po prisrčnem sestanku, ki je neverjetno veliko pripomogel k raz-čiačenju problemov v vzhodnem Štajerskem, so se viničarji razšli. Njihovo delo, izjave in načrti so jasno pokazali, koliko zdravja je v toliko časa za tkanih viničarjih.
F B.
Zakon o državljanstvu
Avtentični! tolmačenje ČL 38, odstavka 2.
Zvezno ministrstvo notrnnjh poslov je pod št. 4217 z dne 25 septembra 1945. izdalo v eoglaanceti z ministrstvom za narodno obrambo naslednje obvezno tolmačenje odstavka 2 «. 38 zakona o državljanstvu: Po Ć1. 7 zakona o državljanstvu morejo tuji državljani tja podlagi prošnje doseči jugoslovansko državi}«natvo po redni ali po zjemn- potk
Po čl. 8 Istega zakona more tuj državljan doseči po redni poti naše državljanstvo ob naslednj h pogojih:
1. da vloži prošnjo aa. naturalizacijo;
2 da je do vlož’tve prošnje nepretrgoma živel na območju Jugoslavije najmanj 5 let in od tega praviloma dve let na območju tiste federalne enote, katere državljanstvo želi doseč';
4.	da ima dovoljenje «n izotop i-t svojega dotedanjega državljanstva
mošta. Odkup letošnjega pridelka.; ozirom.?, zagotovit), da ga bo dobil.
...........ako bo sprejet v jugoslovansko državljanstvo;
5.	da se po njegovem vedenju more sklepati, da bo lojalen državljan Jugoslavije.
Po besedilu čl. 38 odstavka 2 zakona o državljanstvu pa sme jo, zahtevati naturalizacija ne glede na pogoje točk 2., 3. in 4., čl. S tega zakona tlst tuji državljani, ne glede na njihov narodnost, ki »o aktivno sodelovali v narodno osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, kakor tudi otroci padlih ah umrlih takih tujih državljanov.
Pod pojmom aktivno sodelovanje pa je treba razumeti poleg aktivnega »rdelovs naj z orožjem v narodno osvobodilni borbi tud vsako delo ta-ko na fronU, kakor tudi v zaledju k je Imelo namen, da se dosežejo cilji narodno osvobodilne borbe.
Tujec, ki zshteara naturalizacijo mora kot doke z aktivnega sodelovanja v narodne osvobodUni borbi pred
je zato odločilne važnosti, ker bi ravno s prvovrstnim vinom zadruga obvojila mnogo trgov tudi izven naših meja. S tem bi lahko uvozili mnogo drugih potrebnih predmetov. Vendar bi bila to prvovrstna korist za vinogradnike, ker bi tako v slabših letih z lahkoto zmagovali gospodarsko krizo. Narodna vlada je zadruge velikodušno podprla in jim dala na razpolago kredit. Pa so prišli reakcionarji na delo. Vzbudili so že tako močne nagone po špekulira-nju in so nasvetovali vinogradnikom, naj prodajo samo nekaj mošta, ostalo pa obdržijo. Nekaj jih je nasedlo, večina pa je le zvozila mošt v zadružne kleti. Vendar bi te kleti lahko sprejele mnogo več mošta in bi s tem veliko pripomogle pri večanju blagostanja.
Zanimivo je, kako ljndstvo iz dneva v dan spregleduje, kako škod-. ljivo je delo prikritih reakcionarjev.
tožit potrdilo, ki mu ga Izd» Štab brigade, v kntero edinicah se Je nk-tfvno boril. To potrdilo se Izda prosilcu na njegovo pr’šnjo. ki Jo podpišeta dve prid e iste vej ftkp ed nl-ce, kl ga osobno poznata In z lastnoročnimi podp si jamčita o n e- o em aktivnem sodelovanju v naredao osvobodilni borbi. Potrdilo, ki ga iz-da štab pristojne brigade, mora biti potrjeno najmanj * dvema podpl* sortia čkna tega Štaba.
Ons tujec, ks je aktivno sodeloval narodno osvobodilni borbi .na kak drug nač n, se mora zaradi potrdila obrniti na oni okrožni odbor, v č'g» r območju je detol v teku narodno osvobodilne borbe. Prognja mora biti podpisana od dveh prič tega okrožnega odbora, ki jima je ta okolnost osebno znana ln lahko to jamftta a svojimi pedpisi. Potrdilo potrdita s svoj ml podpisi najmanj dva člana tega odbora.
Samo na ta način izdana potr d'la o aktivnem sodelovanju tujcev v narodni osvobodilni borbi nagih narodov se bodo štela za po’no veljavni dokaz pri ugotavljanju omenjene okolnosti
DELO RDFTFBA KRIŽA V KOPRSKEM OKRAJU V nedeljo. 30. septembra je bil t Marezigah občni zbor krajevnih odposlancev fcečega križa, ki so poročali o svojem dosedanjem delu in izvolili okra.ini odbor. Občnega zbora se ie udeležilo mnogo Hudi. tudi sta-reiSe kmetske ž«nice in mladinke. Pripravljalni odbor ie izvršil že precej nalog, po vseh vaseh so b5H postavljeni poverjeniki. RKS ie razdelil i* Amerike poslane darove in nudil pomoč najpotrebnejšim Med drugimi znanimi delavci je bil izvoljen tudi domači župnik Anton Požar in šolski nadzornik Mihec, ra Italijane - domačine je devet mest.
K si še gospodarstvo
Važnost elektrifikacije
Temeljna načela Ljudske fronte postavljajo elektrifikacijo naše države na prvo mesto najnujnejših in osnovnih gospodarskih nalog v okviru obnove n izgraditve našega gospodarstva Izvedba elektrifikacije je osnovni pogoj za temeljito izboljšanje našega gmotnega položaja.
V neurejenih gospodarskih in političnih razmerah p. ed vojne Jugoip-vije. ki so bile ugodne samo za koristi peščice vladajočih, je bila izvedba sestavne elektrifikacije nemogoča. Tedaj ni 'odo dobiti doma dovolj denarnih sredstev, da bi lahko elektrarne vsaj delno izkoristile razpoložljive premogovnike tn vodne sile, ki jih je v Jugo ta vitji v ta namen obilo na razpolago. Največje elektrarne eo bile zgrajene samo v najbolj indu trializi-ramh krajih, ali pa v krajih, kjer je bilo dovolj surovin, za katerih predelovanje je potrebna cenena energija. ;
Danes so vse te ovire odpadle. Za elektrifikacijo se bo zavzela in jo vodila naša država, ki bo s svoj'm močnim državnim gospodarskim sektorjem sposobna najti piimema denarna sredstva za izvedbo elektrifikacije.
Ker se bo istočasno pospeševala tudi industrializacija, o kateri govore temeljna načela Ljudske fronte obenem z eiektmikaccijo. je novim elektrarnam zagotovljen zadosten krog po-trošiiikov. Ker se bo izvajala sostavno, je ne bodo deležni =samo prirodno pri-viligirani kraji in obrati, temveč vsi,
3d jo bodo potrebovali. Končno ne bo več elektrika samo privilegij malega sloja izbrancev, temveč bo vir energije, ki bo v korist vsemu našemu delovnemu ljudstvu.
Kako velika je odgovornost br .š'h proti! judrkih režimov zaradi zanemarjanja elektrifikacije ko’ osnovnoga pogoja napredka gospodarstva in življenjske ravni prebivalstva, rr«n povedo številke. V okviru bivše Jugo lavi je je bila Slovenija predel, ki je proizvajal in troši! torazmerno še največ električnega toka. Proizvodnja električne energije je znašala pri nas približno četrtino celokupne državne proizvodnje. Pred de et'mi leti je znašala proizvodnja na enega prebivalca v državi približno 70 kwh, v Sloveniji pa 205 kwh. Ksko đa’eč je tako Slovenija, še mnogo bok pa vsa država, zaostajala za drugimi država-! in dvigu žvljenjške ravni prebivalstva, mi. nam jasno kaže primerjava z i Ne gre pri tem samo za elektrifikacijo ustrezajočimi podatki teh držav. Tako j krajevnega prometa v največjih meje znašala pred vojno proizvodnja j stih in krajih s pomoSio cerinih želez-dektri enega toka na enega p.-ebwalc3 j nic in trolejbusov, temveč tudi za na Norveškem 3.400. v Kanadi 1.990 medkrajevni, medpokrajinski in med-v Švici 1.310. na Šved kem 830. v j državni promet s pomočjo ele&trifid-Zdiružen:h državah Severne Amerike ! ranih železnic. Kot pogonsko sredstvo 830
Avstriji 340 in v Italiji 280 kwh. Čeprav smo imeli cdiičn“ prirodre po-
co pot. Vsi dane.' vemo, da je elektrifikacija temeic uspešne industrializacije, da krepi razvoj gospodarstva, da je temelj dobre ureditve prometa in osnova dviga ku-tume ravni vsega našega delovnega ljudstva.
Uporaba električne energije v gospodarskem obratovanju silno poveča učinek dela. Z njeno pomočjo napravi v enakem časovnem razdobju en delavec ogromno več. kakor bi napravil, če bi bil navezan zgolj na svoje sile ali pa na druge vire energije. De a-vec zato ne bo nič bolj naporno delal, delo mu bo nasprotno fizično m higijensko zelo olajšano. Obrat, ki dela z električno energijo ima številne prednosti, med katerimi je važna zlasti možnost delovanja z najmanjšim številom delavcev. Tako postanejo proste številne delovne sile za ijruga področja proizvodnje, kjer delavcev zelo primanjkuje. S pomočjo elektrike se delavec osvobaja telesnega dela in postaja samo vodja stroja, ki dela namesto njega.
Elektrifikacija je osnova izgraditve močne elektrokovinske in elektrokemične ridustrije. Ta mora zagotoviti našemu gospodarstvo zados'ne količine svojih dragocenih proizvodov: aluminija, magnezija, plemervtega jekla visoke kakovosti, fero ilicija,. fe oman-gana, ferokroma. zlasti pa kalcij kega karbida, ki je osnova za proizvodnjo številnih kemičnih spojin.
Važnost elektrifikacije se kaže v pogledu oskrbe s potrebnim gorivom in v možnorii njegove n «gospodarnejše izrabe. Tovarne dobivajo z elektriko znaten del potrebne pogonske sile. Velike kalorične elektrarne ooljše izrabljajo gorivo kakor manjše naprave v tovarnah, vodne elektrarne pa šte-dijo premog za druge namene. Važno je tudi. da je mogoče gorivo izrabiti za proizvodnjo elektrike in toplote obenem, kar prinaša znatne prihranke. Kombinirana proizvodnja energije je zlasti važna za nekatere tovarne kakor papirnice, sladkorne tovarne, tekstilne tovarne in razne kemične tovarne. Elektrika nudi velike možnosti, ker omogoča, da se izkorist;jo in spremenijo v električno silo odpadki kurva, ka bi jih bilo sicer težko tako koristno izrabiti
Elektrifikacija prometa je prav tako velike važnosti v načrtni izgraditvi
Prav isto pot, kakor Sovjetska zveza, moramo iti tudi mi v svojem stremljenju, da dvignemo obrambno moč naše države in da si sami sebi u .tvanmo najboljše pogoje življenja. Zato so tudi temeljna načela Ljudske fronte pravilno uvrstila elektrifikacijo na prvo medic naših nalog. Na nas je, na naših orgaiizacijah in na naših
ljudskih oblasteh od najtežjega do
naj viši ega, da elektrifikacijo izvedemo in da vsi sodelujemo pri njeni izvedbi z istim elanom in navdušenjem, s kakršnim je šlo na delo sovjetsko ljudi.tvo, ko je gradilo svoje po vsem svetu znane gigant.ke elektrarne. Z elektrifikacijo bomo izvršili prvo nalogo. ki se nam stavlja v bodoči izgraditvi našega gospodarstva in z njo si bomo odprli novo pot v razvoju vsega našega gospodarstva.
Velika akcija za zbiranj«
starega gumija
•užerdh državah Severne Amerike ; ranih železnic. Kot pogen-ko sredstv. v Belg’M 430, v Franciji 480, v vlakov omogoča elektrika povečanje
njihove brzine in teže.
Velike važnosti je uporaba elektrike v medicini in znanosti sploh.
Končno ne smemo spregledati njene kulturne važnoti in pomena v obratovanju majhnih zlasti kmetijskih obratov. Že samo električna razsvetljava v stanovanjih pomeni velik napredek, ker omogoča delo, učenje in čitanije zlasti v dolgih zimskih večerih v martu in na vasi. Brez električne energije skoraj ni mogoče učinkovito dvigniti kulturo vasi. Kmet jP podnev,
običajno preobložen z delom, večerov i ,	.	_
pa ne more izkoristiti, ker nima prave ^malu izpraznili m opustosdi. Da se razsvetljave. Elektrika omogoča po- razbremen jo so bi! za te potros-šiušsnje radia in izvajanje kinemato- n-^e že od vsega začetka namenjeni grafakih predstav, ki sta oba velike kmečki gozdovi, odkoder so se tudi važnosti kot vzgojni in prosvetni sred- doslej oskrbovali z drvmi. Zdi se, da
goje za obratovanje vodnih in kaloričnih elektrarn ‘m bi z njimi silno pridobili na gospodarski moči, se je elekt ifi'-ari:a zanemarja’a in z njo se je seveda zaviral razvoj vt:ega gospodarstva
Naša ljudska država pa se dobro zaveda pomena sortavno izjedene elekt-'fikaeije in bo zato. kakor je to že naglašeno v temeljnih načelih ljudske fronte, krenila na drugo, pozitiv-
Đsjals! krvi — is&anzškl
Med nami so udarniki, ki so resno razumeli klic ranjenih borcev in v teku nekaj mesecev darovali našim ranjencem, trpinom iz te vojne kri. Udarniki so in zato 'je Stalni armrj ki bolnici čast. da priobči njih imena ‘n slike.
Naša industrija in naši delavci si mnogo prizadevajo, da bi povečali proizvodnjo obutve in da bi krili vsaj del potrebe. Težkoče pa imajo zaradi pomanjkanja surovin. Ker zaenkrat ni izgledov. da bi mogli še povečati proizvodnjo usnja, ker nimamo dovolj surovin, zato moramo v čim večji meri uporabljati gumi kot nadomestek za usnje. Če' bomo imeli na razpolago dovolj gumija, potem se bo lahko naša proizvodnja obutve znatno povečala, zlasti pa se bo lahko povečala proizvodnja opank.
Glede na važnost tega vprašanja bo zvezno ministrstvo za trgovino in oskrbo v soglasju z ostalimi pristojnimi ministrstvi, množičnimi organizacijami in Državnim podjetjem za promet z odpadki organiziralo veliko akcijo za zbiranje starega gumija. Za zbiranje je določen čas od 17. do 31 oktobra. V tem času se- mora zbrati ves stari gumi ki se nahaja v nesi državi.
Za izvedbo te akcije je ustanovljen centralni odbor, ki ga sestavljajo odposlanci prizadetih ministrstev, množičnih organizacij in Državnega podjetja za promet z odpadki Enaki odbori bodo ustanovljeni v federalnih enotah Naloga teh odborov bo. organizirati. kontrolirati in pospešiti delo pri zbiranju starega gumija.
Odkup gumija tn vse trgovske posle, ki «o s tem v zvezi, vrši Državno podjetje za promet z odpadki preko svojih ekspozitur, odkupnih postaj, pooblaščenih zadrug, trgovcev in Ba-t’ovih prodajalnic. Vsalto mesto, vsak okiaj in po možnosti tudi vsak kraj bo imel po enega pooblaščenega od-kupovalca, ki bo blago prevzemal ir. plačal in bo deloval v najtesnejši zvezi z organizacijami, ki bodo zbirale gumi.
Tudi v vsakem okrožju, okraju in v večjem kraju bo sastavljen akcijski odbor za zbiranje starega gumija, kamor bodo poslali svoje predstavnike narodni odbori, množične organizacije, sindikati in pooblaščeni cdkupova-lec. Naloga teh odborov bo. da vskla-dijo delo vseh udeležencev pri zbira nju, da priredijo poiebne dneve za zbiianje, nadalje konference ter se-stake. kjer bo pojasnjen pomen zbira nja starega gumija. Če v kakem kraju ne bo postavljen pooblaščeni od kupovalec, tedaj bo akcijski odbor poiskal primemo osebo ali organizacijo ki bo prevze’a star gumi in ga plačala. Vsi narodno osvobodilni odbori protifašistične organizacije in vse go spodar ke ustanove naj v največj meri podpro to akcijo za zbiranje sta rega gumija in naj to smatrajo za svojo dolžnost nasproti ljudstvu, ki ga je treba oskrbeti z obutvijo.
F©ikf I® sami m drva
Prišlo je že skoraj v navado, da se j zaiti na dobavo drv iz kmečkih go-potrošniki že skoraj za vsako poleno zdov, k: kor na primer potrošn ki iz
obračajo na državne gozdne uprave oziroma na gozdarska oblastva. To ne velja ssmo za potrošnike iz večjih mest. kar- b: bilo še nekako razumljivo, temveč tudi za one z dežele, kj žive tako rekoč sredi kmečkh gozdov.
Ko se je izdeloval načrt za preskrbo prebivalstva, vojaštva oziroma gospodarstva z drvmi, so bili državni gozdovi v prvi vrsti določeni za pre-
manjših mest, trgov in naselij, podeželske šole in uradi, razu; obrati in delavnice pa tudi posamezn ici ki imajo možnost, da dobe drva v kmečkih gozdovh. Res, da nam manjka gozdnih delavcev in to je tudi eden izmed mnogih razlogov, da je proiz vodnja drv zasebnih gozdov doslej razmeroma majhna. V s li pa si moramo tudi sami pomagati in se tud' sami lotiti dela. Okrožni in okrajni
skrbo večj h mest in vojaštva z dr- : narodno osvob'd ln odbori majo na-vmi. Z drvmi iz teh gozdov naj bi lego. da za svoje območje organ'za-
se plačeval tudi živež, ki ga uvažamo od drugod, predvsem iz Vojvodine. že ta naloga državnih gozdnih uprav je tako vetka, da j' ne bodo mogle v celoti zadostiti in da bo k proizvodnji drv za te namene treba pritegniti tudi privatne kmečke gozdove. Ce b hoteli državnim 'gozdnim upravam naprtit še dobavo drv za, čeprav manjše vendar številne druge potrošnike, bi naše najlepše gozdove
m tm
i"*** S ■ ’	■ a , . ; .«ri*..'*1:' -
«s? --
iMmm
ISÉì^Él '
v r /■» *"* 4
■fillsllliM
Ena izmed požrtvovalnih udarnikov je tov Zini-.a Završnikov a iz Zgornje H:ušice. Za naše ranjene borce in bolnike je darovala 1170 cem
krvi Drug; udarnik Vojteh Pokoren iz Ljubljane. Predovičeva ulica, je da! za one ki so nam prinesli s svojimi žrtvami svobodo 1425 ccm krvi! Če j;h vprašate, te naše prostovoljce. ali bodo še dajali kr. Vam s smehom prikimavajo:»Se' Za naše borce je to vse premajhna žrtev, saj so oni prelivali svojo kri za našo lepšo bodočnost!« Tovariši, posnemajmo jih!
stvi.
Električna energija zagotavlja pogon manjših kmetijskih strojev, ki bodo zelo kor«-tili vasi in državam kmetijskem posestvom Tu gre predvsem za mline, mlekarstvo obrate za konzerviranje ki predelavo raznih rastlin in plodov. Električna sila omogoča pogon cele vrste kmetrških strojev, kakor mlatilnic, slamoreznic, krožnih žag itd., tako da jemlje kmetu in živini mnogo napornega dela.
Očitno je torej, da je možnost izko-riščenja elektrike za dvig m napredek našega gospodarstva dine važno. ti. Brez sestavne elektrifikacije ni pogojev za industrializacijo m brez industrializacije ni tistega blagostanja, ki I je naš cilj. Se večja je važnost elek-- trifikacfje in z njo združene industrializacije za obrambno moč naše | države, za našo vojsko. To je na dlani. Najbolj poučen primer te osnovne resnice vidimo v bratski Sovjetski zvezi. ki jo danes ves pošteni svet slavi kot zmagovalke nad silno oboroženimi vojskami fašizma in nacizma. Sovjetska zveza pa ne bi nikoli dosegla te veličastne zmage, če ne bi bila od svojega na-tanka po oktobrski revoluciji naprej skozi -četrt stoletja sostavno pospeševala svoje industrializacije tako. da se je >z agrarne Rusije carizma spremenila v industrijsko državo Sovjet.ke zveze, ki je po moči svoje industrije med prvimi na svetu, če ne že prva
Lenin, ki je ves ta razvoj industrializacije Sovjetske zveze videl že vnaprej, je bil tisti, ki je spoznal tudi pravilno vlogo elektrifikacije SSSR. Pod njegovim vodstvom je bil že leta 1920. izdelan silen načrt elektrifikacije vse države, ki je bil v kasnejš h letih v pospešenem tempu v celot-! nem obsegu izveden- Tako se je zgodilo, da se je Sovjetska zveza dvig-| nila v pogledu proizvodnje električ-j nega toka s 15 mesta na svetu, ki ge je zavzela pred svetovno vojno carske Rurija, na prvo. Zmogljivost sovjetskih elektrano, ki je znašala 1913. leti 1.098.000 kilovatov, je dosegla 193? leta 8.692.000 kilovatov Pro'zvodnjr pa se je zaradi stalnega izboljševanja izrabe instaliranih strojev dvignila od leta 1913 do 1938. na 20.4 kratim množino. Kako se je industrija vedrr bolj posluževala elektrike v svo:enr obratovanju, nam pove dejstvo, da i« porasla poraba elektrike v industrij-od leta 1928. ko je znašala 1.310 kwh na enega delavca, do leta 1937. ko je znašala 4.370 kwh na enega delavca, v devetih Iglah na 3,3 kratno množino.
rajo preskrbo z drvmi. Tej nalogi pa bodo mogli biti kos le tedaj, če bomo tudi sami stori! svoje, ne pa samo čakali, kdaj in odkod bodo drva prišla.
Pri uvozu drv v Ljubljano se mora voznčh pri mitnic' sicer izkazati z đovp’ilnjco, ki jo potrošnik dobi pri Mestnem NO odsek za preskrbo Dovoffen pa je uvoz drv tudi brez dovol Inice, če se voznik na mitnici legitimira tn pove komu pelje drv» ćo pa drva proda šele v mestu, pa mora pri povrsvku na mitnici sporočiti, komu je drva prodal, S tem je dana možnost tudi vsakemu Ljub ljenčanu. da si najpotrebnejša drva preskrbi sam.
Ob tej priliki opozarjamo tat ere sente za les in drva, naj morebitne da si najpotrebnejša drva še pravo- j prošnje za nakazilo lesa iz državnih časno preskrbimo. Da ne bi bila do- j oziroma veleposestn ških gozdov ter bava drv iz kmečkih gozdov kakor- žag vlsgajo prt državnih gozdnih kol, motena, so bili n? rodni odbori j upravah, za ies iz drugih gozdov tn posebej opozorjen na to, da je na- j žag pa pri okrajnih narodnih odbo-kup div :z kmečkih gozdov prost, i rih. ne pa pri okrožnih narodnih od-ltoiikor seveda ne gre za prekupče- j borih ali pa celo pri ministrstvu za vanje z drvmi. Na to opozarjamo tu- I gozdarstvo, ker s tem postopek le di potrošnike, ki so bili doslej nave- i zavlačujejo.
ti potrošnik- stvar niso vzeli dovolj resno tn so, namesto, da hi se sami potrudili zs drva, raje čakali, da jih preskrbe drugi, čeprav stojimo žs tik pred zimo. imamo še vendar možnost,
Esgsilss-ia ffCli
Zaradi nenačrtnih regulacij rek in mel orači j dolin za časa bivše Jugoslavije, so bile v Sloveniji vsako le to poplavljene ogromne površne. Ti k e velike poplave so bile vedno na Ptujskem polju, na Barju, pri Sodra-
B strica, Borovnišaca, Višnjica pri Stični, in Bistr oa pri Sodražici. Ta dela so se že pričela. V Beli Krajini bodo nadaljevat z regulacijo Turn-ščice pri Dragatušu, Dobličanke, dovršili bodo melioracijo metliških travnikov in zavaroval bregove Kol-
žici, Grosuplju jn drugod. Na ta način | Ps P« hljah. V RibniSto dolini se
je šlo v nč veliko narodovega premoženja.
Nova demokratična federativna Jugoslavija je že sedaj pristopila k delu za regulacijo in melioracijo rek. Oddelek za vodne gradnje pr Gradbenem ministrstvu Narodne vlade Slovenije je zbral vse podatke o nedovršenih in hidrotehničnih zgradbah in napravil tudi oceno stroškov ki znašajo 215 mil jonov din. Načrti za melioracijo ta regulacijo obsegajo sedaj 41 000 ha površine.
* Na terenu se izvajajo številne manjše regulacije rek ip pa nujna zavarovalna dela na Drav in vzdrževalna dela na Savi. Za ta dela je bilo doslej izdanih 2 milijona din. Prihodnja leta bodo nadaljevali z melioracijo Ljubljanskega barja, tako da bo odtok nizke vode v poletni dota boljši in ds voda v Ljubljanici in njenih pritokih ne bo zastajala. Izvršena bodo regulacijska dela na Savi v odsekih Tacen—Laze. Jesenice—Slovensk- Javornik ta na odseku pri Brež oah. Na ta način bodo zavarovane pred izpodkopavanjem mnoge dragocene njive. Izvršene bo. do tudi naprave za sistematično regulacijo Save.
V načrtu Je regulacija sledečih manjš'h rek te potokov: Kamniška
bo pričelo z regulacijo 4 potokov, me-1 orirala se bo Mirenska dolina in se bo pričelo z regulacijo Temen ce. V zvezi z ureditvijo zdravilišča tn kraja Dolenjske Toplice, bo reguiran potok Suš ca. Na štajerskem bodo nadaljevali z regulacij skimi deli na Savinji. Voglajn in Ložnici, Lendavi, Pesmci. Dravi in Muri.
Vsa večja dela bodo izvajala državna gradbena podjetja, razen del na Dravi. Mur in Savi kjer viša dela že več let terenske tehnične sekcije.
vesta
_ Somborsiki okraj bo pridelal okoli 1400 vagonov sladkorne pese
Pred kratkim se je začelo spravljanje sladkorne pese v somfoorskem okraju. 'Istočasno se pesa prevaža na tovorne postaje, od koder bo kasneje odpeljana v sladkorno tovarno. Kljub suši, ki je uničila velike kol'-čine pese, je letošnji donos vseeno zadovoljiv. Od 3770 katastrsikih oralov, posejanih s peso. je uničenih okol- 1500 oralov Kakovost je dobra. Pr čakujejo, da "bo sombnrski okraj pridela! okoli 1400 vagonov. Največ se pričakuje iz Krnja je f okoli 500 vagonov), iz Starega ta Novega Sivca (400 vagonov), iz Conoplje (okd 300 vagcoov).
Z Ljudsko feant® na delo in v borbo za skmuo in blagostanj naie domovine;
HuCtuxni pxegCed
Ivan Bmenjev in Georgi] Mdivani
Že pred nekaj tedni smo zabeležili, da bodo snemali sovjetski filmski strokovnjaki skupaj z našimi film o borbi jugoslovanskih narodov »Vihar na Balkanu«. Te dni pa sta obiskala Ljubljano dramatik Georgi j Mdivani, ki je napisal filmu scenarij, in Ivan Bersenjev, ki bo igral v filmu vlogo maršala Tita.
Ivan Bersenjev je vodja gledališča Leninskega komsomola v Moskvi in nosi častni naslov »narodni umetnik Sovjetske zveze«. Dvajset let je delal v Hudože-stvenem teatru in je eden prvih učencev Stanislavskega. Kot gle-
dališki igralec je preigral vrsto glavnih partij v domačih in tujih odrskih delih. V filmu o naši osvobodilni vojni pa bo nastopil v vlogi maršala Tita. Za to vlogo ga usposablja poleg umetniških kvalitet tudi zunanjost — sam maršal Tito mu je dejal, ko ga je Bersenjev obiskal: »Vi ste moj dvojnik.«
Film »Vihar na Balkanu« režira znameniti sovjet režiser Romm, ki ga poznamo že po režiji filma
Tatfasia ©ktssafevska v Lfss&IJaai
Ni še dolgo tega, ko smo gledali v Ljubljani sovjetski film >Bilo je v Donbasu«.. Scenarij mu je napisa! Boris Gortanov, glavno vlogo. Natašo — Jeleno, pa je igrala njegova žena Tatjana Okunjevska. Te dni pa sta oba sovjetska umetnika med nami.
Tatjana Okunjevska je igrala že v vrsti sovjetskih filmov. V Jugoslaviji je znan še »Aleksander Parhomenkoc.
Med snemanjem tega filma. 1943. leta v Taškentu, so dobili igralci in režiserji poročila o junaških jugoslovanskih partizanih in so sklenili, da bodo snemali film. ki naj v Sovjetski zvezi popularizira osvobodilno borbo Jugoslovanov. Gradivo za scenarij so vzeli iz časopisnih poročil, posebnih rekvizitov niso jmeli. pa so porabili to. kar ie bilo pač pri roki. Snemali so v,prostem času med snemanjem »Aleksan-ra Parhomenkac in v poldrugem mesecu film dokončali. Tatiana Okunjev-ska igra v njem vlogo speakerke in poje pesem »Noč nad Beogradom« Film ie vzbudil v Sovjetski zvezi veliko zanimanje in doživel uspeh.
Tatjana Okunjevska je priredila vče
raj v Ljubljani koncert. Pela je pesmi
I »Lenin« Osnovna vsebina sce* narija Georgija M divani ja je zgodba o preprostem kmečkem fantu, ki je šel že v prvih dneh naše narodne vstaje v boj, postal polkovnik in komandant brigade. Dejanje se začne ob nemški okupaciji in konča z osvobo-jenjem Beograda. Iz teh obdobij, l. 1941. in 1944., so glavne scene. Prizorišče so razni kraji Jugoslavije — od Slovenije do Makedonije, godi se v vseh letnih časih, poleti in v snegu. Določeno je, da bo film končan meseca maja 1946. leta. S snemanjem prvih prizorov v Beogradu so že začeli.
O gledališkem življenju v Moskvi pripoveduje Ivan Bersenjev: V času vojne so vsa moskovska gledališča evakuirali daleč v zaledje, na Volgo, na Kavkaz itd. Vendar pa svojega dela niso prekinila in so tudi v novih krajih delala naprej. Ko so bili Nemci pred Moskvo dokončno odbiti, so se igralci vrnili in našli moskovska gledališča popolnoma ohranjena, ne samo stavbe, ampak tudi kulise, garderobe itd. Tako so mogli takoj nadaljevati z normalnim delom. Gledališko življenje v Moskvi je tudi danes <zredno živo. Zanimanje za gledališča je tako visoko, da prodajajo vstopnice samo trikrat rne-iečno za 10 dni naprej in so vselej razprodane že prvi dan. Poseben uspeh imajo sodobna aktualna domača dela, tako drama Simonova »Ruski ljudje« in »Mladost očetov« Borisa Gorba-tova, ki je tudi na letošnjem sporedu ljubljanskega gledališča. Bogat pa je tudi klasični repertoar, ruski in svetovni: Tolstoja igrajo in Turgenjeva, pa Gorkega, Lope de Vego, Rostandovega Cyranoja, Ibsenovo Noro in še vrsto drugih vrednih del iz preteklosti. Sporedi moskovskih gledališč so izredno pestri, vendar nimajo vsa gledališča enakih meril pri izbiri repertoarjev. Novitete so v velikih gledališčih samo štiri ali pet vsako sezono — to omogoča, da so vprizoritve tek kvalitetne. Zato pa je vsaka premiera dogodek ne samo za tisto gledališče, ampak za vso Moskvo. Pred premiero je več generalnih vaj, ki jih obiščejo igralci drugih gledališč in razni gledališki strokovnjaki — tudi to omogoča, da je predstava zares do kraja izdelana pred ljudi. Skoraj v vsakem gledališču je nekdo, ki je bil učenec Stanislavskega.
Posebna skrb je posvečena vzgoji gledališkega naraščaja. Vsako večje gledališče ima svojo dramsko šolo. Pouk v teh
; traja tri leta.
; Posebnih filmskih igralcev v Sovjetski zvezi skoraj ni: za vse večje vloge vabijo pomembnejše gledališke igralce. Tako so povabili tudi narodnega umetnika Sovjetske zveze Ivana Bersenjeva, da sprejme vlogo maršala Tita v filmu o naši domovinski vojni.
iz sovjetskih filmov (Bilo je v Bon basu. Vroči dnevi. Otok zakladov. Neobičajen roman. Noč nad Beogradom). Spremljal jo je orkester ljubljanskega radia pod vodstvom Bojana Adamiča. Ljubljana ji je priredila prisrčen spre. jem in nagradila njen pevski nastop z bogatim priznanjem.
Zapiski
JOŽE AVSEC
V	kratkem članku, ki je v včerajšnji številki »Siov. poročevalca« pomotoma izostal, smo zapisali, da razstavlja v Kosovom salonu v prehodu nebotičnika mlad siikar Jože Avsec. Zapisali smo. da je to njegova prva razstava — včeraj pa je Jože Avsec umrl. Njegova prva razstava, ki je bila cilj vsega njegovega snovanja, je hkrati zadnja Razstavljenih je nekaj portretov. peisažov in tihožitij v olju, vsega osem podob.
PRVA BRALNA VAJA
V	MARIBORSKEM GLEDALIŠČU
Mariborsko gledališče bo začelo novo sezono z uprizoritvijo Skrbin.škove dramatizacije Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Vlogo Jerneja bo igral Milan Skrbinšek. Te dni je bita prva bralna vaja.
ALEKSEJ TOLSTOJ NA ODRU
Po naročilu »Malega gledališča« so pripravili za oder novelo Alekseja Tolstoja »Pot na Kalvarijo««, ki opisuje zgodovino revolucije. Scenerija sledi načrtu, ki ga je predlagal Tolstoj. ki ie dne 9. januarja 1945.. čeprav težko bolan, popravil drugo inačico rokopisa. »Malo gledališče« bo v kratkem uprizorilo to igro.
umetnostna akademda v Leningradu
Okrog 400 dijakov je napolnilo predavalnice in študije v starem poslopju Vseruske umetnostne akademije.^ ki stoji na bregu Neve. Tu se je pričelo prvo povoino akademsko leto. Med novinci je 120 vojnih veteranov. Na akademiji je bila ustanovljena no va stolica za rusko arhitekturo^
Dnevne vesti
BEJLJSZN1GA
KOLEDAR
Sreda, 10. oktobra Franc Borg.
SPOMINSKI DNiCVl
10. 1920.: Koroški plebiscit.
10. 1943.: Prvi kongres ZSM In prvi zbor slovensklb pravnikov na osvobojenem slovenskem ozemlju.
10. 1944.: Enote IV operativne zone zavzamejo postojanko Sava na progi Ljub. lJana-Zldani most.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Sušnik, Marijin trg 5. Lekarna Garius Moste Zaloška cesta 47.
VREMENSKA NAPOVED ZA LJUBLJANO Sestavil dr Vita» Man oh in
10.	oktobra, sreda: še večinoma usuo. oblatu»«st bo le *vča=i cara^čala čez dan močan Jugozapadni k Temperatura:
Zjutraj 3 stopinje čez dan 17 «toplnj.
11.	ek.obra. četrtek: v toku dneva vpad dežja In ohladitev, pozneje morda sneg.
LJUDSKIM TOŽILCEM
MESTA LJUBLJANE Javni tožilec za okrožno mesto Ljubljano sklicuje delovno konferenco z vsemi uličnimi in četrtnimi ljudskimi tožilci na področju mesta Ljubljane za drevi ob 20. uri v mali filharmonični dvorani kina Matice.
V četertek, 11. t. m. pa bo istotam ob 20. delovna konferenca z ljudskimi tožilci iz industrijskih obratov, delavnic. trgovskih nodietij, in iz vseh organizacij gospodarskega značaja.
Na obeh konferencah se bodo obravnavala konkretna vprašanja, ki nastajajo na terenu, in bodo ljudski tožilci dobili toč^a navodila za svoje delo. Udeležba obvezna.
DAJALCEM KRVI!
Danes naj se Javi to oddelku za transfuzijo SAB sledeči tov daja’ci krvi:
Čarman Adolf. Velika čolnarska 11. Dolenc Vera. VrhovnlkovR 17 Grgurovlč Bogomila Riharjeva 6. Herbst Roman, Be_ zenškova 31. Hudnik Ana. Vošnjakova 10.
Janežič Franc. Malgajeva 2 Kosirnik Vera. Celovška 128 Kralj Franc. Zaloška 45.
Kunc Fran to. Domobranska 23. Lampiči Zinka. Dobrunje 15, Lenarčič Marinka,
Wolfova 3, Mule Nežka Ljub-Janško področje. belgijska kasarrm Novak Mara. Vodovodna 39 Perič Mihaela. Ižanska 39,
Rltopečki Jovan. Rožmane Martin. Ašker. čeva 17 ln Jaki Alojzij, Zadružna 6 (zaradi Informacij). Opozarjamo tov. dajalce krvi. da na dan dajanja krvi ne smejo zajtrkovati mastnega 1	j
Narods?« gledališče
Ker uprava Narodnega gledališča
▼ Ljubljani m mogla ustreči števil-	______
nim abonentom, ki so želeli sedeže v uljane, da bo v ponedeljek la.” t. m. prvotno razpisanih abonmajih, je vse, : o0 io.30 slovesen pričetek šolskega ki so bili kot reflektanti za abonma ieta na Kongresnem trgu. Proslava j še zabeleženi, namestila in vsem re- , go 0b vsakem vremenu. Dijaki posa- i zervlraia sedeže v nadaljnih abonma- | ničnih zavodov se morajo proslave jih reda C in D. Tako so vsi abon- j obvezno udeležiti. Starše in vse primaj! polno zasedeni. Izkaznice Izda- j jatelje dijaštva vabimo k udeležbi. Jajo v veži dramskega gledališča od : jjijam se zbirajo v posameznih zavo-srede, 10. t. m. dalje od 9. do 11. in 1 <jhh ob uri, ki je razvidna na oglasnih od 14 do 16. ure. Dvigniti jih je naj- j deskah posameznili ravnateljstev.
*	*"	' Iniciativni odbor slušateljev Eko-
nomsko-komercialne visoke šoie sporoča, da so za prijavo potrebni: rojstni Ust (ozir. prepis); spričevalo o višjem tečajnem izpitu (ozir. prepis); __	_ ,	_	,	, _ . , potrdilo javnega tožilca, da ni bil ka-
Kino Union. Snmo 8® dnn-ol BovjotofeJ	rvi	, Y/ sodišča n a -
film -Kutuaov«, tednik. Ob 16.. 19. m znovan^ od vojaskega oz^ somsca na
21. uri.
Kino Matica: Francoski film »žigoleta«.
tednik. Ob 16 . 19. in 21 uri.
Kino Siona: Premiera sovjetskega glcabe-
Druga ijub.j.utoka mladinska delovna brigada se vrne iz Bohinja jutri, v četrtek, ob pol 16. uri. Sprejem bo na glavnem kolodvoru, nato sprevod na Kongr-’sni trg
Pogreb tov. Franca Vebra v Celju
se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. ob
3.	uri, in ne kakor je bilo javljeno ob
4.	uri.
Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« vabi vse tvoje člane, da se točno ln zanesljivo udeleže obnovitvenega občnega zbora, ki bo v soboto 13. t m. ob 20. uri v gostilniških prostorih tov. Sokliča Matka, Pred konjušnico 4. Ker namerava pevsko društvo začeti znova gojiti slovensko pesem z namenom prirejanja koncertov in sodelo-vanj pri raznih kultumo-prosvetnih prireditvah kulturno-prosvetn. odseka terena OF Trnovo (Rakovnik), vabi; začasni odbor, da se tega občnega | zbora ude'ožijo vsi stari pevci pev- j skega društva ir vsi tisti, ki imajo veselje do moškega zbora Kidtnrno-prosvetni odsek namerava prirediti žalno komemoracijo za nadle žrtve, kjer bodo tudi pevske točke. Pokažimo s svojim pristopom k zboru našo visoim kulturno zrelost!	839-n
Optik J. žlebn'k iz Domžal obratuje sedaj v Ljubljani. Pod trančo št. 1, loka' Goldstei.n-Pogačnik — pri čevljarskem mostu.	843-n
Esperantisti! Pridite polnoštevilno na zborovanje, ki bo v četrtek 11. t.
m.	ob 20. v kavami pri Zalazniku na Starem trgu Na dnevnem redu je: poročilo o sedanjem stanju espe-ra.piekega pokreta in orgapizaciia v bodoče, zato naj ne manjka nihče!
Knfigovodstva in stenoeroflje se naučite v tromesečnem dnevnem ali večernem tečaju, ki se prične ta teden. Najpotrebnejše znanje za vsako službo. Učn'na zmerna. — Informa-ciie in prijave:	Trgovsko n*l!5šče
aChristofov nčpi zavod«, Ljub’iona. Domobranska IS.	845-n
Večerni trgovski tečaj vam nudi temeljito nraktično izobrazbo v vseh c-—uvskib are^met!b. — Tnformaeile: Tre-oi—ki p*-! zavod, Kongresu' trg Rt. 21TI tel. 2S-91.	847-n
Poenoten-—« nse naučite v enomes“čnem tečaju pri Tr-——v«--—, pinp-. zavodu, Kon"—-ul trg 2/H, tel. 23-9L	848-n
Šolska obvestila
Ravnateljstva vseh ljubljanskih gimnazij in učiteljišča obveščajo vse
(Po doftfortt»f
Izseljeni pas se obnavlja
Agitacija za zbiranje prispevkov v voflvni fond je obvezna za vsakega člana Osvobodilne fronte.
Kakor je znano, je bil pas med Savo in Krko v Jašu Švahsko-fašistiJnega divjanja izseljen. Naše ljudi eo takrat razselili po vsej Nemčiji, kjer so trpeli po raznih taboriščih Mnogo naših najboljših mož in fantov je ostalo v tujt zemlji, mnogo iih ie izginilo po kazenskih taboriščih, zlasti v Dachau, Auswietzn in drugod. Kliuh vsemu strahovanju in mučenin pa nacisti niso mogli zatreti v naših ljudeh vere v domovino in vrnitev. Dočakali smo veliki trenutek in spei stopili na svobodna domača tla. Tu smo našli porušene domove, sni so se zagrizeni Kočevarji šopirili no naši zemlji in domovih gospodariti pa niso znali in ne hoteli Še ob raznadu Nemčije so v svojem besu uničevali, kar je ostalo celega V izseljenem pasu ie mnogo hiš porušenih, mnogo požganih. Pa vendar vse to gorje ni vzelo vere v lepšo bodočnost, marljivo so prijeli Hudie za delo in začeli popravljati porušene hiše in se lotili obđe’ovaniaI poli. Pri tem pa so rim pomagali naši odbori, pomaga’a jim je naša mladina, posebno še ljubljanska, ki so ji domačini hvaležni za storjeno delo na krškem polju.
Politično so sprva gledati z nezaupanjem v našo ljudsko oblast, kar pa ni čudno, saj iih je lažna propaganda v tujini zastmpijevala in blatila našo domovino. Toda kai kmalu so se sami prepričali, da sp bile vse besede v tu-iini laž in natolcevanje, ki je imelo namen le škoditi naši državi.
Na sestankih so se podrobno seznanili z Osvobodilno fronto in njenimi
cilji, sami so načenjali razna vprašanja in se oprijeli resnega dela.
Tudi Raka je oživela in začela z delom Ustanovila ie zadrugo, ki je zelo potrebna, kajti ena sama trgovina. ki je bila od začetka, ni mogla zadostiti vsem potrebam. Za družabno življenje na Raki skrbi mladina, prireja vsakotedenske sestanke, nastopa s kulturnimi prireditvami in se živo udejstvuje v političnem in javnem življenju.
AFZ in ZMS prirejata skupno sestanke. kjer ®e ljudstvo politično in kulturno izobražuje. Tako smo imeli zadnio nedeljo v septembru na Raki množični sestanek, na katerem ie govornica zlasti poudariala važnost volitev v ustavodajno skupščino. Omenila ie tudi Primorsko in Trst in vsa množica je odločno zahtevala, da se nam priključi to naše ozemlje.
Z zborovanja smo tudi poslali v London resolucijo z zahtevo, da se nam prizna zgodovinska in človečanska pravica priključitve naše Primorske in Trsta.
Res imamo tudi mi včasih težave, toda če smo potrpeli štiri leta. bomo potrpeli še malo. da se uredilo vsaj najtežje razmere, ki so neizogibne po vsaki vojni. Nailepši vzgled nam dajejo naši partizanski borci, ki so začeli borbo z golimi rokami, često so bili lačni in goli in vendar niso omagali v pravični borbi. Velika vera iih je vodila do uspehov, do zmage: tudi naši vodi velika vera in zaupanje, da bomo premagali vse težkoče.
Baloh Lenart.
kasneje do petka, 12. t. m. do 18. ure.
Opera potrebuje večje število statistov. Zglasite se v tajništvu.
KlfieoufitOTraS
rodne časti: potrdiio NOG o politič- j nem zadržanju, kakršno se zahteva j za nostrifikacijo spričeval; dalje štiri ; fotografije; podatki: bivališče, zapo- j nega Ulma »Pastirica ln pastir«, ted- siitev, (če je v Jugoslovanski armadi, ! mk Ob 17.. 19 la 21.«url.	edlnico). Vsem prošnjam za podporo J
v hrani in stanovanju je treba prilo-! žiti potrdiio KNOO o premoženjskem ] stanju. Vse osebne prijave sprejema j
____ ________ ______ ____ iniciativni odbor v trgovski akademi-
8.45 Napoved časa ln izvleček iz poročil z ji, TIT, nadstropje do 17. t. m. dnevno dne 9 okt. 6.45—7. Poljska glasba. 7.—7 15 od 17. do 19. ure. Danes ob 19. je Pregled^ sporeda, objave ln poizvedbe^ 7.15 rprini množični sestanek V trgovski " "" x».._w_	•	»t. akademiji, soba št. 3. Dani bodo po-
Radlo LfsiMfhsda
SREDA, DNE 10. OKTOBRA 1945 0.—6 30 Pester glasbeni spored. 6 30—
—7.30 Ruske narodne p sml 7.30—7.45 Na.
poved časa ln poročila. 7.45—8. Weber:	,	foVuHof*
Slavnostna predigra za simfonični orkester Ciatki^ O otvoritvi fakultete.
čajkov°.kij: Italijanski caprlccio. 12.—12.30	...
Orkestralni koncert. 12 39—12.45 Poročila.
12.45—13 Koncertne polke in koračnice.
13-—13 20 Napoved časa. pregled tiska.
L drž. ženska gimnazija v Ljubljani (Foijane). Razdelitev Izpričeval: 1. bivše redne učenke klasičnih oddelkov dobe letna izpričevala 2944/45 v
Objvve ir, pregled »poreda 1390-14 Lah- petek 12 olitobra ob 8. uri v II. nad-
Ski toabce^ e" Godim, k^rtet“:	«tropju, desno; 2 bivše r^ne učenke^
P duru 18.15-18 30 Pionirska ura 18 30— ki so se vpisale drugam dobe spnče-18 45 Albert Pep er igra na harmoniko:	vala v petek 12. oKt. ob 9. un istotain. j
Veseli napevi 18.45—19. Drago Gustinčič:	Do petka naj natančno prebero ogias!
Vloga strokovnih organizacij v proizvod- na desid v avli. 3. Vse redne učenke nji Sovjetske zveze 19 -10 20 Napoved j 1945/46 dobe lanska izpričevala, ko časa. pciočila. ob!a.ve in preg! d sporeda.	v -punomu noiikn 4. Tečaini-
19.20—19.40 Vokalni koncert baritonista	:
Mirka Dolničarja, ln	altistke	Boedane	ce I- turnusa (z- izpiti	V avgustu) do-
Stritar Klemenčičeve Pri klavirju Bolan be spričevala O izpitih V petek, 12. Adamič 19.40—20 Literarna ura: Slavko okt. ob 9. uri v ra v. pisarni; prineso Jan In Vida Juvanova	recitirata	Puškino,	naj 3 din v	drobižu.	5. Tečajnice II.
va dela 20—20 20 Nekaj skladb	ScštaVo-	turnusa (z	izpiti v	oktobru) dobe
vlča. MusoTskega ln	Glinka.	30.20—21	spričevala o	izpitih v	petek ob 3. uri.
Operna in operetna glasba. 21—21.30	‘ r
Koncert malega orkestra Radia Ljubi lane.	Ljubi j..nska G»aabcn3 šo.a (P J
Dirigent: Uroš Prevo s=k. 2130—21.43 15 šola Glasbene Matice) je začela z veseilh minut. 21.45—22. Nadaljevanje rednim poukom danes v vseh oddel-
koncerta malega orkestra Radia Ljubija, ne. 22 —22 15 Oddaja za tovariše v taboriščih po Nemčiji. Tov. Peš k Anton: »Moji doživljaji v nemški internaciji In pivi vtisi v domovini 22.30—22.45 Vokalni koncert baritonista Dušana Pirtota: Ru*ke balade Pri klavirju prof. Ciril Cvetko.
kih in razredih. Ravnateljstvo šole opozarja starše, da je vpis v glasbeno šolo še vedno mogoč. Posebno opozarja tudi interesente za kitaro, da je v novem šolskem letu ta predmet vpeljan na šoli. Vse podrobnosti v ,
22.45—23.55 Iz rudt ga opernega ustvarja, pisarni — poslopje Glasbene Matice, nja. 22.55—23. Najvažnejše novice dneva. Vegova ulica 7/L	841-n
j Ravnateljstvo n. žen. realne gim-c n r , ,	/-■ n r> <s K I .1 TT V nazije v Ljubljani poziva vse dijaki-
8 E B G	1 d ^ V I nje od V. do Vlil. razreda, da se zbe-
___	‘mžii>uis	iro v petek ob 8 pred novim gimna-
Teren 2 - Nebotičnik — xeren 7 - ■ zijskim poslopjem v Šubičevi ulici, Muzejski trg	j da si posnažijo 'šolske prostore in klo-
vabi vse pevce in pevke in vse one, ‘ Pb Prinesite s seboj nekaj veder, kr-ki imajo vpelje do zborovskega pet- . ta« in krp. Udeležba obvezna! ja, na prvi skupni sestanek, ki bo v ! Državna srednja ekonomska šota &. Oktob™ .»« ob 20. ur, v
klasični gimnaziji. Tomanova ulica 8. sovanje bo v petek 12.t v soboto 13. S42-n	Pripravljalni odbor. j ju v poneueljeit 16. t. m. doponine v
prostorih bivše Državne dvorazreune
! tr govske šole. 4. razred sr ednje eko- !
Protifašistični ženski zvezi v Ljub- nornake Soie se odpre v šolsnem letu ljruii, Vsi partizanski bolniki in bol- 1946/47. Sprejemajo se dijaki in di-nice, ki se zdravimo v Miadiki, se jakinje, ki so dovršili nižjo srednjo Vam od srca zahvaljujemo za obisk solo. K vpisovanju je prinesti rojstni ln darila, s katerimi smo bili obdaro- ust, zaonje šoisa.0 izpričevalo m 2 vani 4. t. m. Vsak izmed nas se prav prijavi. Za koikovino m vpisnino je dobro zaveda, da darila, katera preje- . pjacati 65 din
mamo v teh najtežjih dneh osnove j visovanje na državni trgovski aka-naše do tal porušene domovine, za-! d	ji “ Novem mestu bo za prvi
htevajo veiiko požrtvovalnost m ve-	9^ 10. in u. t. m. od 8 do
liko ljubezen do nas oolmzov m do ure na Šmiheiski cesti 6. Ostali' naše nove Jugoslavije. Ko se ozdrav- jetnlKi se bodo otvarjali postopno v ljeru vrnemo vsak v svojo edimco, j uasiednjih letih.
ko borno zopet kot borci 3posobm ; xečaj za poenotenje računovodstva, j vršiti svoje naloge, bomo Vaš trud r,a vse onej ki so se prijavili v tečaj, vračali z nasun nadaljnjim čuvanjem poenotenju računovodstva v Ljub- i vseh z borbo priborjenih pravic še	a ^adi omejenega prostora!
enkrat hvala vsem članicam AF2. ki £	■ h biti sprejeti, oosta še dval
so osebno sodelovale pn nabiranju, tecaja ^ državni trgovski akademiji pripravljanju in zbiranju dani, kakor Ljubljani, in sicer dne 12. oktobra taidi vodstvu za njihovo človekoljubno : ln 2J2 oktobra t. 1. Imena sprejeUh so de.o. Tovariško vas pozdravljamo Qbjavljena na razglasni deski zavoda. partlzanski ootaikl in bolnice iz raz- j drž. nižji gimnaziji v Škofji Lo-
“Mi,	^edinlc.- .	| ki bodo naknadni sprejemni, poprav-
Fopravek. V Slov. poročevalcu št. ^ dopolnilni m razredni izpiti v pe-147, torek 9. oktobra, smo v članku te'k 12 t m. od 8. ure dalje. Prijave na 3 strani: »V Sloveniji je 676.000 za izpite m za naknadni vpis v vse voliicev«, pomotoma priobčili, da so razrede sprejema ravnateljstvo dnev-Jugoslovanske tvornice gume v Kra-, no od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. nju, prej »Semperit«, izdelale pri-: K otyoritv1 šolskega leta 15. t. m. h’	c ono volivnih kroelic ostale i morajo priti ob 10. uri vsi dijaki <n3e).
_ .	_ _______ .__________________ i vabljem pa so tudi starši, zastopniki
pa Bata v Borovem. V resnici pa so narodnih oblasti, vojske in množičnih Jugoslovanske tvornice gume v Kra- organizacij OF.
nju “zdelale TO 000 000 volivnih krogli'- oFtaie na Bata.
Piontr.fi terena »A Idovščfna« prire-
Držuvna nižja slmnaztja v Št. Vidn nad Ljubljano. Naknadni sprejemni izpit za pivi razred gimnazije se bo
de drevi’ ob 20 v dvorani Trgovskega ; vršil 13. oktobra 1945 ob 8. uri. Prodoma kulturni večer. — Vab"eni . šnje sprejema ravnateljstvo 12. okto-nU	840-n 1 bra od S. do 12. ura.
SOLA V JAVORJU
šolsko poslopje v Javorju so Nemci dvakrat požgali. Domačini so se lotili obnovitvenih del in pospravili že vse ruševine, pripravili ves potreben les za gradnjo. Les so sami posekati in pripeljali k šoli. Les za okna. vrata in pode so zvozili celo v Škofjo Loko. kjer smo ga z domačimi mizarji sami obdelali. Oblast nam ie nakazala 15 000 din. za katere smo nabavili strešno opeko, cement in okovje za okna in vrata. Da pa bodo bralci znali ceniti vse napore in požrtvovalnost naše hribovske vasi. naj omenimo, da je bilo potrebno za prevoz 2000 kg opeke iz doline v hrib nič manj ko 100 voženi ali 300 težaških nr z živino in liudmi. Pripominjamo še. da ie pri nas pomanjkanje vprežne živine, ker ie bila med vojno hudo razredčena. Brez voženj smo doslej opravili 3500 delovnih ur. Pri vseh teh nanorih na ie viden tudi napredek. Javorška šola ie izmed vseh požganih šol v škofjeloškem okraju prva dobila streho.
V ROGAŠKI SLATINI
je bil okrajni informativni tečaj za učiteljstvo šmarsko-rogaškega okraja. Tečaja se ie udeležilo 52 učiteljev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem. Kot predavatelj ie sodeloval tudi tov. Štancar, župnik pri Sv. ■ Križu.
PLANINCI IN LOVCI SE DRAMIJO
Ponosno je vihrala v nedeljo, dne 30 septembra po dolgih petih letih suženjstva slovenska trobojnica s pe-! terokrako zvezdo z zvonika >zasav-! skega Triglava«, očaka Kuma. Tega dne so se zbrali planinci in lovci, da počastijo spomin padlih tovarišev planincev in lovcev. Po cerkvenih obredih za padle tovariše ie imel daljši govor tov- Ante Beg. bivši dolgoletni zasavski predsednik SPD. ki je pred kratkim prišel iz izgnanstva. — Po govoru so se navzoči pomenili o poživitvi planinstva ter o deln in nalogah, ki jih čakajo na tem področju. »Pavličev dom« na Kumu bo že v kratkem nudil prenočišča.
V	ŽELEZARNI NA JESENICAH
V	mesecih juliju in avgustu so kovinarji KI D na Jesenicah in na Javorniku izvršili skupno 13.974 udarniških ur. Vrednost tega udarniškega dela znaša 163.482 din. Od te vsote dobita Mestni NOO 136.385 din. Okrajni NOO pa 34.096 din. Udarniško delo se nadaljuje. Jeseniški kovinarji dajejo zgled drugim. — Za otroke padlih jeseniških partizanov so na družabnem večeru jeseniškega telesno - vzgojnega društva nabrali šport niki 1385 din.
OBNOVA OPEKARNE V PREČNI PRI NOVEM MESTU
Po izgonu sovražnika je bala opekarna v Prečni v zelo slabem stanja Strojne naprave so bile pokvarjene, deloma pa tudi uničene. Delavci so 10 začeli po osvoboditvi z velikim trudom obnavljati. V razmeroma kratkem času so popravili stroje is spravili v pogon krožno peč. ki je bila močno poškodovana. Do danes so izdelali že preko 200 tisoč zidakov in okrog 40 tisoč kosov strešne opeke. Zelo primanjkuje delavcev in strokovnjakov, ki bi jih bilo lahko zaposlenih trikrat toliko kakor sedaj. Izdelani so načrti za zvišanje proizvodnje, tako da bo opekarna mogla kriti vse potrebe novomeškega okrožja.
OBNOVA NA SAVI
Naši kraji tekmujejo, kdo bo prej pospravil zadnje ostanke sledov zaw>-jevavca. V dneh prostovoljnega deta se prebivalstvo male zasavske vasi trudi in prizadeva, da obnovi svojo vas. V dveh dneh so naši delavci in mladina opravili veliko dek>. Odpeljali so mnogo knbikov kamna, očistili rn zložili več tisoč kosov opeke.
bila vas prepredena, porušili več že-lezobetonskih bunkerjev ter odstranili ruševine, več tisoč kvadratnih metrov zemlje je bilo izravnane in pripravljene za pomladansko setev.
Tudi železniške mostove, ki jih je bilo porušenih več kakor 12. že obnavljajo in delo hitro napreduje. Veliko skrbi pa nam povzroča porušeni most. ki je bil zgrajen 1938 čez Savo. a so ga okupatorji 1944 porušili. Most je zelo važen za naše sosednje prebivalstvo s Polšnika. ki ,je odrezano od naibližie železniške postaje Save. Polšnik. nekdaj lepa vas in priljubljena točka, je danes razvalina. Zaradi obnove tega naselja ie važno, da obnovimo most pri postaji Savi. ker bo moral sicer naš izseMenec gradivo prevažati na 12 km oddaljeno postajo Litija. Zato naj krajevni odbori in okrožni odbor storijo vse potrebno za obnovitev tega važnega mostu.
ISTRA SE KLANJA PADLIM ZA SVOBODO
Povsod, kier počivajo naši borci, se je 2. oktobra letos zbiralo istrsko ljudstvo, da se pokloni spominu pa-, diih za svobodo. Ni bilo groba, ki bi ne bil ta dan okrašen. Pevski zbori so peli žalostinke. godbe so igrale žalne koračnice, duhovniki so daro-j vali žalne maše. Tako se ie tudi v 1 vasi Bertokih pri Kopru zbralo na pokopališču mnogo ljudi iz vse fare. Posebno lep sprevod je prišel iz bližnjih vasi Pobegov in Cezarjev. Na grobove padlih borcev so prišli tudi številni domačini Italijani. Po žalni službi božji so bili govori, ki so nas spominjali na zgodovinski dogodek Ljudske vstaje v Istri 1943 Tudi v italijanskem jeziku ie govoril tovariš iz vrst italijanskih protifašističnih borcev, ki je naglasil, da so se tudi mnogi primorski Italijani borili z ramo ob rami z najni Slovenci Droti. fašizmu in da bodo tudi sedaj v miru z nami složno gradili in nadaljevali svoie delo za boljšo bodočnost obeh narodov. Od pokojnih se je poslovil tudi zastopnik naše vojske tov. Tomažič.
ZA USTANOVITEV DECJEGA DOMA V VIPAVI,
ki je namenjen nepreskrbljenim primorskim otrokom tistih staršev, ki so v narodno osvobodilni borbi izgubili življenja, so poklonili: komanda baze Idrija 2902 lir, komanda baze Ilir. Bistrica 838 lir. komanda mesta Koper 3647 lir, vojaško sodišče VVP 120 lir. statistični oddelek VVP 855 lir materialno-tehnični odsek 450 lir, personalni odsek VVP 1200 lir. ekonomski odsek VVP 343 lir, uprava skladišča ekonomskega odseka 377 lir. Poleg tega so se vsi borci, podoficirji in oficirji odrekli enemu obroku kruha na vsakih 10 dni.
SVEČANA OTVORITEV PARTIZANSKE GIMNAZIJE V ZAGREBU
V	četrtek je bila v Zagrebu svečano otvorjena prva partizanska gimnazija v Jugoslaviji Otvoritvi so prisostvovali podpredsednik Narodne vlade Hrvatske Franjo Gaži. iz federalnega ministrstva za prosveto Ante Vrklian. pomočnik ministra prof. Ivo Frol. šef kabineta prosvetnega ministrstva ih načelnik oddelka za srednješolski pouk. v imenu Jugoslovanske armade komisar 2. armije polkovnik Rade Žigič in polkovnik Varda. Predsednika vlade dr Bakariča je zastopal glavni tajnik Miloš Zanko. V imenu društva aa kulturne zveze Hrvatske s Sovjetsko zvezo ie otvoritvi prisostvoval prof Albert Baza-ta. V prisotnosti velikega števila di-iakov-partizanov. ki bodo obiskovali gimnazijo, je pozdravil goste direktor gimnazije Franjo Hrabak.
★
V	Cerknem na Goriškem je pokopanih več partizanov, med njimi naslednji: Bevk Alojzija, Černilogar
Golob Rezka, Hojs France-Rado a Ljubljane. Lotrič Janez. Hrast Stefan Hafner Franc-Maks iz Prešernove brigade. Kretoslav Zika iz Kranja. Kos Adolf iz okraja Maribora, Mezek Gruzinka iz Poljanske doline, Markež Janez. Nežmah Stane. Perič Viktor. Petrovčič Anton. P >li-čar Josip, Potočnik Stevo iz Maribora. Robida Silvo iz Pivke Oman Josip iz Kranja, Sedel Ivan Torno Ja-nez-Selški. Uršič Jože. Tilinger Franc Volk Stanislav (kurir) Udovič Slavica iz Kranja. Zupan Franc, polit, komisar. Zidanič Kalist Zore Anton Milan, intendant brigade. Olga iz Kamnika in Luka iz Kranja. Kdor želi po1a«nila naj se obrne na naslov: Peternel AL, Ljubljana-Šiška. Kavškova cesta 26
Mreiba c prepovedi krošnfarjeala
(sprejeta na seji MNOO 29. sept 1945.)
Ker se dogaja, da se prodaja raznovrstno blago in predmeti po hišah, da se tako odtegujejo oblastveni kontroli, in ker se s takim trgovanjem v največ primerih podpira samo črna borza. je Mestni narodno osvobodilni svet sklenil na svoji seji uveljaviti naslednjo odredbo:
Člen t. Na območju glavnega mesta Ljubljane se prepoveduje vsakršno krošniarjenje in prodajanje kakršnih koli predmetov blaga, perila 'itd. po hišah in lokalih.
člen 2. Vsa krošnjarska dovolila ir privilegije za območje glavnega mesta Ljubljane se razveljavljajo Izjemoma bo Mestni narodno osvobodilni odbor, oddelek za notranjo upravo, izdajal krošniarska dovolila-na prošnjo sporazumno z obrtnim oddelkom pri Mestnem narodno osvobodilnem odboru.
Člen 3. Kršitve te odredbe se bodo kaznovale z denarno kaznijo od 50 do 1000 din. ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v kazen prisilnega dela brez omejitve svobode od 1 do 20 dni in 7 odvzemom blaga.
Člen 4. Odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Za Mestni narodno osvobodilni odbor: Krese Leopold.
načelnik oddelka za notranjo upravo.
P H E Š1T R B A
PRIJAVA ZA PREJEMANJE MESA IN MESNIH KONZERV
Oddelek za trg ivino in Preskrbo MNOO poziva vse potrošnike, da se ponovno prijavijo pri mesarj h glede prejemanja mesa in mesnih konzerv.
Vsi potrošniki se morajo javiti pri svojem najbližjem mesarju in sicer v dneh 10 >kt (sTeda) popoldne in dne 11. okt dopoldne in popoldne. Opozarjamo vse potrošnike, da se zanesljivo prijavijo, da bi n;- ostali pri Prihodn j ih d ibavah mesa ali konzerv trenotno brez blaga
Vse mesarske mojstre pa pozivamo da se zanesljivo zglase dne 10-okt dopoldne v pisarni Združenja mesarjev kjer prejmejo potrebna nav >đ:la za sprej-manje prijav. Mesarji predlože sezname svoj’lh strank v dveh izvodih Združenju mesarjev najkasneje v petek dne 12. t m. dopoldne
TELESNA V7GOJA
Odstranili so bodeče žico, s katero je4 Matevž, Flander Joža, Galej Janez,
Spored tudi med tedne en
Danes ob 15- v šiški: nogometna tekma I LBNO — L PD.
Nogometno moStvo I. Ljubljanske brigade SĐNO bo danes potpoldne ob 15 na Igrišču Želeaničarja v Šiški odigralo prijateljsko nogometno tekmo z enajstorico I. Proletarske divizije ki se dosedat po vsej pravici ponaša, da Je najboljša nogometna edinica v Sloveniji Ker Je tudi moštvo I. Ljubljanske brigade zadnji 6a» v dobri formi, je računati, da bo ta dvo. boj nudil dober nogometni šport. Moštvo I. LBNO je že tri nedelje zaporedoma na Igrišču in Je vse tri nedelje zmagovalo « krepkimi izidi in sicer 23 sept. na turnirju v Brežicah kjer Je «magalo nad I. Proletarsko brisado s 7:1 ln nad moštvom FD Brežic tudi s 7:1. dalje pred tednom dni proti Tonničarski diviziji v Ljubljani g 14 KJ in slednjič zadnjo nede ljo proti novo ustanovljeni enajstorici viškega Bdinstva. tudi z dvoštevilčnim rezultatom 1012.
Nogometaši borci iz Ljubljanske brigade !n Proletarske divizije se že dolgo pri. pravljajo na medsebojno srečanje In dane« bomo dobili prvi odgovor, kateri Izmed njih so vendarle boljši.
Jutri zvečer: Beograd — Ljubljana v namiznem tenisu
Delovni odbor za namizni tenis Je po_ vabil namizno teniško reprezentanco Beograda ki se trenutno mudi v Zegrebu da bi odigrala Jutri zvečer medmestno tekmo s Ljubljano. Predstavniki tabletenl«»« Iz Beograda bodo to pot. prvič nastopili v n i šena mestu ln ž« zato bo to srečanje nadvse zanimivo. Beoemlski igralci z belo žogico so ta čas v odlični formi saj igrajo nedeljo za nedelj^ v Beogradu samem to drugih mestih 8rb11e * na1 večjimi uspehi tembolj, ker kaže tudi občinstvo ■a to športno panogo Izredno veliko zanimanje.
Kje. kdaj ln kdo vse bo igral — posebno v zantODstvu Ljubljane — bomo še objavili v Jutrišnji štoviik! vsekakor pa opozarfamo na to redko prireditev ž® da_ prijatelje te igre !n športa sploh ter flh vabimo maj fo Jutri «večer v čira večjem številu obiščejo ter tako obenem moralno podpro naše predstavnike na tem turnirju.
priprave za kongres vseh predstavnikov
telesne vzgoje iz Jugoslavije.
Iz obširnih poročil, ki so Jih predložili ’lavni funkcionarji našega vrhovnega te-lešno vzgojnega foruma o organizacijskih vprašanjih, dalje o določitvi enotnih smernic za telesno vzgojno gibanje ln še o celi kopici problemov, ki so v najtesnejši zvezi v razmahom naše telesne vzgoje po osvoboditvi, posnemamo samo j nekatere glavne misli Zborovalci so pred. i vsem ugotovili, da so po vsej državi za. j radi vojne silno trpele vse športne na-! prave ln da bo treba obnovi teh naprav posvetiti mnogo trud* in žrtvovati tudi precej gmotnih sredstev. Dalje Je bilo poudarjeno, da Je treba telesno vzgojo : naše mladine preusmeriti ▼ Jedru to tzlo-j čltl sleherno nagnjenje k starim profesio-j nalnlrn metodam, obenem pa posvetiti ; tudi politični vzgoji mladine ki se udej-| stvuje v telesni vzgoji, največjo pozornost. • Mnogo govora je bilo tudi o pomenu to namenu telesno vzgojne propagande, ki mora delovati za tem da bo telesna vzgoja prej ali slej postala last vsega naroda in ne samo nekaterih posameznikov, kakor Je to bilo poprej. V propagandne namene za telesno vzgojo bo treba uvesti sten čase. ter .pritegniti ves tisk ln tudi radio, ki smo ga do zadnjega le malo uporabljali v take namene Poročevalec o tem vprašanju Je priporočal še mnogo drugih koristnih ukrepov, ki naj bi čimbolj popularizirale telesno vzgojno misel.
V razpravi Je bil v nadaljnjem tudi športni koledar za leto 1946 glede kate. resa pa so bili Za enkrat sprejeti samo nekateri predlogi načelnega značaja V zvezi s tem je bilo sklenjeno še. d» bodo letos v drugi po’ovicl novembra izvedli tekmovanje za državno prvenstvo v teku čez drn in s trn in pa enako tekmovanje v telovadbi ki bo verjetno v decembru t. i. v Ljubljani Z velikim navdušenjem le bil «lednUč sprejet tudi predlog da bo odslej vsako leto n» rol tnl dan maršala Tita ponovi lena Štafeta s ciljem T Beogradu, ki je že letos tako lepo uspele komaj 14 dni po osvoboditvi.
•
Prva meddržavna nogometna tekma po vojni Je bila pred dnevi odigrana ▼ Bu-; dimpeštt. kjer sta se srečali reprezentanci j Madžarske ln Rumunije Madžari so ™«-! gali s 6:2 (4:1): v seriji agodltkov v ko. . rist Madžarov je bil soudeležen tudi nek-j danji Jugoslovanski nogometaš Sipoš Pred \ tekmo med Madžarsko ln Rumunljo Je ! igral subotlškl »Spartak« z zastopstvom zveze madžarske protifašistične mladina ln zmagal z 2:1.
Svoboda vzhod je gostovala ▼ Trbovljah. Preteklo nedeljo Je prvo moštvo Svobode vzhod gostovalo pri naših rudarjih v Trbovljah Ta agilna — ali prav za prav najbolj agilna — ljubljanska enajsterica Je imela v rudarskem revirju precej težko nalogo saj vemo že iz predvojnih let da so imeli nogometaši 12 Trbovelj zadnji čas tudi v slovenski ligi odločno besedo Glede forme ln udarnosti se tudi po osvoboditvi niso v ničemer spremenili ln bodo tudi odslej prav tako nevarni in močni nasprotniki za vsako drugo slovensko moštvo. TeVma s Svobodo se Je končala neodločeno z 2:2. kar priča da Je bila borba huda in zagrizen» prav do zadnjega, ne da bi bila vrgla končno zrnato komur koli Gostje so Imeli svoje najboljše moči v obrambi te levem krilu Domače moštvc se Je izkazalo posebno v drugi polovici Igre. vendar Ja bilo pri tem nekoliko preostro Sodnik te tekme Je dal povod za razne pritožba ln treba bo misliti na to. da bodo tekma n*, igriščih kjer Igrajo ostreiša moštva, vodil! res samo strokovne najboljši sodni, ki. Trboveljčani bodo prej ali slej vrnili Svobodi obisk v Ljubljani.
FD Svoboda (nogometni odsek) Treningi za prvo moštvo bodo odslej vsako sredo m petek od 16. do 18. za J Uniorja pa vsak torek ln četrtek od 16. do IS. n» Igrišču bivše SK Ljubljane .
Vsem motociklistom! Da po uspešnem srečanju v Kamniku naš lepi prašni šport tudi v Ljubljani poživimo vabimo vsa prijatelje in tekmovalce bivših motociklističnih klubov na ustanovni sestanek , bodočega motociklističnega centra v Ljubljani v petek. 12. t. m., ob pel 20. url i v poaebnl sobi gostilne pri Mraku n» \ Rimski cesti. Motoristi.	844-n
We^ttodm blagajno
(VELIKO), stelažo in polt za trgu vino, štedilnik za vzidati, peš »Lutz«, 4 zelike železne ped, kuhinjsko kredenco, vse rabljeno T dobrem stanju
PRODAMO po «igld ceni.
Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca«.	2638-a
Dopotoval Je v Ljubljano evropski
„CIRKUS
©LYMPIA“
Otvoritev v sredo le. X.
Cirkus je na DUNAJSKI CESTI, pri Sv. Krištofa.
Začetek predstave v sredo ob & zv. Vsak dan dve predstavi ob pol 6. in 8. zvečer.
V nedeljo in praznik 3 predstava ob 3., pol 6. in 8. zvečer
Odmevi
Konec minulega meseca Je Mo v Zagrebu naedanje plenuma telesno-vagoj-nega odbor. Jugoslavije, na katerem ao bili zbrani delegati iz vseh federalnih te. lesno vzgojnih odborov. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja o bodočem delovanju na telesno vzgojnem področju in pa
Izšla Je 9* številka
»NAŠE ŽENE«
prvič s polo za krojenje ln ročna dela ter s posebno prilogo »NAS DOM«, k obravnava vzgojne, zdravstvene, gospodinjske orobleme ln odgovarja na razna vprašanja in daje nasveta.
Naročnice doplačajo za krojno polo do konca teta 15.- din.
Letna naročnina NASE ŽENE« je 80.- din. — Naročajte jo pri upravi, Komenskega vli-ca 7, Ljubljana. Telefon 45-28.
STROKOVNJAKA ZA PROIZVODNJO DEKSTRINA
IŠČEMO ZA TAKOJ. — Sposobne moči naj ae javijo takoj osebno ali pismeno pri
KAPNI ZA JED NICI PREK ADJTV ACA VOCA I PO VRČA DEMOKRATSKE FEDERALNE ukV ATSKE, Z A G R R B, Branki tirova nllca 29 v tovarni kandlta in čokolade »UNION«.	2635-a
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
Situ bo dob»;
4 hlapci, neomejeno števflo delavcev za sekanje drv, 10 apneničarjev, 21 de_ lavcev E5tin«rj«rr, 6 orodnih kovačev, 2 krovska p-močnika, 2 stavbena ključavničarja, 4 rachanikarji, 2 elektromon. terja. 1 naetiar. 4 mizarji, 3 pohištveni iniaarjl, 1 stavbeni mizar, 8 sodarjev, 2 lescetrusrarja. 2 rezbarja, 13 čevljarjev. 76 zidarjev, 1 tapetnih, neomejeno Število delavcev za stavba* dela. 35 tesarjev, 1 kleparski vajenec, 1 dimnikarski vajenec, 2 inštalatersk* vajenca.
D
M
SLUŽBE iščsto
KOM2RC. URADNIK z večletno bančno ter Industrijsko prakso, knjigovodja in koreeporuient v več Jetdkih, liče zaposlenje po nekaj ur na dan. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Kornere, uradnika	12.706-1
DEKLE, vajena vsakega dela. sem dlpL babica, sprejmem kakršno koli zaposlitev, kot postrcdtalca h kaki bolni oseb! ali Za pospravljanje pisarn lik Ih prostorov. Naslov v Javni borzd dela.
126.96-1
SLUŽKINJA s skromnimi pogoji Išče službo Ponudbe na Javno borzo dela pod i
•Zanesljiv* 30«.	12.649-1
SLUŽBO dobe
VBC KOI** R3K IH POMOČNIKOV, enega kleparja tn enega ključavničarja, sprejmem. Slavko Krabonja izdelovanje vo_ zov in avtokaroserij, Maribor. Tržaška C. 6 tsd. 27-63.	12398-2
POSLOVODJO ZA FEČARSKO in keramično stroko sprejme vdova Marija Vrhovec pc keramičnem mojstru Francetu Vrhovcu. Pismene ali ustne ponudbe sprejema graditelj Ivan Bricelj. Ljubi jar»&. Slomškova ulica 19. 12.292-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sa velike komade sprejme. Jgžs Lc-p&n, Trbovlje fttev 1.	12.698-2
VDOVSC, »ter 70 L bi rad gosp pomočnico, nad 40 l. »taro, za domača dela, kuhanje In drugo. Pri hiši bi imela vso nokrbo. Zensko, fcl bi bila priprav. IJena pri« k hiši, naj se zglas! pismeno aii ustno ml Antonu Progarju v Mirni peči 53.. ‘	12.720-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, prvovrstno moč, sprejmem takoj. Naslov v Javni : bor*! dela.	12.658 -2
BRIVSKEGA VAJENCA. 14—13 let staroga, pridnega., poltenega, sprejme takoj Rudoii OrrudišdaJ, Pcijons^A cesta 77.	13344-2
VAJENCI
VAJENKA ra &viljrtro obrt &6e name-ščenja. Naslov v Javni b. dela. 12.612-1 FANT. =tar 15 }e\ s dežele, se žrti Izučiti fcljuč&mičars&e ali mehanične obrti. Ponudbe na Jame borno dela pod »Pri-d**ti tu prsten«.	32.710_3
zaslužek
IŠČE SE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za začetnike. Pogoj! po dogovoru Po. ; nudbe pod »Začetnik« na egi. odd »Sl. ! poročevalca«.	12.678-4 f
Darajte feri sa ?ait|es®©el hbhrberì
jnumn PLACĆ za lastna deklico, z le. pl m krznom, dolgo, kostum, noro jopo. murmel mul tn orratnlk. sneAks tt. 38, parjs za pemloe. S kg. ogledalo 50X30 T okviru. In 2 racmana prodam ali zamenjam. Vel. čolnarska 15, priti. 12653.5 LEPO SPALNICO, kompletno, brez žimnic. posteljo z nočno omarico, žimnice jn zlato double m očko uro. prodam. Prane Jenko, Medvode.	13063-5
POSNEMALNIK. dobro ohranjen ali nov. kupim. Prane Sturm, Podgora 16. Gorenja vas nad Škofjo Loko. 12552-6 MOŠKO KOLO" prvovrstno, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddal. »Slov. por.«.	12560-5
EAU DE COLOGNE, voda za «Oženje Ilc« In za britje v drogeriji L Kane, nebotičnik.	  12.746-5
KOTU, ZA CENTBAUJO KURJAVO. 7mJ, bečkereške tovarne, litoželezen, na toplo vodo. prodam. Naslov v oglas. odd. s Slov. poročevalca«.	12.518-5
KOLESA prodaja In kupuje tvrdka »Promet« (nasproti križ. eerkve).	12.668-5
OTROŠKI PLAŠČEK, zimski, tamno moder, za 2—41etnega otroša. prodam. Naslov v ogl. odd. »SL porodi «. 12.684-5 SPALNICO te mehkega leaa. dobre ohranjeno, samo les, zaradi pomanjkanja prostora zelo ugodno prodam za takojšnjo gotovino. Naslov v ogl. odd. :?Lav. poročevalca«.	12.683-5
BLAGO ZA SUKNJO, temen marengo, 3.40 m, rabljeno, izolirano bakreno ŽL co. 400 ir., prodam. Ponudbe np ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Elektro-material«.	12.681-5
MOŠKO OBLEKO, «Ivo, skoraj novo, športno, prodam. Bv. Petra e. 13 Balon »Orel«.	12.680-5
RADIOAPARAT »Minerva« prodam. Naslov v ogl. odd. >81. poreč.«. 12.677.5 DESKE OBLEKE, moSfce čevlje, ženske plaAčs prodam. Naslov v ogl. cdd. »Slov. poročevalca«.	12.676-5
ROKE, HRAPAVE IN RAZPOKANE Vam napravi zopet glRdke ln nežne »Melo-derm« gelee krema. Drogerija I. Kanc, nebotičnik.	12.744.5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, Obleko, ženski črn kostum predam Na ogled pri krojaču PočivavSku, Igriška 14.	12.675-5
BLACO, volneno, za moSteo obleko ali ženeM pl&£č nanredaj. Medvedova 26. I. ned.	12.073-5
PISALNI STROJ Underwood, plzamiSkL nov, prodam. Naslov v °Sl- odd. »Slov. poročevalca«.	12..671.5
MOSKO 8UKNJO, črno moSko obleko, reket, blago za zimsko suknjo prodam. V lokalu 8v. Petra e. 8.	12.669-5
OTROŠKI VOZIČKI, kolesa bi Bivalni stroji naprodaj. Tvrdka »Promet« (nasproti Križank).	12.667.5
VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, predam. Petričeva ul. 7. Moste. 12.061-5 DVE TELIČKI, dobre plemenske pasme, II tn 2 meseca stari, prodam. Martin Petrič. Gmajna 14. Črnuče. 12.638-5 PLETENO 2BNSKO JOPICO, rjavo, angora Jopico ln krilo aa ffieino punčko, ves sovo. predam. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca«.	12.656-5
OTROŠKE ČEVLJE štev. 22,	28-28,	35
prodam. Poizve se: Uranar, Kotnikova 13/1. vsak dan od 13.—15.	12.655.5
CBNO VOLNENO OBLEKO, srebrno led. orodje, leseno posteljo, uhana broše. namizni prt in drugo prodam. An_ do'tak. Nunska 19.	12.475-5
RADIOAPARAT, 4oevnl. nov, prodam. Vr-hovčeva id. 14, prit. desno. 12.781-5 ŽIČNI PLAŠČI ZA KOLO. novi, najbolj«, ugodno naprodal. Pleteršnlbova 3 pri. tllčje.	'	12.705-5
»SCANDALM«, klavirska harmonika, bela, z registrom. 96 basov, s kovčegom, naprodaj. Pleteršniiova 3. prit!.___12.7P4-5
STISKALNICO ZA STISKANJE SENA prodam Naslov na ogi. odd. »Slov. po. ročevalca«.	12 699-5
DVA ŽENSKA PLAŠČA, zimska, črn plišast ln volnen štrapacnL napreda!. Tržaška UT., desno.	12.694-5
GUMIJAST ŽENSKI DEŽNI PLASC ugodno prodam. Ogled od 12.30 do 13 30. Naalov v ogi. cdd. »Sl. poreč.«. 12.695-5
Do smrti mučena naša neposabu»
KRAMAR IVANKA, r®|. Centa
bo danes, 10. oktobra 1945 od 9. dopoldne odkopana Iz skupnega groba nad Pijavo gorico ter prepeljana na farno pokopališča v Ž-ekmijo, kjer bo pogreb ob 4. popoldne.
Ljubljana, SeBmlje, 10. oktobra 1945.
UBANC KRAMAR-fitMEK, ntožj PRIČI02, sin; mati, sestri, bratje, ter ostalo sorodstvo
sSPSSP^SiSSSSHSHHHHSBBHi
Iz Hibnice smo danes prepeljali izmučeno truplo naSega nepozabnega
LJUBOMUA ANTONČIČA
SEFA CENTRA OBVK&eEVALNE SLUŽBE TOMA1CKVE BRIGADE, UHADNTKA ZSZ,
ki je pade! za svobodo domovina 10. septembra 1943.
Pogreb bo v četrtek 11. oktobra 1945 z Žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv, Križu ob 3. popoldne.
Ljubljana, 9. oktobra 1945.
ŽALUJOČI ANTONČIČEVI
r.	»«gfcSaeaag
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili mojega moža
FRANCA LAZNIKA
PARTIZANA »LAZARJA« trgovca na Dolu pri Hrastnika
m njegov! zadnji poti, vsem, Id ste mu darovali cvetje, se najlepee zahvaljujemo. Posebno zahvalo sem dolžna zastopniku okrajnega odbora OP Trbovlje, tov. sekretarju »Juriju«, kakor vsem ostalim govornikom za toplo poslovilne besede, g. vikarju Prelogu, pevcem za lepe žaloetinke ln gasilcem za častno spremstvo.
Dol, 5. oktobra 1945.
ANA LAZNIK, žena, v imena vseh sorodnikov
ZAHVALA
Vsem, ki ste z obiski ali drugače lajšali trpljenje našemu dobremu
AVGUSTU JERŠKU
POSTNEMU URADNIKU
^n«,iiolegom-pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, «e najlepfie zahvaljujemo.
CRNO ZIMSKO SUKNJO prodam. Go.
sposvetaka c. 13, vrat« ld. 12-097-5 DIVAN, skoraj nov, prodam. Nogo? v ogl-odd. »Slov. poročevalca«.	12.693_5
MOSKO OBLEKO, staro blago, prodam. Na&lov v ogi. odd. »Slovenskega poročevalca« .	12.691-5
MOSKO OBLEKO, ‘nošeno, blago aa srajco, čipkaste zavese, volneno Jopico, angora belo volno in blago ea kavč prodam ali zamenjam. Javornikova ulioa štev 3/in.. desno (nasproti pivovarne Union).	12.687-5
RADIO »INGELEN« 4+1, moderen, z magičnim očesom, ugodno prodam. Briv_ niča. Kopitarjeva.	12.727-5
KOLONSKO VODO in looion proti izpadanju- las. tudi raepoélljamo. Polanc, Kopitarjeva 1.	12.726-5
ŠESTILO, novo, precizno, veliko, za tehnike. univerze, ali višjo obrtno šolo na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12.723-5
SPALNICA, dobro ohranjena, z 1 in 2 po. s tel jama z žimnicami, moško kolo s svetilko, vse poceni prodam. Černetova 31T.	12.718-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Martin Mahkota, Gosposvetska, cesta št. 10.	12.715-fi
MOŠKO KOLO, skoraj neve, prodam. Naslov v ogl. odd. »SL. poreč.«. 12.713-5 BLAGO za moški ali ženski dežni plašč, n ©premoč J Ivo, prodam. Ogled od 13.— 16. SJemfikova 17/1.. dreno. 12.712,5 ZLATO 2BN8KO ZAPESTNO URO z verižico prodam. Naslov v ogL odd. »Kov. poročevalca«.	12.711-5
RADIO, malo rabljen, v brezhibnem stanju, 4 + 1. prodam. Naslov v ogl odd. »Slov. poročevalca«.	12.743-5
BREZOVA VODA in Bayram proti prhljaju tn za rast las v drogeriji I. Kano. nebotičnik.	12.745-5
DVE VISOKI OMARI ta star Siv. »troj prodam. Turk, Škofja ul. 12.	12.742-5
ŽENSKO KOLO prodam. -Naslov v ogl.
odd. »Slov. .poročevalca«.	12.741-5
10 kg BALANČNO TEHTNICO, novo, in mesorezni stroj št. 32 prodam. Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«. Ogled od 1.—3. popoldne.	12.740.5
RADIO PHILIPPS, 4cevn4, prodam. Naslov v ogi. odd. »Slov. paroč.«. 12.739-5 DVE MOŠKI SUKNJI, zimski suknjič, skoraj novo. predvojno blago, temne barve, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12.734-5
GOJZERJE, malo nošene, v odličnem stanju. štev. 43. prodam. Naslov v oglas, odd. »Slov. poročevalca«.	12.733.5
ŠKORNJE v zelo dobrem stanju, štev. 42 do 43, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poročevalca«.	12.732-5
ČEVLJE. 1 par lakastih in 1 par šfcrap&c-nih, štev. 42, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12.731-5
PUŠKO BROWNING P. N., ca!. 16. brezhibno delujočo» prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12 587-5
MALO RABLJENO VODNO TURBINO ? Pel ton«. 12 HP, za vipok vodni padec. prodam. Naslov v ogl. odd. »81 ov. poročevalca«.	12643-5
RADIOAPARAT. 6©evni. Geloso, prodom. Ogled iz prijaznoeti pri Peganu, Selen, burgova 6-1.	12646-5
ŠKORNJE (421. krom usnje, skoraj nove, prodam. Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«.	12652-5
K
U
M
KONJE ZA KLANJE kupujem.
Pušnik, konjska mesarija Trnovo. Opekarska cesta 38, Ljubljana. 11.134.6 TVRDKA ALOJZIJA DRAME. Gallusovo nabrežje 29. stalno kupuje moške ln ženske obleke, zimske in letne, čev. ije, perilo pooteljnirso. rjuhe tn druge predmete	11.968 6
GLAVO ŠIV. STROJA, novo alt rabljeno, kupim. Naslov v podružnici »Sov. por.« v Kranju.	12436-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim Ponudbe ne ogl oddelek »Slov. poročevalca« -pod »Cel svet«.	23-6
+
Naznanjamo tužno vest, da nas je zapustil naš brat, svak in stric,
Vink© Krašlč
občinski sekretar v pokoja
Pogreb bo v sredo 10. t. m. ob 15. v Mariboru iz kapele na pobreško pokopališče.
Maribor, Ljubljana, Zagreb, Logatec, Dunaj, 9. X. 1945. žalujoči: MARIJA ESUSIČ. mačeha; HELiCA, sestra; dr. FRANJO KIDRIČ, svak; dr. BORIS KIDRIČ, nečak; dr. KUKOVEC, KOVAČ, RIŽNAR, in ostalo sorodstvo
Preselila se je 8. oktobra t. L v boljše življenje naša dobra tn vestna gospodinja, gospod čna
KUCSNESEGEB
MARIJA
PogTeb pokojne bo v četrtek 10. t. m. ob 1^5. popoldne izpred farne cerkve na pokopališče na Viču. — Maša zadušnica bo v sredo 17. t. m. ob i/28. zjutraj v farni cerkvi na Viču.
Priporočamo io v molitev.
Ljubljana, Vič, 9. X 1945. AUERSPERG ELSA in bratje
t
t ^'hijamtj 9. oktobra 1946.
ŽALUJOČI OSTAU
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da naše drage mame
Jsžs&e Gafea?sv©s
ni več. Umrla je meseca junija 1945 v Mauthausenu. Odšla je za svojim možem
Jakobom Gaferisvesm
ustreljenim 15. februarja leta p 1944. v Radmirju in zetom ji
Masšja&om Krašicggsa, |
ustreljenim 9. marca 1944 v |a Šmartnem pri Slovenjgradcu. 3
Vsi trije so darovali življe- H nje za domovino in to nam je v tolažbo.
Celje, 8. oktobra 1945.
Žalujoči: EMILIJA, VERA, 'M RADA in SELVA por. GRI- gj LAN C, otroci; MARIJAN, S MARIJA ia JOŽICA KRU- gj SIČ, otroci in vnuki
OBLAČILA, boijta tn čorlj« kupuje «red. kn »Promet« (nasproti knžaaske cerkve.	12.665.6
LOVSKEGA PSA, ptičarja ali dpanjela. starejšega, s popolno dresuro, kupim. Ponudbe z navedbo pasme ln cene na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Lovski pes«.	12.682-6
ZENSKO KOLO ln šivalni stroj kupim. Ponudbe pod »Takoj kolo« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12.666-6
RADIO, lahko tudi starejši model, kupim Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Ohranjen«. 12.658.6 SirSŽKB, v dobrem stanju, po možnosti bele, za 2—metnega dečka kupim. Ben. čar Tavčarjeva 3T. nad.	12.783-C
BLAGO ZA OTROŠKE OBLEKE In tud! obleke, ponošene, za fante od 8 do 12 let, kupim. Ponudbe na ogl. odd »a. poročevalca« pod »Takoj 111«.	12.725.6
PERILO, srajce ln tudi spo<inje hlače, rabljeno, ln blago za perilo kupom. Ponudbe na ogl odd. »Slov., poročevalea« pod »Nutno 256«.	12.724-6
DVE SRAJCI, moški. št. 38, ln 6 do 10 robeev kupim. Ilirska ul. 12/Ib. 12 714 6 LEPE PUMPARICE ali blago predvojno ter veternl jopič krmim. Zglasiti se od 7.—14. Na^ov v ogL odd. »Slov. poro. Sevalca«.	12.748-6
OTOMANO. predpostel j alka gašperček v dobrem stanju kupim. Naslov oddati na ogl. Od d. »Slev&n.. poročevalca« ped »Zajamčeno čisto«.	12.747.6
STARE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, perilo. čevlje, posteljnino In vse druge predmete kuptm. Marija Golote, Gallusovo nabrežje 29.	12.736.6
OTROŠKO POSTELJICO, lepo. kupim Naslov v ogl. odd. »Sl. poreč.«. 12.534-6 ŽELEZNO PEČ, dobro ohranjeno, kupim Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 12840-6 ŠTEDILNIK NA 3 PLOŠČE za vzidavo, kupim. Ponudbs na ogl. odd. »Slov. por.« pod »štedilnik«.	12842-6
LAHEK VOZ ZAPRAVLJIVČEK z gumi-jeetmi kolesi (ali brez), kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Lahek«.	12641.6
Z A M E N J. A M
2ENSKE SEM25 ČEVLJE ah Kostum aa_ menjam ea smučarske hlače. Nastev v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 12.674-7 RJAVE. DOBRO OHRANJENE ČEVLJE št. 37 zamenjam aa št. 38. Solon »Justi«, Rimska 24.	12.737-7
PARCELO 1000 m1 v Kranju nad kolodvo. rom ln 7 Zemunu nad aerodromom. 3080 m5 ,dam za obdelavo ali zameni »m od št. Vida do Ljubljane. AlojaiJ Marenče. pivovarna Union. Ljub. 12.GČ0-7 KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro, zamenjam za motorno kolo, po potrebi dodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	12643-7
PLINSKI REŠO zamenjam, za večji električni kuhalnik ali tudi prodam. Ulica stare pravde 10, podpritličje. 12280-7
0
VILO v Sentpetrskem okraju ln v Rožni dolini, hišo v Vtžmarjlh. parcele, v SiiicL za Bežigradom In na Kodeljevem, v*e v Ljubljani, prodam. Zemljiškoknjižni prenosi se takoj izvrša. jejo, Andrej Zajec, realitetna pisarna. Ljubljana Tavčarjeva «d- M. telefon 34*6.	13,518-*
STAVBNO PARCELO v četrti Ljubljane zamenjam za parcelo v Celju. Mariboru ali v bližin! mest. Ponudbe na ogl. od del, »Slov. poročevalca« pod »Tudi prodam«.	12,767-8
POLNOJARMENTK IN VENECIANKO 6 stavbo vred oziroma kompletno žage v gosdno bogatem kraju prodam. Informacije pri špediciji Grom Masarrko. va 14T.	12.743-8
S080	0 D 0 A
PRAZNO 80BO z majhno uporabo kuhinje oddam. Ponudbe na oglae. odd. »Sov. poiroč.« pod »Soba«. 12.701.13
Za vedno me je zapustil moj ljubljeni mož ia brat, gospod &
Jiilil Barda
nadgoometer v pokoju
Blagopokojni leži do dneva pogreba do 10. dopoldne na svojem domu, Bleiwe;sova 15. Pogreb bo v sredo 10. t. m. ob 3. popoldne z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Frančiška v soboto 13. t. m. ob Vi 7. zjutraj pri oltarju Srca Jezusovega.
Ljubljana, 8. oktobra 1945.
žalujoča žena MARUA
BUKDA, in ostalo sorodstvo
t
Umrla nam je 7. t. m. naša
ljuba mama, stara mama, sestra in teta
JOSIFINA
LUMAR
Pokopali smo jo 9. t. m. ob 9. zjutraj na pokopališču pri Sv. Križu.
Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ki so ji darovali cvetja, se prisrčno zahvaljujemo.
Ljubljana, 9. oktobra 1945.
žalujoče rodbine: LOKAR, SPREITZER in PAVLE
f
Smrtno se je ponesrečil naš zlati oče. stari oče
Ivan Oblak
želenščar v pokoju
rojen 13. maja 1876. Pogreb bo 10. oktobra 1945 ob 11. na Savi
Sava, Litija, Maribor, dne
8. oktobra 1945.
žalujoči: IVAN, PETI, sineva; MARIJA por. ĐER-NOVŠEK, ANA por, BERDAJS, hčeri — ter ostalo sorodstvo
N
M
KOVAČNICO na prometnem kraju v Kočevju X orodjem, brez stanovanja, oddam v najem. Vpraša« pil kovaču Zajcu v Kočarju.	12.716-9
SI ANOVANJE išče
STANOVANJE IN OSKRBO prt solidni družini Iščem za petošolko Ls prvo. strica za takoj. Preskrbim c vrat. «udi živila.. Ponudbe je postati na ogl. odd. »Slov. poročevalea« pod »Solidna dru-
12 768-19
SOBO 1 S Č E
nfntHHiT išče mimo. majhno sobo aaeao za podnevi, za duševno delo po uradnih urah. Ponudbe na ogi. edd. »Si. poreč.« pod »Znteligent«. 12.672-12 IŠCHM OPREMLJENO SOBO v centru, s posebnim vhodom, za 14 ali mesec dni. Ponudbe ped »Posebni vhod 2« Ua ogl. odd. »Sov. poročevalca«.	12.864-12
OPBZMLJ3KO SOBO išče trgovska urad. niea, ves dan zaposlena, s perilom ali brez njega. Ponudbe sa egi. odd. »Sl. poreč.« pod »Knjlgovodkinja«. 12.730-12 OPBBBJBSO SOBO. na željo tudi z lastnim perilom, tiče miren ter snažen tovariš. Ponudbe na ogi. odd. »Slov p», ročevalca pod »Uradnik«.	12.739-12
R
N
O
SMUČARKE! Izdelujem konldaate hlače ia vseh vrst smučarske garniture, obenem kroje sa platèe, kostume, obleke, po noj novejših vzorcih in merah. Se priporoča Modni salon Genica, Pugljeva 15, Kodeljevo.	12171-14
ZtiOèXI SVILEN DEŽNIK, z metalnim monogramom M. P. na kljuki, sem ne_ kje pozabil. Prosim sporočila proti nagradi na Miklošičevo 6 (foto). 12.679-14 ŠESTILO! Prosim dijaka, ki je kupil pri meni šestilo, da se zglasi. J. Oranem, Pražakova 8.	12.663-14
TRGOVCI KONFSKCZON ARJI, POZOR! Prvovrsten mojster s svojim trgovskim lokalom ln dovoljenjem za prodajo, zmočen kavcije, bi stopil kot druiab-nik ali samostojno v trgovsko vezo. Naslov poslati na ogl. odd. »Slov. porod.« pod »Industrijski kraj«. 12.654-14 OSEBA, ki je v sobot» na nedeljo vzela zastavo pri »Slogradu« r Goriški ul. 3. je bila iz vrta opazovano, zato naj Jo nemudoma vrne v izogib posledic Ro, žaj, Goriška 3.	12.768-14
DOKUMENTI Z DENARJEM so mi v soboto 6. X. ob 9. na zelenjavnem trgu izginili. Prosim vsakogar, ki Je morda našel železniško legitimacijo ln živilske nakaznice, da mi jih vrne. denar pa obdrži. V slučaju, da ne dobim dokumentov, Jih oglašujem za neveljav. ne. Naslov: Parmova številka lGrTL. deano.	12.702-14
IZGUBIL SEM MOŠKO ZAPESTNO URO z rjovim pasom. Najditelja proetin. naj sporoči naslov pod »Interniranec« na ogl. odd. Slov. poročevalca«. 12.728-14 DNE 8. X. 45. SEM IZGUBILA na poti od spl. bolnice do trcanostevja srebrn obesek z vgraviranim: M 15. X. 40. Pro. sim vrniti na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	12 085-14
V SOBOTO 6. t. m. SEM IZGUBILA denarnico s 516 din v tramvaju št. 1 od Figovca do št. Vida. Prosim, da se ml vrne, ker sem revna, v Salon »Justi«, Rimske 24.	12.728-14
DENARNICO s 400 dinarji sem ksgubSa v torek dopoldne od Pogačarjevega trga do Frančiškanskega mosta v Woifovo ulloo. Poštenega naoitelja prosim, naj jo odda proti nagradi v ogi. odd »Slov. poročevalca«.	12.735-14
IZGUBILA SEM UHAN (klip), markesit (svetlikajoče se Jeklo) v sredini mesta ali v Tivoliju. Najditelja prosim, da ga odda v ogl. odd. »Oov. poročevalca« proti nagradi.	12.650-14
PROSIM NAJDITELJA 4 malih ključev na obroču, naj Jih odda proti nagradi na Miklošičevi e. 16, Cedilnik. 12.721-14 DENARNICO sem Izgubil vsebina: 2 pr_ Tkam* a gravuro. Najditelj naj jo topoči proti nagradi v ogl. odd »Slov. poročevalea« Opoaarjam pred nakupom.	12647-14
STBNICB vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v ogi. odd. »Slovenskega por.« pod »PltoT	12651.14
POIZVEDBE
VRANIČ FRANC, rojen 4. jan. 1S26. je odšel k p&rtia&nom 30. avg. 1944. Bil je prt Koroškem odredu. Zglasil se Je zadnjič 17. nov. 1944, Kdor kaj ve o njem. n&j blagovoli sporočiti na uredništvo »Slov. por.«
KDOR VE KAJ o Slavku Kožllnu — Čampo conoentramanto. Bar 54. Perramon-tt Taratiu Cesenaa — naj sporoči: Brni. liji Kosila Biljana Dobrav© Brds (Go-riea)	12538-15
JANEZ KOVAČIČ, dijak iz Novega me. ste, se je vrnil 4. okt. iz Gonarsa. Bil je takoj mobiliziran za kurirja komande Novo ooeeta. 26. okt. 1943 je bil pri Cankarjevi brigadi v Trebnjem, od takrat se pogreža. Nosil je civilno obleko in očala s črnim okvirjam. Baje je pa del blimz Žužemberka. Lepo prosim vsakogar, ki ve karkoli natančnega o njegovi usodi ah aa njegov grob. naj sporo, čl staršem na naslov Jan~z Kovači \ Novo mesto. Reieitova 10, ali Pepca Elycn, Ljubljana. Igriflka 4. Stroški poTrnie-ai.	12596-15
PROSIM SPOROČILA VSAKOGAR, ki bi kaj vedel o mojem sinu Antonu Slabetu. roj. 16. IV. 1924. v Duplici pri Kamniku. 2. m. 1944. bil ranjen pri Luaku na Polj «kem. Domnevemo. da je bil v ruskem ujtništvu. Njegova zadnja feldpoet št. 47117. Prosim, sporočite n« naslov proti povrnitvi stroškov:	Ivan Blabe, Duplica 3. Kamnik.	12.692-15
PROSIM TOV. PARTIZANE SPOROČILA, če kdo kaj ve o ing. Antonu Mauerju (Bojan), roj. 2£. IV. 1915.. komisarju III. bat. IX. brig.. XV LlI. divizije. Pogrešamo ga od bitke 3.—5. januarja leta 1945. pri Srednjem Lipovcu prt Dvoru na Dolenjskem. Javite mami na naslov: Frančiška Mauer. Celovška cesta 162.	12 639-15
POGREŠAMO JOŽETA TALERJA, 44, Sturm, Feidpost št. 26 223 F. Bil pri Stettinu v marcu 1946. ta od tam se ni vsč javil. A ko je od tovarišev kateremu kaj znano o njem, naj javi materi Johani Taier, Boh. Bistrica številka 57.	12.717-15
POGREŠAMO JANEZA TAL3RJA iz Vojkove brigade, 3. bat., 1. četa- na Primorskem. A ko je od tovarišev kateremu o njem kal znano naj javi materi Johani Tal er. Boh. Bistrica št. 37. 3tro_ ški se pevroajo.	12 715-15
PROSIM. ČE KDO KAJ VE za Josipa šu_ lerj-a, ki je bil pri nemški mornarici v Wiihemahafnu in nae&dnje v Leeru, naj sporoči na nartov Julij šu^er Laško Defcco 43, proti povračilu vseh stroškov.	12.692-15
KOMUR JE ZNAN sedanji naslov tovarišice Zore ta Dragice Krcševič jz Trsta, ki ste bili do osvoboditve v NOV v čmoonšju (šivalnica Tajner). prosim naj mi javi na nartov: Angelo čentala, Ljubljana-. Beethovnova 15-TH. 12.370.15 KDO KAJ VE o tovarišu Jožetu Kocjanu, rojenem 1920 v Brecs^llm, Drastaluš v Bell Krajini Bil je partizan Cankarjeve brigade, n. bat.. 4. četa. Zadnjič se je javil 21. aprila 1944. Prosimo vsavc^er. ki kaj ve o njegovi usodi, naj sporoči na naslov: Popi Grad, Kodeljevo.. Ljubljana.	12 645-15
VABIM VSE SVOJCE padlih borcev, k! so zakopani pod Ilovo goro (Gabrja In v bližini), na rasffevoT zaradi skupnega prerom trupel v Ljubljano, ena^o prosim vse tovariše pad’ih za informacije o posameznih grobovih Zg!salti se na naslov: J. Vitek. Opekarska 43, fejs tud* event. pismene informacije. 12.662,15
t
Umrla je naša draga mama, stara mama*in teta
FRANCKI ALOJZIJA
VDOVA PO ŽELEZNIŠKEM URADNIKU
v staresti 81 let. PogTeb drage pokojnice bo v petci: 12. t. m. ob %3. popoldne z žal, kapele sv. Frančlžlca, k Sv. Križu.
Ljnbljana, Maribor, 8. oktobra 194S.
Žalujoči: ALOJZIJ, sin; IVA, snaha; MARJETKI A. LDJZi vnok in vnukinja, tar oetaio sorodstvo
satena
t
Zemssfce ostanke naSega dragega
PRIMOŽIČA FRANCA
zločinsko umorjenega v Robidnici, prepeljemo v njegovo poslednje bivah§če v Žiri v nedeljo 14. t. m. ob %16- popoldne.
Neva vas, Žiri, 9. oktobra 1045.
PRUSOŽIČSSVI
t
ZapusfcH nas je naš ljubljeni brat, bratranec ln nečak
JOŽI AVSEC
UMETNIŠKI SLIKAR
Na zadnji poti ga brano spremili v sredo 10. oktobra 1845 iz kapelice sv. Krištofa z žal na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 9. oktobra 1945.
Žalujoči: BRATA, SESTRA, m ostalo sorodstvo

t
Vsem, ki so ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je naš srčno dobri soprog, oče, brat, stric in svak, tovariš
RAFKO ERJAVEC
Železniški uradnik
pri tridnevnem hudem trpljenju kot žrtev prometne nesreče danes zjutraj ob 3. preminul.
Ranjki leži na svojem domu v Št. Vidu nad Ljubljano št- 34. od koder bo pogreb v četrtek 11. t. m. ob 4. popoldne na oadot-no farno pokopališče.
St. Vid nad Ljubljano, 9. oktobra 1945.
Žalujoči;
VIDA, roj. CfflMAN, žena; JELENA, hčerka. In ostalo sorodstvo

VfcopiM sprejem«
»čiMOuioj» ptBriftsateM, ViahljMa, K«Mljet* «h» H. UH, fteh&ui uedaišt*» ia apr»» n. Sl-22 d« *1416. A XhJuum »SWuskeg. goMĆ«**ica« * «a»«™ mreàmìk Ciril Resta«*