PTUJ, 17. septembra 1970 L£TO XXIII., št. 36 Cena 0,60 din GLASILO SOOIALISTIONB ZVEZB DBLOVNBOA LlUDSTVA Sadovi zorijo, kam z njimi? Prejšnji teden smo se poi govarjali s kmetom iz Slo- v^enskih goric, ki nam je na vprašanje, kako je letos s sadno letino, dejal: »Ob možnostih prodaje, ki se nam obetajo že na začetku sezone, bo jabolk več kot preveč. Rana jabolka že zo- rijo, vendar so se pri proda- ji že pojaviJe vsakoletne te- žave. Kljub temu,, da je bi- la prejšnji teden odkupna ce- na za kilogram ranih jabolk komaj 40 S din se zanje ni nihče posebej zanimal. Zgle- da, da jih bom moral prede- lati v jabolčnik. Včasih smo rekli, da je bila dobra sadna letina blagoslov za kmete, že nekaj let nazaj pa je to ka- zen. Naše nekoč tako znano in donosno sadjarstvo izumi- ra. Interesentov za obnovo ni, saj so možnosti za proda- jo sadja iz leta v leto slab- še. Kaj storiti? Kmetje sami smo ob tem vprašanju ne- močni. Že nekaj let se govo- ri o obnovi sadjarstva v Slo- venskih goricah, pa vse ka- že," da so bile to samo bese- de in tolažba razočaranega.« Tako nam je dejal kmet iz Slovenskih goric, doma iz okolice Juršinc. Te besede nam mnogo povedo. Ali se bo spet ponovila slika iz neka- terih prejšnjih let? Bomo spet gledali v sadovnjakih gnilo sadje in ugotavljali, da bo treba nekaj storiti, na drugi strani pa v trgovinah kupo- vali pretirano draga jabolka, ki sploh niso zrasla v naših sadovnjakih? Pred leti smo napisali sestavek pod naslo- vom "'Sadna drevesa umira- jo stoje«. Podoba v Sloven- skih goricah in Halozah se ob-tem vprašanju ni pravnic spremenila. Nasprotno — iz leta v leto je bolj tragična. Jabolka zorijo, kam 7. njimi? Ostaja tiho in slcrito upanje, da se bo trenutno stanje do Slavne odkupne sezone ne- '^ollko izboljšalo. Kot vedno, Upanje ostaja. Mnogi pa se boj ijo. da se bo spremenilo v razočaranje. In to v upravi- čeno razočaranje. J. 3. TP Merkur iz Ptuja je odprle v torek v poslovnem centru Ptuj« novo prodajalno Merkur z »Volanom« Ptujska trgovina in njeni potrošniki so bili v torek o- bogateni z novo sodobno pro- dajalno »VOLAN«, ki jo je odprlo trgovsko podjetje »MEIlKUIi«. Potrošniki bo- do lahko odslej kupili v tem sodobnem trgovskem prosto- ru vsa prevozna sredstva od koles, mopedov do avtomo- bilov in kar jc prav tako bi- stvenega pomena — tudi po- trebne rezervne dele. Vred- nost investicije znaša 200 mi- lijonov starili dinarjev. 50 odst. je lastna udeležba »Merkurja«, 50 odst. pa zna- ša kredit, ki ga je podjetje najelo pri ptujski Kreditni banki. Prodajalna »Volan« stoji nasproti Kreditne banke Ptuj in ima 800 kvadratnih metrov prodajne in skladi- ščne površine in okrog 750 kvadratnih metrov parkirne- ga prostora. Projekt je izde- lal projektivni biro Ptuj. Dipl. inž. arhitekt Ivica Vil- fan, pa je vnesel vanj mno- go svojega smisla za zares funkcionalno dovršeno razpo- reditev prodajnega in skla- diščnih prostorov. Gradbeno podjetje DRAVA« iz Ptuja pa se je tudi tokrat izkazalo kot soliden izvajalec. Ob otvoritvi prodajalne so predstavniki TP »Merkur« na čelu z direktorjem Kar- lom Vobnerjem, sklicali v to- rek tiskovno konferenco. No- vinarje in druge zainteresi- rane so seznanili s pomemb- nostjo nove prodajalne ter s konceptom svojega nadalj- njega razvoja. Specializirala prodajalna »Volan« je imela že prvi dan svojega poslovanja in utira- nja poti med kupce — na zalogi poleg koles in mope- dov tudi avtomobile in kar je za kupce še bolj pomemb- no — tudi kompletni asorti- man rezervnih delov za av- tomobil ZASTAVA 750 in 1300 ter za vse vrste Tomo- sovih mopedov, NSU Pretiš — motorje in za kolesa. Pri- stopili pa so tudi k komple- taciji rezervnih delov za Škodo 1970 in za Wartburga. Prodajalna je založena s po- trošnim in elektromateria- lom za vse vrste vozil. Prav tako so v celotnem proizvod- neip programu prevzeli pod- zastopstvo tovarne »Tigar • iz Pirota, ki proizvaja priznane avtomobilske gume. Prodajalna »Volan«, ki bo odslej odprta neprekinjeno od pol osme ure zjutraj do 19. ure zvečer, je v Ptuju de- seta Merkurjeva poslovna e- nota in kot smo slišali v to- rek, ne zadnja v rcizvojnem programu tega podjetja. Že v prihodnjem letu se bodo lotili gradnje prodajnoskla- diščnega prostora s pohi- štvom. Zgradba bo stala na Rogozniški cesti in bo obse- gala HOO kvadratnih metrov prodajnega in skladiščnega prostora. Že v bližnji prihod- nosti pa imajo v načrtu pre- ureditev in adaptacije neka- terih že obstoječih prodajaln. Direktor Kari Vobner nam je povedal, da si bomo lahko v prihodnjem mesecu spet o- gledali IMcrkurjevo modno revijo, v prihodnjem letu pa bo podjetje priredilo tako- imenovani »MERKUUJEV MESEC«. Za potrošnike se- veda ne bo zmanjkalo prese- nečenj. Slišali smo tudi, da podjet- je vsaj za sedaj še ne raz- mišlja o kakršni koli inte- graciji. da pa sloni nadaljnji razvoj podjetja predvsem na poglobljenem poslovno teh- ničnem povezovanju z veli- kimi trgovskimi hišami. V prenesenem pomenu be- sede je torej »Merkur« s svo- jo novo prodajalno »Volan« »za volanom« in upamo, da bodo tudi v bodoče uspeš- no krmarili med potrošniki, J. Siodnjak Sodobna »MEllKl RJEVA« prodajalna »VOLAN« v Ptuju NA VRSTO JE PRIŠEL TUDI SLOVENSKI TRG Komunalno podjetje Ptuj je začelo t zadnjih dneh prejšnjega tedna urejati Slo- venski trg v Ptuju. Končno, so dejali nekateri Ptujčani, saj je bil Slovenski trg do- slej prav zares ena sama tla- kovana jama, ki je v pravem pomenu besede kazila podobo našega starega zgodovinskega mesta. Na delovišču sem se pogo- varjal z delovodjem Antonom Rojkom in z Lad-slavom Sarcem, ki je z najrazličnej- šimi tehničnimi pripomočki opravljal nekatera meiitvena dela. Povedala sta mi, da je prišel za rekons^trukcijo Tr- stenjakove ulice končno na vrsto tudi Slovensk' tri*, ki bo letos v celoti obnovljen. Da bi se ohranil ambient sta- rega mesta, bo cestišče tla- kovano in ne asfaltirano, Ce vreme ne bo povzročalo po- sebnih preglavic, bo konča- na obnova ob koncu okto- bra. Sredstva za obnovo je prispevala občinska skupšči- na Ptuj. Pogovarjal sem se tudi s komaj 17-letnim strojnikom Francem Greifom, ki je ve- šče upravljal s svojim želez- nim velikanom — buldožer- jem. Zaposlen je pri Agro- kombinatu KZ Lenar'.. Po- vedal mi je, da Se ni poisem pečen strojnik, vendar že do- l3ro ve, kako se le' zadevi streže. Dela tudi po 12 ur n.^ dan, kar je najbrž nekoliko preveč. Čas jih pač pre'^anja. Ptuj bo torej spei dobil ne- kaj, kar bo polepšalo njego- vo podobo in odpravilo ne- godovanje občanov. Ob mi- nuli 1900-letnici mesta je bi- lo opravljenega za njegov« polepšanje veliko in po- membnih opravil. Seveda pa vse hkrati ne gre. Prav go- tovo bo prišel prihodnje le- to na vrsto tudi Trg svobo- de, katerega cestišče je prav tako v nemogočem stanju. Vse hkrati seveda ne gre. Treba je precej potrpljenja, predvsem pa v trenutnih raz- merah zbrati sredstva, kate- rih pa, kot vsi vemo. ni ni- koli dovolj. J. S, Boldožer rije in pripravlja podlago za novo tlakovano cestišče VKEME do nedelje, 27. septembra 1970. Napoved: zaradi moč- nega gibanja zraka proti severu je v zadnjih dneh bilo padavinsko območje potisnjeno severno od Alp, Na naše kraje je vplivalo le 7 občasno oblačnostjo in rosenjem. Območje nizkega zračnega pritiska je ponovno zajelo zahod- no Evropo, Zato se bo vieme v naslednjih dneh poslabšalo tudi pri nas. Do izdatnejših padavin bo prišlo okrog 23, septem- bra, ki bo v presledkih držalo do konca meseca. S padavinami se bo rrak ohladi! na okrog 12 si. C. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 17. septembra lf)7( Ob tednu požarne varnosti od 20. do 27. sept. 1970 Občinska gasilska _ zveza Ptuj organizira tudi letos te- den požarne varnosti, ki je posvečen požarni preventivi v gospodarskih organizacijah in kmetijskih gospodarskih objektih. Predvsem pa je po- žarnovarnostni teden name- njen občanom in njihovim skupnim prizadevanjem v preventivni dejavnosti. Gasilska društva bodo v tem tednu poleg osnovnih nalog opravila požarnovar- nostne preglede prostorov, v katerih so spravljeni kmetij- ski stroji, avtomobili, škropi- va in druge vnetljive tekoči- ne. SPORED VECJIH PRIRE- DITEV OBČINSKE GASIL- SKE ZVEZE PTUJ, KI BO- DO V TEDNU POŽARNE VARNOSTI: V nedeljo. 20. septembra 1970, bo ob 9. uri v Ptuju ve- lika gasilska vaja s svečanim mimohodom. Sodelovali bodo tudi gasilci iz Avstrije. Istega dne bo ob 14.15 na Desterniku otvoritev gasil- skega doma, krst brizgalne Rosenbauer in predaja nove- ga gasilskega orodja. V sredo, 23. septembra, bo ob 17. uri v Kidričevem ve- lika gasilska vaja, v četrtek ob 19. uri bo gasilska vaja v Majšperku, v petek ob 19. uri v Muretineih in v soboto ob 19. uri gasilska vaja v Dor- navi. Te dni bodo v vseh ome- njenih krajih po gasilskih vajah predvajali filme s pod- ročja gasilstva. Vabijo gasil- ce in občane iz teh in sosed- njih krajev. Gasilska zveza SRS je raz- pisala za učence osnovnih šol ob tednu požarne varnosti posebne denarne nagrade za najboljše risbe in naloge na temo požarne varnosti. Štab občinske gasilske zveze Ptuj pa bo k republiškim nagra- dam prispeval tudi svoje na- grade. Nagrade so razpisane posebej za učence prvih in drugih razredov, tretjih in četr-tih ter od petega do osmega razreda. Prva nagra- da za najboljši spis, ki ga bo napisal učenec-ka od petega do osmega razreda osnovne šole, znaša 45.000 starih di- narjev, ki jih prispeva re- publiška gasilska zveza, zra- ven pa še 12.000 starih dinar- jev, ki jih prispeva občinska gasilska zveza Ptuj. Skupno je razpisanih devet republi- ških in 18 občinskih nagrad. Spet smo torej priča po- n-smbni gasilski manifesta- ciji. Ne prvi in prav gotovo tudi ne zadnji v letošnjem letu. Klic: V službi ljudstva na pomoč! torej ni več samo gola parola, temveč klic, ki izraža aktivnost, predvsem pa solidarno pomoč ob požarih in drugih elementarnih ne- zgodah. Iz tedna v teden smo, priča različnim podeželskim gasil- skim svečanostim, ki niso sa- mo veseličnega značaja, am- pak so predvsem odraz ak- tivnosti m marljivosti mno- gih gasilskih društev, ki na- znanjajo otvoritev novih ali prenovljenih domov, nakup novih brizgaln in druge ga- silcem prepotrebne opreme. Ce je vse skupaj obogateno z domačimi vižami in sploš- nim ljudskim veseljem, je to spiet finančni prispevek, ki obogati večkrat prazno kot polno društveno blagajno. J. S. V Ormoiu 20 ton Te dni so tudi v Ormožu končali z obiranjem hmelja. Slabo vreme in pomanjkanje obiralcev je vplivalo, da se je delo tako dolgo zavleklo. »Se gostije se človek naveli- ča,« je dejal eden izmed obi- ralcev, ker je že tretji te- den bil v hmelju od jutra do večera. Prejšnja leta je ka- paciteta sušilnice diktirala hitrost obiranja, letos so su- šilnico dodelali tako, da b' zmogla tudi- največji »pri- tisk«, pa ga ni bilo. Tudi u- čenci osnovnih šol so poma- gali. Tako je šola Tomaž bi- la na hmeljišču dva dni v kompletni sestavi. Dva dni je obirala hmelj tudi uprava obrata. »Jeruzalem«. Sila ko- la lomi, pravijo. Hmelj- je bilo treba pobrati in poiska- li so vse možnosti, da so to tudi storili. Naj omenim še dva rekorda. Posameznik- so nabrali največ 20 meric na dan, kar je res dosti. Našla pa se je tudi ženska, ki je ves dan nabrala samo 2. Me- rica je veljala 2,40 dinai'ja. Letošnji pridelek na o. moških hmeljiščih je izirej no dober in kvaliteten. Hd Ijišče pri Veliki Nedelji j ha) je že staro in izrabljeni zato ga nameravajo opusti; V Ormožu je novi nasad i je prvič polno rodil. Skapj so nabrali 20 ton hmelja, J so ga posušili v svoji suši niči in ga prodal: prek ko misijske prodaje Hmezad KK Žalec. Medtem ko iz Savinjsi doline prihajajo glasovi, d hmelj spričo sedanjih cen i več donosen in razmišljajo opustitvi hmeljišč in usnif ritvi na drugo donosnejS proizvodnjo, so v Ormožu u gotovili, da je hmelj najbol rentabilna kultura. Inštitu Žalec je delal raziskave ugotovil, da na ormoška' poljih raste zelo kvalitete: hmelj, saj vsebuje 8,8 od stotka hmeljeve smole. Zat' so' se v Ormožu odločil; z^ saditi še 8 ha površin s hm« Ijem. Novi nasad bo v peršicah. jr Na ormoškem hmeljišču se je zbralo do 150 obiralcev. \ činoma iz Hrvaške. Posamezniki so nabrali tudi 20 meric na dan. Prodajalec stranki: »Ne, gospa, že dolgo ga ni.« Lastnik trgovine se jezno vmeša: »Kako da ne. Polno jih imamo doli v skladišču, polno!« Nakupovalka pa je bruh- nila v smeh in zapustila tr- govino. Lastnik: »Kaj pa je hote- la?« Prodajalec: »Da že dolgo ni bilo dežja, sem rekel.« Bisirica-Radenci 48:57 (25:33) V Slovenski Bistrici sta se v okviru II. republiška, ko- šarkarske lige pomerili do- mači Partizan in Radenci, ki so si že priborili naslov pr- vaka. Tako je bila tudi ta tekma le boj za prestiž, pa še ta domačinom ni uspel. Gostje so opravičili svoje me- sto na lestvici in zasluženo zmagali. Prve minute so pri- padle Bistričanom, ki so po- vedli kar s 16:6. Deset ko- šev pa je bila premala raz- lika, gostje so jo celo z lah- koto izenačili. Morda bi se vse skupaj zasukalo le mal- ce bolj v prid Bistričanov, če^ne bi »odpovedal« naj- boljši igralec moštva Ivetič, ki je na minulih srečanjih vedno dosegel več kot tride- set košev, to pot pa le deset.- Pri domačih lahko pohvali- mo visokega Brumeca, ki je dosegel tudi 13 košev, pri go- stih pa so vsi zaigrali zelo dobro, največ košev pa sta dosegla Kovač in Hakl 12. Sodil je dobro • Zule iz Slo- venskih Konjic. -d tednik — četrtek, 17. septembra 1970 stran S Umrl je Rudi Ilec Med mejnikoma njegove usode, med rojstvom v sli- Icovlti dolini Grajene pred 57 leti, in smrtjo 14. septem- bra 1970 v svoji ljubki, s trudom zgrajeni hiši v Mari- boru, je teklo njegovo živ- ljenje od bednih otroških let skozi spoznanja življenja, do velikega prepričanja, da je Človekova dolžnost, prispe- vati čim večji delež za ko- risti velike skupnosti člove- ške družbe. Na ptujski gimnaziji ga je leta 1933 seznanil sošolec Ivan Potrč s tajnim komu- nističnim gibanjem za novi socialistični družbeni red. Spričo negativnih pojavov v svetovnem vrtincu imperia- lizma med obema vojnama in spričo lastne revščine, se je krepil v njem uporniški plamen. Gospodarska kriza z brezposelnostjo, s politič- nim nasiljem raznih oblik, z delavskimi stavkami in de- monstracijami, pojav fašiz- ma v Italiji, obubožanost kmečkih in delavskih mno- žic, delavske stavke in ma- nifestacije, sestoj anuarska diktatura v Jugoslaviji, boj španskih demokratičnih sil proti fašizmu generala Fran- ka, pohod nemškega hitleriz- ma — vsi ti dogodki so v mladih revolucionarjih, ki so stopili leta 1933 na ptujski gimnaziji v komunistično stranko — začrtali njihovo pot k osvoboditvi človeka skozi ogenj revolucije. Rudija so izključili leta 1934 skupaj s Centrihom, Po- trčem, Znidaričem, Kogejem in Kuharjem zaradi revolu- cionarnega delovanja iz ptuj- ske gimnazije. Na sodnem procesu proti mladim komu- nistom v Ljubljani so ga ju- nija 1934 obsodili na pet me- secev zapora. Izključenim so prepovedali šolanje na vseh pednjih šolah v Jugoslaviji in jim tako zaprli vrata uni- verze. Pred Rudijem Je prežala beda in negotovost. Vendar svoje revolucionarne poti ni Mpustil. V domačem kraju je politično vzgajal svoje prijatelje, revne kočarje in flelavce. Pokazal jim je pot v socializem. Ustanovil je ce- lice KP. Preživljal pa se je s priložnostnim kmečkim de- lom. Pičel je bil še zaslužek od dopisov v list Večernik. Leta 1936 se je poročil in aaselil v Ptuju. V njegovem domu se je zbirala napredna Simnazijska in vajenska nnladina. Komunistična par- tija mu je zaupala vodstvo inestnega komiteja. Revolu- cionarno je detoval tudi v zvezi kmečkih fantov in de- Met. Pri svojem delu z va- jensko mladino je žel obilno žetev. Mnogi skojevci iz nje- govega vplivnega kroga so se odlikovali v delavskem gibanju in nato v narodno- osvobodilnem boju. Ko so septembra 1940 u- stanovili okrožni komite KPS za ptujsko območje, so lica imenovali za njegovega člana. Tedaj se je še tesne- je povezal s herojem Lac- kom in prekaljenim revolu- cionarjem zdravnikom dr. Jožetom Potrčem in črpal iz njegove velike zakladnice revolucionarnega znanja in poguma. Januarja 1941 so ga tedanji oblastniki skupaj z dr. Jožetom Potrčem in Lac- kom ter drugimi ptujskimi revolucionarji poslali v kon- centracijsko taborišče v Medjurečje v Srbijo, odko- der so se vrnili nekaj dni pred nacističnim napadom na Jugoslavijo. Ker mu je v Ptuju grozila aretacija, se je z ženo umak- nil v Grajeno. Njegove pri- prave za upor proti okupa- torju v domači okolici je o- kupator prekinil že julija 1941, ko ga je z ženo prijel. V rokah gestapa sta pretrpe- la strašne muke. Žena je čez nekaj mesecev umrla, on pa je prehodil jetniško pot iz ptujskih zaporov na Bori, nato pa v izgnanstvo v Nem- čijo, kjer se je povezal z upornimi Jugoslovani. Po vojni se je naselil v Mariboru in ustvaril nov dom, novo družino. Zaposlil se je na srednji kmetijski šoli in do leta 1961 upravljal šolski internat ter pomagal pri političnih akcijah na ma- riborskem območju. Od sep- tembra 1961 je delal v grad- benem šolskem centru. Bil je predavatelj in pomočnik ravnatelja. Toda bolezen ga je vedno bolj ovirala pri de- lu. Maja 1965 je moral za- pustiti delo z mladino, ki jo je ljubil in ji kazal moral- ne vrednote življenja, za ka- terimi naj stremi rod, ki bo dalje gradil, kar je začela generacija pred njo, ko je polagala temelje nove druž- be. Rudi se je umaknil v in- validsko penzijo. Bolezen je premagoval vdano in koli- kor mu je dopuščalo zdrav- je, je zasledoval v tisku naš razvoj. Večkrat se je tudi oglasil s tiskano besedo v Tedniku in Večeru, besedo, posvečeno zgodovini naše revolucije, ali pa njenim stranpotem. Se leta 1968 je napisal reportažo o Halozah. Rad je priskočil na pomoč ptujskemu muzeju pri zbira- nju zgodovinskega gradiva iz revolucionarne preteklo- sti. Tako je pomagal iskati pomembne podatke o padlih gimnazijcih, o naprednem gibanju na ptujski gimnazi- ji med obema vojnama, o naprednem delovanju pred- vojne zveze kmečkih fantov in deklet na ptujskem ob- močju in druge. Napisal je tudi članek o ptujskem re- volucionarnem tisku za ptuj- ski zbornik II. Njegova srčna dobrota je prevzela vsakogar, ki ga je spoznal. Njegova vera v zmago naprednih humani- stičnih in demokratičnih sil in njegova pomoč v boju za zmago velikih idej — sta poglabljali revolucionarno zavest njegovih učencev, da so ostali zvesti socialistični revolucionarni etiki. Nekate- ri so končali v spopadu z okupatorjem, vsi pa, ki so vojno preživeli in vsi, ki smo Rudija poznali, moramo po- trditi, kako je s svojim ple- menitim značajem obogatil ure, ki smo jih preživeli v njegovi družbi. V. R. Rudi Ilec Dlake v jajcu Preveliko natančnost ali spotikanje ob nepomembne stvari navadno imenujemo iskanje dlake v jajcu. Če je to, kar bo sledilo, pomembno ali nepomembno, presodite sami, prepričan pa sem, da bo večina na »moji strani«^ Ormož se lepo razvija. Ta- ko in toliko se še ni delalo in gradilo v tem mestu. Na katerokoli stran se obrneš, vedno je kje kaj novega, spremenjenega ali pa se rav- no dela. O teh uspehih Or- možemov sem že večkrat pi- sal in še bom, danes bi se rad dotaknil nečesa drugega, na kar tudi ne bi smeli po- zabiti." Proti večeru sem hodil po mestu. Počasi so temna kri- la noči zajela ulice in trg. Ljudje so odšli in tudi zad- nji avtomobilski žarometi so izginili za sivimi hišnimi vo- gali. Občutek bi bil kar pri- jeten, če ne bi ta trenutek zapihljal veter, ki je dvig- nil in kotalil po mestnem tlaku številne papirčke in druge smeti, ki jih je, kdo ve kateri, delovni dan odvr- gel. Res je, da v Ormožu po- metajo ulice, ni pa res, da jih tudi pomete j o. Lovni tu- rizem pripelje v Ormož sko- raj največ gostov in kaj lioi, če nas najde takšne! Pred občino (grad) si žab« s pomočjo Ogradovih tovor* njakov gradijo novo pribeža- lišče. Videti je, da se Ormo- žani ne moremo ločiti od svojih mlatk in skrbi za žabe. Z dograditvijo kopališča so jih izgnali iz prejšnje »hiše« in uboge žabice nekje ven- dar morajo živeti, si verjet- no milijo tisti, ki vsak dan gredo mimo in to gledajo. Zab v tej mlaki še ni, ker Ogradovi tovornjaki še niso 3»dogradili objekta«, kljub temu, da se vsak dan obra- čajo po njem in umažejo k blatom Se asfaltirani del ce- ^išča, ki pelje mimo. Pot me je vodila tudi po hribu nav2xlol in na železni- ški postaji sem ugotavljal, zakaj ljudje kljub ne preveft lepemu vremenu ne čakajo na vlak v čakalnici, ampak posedajo zunaj ali pa gredo v gostilno. Pokukal sem t čakalnico in hitro zopet zaprl vrata, zaikaj vonj (smrad) ml je zaprl sapo. > Naj bodo te tri »dlake ▼ jajcu« dovolj. Vem, ljudje bodo rekli, ni imel o čem pi- sati, pa nas »obira«. Odkri- to povem, da gre za večje stvari. Gre za ljudi, ki živi- jo v neki kulturni sredini. ▼ neki urejenosti, ki ji tudi sam pripadam in mi zaradi tega preprosto ne more biti vse- eno, kakSna ta sredina je. N« nazadnje gre za člove%o srečo. Vse, kar sem tukaj »kritiziral« so malenkosti in ali ni eioveSka sreča i^ir majhnih, drobnih stvari in trenutkov? Ce bomo te stvari okarak- terizirali z malenkostmi, ki niso omembe vredne, potem bi jih tudi odstranili z ma- lenkostnim trudom, ki ni vre- den omembe. jr Mlaka pred občino Uspeh desterniških gasilcev v nedeljo, t. j. v začetku požarnovarnostnega tedna, bo na Desterniku veliko grasil- sko slavje. Prizadevni sasil- ei iz teera krž^a bodo ob 14.15 popoldne predali namena nov ffasilski dom, briz^alno Rosenbauer ter drugo e^astl- sko opremo. Poleg najetega posojila so priskočili na pomoč v tej akciji vsi občani iz tega ob- močja, ki so darovali pro- stovoljne prispevke. Največ pa so s svojim entuziazmom in prostovoljnim delom pri- spevali k tel delovni zmagi naslednji člani upravnega odbora: Anton Zelenik, pred- sednik društva, ter njegovi sodelavci Viktor Muršec, Ferdinand Benko, Janko Ar- nuš in drugi. Po svečanosti bo gasilska veselica z domačimi vižami, z dobrim prigrizkom in do- mačo kapljico. Celotna prireditev je pod pokroviteljstvom Fran j a Re- bemaka, predsednika občin- ske skupščine Ptuj. K tej delovni zmagi de- sterniških gasilcev iskreno čestitamo! J. S. Milijonar, ki je preizkušal svojega bodočega zeta, je vprašal: »In bi ljubili mojo Krim- hildo tudi, če bi bila revna.« »Da. Seveda, gospod.« »No. sedaj pa ste zadosti povedali! Nočemo nobenih tepcev v družino.« » »Nikoli več! Dokler bom živ, ne bom več prosil ene ženske, naj se poroči z me- noj!« »Kai pa je bilo? Je rekla .ne'?« »Ne. Rekla je .da'.« STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 17. septembra lf)7( Lovci za okroglo mizo v soboto, 12. t. m., je bila v prostorih gostišča .Milana Grivca v OrmoZu redna let- na konferenca Zveze Jovskih flružin Ptuj, ki jo sestavlja- jo vse lovske drnžine s pod- ročja občine Ptuj in Ormož. Prišli so zastopniki 23 dru- žin. Konfercnce se je udele- žil tudi Kado Pehaček, pred- sednik Lovske zveze Slove- nije. Povabili so tudi nekaj funkcionarjev družbenega in političnega življenja obeh ob- čin, pa se ni udeležil nobe- den tega zanimivega »obra- čuna«. Med desetimi točkami dnevnega reda je bilo naj- bolj zanimivo poročilo pred- sednika LZ Ptuj Draga K!o- bučarja. 2e uvodoma ie navedel, da »bomo v današnjih razpra- vah morali biti bolj kritič- ni«'. Analiziral je izvajanje sklepov zadnje konference in ugotovil, da so se neka- tere družine držale sprejetih napotil in zabeležile lepe u- spehe, druge pa so šle naprej po starih poteh ali pa celo :iazadovale in so morali zo- per družino in posameznike uvesti kazenski postopek. ^Eden taksen mračen pri- mer prekrije mnogo več vzornega dela, javnost pa . zarad' nritiska r9ka.=;*p bule na ž'vre. /arad- sorememb na Dliučni mron- ali zarad' razsevkov v druKe organe Nazadnje ori^e do — nasH hui.šanje in zm-inj- ša^ie telesn h in duševn-h moči. Na pljučnem raku nrrbolj pogosto obolevajo mo^'-' ka- dilci. star- nad 4.S let P; = učn: rak je 4 do 5-krat ocrosteiš. pri moških, kot ori žen=;k'ih V SiovpnMi ?o na orvem me- stu po vzroku smrt: obole- njsrca in ožilja, na drusem mestu pa je rak. Od 100 u- mrlih v Sloveniji, jih umre 20 zaradi srca. 16 oa zaradi raka, V borbi proti tej težki bo- lezni nismo več nemočn:. Bo- lezen je največkrat neo- zdravljiva zaradi orenoznega odkritja. Podatki Instituta za pljučne bolezni in tuberkulo- zo na Goln'ku pokažejo, da je diagnoza rak nos^Tvliena šele Po enem letu od nrvh znakov bolezni. Od vseh od- kritih bolnikov je .=amo v.^ak deseti bil v takem stanju, da je bila še možna operacija. Danes bi bil operativni oo- seg poDolnoma u.?pešn3 me- toda zdravljenja nljučnesa raka. če bi bil ta odkr t. predno se je imel čas razse- jati v druge organe. Zato ^e neobhodno, da vsak nožna prve znake bolezni, zlasti oa moški kadilci, ki so stari nad 45 let. Pri .^t^jrejših strastnih kadilcih b- bilo nujno opra- viti vsaj enkrat letno rent- genski oresfled. četudi nima- jo nobenih znakov bolezni. Vsak kadilec, star nad 40 let. bi se moral ori vsakem znaku pljučnega obolenja posvetovati z zdravnikom. Vsem. ki so se zdravi, sve- tujemo, da prenehajo kad-ti. tistim pa. ki ne kadijo, zla- sti mladim pa onooročamo, s kajeniern sploh ne zač- nejo. Pri zgodnjem odkrivanju pljučnega raka ima zelo po- membno vlogo flourografi- ranje nrebivalstva. Na zad- nji fluorografski akciii v ptuisk občini, ki ie bila v letu Iflf^e. smo registrirali 5632 Drimerov netuberkuloz- nih obolenj pliuč 594.1 obo- lenj srca in ožilja Vse to nam notrjuieio. da je fluo- roffraf-ja vse bolj uspešn-^ metoda za odkrivanie vsoh oljučnih bolezni .?rca in oži- lja. Dr. M. R. ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA ... (Nadaljevanje) kovin postanejo časi nemir- ni in se ljudje zasekajo v bolj odmaknjena Dodročja, ki so naravno zavarovana. To so griči, ki so od okolice sqrazmerno odrezani kot ka- ki jeziki, ki jih na vrhu iz- ravnavajo in tako dobijo do- kaj ravne oovrsine. kjer s4 naselijo. Tako dobijo ob strani male nasipe, ki niso tako strmi kot v žeiezn: do- bi. ko so taki nasip že utr- jen: z lesom in Zidovjem. Tukaj gre za delno utrjeva- nje s tem. da izravnajo te- ren in take nasipajo br^g. s k^tereg.a le malo bolje ob- vladajo okolico kot :z Uiži-ie To je značilno za čas. ko se pojavi v zgodovin prva ko- vina — baker Drugo leto b' radi nada!:e- vali z izkopavam! Leto? je premalo d^ bi uspei' dooit: ured.tev samega gradišča. Zato bo treba čisto sisternji- t čno prekopati celo ocKlroč- je in tako iti od najdišč-- do r.aidišča in t^ko do!)olpjeva- ti sliko tega obdobja za ta predel in na ta nač n seveda DOtem za vso Slovenijo :n primerjalno do sosednjih po- krajin.« Pintadera — kaj .ie to? BREGANT »Med d-Jgm e tu najden zanimiv in z^lo majhen koši''k. tako .pipoo- vana pintadera Podjioen ^e čepu Spodaj -e ghni^sta Plo- ščica. ki ima oiastično izve- den cik-cak Z^orai 'ma ro- čaj. T^k; kos' so v ene-^l'!- skem svetu ooznan-. so zelo redki. Ta. ki smo 2a našli tukaj, je prvi v Slove- niji. Za nobeno od teh sta- rih naselij ne vemo Lai so pravzaprav te pinfadere po- menile, ki so tako lepo or- namentirane Strokovniaki predpostavljajo, da gre za pripomoček za tetovran je. Domnevamo, da so v '.--dol- oinice ali jarke tega cik-^-a- dal- barvo in so io priti- snili na kožo Primerek je lepo ohranjen, cel doslej ija v Slovenij- .še n-smo po- znali. čeprav smo sklepali, da je bil, ker so sa našli drugod po Jugoslav i!.« Ta pomembna in za slo- vensko arheološko znarost edinstvena odkritja je finan- cirala obč;:ia P'^uj, ki je za to namenila 5000 din. S'abo vreme je zavleklo izkopava- nja za en dan in da b: iz- polnili plan, je občina Or- mož doplačala za en dan. Ormožani bodo financirali tu- di geodetski posnetek tere- na, tako da bodo celotni stro- ški letošnjih raziskav na Pavloskem vrhu prišli na 7000 din. Ce bi imeli več de- narja, bi lahko odprli celot- no področje, tako oa so od- visni oti ug'b3njrf Upajo, da se bodo drugo leto na^la sredstva in da bod'^ takrat dokončno in zanesljivo ugo- lovili, za kako veliko naselie pravzaprav 3re. Iz vsoga po- vedaneg?. se da razbrati, da gre za stvari, ki mnogr obe- tajo. jr STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 17. septembra lf)7( So javni interesi res proti uvedbi zasebne zdravniške prakse? (Nadaljevanje) Sedaj je poglavitna in naj- važnejša naloga splošnega zdravnika ugotavljanje ali je delavec ali uslužbenec, ki se pr,i njem javi kot bolnik, res- nično bolan ali je simulant in v pozitivnem primeru ali je sposoben za delo ali ne in v koliki meri. Seveda je za zdravnika takšno ugotav'lja- nje dostikrat zelo težavno, nadležno in delikatno, saj so med bolez^nijo in simulacijo široki prehodi in meje med obema skrajnostima niso ta- ko ostro postavljene, kot je to na prvi pogled. Posebno problematično je, kadar gre za abortivne oblike ali oligo- simptomatične primere ali protrahirani začetek kakšne bolezni, kjer so hitro možne zmote in krivični ukrepi. Za bolnika pa je takšno ocenje- vanje često žaljivo, neprijet- no in odiozno. kar v naprej pokvari zaupljivo vzdušje med obema, ki le tako zelo potrebno za uspešno delo vsakega zdravnika. Vodilni zdravstveni delav- ci in drugi merodajni fak- torji dobro poznajo ta pro- blem, vendar ga namerno bagatelizirajo ali pa mu od- rekajo vsak pomen in važ- nost. Zdravnikom pa, ki na te težave opozarjajo, očitajo pretirano senzitivnost. Vzrok za takšno stališče je v tem, da ^socializirana zdravstvena služba tega problema ne mo- re rešiti na vsestransko za- dovoljiv način. Zato bi bilo pravilno, da merodajni fak- torji nriznajo neprijetno, ze- lo odgovorno, in skrajno ne- hvaležno vlogo splošnega zdravnika in ga tudi bolje stimulirajo. Zato ni čudno, da velika večina splošnih zdravnikov želi na specializacijo iz ka- terekoli panoge medicine in da smatrajo eventualno od- klonitev specializacije kot ne- ke vrste kazen. Mnogi vidijo v specializaciji privilegij, ki ga po redni poti skoraj ni mogoče doseči. Zamislimo si, kaj bi se zgodilo, če bi od- pravili ta privilegij in dovo- lili specializacijo v'sem zain- teresiranim zdravnikom. Prepričan sem, da bi ostale le bele vrane in da bi mora- li zapreti najbrž 95 odst. vseh naših splošnih ordinacij. Tako je razumljivo, da tak- sno stanje povzroča nezado- voljstvo ali pri bolj senzitiv- nih splošnih zdravnikih celo depresijo, ker so po sili raz- mer vpreženi v policijsko- zdravstveni sistem, kjer na eni strani nanje pritiskajo delavci in uslužbenci zaradi ^obravanja bolniškega stjtr leža ali dopusta, na drugi strani pa zavodi za socialno zavarovanje in podjetja za- radi previsokih staležev. Res je zadnja leta tozadev- no stanje precej boljše, od- kar so uvedeni odtegljaji pri plačah zaradi bolovanja, kar pa se mi zdi načelno nepra- vilno in krivično, čeprav je s tem ta problem za sploš- nega zdravnika le omiljen, ne pa odstranjen ter še naprej kvari medsebojno prijatelj- stvo, dobrohotno, zaupljivo, spodbudno, prijetno in hu- mano vzdušje, kakršno bi že zaradi značaja zdravniške službe nujno morali biti. Prav tako je dobro znano, da primanjkuje mladih slo- venskih splošnih zdravnikov in da jih morajo zdravstveni domovi in drugi zdravstveni zavodi iskati po drugih naših republikah, da nam pomagajo iz velike zadrege. Iz vsega tega je razvidno, da poklice splošnega zdravni- ka vsaj pri nas v Sloveniji ni več popularen in privla- čen, ker bi bilo sicer takšno Mislim, da bi uvedba za- sebne zdravniške prakse v veliki meri odpravila ome- njene pomanjkljivosti in sla- bosti enotirne zdravstvene službe ter da bi dvotirni si- stem nedvomno zadovoljivo rešil mnoge probleme, ki se- daj tarejo številne zdarvnike in bolnike. S tem bi omogo- čili, da se odločijo za študij medicine tudi vsi tisti štu- denti, ki jih sedaj odvrača policijsko zdravstveni zna- čaj socializirane splošne me- dicine, ker je verjetno med njimi mnogo zelo humanih, idealnih in sposobnih ljudi, ki bi v tem poklicu lahko da- li ljudstvu dragocen prispe- vek na področju zdravstva. Mogoče bi bilo dobro po- staviti neke meje med pri- vatno in socializirano medi- cino že v samem začetku, na primer s tem. da se od štu- dentov — kandidatov za o- sebno prakso zahteva obsež- nejši program študija in last- no vzdrževanje, vsem dru- gim pa se omogoči štipendi- ranje. Tako bi lahko zadr- žali eventualni prevelik na- val na zasebno zdravniško prakso. Sicer pa bi te in dru- ge odnose morala regulirati zdravstvena zakonodaja tako, da bi bilo v prid razvoju me- dicine. oziroma zdravstvene službe in predvsem bolnega človeka. Eventuelni ugovori, da bi \'sled uvedbe zasebne prakse trpelo statistično preučevanje zdravstvenega stanja prebi- valstva, kontrola gibanja na- lezljivih bolezni, rakastih o- bolenj, poškodb itd. so nere- alni in pristranski ter teme- ljijo na aprioristični antipa- tiji do zo.<;ebne prakse in na določenih predsodkih, ker ne upoštevajo, da je sedanje preučevanje zdravstvenega stanja še zelo pomanjkljivo in šablonsko ter da je stati- stika socializirane službe do- stikrat še zelo površna, ne- točna in nezanesljiva, nada- lje, da sedaj opravlja mnogo zdravnikov priložnostno ali na pol javno ilegalno zasebno zdravniško prakso, o kateri iz razumljivih razlogov ni absolutno nobene evidence. Legalni zasebni zdravnik bi moral takšno evidenco voditi glede na zakonske predpise in v lastnem interesu. Uvedbo zasebne zdravniške prakse si želijo ljudje, ki se- daj pogosto zahajajo v ile- galne, često improvizirane zdravniške ordinacije. Sicer pa bi bilo mogoče priporoč- ljivo izvesti tozadeven refe- rendum ali z anketiranjem u- gotovi mnenje in želje prebi- valstva. Z dovolitvijo zaseb- ne zdravniške prakse bi od- pravili tudi diskriminacijo, da imajo nekateii zdravniki lahko na pol javne zasebne ordinacije, ker oblasti zanje vedo, pa dobrohotno zatiska- jo oči, da bi jih ne videle, drugi pa jih ne smejo imeti ker bi proti njim takoj ukre- pale. Taki privilegirani zdravniki v veliki večini v javnih diskusijah in v član- kih nastopajo proti zasebni praksi, ker bi sicer svojo mo- rali legalizirati ter bi od te- ga imeli samo škodo, saj bi morali plačevati davek, po- leg tega pa računati še s kon- kurenco legalnih zasebnih zdravnikov. Razen tega pa se boje, da bi legalizacija zaseb- ne zdravniške prakse prine- sla tudi strogo ločitev obeh služb, to je zasebne in soci- alizirane ter bi se morali od- ločiti za eno ali drugo. Nov republiški zakon o zdravstvu letošnjega julija, k; je dal povod za to raz- mišljanje, načelno dopušča zasebno zdravniško prakso s posebnim ozirorrt na krajev- ne potrebe, ki jih ima pra- vico ugotavljati le občina, ki jo lahko po svoji uvidevno- sti in razpoloženju dovoli ali odkloni. Veliko vprašanje je, kako naj se pojmuje ta po- treba in kaj se za tem poj- mom skriva. Ali je pri tem mišljena volja večine prebi- valcev ali kakšnega višjega predstavnika zdravstva ali občine, ali število zdravstve- nih zavodov določenega ob- močja, kadrovska zasedba, sodobna oprema ordinacij in bolnišnic, prizadevanje soci- alizirane zdravstvene službe itd.? Znani so paradoksalni primeri, ko je bila dovoljena zasebna praksa, kjer je bila kadrovska zasedba zelo (jj t>ra in obratno. Iz takih prj merov je razvidno, kako nj dosledno pojmujejo niem dajni faktorji ta problem, (Konec prihodnjič) OBETA SE DOBRA VINSKA LETINA Iz razgovora z nekaterin vinogradniki na območl Haloz in Slovenskih goti smo zvedeli, da se nam oW ta letos razmeroma bog^ vinska letina. Seveda pa ] v teh bližajočih se jesensk] dneh iz dneva v dan upfn oči v sonce, ki občutrj zmanjšuje svojo toplotno } nergijo, ki jo vsako jesei zahtevajo vinogradi. Klopotci že pojejo vsaki letno jesensko pesem in rs nozoreče sorte grozdja so i že obai-vale v svojih znj čilnih barvah. Iz dneva dan bolj in v slajšem okusi ki vabi škorce pa tudi pn sladkosnedneže, ki ne letaj po zraku, ampak hodijo t zemlji. Slovenjegoriški in haloš! griči se odevajo v skrivnos ni živobarvni jesenski plaš izpod katerega pa veje tu tisoč skrbi: Kako bo z vn menom, bo dovolj ljudi i delo, predvsem pa, kakši bodo cene moštu. Ta vpraš; nja spremljajo vinogradni« iz leta v leto. Včasih je gro: ka kaplja priokusa številn, problemov v moštu man v^časih bolj trpka. Takšno , pač življenje med goricara J. S. i V bistriški občini boljše polarno varstvo Posebna skrb in naloga pristojnega upravnega organa za požarno varstvo pri SO Slovenska Bistrica je bila v lanskem letu usmerjena na področje požarnega varstva v gospodarskih organizacijah, pa tudi na premoženje in ob- jekte zasebnikov. V lanskem letu je pristojni upravni organ izvršil 519 po- žarnovarstvenih pregledov v industriji, ustanovah, kme- tijskih organizacijah, obrtnih delavnicah, skladiščih, tr- govskih lokalih, v stanovanj- skih in gospodarskih zgrad- bah. V bistri.ški občini je bilo lani 22 požarov s skupno po- žarno škodo 514.520 din. Največ požarov je bilo v za- sebnem sektorju in sicer 16, medtem ko jih je bilo v družbenem sektorju 6. Ce upoštevamo podatke o številu požarov in škodi lah- ko ugotovimo, da število po- žarov in škode narašča. Ven- dar velja to le za zasebni sektor, kajti število požarov v družbenem sektorju je v upadanju. Za to imajo pre- cej zaslug vodstva podjetij, ki so posvetila požarni var- nosti veliko pozornost. Ob analizi vzrokov poža- rov na območju bistriške ob- čine lahko ugotovimo, da je 70 odstotkov požarov zakrivil zaradi nepazljivosti in ne- vednosti — človek, zato bo potrebno v prihodnosti po- svetiti večjo pozornost vzgoj- nim in propagandnim pre- prečevalnim ukrepom. Gasilska društva in delov- ne organizacije doslej v svo- jih vrstah niso imele dovolj usposobljenih gasilcev — podčastnikov. Gasilska ob- činska zveza je zato organi- zirala tečaj za gasilske pod- častnike, katerega so poleg slušateljev teritorialnih in gasilskih industrijskih dru- štev obiskovali tudi nekateri delavci, ki v podjetjih nepo- sredno skrbijo za požarno varstvo. Tečaj je opravilo 33 članov, razveseljivo pa je, da so bili med njimi tudi nočni čuvaji iz delovnih organiza- cij. Pri izvajanju službe požar- nega varstva so tudi v minu- lem obdobju posvetili poseb- no pozornost objektom lesne industrije, tovarne olja, Im- pola, steklarne in še nekat( rih. Ker je na območju občin okoli 19.000 ha gozdov so t« di temu primerno izvaja varnostne ukrepe. Veliko ' pomagalo gozdno gospodai stvo, pripomniti pa je še tre ba, da bi morali pomisliti n posebno varnostno službo p: GG posebno v sušnih mese cih in turistični sezoni, ko j nevarnost požarov največji V bistriški občini so pre petimi leti ustanovili skla za požarno varstvo in gasil sko dejavnost. Kmalu sm lahko spoznali, da je bila u stanovitev upravičena, saj s se že leta 1966 pričela zbiral večja sredstva, ki so omoj?o čila načrtno financiranje pc žarnega varstva in gasilstv v občini. Od leta 196.5 do !a' ni je bilo zbranih in vlože.n:! v nabavo gasilskih vozil, mf tornih brizgalk in opreme o koli 900.000 dinarjev. smemo pa pozabiti, da so 53 mo v lanskem letu delov.i! organizacije za ureditev ^ lektričnih naprav, strelov"' dov, skladišč vnetljivih te- kočin. za ureditev vodni' razmer v primeru gašen]' požara, za nabavo oprem« vložile 629.432,55 dinarjev. Na področju požarneg' varstva v bistriški občini J- bilo mnogo opravljenega Prav pa bi bilo. če bi se v5 občani zavedali, da je nalo?' nas" vseh nrepročevanje oc iarov, k- ne malokrat prinS" šajo trnlj- veliko gospurjarsi*-' škodo. -d tednik — Četrtek, i 7. septembra 1970 STRAN 9 Pojasnilo Predsedniku občinske kon- ference ZM Slovenska Bi- strica, Mirku Mundi, pa tudi bralcem Tednika, dolgujem ob razmišljanju, ki ga poda- ja omenjeni v svojem odgo- voru na sestavek »Sedem- »■.ajstletniki so povedali svo- je«, v št. 30-70 Tednika, ne- katera pojasnila, posebno še na tisti del, v katerem govo- ri »v imenu moje osebno- sti«. Tovariš Munda, ne vem od kod ti pravica, da v mojem imenu odločaš in govoriš o tem, da sem za akcijo mla- dih na bistriškem kopališču vedel ter da se je nisem u- deležil kljub temu, da sem ijnel čas. Najprej ti mora biti jasno, da za akcijo nisem vedel; prvič sem zanjo slišal šele sedaj, pa tudi lepaka, o ka- terem govoriš, na žalost ni- sem opazil, sicer pa bi se ak- cije zagotovo udeležil! Nekdanja voditeljica bi- striške mladine Vida Lipov- nik ti bo zagotovo pojasnila, kolikšen je bil moj delež ta- krat, ko smo si prizadevali, da bi uredili klubsko življe- nje v Slovenski Bistrici, pa tudi nekdanji predsednik ob- činske konference ZM Slo- venska Bistrica Pavel Blažič bo lahko potrdil, da sem bil mod redkimi, ki so se udele- žili delovne akcije za uredi- tev parka okoli spomenika padlim v Slovenski Bistrici. To pojasnilo sem dolžan za- radi tega, da ne bi bil kdo na- pačno obveščen, ali pa, da ne bi bil kdo v zmoti, da se delu celo izmikam. Vzrokov za prenehanje de- la kluba mladih DPD Svobo- da »Flamingo«, ki je imel sVoje prostore v domu JLA ne poznam, povem pa lahko le toliko, da se je v njem zbi- ralo veliko mladih iz Slo- venske Bistrice in vse okoli- ce, kar je jasen dokaz, da klub potrebujemo. Ce ni bilo vse v najlepšem redu z vod- stvom ne morem trditi, da smo za to krivi sami, kajti bili smo brez vsakršnih or- ganizacijskih izkušenj. Lahko je stati ob strani in ob neu- spehu »deliti pamet«. Koli- kor se spominjam, si bil ti v našem klubu le enkrat in še to takrat, ko ste si udele- ženci posvetovanja o klub- ski dejavnosti ogledali naše prostore. Za razgovor z na- mi v klubu pa nisi našel pro- stega časa ali pa potrebe. Morda so člani vodstva na- šega kluba naredili napako in te niso povabili v klub, še vedno pa je ostajala mož- nost, da se oglasiš samoinici- ativno. Praviš, da si se pogo- varjal z vodjo kluba, to pa seveda še ni vzrok, da ne bi obiskal klubskih prostorov, ko smo imeli program, ki ni bil sestavljen samO iz ple.5a in beat glasbe. -Ob koncu moram še izja- viti, da sem besede, ki jih je zapisal v razgovoru z ma- no pod naslovom »Sedem- najstletniki so povedali svo- je«, novinar Tednika Danilo L^tenkar, spregovoril sam. da ne boš v nepotrebnih skrbeh. Danilo Pipenbaher šlo je tudi do da:;odkov, ki jih lahko sedaj nesporno o- vpžemo. Pred-.edn^k občinske konference je zapisal, da smo v klubu kaj kmalu pri- čeli pijančevati, skakati sko- zi okna in skoznje metati steklenice. Zaradi teh ob- tožb smo užaljeni in javnosti ter predsedniku .izjavlj^Lmo, da v klubu nismo pijančeva- li, kakor tudi nismo točili alkoholnih pijač. Tudi zgodba o razbijanju steklenic je navadno natol- cevanje. Resnično je mladin- .ka razbila vinsko stekle- nico po odhodu s plesa, in sicer na Trgu svobode pred foto ateljejem »Cerič«. Vina v klubu nismo nikoli točili, torej so to pijačo nekateri posamezniki prinesli s seboj, za kar pa seveda vodstvo kluba ne more odgovarjati. Povedati tudi moramo, da smo ob izgredu v klubu ob- vestili postajo milice, ki je izgrcdnika odpeljala »na hladno«. Skozi okho je samo enkrat skočil mladinec, ki je svojo napako tudi takoj pri- znal, skakala pa sta dekle, ki po letih ni več mladinka, in neki mladenič, ki liljub zahtevi vodstva početja nista prenehala. Mislimo pa, da bi ta dogodek lahko prav tako dobro opisala sekretarka ob- činske konference, ki je bi- la na plesu prisotna in je vse tudi videla. Ob kancu bi predsedniku povedali le še to: ko je bilo v Slovenski Bistrici posveto- vanje o klubski dejavnosti, udeležili so se ga tudi zastop- niki nekatel-ih drugih občin, si (ne)hote povedal, da v Slo- venski Bistrici kluba nima- mo, čeprav sta bila prisotna predsednik Branko Rizm.an in podpredsednik Martin Mo- dic. Ne bomo se sp'uščali v razpravo, ali je bilo to (ne)- namerno. V »Odgovoru na zapis« pa ste tovariši pozabili poveda- ti, da smo se člani kluba u- deležili proslave ob prazno- vanju dneva zmage s šopki cvetja na prsih, ter da smo bili med redkimi udeleženci. S tem dejanjem smo prav gotovo hoteli opozoriti nase, da smo tu, prisotni pri vsak- danjem življenju v Sloven- ski Bistrici. V informacijo pa le še to, da so dva člana našega vod- stva v času obstoja kluba sprejeli v organizacijo ZK. Za Klub mladih DPD Svo- boda -Flamingo«: B. Rizman M. Modic F. Ojcinger K »odgoMoru na lapis« v minuli številki Tednika smo lahko prebirali polemi- ko predsednika občinske konference ZMS Slovenska Bistrica Mirka Munda, ki pi- še v imenu sekretariata ZM, z novinarjem Danilom Uten- karjem. Čeprav bi lahko kdo rekel, da sta zapisa, objav- ljena v 35. številki Tednika polemika med predsedni- kom in konferenco ZM ter novinarjem, smo dolžni po- dati nekatera p"ojasnila, ker zavestno izkrivljajo nekatere resnice. Odgovarjamo samo na dejstva. Predsedniku, članom kon- ference in javnosti bi radi Povedali, da je bil kUib mla- dih DPD Svoboda >Flanr:n- 5?o« v Slovenski B'3tr;ci u- stanovljen v želji, da pove- mlade iz Slovenske Bi- strice ter pričnemo z dejav- nostjo. Zdi so nam" povsem normalno, da smo v začetku prirejali plese, kajti to je oil naš edini vir dohodka, pa, da je znano dej- stvo. da tudi mladinski akti- vi v okolici Slovenske Bi- strice prirejajo plese in ve- selice ter tako zberejo sred- stva za svoje dejavnosti. Ce je bilo delo prvi mesec .sti- hijsko, tega ne moremo trdi- ti za kasneje, kajti ml?dinci so izbrali vodstvo, ki je bi- lo po zapisniku prve seje, bi- la je 5. 5. 1970. odgovorno matičnemu društvu DPD Svoboda Slovenstva Bistrica. To je lahko razvidno iz za- pisnika^ ki je vsekakor v po- gled vsakomur. Tor.-.j nismo b li več i^iiupina mladincev, k! je na lastno pobudo od- prla klub. Jeprav to dejstvo uooštovam.j kot pozitivno. Delo v klubu je prvič pre- nehalo. ko ie bila v prosto- rih doma .JLA razstavi po- h štva. Pr'znat: moramo, da fino bili takrat ?, odl-ičitvio Doma .JLA ra^-^očarani. če- prav smo vedel;, da imamo prostore na razpolago le za določen ča.<. Klub ie po ti°h tednih ponovno z^živei, pri- Ob robu razprave: Sedemnajstletniki so povedali svoje Nimam sicer namena pole- mizirati o dejavnosti mladih v Slovenski Bistrici ter su- gerirati sekretariatu ZM v tej občini, kaj in kako naj delajo z mladimi in še mor- da o drugih tovrstnih pi- smih, ki jih na »kritične« se- stavke prejemajo uredništva od prizadetih. Prav tako ni- marh namena govoriti o mno- gih drugih negativnih poja- vih v nekaterih naših pod- jetjih, ki se še v njih doga- jajo, kjer velja beseda »moč- nejšega«, in prav ti so za kritiko nedovzetni. Kot bralec bi rad povedal, da smatram javno kritiko kot nujen element našega simoupravnega sistema. Po- trebna je, če hočemo, da se bodo napake popravile, sta- nje izboljšalo. Najbolj za- merim tistim ljudem, ki so na odgovornih položajih In si potem, če si je nekdo »od spodaj« upal v prepričanju, da ima prav ali da se mu godi krivica in mogoče ne samo njemu, še drugim nje- govim sodelavce:n, javno spregovorit; o nepravilnosti vodilnih, nastopijo proti nje- mu. Proizvajalec postane na maii nesposoben, vodilni si orizadevajo takšnega delav- ca za v.sako ceno so znebiti. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih .sredstev. Nai se sicer povrnem na- zaj k uv»xhi oziroma naslovu tega prispevka. Zamerim namreč tudi tistim, o kate- rih recimo piše javno kak- šen časnikar. Konkretno je bilo govora o delu mladih v Slovenski Bistrici, kjer je šest mladincev povedalo ne- kaj ^•■kritičnih« na račun dela vodstva tamkajšnje mladin- ske organizacije, katere je zabeležil časnikar ptujskega Tednika. Resda v odgovoru Mirko Munda poskuša prika"- zati javnosti mrtvilo, ki vla- da v njihovi mladinski orga- nizaciji in menda še marsi- kje drugod. Priznati jr sicer ■reba, da za kakšen neu.speh kakšne akcije niso kriva sa- mo mladinska vodstva. Tako menda velja tudi za i>opravi- lo taborniške koče na Pohor- ju. Menim pa, da je naš socia- listični razvoj že dosegel ti- sto raven, na kateri se mora angažirati za naša socialistič- na načela vsak, komur je bli- zu življenjski interes naše družbe, zlasti pa še naše mla- dine, bodočih proizvajavcev in samoupravljavcev. Za tak- šno angažiranost pa je po- ti^ebna javnost dela. Prepri- čan sem, da zapis Danila U- tenkarja ni imel namena pri- zadeti predsednika ZM v Slo- venski Bistrici, ampak je le hotel nakazati na probleme, ki se več ali manj dogajajo v naših mladinskih organi- zacijah, k sreči ne povsodi in v vseh. Priznati pa je treba, da je danes, v času napredka in že kar visokega sta.ndarda že težko najti mlade ljudi, ki so voljni brezplačno in z vso zavzetostjo delati v mladin- skih organizacijah in akci- jah. Prav zato ne razumem Mirka Alunda, ki se čuti pri- zadetega, ko v svojem odgo- voru poskuša osebno obraču- navati s časnikarjem, ko med drugim navaja, da zna »tolčj po kom!«, kritizirati in ne- godovati ... Reportaža je imela prav gotovo naincn pokazati na napake, ki bi se naj odpravile, s čimer bi naj prispeval k večji aktivno.sti mladih in v tem primeru ;e prispevek svoj namen prav gotovo tudi dosegel. Ob koncu bi še rad pove- dal, da je vsekakor zgreše- no mnenje mnogih, češ da je naloga časnikarjev in ča.so- pisnih redakcij opisovati sa- mo končne rezultate (finale), kar vse bi naj delali v bel^h rokavicah in s tenčico na ob- razu. da se pač ne bi spoti- kali ob nepravilnosti, samo- voljo in slabosti v našem živ- ljenju. Po drugi strani pa smatram, da ima danes pra- vico vsak državljan povedati tisto, kar se mu ne zdi pra- vilno in to menda velja tudi za mladince v Slovenski Bi- strici. Fran jo Hovnik Bistrica : Konjice 6:2 v odločilnem srečanju II. slovenske šahovske lige so šahisti Slovenske Bistrice premagali nasprotnike iz Slovenskih Konjic s 6:2. S to zmago so si Bistričani pri- borili pravico do kvalifika- cijskega srečanja za vstop v L slovensko ligo. V nedeljo se bodo torej Bistričani v SiOven.^ki Bistrici pomerili z ekipo Ptuja. Rezultati — posamezno; Sorčnik — Slapnik 0:1, inž. Cisar — Knez 1:0, M. Soster — Serafini n..):0,.5, A. Šoster — Košak 1:0, Lešnik — Bu- čar 1:0, Vreš - Pliberšek 1:0, Plibenšek — Koražija i :0, Markelj — Obrul O,,5:0,5. iazporecl fluorografirafifci v ptujski občini 24. septembra liornava ob 7. uri za Mezgovci ob 8. uri za Dornavo 24. septembra Ilogoznica ob 7. uri za Zabjak ob 8. uri za Rogoznico ob 10. uri za Novo vas ob 12. uri za del Kicarja 25. septembra Poilvinci ob 7. uri za Podvinci. Dor- nava fdom) PtHj ob 12. uri pred KB v Lac- kovi ulici (za zamudnike) STRA)! 10 TEDNIK — ČETRTEK. 17. septembra l97o Dom, za katerega premalo s prijaznim ravnateljem dijašlo- treben. Televizor je shranjen v omari za obleke. Sicer pa bodi dovolj naštevanja po- manjkljivosti, saj v tem se- znamu tako ali tako ne bi mogli zajeti vsega, ker kazi podobo doma in zbuja skrbi pri vodstvu te ustanove. Prvi korak za odpravo na- štetih nepravilnosti so letos že storili. Temeljna izobra- ževalna skupnost, republiška izobraževalna skupnost in ob- činska skupščina Ptuj so u- videle, da tako dalje ne mo- re iti. Za popravilo doma je bilo zbranih prvih 13 milijo- nov S din. S temi sredstvi so obnovili streho, popravili razpadajoče dimnike, prezi- dali nekatere večje prostore, sezidali strop nad pralnico, za silo zakrpali peči in dru- go. Dom se razen vzgojnega o- sebja financira iz lastnih do- hodkov t. j. iz vzdrževaln;- ne. ki jo plačujejo starši o- trok. ki so v domu. Mesečna vzdrževalnina znaša 28.500 S din. To je najnižja vzdrže- valnina v dijaških domovih v Sloveniji. Vsekakor pa je do- volj visoka za starše, ki jo morajo odšteti in na drugi strani prenizka za kritje v.seh stroškov doma. Pomanjkanje sredstev gre v veliki meri tudi na škodo osebnih dohodkov zaposlenih v domu, saj so le-ti zelo mi- zerni. Vloga 'osebja pa ni majhna in nepomembna. Ravnatelj doma, Andrej Fekonja nam je v zvezi s tem dejal: »Vsi, ki delamo v do- mu v nekem pogledu zame- njujemo otrokove očete in matere. Kakšna je ta vloga, ve vsak. ki ima pri hiši vsaj enega otroka. Poskušamo jim nuditi domačnost, kar pa je v naših razmerah zelo te- žavno. Otroci so kot testo, kako ga zamesiš, takšen kruh je iz n.iega. Vsi si želimo, da bi imeli dober kruh, v na- šem primeru dobro vzgojeno mladino, ki bo jutri zame- njala nas in nadaljevala so- cialistični razvoj aaSe druž- be, Morda sc tega vsi skupaj premalo zavedamo ... « Res je. Res premalo se za- vedamo, da bi morali varo- vanci dijaškega doma čutiti v njem prijetno toplino in domačnost. Ali nismo na to v dijaškem domu v Ptuju po- zabili? Trenutno je v domu okrog 80 gojencev, vpis pa še traja. Kapacitete v domu še zdaleč niso izkoriščene. V do- mu so predvsem gojenci iz oddaljenejših in revnejših krajev občine, pa tudi iz dru- gih občin. Mladi ne zahtevajo razkoš- ja in posebnega ugodja, ker ga najbrž tudi doma niso bi- li deležni, najbrž pa si zaslu- žijo boljše pogoje za življe- nje in občutek domačnosti. Na videz tako malo pa ven- dar mnogo v trenutnih raz- merah, ko so na vseh koncih in krajih srečujemo z vpra. šanjem, kje bomo vzeli src^. stva. Menim, da sem prikazj stanje v dijaškem domu tak. šno kot je, brez pretiravanja, Življenje v domu pa kljuj temu teče dalje. Šolski zvo. nec dan za dnem oznanja za. četek in konec pouka, učniii ur, znak za prihod na kosilo in zvečer za spanje, ko mla. da telesa ležejo v razmajan; postelje. Oznanja tudi, da ta. ko dalje ne more iti. In pt. vi koraki za izboljšanje soži storjeni. Prav gotovo ne zad. nji. J. Slodnjak Ha Ptujski gori KMALU VODA V CEVEH Katera vas, zaselek, doma- čija. ki še nima v hiši vodo- voda. si le-tega izmed vsega najbolj ne želi, še posebno, ker si brez vode v hiši no morejo omisliti niti pralnega stroja, da o možnosti za o- sebno h.gieno niti ne govo- rimo? Zato ni čudno, da so na Ptujski gori. kjer je znana poznogotska cerkev, na zbo- rih volivcev med drugimi pereč.mi zadevami, med ka- tere lahko štejemo tudi mo- dernizacijo ceste od Kidriče- vega skozi Lovrenc do Maj- špei-ka in naprej do Rogatca, volivci od svojih odbornikov pa tudi občinskih mož vse odločneje zahtevali, da je treba napeljati vodovod. Se več. Obljubljali so tudi po- moč v denarju in v delu. Naposled so prišli s pri- pravami tako daleč, da je ptujsko komunalno podjetje že pričelo polagati glavni vodovod ter pripravlja vse potrebno za zajezitev izvira pod goro, postavitev potreb- ne črpalke ter je pričakova- ti, seveda, če ne bo kaksnit nepredvidenih ovir. da bo voda pritekla po ceveh že prihodnji mesec. Zdravo ia čisto vodo bo dobilo kakih 50 domačij v kuhinje, kleti gospodarska poslopja, pozne- je pa tudi v kopalnice, ki si jih bodo številni prebivalci kmalu omislili. Verjetno lahko že danes zapišemo, da bo to za kmete na Ptujski gori ter vse tiste, ki so si tu postavili svoje hi- šice, pa v njih še nimajo vo- dovoda, tisti dan, ko bo pri- tekla voda po ceveh, najlep- ši praznik ter hkrati največ- ja krajevna pridobitev po vojni. Prav gotovo bodo vo- dovoda najbolj vesele go- spodinje, ki sicer imajo o- praviti z vodo od ranega ju- tra do poznega večera. F. Hovnik SKEOSTVA ZA STREHO ^4fN0eiTSK!M DVORIŠČEM Bolj kot kdajkoli prej, je ob minulem festivalu narod- no zabavne glasbe Slovenije v Ptuju stopilo v ospredje vprašanje premične strehe nad dvoriščem minoritskega samostana. Kot smo o tem poročali in kot ste mnogi to občutili na lastni koži, je vse festivalske dneve igrala tudi »deževna godba«, ki je pov- zročila organizatorju, pa tu- di gledalcem precej sivih las in »mokre« jeze. Prvi korak na tem pod- ročju je že storjen. Ptujska kreditna banka, oziroma njen direktor Viktor Cvirn. je v razgovoru z direktorjem Ra- dia Ptuj Francem Plohlom obljubil, da možnosti za na- jetje kredita so, ter da bo tu- di banka prispevala za grad- njo strehe posebno dotacijo. Predvsem pa se je treba o- brniti s prošnjo na delovne organizacije. Nekatere so po- moč že obljubile, druge pa tjrav .gotovo še bodo in jo seveda v obliki dotacije tudi dale. Najbrž nam ni treba še en- krat poudarjati vloge in po- mena, ki ga predstavlja za naše mesto dvorišče mino- ritskega samostana, ki je postalo od svoje urejenost dalje odprt kulturni center mesta. Vreme je pač višja si- la in oblaki se skisajo pona- vadi ravno takrat, ko si to najmanj želimo. V dežju ka- kršnekoli prireditve na pro- stem ne moremo imeti, zato je premična streha edini in najboljši izhod. Kdaj bo zgrajena, to pa je predvsem odvisno od dobre volje de- lovnih organizacij in od te- ga, kako globoko bodo pri- pravljene seči v svoje bla- gajne. J. S. Za dobro voljo »Povej mi. Tone. ali spa- dajo mačke v družino ropar- skih živali?« »Da, mucka moja!« * »Včeraj se je na naši .spi- ritistični seji javil sam Beet- hovefi.« »Beži no! In kaj vam je po- vedal?« »Prosil je mojo ženo, naj ne igra več njegovih sonat.« Pogled v spalnico, kjer je okrog 30 razmajanih postelj in prav tako razmajanih omar Ravnatelj doma Andrej Fekonja Varstveni oddelek pri učni uri tednik — četrtek, 17. septembra, 1970 STRAN 11 Ta teden v naši bljižnji zgodovini 18. septembra 1934 — je bila v škofijskem dvorcu v Goričanah pokrajinska kon- ferenca KP za Slovenijo. U- gotovila je, da se je partija v Sloveniji opomogla od u- darcev sestoj anuarskega re- žima, da je mreža organiza- cij obnovljena; njena dejav- nost je usmerila na delo med socialno in narodno zatira- ne množice, na organiziranje boja delavcev in kmetov za njihove nujne zahteve ter na ustvarjanje enotne delavske fronte kot jedra za zbiranje demokratičnih sil. 19. septembra 1935 — je bila v Zagrebu konferenca levičarjev v delavskem giba- nju Jugoslavije, ki se je se- stala na poziv iniciativnega odbora Enotne delavske stranke Jugoslavije. V razgla- su je pozvala vse delavce, ne glede na politično prepriča- nje in strankarsko pripad- nost, k ustanavljanju JRP. V imenu slovenskih levičar- skih delavcev so razglas pod- pisali Miha Marinko, Tone Cufar in Franc Salamon. 1935 — se je v Moskvi za- čel VI. kongres Komunistič- ne mladinske internaciona- le, ki je podprl pobudo ko- munistične mladine za usta- novitev protifašističnega I mladinskega gibanja. Jugo- j slovansko delegacijo je na [ kongresu vodil Boris Kidrič 20. septembra 1941 — so Nemci požgali prvo sloven- sko vas Rašico pri Ljublja- ^ ni — v odgovor na uspeh Ra- šiške čete, ki je dva dni po- prej v boju ubila 6 hitlerjan- cev. r 1941 — je visoki komisar : Ljubljanske pokrajine izdal ' odredbo o uvedbi konfina- . cije »nevarnih oseb«. 1943 — je Hitler ustanovil operacijsko cono »Jadransko , Primorje«. Za komandanta je imenoval Friedricha Rainer- ia. Ta pa je postavil za pred- sednika uprave Ljubljanske pokrajine bivšega jugoslo- ^nskega generala Leona Rupnika. 21. septembra 1921 — je bila v Zvezi pomorskih de- lavcev v Trtu ustanovljena kornunistična frakcija. Sledi- , je ustanavljanje komuni- I stičnih'skupin v večini stro- kovnih organizacij, komuni- ' sti so dobivali v njih vse več- ji vpliv. j 22. septembra 1947 — je bil na Poljskem predlog vod- stva KP SZ ustanovljen In- formacijski biro komunistič- nih in delavskih strank (ko- ininforinformbiro, IB) kot niednarodno središče za iz- o^enjavo izkušenj in koordi- nacijo delovanja včlanjenih partij. Sedež informacijskega biroja je bil spočetka v Beo- gradu. 1960 — je bil Josip Broz Tito v New Yorku na XV. zasedanju generalne skup- ščine OZN imel govor, v ka- terem je zahteval odločno akcijo zoper zaostrovanje mednarodnega položaja, za- radi pogostih kriz in nereše- nih vprašanj razorožitve in ostankov gospodarskih, soci- alnih in političnih odnosov kolonializma. 23. septembra 1942 — so partizani na Slovenskem se- strelili prvi nemški bombnik. 24. septembra 1938 — je notranji minister dr. Anton Korošec izdal odlok, s ka- terim so bila po vsej državi za nedoločen čas prepoveda- na zborovanja, posvetovanja ter zbiranja državljanov po ulicah in sploh na javnih prostorih. 1939 — je bil v Črnomlju zbor delegatov Zveze delov- nega ljudstva z Dolenjske in Bele Krajine. Potrdili so program ZDL, sprejet na se- stanku v Celju. 1940 — je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo na deset mesecev zapora člana OK KPS Jožeta Slaka, zaradi sestavka Propagandist in le- takov, ki so jih našli pri hiš- ni preiskavi. 1945 — je v Trstu stavka- lo približno 200.000 delavcev zaradi odpusta nekaj tisoč delavcev iz ladjedelnice in drugih tržaških podjetij. - Ob tednu planinstva v tednu planincev od 6. 9. do 13. 9. 1970 se mnogim pla- nincem v Sloveniji pridružu- je 585 planincev bistriške občine. Kljub temu, da letos Planinsko društvo IMPOL iz Slov. Bistrice, ki združuje skoraj vse planince v občini Slov. Bistrica ni pripravilo širšega programa ob tej sve- čanosti, bodo bistriški pla- ninci ta praznik proslavili na svojstveni način. v nedeljo, 6. 9. 1970, se je skupina 32 planincev povzpe- la na naš najvišji vrh — Triglav. V naslednjih dneh pa bodo številni Bistričani, planinci kakor tudi tisti, ki se za izlete v planine odlo- čajo samo ob izrednih pri- ložnostih, obiskali bližnje in daljne planinske vrhove Slo- venije. Vse planinske postojanke na območju bistriške občine, ki jih ni ravno malo, so v zadnjih nekaj letih dobro obiskane. Med njimi zavze- ma posebno mesto planinski dom Antona Štuheca pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. Ta dom je prav v teh letih (od 1954 dalje) do- segel svoj največji turistični vzpon. Leta 1954 je dom pre- vzelo v svoje okrilje planin- sko društvo IMPOL, s če- mer se je pričel njegov hiter vzpon v privabljanju planin- cev. Leta 1968 so dOm obno- vili, prav tako pa tudi nje- govo okolico. S to pridobitvi- jo (centralno gretje) in so- dobne spalnice, kuhinja z je- dilnico, bife in sanitarije) se je dom uvrstil med najlepše objekte te vrste na Pohorju. Ze nekaj let pa se močno občuti pomanjkanje sodelo- vanja in vključevanja mlaj- ših planincev, kar še poseb- no velja za pionirje. Vzrok temu je pomanjkanje stro- kovnega kadra za delo z mladimi planinci. Samo v osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bistrici je nad 80 pi- onirjev-planincev, ki že tri leta brez uspeha iščejo iz vrst mladih učiteljev svoje- ga mentorja, ki bi jih vodil na razne akcije in izlete ali tudi tekmovanja. Podobno zanimanje za planinstvo je opaziti tudi med učenci dru- gih šol na področju občine. Vodstvo planinskega druš- tva si prizadeva, da bi v le- tošnjem letu uspeli dobiti mentorja in tako pričeli z načrtno vzgojo mladih pla- nincev. V okvirju PD IMPOL de- luje tudi alpinistični odsek, ki že vrsto let uspešno obi- skuje vse pomembnejše slo- venske gorske stene. Načel- nik odseka je Vlado Zafoš- nik. 4. julija, ob dnevu borca, so člani Planinskega druš- tva IMPOL na svečani način razvili planinski prapor. Se- daj, ko jim finančna sred- stva niso osnotrni problem dejavnosti (v veliki meri jih podpira delovni kolektiv IMPOL, čigar ime tudi nosi- jo), si z vsemi silami priza- devajo povečati število član- stva, predvsem iz vrst mla- dincev in pionirjev. Tako nameravajo na osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bi- strici obnoviti planinsko sek- cijo. V naslednjem obdobju pa bodo pripravili posebne planinske šole za svoje bo- doče kadre, ki so trenutno osnovni problem za večjo dejavnost društva. V okviru prizadevanj za kar največje število novih ljubiteljev pla- nin bodo v društvu organizi- rali večje število planinskih izletov na bližnje in daljne planinske vrhove in posto- janke. Viktor Horvat POSVETOV/^NJA Z AKTIVI ZMS V času od 15. 9. do 26.. 9. 1970 bodo člani občinske konference ZMS Slov. Bi- strica obiskali vse aktive In klube na območju občine. Ob tej priložnosti se bodo čla- ni konference, skupno z ne- katerimi vidnejšimi pred- stavniki krajevnih organiza- cij in družbenopolitičnimi delavci obširno seznanili s programi dejavnosti v posa- meznih aktivih ZM v občini. Posebno pozornost bodo po- svetili dejavnostim aktivov v delovnih organizacijah, kjer od uvedbe gospodarske re- forme aktivnost mladih be- leži stalno upadanje. Ugoto- vitev, da so bili še pred re- formo prav aktivi v delovnih organizacijah IMPOL in Ste- klarna iz Slovenske Bistrice najuspešnejši v občini, je tako toliko bolj boleča. Na področju občine Slov. Bistrica deluje letos 21 ak- tivov ZM, ki vključujejo nad 200 mladih aktivnih članov, kar pa je v primerjavi s šte- vilom 7500, kolikor je mladih v občini, odločno premalo. Veliki del te neangažirane mladine je v občinskem cen- tru, kjer si že^vrsto let z več ali manj uspeha prizadeva- jo ustanoviti mestno mla- dinsko organizacijo. Tudi v drugi polovici letošnjega le- ta si bo občinska konferen- ca ZM prizadevala poiskati vzroke, da mladi v centru še danes niso enotno organizi- rani. Na osnovi le-teh bodo poizkusili najti pravo smer za ustanovitev mestnega ak- tiva. Ker tako veliko število pa-t sivne mladine v občini za- skrbljujoče vpliva na dejav- nost in izvajanje številnih in zahtevnejših delovnih pro- gramov, se je občinska kon- ferenca ZM odločila, da bo ena od pomembnejših tem pogovora tudi izvajanje ak- cije za povečanje števila članstva v obstoječih akti- vih ZM. Na področjih, kjer aktivi še ne delujejo, bodo po možnostih ustanavljali nove. Zaključki izvedenih posve- tovanj v aktivih v občini bo- do postali po analizi eno od osnovnih smernic nadaljnjih prizadevanj občinske konfe- rence ZM. Pričakujejo, da se bo do konca letošnjega leta povečalo število članstva ZM v občini za 20 do 30 od- stotkov. Viktor Horvat PROSPEKTI V SRBOHRVAŠČINI V zadnjem času smo v osrednjem slovenskem dnev- niku Delo večkrat zasledili vabljive ponudbe (reklamo) za nakup osebnega vozila znamke austin, ki jih izde- lujejo oziroma montirajo v Novem mestu. Ta vozila pro- daja njihova poslovalnica v Ljubljani, ki ima sedež na Titovi 172. f Omenjeni poslovalnici sem pisal, da mi pošljejo pro- spekt tega vozila z navedbo pogojev in možnosti nakupa. Odgovor sem resda takoj do- bil ,natisnjen s ciklostilom v SRBOHRVAŠČINI. Sreča, da sem bil vojak, da sem njihovo ponudbo oziroma »PRODAJNE USLOVE« ko- likor toliko razumel. Čeprav so njihova vozila dokaj dra- ga, kar več milijonov starih dinarjev, ne premorejo pro- spekta, da bi ga priložili'? Ko pa sem njihovo po- nudbo prebral do konca, sem se poleg tega, da sem si mo- ral vsako besedo prevajati, še milo zamislil, ker so mi lepo črno na belem zapisali, da vozila prodajajo samo za devize. Tam, kjer je nave- den znesek v naših dinarjih, so vse lepo prečrtali oziroma naredili prek cene križ. Ra- zumljivo je. da so navedli cene kar v 13 tujih valutah, seveda konvertibilnih ... Franjo Hovnik Nesreča kolesarke v Ormožu na Ptujski cesti se je pripetila prometna ne- sreča, ker je kolesarka tik pred prihodom osebnega av- tomobila krenila iz svoje de- sne na levo stran vozišča. Kolesarka Antonija Viz- jak iz Ormoža, zaposlena v tovarni »Jože Kerenčič«, se je peljala po Ptujski cesti in pri odcepu k Zdravstvenemu domu hotela zaviti na to ce- sto, ne da bi se prepričala, če je vozišče prosto. Tedaj se je iz smeri Ptuja pripeljal z avtom Ivan Skrinj ar iz Maribora, zaposlen v »Elek- trokovini« Maribor. Kolesar- ka je z zavijanjem zaprla pot nasproti vozečemu oseb- nemu avtomobilu. Skrinj ar je začel takoj zavirati, a za- radi prekratke razdalje ni mogel preprečiti nesreče. Pri trčenju je kolesarko vrglo na prednjo šipo avtomobila in jo nato odbilo na pločnik. kjer je obležala nezavestna. Odpeljana je bila v bolniš- nico v Ptuj. Materialne ško- de je za 1150 din. jr ZA DOBRO VOLJO Jože je pripovedoval pri- jatelju, da se je odločil, da bo rekel ženi, da bo treba malo bolj varčevati pri go- spodinjstvu. »No, kako je bilo?« je na- slednji dan vprašal prijatelj. Jože pa kislo: »Kaže, da bo sedaj konec z mojimi cigaretami in pi- vom.« On: »Razsipnosti me torej dolžiš. Kdaj pa sem še kaj PO nepotrebnem zapravil?« Ona: »No, ročni gasilski a- parat si kupil že pred leti, pa ga še niti enkrat nismo uporabili." fsruan 12 TEDNIK ČETRTEK. 17. septembra 1970 jOŽE?RAPOTNIK IZ SREDIŠČA: Bil sem v Vietnamu Pred nekaj dnevi sem v Središču šrečal Jožeta Pra- potnika, ki ga že nekaj let ni bilo videti. Rojen je bil v Središču, tu je preživel tudi svojo bosonogo mladost z mnogimi dogodivščinami, ki jih otroci pač »naštimajo« v svoji razposajenosti. Vedeli smo, da je leta 1962 pobegnil v Italijo, kako je živel na- prej ni do letos nihče slišal. Govorilo se je, da je v Viet- namu,^ zato sem ga prijatelj- sko nagovoril in skušal zve- deti vsaj drobec iz njegovega življenja. Sprva sem posku- šal zaman, ker Joža ni hotel nič povedati. Pravi, da je vse še preveč sveže in je sploh prezgodaj, da bi lahko kaj povedal in nazadnje so to ta- ki spomini, ki jih enostavno noče obujali, ker ga je gro- za. :>Ja v Vietnamu si pa bil. mar ne?« sem silil vanj. »Bil sem bil in žal mi je. da sem bil,« je povzel in nadaljeval: »Izučil sem se 7.a traktorista, vojake sem odslužil, pa ni- sem dobil službe. Odločil sem se, da jo bom »potegnil« v Italijo. To mi je brez več- jih težav uspelo. Ko so me Italijani dobili, so me hoteli vrniti v Jugoslavijo, zato sem pobegnil v Francijo, kjer .sem preživel štiri mesece. Prva dva meseca sem se skrival. Jedel sem. ksr sem kje dobil ali vzel. Spal sem na plaži ob morju. Pesek se je čez dan ogrel in bilo je kar pri- jetno. Kosmat in sestradan sem se nekega dne srečal s človekom, ki mi je dejal, da ima zame službo. Povabil me je v go- stilno, kjer sem se najedel in napil. Ponudil mi je tudi cigareto in potem še delovno pogodbo. Naveličan strada- nja in pohajkovanja po skri- vališčih sem podpisal, ne da bi vedel kaj. Naslednji dan sem se znašel v vojaški ka- sarni. Fantje, ki so bili okrog mene so dejali, da sem kan- didat za tujsko legijo. Šele čez tri dni sem spoznal, da sem padel v roke vojaškega agenta in da bom moral štiri leta ostati plačani vojak za najhujše boje. Po dveh mesecih »dresu- re« so nas poslali v Alžir, kjer smo se kot francoski le- gionarji borili z Ben Belovi- ml Alžirci, Na tem mestu pa nismo ostali dolgo. Po enem letu alžirskih front so nas z letalom odpeljali naravnost v Sajgon, glavno mesto Juž- nega Vietnama. Tu je bilo še dosti težje. Cela tri leta sem ostal v tem »peklu«. Jedli smo sicer dobro kljub temu, da SQ skoraj v vsako hrano mešali mamila, ker norma- len človek ne bi mogel pre- magati tistih strašnih napo- rov skozi neskončna močvir- ja.« Tu sem prekinil njego- vo pripoved z vprašanjem: »Si bil mogoče zraven pri ti- stih strašnih pokolih otrok in žena?« »Pri tistih množič- nih nisem bil zraven. To so posebne enote, ki so sestav- ljene iz samih kriminalcev. Vsakodnevno pa se na fronti srečuješ z otroki in ženami. Večkrat na dan si postavljen pred dejstvo ali bi streljal ali ne bi. Svojo kožo moraš va- rovati pred dvema sovraž- nikoma. Eden je spredaj, drugi pa je zadaj, ki pazi na te. To je navadno »delodaja- lec«, pri katerem smo res le- po zaslužili, to pa je tudi vse. Ker velja pravilo, da raje porabi dva naboja preveč kot enega premalo, smo na- vadno streljali na vse. Kljub temu pa se mi je vietnamska vojna tako zagabila, da sem večkrat bruhal. Struktura vojakov na vi- etnamskih frontah je izred- no pisana. Ni države na tem svetu, ki ne bi tu imela svo- jega »predstavnika«. T-u so zbrane vse barabe in vsi lumpi tega sveta. Največji topoglavci pa so Američani.« je dejal Jože, ni pa hotel po- vedati zakaj. Pokazal je ve- lik( brazgotino pod brado. Odšla sVa na ; dva deci« in tako sem zvedel še, da je de- zertiral iz tujske legije, se kot črni potnik (podkupil je nekega človeka na ladji) od- peljal v kanadsko mesto To- ronto in od tam v ZR Nem- čijo, kjer sedaj živi. Prvič po osmih letih je Jo- ža prišel domov letos spo- mladi. Sedaj je bil drugih doma. Obljubil je, da bo ob novem letu spet prišel in ta- krat dopolnil to neverjetno zgodbo. jr Jože Praprotnik: Ob novem letu bom povedal kaj več Občina Slovenska Bistrica NAJVEČ NESREČ POVZROČIJO DOMAČINI Nagel razvoj cestnega pro- meta poraja številne proble- me varnosti. Ugotavljamo lahko, da večina cest v slo- venskobistriški občini ne u- s t reza tako naglemu prome- tu. pa tudi vozil je iz dneva v dan več. Na cestah se je nekajkrat povečalo število tovornih vozil, zlasti težjih. Vse to povzroča, še posebej v turistični sezoni, številne probleme odvijanja prometa in varnosti. Skozi občino po- teka cesta I. reda, ki ni v najboljšem stanju, skratka ne ustreza gostoti prometa. Ce k temu dodamo, da je v občini nekaj klancev, ki so prava »poslastica« za vozni- ke. potem lahko tud! vemo, kako težko je skrbeti za var- nost. Posebno težavno je v zim- skem času. ko je tudi naj- več zastojev zaradi spolzkih strmin. Zimska služba si sl- cei zelo prizadeva, da bi pre- prečevala zastoje, vendar je to le omejevanje. Težave nastopajo tudi v naseljenih krajih, kjer je go- stota prometa večja, ceste pa so ozke in slabe. Neurejene prometne površine imajo ne- dvomno' velik vpliv na števi- lo prometnih nesreč, ki se velikokrat končajo z najhuj- šimi posledicami, zlasti tam, kjer ni urejenih prehodov za pešce, pločnikov in kolesar- skih stez. Tako pestra problematika pa zahteva od delavcev mili- ce vedno večje napore na področju prometne varnosti. Prav gotovo pa ne morejo prevzeti in nositi vse odgo- vornosti in skrbi za varno odvijanje prometa le organi milice, temveč bi jo morali prevzeti vsi tisti, ki se nepo- sredno ukvarjajo s prometno dejavnostjo. Zato bi morali prirediti še bolj kvalitetna predavanja prometne vzgoje, posebno še ^a šoloobvezne otroke. V lanskem letu so delavci milice obravnavali 285 pro- metnih nesreč, leto dni prej P3 le 233. Materialna škoda na vozilih in objektih je zna- šala 276.999,00 din. Iz podat- kov, s katerimi razpolaga bi- striška postaja milice je raz- vidno, da največ nesreč po- vzročajo prav občani bistri- ške občine. -d KINO goriSnica 20. septembra ansleški film gledališče smktl l.tutomek 19. in 20. septembra ame- riški film slavni fantje. 23. in 24. septembra franco- ski film šeherezada. ptu.t 17. septembra italijanski film da, gospod. 18. sep- tembra danski film streš- nik, ženske in seks. 19. in 20. septembra ameriški film krvava obai.a. 22. septembra francoski film zlata vdova. 23. septem- bra ameriški film imurieta. slovenska bistrica 18., 19. in 20. septembra a- meriško-angleški film kar- TUM. 22., 23. in 24. septem- bra ameriški film golo ile. zilo. tomaž pri or.možu 20. septembra ameriški film grozodejstvo V Črnem gozdi:, ZAVUC 20, septembra ameriški filiri tajni agent fi.int. Pogovor o kitah in še o čem Zagledal sem jo že od da- leč, pravzaprav njeni dolgi kiti, ki sta ji bahavo viseli prek ramen in ji segali rtekaj centimetrov nad kolena. Sta- la je pi'ed ptujsko gimnazijo in čakala. — Koga pa čakaš, sem jo radovedno povprašal? Sestro Vlasto, ki hodi v gimnazijo. Ne \^em, kje hodi tako dolgo, je nekoliko razo- čarano pripomnila. — Bi se mi prosim pred- stavila. mislim kako ti je ime in kako se pišeš? Metka Petek, doma iz Slo- venskega trga v Ptuju. — Koliko pa si stara? Stara sem 10 let in hodim v 4. razred osnovne šole To- ne Žnidarič v Ptuju, je razvi- la zgovorna in prikupna de- klica najin pogovor in na- ključno srečanje. — Vidim, da imaš zelo le- pi in dol^ri kiti. Si ponOsna nanju? Ob tem vprašanju je Metka le skomignila z rameni, na obrazu pa ji je zaigral pri- kupen nasmeh. Imel sem ob- čutek, da ji je moj kompli- ment ugajal. — Prav gotovo si si zmeri- la svoje dolge lase. Pri ka- teri številki se je ustavil meter? Ko imam kiti razpuščeni, so lasje dolgi en meter in de- set centimetrov. — To je pa veliko, sem se začudil? Doma mi pravijo, da ra- stem samo na lase. Nikoli ne grem k frizerju. Treba je le glavnik in skrbno nego, vča- sih pa tudi precej potrplje- nja. — Ti sošolci zaradi tvojih dolgih las nagajajo? Ja, včasih me kateri poteg- ne za kite, seveda sem zara- j di tega hitro slabe volje. t — Pa takrat, ko boš odra- sla, boš tudi nosila kite? Tega še ne vem, odvisno bo od mode. j — Se na modo tudi že spo- znaš? ' Tudi na to vprašanje ni- j sem dobil odgovora, pač pa je i zalila njeno lice rahla rde- čica, ki jo je Metka kaj hi- j tro spet skrila v sproščenem [! pogovoru. — Kje pa sta ata in ma- ma? Oba sta zaposlena. Mama dela v pekarni Vinko Reš v Ptuju, ata pa pri Agrotran- sportu. — Imaš še bratca ali se- strico? Imam samo 15-letno sestri- co Vlasto. ki jo prav sedaj čakam. ^ Pri tem odgovoru je spet: pogledala proti vratom -gim- nazije, če morda sestra že prihaja. In je še ni bilo. — S čim se boš ukvarjala, ko boš velika? Tega še ne vem. Prvo je šola in šele potem izbira po- klica, mi je modro odgovo- rila prikupna Metka. — Te lahko fotografiram? Zakaj pa? Za časopis! Kaj, v časopis me boste < dali? Ja! — Ali lahko? Spet sramežljiv nasmešek, ki ga je ovekovečil tudi fo- ' tografsi aparat. — Nasvidcnje, Metka Srečno! Ko sem se vrnil Iz Dija- škega doma, je še vedno ča- kala pred gimnazijo in se z fokami igrala s svojima dol- gima kitama. Prav gotovo najbolj dolgima, kar" sem jih kdaj videl. J. Siodnjak Metka Petek s svojima dol- gima kitama tednik — Četrtek, i 7. septembra 1970 STRAN 13 Mlaila SubtUičanka Sandra Milunovič, rdina ženska — jiuoibajnist v .fusoslaviji, zasJtiži v .se/.oni žetve mifijoil , ^ jih potroši na potovanjih. Bikini na kombajnu Slekla se je v bikini, sedla pa kombajn in začela žeti 03 " rostranih ravnicah v o- liolici Subotice. Kmetje so se igražali, niso mogli verjeti, da se dekle ne sramuje za- radi svojega skromnega ob- lačila. Nje to ni motilo. Po napornem delu je odšla k studencu, se še bolj razgo- lotila in okopala. Sandra Milunovič, kmetij- ski tehnilc, je verjetno edino dekle — kombajnist v Jugo- slaviji in najbrž tudi na sve- tu. Popolnoma vseeno ji je, kako gledajo na njeno obna- šanje Subotičani. — Najbolj važno je, pravi, da je sveža in čista. Takšno je obnašanje de- kleta, ki je lastnik kombaj- na. Začelo se je takrat, ko so prišli v trgovsko podjetje v Subotici, kjer je bila zapo- slena kot uslužbenka, — ne- zelo »važni« poslovni part- nerji, ki bi jih morala San- j^ra »zabavati«. Ko je opazi- la namero svojih predpostav- ljenih, je takoj napisala od- poved. Znašla se je na ulici brez Simpatična dvajsetletna Sandra je nekaj tednov ta- Jl^la po mestu in iskala za- PosJitev. Žalostna in razoča- l^ana ^^ jg nekega dne poto- ^'Ja fivojemu znancu in mu Povedala, ka-; se ji je pripe- tilo. Kupi na odpadu stnri *o^mb.'ijn, ki je Se vedno v <»obrfm stanju. Misel ji je bila všeč. Vzela je 450.000 S din prihranka in kupila kmetijski stroj. Pri- maknila je nekaj za popravi- lo in se lotila dela. Že v prvi sezoni je zaslužila okrog 2 milijona S din, prodala stari kombajn in kupila novega. Saldo na njeni hranilni knji- žici se je znatno povečal. V odmoru med dvema delovni- ma dnevoma Sandra najraje išče prijateljstvo med knji- gami in glasbo. Oblači se ta- ko, da je v Subotici težko najti bolj elegantno žensko. Je zelo razgledana in dru- žabna. Z njo se lahko pogo- varjate o književnosti, eko- nomiki, glasbi, modi... pa tudi politika ji ni tuje pod- ročje. — Ali ni ponižujoče, da se baviš s kombajniranjem? To je celo za moške naporno de- lo! ji pravijo prijatelji. — Vi ste staromodni, od- govarja Sandra Milunovič. Jaz sem lastnica stroja, u- pravljam z njim in mu zapo- vedujem. Prosim vas, kaj je v tem poniževajočcga? Kgt diplomirani tehnik agrono- mije se dobro spoznam, kako se tej reči streže. Delo o- pravljam strokovno in vest- no. Mnogo bolj sem zadovolj- na kot prej, ko sem delala v pisarni. Sandra zelo dobro govori italijanski, nemški, angleški ',n madžarski jezik. .Skoraj ves zaslužek, ki ji ga pri- nese sezona žetve »sko-mbaj- nira« n.T poiovanjih.. P.^epo- tovala je celo Jugoslavijo in 15 evropskih držav. Ostanek letožnjega poletja je prežive- la v Budvi in za tem odpoto- vala na 3-mesečno turnejo, po Veliki Britaniji. Še letos na- merava zapustiti stari konti- nent in odpotovati do Av- stralije. Nemirno dekle ne mare dolgo ostati na enem mestu. Vedno išče nekaj novega. Danes sem kombajnist, a jutri: bomo videli. Kombajn bom čez tri leta najbrž pro- dala in se oprijela nekaj no- vega. Ne vem še česa. Pše- nica, ječmen in druge žitari- ce mi ne povzročajo prej^la- vic, ne sramujem se svoje- ga dela in pogledov, ko se .skoraj polnaga sončim na kombajnu ali umivam pri studencu. Dolgčas je moj najhujši sovražnik. Privlač- ne in drage so mi naše rav- nice, ko na njih valovi žitno klasje, vendar pa mi poleg kombajniranja ne nudijo ti- stega, kar si želim. Sandra ni hotela povedati, kaj si želi. Iz oči ji je sijala misel na popotovanje in ve- selo družbo. Tekst in slika: Bora Vojnovič Prevod: J. S. Ostala sem zapuščen otrok... Lep, sončen dan je bil, ko sem se oglasil pri družini Damiš v Žerovincih. Gospo- darja. ki ima že šesti križ na hrbtu, sem dobil v delav- nici, kjer opravlja razna ko- larska dela. Pogovor je ste- kel v pravem domačem vzdušju in prav presenečen sem bil nad prijaznostjo teh preprostih ljudi. Gospodarje še trdna korenina in ponosen na svoj poklic. Njegova žena Antoruja in trije vnuki žive od sicer skopega zaslužka, ki ga prinaša obrt in doho- dek, ki je plod trdega dela na majhnem posestvu. Antonija mi je veliko po- vedala o svojem' trdem delu in življenju. Imela je enega sina, toda tudi ta jo je zapu- stil. Odšel, oziroma bolje po- vedano, pobegnil je s svojo ženo v Zahodno Nemčijo, njej pa zapustil svoje tri o- troke. Ker je Antonijo preganja- lo delo, sem poprosil njeno vnukinjo Ivanko za kratek razgovor, ki se je proti pri- čakovanju zavlekel: »Ivanka, čeprav ti je šele sedemnajst let, ti je gotovo stara mama povedala, kako je s teboj. Morda veš, zakaj sta tvoj oče in mati odšla in te pustila na milost in ne- milost usode?« »Bilo mi je šele šest let, tako je pripovedovala stara, mama, ko sta oče in mati od- šla. Moja dva brata sta bila še mlajša. Nekega jutra pred enajstimi leti so moji starši izginili neznano kam. Tretji dan po njihovem odhodu so nas' otroke po naključju na- šli sosedje in se seveda za nas zavzeli. Trije sosedje so so se zavzeli vsak za enega izmed nas. Tako sem ostala zapu.ščen olrok. Ko so starši izvedeli, kaj se je zgodilo, so nas vse tri vzeli k sebi in nas vzgajali, da smo postali to, kar sedaj smo. Jaz sem pred dvemi leti končala osnovno šolo in ostala doma, kot po- moč pri delu, da vsaj delo- ma poplačam skrb in trud, ki sta ga moj stari oee in mati. imela z menoj.« >>Kako pa ste pozneje zve- deli, kje sta oče in mati?« »Pisali so nam in obenem sp0i'0čili, da ne marajo več videti svojih otrok, kar vam lahko dokažem, ker še vedno hranimo tisto pismo.« »Ali si jim tudi ti mogoče že pisala?« »Da. Pisala sem jim dva- krat. Prvič sem odgovor do- bila, vendar takšen, da sem bridko zajokala, ko sem ga prebrala. Pisala sta mi nam- reč, da me sploh ne poznata in da se ne spominjata, da bi kdaj sploh imela otroke. Na drugo pismo pa sploh ni- sem dobila odgovora. Od te- daj jima tudi več ne pišem.« Ko je izgovorila te zadnje besede, zdaj že s tresočim glasom, je krčevito zajoka- la. Zazrl sem se v njen mladi obraz, v te lepe oči in vir grenkih solz, ki jih je preta- kala. In zbal sem se, da se na tem mladem obrazu ne bo ni- koli več pokazal tisti veder, mladostni smehljaj. STARŠI! Preberite si, žalostno zgod- bo tega dekleta in sami ob- sodite, kar je obsojanja vre- dno, jaz pa bom ob koncu dodal samo še to: Kako naj pričakujemo ko- eksistenco in sožitje med na- rodi, ko pa je nismo v sta- nju doseči v družini, ki je osnovna enota — vezni člen v verigi vsakega naroda, vsa- ke človeške družbe ... Franček Kelemina STAR ČASOPISNI PAPIR Skoraj ni družine, ki ne bi bila naročena vsaj na en ča- sopis. Marsikje ga sproti po- rabijo, pri drugih pa se pa- pir začne nabirati in večkrat smo v zadregi, kam z njim. Večkrat gospodinje pozab- ljamo na časopis in ga pre- malo uporabljamo pri svojih vsakodnevnih poslih. Kje si lahko pomagamo z njim? Nobenega gospodinjskega dela ne bi .smeli začeti brez časopisa. Naše delovno me- sto, najsi bo to klasična miza sredi kuhinje ali prostor, namenjen pripravljanju jedi v modernih stanovanjih, pre- grnenio vselej z več listi ča- sopisa. Na njih čistimo ze- lenjavo, lupimo krompir, tre- bimo solato, režemo čebulo, skratka opravljamo sva dela, ki .spadajo v predpripravo jedi. Po končanem delu od- padke zavijemo, vržemo v posodo za smeti ali v jašek za odpadke in žc se bomo lahko lotili naslednjega dela. Ali ste pomislile, v čem vsem nam je koristil časoais? Mi/.a je ostala čista, nobenih sme- ti na tleh, nič nereda po ku- hinji, pohištvo smo obvaro- vali pr;3-?k .ili urc-zov, ko nož mimogrede zdrkne ali kak drug predmet zapusti trajno okvaro. S časopisnim papirjem, do- bro narezanim ali nastrga- nim, najlepše umijemo mleč- ne in oljne steklenice. Ko ga spravimo v steklenice, ga za- lijemo z malo vroče vode in gosto kašo toliko časa potre- savamo,.da pobere vse mleč- ne in oljne ostanke. V slabem vremenu, ko se vrnejo družinski člani do- mov z mokrimi čevlji in klo- buki, se spet spomnimo ča- sopisa. V obuvalo natlaeimo v kepe zmečkan papir, da vpije vlago z notranje strani. Čevlji se hitreje posušijo, kar si posebno želimo pozi- mi, da lahko malemu smu- čarju ali sankaču čim prej spet omogočimo zimsko ve- selje, obenem pa čevlji ohra- nijo tudi prvotno obliko. Isto volja za pokrivala. •S časopisom naba.šemc zim- sko obutev, ki jo spravimo čez poletje: škornje, visoke čevlje itd. Papir odleže za kopita, ki jih ni v nobenem gospodinjstvu toliko, da bi jih laiiko napeli v však par čevljev. Časopisni papir je vKDično polnilo za vložke med dvoj- nimi okni pozimi. Na lahko zmečkan papir ovijeino z več razgrnjenimi polarni, da dobimo debelo klobaso, ki jo porinemo v primerno pre- vleko, ali pa klobaso obdamo z lepšim papirjem in jo po- ložimo med okna. Tak pa- pirnat vložek lahko večkrat menjamo in nam ni treba čakati, kot navadno delamo z vložki iz blaga, do pomladi, da vse sajaste in bolj črne kot bele končno operemo. In še nasvet, za katerega morda ne veste. Zgodi se, da nikakor ne moremo zabiti žeblja v zid. Luknja se veča, žebcij se ma- je, ali naj začnemo steno načenjati Se na enem mestu? Časopis, naš pomočnik, bo tokrat nadomestil mavec, ki ga trenutno ni niti prahu pri hiši. Zebelj bomo ovili z mokrim papirjem in potisni- li v odprtino. Ko .se bo papir čez dan ali dva posušil, bo trd kot mavec in žebelj bo močno pritrjen. Ob tej priai- ki se boste gotovo spomnili, da so vaši otroci ali ste mor- da tudi sami iz razmočenega časopisa oblikovali glave luik. Torej, čemu v.^e lahKO slu- že .<;tar ča.?op;s' Sandra na svojem kombajnu STR A'J 14 TEDNIK — ČETRTEK, 17. septembra Nezaslužen poraz Osankarice Bistriški nogometaši so v nedeljo gostovali v Ravnah na Koroškem, kjer so se po- merili z domačim Fužinar- jem. Na pot so šli skoraj z nikakršnimi možnostmi za u- speh, saj doslej proti Fuži- narju na njihovem igrišču Osankarica še ni osvojila toč- ke. Srečanje se je pričelo po dvajsetminutni zamudi, Bi- stričani pa so takoj v prvih minutah presenetili z odlič- nimi akcijami. Najprej se je izkazal Stegne, vendar dobro odmerjen strel ni našel poti v nasprotnikovo mrežo. Kma- lu zatem je odlično prodrl V. Golob, domači napadalci pa so ga grobo zrušili v šest- najstmetrskem prostoru. Glavni sodnik je brez raz- mišljanja pokazal na belo točko, kljub temu pa je pri- šlo do odvečnega razgovarja- nja. Obveljala je sodnikova odločitev — enajstmetrovka. Bistričanom se je torej po- kazala odlična priložnost, da dosežejo vodstvo. Najtežjo kazen je izvedel Pristovnik, njegov strel pa je >obsedel« v mreži. Sodnik je presenetil s čudno odločitvi- jo, saj je moral Prisio^mik enajstmetrovko streljati še enkra:, ker gostujoči vratar pri izvajanju najtežje kazni ni miroval. Spet smo lahko videli razpravljanje s sodni- kom, končno pa je Pristovnik tudi v drugič potrdil zade- tek. Osankarica je presenet- ljivo povedla z 1:0. Okoli 300 domačih gledalcev je ostalo presenečenih, pa tudi enaj- sterica Fužinarja se sprva ni znašla. Bistričani so imeli še nekaj lepih priložnosti. Ven- dar so ostale neizkoriščene. Prvi polčas se je končal z vodstvom Osankarice, števil- ni navijači, ki so spremljali svoje nogometaše, pa so še vedno upali, da bodo Bistri- čani končno le osvojili^ točko. V drugem delu so nogome- taši Fužinarja nadaljevali s precej grobo igro, ki le b;la rezultat vodstva gostov, ven- dar pa moramo zapisati, da tudi Bistričani niso mnogo zaostajali, kljub temu pa je ostrejša igra Bistričanov ra- zumljiva, saj so branili kar obe točki in to na tujem te- renu. Vse skupaj pa ni veli- ko zaleglo. Domačini so ize- načili po napaki Osankarice in v sredi drugega polčasa je že bilo 1:1. Kljub vsemu je Se vedno ostajal košček na- de. da Bistričani osvojijo na »vročem« terenu točko, kar bi bil vsekakor velik uspeh. Bolj, ko so se odmikale minute, bolj so domačini na- padali. nekaj minut pred koncem pa je bilo konec vseh bistriških upov. Obrambni igralec VasiC, ki je bil sicer najboljši v enajsterici Osan- karice, je zrušil domačega napadalca in sodnik je še en- krat pokazal na belo točko. Domači so povedli t 2:1. za- pišemo pa lahko, da bi vra- tar Osankarice Kotar z mal- ce več sreče enajstmetrovko ubranil. Do konca srečanja n^ preo- stalo več veliko časa. Bistri- čani so izvedli še nekaj hi- trih protinapadov, ki pa so se končali ob grobi domači >brambi. Omeniti pa mojramo, da je domači vratar dobesed- no pretepel Bistričana Kure- ža, vendar sodnik tega ni vi- del, stranski pomočnik, pa je dobesedno trdil, da tega ni videl. Srednji napadalec O- sankarice Topič je protesti- ral pri glavnem sodnika, ob tem pa seveda uporabil »pre- ostre« besede, tako da mu je le-ta pokazal pot v slnčilnico. Poraz Osankarice je neza- služen, saj so Bistričani pr- vič letos dokazali, da znajo zaigrati dobro, prav gotovo pa bi si zaslužili vsaj točko. Po tretjem kolu je Osankari- ca brez točk na zadnjem me- stu, v nedeljo pa se bo po- merila s Steklarjem iz Roga- ške Slatine. Prav gotovo je to velika priložnost, da konč- no poskušajo osvojiti obe toč- ki in se tako rešiti precej te- žavnega položaja. D. Utenkar gači ob ca j ti brotve zapstuj polovjoke zamaka. PISE VOHLOC IZ ORiVlOŽA Pozdrovleni no drogi Lujzek! Po dugen ca j ti sma po dr- goč vkiip tresnola. Veš, pro- vijo, ke si pri nas vsoki de- lovni človik zasluži letni do- pust pa sen se tudi jas malo duma v soleni vodi namaka. Veš, zadeva je nekak tak zglednola: gdo ba v našen no- ven ormošken bazeni pre ve j- ki dreng, te sen si jas natoča v škaf vodo, vsipa notri malo soli no si poleg peja: »Ko ima pare, kupa se u moru, ko nema para, kupa se kod ku- če u lavoru!« Veš, Lujs, pa še pri ten sen meja vejke težo ve. saj se nan je letos večkrot mest- na vaserlajtnga pokvorila. Enkrat je bij a krif bazen, enkrat pa je cev počila, fčo- sik se je pumpa pokvorila, največkrot pa smo seveda vsi Ormožani zavolo toga fejst preklinjali. Najvekša težova bla je pač v ten, ke smo pred leti fse ročne studence doj zakopali, saj so nan tisti boj pametni rekli: »Kaj te ž jimi, če pa momo vaserlajtngo.« Letos smo zavolo tega večkrot gor pločali, saj smo si mogli ho- diti po vodo eni na Hardeg, driigi pa v Lešnico ali celo v Piišence. Sen pa to je to po- vprečna razdalja tri kilome- tre. To enkrat sma z mojo Trezo kar na glovi vsoki en škaf fršibala. Sijak mi je či- sta v hrbtenico zleza no sen doba celih šest dni bolniške. Gospod dohtar so mi rekli, ke sen doba heksšus. Veš, pa tudi s totimi fiit^ v nažem kopalnen bazeni jj nekaj narobe. Večkrot se po. kvorijo novodno glih te, g