v «Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luž, materin jeisiit bodi vam ključ do rveličanr-ke narodne omike.“ A. M. Slomšek. bdisja Tsak dragi četrtek. Naročniki „Slot. Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za eelo leto. Posamezne številke valjajo 4 b. — Naročnin« se pošilja na upravništvo „Našega Dom«“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, o« IS h, dvakrat 35 h, trikrat 85 h. Na jugu. Vojska bo na jugu! To je splošno Prepričanje! Seveda, kdaj se bo začela in katere države se je bodo udeleževale, tega lu' navadni ljudje ne moremo vedeti. Toda Turčija se že pripravlja na vojsko, Srbija kupuje nove topove, Bolgarija je že oborožena do vratu, Italija je dobro pripravljena 111 tudi Avstrija je začela svoje vojake tazpostavljati ob južnih mejah. Glede Avstrije je mogoče, da se bo morala na dveh straneh vojskovati, proti Italijanom iu pa na Balkanu proti Turkom. Italijani hočejo imeti Trst in Furlanijo ter južni del tirolski, a tudi istre in Dalmacije se bi ne branili. Za dober izid vojske so delali Italijani že od 1. 1866. V ob našem morju so pošiljali svoje ljudi j 'ki So vzbujali sovraštvo proti Avstriji in njeni Radarski hiši. Njihova setev je šla v klasje. Avstrijski Italijani so s srcem bolj v Itar "ji nego v Avstriji. Imenujejo se ireden-b)v\veo proti pametnim vajam v nemščini, a rodbinska imena kakor tudi krajevna, se uaj pišejo slovenski! Naši ljudje itak radi uemskutarijo v govoru kakor v pisavi. Kavno narobe delajte: navajajte mladino k uarodni samozavesti! Pernice nad Muto. Iz našega kra ua slovensko-nemški meji še, dragi „N .°™ » uisi nikoli nič poročal, ker do lei bl Pr'. uas še popolnoma neznan. Um zano ptujsko kresalo (Štajere) se je lans eto vsiljevalo, pa tudi na Mlakah krota našla dobrega prihoda in je sramotno p gmua. Kje še po Pernicah kvaka in z< “"Jbomo povedali drugokrat. — „N ona je obhajal letos vesel prihod in si ga tudi z veseljem sprejeli in ga prav pridno prebiramo, imamo jih 12, tri „Slovenske Gospodarje“ in 6 „Bogoljubov“. Mi gremo na dan, „Štajere“ pa se po gnojišču skriva. — Snega imamo še veliko in do 2 metra visokih zametov, da še do cerkve ne moremo. — Lansko leto smo imeli samo 11 mrličev, letos pa jih imamo že prva dva meseca 8 (2 otroka). 30. januarja smo pokopali mlado gospodinjo Julijo Rejak p. d. Abram še-le v 22. letu. Na Matijevo, 24. februarja, smo izročili zemlji truplo mladega, občespoštovanega kmeta Roka Valtl p. d. Napečnik. Zalezla ga je zavratna bolezen influenca, za katero se ni zmenil, za njo pa je prišlo pljučno vnetje, katero mu je dne 22. februarja pretrgalo nit življenja v 45. letu. Zapustil je mlado vdovo in štiri nedorasle hčerke. Blagi pokojnik naj počiva v miru, žalostno vdovo in otroke pa naj tolaži Bog in Marija. Sv. Jurij ob jnž. žel. V veliki žalosti naznanjamo me dekleta, da nam je nemila smrt pobrala iz naše sredine pridno tovarišico Uršo Pusivšek iz Vodol, ki je bila nam vsem vzgled potrpežljivosti in v ljubezni do Boga in do bližnjega. Po kratki in hudi bolezni, previđena s sv. zakramenti, vsa udana v voljo božjo, je 18. februarja mirno v Gospodu zaspala. Dne 20. februarja je bil pogreb. Mnogoštevilno smo jo spremile k zadnjemu počitku. Svetila ji večna luč! Zveš te prijateljice. Občina Teharje pri Celju zopet slovenska. V soboto dne 25. svečana so bile občinske volitve na Teharjih. Nemškutarska stranka je z naporom vseh sil stopila v volilni boj. Prisiljeno je volilo za njo okoli 50 slovenskih delavcev štorske nemške tovarne, okoli 25 glasov so Nemci sfabricirali na znani način, da so kupili njivo za 400 K in jo na 22 žensk kot velilk prepisati dali. Izven tega je nemškutarska volilna komisija protipostavno razveljavila Slovencem kakih 10 pooblastil. Vendar je tudi slovenska stranka napela vse sile, brez sleparij sicer, pa vendar tembolj z dobro organizacijo in agitacijo, v kateri imata teharski rojak g. dr. Fran Štor in tamošnji kaplan č. g. J. Čemažar izredne zasluge. Volitev v III. razredu je trajala od 8. ure zjutraj pa do 3. ure popoldne, in se je oddalo 286 glasov. Slovenci so zmagali z 147 glasovi nasproti 139 nemškutarskim. V II. razredu so zmagali Slovenci s 25 proti 19 nemškutarskim glasom, dočim je I. razred ostal v nemšku-tarskih rokah. Slovenci so torej s to volitvijo, h katere izidu so v veliki meri pripomogli tudi Celjani, dosegli znaten ne le dejanski ampak tudi moraličen uspeh, ker je s to vo-litvo padla v slovenske roke zadnja nemškutarska kmetska občina celjskega okraja tik pred vratmi nemškega Celja. V Dobju smo imeli dne 12. febr. predstavo „Lurška pastarica“, katero so dekleta prav izvrstno vprizorile. Posebna čast gre gospici Amaliji Graterjevi, ki je dekleta tako izvrstno izurila. Vsa čast vrlim igralkam. Med igro je sodeloval domači tamburaški zbor. Vdeležba je bila obilna. — Pri nas imamo nekaj ljubke med pšenico, o kateri pa moramo omeniti, da ni vsa v Dobju zrastla. Ta ljubka bi rada udušila vse. kar je dobrega med našimi ljudmi, pa to se ne bo posrečilo. Fant iz fare. Obrestovano dobro delo. Najboljši prijatelj pariškega milijonarja barona Rot-šilda je bil slikar Duran. Enkrat je slikar naprosil barona, naj mu sedi, da ga slika za berača. Rotšild je smeje privolil ter res prišel drugi dan v slikarjevo delavnico v berača oblečen. Med tem pa, ko je mojster šel za par minut iz delavnice, pristopil je k navideznemu beraču slikarjev učenec ter mu sočutno stisnil v roko en frank. Rotšild je pozneje pozvedel, da je njegov dobrotnik skrajno reven mladenič in poslal mu je nakaznico za 5000 frankov, da je mogel iti nadaljevat svoje študije. „Straža“ na Dunaju priredi v nedeljo, 19. marca t. 1. — na praznik sv. Jožefa — slavnostni večer v čast dičnemu slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču. Na vsporedu bo slavnostni govor, petje, deklamacije, živa slika, igra na klavir in harmonij. Služba božja bo v nedeljo, dne 12. marca. — Predstava „Rokovnjačev“ se je izredno lepo izvršila. Vsa čast vrlim gg. igralcem in igralkam, članom „Danice“ in “Straže“! * * * Koroške misli. Pa sem še rekel v predzadnji številki „Našega Doma“: „Srečno, pa ne na večno“, a vendar ste si vsi, kar je vas urednikov ali „urednikovičev“ v Mariboru, bili v takih skrbeh! Pa nekaj Vam moram, dragi slovenski koroški fantje, danes o našem uredniku povedati prav tiho na uho. Naš urednik imajo menda po celem Koroškem napeljan telefon, ali pa imajo postavljene policaje, ki vse reči zvohajo in poročajo v Maribor. In tako so tudi mene zvohali, ko sem se tepel s celovškim lintverjem. Jaz sem si pač mislil po koroško: Če vabiš fante na boj proti lintverju, moraš najprej sam poskusiti, kako se taka reč napravi. Povem Vam za danes, da cela stvar ni lahka. Presneto se ti postavi ta zverina po koncu! Zato pa pravim: „Fantje, vsi, kar je nas še narodnih slovenskih fantov na Koroškem, se moramo spraviti na nemčurskegalintverja, tudi tiste, katerim se sedaj še hlače tresejo, moramo potegniti za seboj, da jih navadimo na boj. Jaz pravim, da drugače iz te moke ne bo kruha. Kaj pa Vi fantje ? Gotovo bo Vam znano, da se naši bratje Slovani v Macedoniji in v takih deželah, ki mejijo na Turško, po zimi pripravljajo na boj. Znebiti se hočejo tuje turške komande in pravijo: „Ne boš nas ne Turčin, to je naša zemlja, to so naša polja. Ne damo Vam svojih poštenih slovanskih nevest, ne damo Vam svojih sester.“ Tako je prav! In ko pride spomlad, ko gora ozeleni, potem pa vdarijo na Turka. Tako pravimo tudi mi, slovenski koroški fantje. Znebimo se tuje ali nemšku-tarske komande! Pust je sedaj minil, kmalu bodo ozelenele naše slovenske koroške gore, naša žitna polja in travniki. Te moramo varovati — varovati pa moramo tudi svojo koroško slovensko čast. Sedaj je še čas za priprave, torej pripravimo se, da ne bo prepozno ! Berimo pridno poštene slovenske bukve in časopise, da bomo zvedeli, kako se godi drugod po svetu. Potem pa bomo tudi spoznali, da smo mi še daleč v ozadju — a ne zaostanimo, ampak korakajmo vedno naprej! In ko bo „gora ozelenela“, ko bo prišla ljuba vigred, bomo tudi mi vdarili. Lansko leto smo se dobro držali, letos mora iti še boljše. Fantje, pripravite se! Prvih 5000 krou za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Kdo jih je dal? Št. Jakobčani smo dali 2772-30 K, ostala Koroška je dala 2047 K, tedaj Koroška vkup 4819'30 K. Amerika je dala 50, Štajerska 48-20, Kranjska 42-50, Primorsko 20, Moravsko 10 in Srbsko 10 kron. Kaj neki si pripovedujejo navedene številke? Skrivoma si marsikaj šepetajo na uho; o nečem pa se razgovarjajo na glas: „Vidite, kako celo potrebna je „Narodna šola“ v Št. Jakobu v Rožu. Dasi Št. Jakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za „Narodno šolo“ v treh mesecih žrtvovali že 4819 kron. Ali to ni očividen dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za prepotrebno ladijo rešilko, „ki naj je reši potopa v morji nasilnega ponemčevanja po javnih ljudskih šolah?!“ Da, tako je, dragi rojaki! Če sc Slovenci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodnih šol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu. A kje so naše moči ? Z vsemi svojimi žrtvami pač moremo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo — višje pa ne moremo. Moči naše so kljub najboljšej volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale. Zato pa z zahvalo za dozdajne podpore združujemo novo prošnjo: bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas! Vedimo in bodimo uverjeni, da s šentjakobsko „Narodno šolo“ zidamo trdnjavo celemu narodu slovenskemu. Kajti če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in — delavnost! — Prispevkev prejema Matej Ražu n, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško. — Fr. Koben tar, župan. Fr. Majer, nač. š. sv. M. Ražu n, župnik. Velikovec. V sredo, dne 1. sušca popoldan ob štirih je imel odbor slov. posojilnice sejo. V prisrčnih besedah se je načelnik g. Reš spominjal umrlega odbornika Tom. Ci-kalnik p. d. Škrjanca v Mrzli vodi. Ne samo velikovsko slovensko okolico je zadela v narodnem oziru s smrtjo rajnega Škrjanca bridka izguba, temveč tudi za našo slovensko posojilnico je to veliki udarec. Zakaj rajni Škrjanec je bil pravi naš zaupni mož, ki je užival radi svojega vpliva ne samo pri našincih temveč tudi pri nasprotnikih veliki ugled in spoštovanje. Bogu bodi po-toženo, da pri nas izginjajo zmiraj bolj možje Škrjančevega poštenja in mišljenja. Na Škrjančevo mesto se je izvolil za odbornika posojilnice č. g. Jos. Dobrovc, kanonik v Velikovcu. Lansko leto sta bila kot odbornika izvoljena in od deželnega sodišča potrjena veleč. gg. dekan Čemer in župnik Poljanec. Veleč, gospodu dekanu Čemer-ju je izrekel načelnik posojilnice za njegovo izborno uradovanje in pomoč pri posojilnici v imenu odbornikov priznanje in zahvalo. Slava duhovnikom, ki s toliko vnemo žrtvujejo svoje moči za našo stvar, kakor veli-kovški gospod dekan delujejo v prospeh naše posojilnice, ki je spet lansko leto kazala velikanski promet. — Zvečer istega dneva se je v lepih prostorih Narodnega Doma vršila predpustna veselica. Udeležba ni bila velika. Mnogo še bi prišlo ljudi, ako bi se veselica mogla vršiti prej in če bi ne bilo slabega vremena in skrajno grdih blatnih potov. Veselica se je obnesla prav dobro. Č. g. kaplan Rotter iz Tinj so s svojim izvrstnim šaljivim govorom povzročili obilo smeha, fotograf č. g. Jan. Hornbek, mestni kaplan v Pliberku, so nam kazali zanimive in smešne reči. Nad vse pa moramo pohvaliti lepo petje mladeniškega možkega zbora iz Šmihela in mešanega zbora iz Mohlič. To so Vam izbrani, mogočni in lepi glasovi! Kdo bi si mislil, da ima tužna Koroška tako izvrstne pevske zbore. Vsa čast pevovodjema g. Stauglnu in g. Vavtižarju. Vsa čast tudi celovškim tamburašem. Važenberg. V nedeljo, dne 26. febr. je bilo v Šmarjeti prav zanimivo pri seji občinskega odbora. Ker sta dosedanji župan Müller in njegov komandant, nadučitelj Skorčič, občinsko blagajno oskrbovala prav natihoma in nista hotela pred volitvami odkriti narastlega dolga, z namenem, da ne propade vsled sovraštva ljudi liberalna stranka pri volitvah, je nastalo veliko dolga. Odstopila sta oba, že vesta zakaj. Novoizvoljeni župan Jelen-Kušar občinske blagajne drugače ni hotel prevzeti, kakor če mu dovoli občinski odbor povišati občinske doklade. Da bi občina tekom leta bila brez dolga, bi se naj zvišale doklade od 25 na 39 in pol odstotkov. Dovolili so mu v nedeljo samo 10 odstotkov, tako, da bode moral novi župan gospodariti z dolgovi. Pisali so predlanskim po volitvah po liberalnih nemškutarskih časnikih, da smo pri nas v važenberški občini v veliki večini „fortschritlich“ — napredni. Poglejte, kak je liberalni „fortschrit“ Pravijo ljudje, da naš važenberški občinski odbor ni samo „fortschritlich“ mišljenja, temveč da ima tudi precej babjega in prav malo moškega značaja. Enkrat sklenejo na predlog Kulnika, naj se naloži na vsako vino in žganje, ki se uvozi v občino, občinska doklada, potem sklenejo na predlog Hileja, da se naloži tudi na v občini skuhano pivo in žganje, ne izvzemši torej Racesberga in Raka. Trpeti bi moral sedaj tudi Racesberg radi piva in zapreči da svoje konje v koleselj, nanj se vsede želinjski Kulnik in trap se je popeljal Kulnik v Št. Jur in Mali Št. Vid in na druge kraje pobirat podpisov, da se naj protestira zoper Hileja. Protest se pošlje v Celovec na deželni odbor, kateri pa odgovori, naj se občinska doklada na pivo in žganje le pobira, ker občini ne bode škodovalo nič, ako ima kaj denarja naprej. Pri zadnji občinski seji so pa sklenili spet vsi, izvzemši Hileja, naj se občinska doklada na žganje in pivo opusti. In spet pravijo ljudje, da so za pust taki šviga švaga sklepi neodločnih ljudij prav primerni. Možje važenberškega občinskega odbora, kje ste? Škocijau. Gospod urednik! Škoda, da Vas ni bilo v nedeljo, dne 19. februarja k nam v Škocijan. Potem bi vi videli, kako nedolžno, kratkočasno predpustno veselico smo imeli pri Majerju. Udeležba od vseh strani je bila velikanska. V prisrčnih besedah so navduševali velikovški kanonik č. g. Dobrovc navzoče, da se naj prav pridno izobražujemo in v prostem času mesto drugih reči radi prebiramo naše krščanske slovenske časnike in pristopimo v velikem številu k Mohorjevi družbi. Kar pokalo je od smeha po dvorani, ko so tinjski gospod kaplan Roter dokazovali v šaljivem in resnem govoru,, da smo krščanski Slovenci in da imamo pravico in dolžnost zahtevati povsod svoje pravice. Nastopili so potem domači fantje ter nam uprizorili dve igri „Kmet Herod“ in „Pravica seje skazala“. Tako spretno se gotovo igra malokje na kmetih, kakor so to storili naši mladeniči pod vodstvom predsednika naše podružnice, kmeta Pušnika. Tako je prav! To je pošteno domače slovensko veselje; velikokrat bolj „fletno“, kakor kje na plesišču. Veliko veselje so nam priredili tudi mohliški pevci. Zahvala vrlemu Vavtižarju in g. provizorju Uranšeku, ki se toliko trudita! Vstopnina je prinesla lepi denar za Št. Rupertsko in Št. Jakobško narodno "šolo. Le tako naprej, ne zaspan, temveč prebujen Škocijan, trdnjava podjunske doline in dom slovenskih korenjakov ob deroči Dravi in ob lepem klopinakem jezeru. Radiše. Dne 14. svečana t. 1. je umrla Katarina Hribernik, bivša Rumpelnica v Radišu. Bolehala je že celo zimo in kake tri tedne pred smrtjo se je podala po opravkih, kakih 10 minut daleč, k „Stamcu“; tam je obnemogla ter ni več mogla nazaj na svoj dom. Ker nikdo ni prišel po njo, je tam obležala; tamkaj je imela skoz tri tedne tudi prav hvalevredno postrežbo. Ves čas, noter do zadnjega trenotka, je bila čisto pri pameti; pogovarjala se je o tem in onem, na kar je mirno zaspala — za vselej okoli Vjll ure. Ravno ob dvanajstih po noči so pripeljali mrtvo na njeno domačijo. Njeno naj večje veselje je bilo vselej, če ji je kdo bral kako lepo slovensko knjigo. Ko smo lani ustanovili izobraževalno društvo, je takoj pristopila kot podporna članica; izobraževalno društvo ji je bilo tako na srcu, da je ves čas želela pristopiti kot ustanov-nica. Ker pa do zdaj tega ni mogla še storiti, je kake pol ure, predno je umrla, še enkrat izrazila svoje prisrčne želje, da se naj iz njene majhne zapuščine kakih 20 kron daruje izobraževalnemu društvu. Z rajno je izgubilo naše društvo že drugega podpornega člana, ter jo bo gotovo ohranilo v hvaležnem spominu. Naj v miru počiva! Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil visokorodnemu gospodu grofu Oskarj uChristalniggu graščaku na Koroškem, dostojanstvo komornika. Podgora v Rožni dolini. Slavna c. kr. deželna vlada je pravila novega slovenskega kršč. soc. delavskega društva za Podljubelj in okolico potrdila. Ustanovni shod se vrši 12. marca popoldne v gostilni pri „Kaizru“ v Podljubelju. Krščansko misleče delavstvo se poživlja k pristopu in udeležitvi. Koprivna ob Črni. Imeli smo do zdaj še dosti prijetno zimo. Bila je sicer precej mrzla, pa snega ni bilo veliko. Ljudje so bili zadovoljni in prav posebno vozniki; zakaj saninec je bil doher in na tisoče hlodov in veliko množino obrezanega lesa so zvozili proti Črni. Pa zdaj je začela zima kljubovati. 19. februarja je začelo snežiti in snežilo je več dni; tudi oster veter je vlekel. Novega snega je padlo na dober meter na debelo. Poti so zamedene; na nekaterih krajih je nanosilo snega pu 2 metra in še bolj visoko. Tudi nekaj plazov se je že utrgalo. Plazovi so sploh tukaj zelo nevarni, ker so pri nas same gore in planine in svet jako strm. Koprivna leži namreč 1066 m visoko nad morjem. Edina vozna cesta proti Cerni je zdaj zaprta z mogočnim 10—12 metrov visokim sneženim plazom. Tako smo za nekaj časa od sveta ločeni in v snegu zakopani. — Umrl je nagle smrti Jakob Možgan; zadela ga je kap. — Dne 20. febr. je šla Katarina Pastirk na ženitovanje v 4 ure oddaljeno Železno Kapljo. Bila je zdrava in dohre volje. A na gostiji zboli in umrla je med potom domov. Šla je na ženitovanje po smrt. — Snega je iznova padlo 60 cm visoko. Imamo ga torej že nad poldrugi meter. Zadnje dni februarja se je zjasnilo in mislili smo, da bo za letos snega dosti. Dne 2. marca pa ga je znova začelo sipati izpod neba in sneži še vedno naprej. Plaz, ki je zasipal pot v Črno, so prekopali. Trebalo je zato 4 dni; kopalo in kidalo je sneg vsak dan po 6—7 mož. Sneg je bil tako trdo stlačen, da so ga morali raz-sekavati s sekirami. Zdaj je pot v Črno zopet odprta, dokler je kak drug plaz ne zasuje. Kokij v Podjunski dolini. Gospod urednik! Gotovo ste radovedni, kako poročilo boste sprejeli. Danes, dne 2. marca so se vršile občinske volitve v dobrolski občinski odbor, ki pa so za nas slabo izpadle. Vzrok temu je nad vse grdo vreme in slaba pot, a tudi neznačajnosti nekaterih kmetov ne bomo zagrinjali. Ne mogli bi tako tožiti, ako bi imeli v celi občini take tuože, kakor so naši vrli Kokjanci! To so yani korenine, ki se ne ustrašijo podle uemčurske agitacije, ampak delajo prav po 8vojem prepričanju. Kakor se čuje, volitve še zdaj ne bodo potrjene, ker se je delala krivica naši stranki. Da, slovenskemu kmetu se da danes samo pravico plačevati, druzega pa ne. Zdaj vidite sosedje, kake sadove rodijo znani „fajerberbali“, kateri so se vršili v Doberlivasi od ene gostilne za drugo, tam se pohujšuje kmečka mladina, a zdaj pri rolitvi ste spet postali vi hlapčeki Bismar-kovi in njegovih generalov, naših dohtarjev in učiteljev. Izdajice vere in naroda se bodo Pa že še svoj čas kesali nad tem svojim korakom. Toda prepozno bo takrat! Hm, Pa skoraj bi pozabil, agitiralo se je tudi »pošteno“. Mladi dohtar je baje našel vsako kočo, četudi bi imela še tako nizka vrata, splazil se je skozi vsako ozko luknjo, da Je le našel svoj plen. Kmetje pa naj tudi z izvršitvijo te volitve ostanejo, kar so, namreč zavedni Slovenci na domačih tleh! ^ sak, kdor svojega rodu noče spoznavati, kdor se lišpa s ptujim perjem, ni vreden, (la ga zemlja nosi! Razumeli! Križ v šoli. Francoski list „Univers“ poroča sledeče iz Britanije: Zvezda križe-yoga sovražnika Komba je že vgaševala; v Guidacielu je križ v šoli visel še na istem prostoru kakor pred desetletji. Tamošnji učitelj z ozirom na strogokatoliško prebivalstvo ni bil toliko srčen, da bi izvršil nalog prefektov. Zdaj je pa bil zadnji hip, ako 80 hoteli dobiti še kako korist od umirajočega rninistrstva. Bilo je nekaj dni po sv. Treh kraljih. Ko so otroci pred poukom hoteli P° stari navadi moliti, rekel jim je učitelj, na je na višje povelje odstranil križ, da so 8e že vsepovsod navadili biti brez križa, dokaz, da se tudi brez križa da živeti. Močno užaljeni odšli so učenci opoldan domov. Gola stvar je močno razburila sicer mirno ljudstvo. Tuintam si videl gruče živahno-kramljajoče: „Lani so se sestre nagnale, zdaj mečejo križe iz šole, kmalu nam bodo 80 cerkve zaprli! “ Tako in enako so tožili 'u se boječe izražali Nad jakobinskim učitelj om so pa sklenili hudo se maščevati, zastonj je novodobni sovražnik podob ob dveh čakal učencev. Ob treh šele pridejo v8i praznično oblečeni in v vrsti. Vsak otrok Jo imel okoli vratu svet bakren križec na modrem traku. „Kaj pomeni ta komedija?“ zadrl se je razdivjani učenik nad junaško otroško armado; „vse bom dal kaznovati, da si boste pomnili! “ Na te grozivne besede 8o dečki zavihteli svoje klobuke in kape in onoglasno je zadonelo iz stoterih grl: „Živel križ! Živijo Kristus!“ Modrordeč same jeze Popadel je učitelj naj bližjega učenca za suknjo tako silovito, da sta kar dva gumba odtrčala. Dečko pa je prijel za križec in djal: „To je moja lastnina, tega mi ne boste yzeli kakor ste onega na steni. Gorje vam, c« mi ga vkradete! Živijo Kristus!“ in sto-terno «o mu pritrdili tovariši z vzklikom: „Živijo križ!“ Med tem se je pa že zbralo veliko ljudstva pred šolo. Pri šolskih vratih si je nekaj mladih ljudi dalo posla. Učitelj se je tega zbal in je menil, da bo najbolj pametno, če otroke spet izpusti. Ko so le-ti odšli in tudi njihovi stariši, hotel je učitelj iti k županu. Tu pa zapazi na šolskih vratih velik črni križ in nad njim napis: „Živel križ!“ pod njim pa: „Proč z izdajalcem!“ Na veliko veselje množice, ki se je znova zbrala, prihitel je učitelj z vedrico vode in z metlo, da bi odpravil križ. Pa nevolja! križ so napravili s terom. V celi vesi ga ni bilo, ki bi mu pomagal; tedaj je pa drugi dan dal po mizarju iz soseščine križ po-strugati, a vrata so ostala zaprta. — Slovenski stariši! Vzgojite si tudi vi svojo deco v take verske značaje! Žeja v različnih državah. Po nekih ravnokar od angleškega trgovinskega urada objavljenih podatkih o žeji na svetu sta bili Anglija in Nemčija, kojih prebivalci so bili dolgo časa najhujši pivopivci, premagani, in sicer od male Belgije. V letu 1903. je prišlo tu na vsakega prebivalca po 214-5 litrov piva, na Angleškem 133-5 litrov in v Nemčiji samo 115'2 litrov piva. Žeja Angležev je sploh nekoliko odnehala. Proti letu 1902. se je izpilo tam leta 1903. 47,911.500 1. piva, 9,864.000 1. spirituoz-nih pijač in 6,340 000 1. vina manj. Nemčija kuha več piva nego vse druge države, 7.096,248.000 1.; njej sledi Angleška s 5.757,151.5001. in potem Zjedinjene države s 5.429,047.500 1. Največ opojnih pijač se izdela na Ruskem, največ se jih izpije na Danskem; nič manj nego 135 1. pride na leto na vsakega Danca. Kot vinopivna dežela je Anglija zadnja med vsemi trinajstimi evropejskimi državami. Na vsakega pride na leto komaj dva litra vina. Važen svet. Neki angleški zdravnik je dognal, da je temna obleka mnogo nevar-neja glede nalezenja bolezni, nego svetla. Ako si opravljen v črno ali temno obleko in stopiš v bližino nalezljive bolezni, je gotovo, da bolezen nalezeš prej, nego bi jo v svetli obleki. Dokaže se to naj lože s tem, ker se temna obleka mnogo hitreje navzame n. pr. tobakovega vzduha, nego svetla. Jako priporočati je torej — pravi omenjeni zdravnik — v sobah, kjer leže bolniki z nalezljivimi boleznimi, ne nositi temnih, ampak svetla oblačila. Berač, ki je zapustil dva milijona Rotšiidu. Neki Abram Fidler je prišel kot berač peš iz Rusije na Francosko. Lani meseca avgusta je umrl v Nici ter določil svojim glavnim dedičem glavarja družino Rotšildove v Parizu. Spočetka si je Rotšild mislil, da se je beraču zmešalo, ali pozneje se je dognalo, da je zapustil vrednostnih papirjev za dva milijona frankov. Rotšild tega denarja ni hotel sprejeti, marveč je poiskal revne sorodnike pokojnega, ter jih tudi res našel v Rusiji. Med te se razdeli premoženje. Slovenec —- milijonar. V Alaski je neki Slovenec, ki ima ponarejeno ime Anton Stander. Leta 1896 je zasledil zlato rudo, ki mu je dala okoli milijon dolarjev. Svojega bogastva pa se bo kmalu znebil, ker ne dela drugega kakor popiva in se pretepa po gostilnah ter meče tisočake vlačugam. Slovenec ne zna uživati sreče! Kolcavica (kolcanje). Kolcanje ni druzega kot ponavljajoči se krč prečne mrene, ki se hipno in hitro giblje navzdol, pri tem pa pusti za sabo v prsih prostor z razred- čenim zrakom, kamor sili takoj zunanji zrak. Ker udere zunanji zrak hipno v omenjen prostor, nastane znaui, glasni glas, kateri provzroča hipno sklepanje glasilk, in mo-mentno zadevanje glasotvornic druge ob drugo, po drugem mnenju pa nastane glas že v ustih, ker se pomakne hipno jezik od nebnega oboka in ker udere zunanji zrak v tako napravljen prazni prostor. Mož, ki je služil štirim vladarjem. V neki vasi na Moravskem so nedavno izročili materi zemlji truplo nekega moža, ki je služil štirim vladarjem. Bil je to stari „Hija Meksikance“, ki je hodil na svoje stare dni od hiše do hiše, popravljal stare ure in dežnike, splošno pa živel ob milih darovih. Ilija Drtil — tako se je pisal — je služil najprej kot vojak pod cesarjem Ferdinandom, potem pod cesarjem Francem Jožefom (do leta 1856.), potem pa je vstopil v armado papeža Pija IX,, v kateri je služil tri leta. Komaj pa se je vrnil domov, je stopil v armado cesarja Maksimilijana in šel z njim v Meksiko, kjer se je odlikoval v vojni. Na svojem povratku domov je bil odlikovan s papeško in meksikansko kolajno. Ob pogrebu mu je igrala veteranska godba in so bile oddane častne salve, — kakor se spodobi možu, ki je služil — štiri vladarje. Dva junaka. Za časa obleganja Varšave je ukazal ruski podmaršal knez Paskijevič, da se izstreli baterijska salva na neko določeno točko. Zapoved se je izvršila, toda brez vsakoršnega uspeha. Razkačeni knez je pritekel k bateriji, ki je streljala. „Kateri tepec zapoveduje tukaj?“ je zagrmel knez. — „Jaz!“ odgovori mirno neki kapetan. — „Dobro, degradiral vas bom, ker ne razumete svoje naloge. Vaše granate nimajo prav nikakega uspeha.“ — „To je res“, je odgovoril kapetan, „ker so mi dali zarjavele granate, ki se ne razpočijo.“ — „Pripovedujte to komu drugemu“, je odgovoril knez; „jutri mi bodete odgovarjali.“ Toda v tre-notku, ko je knez hotel oditi, je vzel Kapetan granato v levico, zažgal z desnico lunto ter jo pomolel proti knezu, rekoč: „Prepričajte se sami! “ Knez pa ni ničesar odgovoril niti trenil z očmi, temuČ prekrižal je roke in mirno stal. Ravnotako hladnokrvno je stal kapetan z gorečo lunto nad granato v roki, dokler ni dogorela in ugasnila. — „Imate prav“, je spregovoril podmaršal sedaj ter prijazno podal kapetanu roko. Iz življenja ptic. Možnost, da ranjene in pohabljene ptice nadalje žive, je večja, nego se meni vobče. Živali okrevajo po ranah, zadobljenih vsled strela, vsled pasti itd. nepričakovano hitro. Tako se poroča od neke jerebice, da se je popolnoma brez nog držala svojcev ter se veselo nadalje razvijala. In ravnotako so našli fazane, ki so se prav dobro počutili, čeravno so vsled strela ali pasti izgubili večjidel kljuna. Znan je tudi slučaj, o takozvanom koscu, da je brez težave živel dalje, ko se je zaletel v brzojavno žico, ter si pri tem odlomil eno perutnico. Divje ptice kažejo nasproti svojim družicam, ki so se kakorsibodi poškodovale, posebno sočutje. Večkrat so že opazovali, da so si v sili pomagale. Tako se pripoveduje o neki lovski družbi, ki je slučajno naletela na divje kokoši. Ena je bila slepa, druga je pa očividno prevzela njeno pre-skrbovanje; vodila je svojo družico, prinašala ji hrane, ter bila vedno ob njeni strani. Ptice so sploh podvržene Čudnim nezgodam. Zdi se skoraj neverjetno, da si je ptica ob letanju v svobodnem zraku zlomila perut- nico; in vendar je znanih več takih slučajev, ko se vsled naglega letanja mnogih ptic dogajajo razne nezgode. Deževnik in divja kokoš se večkrat ubijeta, ker v naglem letanju trčita ob zid. S kako silo da lete ptice po zraku, za to podaje dokaz dejstvo, da je nekdaj navadni drozgač popolnoma prebil 30 mm debelo ogledalno šipo na svetilniku pri Tumberryju. Mnogo ptičev se ubije s tem, da se zalete v brzojavne žice. Pomorske ptice trčijo večkrat skupaj ter se tako poškodujejo. Morda eden najzanimivejših nesrečnih slučajev je bil pač ta, da je 16 jerebic istočasno priletelo v brzovlak, vsled česar jih je ostalo 11 takoj mrtvih. Kako visoki so morski valovi. V raznih opisih o nevihtah in nesrečah na morju je čitati vedno o pravcatih gorah, ki jih delajo razjarjeni valovi. Hidrogra-fični zavod je mnogokrat meril valove blizu bregov in sredi morja ter sedaj naznanja, da je povprečna visokost morskih valov v Sredozemskem morju 8 do 10 m, pri zelo slabem vremenu dosežejo 13 m, a najvišji valovi, ki jih je bilo opazovati pri hudih viharjih, so dosegli 15 m. Mnogo različnejši pa so valovi glede dolgosti. Povprečna dolžina valov znaša 170 m, vendar pri zelo viharnem vremenu dosežejo tudi 1000 m dolžine ter se podijo s hitrostjo 70 km v eni uri. Ena najdražjih in največjih cerkva bo katoliška cerkev francoskih Kanadcev v New Yorku, in bo glede lepote in velikosti nadkrilj evala vse druge cerkve v Ameriki. Ta katedrala bo imela prostora za 70.000 ljudij in bo dolga 147 metrov, visoka pa 145 metrov. Veljala bo 125 mi-1'jonov kron. Velikanske svote so že izdane za slike, treske, slikano steklo, mozaike i* t- d. w Devetkrat trojčke je imela žena kmeta Jurija Dunville v državi Nebraska v Ameriki. Mož je star 43 let, žena 38. Otrok je še živih 25. Te dni sta se mož in žena predstavila Rooseveltu; Čudno to! Franica: »Oče, kje ste sevi rodili?“ Oče: „V Celju!8 »Kje pa mati?8 vpraša dalje Franica. »V Ptuju!8 odgovori oče. Franica: »A kje sem pa jaz rojena, oče?8 „Ti pa si se rodila v Mariboru!“ odvrne oče. Franica: „Kako smo pa potemtakem vsi tako lepo skupaj prišli?8 Bistra glava. Profesorjev sinček: „Oče, prav lepo vas prosim, kupite mi boben!8 Oče-profesor: „Nikakor ne, sinko moj, motil bi me pri delu!8 Sinček: „Ne bodem vas, oče, ne! Bobnal bom samo, kadar boste spali.“ Iz šole: „Povej nam, Karlek, ako bi si nesli tvoj oče mesečnega zaslužka, svojih 160 K domu, a med potom zavili v gostilno na dva vrčka pive po 20 v, kaj jim preostane, ko pridejo domu?8 „Tu jim pač ne preostane nič druzega, kakor lepo paziti, da se pri materi ne izdajo, sicer bi bilo „joj8 in „komedija.8 Iz sodne dvorane. Sodnik: „Koliko ste stara?" Priča: „Trideset let!8 Sodnik: „Pred štirimi leti ste bili zadnjič tukaj in ste povedali ravno toliko.8 Priča: „Prosim, jaz ne spadam k tem ljudem, ki danes go-vorč tako, jutri pa spet drugače.8 Kozolec in lenišnica. Nekateri naši bralci si morebiti mislijo na prvi hip, da hočemo navesti tukaj povest dveh, ki se jemljeta, če berejo ti dve besedi v naslovu, ker imajo prvo besedo za moško lastno ime, a drugo za žensko; to grozno zmotnjo jim mogoče potrdi tudi misel, da imamo sedaj predpustni Čas; toda če nam hočejo slediti v naslednjih vrsticah, se kmalu prepričajo, da jo hočemo zaviti čisto na drugo polje. Kozolec in lenišnica nista ženin in nevesta, ampak dve gospodarski poslopji nič kaj gosposke zunajsti, pa tembolj važni za naše kmetske bralce. Povsod na Slovenskem jih ne poznajo; eno ali drugo že, pa obojih ne. Naš} slovenj egoriški rojaki so sicer že večkrat brali v časopisu, da je tam nekje v celjskem okraju ali kje drugod zgorel kozolec, pa oni ne vejo zdaj, ali bi naj zelo pomilovali posestnika ali malo, ker ne vejo ceniti škode, ki ga je zadela s tem, da se je vsedel na njegov kozolec rudeč petelin; ne vejo namreč, kaj ie to, kozolec; pač pa poznajo lenišnico dobro, ki pa je zato našim bratom po drugih slovenskih krajih neznana pošast. Zato menda najbolj ustrežemo obojim, če opišemo kozolec in lenišnico, njun značaj in njuno korist, oba lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Kozolec je za kraje, kjer ga imajo, kruhova shramba, pa ne pečenega, ampak dokler je še v snopju in klasju. V ta namen je kozolec podolgovata, na golih lesenih stebrih sloneča stavba s streho brez dimnika. Prostor od stebra do stebra, kar zadeva dolžino kozolčevo, ima po nekod ime okno in je le v toliko izpolnjen, v kolikor ga zaležejo trami, ki so vodoravno v precejšnjih razdaljah drug nad drugim vrinjeni med stebre; na teh ima poslopje zaslombo, da ne izpodrkne pod milo nebo. Na svojih dveh povprečnih straneh je kozolec popolnoma odprt, tako da lahko tudi voz snopja pri-drči pod njegovo streho. Snopje se zlaga v dveh vrstah na desno in na levo, po celem, kakor je kozolec dolg, na kviško pa, kakor daleč segajo sohe; kar je prostora više pri strehi, je namenjen za krmo. Med vrstami po sredi kozolca preostaja, če je snopje količkaj modro zloženo, dolga prazna ulica, v kateri počivaj« vozovi, ako jih dolžnost ne kliče nikamor. Snopje zlagajo ponajveč tako, da je klasje obrnjeno na znotranjo stran, da mu dež in kljuni ne morejo do živega. Tako čaka snopje do tri tedne ali še dalje v kozolcu, da se posuši do dobra, potem še le se ga usmilijo cepiči. Dokler je kozolec prazen m oko zre le gole stebre s tramovi v obširnem prostoru, se človek čuti nekam majhnega pod njim; zdi se mu, kakor da bi bil prišel v stolp, v stanovanje zvonov, kjer je tudi brunu pri brunu, tram pri tramu. Ko pa je vse natlačeno snopja v njem, mu nudi pogled druge, veseleje občutke; nehote se mu sklenejo roke k molitvi, da zahvali Boga, ki je čuval njegovo setev pred uimo in točo ter vidno blagoslovil delo njegovih rok; le ena goreča želja navdaja še sedaj njegovo srce: Bog in sv. Florijan naj obvarujeta kozolec požarja. Mi Slovenci med Muro in Dravo nimamo kozolcev; to pa ni tako umeti, kakor da bi ga mi ne potrebovali in sploh ne bi vedeli kaj početi ž njim; kakor bi nam šla tako trda za kruh, da bi komaj dočakali žetve, potem pa hajdi mlatit in z zrnjem v mlin, da bo konec stradanju; tako huda še nam, Bogu hvala, ne prede, čeravno imamo slabe letine. Mi pustimo snopje po žetvi na njivi zloženo v „križih8 ah „ja-kecih“ ali „raztavah8, da se ondi posuši, potem še le ga spravimo domov, da ga zmlatimo; za kazen, da ne stavimo kozolcev, pa moramo včasih vsled dežja pustiti snopje na njivi dalje časa, nego nam je ljubo. Nekateri kozolci so doživeli že izvanredno srečo; imeli so čast sprejeti novo-mašnika takoj po darovani prvi s veti maši z obilno množico venčanih družic in radostnih gostov pod svojo streho. Kozolec je zelo pripraven vsled svoje lege, prostornosti in hlada, da se vrši v njem tudi sijajna primicijska slavnost. Seveda se pokaže tudi on takrat v vsem svojem sijaju in blesku; prav po svatovsko je opravljen in ozaljšan s cvetjem in zelenjem, da je kaj; namesto zrnja v klasju, čegar dom je kozolec, se ti smeje zdaj bel kruhek na mizah; ali pač zavidajo drugi kozolci v bližini svojemu toli odlikovanemu tovarišu! Lenišnico si še moramo ogledati, to značilno poslopje za Slovenske gorice. Ime ima od tod, ker pod njeno streho sušimo in teremo lan (len); po nekod se zove tudi Slivnica, ker v njej sušimo tudi češplje (slive) in drugo sadje in kuhamo slivovko; služi nam toraj v trojno svrho. Lenišnica, če je ena boljših in ne preveč zapuščena, ti naredi vtis prav čedne zidane hišice, v kateri bi se dalo stanovati za silo, čeravno nima tega namena. Ves hram obsega v sebi tri prostore: prvi je mala izbica, ali bolje, kuhinja; kaj posebnega ni najti v njej; glavno njeno lastnost označimo, če rečemo, da je precej črna, ker ima dve peči; ena je pripravna za kuhanje žganja, za drugo pa je pravzaprav samo žrelo v tej kuhinji, ostalo gre skozi zid v drug teman, dobro zaprt prostor, da ga ogreva. Zdaj smo v sušilnici, pa seveda samo v mislih, kajti v resnici človek niti ne sme noter, kadar se v peči kuri, zaradi neznosne vročine, ki pa je potrebna, da se suši lan ali sadje; tudi ne moreš priti noter izvzemši če bi se splazil skozi edino majhno okence, pri katerem bi bil poprej izpustil vročino. Najuspešneje se suši surovina na peči sami, ki je nizka in dolga, precej grobu podobna, toraj drugačna, nego jih imajo kmetske hiše, to peč imenujemo mi „bik8. Tretji del pa je že bolj neomejen in na zraku, samo da ga še pokriva lenišnična streha; tu so pritrjene in razvršene trlice, kakor konjeniki v krogu druga za drugo; tukaj se lan in konoplje pretvarjajo v mehke kodre. Domačija lenišnice so toraj, kakor smo rekli, Slovenske gorice; pa njena slava tudi tukaj precej ugaša, ker so ljudje zadiya leta precej popustili lan in konoplje. Sicer tudi po drugod poznajo lan, ga sušijo in tarejo, sušijo po drugod tudi sadje in kuhajo žganje, pa lastno poslopje staviti v to svrho se jim zdi odveč; lan n. pr. sušijo in tarejo kar na planem. Mi pa imamo lan, ta imeniten domači pridelek, ki ga, žal, dandanes vse premalo spoštujejo, še tako v časti, da mu postavimo lasten dom in ga tudi imenujemo po njem, namreč lenišnico. Naši predniki so ga še vse bolj častili, ker so bili trdno uverjeni, da imajo ravno njega zahvaliti za doberšen kos svojega blagostanja: obleke so takrat malo kupovali, ker so jo bolj močno pridelali doma. Lenišnica je toraj posebna tvornica za lan; povrh pa je še sila pripravna, da snŽi sadje v obilici naenkrat, ki se nasiplje na takozvane lese, iz šib spletene. Zbog tretje njene službe, namreč da pripravlja žganje, ji ne moremo peti ravno slavospeva, ker je žganje pač presneto dvomljiva dobrota Človekova. Pa desetkrat bolje je še vendar za našega kmeta, za njegov žep, možgane, želodec, kri in potomstvo, da Pye pristno in zanesljivo žganje, kuhano v domači lenišnici, nego če poganja po goltancu smrdljivo tekočino, kupljeno v krčmi, katere sestavin ne pozna, le samo to ve, da je špirit slabe vrste zraven, in da ščegeta po grlu, bolj ko ščetinast kožuh po golih udih. Sklenimo toraj na novo pri tej priliki: žganja iz oštarije, če ni posebno izpričano, da je pristno, ne maram vzeti De za sebe ne za svoje domače, ne za delavce, ker jih nočem ugonobiti; domače žganje pa le tako, kakor sploh zdravila, t° je po kapljicah! Žal nam ne bo nikdar, ^e ostanemo zvesti temu načelu. Glavne znamenitosti lenišnic smo našteli ; kdor izmed oddaljenih naših prijateljev P* potuje kedaj po naših krajih, naj se mu zdi vredno pogledati tudi v lenišnico. Pač pa svarimo na tem mestu vsakega, bodisi prijatelj, bodi sovražnik, naj se ne bliža lenišnici ob času, ko tarejo ženske lan, naj se ji rajši daleč izogne; ker terice so nepreklicano hudomušne, da celo zlobne; gorje mu, ki se jim približa ali jih celo predrzne motiti v njihovem delu! Saj pravimo, da niti najhujšemu sovražniku ne že-bmo, da bi prišel v njihove roke; bodisi domačin ali tujec, nebrojna množica zbadljivih puščic iz njihovega jezika te zadene, če še ne kaj hujšega; pa še zameriti jim ne smeš tak dan, ki je njihov praznik. Tudi P' revneje pare na svetu, kot tisti mož, ki Je obsojen, da mora vsaj nekaj ur med tencami tolči lan in jim streči; gibanice si krvavo zasluži, če mu jih kaj privoščijo; Jerice same namreč zelo rade dobro živijo; katerekoli gibanice niso za nje. Pisec, ki meni, da je dolžan vse povedati o kozolcu in lenišnici, karkoli mu pride na misel, tako da še teric ne pusti pri miru, že dolgo pozna lenišnico, dalje ko kozolec; pa svoje dni je vendar tudi ni poznal, kar jasno priča, da je prišel mlad na svet. V šolo je hodil s svojim bratom vsak dan mimo neke lenišnice, pa je nista razločevala od navadne hiše; kazen za to malomarnost ni smela izostati. Bilo pa je tisto jesen dosti sadja, torej tudi vedno dosti sušenja v lenišnici; iz dimnika seje kadilo neprenehoma; šolarja sta mislila, da v tej hiši morajo živeti bogati ljudje, ki dobro žive, ker si neprestano kuhajo in pečejo, „to hišo si bo dobro zapomniti, da je ne opustiva na pametvo ali tepežni dan“; to je tisti veseli dan vseh malih, ko ima vsak otrok v vsako hišo dovoljen vstop; „brez nič tukaj ne bo, če nama tudi drugod izpodleti!“ — Tepežni dan je prišel; dečka pomerita prve korake k lenišnici; pa kako neljubo ju dirne njuna prevara, ko vidita, da celi hram spi zimsko spanje; noben sled človeške stopinje se ne vidi v snegu k vratom; zdaj še pogledata na dimnik; danes se nalašč ne kadi, kakor bi bil začaran! Kam bi neki bili odšli ljudje v tej strogi zimi? Zdajci ju prevzame še celo strah pred osamljeno kolibo, trkati si niti ne upata več. Klaverno jo pobrišeta dalje, ne obetaje si več mnogo bire od tiste pametve, ker je bil začetek tako slab. Ko pa zvečer doma potožita, kaj ju je bilo doletelo, si še prideneta revčeka k nezgodi novo nepriliko, namreč sramoto in zasmeh pri mladih in starih, ki so ju odzdaj venomer vpraševali: „koga sta hodila Sibat k lenišnici ali peč, ali trlice?“ Pred nedavnim pa so imele često lenišnice svoje prebivalce tudi po zimi; to je bilo tistih dob, ko so še cigani bili večkrat naši gosti. Ne da bi gospodarja kaj vprašali, so se ti naselili meni nič tebi nič z vso svojo mnogobrojno družino v lenišnici; če pa so enkrat prišli, se jim ni kar nič mudilo, da bi šli dalje; videti je bilo, da so s stanovanjem prav zadovoljni. Ker stoji lenišnica vedno bolj na samem, so cigani včasih po cele tedne bivali v nji, ne da bi kdo vedel za nje. Še-le, če se je raznesel glas, da so kje v soteski v noči pokradli tatje, so jeli sklepati ogorčeni prebivalci, da cigani nekje blizu biti morajo. Potem pa iskat v lenišnice... Zanimivo gospodarsko poslopje je torej lenišnica; za našega kmeta ni nič manj koristna nego po drugod kozolec; ona je domovje za lan, a ta domovje za žito. Vendar ker vedno bolj gineva zanimanje za lan, pojema tudi veljava lenišnic; danes jih nikjer skoraj ne zidajo več, pač pa jih marljivo podirajo. Kmet sicer ve kaj dela, in ne smemo mu oporekati; umakniti se mu mora potrebna lenišnica, da dobi svoj prostor stiskalnica, ki se mu zdi še bolj potrebna. Vkljub temu je naša iskrena želja, da prizanašajte lenišnicam, kjerkoli je mogoče; hvaležne vam bodo. Ce pa jim bo usoda še za naprej nemila in se bo moralo zgoditi, da se kmalu zadnja poruši, pa ji naj bodo te vrstice skromen nagrobni spominek. Lenu h ar. lalatnloa uredništva* Podčetrtek: Uredite med seboj celo stvar, bo boljäel —Stanovsko pri Poljčanah: Zelo lepo po obliki in po mislih, a to ne spada v političen list. — Na Koroško: Sklep uredništva je že v ponedeljek, zato nismo mogli prinesti v zadnjem listn povabila k prireditvi velikovških Slovencev I Pozdrave 1 Cepljene trte na Portalis in sicer: žlahtnina bela, muška-talec, mozleo, ortliber, traminer, Burgunder beli. Burgunder modri, portugizer, rulander, laški rilček, mali rilCek, silvanec, najboljše kakovosti, dobro vkoreninjene, prodaja 100 komadov po 20 kron, pri večjem odvzetju pa še ceneje P. SREBRE, Maribor Tegetthofova cesta 28. 5 (2—6) ■ 2-12 Vzajenm zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19.-v Medjatovi hiši v pritličju = Dunajska cesta 19. vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dtmaji: e) zavarovanje na doživetje in smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, Ijndska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin , 1, 2 8 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica“ deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; W zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju na suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Slovenci! pristopajte k domači zi Pojasnila daje za Štajersko glavno poverjeništvo v Mariboru, Fabriksgasse 21, ter postreže ako se zahteva, tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Pootavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno yarnost. Svoji k svojim! linici! ooooooooooooooo Usujarna in prodaja usnja Nik. Györeka nasied. | • v Mariboru = Grajski trg št. S (nasproti gradu) Ž.‘t priporoča 12—18 priznano najboljše podplate po starem dobrem udelovanju, vsakovrstno usnje, kakor tudi usnje za sedla. Kože so po osni in najboljše ndelojejo OOQOOQOOOQQOÜO© lasdloiovan |e diplom m častne občane po primerno nizki ceni se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. J *'5 S * S 2 { 2 5 * ^ Iž,azne ^ uradne pečate KUVERTE priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru fcÖOööOOOOOOÜÖC oooeeoeeoeeooooeeeoeeeeeeoeeee^ I Delavnica za vsa cerkvena dela I se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov itd. (j> Velika zaiogra | Zahtevane fotografije ter načrti () dovršenih kipov, križev in slik. J s povratno pošto. (J) Stotine spričeval iti pohvalnih pisem na razpolago! DelavHieo z cenjenimi naročili podpirati prosi vdani Konrad Skaza St. Ulz»ioli-Gr»öcl©wi, Tix*olali:o. [t 4-12 rOOOOOOOOOOOOOC) = Java Kava oi©tixify®:r»j at naslednik T. FEMMEMMACM MARIBOR, Ulij alka: Gosposka ulica 25, Dravska ulica 2. Remonter ura iz niklna. . . gld. l-80 črna jeklena remonter ura , „ 2,60 srebrna remonter ura ... „ 3'40 srebrna veriMoa . .•. . , „—‘9b srebrna vratna verižica . . „ —’65 14 karat, zlata ženska remont, ura „ 8'90 14 karat, zlata moška remont, ura „ 16'80 14 karat, zlata verižica... „ B'50 Vsaka*ura je izskušana in natančno urejena. 14 karat, zlati prstan 14 karat, zlati uhani ura na nihalo . . . ura z godbo , . . okrogle kuhinjske ure ure kadilnice . . . očala............... gid. 2-90 n 1-EO „ 4-20 n 8-40 „ 1-66 , 1-50 .—30 'J s. > ft rt a ur, zlatnine in srebrnine je izsknšana in natančno urejena. — Popravljanje 6 50 kr. — Zamenja se stara zlatnina in druge starinske vrednosti. 18 Novi, veliki ilustrovani cenik na zahtevo brezplačno in franko. mmmmt s x z z z z z