Leto LXVL, št 146 LJubljana, petek 30. Junija iojj Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vr^ta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vraftajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUevm nUca it. 5 Telefon st. «152, «123, «114. 8135 m «196 Podruiniee: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 6o, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Zaključek veličastnih sokolskih svečanosti ZUHŠie Ljubljana, 30. junija. Veličastne manifestacije sokolstva so bile včeraj popoldne najlepše zaključene z javno telovadbo, čeprav so temni oblaki na severu neprestano grozili z viharno nevihto in so vetrovi trgali zastave, vendar je bilo telovadišče spet do zadnjega kotička polno in je občinstvo tudi ob nalivu z največjim zanimanjem sledilo sijajnim vajam telovadk in telovadcev, zlasti je pa pozdravljajo z vihtenjem robcev In vzkliki ter dolgotrajnimi aplavzi, kadar so se na telovadišču pojavili seljaki v slikovitih narodnih nošah in kadar je po telovadišču rezko odmeval korak naše vojske, navdušenje je pa prikipelo do vrhunca, ko so nastopili od solnca in ostrega morskega zraka rjavo ožgani stražarji našega sinjega Jadrana, okretni in podjetni naši mornarji. Odlični gostje V ložah so odličnim dokazom sokolske delavnosti prisostvovali namestnik ministrskega predsednika minister dr. Kramer s soprogo in ministri Ivan Pucelj, dr. Han-žek, dr. gumenković in dr. Andjelinovič. S predsednikom Narodne skupščine ministrom dr. Kosto Kumanudijem in s podpredsednikom senata dr. Franom Novakom ter tajnikom Narodne skupčine Miloševi čem se je udeležilo telovadbe tudi veliko število senatorjev in narodnih zastopnikov iz vseh pokrajin države. Ker je bil dosedaj zadržan, se je lahko šele včeraj pripeljal v Ljubljano in udeležil telovadbe predsednik Mednarodne telovadne zveze in starosta poljske sokolske zveze grof Adsm Zamovski s tajnikom poljske sokolske zveze Antonom Bosroslovskim. Oba repre-zentanta mednarodne telovadne zveze in poljskoga sokolstva so na telovadišču pozdravile vse zastave v zvezi včlanjenih držav, kot zastopnika Poljakov ju je pa pozdravljala na jugovzhodnem oglu telovadi-šča velika zastava repubVke Poljske, ko sta se pa prikazala na ča?tni tribuni, jima je sokolstvo in vse narodno občinstvo prire>iil^ burne ovacnje. Nastop tri tisoč tri sto članov Ko je na telovadišče prikorakalo 3300 članov obveznih zup Ljubljana, Kranj, Novo mesto. Celje, Maribor, Zagreb, Varaždin, Karlovac in Sušak-Reka. je načelnik SKJ br. Ambrožič s poveljniškega m os ti č a pozdravil kralja Aleksandra in njegov kraljevski dom, vse sokolstvo in občinstvo &e je pa odzivalo z gromovitim trikratnim >Zdravo!kolov, ki jih ostali bratje dobrovoljno imnujejo star*1 Slovane. A hudo so se urenli ša- Vozne olajiavo za Cehe Z odlokom M. S. H. 14.869 z dne 29. t. m. je dovoljena polovična vozna cena vsem Čehoslovakom, ki so prispeli iz Češkoslovaške na sokolski zlet v Ljubljano in sicer za izlete po vsej Jugoslaviji od 29. /. m. do vštetega 20. julija v poljubnem razredu vseh vlakov razen ekspresnih. Vozni listki po polovični ceni smejo Čehoslovaki kupovati na podlagi legitimacij zletnega odbora in svojega potnega lista v vseh smereh posamič ali v skupinah. dinarskim kovancem. Kolporter k a mu Je vročala drobiž, a ga ni hotel vzeti. Četa seljakov v narodni noši je korakala strumno za godbo na kolodvor. Srbi »o sploh hodili v skupinah zelo disciplinirano po naših ulicah. Kot vojaki so marširali po mestu v skupinah in prav tako zdaj odhajajo. Visoko dvigajo zastave zastavonoše, ostali v sprevodu pa ponosno odzdravljalo meščanom, ki se poslavljajo od njih pri oknih in na cestah. Po vsem mestu se oglašajo godbe, a skoraj povsod že odhodne koračnice. Toda Nasfp članov Sokola kraljevine Jugoslavije k fcriranjbn vajam ljivci, ko je 500 naših najboljših mo med njimi tudi takih, ki so osiveli pri «u In v bojih za svobodo naroda in napredk sokolstva, pričelo strumno in vzorno ara jati vajo, ki so jo prvič izvajali pred I leti. Postavili so se. Sedanji vzorniki in a tel ji sedanje in bodoče generacije, da sese ob njihovem odhodu vzkliki vseh množ strnili v zasluženi »živijo!« Dragi nastopi Neprestano so trgali ozračje aplavz tudi pri telovadbi članstva in članic na ogih, drogih, bradljah in konju, ko je ndtem izvajalo proste vaje 40 članov natar-ske župe v slikovitih nošah pTav dobi Za njimi je pa s svojimi sijajnimi prosti! vajami vzbujalo splošno občudovanje i pohvalo 600 krajiških fantov zagrebškiupe z belimi bregešami in srajcami, živoidri-mi in črnimi jeleki ter rdečimi sokdcimi čepicami. Za dež se ni zmenilo tudi $ seljakov v temnih ozkih hlačah in temh je-lekih iz domače volnene čohe, da aplst po odstopih ni hotel ponehati. Navdušenje za mornafe Viharnega pozdravljanja in odobr%nja pri nastopu 200 mornarjev, ki so ob ^kfh častitljivega napeva »Buči morje« rajali simbolične vaje z nenadkriljivo elegdb in preciznostjo, ne moremo popisati. P#bno so mornarji navdušili naše in tuje i*tvo vseh letnikov, prav tako pa tudi vso Oško javnost, ki je v njih spoznala nepremfjive in inteligentne varuhe morja. Sokolska konjenica Na žalost je dež ves čas nagajal i nastopih sokolskih konjenice in na žalosjasa, za sokolsko telovadbo vzgojena publt. Se nima dosti razumevanja za viteški spa jahanja. Najprej 6ta nastopili roladostaku-pini Sokola iz Čakovca in VaraždiJ ter pokazali svoje odlično voltižiranje, zM so se pa odlikovali mali naraščajniki, B so tudi po trije naenkrat na konju izvajs|>ra-ve cirkuške vaje. Dež je žalil krasniku-pinsko jahanje 64 konjenikov 'n pri nastopu 32 konjenikov, ki so posta četnico imena našega kralja A ter zai češkoslovaškega prezidenta M, ki spremljalo med sviranjem obeh di himen oglušujoče odobravanje. Pri je posebno izkazala ljubljanska sokol« njenica pod vodstvom g. Vladimirji keta, zaključilo je pa slikovite kon; produkcije skakanje 17 konjenikov 5« pone. vaje jahanja španske šole, konj se pa jahači zvrstili v sokolsko začel ter med viharnim odobravanjem zil sijajno uspele telovadne nastope sol rieta. Mili gostje odhajajo Ljubljana, 30. junija Ljubljana se še ni umirila Se vedno barvajo ulice pestre narodne noše, rdeče sokolske srajce in čepice. A mesto se je začelo tudi že prazniti. Gostje odhajajo na kolodvor v večjih in manjših skupinah z godbami, nekateri pa pojoč. V Ljubljano so prihajali z veliko radostjo, zdaj se pa ne morejo ubraniti tihe otožnosti, ker so lepi dnevi minili tako hitro. Pred vrati Tehniške srednje iole so se davi kupicili kovčegi. Z naglico je odvažal stanovanjski odsek s tovornimi avtomobili prtljago Cehov. Ob 8. je krenila izpred šole dolga kolona Cehov — okrog 1000 jih je bilo —. oblečenih športno. Pojoč so odhajali. Meščani so jih zaceli pozdravljati takoj v prvi ulici pri vseh oknih, čeprav mnogi niso vedeli prej za čas njihovega odhoda Radi bi jih obsuli s cvetjem, toda ni jim ostalo nič več od včeraj. V Gorupo v i uliei so jim metali na pot zastavice, ki so jih Cehi vzeli s seboj v spomin. Posebno težko je bilo očividno dekletom za dragimi gosti. Z robci so jih pozdravljale in si otirale oči. Ta in tam so nekatere zadrževale posameznike in jim sveto naročale, da se še morajo vrniti. Pa tudi vsi drugi so jim klicali na svidenje. Posebno živahno so pozdravljali odhajajoče Cehe v Selenburgovi ulici in na Tvrševi cesti. Tu in tam je deževalo na nje cvetje, s katerim so se ljudje založili davi. Na Tyrševi cesti so se pridružile sprevodu nekatere Ljubljančanke, da spremijo drage goste na kolodvor ter se dostojno poslove od njih. Na kolodvoru je bilo zelo živahno, kar so hoteli izrabiti tudi nekateri priložnostni prodajalci. Sladoledarji, prodajalci sadja in čokolade ter kolporterke — vsi so ponujali odhajajočim manj ali bolj potrebno blago. Ljubljančanov ni bik) na kolodvoru, da bi se poslavljali od gostov tako lepo, kot so jih sprejemali. Danes je pač delavnik in ljudje ne vedo, kdaj odhajajo vlaki. Seveda so se pa od gostov dostojno poslovili prireditelji zleta in zastopniki našega sokolstva Cehi so zelo posegali po naših časnikih, ker so si pač hoteli vzeti s seboj dokaze, kako lepo je bilo v bratski Ljubljani in kako prisrčno jih je pozdravila Naše kolporterke so nevsiljivo ponujale tiste, a so jih kmalu prodale. Dobrodušen Ceh je posegel po listu in ga plačal s deset- uHce so še živahne, mnogi gostje ostanejo še nekaj časa v Ljubljani, če ne pojdejo na Gorenjsko ali k morju. Tudi mnogo Cehov se je odpravilo na zlet k Jadranu. Težko se je posloviti zlasti zdaj od Ljubljane, ko je zopet po dolgem času posijalo sobice. Solnčna Ljubljana je mnogo lepša in težko je pozabiti njeno okolico, kristalno čiste planine in ves ta naš svet, ki se odkriva očem z Gradu. Rožnika in drugod, kjer so se dopoldne zbirali naši gostje, preden so se začeli poslavljati. Češkoslovaški oficirji v Ljubljani LJubljana, 30. junija. Včera! zjutraj se je pripeljalo iz Zagreba v I4u6ldano v šestih avtobusih in dveh osebnih avtomobilih 150 češkoslovaških aktivnih in rezervnih častnikov s soprogami. Bratske goste so na Dolenjski cesti pred Cesnovarjevo gostilno pričakovan1 zastopniki naše vojske, zastopniki Udiruženja rezervnih oficirjev Primožič in Trubar, zastopnik Udruženja jug. dobro-voijoev talrrik g. Prinčič, prof. Ivan Vav-potiC za JC Kgo, tafttik fist konzulata g. Rboudek in drugi. Odvedli so odlične goste ni Kratta Petra kg, kjer so tvorili špaHr mogočni sokolski povorki, del oficirjev v elegantnih zelenih uniformah se je pa udeležil povorke same, d očim so stafc jenera&tabni polkovnik Lanč, polkovnik Skala in podipoBkovnik KvHetov na baBcora univerze, odkoder so opazovali mogočno sokoteko armado. Opoldne j« bfl v Unionu banket, ki so se ga uddežiH tudi armijski general v pok. Božo Terafć, zastopnik divrzijonarja rjolkovfldk Jovanovfč, podžupan prof. Jare za JC Bgo> tukajšnji češkoslovaški konzul g. SevČSk, v imenu Udruženja rez. oficirjev generalni tajnik TPD g. Pogačnik in drugi. Večina teh je tudi izrekla vrsto pozdravni,« naoitnric ter govorov, za pozdrave se :e pa zahvarH vodja izletnikov major g. Karel Maver. Bifla je to nova manifestacija čeSkosJovaSke-jugoslovenske vzajemnosti ter bratske zvestobe. Popoldne se j« deputacija čsl. oficirjev v aprerjstvn generalnega tajnika g. Pogačnika ter polkovnika Jovanoviča udeležila javnega sokofckega nastopa na zileti-§5u. V fcptftacth so bili polkovnika Lanč in Skala ter podpolkovnik Kviietovv. do- čim so d»rugi častniki sedJli na tribuno. Zvečer so se češkoslovaška oficirji z damami odpeljali na Bled, kjer so prenočevali, drevi se pa odpeljejo prečko Avstrije v domovino. Povsod v Jugoslaviji so brli prisrčno sprejeti in prepričani smo, da so iz bratske Jugoslavije odnesli kar najlepše spomine. Sokolski vlaki vozijo točno LJubljana, 30, junija. Na kolodvoru je Živahno kakor se ni-kol»i, prometniki fcmajo ogromno dela, kajti vlaki nenehoma odihaja.jo v presedikih nekaj minut. Priznati se mora, da je prometno osobje vse to ogromno delo opravilo v največje zadovoljstvo vseh in zasluži vse priznanje. Od najvišjega uradnika pa do naj/nižjega nameščenca, vsi so bili na mestu. Vsi so delovali vzorno in vlaki so odhajali točno na minuto. Vse priznanje gre vi-š. železniškemu uradniku g, Miroslavu Gregorki, ki mu je brila poverjena organizacija prometa sokolskih vlakov. Med veselim vzklik a njem In sokolskim: vziolilki »Zdravo!c odhajajo Sokoli in Sokoliće ter se poslavljajo od svojih znancev, s katerimi so se spoprijaterjtti v z Letnih dneh. Prvi so zapustili Ldubtjano Sokoli ljubljanske župe, ki so odhajali takoj po nastopih I. zletnega dne. Odhajali so z rednimi vlaki že v sredo in četrtek zvečer ot 22.30. Odjpe-ljalo se je okoli 800 Sokolov in Sokolić. Včeraj so se z večernimi vlaki odpeLjali Sokoli kranjske župe, 450 po Številu, ob 22.36 pa mogočni vlak zagrebške župe s 1400 Sokoli. Danes se razidejo še ostale župe. Prvi so se odpeljali ob 0.30 in 0.45 čJani mariborske župe skupno nad 1300. Za njimi so se odpeljali tudi Varaždinci 400 po številu. Nasledinj« vlak je odpeljal ob 1.30 bjelovarsko žuipo skupno 630. Ob zori so triie posebni vlaki odpeltja^i primorske Sokole. Gb 5.19 je odpeljal vlak na Sušak, ob 6.30 pa Sokole čz Šibenika in Splita, skupno 1050 telovadcev. Imp oz anten je bil odihod češkoslovaških Sokolov, ki so se odpeljali ob 835. Zbrala se je velika množfca domačinov in slovenskih Sokolov, ki so obsipali odhajajoče severne brate in sestre s celimi šopi cvetne Vlak je bil okrašen s cvetjem in zelenjem. Odpeti j ak> se je vsega 450 članic in 1300 članov v Prago in Brno. Malo preje so se nič manj prisrčno poslovili ostali člani zagrebške župe. Ob 920 se je odpeljala župa Banja Luka s 650 članov in članic. To je bil zadnji vlak, ki je do-pokkie odpihal z glavnega kolodvora. Popoldne se odpelje še preostala sokolska armada. Dolemjci so se odpeljati z dolenjskega kolodvora ob 8. Vseh je bMo nad 400. 0'b 13. se je odpeljala sokolska žuoa Naš s 146 članicami in 600 člani ter 500 kmečkimi Sokoli v narodnih nošah. Oto 17.47 se odpeljejo Crnogorci, 662 fiiano\ in članic, 10 minut pozneje pa bo odpeljal z glavnega kolodvora poseben vlak sarajevsko žuipo s 544 Člani in 140 članicami. Z istim vlakom se odpelje tudi žuipa Užfcoe z 290 Sokoli. Pol ure poprej zapuste sokolsko Ljubljano Kragujevčani, nad 1000 Sokolov in Sokolić. Njim bo ob 20.20 sledila mostarska župa s 400 Sokoli. Ob 21. se poslovi mogočna armada beograjske župe, ki Šteje 1188 članov in 423 članic Prometno osobje bo imelo na to pičli dve uri odmora. Kma'lu pa bodo zopet odhajali posebni vlaki, s katerimi bodo zapustili Ljubljano še ostali Sokoli. Ob 23.40 se odpelje župa Skoplje s 400 Sokoli. Istočasno se odipetje tudi osiješka župa s 156 članicami in 523 člani. Zadnji zapustita Ljubljano pet minut pred polnočjo sokolski župi Novi Sad in Veliki Bečkerek. S tem vlakom se bo odpeljalo 660 Sokolov in Sokolić vehkobečikerečke župe in nad 700 Novosadtčanov. Stanovanjski odsek si bo prijetno oddahnili. Deloval je vse te dni skoro brez odmora, mnogo je bilo požrtvovalnih Članov, ki so bili tri dni skoro neprenehoma na kolodvoru in so spali le po nekaj ur Izredno požrtvovalen je bi! kapetan D rStojanovrč, kri je pomagal povsod in je sam prenašal kovčege. Stanovanjski odsek, ki mu predseduje magistratm ravna-ttelij g. Šebenik, je razdeflen na 12 čtenov ipredsedstva s 14 pododseki. k! ima vsak Oo 10 članov. Pododseki so imeit nalogo iporazdeltti na posamezna mestna okrožen sokolske goste. Skrbeli so tudi za prtliagr ki so k> prevažali s tovornimi avtomobili, ka so jih dali na razpolago vojaštvo, mestna občina in pa rami privatnika hi podjetja. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, 9ne SO. Jiarfja Skupno je stanovanjski odsek namestil okoli 25.000 gostov, pri tem pa niso všteti neprijavljeni, kn jih je nudi oko« 5000. Ve-i!*o je bilo rudi števiđo onih. k* so posetife" Ldutoljano samo za en dan. Ti so prispeli ^jctraj, zvečer so pa odSla. Bili so to ve-ičinoma okoličani. Mnogo čeSkrh Sokolov se ni vrnilo do-tnov, temveč so se z vlaki odpeljali v razne kraje naše države. Davi ob 7.27 se je okoli 200 čepkih Sokolov m Sokoiic odpe- ljalo v Rogaško Slatino, ob 9.40 pa jo krenil vlak z okoli 1000 češkim* Sokoli proti jugu. Posetili bodo Zagreb, Split, Dubrovnrk in Kotor, kjer ostanek) nekaj dni. Zvečer ob 20.40 pa se bo okoM 350 Cehov odtpeiilalo na Sušak. Jutri bo LfaMjana zoper mirna. Vsi sokolsk: gostije se bodo že odpetjaM, Ljubljana pa bo še doigo govorila o nepozabnih zletnih dneh. Mala reportaža ob velikih dogodkih Ljubljana, 30. junija. Včeraj reporterji niso utegnili pošteno aajeti sape. Bavili so se s samimi velikimi dogodki in so jim reporterske žilice tako-rekoč galopirale. Zaradi množine velikih dogodkov so v vnemi in naglici prezrli skoraj vse male dogodke, o velikih pa tudi zaradi množine besed niso mogli mnogo povedati. K sapi so prišli šele danes in zato je prav, če se oprimejo vsaj zdaj peres, da postane iz mesa beseda. Mamica je prodajala šopke asp traga — Tega vzamem jaz! je dejala služkinja in posegla po šopku. — Ta je moj! je naglo zagrabila šopek gospa. — Jaz sem prišla prej kot vi, šopek je že prodani se je oglasila druga gospa ter pograbila zelenje. Med hudo besedno borbo se je razvila dejanska. Konec: zelenje raztreseno po tleh, bojevite dame se vračajo brez šopkov, kmetica pa pobrra z blata raztreseno zelenje. • Kot mogočen plaz prihaja veličasten sprevod ter vleče vse za seboj; Ljubljančani so oživeli in se razživeli, na cesto so prišli tudi nekateri, o katerih bi lahko mislil, da so vstali od mrtvih. Odprlo se Je zaprašeno okno, zaškripali so zarjaveli tečaji. Boljša polovica je začela navdušeno vzklikati postavnim junakom, slabša je pa stala pod oknom na trotoarju. Raz okna je začelo deževati venjeno cvetje iz vaze. Toda niti en cvet ni padel tja, kamor je bil namenjen. Pač pa je ujel cvetje možak pod oknom. Silno navdušen je začel obsipavati z njimi dekleta. Ko je pa spravljal v srce najslajši smehljaj, mu je žena bušknila za vrat v navdušenju še vodo iz vaze. • Vsi balkoni so polni ljudi, tudi tam, kjer ni stopila nanj človeška noga več let. Na zaprašenem balkonu so se zbrak dame — oblečene seveda čim bolj elegantno. Malo da ne so začele jokati, ko so opazile na oblekah točne odtise ograj ter večletno zgodovino balkona. V navdušenju so pa takoj pozabile na nezgodo. Oborožile so se z omeli ter tebi nič meni nič pometie prah na ulico. Samo malo se je zaprašilo, kar pa ne pomeni nič ob tolikšni plohi cvetja po vseh ulicah. Dame so pa s posebno vnemo mahale z omeli junaškim fantom. * Fotografi so bili povsod na delu. Seveda se niso mogli ubraniti vneme, zlasti še. ker se jim je zdelo, da jih pozdravljajo dekleta v sprevodu posebno ljubeznivo. Da, kot med in mleko v obljubljeni dežeH so se po ulicah doslovno cedili presladki smehljaji. Bila je splošna poplava — poplava cvetja, pozdravov, nasmehov . . . —-Mene »počite«! — Fotografi bi seveda radi »popokali« po vrsti vse in so tudi storili vse. kar so mogli pri najboljši volji. Če je nasmeh le presladek, se »knipsar« ne more več zadrževati. Fotograf jo je ubral za sprevodom, da ulovi na muho krasotico. Tako je hitel v bojazni, da bi ne zamudil prekrasne prilike, da je hotel vtakniti v aparat vse plošče hkrati. Toda nobene m več porabil: aparat se mu je zmuznil iz rok s ploščami vred, ki so se razdrobile v tisoče koscev pod noge ljubeznivih deklet. Lepa je naša domovina, krasne sinove rodi. Redilno je češko pivo in zapeljiva je okrogla linija. Okrogel možak žari v špalirju, maha. pozdravlja, da mu curlja znoj po treh podbradkih. Mimo korakajo sestre z juga, nekaj jih je v narodnih nošah v nekakšnih muslimanskih hlačah. Široko koracajo in postale so temperament- ne, ne glede na privlačnost zemlje, ki tako vpliva na okrogle ljudi. In poleg korakajo tudi sestre s severa Hrum je oglušujoč, vendar okrogle krasotice mečejo okrog be tako glasno poljube, da jih ne moref preslišati. In tedaj zadene tudi našega junaka cmokast poljub. Kar pognalo ga je za sprevodom, a se je kmalu zavedel resničnosti. Boljša polovica vitke linije ga je dregnil ' no d rebra. — Juhu! — Naša dekleta v narodnih nošah so vriskale, da so preglušile ceio gromovite pozdravne vzklika Jezdeci, ki so zaključevali sprevod, so pa imeli dovolj brig s konjički, ki jim ni bil všeč hrum. Le najmanjši jezdec, nekakšen kranjski Janez v minijaturi, v narodni noši in z vivčkom med prvimi zobmi, se je počutil povsem domače na konju. Ko je kazal svoje jahalne sposobnosti, mu je zdrknil klobuk pod konjska kopita, ki so mu ga pa ljudje pobrali. To je bila največja nesreča pri vsem sprevodu, razen one, ko je konjiček malo pomahljal z repom, se spustil na kolena ter odložil jezdeca na s cvetjem posuto cesto. Jezdec si Šteje brezpomemben pripetljaj za izredno nezgodo, čeprav so ga ljudje živahno pozdravljali, ko je ležal vznak na cesti. Množica je bila na zletišču pred začetkom javne telovadbe nekoliko nervozna. Morda je vplival na njo padec zračnega tlaka. In od severa so se bližali črni oblaki. Pred dežjem pa ni hotel nihče bežati. Prijetno hladno je postalo, zato tudi ni bilo več treba tako pogosto nastopati saman-tanom. Člani so že opravili svoje vaje, dežja pa »še« ni bilo. Vendar so mnogi začeli zapuščati zletišče, a nekateri so se kmalu vrnili z dežniki in ogrnjači. Tudi članice so se odrezale ob suhem vremenu. Izredno so navdušile občinstvo. Značilno je, da dekleta skoraj vedno bolj navdušijo ljudi kot fantje. To sicer ne drži povsem, ker o nastopu mornarjev govori vse mesto, z največjim navdušenjem seveda dame in dekleta. Ko so nastopili Rusi, skupno člani in članice, se je stemnilo. Med močnim vetrom je začelo rosi ti. Ljudje so začeli odpirati dežnike, nekateri so pa odhajali. Na stojiščih smo «e -'»išani, gneče ni bilo več. LJUBEZEN ZA LJUBEZEN, ZVESTOBA ZA ZVESTOBO zborovanje Jč lig — Pomembni govori v duhu poglobitve sodelovanja med obema narodoma Ljubljana, 30. junija. Slavnostno s palmami in narodnimi tro-bojkami okrašena velika sokolska dvorana v Narodnem domu je včeraj po dolgem času spet sprejela toliko odličnih zastopnikov češkoslovaškega in jugoslovenskega navoda, kakor jih je sprejemala večkrat pred 10 leti. Oh pol 31. se je namreč snoči v njei pričelo slavnostno zborovanje JČ lig. kateremu so prisostvovali podpredsednik centralne lige v Pragi bivši državni poslanec prof. dr. Uhlir s predsednikom praške lige urednikom »Narodnih Listov« Jaroslavom Urbanom, predsednik Saveza naših lig minister in predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi s podpredsednikom Mom-čTlom Mil ose vičem in dr. Glaviničem. predsednik zagrebške li<*e Dušan Bogunovič z go. Zlato Kovačevič-Lopašič. zastopnik lige ▼ Bratislavi vseuč. prof. dr. Pogorjelov, predsednik lige v Olomucu, znani prevajalec iz slovenščine in direktor tamošnje študijske knjižnice dr. Vvbiral. delegati iz Ko-Ena. Pardubic, Olomuca. Budjejovic itd., zborovanja so se pa udeležili tudi namestnik ministrskega predsednika minister dr. Albert Kramer z gospo soprogo, divizijski general Cukavac s sonrogo. zastopnik ministra prosvete prosvetni šef dr. Mazi. pomočnik bana dr. Pirkmajer s soprogo, dvorna dama dr. Tavčarieva, župan dr. Dinko Puc s soprogo in podžupanom prof. Jarcem ter večimi občinskimi svetovalci, senatorji minister Ivan Hribar, dr. Gregorin. dr. Rav-nihar in dr. Rožič s soprogo, narodni poslanec Mravlje, rektor dr Slavič z dr. Dolencem i. dr., podstarosta WS Truhlaf in podstarosta SK.T Engelbert Gangl z večimi sokolskimi prvaki, legacijski svetnik beograjskega čehoslov. poslanstva dr. Reiser in leg. svetnik našega poslanstva v Pragi dr. Janko Pretnar eškoslovaški konzul ;nž. Sevčik s soprogo, šef našega Centralnega presbiroa dr. Giurovič s publicistom §i?a-čkim. znani prijatelj Slovencev, urednik Strakatv iz Prage. finančn; dvrektor dr. Va-Ijavec, direktor pošte dr Tavzes. direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar, predsednik Saveza plinskih dnHttev dr. Tominsek. general Stevo Kne?eviČ rr. Beograda, nred-sednik Zveze trgovskih gremijev J. J. Kavčič, predsednik NSZ Juvan. oredsednik Društva prijateliev noJjskega naroda dr. Mole, predsednik Hubadove pevske župe dr. Svigelj, direktor Narodnega muzeia bivši minister dr. Niko Zup*nič. zastopnik bančnih zavodov direktor Gruden, banovinski inspektor dr. OnStin. 7fl«»topnVe ženskih o^nn;za cm ge Govekar ieva, Malaro-nova. Zbašnikova. Vidmarjev« i. dr. ter mnogo dam v slovenskih in češkoslovaških narodnih nošah, zastopnik likovnih umetnikov akademski slikar prof. Ivan Vavpotič. predsednik lige v Kraniu industrijalec Fran Sire z direktorjem dr. Dolarjem in tajnikom Varacho. predsednik mariborske lige minister dr. Vekoslav Kuknvec s Častnim članom dr. Reismannom ;n odbornikom d:rekton"em Kaduncem, razen njih in drugih odličnih zastopnikov pokreta za jugoslovensko češko vzajemnost je bila pa seveda popolno zastopana ljubljanska liga s predsednikom na-rodnkn poslancem Rastom Pustoslemškom, podpredsednikom dr. E gonom Staretom in tajnikom, pisateljem Franom Govekarjem, vnemi ostalimi odborniki in z večino čla- Govor predsednika Rasta Pustoslemška Svečano razpoložene zborovalce je ogovoril predsednik Rasto Pustoslemsek pred mikrofonom, ki je prenašal vso prireditev po jugoslovenskem in češkoslovaškem svetu, z vznesenim govorom, kjer je predvsem poudaral, kako so bile po naši osvoboditvi na Češkem osnovane č eškoslovenske- ju gosi ovenske, v naši kraljevini pa jugosloven-sko-češkoslovaške lige v namenu, da na vseh poljih poglobe bratske stike med obema narodoma. Od vsega početka je bilo ligam vzor delo našega Sokolstva, ki je že v predvojni dobi zoralo njivo iugosloven-ske-češkoslo vaške vzajemnosti. Zato je naša liga vedno delovala roko v roki s so-kolstvom in temu sistematskemu delovanju se moramo zahvaliti, da so se tako poglobili stiki med obema narodoma in državama. Položeni so že temelji za državno skupnost obeh narodov, a dograditev tega dela je naloga lig. Dosegli bomo to le z vzporednim delovanjem s sokolstvom in so zato lige iz Češkoslovaške sedaj poslale svoje delecate na sokolske svečanosti, manifestirat za skupne ideje. V srbohrvatskem jeziku je nato govornik izvaial. da so se povabilu lig iz dravske banovine prav rade odzvale češke in jugoslovenske lige. katerim se je zato zahvalil, obenem se ie pa tudi zahvalil me-rodainim oblastim za podporo te akcije Zbrani zborov alci bodo manifestirali za ju-goslovensko-češkoslovaško edinstvo ter pokazali svojo trdno voljo, da za dosego tega cilja premagajo vse ovire. Končno je predsednik pozdravil predsednika saveza dr. Kumanudi ia. dr. Uhlifa in Urbana, ne-utrudljivega delavca in borca za češkoslovaško- iugoslo vensko vzajemnost ministra dr. Alberta Kramerja, zastopnika češkoslo-venskega poslanstva v Pragi legacijskega svetnika dr. Reiserja, triumfatorja Gangla in starega borca min Ivana Hribarja urednika Jana Strakatega in direktorja Bonusa Vvbirala, ki so zborovalci vsem priredili prisrčne ovacije. Ko je predsednik prečital udanostni brzojavki kralju Aleksandru in prezidentu Masarvku. ki so bile sprejete z burnimi aklamacijami, ter pozdravno brzojavko ministru prosvete, so zborovalci z aplavzom izvolili za častnega predsednika prof. dr. Uhlifa In ministra dr. Kosto Kumanudi ja, za sekretarje pa urednika dr. Glaviniča, Strakatega, Dušane Bonunovtča in Frana Govekarja. Govor ministra dr. Kumanudija Burmo pozdravljen se je predsednik Saveza minister dr. Koata Kumanudi zahvaii! za pcmdtrev predsednika ter orisal za obe državi koristno delo lig. ki sta že v politični avezi, vendar naj se pa ona naroda še boltf spoznata, da Iz politične zveze ustvarimo narodmo zvezo. To je naloga lig zlasti danes, ko Mala an-tanta postaja velika siia in je odločilna pri reševanj in vseh evropekih političnih vprašanj. Razvijmo aktivnost lig do najvišje popolnosti, kar je posebno potrebno, ker je pravkar Mala antanta preživela vse krize in bunje, kar je doka* moči obeh držav, da lahko nastopimo proti vsakomur, naj pride od koderkoli In kadarkoli. Srečno Je nakljacje, da nborn-jemo ob zletu Sokotatva, ki je največji in najvztrajnejši pomočnik liga. Vsakdo mm M lafctao vrarfl. da nI aft&eaor «*re»iv- nega niti v Sokolstvu niti v rigah in vsakdo Je moraJ izjprevideti, da smo odkritosrčni pacifisti, ki ob vsaki priliki delamo za mir. Pot, na kateri smo, je najooljSa za češkoslovaško republiko in za Jugoslavijo, pe naj nam grozi napad od koderkoli, kar bomo vse prestali ln »držali in salo morajo obetati in zdržati tudi lige. Ko se je poleglo odobravanje, je iz-pregovorll bivši državni poslanec in podpredsednik centralne lige dr. Uhllf, ki je predvsem povdarrjal, da za nas vse po-menoa sokolska ideja zdravje. Ko zve-zujete lago e Sokolom, izražate željo, da je delo lig zdravo in čisto za narod. Rakek in št. Uj bi morala dobiti visok spomenik vojnika, ki pravi: >Do tod, a nikdar in nikoli ne naprej!< Miru nočemo zaslužiti s prekrizanimi rokami, nego z resnim delom. Pakt Male antante smo v ligah že -anticipirali s svojim stremljenjem in ga bomo podipirali z vso svojo silo. Prosim, delajte tako ob vsakem primeru — n»a življenje in amrt! Pozdravne besede župana dr. Paca Ko so pojemo«Je ovacije, je lige pozdravil v imenu mesta Ltfubljane župan dr. Dinko Puc, čes, da je Ljubljana imela stike s Cehi ie v minulem stoletju. Sadovi vzajemnosti so se pokiazali prea vojno, v vojni In po vojni na gospodarskem in kulturnem polju ter pokoaali, da smo na pravi ipoti, saj se je izpolnilo mnogo idej, kakor so tudi začetke nas i politiki dali češki zdravniki, zlasti so pa položili bazo Mali antanti, ki je najboljša garancija za svetovni mir. Pomagajmo si na političnem, kulturnem in gospodarskem poKJu, da nikdar ne pride med nami do nesporazuma. Ra-zfifcrimo svoje - ideje na najširše kroge, kakor nam kaže sokolstvo, ki je združilo mase. eta bosta oba naroda lahko vedno hodila »kmpaj in tovoriJa eno telo, ki bo odbilo vse agresivne korake od koderkoli. Naše meeto hodi vedmo vztrajno po stopnjah prednikov, zato pa v njegovem imenu kot župan pozdravljam delo lis. Sokola in vseh onih, ki v svojih strokah pomagajo k abližanju obeh bratsrtuh narodov m držav. Se dva pozdrava Po odobravanju je stopii k mikrofonu legadjnki svetnik dr. Reiser in pozdravil zborovanje v imenu poslanika čsl. republike v Beogradu Pavla VVellnerja ter požele! še intenzivnejšega dela za zbliža-nje na kulturnem, umetnostnem, gospodarskem in političnem polju. Med navdušenimi ovacija^ii je za njim temperamentno govoril podstarosta SKJ Engelbert Gangl, Id je s pesniškim zanosom poudarjal zmagovito Tvrševo idejo na severu in jugu ter naglaseval, da hočemo večnega gibanja in stremljenja naprej, da se vse slovensko čutenje in duševne moči preli je jo tudi v fizično moč. 2e češki kralj Karel IV. je gojil stike s carjem Dušanom Silnim, ki sta se nazivala brata, nato smo pa enako čutili ob Kosovu in Bell gori in ob vseh srečnih in težkih dogodkih obeh narodov do danes. Kakor sokolstvo morajo biti tudi lige vedno na straži gori na severu in tu na Jugu, kjer zamira pod pritiskom krivične pesti materin glas. Prišel bo čas, da pomagamo tudi njim in tedaj računajte, da smo Sokoli pipravljent! Odlikovanje direktorja Vybirala Podpredsednik ljubljanske lige dr. fcgon Stare je nato v zelo obširnem in temeljitem govoru vsestransko utemeljil zahteve deklaracije, ki je bila sprejeta s aplavzom. Končno je stopil pred tribuno minister dr. Albert Kramer, ki se mu je pridružil direktor d. Bohuslav Vvbiral. Minister je izrazil, da smatra za častno in prijetno dolžnost, ko ob tako svečani priliki izroča najvišje priznanje narodnega vladarja in kralja enemu najzaslužnejših delavcev na polju Češkosiovenske-jugoslovenske vzajemnositi, direktorju Vvbiralu. Vsakemu, ki je kdaj deloval na tem polju, je znano njegovo ime. Mirno, pridno, neumorno, ne iakajoč priznanja in le dajajoč ter sledeč notranjemu diktatu sledi ob vsaki priliki našim vzvišenim idejam. Speci jamo pozornost vedno posveča stikom in spoznavanjem Slovencev in naše kulture. Prvi je Cehoslovake seznanil s svojo knjigo z našim Cankarjem in vsak dan ima v rokah pero, da rojake informira o Jugoslovanih, ter, čeprav ni novinar po poklicu, je vendar najzaslužnejši žurnalist, neumoren v spoznavanju naroda na jugu države in pri nas na severu, vsako leto je pri nas m od tega imamo koristi mi, ker je po njegovih spisih in predavanjih znana naša domovina vsem Čehom. Njegova študijska biblioteka ima največjo in najlepšo zalogo jugoslovenskih del — nadaljeval je pa minister v češkem jeziku — zato Vam pa v dokaz spoštovanja Vašemu delu, ki ga spremlja naš vrhovni voditelj z budnim okom, zročam njegovo odlikovanje in obenem iz vsega srca čestitam! Ko je minister dr. Kramer red sv. Save lil. stopinje pripel odlikovancu okrog vratu, so vsi zborovalci priredili stoje največje ovacije kralju Aleksandru in odlikovancu. Odlikovani Vvbiral se je zahvalil z Ugotovitvijo, da je sin generacije, ki ji je učitelj prezident Masaryk. Po njegovih naukih je dolžnost nas vseh — delati, zlasti pa opravljati podrobno delo. Učitelj mi je bil vaš Jagič ir dr. Karasek me je vodil pri spoznavanju slovenske književnosti. Delal lom dalje, kolikor je v mojih močeh, a prvi občutek, ki mi polni srce v tem trenutku, je najgloblja hvaležnost vašemu kralju Aleksandru ! Z ginjenostjo in vzkliki so zborovalci sledili besedam minista dr. Kramerja in odlikovanega direktorja dr. Vvbirala, na-l je pa predsednik, narodn: poslanec Kasto Pustoslemsek zaključil res svečano zborovanje. Deklaracija Na slavnostnem zborovanju je b*-a -glasno in z navdušenjem sprejeta siedeca deklaracija; Vse v centrali ČJ Hg v Pragi in v Savezu Jć lig v Beogradu včlanjene in na slavnostnem zborovanju zastopane lige: 1. pozdravljajo z zadoščenjem organizacijski pakt Male antante ter izjavljajo, da bodo z vso silo in združeno močjo vedno in povsod podpirale to veliko politično in gospodarsko akcijo; 2. povdarjajo, da bodo slej ko prej delovale z podvojenim naporom za čim ožje prijateljsko zbližan je obeh batskih slovanskih narodov in držav na gospodarskem in kulturnem polju, goječ dejansko slovansko vzajemnost ne samo med seboj, temveč tudi z vsemi ostalimi bratskimi slovanskimi narodi in državami; 3. izražajo pri tej priliki iskreno željo in zahtevo, da bi se čimpreje spremenila kulturna češkoslovaškc~jugoslovenska deklaracija v kulturno konvencijo, ki naj jo skleneta parlamenta obeh bratskih držav; 4. poživljajo češkoslovaške in jugoslovenske pravnike, da delujejo za zbližanje zakonodaje med bratskima državama Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zato poživljajo predvsem merodajne faktorje Jugoslavije, da. se v Jugoslaviji osvoji češkoslovaški načrt občega državljanskega zakonika ir tako na najvažnejšem polju položi trčen temelj za kulturnogospodarsko zbližanje. Brez poenotenja prava obeh držav Je vzajemnost praktično neizvedljiva. Vzajemnost naj postane dejstvo. 5. vabijo sorodna slovanska društva, posebno pa poljsko-jugoslovenske Lige, da vsako društvo v svojem delokrogu in vzajemno s prvimi deluje za poglobitev in utrditev praktične vzajemnosti med vsemi bratskimi slovanskimi narodi in državami dani ene organizacije naj bodo člani ciruge; 6) zahtevajo zaupajoč le sami vase, tesno sodelovanje vseh slovanskih držav v mediiarodni politiki, da si z odločnim nastopanjem končno priborimo ono mesto in oni vpliv, ki odgovarja pravičnosti in našem1.: številu. Delovni sestanek lig Po včerajšnji slavnostni seji v Narodnem djmu se je vršil danes dopoldne de lovni ostanek delegatov jugoslovenskih in češkoslovaških lig v balkonski dvorani Kazine. K temu sestanku so se zbrali najod-ličnejš: delavci na polju zbližanja med bratskima češkoslovaškim in jugoslovcn-skim carodoma. Češkoslovaške Lige so zastopali številni delegati iz Prage, Brna, Olomoaca, Plznji, (Ješke Budjejevice, Kolina, Moravske Ostrave, Bratislave, Tabora in Pardubice, z jugoslovenske strani pa so prisostvovali delegati Jč lig iz Beograda, Zagrebi. Ljubljane, Celja, Ptuja, Maribora, Bleda, Kranja, Vukovara, Crikvenice, Splita, Sarajeva, Belovara, Sušaka in Osijeka, brzojavne pozdrave pa je poslala liga v Pribranu. Med drugimi odličnimi pobor-niki slovanske vzajemnosti so se udeležili sestanka bivši češki poslanec dr. Uhlif, direktor drž. knjižnice v Olomoucu dr. Vvbiral, urednik »Narodnih Listov« dr. Urban, tar zastopnik češkoslovaškega poslanika m našem dvoru, legacijski svetnik dr. Reisner. Med jugoslovenskimi delegati mo videli načelnika prosvetnega ministrstva dr. Miloševiča, bivšega ministra dr. Kukov-ca, senatorja dr. Gregorina, narodne poslance Pustoslemška dr. Vidoviča in druge, nadalje svetnika našega poslaništva v Pragi dr. Pretnarja, podžupana dr. Jarca in druge. Zborovanje je ot*oril poslevodeči podpredsednik ljubljanske lige g. dr. Egon Stare s toplim pozdravnim govorom, v ka terem se je spominjal tudi stoletnice roj stva prvega pobornika češkoslovaško-jugu slovenskega zbližanja Jana Vaclava Leka Na njegov predlog je bilo izvoljeno prea sedništvo z g. dr. Miloševićera in dr. Uhli rem na čelu. Predsednik dr. Miloševič je v daljšem govoru podčrtal naloge tega sestanka in zlasti poudaril, da je treba posvetiti po sebno pozornost medsebojnemu zbližanju mladine, mlade generacije, ki mora biti prežeta slovanskega bratstva. Dr. Antunin Uhlif je nato v daljšem referatu očrtal najaktualnejše probleme ae lovanja lig, poudarjajoč, da se ne smejo omejiti zgolj na kulturno polje. Zato jc predlagal, naj se pri vseh ligah osnujejo gospodarske sekcije in izvolijo pri obeh Zvezah stalne gospodarske komisije, ki se naj letno najmanj dvakrat sestanejo, aa prouče vsa aktualna vprašanja in dajo po budo za nadaljnje akcije. Prav tako je predlagal, da se leta 1929 sklenjena deklaracija o kulturnem sodelovanju pretvori v mednarodno konvencijo z zakonsko moe-jo. Prav tako je predlagal, naj se osnuje permanenten delovni odbor, ki bo imel vsa aktualna vprašanja v evidenci in jih pripravljal za rešitev. Njegov predlog je izpopolnil redaktor dr. Lrban, nakar je bil po kratki debati soglasno sprejet. Lep referat o aktualnih problemih Jugo-slovensko-eeSkoslovaških lig je podal delegat mariborske lige dr. Reisman, ki ga je dopolnil ljubljanski delegat g. nadsvetnik Govekar. Oba referata se nanašata na praktična vprašanja kulturnega sodelovanja, zlasti na sodelovanje radiopostaj, gledališč, kinematografov, na polju novinarstva in slično. Govornika sta očrtala hibe na eni in na drugi strani ter konkretno predlagala, naj se delo JČ lig poglobi v začrtanem pravcu. Oba referata s stavljenimi predlogi sta bila sprejeta soglasno z velikim odobravanjem. Ob uri, ko to poročamo, zborovanje le traja. Paramountov zvočni tednik kot dopolnilo. Elitni kino Matica Telefon 2124. Koledar. Danes: Petek, 30. junija katoličani: Spr. »v. Pavla, Piredisiav, pravoslavni 17. j'unida. Današnje priredrtve. Kino Matica: Ljubi me nocoj! Kwio Ideal: Zaprto. K m o Dvor: Zaprto. Ljubljanski šahovski klub n. rsrerimi občni zbor ob 20. v restavraciji >Slon<. Obrtno društvo poslovilni družabni večer g. Fran Krapežu ob 20. v re stavim-cijekih prostorih >ZveHubertns<£ milo domač, celjski izdelek. Tn tudi slabo nt Vsak trgovec Vas z njim rad postreže. žu ter ga oropala za S8 Din. Alojzij je bil obsojen na poldrago leto, Josip pa na leto dni zapora. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda nrijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast. ženskega telesa. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LfuMiane —ij Skupščina JRKD v LJubljani. Sreaka organizacija JRKD za mesto Loubljana »klicuje za nedelo 2. t m. ob 19.30 v balikonsko dvorano Kazine redno letno skiiipščino. Prvotno objavljena termina za skup&edno sta bila, kakor že objavljeno, preklicana ra^i nujne zadržanosti sreskeca poslanca ministra dr. Alberta Kiramerr«a odnosno radi velikih sokolskorbulec<, posvatbice in drugi. Očetje starešine se ponašaj s svojim recitiranjem iz evangelijev. s svojim nazna-na^vaiijem navad (n pr. da ho »sneha* obckarovala gosrte z orehi in lešniki itd.). Na okrašeni mizi pa vzbuja pozornost »pletenik«, to je svatbeni kruh, okrašen s cvetlicami. Skiratka: vrstili se bodo (pestri in živahni običaji, da bo med petjem, harmoniko in govori minil čas, kakor na resnični gostiji. Čim več Ljubljančanov bo obiskalo prireditev Bogojin-Oanov, tem lepše bomo pokazali avojo ljubezen do najsevernejše slovenske zemlje. Sprejem Prekmurcev se bo vršil pred Bavarskim dvorom — Tvrševa ce-eta Ln sicer ob 15. cri. Zvečer ob 20. pa nastopijo na Taboru. Udeležite se sprejema in prireditve poJmoeteviLno. 376-n _IJ Ribji trg je bil dianes slabo založen, ker je vtreme še vedmo neugodno za ribolov, zdasti na morju. Danes se pa ljudje še posebno postijo po dveh praznikih ter jim ne diše niti ribe, zato je bilo dovold rib za tiste, ki so apraševali po cenah. Morskih rib je bilo malo vrst. Največ je bilo cenenih s^rdelic, ki so jih prodajali po 18 Din log. Precej so Sli v denar sardoni, ki so po 20 Dim. Pale-mide, cevole, zoba/tca in orade, ki so po 32—36 Din, so gospodinje raje otipavale kot kiupovale. Rečnih rib je bilo danes na tpgni več kot morskih, tudi nekaj postrvi, ki so precej »slane« po 50 do 55 Din kg. Liipan in som imata enako ceno, 46 Din. Danes so se zdele gospodinjam predrage tmdi ščnaike, čeprav so jih prodajali po 30 Din. Tudi žabe niso Sle posebno v denar. _Jj Krožni avtomobilski izlet društva >Krke< na Dolenjsko je preložen na nedeljo 16. julija. Preložen je, ker radi slabega vremena ni bilo mogoče izvršiti priprav zanj. Doslej sprejete prijave večajo za 16. julij. Opozarjamo na ta izlet vse prijatelje Dolenijske. Vožnja na progi Ljubljena - Kočevje - Žužemberk - Mu-ljav.a - Višnja zora. 'Ajjubljana. kosilo in večerja stane le 75 Din za osebo! Prijave sprejemajo Zvezna knjigarna v Se-lenburgovi ulici, Unionska trafika in trgovina Samec na Mestnem trgu. —IJ Tudi na M k* ju dobivamo postopajo hodnike. Vendar je se v tem pogledu v mnogih ulicah bolj po domače. Hodniki so samo nasuti in nimajo robnikov. Ker v tem mestnem delo ni posebnega premeta, se ljudje ne ptritožrujejo mnogo zaradi slabih hodnikov. Te dni polagajo robnike za trotoar na Groharjevi cesti, ki je na Mir ju najiboltj prometna. Upamo, da pridejo kmalu na vrsto še druge ulice. —Ij Zastava na zvoniku šentjakobske cerkve. OO vsaki svečanosti planote s vrha visokegta zvonika šentrjakobske cerkve velika trobojnica. Zastavo nese na vrh križa in jo tam pritrdi anani krov-ski mojster Martin Sušnik. Nevaimo plezanje v višino opravi mož s presno lahkoto, dasi je star že 70 let. Nedavno je bil nekaj obolel ln ker ni bilo zastave na cerkvi že v nedeljo, so mnogi šentjakob-čami mislili, da stari Martinček ne bo mogel več na zvonik. Pa so se varali. V sredo dopoAdme je prinesel pogumni Sušnik zopet zastavo na vrh cerkve, kjer sedaj ponosno pjlapola visoko nad drugimi. Martin je bil na vrhu zelo dobre volje in je imel nagovor na ljudi gdoooko pod njim, ki so s strahom gledali nanj. —Ij Prekmurska svatba. Poleg »pozav-činov< nastopajo na gostuvanju, ki bo jutri i. julija t. 1. ob 20. uri na Taboru zliasti še: dva starešina, družabni in posvatbice (družice). 2enin se Imenuje po prekmursko >mlad»ože«nc<, nevesta pa >sneha . Ta dva seveda ves čas molčita, glavno besedic imajo ostali. Ne smemo pozabiti godcia — harmonika rja. ki spremlja domače in tuje plese, bre-z katerih ni gostuvanja. — Govori xpozavčinov< in >s ta res ine c pa bodo nudili vpogled v prekmursko narečrje. Prav tako bo ljudsko petje pohajalo tip naše melodije. Kdor bo slišal in videl vse to, si bo želel, u-deležite se gostije v Slovenski krajini! SOKOLI! SOKOLIĆE! Posetite slaščičarno m kavarno Petriček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 —Ij Sokol IV razvije društveni prapor v nedeljo 9. julija ob 15. uri na letnem telova-dišču ob Dolenjski cesti. Po razvitju prapora bo povorka in Javni nastop vseh oddelkov, nato pa velika narodna veselica. —Ij Združenje trgovcev obvešča učne gospodarje, da se v trg. nad. šolo sprejemajo le taki učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 3 razrede srednje oziroma meščanske ali pa 8. razredov osnovne šole. šolski odtoor prosi, da se gtg. učni gospodarji tega »klerpa držijo. —Ij Ciril Metodova ženska podružnica v siški priredi v nedeloo, dne 2. jnlija, v slučaju slabega vremena dme 9. julija »dan bomlbončkov< v korist družbe. —Ij Maturantlnje drž. učiteljišča iz I. 1903 se snidejo v četrtek dne 6. julija po 2. uri na Bellevue k skromni proslavi 30-letniee. Pridite vse! —Ij Pevsko društvo Lj. Zvon. Drevi vaja moškega abora. —lj Mlad ropar pred sodiščem. V torek se je zagovarjal pred ljubljanskim kazenskim senatom 20-1 etni Zlatko Cotič iz Šiške zaradi roparskega napada na go. Julijo Osetovo, solastnico avtomatskega bifeja »Daj-Dam«. Ko se je ga. Osetova 3. aprila okrog 21. vračala domov v giško, jo je v Verovškovi ulici ustavil neznan mladenič in ji hotel iztrgati ročno torbico iz rok. To se mu je posrečilo šele po obupni borbi z gospo. Torbico ji je iztrgal s taksno silo, da so ji ostali jermencki v rokah. Gospa Osetova Je imela okrog 1600 Din škode, saj je bila torbica skoraj nova, denarja je bilo pa v njej 1000 Din. Mladega roparja je pa policija izsledila že naslednjega dne v osebi Zlatka CorJča, ki je moral na zatožno klop. Fant je pri razpravi dejanje priznal, izgovarjal se je le v toliko, da gospa ni klicala na pomoč in da zato ni hotel izpustiti torbice. Obsojen je bil na 13 mesecev ječe. v kazen so mu vsteli preiskovalni zapor. _Ij Nepreviden mesarski vajenec. Včeraj popoldne se je po Vodovodni cesti peljal neki mesarski vajenec na kolesu, na katerem je imel pritrjeno tudi ostro na brušeno koso. Vozil je pa tako neprevidno, da je s koso zadel ob 19-letnega ključavničarja Milana Horvata in ga nevarno obrezal na roki. Horvat je n?ora! v bolnico. _ Poskusen samomor. V policijskih zanorih je včeraj pogoltnila večjo množino steklenih drnfrcev 35-letna brezposelna služkinja Albina P. Iz zaporov sn jo morali prepeljati t bolnico. Njeno stanje ni nevarno. Iz Celja _c Poroke. V župni ceitovi v Celju so se poročili: geometer Pavel M. Kaljčen-ko iz L»:iga v Srbiji in posestnikova hčerka Gvida Markova z Lave pri Celju, detajvec Leopolid Mraz in služkinja Justina Ožegova. oba iz Celfia, trgovski poslovodja Ivan Baraga Iz Senovega pri Rajhenfcurgu in trgiovstka pomočnica Pavlina Sinkovičeva z Dovskeoa pri Raj-henbiirgu ter delavec Jurij Gmajaer in služkinja Elizabeta Stražkova, oba z Zg Hnidfanje pri Celju, čestitamo! _c Smrtnonevarrfca poškodba. Na Vidov dam PopoJdee je v Zrečah pri Konjicah pri siTToju za ža&anje debela deska udarila 15-detmega najemni ko ve ga sina Stamika Kukoviča s vso silo v trebuh. Kuikovič je dobil težake notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Njegovo sbanrje je zelo resno. —c SK A tlet i k : SK Laš*o 9:0 (2:0). Na praznite 29. t. m. popoldne je bfla na športnem igrišču pri »Skalni kieti< odigrana zaključna prvenstvena tekma med SK Atletiki in 9K x^askim ob prisotnosti 100 gledalcev. Ves čas tekme je močno deževak), vsled česar moštvi nista polno uveljavili svojih zmožnosti. Atletitikl so igrali vztrajno, d očim so Ladčani v drugem polčasu zelo popustili. V prvem polčasu je bila iga*a po večini izenačena, v drugem polčasu pa so bUi Atletiki skoro stalno v premoči. Goli so padđi v 21- in 32. minuti prvega ter v 3., ll., 22., 28., 33.. 34. in 41. minuti (Lasten sol SK Laškega) drugega polčasa. Koti 9:4 za Atletike. Ce bi ne bilo deževalo, bi bil rezultat za SK Laško najorž znatno udobnejši. Tekmo je sodil g. Salekar objektivno. Visok poraz našega državnega p^r -. Kolin je po odločilni igri v drugem polčasu premagal Conconfio s 6:2 (1:1) Ljubljana, 30. junija. Snočnjl nočni tekmi vreme ni bilo naklonjeno, Zaradi tega se je zbralo na igrišču manj občinstva, kakor pr ed včeraj-Snjlm, čeprav sta se srečala češkoslovaški in nas državni prvak. Kolin je presenetil z odlično igjro, zlasti je bil boljši v startu in mnogo odločnejši pred golom, kar o Ctoneordiji ne moremo reči, ki je igrala mnogo premehko. Kolin Je sinoči pokazal vse vrline prvorazrednega moštva in je zmago zasluzil, čeprav je morda rezultat nekoliko prevelik. Moštvi sta nastopili v postavah: Kolin: Zahajskv. Somberg-, Ptak, Ada-mec, Ptaček, šafranek, Pospišil, Mota k. VIlikus, Musil, Bara. Concordia: Demič, Pavičič, Podubskv. Osterman, Agič. L6w, Jazbec. Valjarević. Babic. Pavelič. Pichler. V začetku je bila Concordia premočna in je z lepimi kombinacijami prišla večkrat pred nasprotni gol, kjer pa je bil napad premalo odločen, izdelali so mnogo čistih pozicij, so pa premalo streljali in zato ni premoč rodila nobenega sadu. Zlasti ?e je izkazal notranji trio, prav posebno pa Valjarević. V tem času pa je bila obramba gostov na mestu in je s hitrim startom onemogočila Coneordiji, da strelja. Prav dobra je bila tudi srednja vrsta Concordi-je in se je zlasti uveljavil L6w, dober je bil tudi Agić. Obramba je bila sigurna. Demij v golu je pokazal nekaj bravu rožnih parad, v drugi polovici je moštvo odpovedalo in je igralo del j časa samo z 10 igrači, ker je sodnik izključil Martinovi-ča, ki je po odmoru zamenjal Ostermana. Concordia je sicer lepo kombinirala, vendar so napadalci igTali preveč egoistično in so se spuščali v nepotrebne driblinge, namestu da bi streljali. Močno je popustila krilska vrsta, tudi obramba ni bila več na mestu. Kolin je zaigral mnogo boljše, kakor proti Iliriji, čemur je največ vzrok premehka igra Concordije. V prvem polčasu so imeli krilci Kolina zaradi večje hitrosti nasprotnega napada težko delo. Napad ni mogel prodreti odlične krilske vrste V nedeljo kolesarske dirke Ostri konkurenti se že prijavljajo Res ostra in napeta bo pojutrišnjem ob 15. kolesarska borba na Hermesovem dirkališču. Dirkališka kri je zavrela v kolesarjih, ko so zvedeli za to prireditev in takoj so sporočili svoje sodelovanje. Tako bomo videli nepopustljivo konkurenco med znanim Mariborčanom Faningerjem (Mara-tonj, Gorenjčanom Valantom, Ljubljančani Abulnarjem, Kosmino, Zanoškarjcm, l\ Smrekarjem, Trobcem. Kačičem, Domžal-čani Redenškom, Močnikom in še drugimi. Takoj v prvi točki bomo občudovali devet nevarnih konkurentov v treh skupinah, ki gotovo ne bodo tako zlepa odnehali drug pred drugim. Dalje bo zelo zanimiva dirka ciljev kot glavna dirka, kjer bodo odločali ciljskt sprinti posameznikov na vsakih pet krogov, in sicer v osmih ciljih. Zna se tudi zgoditi, da uspe komu z dolgim in vztrajnim sprintom odtrgati se od skupine in že v prvi polovici točke pridobiti en krog, s čemer bi bil siguren kandidat za prvo mesto. Seveda je ta riziko skoraj neverjeten, a vendar mogoč. Kot daljnja napeta točka bo eliminacijska (izločevalna) dirka, kakršnih pri nas nismo navajeni, a so prav zanimive, ko gledamo, kako sc vsak konkurent boji, da pri prehodu skozi cilj na vsakem krogu ne ostane poslednji in je tako primoran dirko zapustiti. Pa tudi druge točke sporeda so napete. O zanimivosti takih kolesarskih dirk so i gotovo prepričani vsi posetitelji posebno lanske oktobrske dirkališčne prireditve in je zato pričakovati, da jih bomo tudi letos videli na dirkališču skupaj s še drugimi športniki, ki jim je kaj do kolesarstva. — V primeru skrajno neugodnega vremena bodo dirke preložene na prihodnjo nedeljo. Darila zmagovalcem posameznih točk bodo razdeljena istega dne po dirkah v gostilniških prostorih pri Keršiču v Siški. ★ — Kolesarji dirkači, ki mislijo nastopiti v pojutrišnjih Hermesovih dirkališč-nih dirkah, se obveščajo, da naj bodo na dirkališču ne pol ure pred pričetkom, kakor je bilo pomotoma javljeno, temveč že ob 13. kajti ob pol 15. se zapisovanje ključi in se zamudnik' ne bodo pripustili k dirkam. Opozarjajo se nadalje posebno novinci, da bodo njihova kolesa brez zavor, krilatih matic in s fiksnim tekom. Ker vse to ovira vožnjo sokonkurentov. — Danes ob pol 20. sestanek članov žirije in rediteljev pri Beliču. Prosi se točno udeležbo. Iz Trbovelj _ Vloovdanska prestava. Spomin junakom, padlih v borbah aa naše osvobojen je in ne*J1fxJen£e, je bil pri nas pro-sdaivfljjen e službo božjo v tukajftndl farni certrvijSfluifbi božji so prisostvovali predsednik občine g. ravnatelj Vodnšek, zastopnika rudnika ag. ravnatelj inž. Lo-skot ki nadinšpekror inž. Bamrla, ta-ebopnika uradov, nacionalnih društev in korporacij ter veliko število prebivalstva vseh slojev in stanov. Skoraj vse hiše ob glavni cesti so bile v zastavah. _ Na predvečer Vidovega dne je naša narodna omliadina zazga!*a dva verika kresa in sicer enega na Klecci. kjer so isobesili tudi veliko državno zastavo, drugega pa na KoJIdu. — Posebno lepo pa so proslavile Vidov dan nase vrle Kola šlce. Kakor druga leta so tudi letos po vabile ne proslavo najrevnejše in najpotrebnejše trboveljske mamice ter Jih pogostile in obdarile a živili. Gospodarica KOI a jugosl. sester gdč. Tončka Carga je imela pri tej priliki lep nagovor o po Vidovega dne. Povdarjim;^!nega in požrtvovalnega prizadevanja uacelstva Sokola, da vzgoji naso mladino po z*1ravih maCe lih resnice, pravice in ljubezni. Zato Je želeti, da bi si letni telovadni nastop na ših sokohskih tnlovadcev ogledalo čim-veCje število prebivalstva, kt se naj zaveda, da telovadba krepi telo in pdemeniti duha in da bodo v boiiočnosrti le drŽave z telesno in moralno krepkim ter duiševu*) in kulturno visoko razivitim discipliniranim narodom ;ahko tekmovale v neizprosni borbi za politični in gospodarski obstanek. — Iz Holandske se Je vrnil. Te svoj slovenskopanonsk jezik in svoje narodne običaje, hrepene da bi videli belo Ljubljano, o kateri so že tolnko lepega čuli. pa je zato prav. da jih tudi mi sprejmemo z odprtimi rokami koi svoje drage brate. Ob prihodu v Ljubljano jih bo na Tyr-ševi cesti ob žeiezniakem prelazu rozdTa-vU IjuMjaaskji župan dr. Puc, k sprejemu pa so vabljeni vsi. ki čutijo in mistijo i našim Ljudstvom. Večerna prireditev v dvorani na Taboru se bo vršila pod pokroviteljstvom društva »Soče« ki le pripravno vse, da bo čim epsa. Samo po sebi ie umevno, da so k oreknTarsk,; svatb' povabljeni vsi Ljubljančani, tudi ocl. ki niso dobiii Drsmenega povabila, hi čeprav jih rme bodo prišli posebej vabit prekmurski »pozavčini« a!; »zvačN k! se nnpelje-k> z ostaHmi prekmurskimi gosti Sete hitri pocoktae v LrnMJaiK). efcna i. >SLOVEN8II NAROD«, dne 90. junija 1938 JI* mJ eu 107 t>e siroti R omu Slepa sirota je podala Petru roko, ki jo je dobri dečko krepko stisnil. Ta čas, ko jo je držal za otrpk) roko, da bi ji jo segrel, je pa segla Luiza z drugo roko na ramo svojega prijatelja. Hotela se >e prepričati, ali ni ostal sam iz^postavije« mrazu, ali ne zebe zdaj njega. ki videč, da ima Peter na sebi samo raztrgano srajco, je vzkliknila: — Ah, kako sem sebična! Ln hitro je vzela suknjič s svojih ramen in ga podala Petru. —Ne, ne! — se je branil Peter. — Morate vzeti suknjič nazaj, Peter, — mu je prigovarjala. — Sicer rne pa itak ne zebe več... In pa, kaj je vse to v primeri z mukami, ki sem jih že pretrpela? In vsa v ognju je nadaljevala: — Iskala jo bova skupaj, mi je de-jaia vaša mati... Spoznala sem, da se je zavzela zame zgolj iz sebičnih namenov. Vzela me je k sebi, da bi mi rekla: Zdaj pa iztegni roko in prosi vbogajme. Ah, mislila sem, da bom umrla od sramu in iz obupa. Brusačev obraz je izdajal globoko sočutje in njegova roka se je dotaknila Luizine... Slepa sirota je slutila, da so ti spomini Petru mučni tem boli. ker si je zaman prizadeval ublažiti njeno trpljenje. — Da, vedite vse to, vedite, da me je pustila vaša mati dva <±ni brez jedi, da bi me prisilila k poslušnosti. Pri spominu na svoje ponižanje Je bri-dko zaplakala. — Nisem se mogla več upirati... Prosila sem jo, naj se me usmili in ml da jesti... pela sem... za košček kiruha sem pela ... In zdaj pojem dan za dnem. — In to je moja mati, moja mati! — je kriiknil Peter ves iz sebe. — To počenjata moja mati in moj brat!... A jaz!... jaz! Ah, kako nas morate sovražiti! Luiza je odkimala z glavo: — Vas!... O, kaj še!... vas že ne, prijatelj!... Sicer pa. aii ni zasluga vašega potrpežljivega vzpodbujanja, vaših skrbi, vašega sočustvovanja z menoj, vaših prošenj — kajti vi me prosite, Peter, naj se ne udajam obupu — ali ni vse to vaša zasluga, dragi prijatelj, da se mi je vrnil pogum? ... In kar me drži pokonci, je misel, ki mi je šinila še pravočasno v glavo. Ce boni hodila po mestu in prepevala po ulicah, od hiše do hiše, sem pomislita, doseže morda moj glas tudi mojo sestro... pa bom rešena! Ubogo, premraženo in izčrpano bitje je nadaldevalo vse iz sebe: —In tedai sem pela in klicala po vsaki pesmi: Henrika!... To sem jaz, Luiza, tvoja sestra; aH me sli-šBŠ, Henrika, me slišiš? Peter je molče poslušal. — Da, — je dejal slednjič, — toda nekega dne se je začela moja mati bati, da bi vas ne slišali... — In vodila me je vedno na isti kraj ... Gorje, bila sem obsojena na beračenje... in brez nade, da bi me kdo rešiil te sramote. — Nesrečnica!... Nesrečnica!... je zašepetal brusač ves iz sebe. — In kadar končam pesem, — je nadaljevala Luiza, — mi ne dovoljuje več kričati in klicati Henrike; če pa le poskusim... Peter jo je naglo prebili: — Vas zgrabi za roko s svojimi železnimi kremplji. O, poznam te kremplje! — Da, je zaibftetla Luiza, — stisne me tako, da me kar kosti zabole. Peter je zaškripal z zobmi. — O, toda to še ni najhujše... Ce bi te mogla priti v dnuze okraje... naj me muči... kričala bi vseeno. —TiŠe! — jo je posvarili Peter... Povejte mi, kadar obupavate nad tem, da bi se moji... materi kdaj omehčalo srce ... aH niste še niko4i pomisđiJi na pobeg? — Da, ntislfla sem na to... Toda. h komu naj se za/tečem?... In pa, če bi se na Sel kdo, ki bi imel usmiljenje z menoj... kaj bi se zgodilo? ... Ne vem... Morda bi me poslali v zavod za slepe... Ali bi pa mogla iz zavoda klicati svojo sestro? ... — Prav pravite, — je odgovoril Peter povešene glave. Kar se je spomnila Luiza zdravnika, ki jo je bil preiskal. Spomnila se je, da ji je Frochardka dejala, da m nobenega upanja več, da bi še kdaj videla. Srce se ji je krčilo in zacepetala je: — Zavetišče za slepe bi bilo zame, neozdravljivo, grob, odkoder bi nikoli več ne prišla. O, to je grozno... grozno! Kar so zapeli nad njunima glavama zvonovi. — Slišite! — je dejala Luiza, ... maša je končana ... takoj pridejo ljudje iz cerkve... — Moja mati se vrne, — je dejal Peter... Sicer naju pa itak opazuje iz krčme. Ubogi fant ni vedel, kako bi rekel slepi siroti, naj poje. Vendar je pa čutil, da mora biti materino povelje izpolnjeno. — Gospodična, — je začel boječe, — glejte, že prihajajo iz cerkve. — Da... razumem, Peter, kaj ml hočete reči... — Ubogo dete! — je zašepetal brusač, vodeč Luizo na kraj, ki ga je bila določila Frochardka. Luiza je pokleknila na stopnice in dvignila oči k nebu, kakor bi hotela poklicati nebo za pričo svojega ponižanja. Potem je pa zapela pesem o svoji nesreči. Tasti hip je pritisnila množica vernikov iz cerkve. Zunaj je vedno balo snežilo. Pred cerkvijo po maši je bila vedno najboljša žetev, je trdil Jakob. Cim je zaslišali zvonenje, je začel prigovarjati materi, naj brž popije svojo čašico žganja. Toda starki se ni nikamor mudilo; počasi je sretala žganje. — Počakaj malo, — je dejala im vstala, da bi pogledala skozi okno, če že gredo ljudje iz cerkve; — daj da pogledam, če odpira moi lišcek usta, kot se spodobi... In babura se je vrnila k sinu. rekoč: — Nikar se ne žuri, sinko, naberaci ti toliko, da boš lahko zadovoljen. — Gromska strela! — je dejal Jakob in udaril po mizi, — škoda je pa le, da njene oči niso... — Kaj... kaj praviš? ... tudi ti bi ji rad vrnil vid?... Za kaj bi jo pa potem rabili? ... Jakob jo je prebil. — Ali pazi Peter na njo? — je vprašal. — Seveda, sinko... V tem se lahko zaneseš nanj... — V tem recimo... Ni pa treba, da bi ta pokveka v resnici igrala vlogo malega Apollona. — Mar si kaj opazil? ... — Le naj se pazi!... Lišček ni zanj, mati! — Za koga pa, sinko? Jakob je v dušku izpraznil svoj kozarček, ne da bi odgovoril. Tisti hip so sedli za bližnjo mizo trije moški. Videč jih. se je Frochardka zarežala. 30 umobolnih v kavarni Kako je v kavarni, če pridejo umobolni naravnost iz umobolnice na kavo Francoska javnost se je te dni zanimala za umobolnico v Montaubanu, ker oe je pečala z njo tudi porota v Taru-e t -Garonne. 40-letni umobolni. Antreu po imenu je bil v posebni celici, kjer so ga štirje pazniki umorili. Morilcem se je posrečilo zločin prikriti in Antreu je bil pokopan, kakor da bi bdi umri naravne smrti. Zločin bi sploh ne bil prišel na dan, da ni umobolnica čez dva meseca odpustila uslužbenca, ki je za umor vedel, ni pa pri njem sodeloval. Mož je mislil, da so ga odpustili na ovadbo enega izmed morilcev. Zato je poslal policijskemu ravnateljstvu anonimno pismo in ovadil v njem morilce. Policija je takoj odredila preiskavo, truplo so odko-paJi in dognali, da je bdi Antreu res umorjen. Antreu je bil zadavljen, poprej so ga pa stražniki tako pretepli, da so mu zlomili tri rebra. Morilce je policija aretirala in kmalu je prišlo na dan, zakaj so ubogega umobolneža umorili. Izkazalo se je, da je 30 umobolnih malo pred umorom odprlo vrata umobolnice s kljiuči, ki so bili na nepojasnjen način prišli do njih. Vseh 30 umobolnih je odšlo v mesto na kavo. Vsem 30 gostom je stregel en natakar, ki je bil ob tem času sam v kavarni. Prišli so med veselim kramljanjem in naglih korakov iz 3 km oddaljene umobolnice in natakar v začetku ni opazil, a kom ima opraviti. Sele ko jim je bil Italija v boju proti II Nekaj sto metrov od glavnega mesta Sicilije nastaja 40.000 ha najrodovit-nejše zemlje, ki je bila še nedavno pusto močvirje, polno žab in komarjev. Pred dvema letoma so začeli močvirje osuševati in del novega zemljišča bodo lahko kmalu zasejali. Čez 15 let bodo pridelovali na novem zemljišču nad pol-drug milijon centov pšenice letno. To bogato polje bodočnosti je bilo nekoč morski zaliv v senci Etne. Ker je reka Simeto stalno razširjala svoje ustje, se je zaliv vedno bolj polnil z odplavljeno zemljo. Catania je sicer tako izgubila svoje pristanišče, zato pa dobi bogato polje. Reka Simeto je v deževnem vremenu tako nevarna, da se je šele nedavno posrečilo zgraditi po močvirnatih :leh cesto, ki veže mesteca Palago-nia, Scordia, Aidone in Ramacca. Prvi poskus osušiti močvirje pri Ca-tanii so napravili leta 1900, pa se ni posrečil. Šele pod Mussolinijevo vlado so dela obnovili. Zaposlenih je 2000 delavcev. Obenem regulirajo reko Simeto, v gorah pa zgrade velik jez za namakanje novo pridobljene rodovitne zemlje. Za Catanio je osušitev velikih močvirij v neposredni bližini življenjskega pomena že s tem, da bo znatno omejena malarija. To je pa samo en del velikega programa Italije v boju proti malariji. Razne italijanske organizacije obdelujejo zdaj nad 5 milijonov ha zemlje, da izginejo iz nje zatočišča komarjev, ki to nevarno bolezen raznašajo. Ta velika dela so deloma prostovoljna, izvečine pa prisilna, ker jih nalaga poseben zakon. Italija se bori proti malariji sistematično tudi na drugem polju. Ustanovljen je bdi poseben centralni urad za borbo proti malariji, ki ima ekspoziture v po-edimih krajih. Vsak bomik dobi od svoje občine brezplačno kinin in zdravniško oskrbo, ki mora trajati še šest mesecev po okrevanju. Malarija je v Italiji že znatno popustila. že postregel s kavo, je prišel na to, da sede v kavarni umobolni. Nepovabljeni gostje so se namreč v kavarni po mili volji razkoračili, eni so legli na tla, drugi na mize, tretji so začeli telovaditi na lestencih, četrti so se lotili železne blagajne, dva sta pa začela navdušeno razbijati zrcala. Prestrašeni natakar je pobegnil in obvestil policijo, da so vdrli v kavarno norci. Umobolni so bili ta čas kavarno že uredili po svoje in krenili so v bližnjo slaščičarno, kjer so napadli obe prodajalki. Eno so zaprli v omaro, drugo pa potisnili v sod z vodo, tako da je malo manjkalo, da nd utonila. Potem so se lotili slaščic. Ta Čas je prispela policija z gasilsko brizgamo in z močnimi curki mrzle vode je pregnala umobolne iz slaščičarne. Zunaj so jih stražniki obkolili in spravili srečno nazaj v umobolnico. Uprava umobolnice je takoj uvedla preiskavo, da bi dognala, kdo je zakrivil pobeg umobolnih. Proti štirim paznikom je bila uvedena disciplinarna preiskava in ti so se osvetili vodji pobeglih blaznežev Antreu, ki je bil dobi1 ključe in pomagal svojim tovarišem v nesreči do kratkega izleta. Zato so ga pazniki v samotni celici napadli, pretepli in zadavili. Pred poroto so valili krivdo drug na drugega, kar jim ni pa ni? pomagalo. Obsojeni so bili na več let težke ječe. Pravila o smehu O pomenu smeha in važnosti za zdravje imamo že bogato literaturo. Je pa razlika med smehom odraslega, dobrega človeka, in med smehom otroka ali zlobnega človeka. Kakor o vsem, tako veljajo tudi o smehu gotova pravila, ki nas uče, kdaj in kako se nam je smejati. In teh pravil se je treba točno držati, da bo smeh tisto, kar v renici je. Poglejmo torej, kaj pravijo pravila o smehu. Nikoli se ne smej premalo, kajti zavedati se moraš, da smeh in radost koristita zdravju in ga podpirata. Ne smeš se pa smejati preveč, ker bi lahko postal smešen, a tega si gotovo ne želiš. Ne smej se nikoli v neugodnem trenutku, sicer se utegne zgoditi, da boš jokal zato, ker si se smejal. Smej se samo, če je dan za to pravi povod, ali pa če se drugi upravičeno smejejo, nikdar pa ne zato, ker imaš zdrave in lepe zobe. Ne smej se nikoli preglasno, kajti preglasen smeh se sliši grdo. Prizadevaj si nasmehniti se tudi takrat, ko je vse okrog tebe potrto in obupano. Pokaži, da si močan in odporen, kajti to je v življenju zelo važno. Uči se smejati od deteta in smej se, kakor ono od vsega srca. Ce se znaš tako smejati, si vreden zavidanja. Nikoli se ne smej nedostatkom drugih ljudi. Ne pozabi, da ni nihče na svetu popoln, torej tudi ti ne. Ponesrečen dokaz. — Julij Cezar je bil velik mož, — pravi profesor. Bil je junak od pete do glave. O tem se lahko sami prepričate, kar poglejte njegov doprsni kip v avli naše univerze. Dve neumni ptici. Profesor: Pri starih narodih je veljala kukavica za enako neumno ptico, kakor pri nas osel. Kaj lahko da. Moja hčerka dobi 200.000 frankov dote. Kaj mi morete ponuditi za to, če se že hočete oženiti z mojo hčerko? — Ce želite, gospod, vam lahko dam po trdilo. Iz Trebnjega — Poslovanje kontrole mer. Po poročilu kontrole mer pri sreskem načelstvu v Novem mestu se bo uradovalo pri postaji za kontrolo sodov v Novem mestu in si cer: 3., 4.. 5. in 6. julija. 7., 8., 9. in 10. av gusta, 4.. 5., 6. in 7. septembra. Za zadnjt četrtletje objavimo uradne dneve kasneje Interesentom priporočamo, da si izrežej« ta del lista in si ga nalepijo na vidno me sto, da ne bo nepotrebnega povpraševanj, pri drugih, ki. kar ni napisanega, radi tud: pozabijo. — Poplave. Po podatkih, ki jih je prejel zastopnik novomeškega sreza v banovin skem svetu g. Josip Zupančič, so silne poplave napravile v mirnopeski občini vašča-nom vasi Globodol za Din 150.000 škode Skoda je bila ugotovljena po posebni ko misiji. Uničeni so predvsem travniki in poljski pridelki, tako, da bo letošnja žetev in košnja zopet slaba. G. Zupančič je se stavil nujen predlog za pomoč poplavljen-cem in upamo, da bo banovina storila vse. da olajša bedo prizadetih. — Brezposelnost drugod. Na mnoga po praševanja po delu v inozemstvu, posebno v Belgiji, objavlja občina vsem domaei-nom, da ni nobenega izgleda, da bi naši delavci dobili delo drugod, kjer je še huj še, kakor pri nas doma Mnogi, ki so odšli, so v veliki bedi. sredstev za povratek na zaj na dom nimajo. Zato ostanite raje do ma, delite si usodo doma. kjer je še vedn« boljše, kakor pa v tujini. Naj bi to upošte vali vsi delavci, posebno pa kmečki fantje, ki jim doma za enkrat ne manjka še niče sar. Iz Novega mesta — Sprejemni Izpiti na novome&ki realni gimnaziji. K sprejemnim izpitom za vstop v 1. gimnazijski razred, ki so se vršili dne 26. in 27. t. m., se je prijavilo 87 učencev. 10 učencev je bilo od izpita odklonjenih, izpit pa je napravilo 77 ufor. cev, t. j. 27 učenk in 50 učencev. — Veliko manlfefttac U&ko zborovanje JRKD. Krajevna organizacija JRKD v 6t. Jerneju priredi v nedeljo 2. julija velik* manifestacijsko zborovanje, ki se bo vrfci-lo na glavnem trgu ob 7. uri zjutraj. Na zborovanju bo govoril minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj in več narodnih poslancev. Popoldne pa bo ob prisotnosti g. ministra in ostalih gg. poslancev tradi-cijonalna konjska dirka. — Zaključek šolskega leta na realni gimnaziji. V soboto dopoldne je tuk. realna gimnazija zaključila šolsko leto s svojo vsakoletno interno proslavo, katere so se udeležili v gimnazijski telovadnici tudi številni starši dijakov. Na zbrane Je ime) nagovor ravnatelj g. L. Vagaja. Po govoru in drž. himni je izvajal dijaški orkester izbrane komade, bUo pa je recitiranih tudi par pesmi. Po proslavi, kateri je prisostvoval odposlanec ministrstva prosvete, univ. prof. dr. Nikola Majnarič, pa so se po razredih razdelila dijakom izpričevala. Istočasno so zaključile šolsko leto tudi vs ostale šole. — Počitniška kolonija na Otočcu. Otn cd delavskih staršev iz občine Moste pr Ljubljani pTidejo letovat v najlepši kra Da Dolenjskem, ob Krko med gradovom. Otočec in Struga. Naj jim bo bivanj* med nami čim najprijetnejše! — Uradniška kolonija na Režekovi ce sti je prava novomeška pastorka. 32 hi-je tam brez vsake kanalizacije, zadnjih 12 hiš pa še ceste nima. V okvir nujnih mest nih del naj bi prišlo prevsem to. kar je iz higijenskih in estetskih razlogov nujno potrebno. Tudi za staro pokopališče naj h' se že slednjič izrekla končna beseda! Razlika. Domači zdravnik bolnemu Mihcu: Ce pokažeš jezik, Mihec, dobiš od papana kos potice. Mihec: Eh, ne boste me ujeli, gospod. Oni dan sem pokazal jezik sestrici, pa mi je papa navil ušesa. Najnovejši modeli dvokoles otroških tn igračnih vozičkov prevoznih tricikijev, motorjev tn šivalnih strojev. — Velika Izbira, — Najnižje cene. — Ce^ franko. »TRIBUNA« F. B. JU, tovarna dvokole* iu otroških vozičkov • TTBl^ANA. Karlnvaica netita «t * •Mestna hranilnica tubliansfca v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regula ti vna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za vr> vloge jamči mestna občina z vsem svojim premo? jem to davčno močjo. Hranilnica kupuje ln prodaja tudi devize ln valute aajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 tn 2616, podružnice št. 2367. — Poštni čekovni račun centrale št. 100533. podružnice št. 16.158. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. >*Aia1i og1asi< M> »ar* Plača m lahka autt * ta od^opar znamko l - Na vprašanja brc* ndaoparfama* — Najmanjši Dt« MOTORNO KOLO Ariel, v dobrem stanju, s prikolico, za 7500 Din, brez prikolice za 5500 Din prodam. — Pišler, Vrhnika, poštni predal 11. 2820 HRANILNE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke z vlogo 500.000 in 200.000 Din, ter Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 200.000 Din, nujno prodam samo proti gotovini. — D. Oder, Zagreb, Trenkova ulica 9. 2819 AVTOMOBILE in _ MOTOCIKLE svetovnih znamk, najnovejše modele ,nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. STANOVAlflV Dre prazni veliki vezani SOBI v pritličju, poseben vhod, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2822 SLUŽBE SLUŽBO SLUGE iščem. Imam svoj tricikelj ln razpolagam s 5000 Din kavcije. Naslov: Podrepšek Jurij, Cret št. 10, Teharje pri Celju. 2821 RAZNO Učekar Franc svojecasno zaposlen pri Man-koču v St. Petru na Krasu, naj blagovoli javit*, svoj naslov Ferlugi, Stari trg pri Rakeku. 2818 Vse f e prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri s taro znan i manufakturni trgovini R. MKLAUC Ljubljana poleg Škofije. Dobro ln poceni je vedno geslo te že čez 60 let stare tvrdke. Modna konfekcija NajboljSi nakup A. PRESKER. LJUBLJANA, Sv. Petra ceste 14. 11/T Vaš šef bo zadovoljen % Vuoi. Potrudite s«, ln lepo se >Kem?e. s irrilo se-e4a Dobite je pri: A. 2lender, Mestni trg 22 IŠČEM POSOJILO na prvo mesto za zidavo hiše. Ponudbe na oglasni oddelek >Slov. Narodac pod »Lepa vilac Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne cabrikar.e: Bo-sendorfer, Steinway, Forster Petrof, Holzi. Stingl original. ki so nesporno najboljši! (Lah ka, precizna mehanika. > Prodaja jih Izključno le sodni iz vedenec tn bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni!' Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri fine ribe, brancini, skampi, orade, bar bo ni itd., brodeto s polento, ribji rižo to. Gostilna LJUBLJANSKI DVOR Kolodvorska ulica 28. DAMSKE OBLEKE najmodernejše, nudi v veliki izbiri tvrdka F. I. GOK1CAK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, po sledečih najnižjih cenah: perilnl cefir in rips v najrazličnejših barvah in fazonah od 88.— Din naprej, športne obleke iz platna in svile od 150.— Din naprej, zelo fine volnene in svilene od 220.— Din naprej, otroške perilne oblekce od 28.— Din, navadne športne bluze in krila od 45.— Din naprej, fine svilene triko in krepdešin bluze od 90.— Din, boljša modna krila od 110.— Din, trenč-koat plašči za potovanje od 480.— Din naprej, kakor tudi vse vrste damskega perila po najnižjih cenah. Največja izbi ra damskih in otroških predpasnikov, barvastih, klotastih lz listra, Sifona in batista po najnovejših fazonah. Vsa kon fekcija se izdeluje v lastnem ateljeju po najnovejših žurna lih. Zato cene brez konkurence. Ogled brezobvezen. Specljeinl entel oblet; ižurtranje. predtlak, najhitrejša postrežba, najftn^ifte aeio pr- Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela fttrnkeJJ Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrin; antlanje, izdelovanje gumbnlc V sled najmodemeISe uredit v podjetja — Mnižle cene Jjntfuj«: Jomp 4uynrac ga »iMaitdno Fran J — fla upravo a iimnrrm au usta: utoo Cbnica. — s m t i jnrujam.