Fizika v šoli 23 Povzetek V prispevku je opisan primer medpredmetne povezave med fiziko in športom. Preds- tavljena je učna ura fizike, ki je bila izvedena v telovadnici. Obravnavana tema je hitrost. Uvod V opredelitvi predmeta Fizika v učnem načrtu je zapisano, da je fizika kot temeljna naravoslovna znanost tesno povezana z drugimi naravoslovnimi predmeti in vedami o okolju. Didaktična priporočila predlagajo, naj bo učenje pojmov in dejstev čim bolj prepleteno z dejavnostmi učencev, eksperimentiranjem, ki vodi k razumevan- ju obravnavane snovi in usvajanju ciljev. Priporočljivo je, da učenci zapisane cilje dosegajo z eksperimentalnim delom in izvajanjem poskusov. Učni načrt predlaga, naj učenci merijo čase pri teku na 60 m ali 100 m. Iz razdalj in časov izračunajo hitrosti. Hitrost pri športu Erna Meglič in Neža Poljanc Osnovna šola Križe Didaktični prispevki Abstract The paper describes an example of a cross-curricular link between physics and sports. It presents a physics lesson which was carried out in a gym. The topic under discus- sion is speed. Predstavitev izvedbe učne ure V nadaljevanju so predstavljene priprava, izvedba in evalvacija šolske ure, izvedene pri poglavju Enako- merno gibanje v osmem razredu osnovne šole. T ema ure je bila hitrost. Učno uro smo izvedli trije učitelji, športna peda- goga in učiteljica fizike. Pripravo na učno uro smo sestavili vsi trije učitelji skupaj, delo posameznega učitelja smo v pripravi ločili z barvami. Uskladili smo se glede navodil učencem in kako bo učna ura potekala. Učni uri je prisostvovala tudi ravnatelji- ca. 24 Učna priprava Realizacija učne ure 1. UVOD Ogrevanje: • lahkoten triminutni tek, • skiping, • džoging poskoki, • tek z udarjanjem pet nazaj, • grabljenje z nogami, • hopsanje s poudarkom na dolžini in višini ko- raka, • teki s poudarjenim odrivom. 2. GLAVNI DEL: HITROST Z učenci se pogovorimo, s katerimi količinami opredeljujemo gibanje. Gibanje opisujemo s količinami pot, čas, hitrost in pospešek. Učencem razložimo, kako bodo spoznali hit- rost: vsak bo izračunal povprečno hitrost svojega teka na 20 m. Dva učenca z merilnim trakom določita razdal- jo, na kateri bodo tekli. Predmet: FIZIKA IN ŠPORT Razred: 8. a Učitelji: Neža Poljanc, Anže Rener, Primož Meglič Učni sklop: GIBANJE Učna tema: HITROST Učne metode: razgovor, pojasnjevanje, merjenje, obdelava meritev Učne oblike: frontalna, individualna, delo v trojicah Učni pripomočki: športna oprema, merilni trak, štoparice, kalkulatorji Učni cilji: • razvija hitrost in moč pri teku, • razvija željo po čim boljšem osebnem rezultatu, • s poskusi usvoji, da je hitrost količnik poti in časa, • uporabi enačbo za računanje hitrosti: , • obvlada pretvarjanje med enotama za hitrost iz v , • oceni in izmeri vrednosti fizikalnih količin, jih ustrezno zapiše z merskim številom in enoto ter grobo oceni napake meritev, • ustrezno zapiše rezultate in odgovore – z računom ovrednoti vpliv negotovosti podatkov (poti in časa) na negotovost izračunanega rezultata (hitrosti). Nato se razdelijo v skupine po tri. Vsak učenec opra- vi dve seriji petih tekov na 20 m. Druga dva merita njegove čase. Svoje izmerjene čase si vsak zapisuje v zvezek, nato pa si izračuna hitrost za vsak posamezni tek. 20,0 3,50 5,71 Primer: Hitrost izračunamo tako, da pot delimo s časom. Fizika v šoli 25 Didaktični prispevki 3. ZAKLJUČEK Na koncu ure primerjamo izračunane vrednos- ti. Ugotovimo, kateri učenec je dosegel največjo hitrost. Pri tem omenimo še negotovost tako iz- merjenih časov in negotovost iz njih izračuna- nih hitrosti (da ne bi kdo zmotno mislil, da je hitrost po tej metodi res določena na tri mesta natančno). Iz tega lahko tudi vidimo, katere hit- rosti se razlikujejo za več, kot je ocenjena ne- gotovost izračunane hitrosti. Pri hitrostih, kjer je razlika manjša od negotovosti rezultatov, ne moremo vedeti, katera hitrost je večja in katera manjša. Sprinterski tek je ena izmed atletskih disciplin, pri katerih je uspešnost v veliki meri odvisna od genetskih dejavnikov. T ek je ena najelementar- nejših oblik človekove motorike, osnova športa na splošno in temeljna disciplina atletike. Sprint je tek z največjo možno hitrostjo in najhitrejši način človekovega gibanja brez dodatnih pri- pomočkov. Sprinterski tek je ena od osrednjih atletskih disciplin, glede na kinematično struk- turo, razvoj in stopnjevanje motoričnih ter funk- cionalnih sposobnosti pa je tudi skupna osnova nekaterih drugih športnih panog. Povemo, s kakšnimi treningi lahko izboljšajo svoje rezultate. Če pokažejo zanimanje, lahko meritve ponovimo ob koncu šolskega leta, da vi- dimo napredek. Izračunane hitrosti pretvorimo iz v , ker imajo učenci boljšo predstavo o hitrostih, izra- ženih v . Izvedba učne ure Učno uro smo izvedli po napisani pripravi. Spre- menili smo samo serijo tekov, namesto dveh smo izvedli samo eno, ker bi sicer zmanjkalo časa za do- končanje ure. Evalvacija Zastavljeni fizikalni cilji ure so bili v celoti dose- ženi. Učenci so bili za delo izredno motivirani. S hitrostjo so se seznanili na podlagi lastnih izkušenj in lastnega truda za boljši rezultat. Pojem hitrosti so odlično razumeli, tako pridobljeno znanje pa bo gotovo trajno. V prihodnje bi bilo dobro izpopolni- ti meritve poti (npr. z laserskimi merilniki) in časa (npr. s fotocelicami), saj so bili izmerjeni podatki precej nenatančni, kar posledično velja tudi za izra- čunane vrednosti hitrosti. Sklep Med dela in naloge ravnatelja spadata tudi spremlja- va in usmeritev učiteljevega dela. Vpliv spremljave na učiteljevo delo predstavlja najnovejša primerjal- na študija OECD o evalvaciji in ocenjevanju (2013, 272), v katero je bilo vključenih 29 držav. Kadar je spremljava dobro izvedena, vpliva na motivacijo učiteljev, ki zaradi povratnih informacij dobijo nov zagon za delo in uvajanje sprememb. Pomembni sta torej dobra priprava ravnatelja na hospitacije in pravilna ter pravočasna informiranost učiteljev o izvajanju hospitacij. V Letnem načrtu OŠ Križe so zapisane prednostne naloge, med katerimi je tudi medpredmetna povezava. Načrt spremljave učiteljevega dela je priloga letnega načrta. Literatura [1] Ambrožič, M., Karič, E. idr. (2005). Fizika, narava, življenje 2. Ljubljana: DZS. [2] Beznec, B., Cedilnik, B. idr. (2013). Moja prva fizika 2. Ljubljana: Modrijan. [3] http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_ obvezni/Fizika_obvezni.pdf (16. 1. 2014). [4] OECD. (2013) Synergies for Better Learning. Pariz: OECD. [5] Verovnik, I., idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Fizika. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.