Leto II., štev. 150 V LJubljani, nedelja dne 26. junija 1921 Posammna itev. 50 |MNT • 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno.......20 „ za zased ozemlje 860 , za Inozemstvo . 600 s Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uretfnlfttvet IGklottiova Mri itn Upravnlštvo« Sodna iUm iti Telet« it SOL Rafal kr. pošt ček. nrtdft šter. 1L842. Današnja številka obsega 8 strani in stane 2 kroni. Ljubljana, 23. junija, _ Pašiceva vlada stoji pred dalekosež-cimi odločitvami, ki lahko dovedejo do važnih bistvenih izprememb v njeni sestavi. Muslimani so s pretiravanjem svoje licitačne politike naleteli na splošen odpor v vladi, v konstituanti in celi javnosti. Ker sc jim zdi, d3 je vlada nujno navezana na nje, izrabljajo situacijo brezobzirno in stavijo vedno nove zahteve. Bosanski muslimani, oziroma agov ski in begovska kasta, ki jih danes še vedno izključno reprezentira, so bili že od nekdaj izraziti oportunisti. Edino načelo njihove politike je, da obranijo za vsako ceno svoje politične, gospodarske in socijalne privilegije. Zato so bili od nekdaj na strani vladajočih. Bili so prvi, ki so se svojčas sprijaznili z avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine. Iz zakletih sovragov so postali v najkrajšem času verni in zvesti zavezniki Dunaja, ki je tudi v polni meri upošteval in honoriral njihovo podporo. Vsa dunajska politika je bila usmerjena za tem, da ohrani muslimanskim konservativnim gornjim slojem njihovo gospostvo. Pustila je mirno, da so fanatizirali ljudstvo do skrajnosti z muslimanskim klerikalizmom, pomagala jhn pri poskusu ustvariti poseben muslimanski narod. In skrbno je čuvala, da ne bi mogli kje zavladati nad muslimani katoliški Hrvatje ali celo pravoslavni Srbi. Ti vidiki so bili merodajni tudi pri tipravni organizaciji Bosne in Hercegovine. Srezi, zlasti pa vsi okrugi ?o sestavljeni tako, da nimajo v nobenem niti Hrvatje, niti Srbi absolutne večine, muslimani pa povsod vsaj eno tretjino. In pri v^sh važnejših naredbah in odločbah so zahtevali od Avstrije oktroirani zakoni, da morajo biti sprejeti z dvetretjinsko večino. Ka jednak način so ei pustili zaklavzulirati in zavarovati musjimani svojo pozicijo tudi y bosanskem saboru. Naša nova ustava ne priznava ne plemenskih in verskih interesov, ee manj pa seveda interese posameznih privfiigirauih socijalnifc skupin. Zato se muslimanska gospoda boji, da izgubi sčasoma svoje predpravice, pa je umevno, da se skuša čim bolj zavarovati Od tod zahteve muslimanskega kluba v konstituanti glede vprašanja upravne razdelitve naše države. Muslimani se boje, da bi mogla dobiti kat'+ ra od nemuslimanskih skupin premoč v okraju ali oblasti, ako se določijo Spremembe v vladi? ULTiMAT MUSLIMANOV. — DR. RVBAR SE POSVETUJE S SOCIJALISTI IN ZEMLJORADNIKI. — ZEMLJORADNIKI SO PRIPRAVLJENI VSTOPITI V VLADO. — NJIHOVI POGOJI. — MOŽNOST VLADNE DEMIS1JE. Beograd, 25. junija. (Izv.) Za danes popoldne ob 4. uri je biia sklicana seja ministrskega sveta, da razpravlja o krizi, ki je nastala vsled stališča Muslimanov glede upravne razdelitve Bosne. Po dveurni razpravi se je sestavil tozadevni predlog večinskih strank, ki sta ga vzela muslimanska ministra na znanje, da ga sporočita svojemu klubu in da naznanita do jutri eventualno končno soglasje Muslimanov ž njim. Vladni predlog se glasi: Zakon o upravni razdelbi zemlje bo delil Bosno in Hercegovino v oblasti s spajanjem in razgraničevanjem sedanjih okrožij in srezov. Dokler se to po zakonu ne uredi, veljajo v Bosni in Socijalisti so predsedniku skupščine Ribaru razložili svoj težavni položaj v strankarskem oziru. Oni so vedno pripravljeni pomagati državi v skrajni sili, vendar njihove socijalne zahteve onemogočajo, da bi glasovali za ustavo v današnji obliki. Muslimani so zaradi ponudbe zem- Nasilni odgon Črnogorcev iz Italije V KRVI UDUŠENI UPORI V TABORIŠČIH- — »NADLEŽNI TUJCI!« INTERPELACIJA V LAŠKEM PARLAMENTU. izroči črnogorske Iegijonarje Jugoslaviji. Ko se je zvedelo v taboriščih v Gaeti. Sulmoni. Paduli In Vittoriji za izročitev enega dela legijonarjev. so se rnČogorci po imenovanih taborl- Rim, 25. junija. (Izv.) Kakor se je že javljalo, je italijanska vlada razpustila in razorožila takozvane črnogorske legije, ki so se poprej pod protektoratom italijanske vlade pripravljale za vpad v Jugoslavijo. Ker so se pa v koncentracijskih ! ščih uprli: upor so Italijani s silo za-taboriščih teh legijonarjev zlasti v j dušili in proglasili Črnogorce za voj- ______________________________Gaeti pojavljali nemiri, je italijanska ne ujetnike, katere kot take izroče Ijoradnikov v jako neprijetnem polo-! vlada sklenila, da izroči te legijonar- i Jugoslaviji. žajn ker uvidevajo, da njihov even- i je kot nadležne tujce jugoslovanski Rim, 25. junija. (Izv.) V današnji tualai izstop iz vlade ne bi zrušil i oblasti. Ko so izvedeli Črnogorci za j seji poslanske zbornice sta vložila ustave. Ponudba zcmljoradnikov je i ta sklep italijanske vlade, so prosili, poslanca Marizzi in Padulli sledečo zlastf demokratski stranki dobrodo- j da naj jih Italija raje pošlje v Ameri-šla, ker so demokrati s težkim srcem j ko ali pa Rusijo, kar ie pa italijanska pristali na sporazum z Muslimani, i vlada odklonila. Zemljoradniki izjavljajo privatno, da i Iz Fcrmije se poroča, da je del le-Z isuriu ne ureui veirno v cu-m m ne bi vztraiali na svoii zahtevi glede gije, ki je bil tam konfiniran. že ukr- lijansko kulturo in civilizacijo nedo-Hprppirnvini nkrA-?ia k-nt rbiictf Oh i § 95. in odprave maksima števila pre- can pod močno vojaško stražo na! stoini sklep vlade, da se Izroče Sr-iitn_e&o\ .ni oitrozjd koi coiasu. biva!stva obIasti, tako da te zahteve neki italijanski parobrod, da odpluje j biji zadnji ostanki hrabre vojske ne- v resnem slučaju ne bodo nasproto- ■ v eno jugoslovanskih pristanišč, kjer1 srečnega črnogorskega naroda. interpelacijo na zunanjega ministra: Od ministra za zunanje zadeve prosimo odgovora v sledeči zadevi: minister naj neodložno razjasni za ita- čine in srezi se morejo spojiti v mejah oblasti, ako to sklenejo njihova samoupravna zastopstva z dvetretjinsko večino glasov in ako to odobri narodna skupščina. Ta predlog ima značaj ultimata. Ako se pogajanja v tem oziru ugodno završe. bo jutri popoldne seja ministrskega sveta. Računa se, da bodo Muslimani popustili. Beograd, 25. junija. (Izv.) Danes popoldne je predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar razpravljal z opozicijonalniml strankami, da more slučaju krize poročati regentu o mišljenju strank. Muslimani iz južne Srbije so izjavili, da sporoče svojo končno odločitev jutri dopoldne. Imenom zemljoradničkega kluba je izjavil Avramovič. da bo ta klub glasoval kompaktno, bodisi za ustavo, bodisi proti njej. S tem faktom naj vlada računa. Beograd, 25. junija. (Izv.) Zemljoradniki so pripravljeni stopiti v vlado in glasovati za ustavo, ako se sprejmejo sledeče zahteve: 1.) ukine se begluška naredba: 2.) vse naredbe brez izjeme se morajo predložiti zakonodajnemu odboru v revizijo; 3.) v členu 95. se črta maksimum števila prebivalstva. vale sporazumu. Vsled tega se situacija presoja iako optimistično. Muslimani so imeli nocoj sejo. na kateri S3 je razpravljalo o viadinem ultimatu. Razpoloženje je bilo zelo resno. Sklepanje je odloženo na jutri zjutraj. Muslimanski klub je razdeljen na dva tabora. Minister Karamehme-dovič in poslanec Kurbegovič odkrito izjavljata, da bosta v vsakem slučaju glasovala za ustavo. Muslimani iz južne Srbije so zvečer dobili instrukcije od »Cerkvenega Zbora Zemlje«, ki zboruje zadnje mesece permanentno v Skoplju. da naj glasujejo za ustavo tudi če bi v agrarnem vprašanju ničesar ne dosegli, naj pa zahtevajo tudi kulturne ugodnosti. v prvi vrsti gospodarsko višjo šolo v Skoplju. V slučaju, da bi Muslimani odklonili ultimat bo jutri popoldne vlada podala demisiio. Pričakuje se. da bo v tem slučaju še jutri regent poklical k sebi predsednika konstituante na posvet Predsednik mu bo predlagal, da iznova poveri Pašiča s sestavo kabineta, ki bi ee sestavil iz demokratov, radikalcev. samostojnih kmetov In zemljoradnikov. Iz italijanske parlamentarne politike AFERA LABRIOLA PORAVNANA. — PREKARNO STALIŠČE VLADE. — PRVA MIRNA SEJA. — GOVOR SOCIJLISTIČNE-GA VODITELJA. — PROTEST NAŠIH POSLANCEV PROTI BOJKOTU, — FAŠISTI NEZADOVOLJNI Z ZELENO KNJIGO. Šefa konstituante Beograd, 25. junija. (Izv.) Današnja seja konstituante se je pričela ob , 10.30 dopoldne. Nadaljevala se je spe-njih področja res le z gospodarskih in j cijalna razprava o osmem poglavju geografskih vidikov. Zato zahtevajo, da ostanejo današnje meje okrajev in okrugov nespremenjene in da se okrugi kratkim potom proglasijo za oblasti, čeprav so iz goraj omenjenih razlogov sestavljeni često zelo nerodno in nepraktično. Da se zavarujejo za vedno, zahtevajo, da se dovoljujejo eventualne spremembe v bodoče le s soglasjem dveh tretjin, tako da bi Lila vsaka preureditev oblastnih ali okrajnih mej brez odobritve vsaj enega dela muslimanov nemogoče. Te zahteve nasprotujejo načelom ustavnega načrta, zato je umevno, da "" ' stranke protivijo Jo ustave. Prvi govori radikalec Aleksa Zujo-vič proti ustanovi državnih podtajni-kov. Po njegovem mnenju bi se s to ustanovo delo ministrstev ne izboljšalo in tudi ne pospešilo, ampak samo kompliciralo. Vrhu tega bi bil s tem tudi državni budžet znatno obremenjen. Kritizira dalje člen 94, o členu 95. pa izjavlja, da je nepotrebno in nekoristno, omejevati velikost oblasti s številom, kajti oblasti se morejo sestavljati po geegraiskem položaju Muslimanske zahteve, da naj bi Bosna in Hercegovina ohranila zgodovinske meje. odločno odklanja. J Razburjenje v Italiji radi BaroSa Rim, 25. junija. (Izv.) Beorrrr' uradna izjava, da se glede baroške luke ni podpisala nobena naredba in da se Jugoslaviia sploh noče pogajati z Italijo preden se ne izvedejo določbe rapalH-" pogodbe, je - •>-vzročila tukaf veliko razburjenje. «Idea Nazionale® trdi. da je dobro vedela, da bodo italijanski državniki na tak sramoten način prodali italijanske : J >rese in da ve. da bi se se- daj Jugoslavija n?>rajši sama. brez, Italije, pogajala z Reko. Jugoslavija J ?attl l4fJw sploh smatra, da je Italija v tem P0-!S?;::j'rabro V0jsk° in zmagovalce dedu že odigrala r.'o;i vlogo. Razpust reške legije ji. pod katerimi je mogoče spraviti ministre pred sodišče. Sodišče za ministre naj se sestavi iz kasacijskih se um vecnsK® skrajnosti. Predlog, ki ra je vlada da- uemoKrai ra-nes izročila muslimanskemu klubu gre člen 92;. ceš. da niso navedeni pogo-rlo skrajnih mej popustljivosti. _ Ako muslimani tega ultimata ne sprejmejo, bo vlada prisiljena, črtati muslimane iz svoje kalkulacije in se orijentirati v drugo smer. Ni dvoma, da bi izstop muslimanov zelo olajšal sporazum z zemljoradniki, ki so tudi že danes izjavili, da bi bili pripravljeni stopiti pod gotovimi pogoji v vlado. Seveda pa se zavedajo tega tudi muslimani sami; zavedajo se tudi, da bi taka preorijentacija uničila vse njihove gospodarske pridobitve in zlasti povzročila še radikalnejšo izvedbo agrarne reforme. Zato je mnogo verjetnosti, da bo muslimanski klul na svoji jutrišnji seji snrejrl vladni ultimat. Demokrat Pavle Angjelič kritizira ju so se oglasili zastopniki vseh naci-jonalističnih reških meščanskih strank in mu izjavili, da se je med strankami voditelj socijalistov Turati. ki je zavrnil očitke fašistov in nacionalistov« da socijalisti niso dobri Italijani; izjavil je: nad vsemi strankami in nad vsem nam je vedno Italija. V svojem nadaljnem govoru je ugotovil, da je pri volitvah doživela vlada velik oo-raz in da bi zato. ako bi imela količkaj časti, ne smela stopiti pred novi parlament. Volitve pa tudi niso bile pravi izraz narodne volje, ker so se vršile v znamenju nasilj In zločinov. o čemer govore brezštevilna pogorišča in razvaline. Končal je z izjavo. da bodo socijalisti glasovali proti adresl. Ko je govorilo še nekoliko govornikov o adresi in upravni reformi, je predsednik zaključil sejo, ki je Mat prva mirna seja po otvoritvi novega parlamenta. Rim, 25. junija. (Izv.) Jugoslovanski in nemški poslanci v rimskem parlamentu, ki niso bili izvoljeni v, noben parlamentarni odsek, so vložili predsedniku vlade izjavo, v kateri protestirajo proti netaktnemu in negostoljubnemu postopanju večine v skupini neopredeljenih, ki niso hotel? glasovati za nemške in jugoslovanske poslance, da bi bili zastopani v kateremkoli parlamentarnem odseku. Rim, 25. junija. (Izv.) Fašisti Mus-solini. Giurati in Rottai zahtevajo od ministra za notranje zadeve pojasnila. kako je mogel predložiti parlamentu tako pomanjkljivo zeleno knjigo. ki nima prav nobene zgodovinske kraija. j vrednosti: manjkajo v nji mnogi in Ob splošnem zanimanju je govoril, važni dokumenti. Grčifa fe odklonila posre« dovanfe zaveznikov TURKI PRIPRAVLJENI ZA POGAJANJA. Rim, 25. junija. (Izv.) Pod predsedstvom predsednika vlade Giolittija se je danes vršila seja ministrskega sveta, v kateri se je najprej izravnal konflikt Giolittija z Labriolo, nakar je Labriola umaknil svojo ostavko. Ministrski predsednik Giolitti je izrazil željo, da naj parlament konča kar najhitreje debato o adresi. Takoj po adresni debati predloži finančni minister zbornici provizorični proračun. ki bo prišel takoj na dnevni red. Z ozirom na zahteve večine političnih skupin, je vlada sklenila, da bo v eni prihodnjih sej. mogoče že v ponedeljek, odgovarjal minister zunanjih zadev grof Sforza na razne interpelacije o italijanski zunanji politiki. Tudi glede upravne reforme se je govorilo v ministrskem svetu, toda do kon*. zaključka ni nrišlo. V političnih krogih se zatrjuje, da položaj sedanjega kabineta ni tako močan in gotov kot se splošno trdi v raznih vladinih kumunikejih. Mnoge politične skupine še niso končno precizirale svojega stališča, zlasti negotovo je, kako stališče zavzemo na-cijonalisti in fašisti. Rim, 25. junija. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je odgovarjal italijanski klerikalec iz Tridenta Ga-speri na izvajanja nemških govornikov in zavračal njih trditve o nasilju in brezpravnosti Nemcev v Tridentin-ski Benečiji. Proslavljal je Cezarja uradnikih. Zahteva, naj se uradniki nastavljajo le z državnimi izpiti; uvede naj se njihova stalnost, dober materijelni položaj, zmanjšanje delavnega časa in stroga kontrola. Glasoval bo za ustavo. Zemlioradnički disident Milan Mi-loradovič ostro kritizira politiko zemljoradnikov. češ. da je njihov ustavni načrt sestavilo kar par gospodov. Izjavlja, da bodo vsi zemlioradnički poslanci, ki bi glasovali proti ustavi, izdaiice naroda. Po govorih Miodraga Milutinoviča Atene, 25 junija. (Izv.) Grški odgo- ■ ponedeljek v Smirno. od koder tbsla _____________________j______ _ or na noto rimske, pariške in Ion- j sprenrla kralja na fronto. zaiTtevo ŽiieIle, da serazpusti rčškal^nsfcc vlade odklanja posredovanje . Berlin, 25. junija. Kakor poroča Ie"-iia Komisar'Foschini ie vzel izja-1 zaveznikov v grško - turškem sporu. *Lokalanzeiger* iz Aten, je grška vo na znanje, odred:! takoj razpust le- Odgovor se izroči jutri vsem za-j vlada poslala sovjetski Rusiji noto. •rije ki se izvrši jutri. O lede sestave vezniškim zastoomkom v Atenah. Mi- kjer izi-vlja, da sc grška vlada sma-' " pros;i odoclance da pred- nistrski predsednik Gunario in zuna- j tra. da je - vojnem stanju s sovjet- 1 - nji minister Theotokis odpotujeta visko Rusijo. vlade je pa lože svoje konkretne predloge, o katerih bo potem poročal v Rim. ODPOSLANSTVO SUŠAKA PRI PAŠIČU. Beograd, 25. junija. (Izv.) Odposlanci mesta Sušaka so bili včeraj pri Fašiču in mu izročili spomenico, v 13. uri zaključena in sklicana prihodnja za ponedeljek dopoldne. AVSTRIJSKI IN MADŽARSKI ZASTOPNIC NA KONFERENCI V POPTO°OSE. Dunaj, 25. junija. (Izv.) Avstrijska clada odpošlje na konferenco v Portorose številno delegacijo pod vod- .. v T ,. . stvom trgovinskega ministra dr. An- Beograd, 2o. junija. (Izv.) Jutri bo gererja in prometnega ministra dna. in Lazara Grujiča je bila seja ob pol kate.ri zahtevajo, naj se čimprej iz- UREDBA O ODVETNIŠKIH IZPITIH. Rodleria. Madžarsko vlado pa bo zastopal v Portorose bivši minister dr. Gratz. podpisana nova naredba justičnega ministra glede odvetniSkih izpitov za pravnike, ki so dovršili študije v dobi od 1914.—1922, sili izpraznitev Sušaka s strani Itali- REVIZLIA UREDBE O REDU IN j NOVI PREDSEDNIK KLUBA SKS. R4T)U- : Beograd, 25. junija. (Izv.) Klub Sa- Beograd, 25. junija. (Izv.) Na današ- mostojne Kmetske Stranke je izvolil poslanca Mermoljo za predsednika. DR. TRUBIČ V DVOMIH. nji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se uredba o redu in ra-du predloži v revizijo klubom ver: ker je ta naredba v javnosti naletela 1 q, - .. „ , .. .praznucv ouaa&d a inaiu lutn- __ k-ririk-n I Beograd, junija. (Izv.) Na vpra» janov. Odposlanstvo je posetilo tudi; mo- šanje predsednika Ribata, ah" bo gla- beograjsko trgovsko obrtniško zbor-i jsoval za ustavo ali proti njej. ...u w nlco in razpravljalo tamkaj o baroški! ISTRSKO ODPOSLANSTVO V i odgovoril dr. Trumbid, da je to še v luki. j BEOGRADU. božjih rokah! Trumbič je v stiski, kaj USPEHI KUMANDMA V PARIZU. Beograd, 25. junija. (Izv.) V Beo- '^ ?tori ker ne bi rad izgabil simpatij . I grad ie prispela posebna deputacija Radicevcev, po drogi strani jia s! u= s 468.171 ljudmi, od bivše Štajerske pa 6075 km- s 488.833 prebivalci. Po prebivalstvu je tedaj štajerski delež Slovenije večji od kranjskega, dasi slednji prekaša prvega po arealu. Od Koroške obsega Slovenija le 460 km-1 s 16.602 prebivalci, od Primorske sploh nič, pač pa Prekmurje v obsegu 943 km* % 91.240 ljudmi. Prehivalstvo Slovenije presega tedaj Ta okroglo 250.000 gorenjo mejo bodočih pokrajin, iz česar je sklepati, da se misli razdeliti v dve upravni pokrajini, ki bi šteli vsaka po orkoglo 530.000 prebivalcev, bi torej predstavljali po prebivalstvu skoro natančno del bivj-e Kranjske. Geografsko, gospodarsko in prometno imamo v svobodni Sloveniji štiri manjše prirodne enote, okrog katerih s;e grupira ostala pokrajina Te prirodne enote so: velika kotlina ob gorenji Savi, segajoča od Žirovnice do Zaloga, Iga in Vrhnike, prostrana kotlina Krško-Brežiška, ležeča ob dolenji Krki in onstran Save pri Brežicah, Celjska kotlina in naposled Mariborsko-Ptujska ravan. Okrog teh osnovnih enot kot jeder je osredotočeno sosedno ozemlje, sestoječe iz gričevja in nižjega hribovja ter van zarezanih dolin. Izrazito razvito imamo opisano stanje v Ljubljanski, Celjski in Mariborski kotlini, katerih glavni kraji so hkrati »redišče krajine. Zato so postala me- sta Ljubljana. Celje in Maribor fudi lokalna križišča in is&odišča železnic. Posebna lega je povzročila, da v Krško-Brežiški kotlini značaj geografske enote ne pride v prometnem in gospodarskem oziru do veljave, marveč je ta kotlina razcepljena v okrožje Novomeško, predel Krškega in Brežiški del; današnje železniške zveze to razcepljenost še večajo. Na drugi strani tudi meja med območjem Celjske in Ljubljanske kotline v prirodnem oziru ni tako izrazita kakor n. pr. med Celjsko in Mariborsko, kjer tvori Vitanj-sko-Konjiško pogorje v vsakem oziru prehod iz mariborske sfere v celjsko. Zato smo imeli n. pr. premogovno omrežje neprirodno razdeljeno v kranjski in štajerski del in savska dolina od Zidanega mosta navzdol bi morala predstavljati skupnost, ne pa politično ločnico. Iz vsega tega sledi, da bi bilo treba v slučaju delitve Slovenije v dve pokrajini priključiti Brežiško okrajno' glavarstvo (sodni okraji Brežice, Kozje in Sevnica) k Ljubljanski skupini in ravnotako tudi iz Celjskega glavarstva vzeti sodni okraj Laško ali vsaj njega južnozapadni del s Trbovljami-Hrast-nikom in Zidanim mostom ter ga pri-deliti Ljubljani. Tako bi Mariborska pokrajina obsegala območje Celjske in Mariborske prirodne enote s Prekmur-jem, Ljubljanska pa območje Ljubljanske in Krško-Brežiške zemljepisne enote. V š te vilicah bi imela Ljubljanska pokrajina v tem slučaju 549.144 ljudi, a Mariborska 515.702. V načelno razpravljanje koristi ali škode take delitve Slovenije se danes ne spuščamo; povdarimo le, da mora uvideti vsak trezen opazovalec, da bo Maribor hitreje sloveniziran kot sre dišče pokrajine kakor sicer in drugič, da bo to mesto ostalo trgovsko in gospodarsko središče, tudi ako upravno središče ostane v Ljubljani, kakor je danes. Za današnjo svobodno Slovenijo ležita obe mesti y enaki meri r— peri-ferično. Intervencija v Atenah V diplomatskih zavezniških krogih, Ke drže v največji tajnosti vsebina in smernice diplomatske predstavke, ki )so izvršili zavezniki v Atenah. Govori se. da je nota sestavljena v •tem smislu, da predočuje Grkom stvarni položaj v Mali Aziji, ki je za Grke skrajno neugoden še v sedanjosti, naravnost porazen pa v najbližji bodočnosti. Izključeno je, da bi mogla Grči-»ja rešiti vzhodno vprašanje s svojim orožjem, ker nikdar ne bo mogla izvo-.jevati končne in odločilne zmage nad .turškim nacionalizmom, ker bi se borba s Kemalisti vedno in vedno zavlar te vala in bi Grkom v najkrajšem ča-t-u zmanjkalo vseh potrebnih sredstev. Tkto bi bilo dobro, da se Grška spora-ennne z zavezniki o načinu, kako bi se moglo izvršiti posredovanje v Angori. iAko se Grška sporazume z zavezniki, *e bo našla gotovo tudi platforma, na podlagi katere bo mogoče začeti pogajanje s Turki. Grška do danes še ni uradno odgo- Problsm obnove Av. strige in naša država Generalno zastavni pravo, južna železnica, &ekvestri in reparacije. Po členu 197. senžermenske mirovne pogodbe, sklenjene med aliiranimi državami in Avstrijo, leži na celotni posesti in vseh pomožnih virih Avstrije generalno zastavno pravo. Celotna posest in viri, kakor davki, monopoli ter ostali državni dohodki, jamčijo za poravnavo reparacij-skih dolgov, obveznosti, ki izvirajo iz škode, povzročene v svetovni vojni. To generalno zastavno pravo osigura terjatve naše in drugih držav napram avstrijski republiki. V zadnjem času pa postaja to zavarovanje dokaj iluzorično. Prisiljeni po avstrijski pasivni rezistenci v državnih poslih, finančni zavoženosti in glasovanju za pripojitev k Nemčiji, so zastopniki zp.padnih držav v finančni sekciji zveze narodov sklenili, da dajo Avstriji kredite na razpolago pod sledečimi pogoji: Za zavarovanje predujmov 6e zasta- iforila na zavezniško predstavko, ka- j vijo dohodki iz carine, iz državnih mo- kor se zatrjuje, čaka vlada na vrnitev predsednika vlade Gunarisa iz Smime. V kolikor je razpoloženje v Atenah nepristopno, v toliko je med zmernejšimi turškimi krogi dostopnejše. Vest o angleško-francoskem sporazumu, kakor tudi predaja zavezniške note v Atenah je naredila na nacionalistične kroge v Angori jako dober utis. T\idi poročila iz Angore pričajo, da je tam razpoloženje za že predloženi turški minimum neizpremenljivo in da je nacionalistični komite sklenil vztrajati na vseh zahtevah. Sled to zahteve spada tudi vprašanje evakuacije Tra-cije, katere izročitev zahtevajo Turki neposredno za regulacijo a-natolskega vprašanja. Imenovanje anglešk. generala Har-Tigtona za komandanta vseh zavezniških vojaških posadk na Vzhodu je prva in najvidnejša posledica angleš-ko-francoskega sporazuma. Z drage strani se pa poroča, da grški politični krogi nočejo slišati ničesar o kakem posredovanju, ampak da se Grki pripravljajo z veliko naglico in nervoz-nostjo za novo ofenzivo. Vendar pa nevtialni glasovi trdijo, da je grška vojska popolnoma demoralizirana in da se vrše dan na dan manifestacije in demonstracije za demobilizacijo in vrnitev v domovino! Splošno javno mnenje v angleških odločilnih krogih je odločno protigr-ško, listi prinašajo obširna poročila o nekvalificiranem obnašanju grške vojske v AnatolijL Vsa ta poročila izrablja angleška javnost z jasno tendenco. da prisili angleško vlado k najra-dikalnejli in najhitrejši rešitvi vzhodnega vprašanja. Da je ta glas isto kot želja in volja angleške vlade, ni menda treba posebej povdarjati. SLOŽNO DF! O SPASI NA?OI\ ZATO POD! V.O SLO?!!! V DKLU 2A JUGO&IOVZNSKO JiAliOOl nopclov, tobačne režije in gozdov. Obenem se konstituira hipoteka na vse nepremične dobrine. Poleg teh pogojev, ki imajo za našo državo lahko dalekoeež-ne posledice, eo še drugi za nas manj važni kakor vpliv tia vlado, vodstvo pri novi državni banki itd. Avstrijski stroj za tiskanje bankovcev se skoro ne da na kak drug način ustaviti, kakor z dajanjem kreditov iz inozemstva Prepoved tiskanja nepokritih bankovcev bi pa pomenila za Avstrijo ta kojšen gospodarski polom z nedogled-nimi posledicami. Za svojo pomoč zahteva zapadni kapital generalno zastavno pravo, kar pa zopet Italija, Jugoslavija in Rumunija ne bodo mogle dopustiti, ker bi bila s tem uničena varnost njihovih terjatev napram Avstriji. Jasno je torej, da je Avstrija vodila svojo politiko v tako smer, da spravi v kolizijo interese zapadnega kapitala in interese Italije, Jugoslavije ter Ruaiunije. Zapadne države morajo (in hočejo) priskočiti Avstriji na pomoč, da se ne izvrši fuzija Avstrije in Nemčije; Italija, mi in Rumunija ca smo utrpeli toliko vojne poško">3, da moramo v vsakem slučaju vzdržati svoje terjatve napram Avstriji. Ena kakor druga stranka pa ne more od Avstrije zahtevati drugega varstva za svoj kredit, oziroma za svoje terjatve kakor generalno zastavno pravo na posest in pomožne vire, ker česa drugega Avstrija več nima. Križanje interesov je torej vsakomur jasno. Dogodki se razvijajo v našo škedo z neobičajno naglico, zato naj pazijo poklicani faktorji, da ne bomo ponovno izigrani. Naše terjatve napram premaganim državam so sledeče: Od vsote, ki jo mora plačati Nemčija, dobi naša država 5 odstotkov, od vsote, ki jo morajo plačati Avstrija, Madžarska in Bolgarija pa dobimo celo prvo in 15 od*tot-kov od druge polovice. Dali so nam torej precej dubiozne dolžnike, od katerih po=t?ne Avstrija v slučaju spenenzije zastavnega prava za nas neizterljiva V zvezi z generalnim zas^ivnin pragom stoii začasno meno vmvIkvs fcjž- 'm Menic«. Ka&ff asano W 8W6 S* nikl južne železnice na tri velike skupine: na francoske, dunajske in ostale akcijo-narje. Večji del obligacij (od 3 milijard zlatih frankov 2 in pol milijardi) se nahaja v francoskih rokah. Največji dolžnik Južne železnice pa je italijanska vlada ki jo prevzela dele južne proge še v starem kraljestvu, ni pa še tega dolga amortizirala Italijanska anuiteta je vknjižena v avstrijski železniški knjigi in jamči kot zastava upnikom prioritet južne železnice, torej po večini francoskim državljanom. Italija stremi že od srečnega izida vojne sem za tem, da se izogne plačanju anuitet južne železnice in ne bo priznala samo zaradi tega suspendiranja zgoraj omenjenega generalnega zastavnega prava ker se boji, da bi s tom moglo biti njeno nadaljnje ravnanje kakorkoli prejudicirano. Na italijanskih anuitetah leži zastavno pravo lastnikov prioritet, zato pa fana Italija kakor druge države, generalno zastavno pravo nad državnimi viri Avstrije. Razumljivo nam je torej, zakaj se bo upirala suspenziji tega prava v korist inozemskih kreditov za nabave živil in sirovin Avstrije. Na drugi strani pa skuSa italijanska vlada doseči odpis svojih anuitetnih dolgov na računu reparacij torej v dobro vojnim dolgovom Avstrije. Italija hoče del južne železnice na svojem ozemlju kot vojno odškodnino. Da tega ni mogla že doseči, so krive različne težkoče. Naj-preje pravno ni mogoče deliti francoskih prioriterjev od avstrijskih. Senžermenska pogodba vsebuje nekoliko členov, ki nasprotujejo taki ločitvi. Dunajska vlada zopet se nahaja v brezupnem financijal-nem položaju in ni misliti na to, da bi Avstrija izplačala deleže lastnikov v dobro svojega reparacijskega konta. Zaradi navedenih težkoe vprašanje o odkupu južne železnice še ni definitivno rešeno. Na konferenci delegatov zainteresiranih držav in predstavnikov podjetja se je uvedel začasni režim, ki traja do leta 1922. Za ta čas pridejo proge pod kontrolo zainteresiranih držav. Naša država se nahaja v vprašanju južne železnice v istem položaju kakor Italija Suspenzija generalnega zastavnega prava bi mogla oslabiti varstvo naših terjatev napram dunajski vladi in dunajskim lastnikom prioritet južne železnice. Slejkoprej moramo neomajno braniti to varstvo, naše postopanje se bo moralo zaradi tega ravnati soglasno z Italijo in teči paralelao z njenimi zahtevami Del južne železnice na našem ozemlju mora postati na$a državna last. Odkup za okoli 40 let (konoesija poide družbi leta 1961 in takrat postane južna železnica brez odškodnine državna last) pa mora biti poravnan vsaj • povečini s pomočjo reparacijskih terjatev napram Avstriji. V organični zvezi z ravnokar obravnavanimi reparacijami etoje državni Bekve-stri Naša država še ni dvignila cele vrste državnih nadzorstev in drži avstrijska predvojna premoženja pod zaporo. Pogajanja za osvoboditev imovine tujih državljanov od državnih nadzorstev, so se kakor znano razbila ker je Avstrija pri presoji vrednosti hotela vzeti za bazo avstrijsko krono medtem ko so naši delegati vstrajali neomajeno na bazi jugoslovanske denarne edini ce. Ce se ne bodo dala sporazumno s avstrijsko vlado osvoboditi naša premoženja v Avstriji, ki stoje pod zaporo, bo treba v skrajnem slučaju rabiti represalije. Suspenzija generalnega zastavnega prava pa bi mogla tudi v tem slučaju vsaj posredno neugodno vplivati na našo situacijo. Zato upamo, da bo vlada vstrajala neomajno na dosedanjem stališču in dosledno odklanjala suspenzijo zastave. E. L. *&nSHK SefT V delavskih" centrih' LftJji, | oSzfrn« t vs&fflf (HscfpKnanfflB Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Referent postopalo proti učiteljskim močem, U je povdarjai da se bodo v bodoče ustanavljale meščanske šole ie v krajih, od koder bodo lahko lokalni faktorii do pričet-ka vsakega novega šolskega leta poslali svoje predloge in potrebne izjave, da bo za drugo šolsko leto mogoče, potrebščine teh šol sprejeti y državni proračun. SISTEMIZIRANJE STALNIH UČNIH MEST. Na slovenski ljudski šoli v Kočevjn se sistemizira stalno učno mesto za kate-heta, ki bo moral poučevati tudi na privatni slovenski meščanski in do polnega števila obveznih tedenskih ur tudi na nemški ljudski šoli v Kočevju. V Prevaljah in Dravogradu se sistemizira po eno stalno učno mesto za učiteljico ženskih ročnih del. Predsedstvo višjega šolskega sveta se poooblasti, da ti učni mesti razpiše, ako bo dovolj kritja v proračunu za leto 1921/22. Sklene se nadalje, da se že dovoljene razširitve trirazrednice v petrazredmeo v Preddvorcu pri Kranju ne ukine, vendar se do nadaljnega ukrepa počaka z otvoritvijo petega šolskega razreda in razpisom petega učnega mesta PROTISOKOLSKO HUJSKANJE V SOLI. Ravnatelj Jelene opozarja, kako se bolj in bolj množe slučaji, da se po šolah huj-ska proti telovadnemu društvu «Sokol». Da se napravi konec temu sistematičnemu sejanju sovraštva med nedolžno mladino, ki ga razni sfanatizirani kaplani po vzgledu ljubljanske vadniške učiteljice Stupice do sedaj tako radi neovirano vrše, je višji šolski svet sklenil disciplinarno kaznovati vsakega, ki bi v šoli hujskal proti Sokolstvu. a ravnotako tudi proti Orlu, ali vršil agitacijo za eno teh društev. A V načelu se sklene na predlog g. ravnatelja Jelenca, da se revidirajo na zahtevo interesirancev vsa učiteljska imenovanja iz Sušteršič-Lampetove ere, s katerimi se Je zgolj iz političnih razlogov storila krivica neklerikalnim učiteljem. Ravno tako se sprejme predlog istega predlagatelja, da se bo v bodoče brez- hujskajo proti narodn ali drŽavi aH ld sicer nimajo moralne kvalifikad)e za i sta katera zavzemalo. Ljubljanski veliki semeni Podaljšani rok za prijave razstavnikov poteče dne 25. junija Potem se začne z dodelitvijo prostorov, pri čemer se bo Sejmski urad kolikor mogoče oziral na želje posameznikov. Raztavišče je že planirano in se grad! betonski temelj za stavbe. Poslopje Sejmskega urada, kakor tudi stavba, kjer bo za časa velikega semnja nastanjen brzojav. telefon in pošta bo zidana in bo kmalu dograjeno. Ravnotako tudi hitro napreduje delo vrhnih stavb, ki se grade drugod, pa se kasneje pre-neso na raztavišče in tam sestavijo. Stranke, ki postavijo lastne paviljone, se poživljajo, da takoj prično z delom čim jim gradbena eksekutiva (arhitekt Costaperaria) odobri načrte. V interesu tudi vseh drugih strank, ki so priglasile svojo udeležbo, je, da takoj začno s pripravami, da bodo pravočasno gotovi. Zelo neugoden utis bi napravilo, ako bi stranke dovažale svojo vzorce na razstavišče, ko se je veliki semenj že pričel: poleg tega bi dovažanje in prevažanje blaga oviralo posetnike sejmišča. Razstavniki se ponovno opozarjajo, da Sejmski urad napravlja za stranke napisne table samo z navedbo imena in sedeža izložnika in tekočo številko. Ako si stranica želi napisne table s popolnim naslovom in označbo proizvodov v več jezikih, naj si jo da napraviti sama. Vendar smejo biti te table pritrjene le v notranjosti najetega prostora. Na sejmskem prostoru bodo postavljene j>osebno veliko table, kjer razstav-niki proti odškodnini lahko nalepljajo reklamne plakate. Zaradi tega naj se vsak izložnik poslužuje tega sredstva reklamo v kolikor mogoče izdatni meri. S tiskanjem sejmskega kataloga se b«? pričelo, čim bo dodelitev prostorov gotova in bo sejmski urad imel tudi druge potrebne podatke na razpolago. Po svefu Iz viSjega Šolskega sveta (Seja dne 24. junija 1921.) UPOKOJITEV UČITELJSTVA'. Prošnje za stalno upokojitev nadučitelja Franca Zopfa in učiteljice Marije Zopiove v Pristavi, Ivana Paulška, nadučitelja v Račah, Marije Skalovnikove, učiteljice v Stari vasi in Dragotlna Be-nedika, nadučitelja na Brezovici, se skle- Kongres III. internaciouale v Moskvi. Skupno s kongresom III. inter-nacionale se je vršila tudi svečano-stna otvoritev nove boljševiške univerze za narode Vzhoda. V sojetskem domu je bila otvorjena razstava, ki ilustrira mednarodni delavski pokret, delo komunističnih strank vsega sveta in sovjetse vlade. Prva seja kongresa se je VTŠila v Velikem teatru, ki jo jo otvoril član centralnega odbora komunistične stranke Buharin. Potem so sle* dili govori zastopnikov komunistov iz Nemčije, Anglije. Francije, Poljske, Jugoslavije, Ceboslovaške, Italije, Bolgarske. Koreje in Japonske. — Nemški protest proti podpiranju čleskib vstašev po Poljski. Nemška vlada je poslala vcleposlaniški konferenci noto, ki se je izročila tudi vladam v Londonu, Parizu in Rimu. V tej noti nemška vlada ponovno protestira proti podpiranju poljske vstaje v Gornji Šleziji po uradnih mestih in poljskih vojakih ter nujno prosi, naj zavezniki zagotovijo, do sc gorenje-šleško-poljska meja vendarle enkrat zapre in prepreči, da poljski vojaki in deli poljske vojske prestopajo mejo. — Sinlajnovci pognali v zrak angleški vojaški vlak. Ko so se 104 hu-zarji vračali iz Belfasta, kjer so tvorili eskorto kralju, pri otvoritvi severno-irskega parlamenta, je vlak zadel ob mino, ki se je razpočila. Zadnji del vlaka, v katerem so se nahajali konji in vozovi, se je prevrnil in zdrčal po nasipu navzdoL Trije vojaki, ki so stra-žili konje in vozove, so mrtvi. 20 pa je ranjenih, 30 konj jo ubitih in 4 so postaviti vlado, ker drugače je Izključeno, da bi Jugoslavija in Italija stopile v stik z Reko. Konzorcij je potreben, toda po mnenju Rečnnov naj ne traja konzorcij 12, temveč 50 let. •— Končno omenja tudi Gino Berri odgovor Pašiča na interpelacijo glede Reke, ki da je prijazen Italiji in Reki Vidi so torej, da imajo Italijani že pripravljen svoj načrt, ki ga mi pač ne bi smeli prezreti. -f- Laški parlament. »Edinost* od 24. junija prinaša sledečo značilno karakteristiko o laškem parlamentu, ki ga imenuje rimsko govorilnico. Veri parlament jc podoben ljudskemu shodit iu predsednik zbornice kakor tudi ministrski predsednik se poslužujeta govorniških fraz, kakor jih rabijo pri nas edino le mlajši agitatorji. Značilno je tudi za nivo laškega parlamenta, da se besed Avstrija in laška armada sploh ne sme rabiti. Kakor so smešni ital. poslanci, tako pa so tudi neiskreni. Neprestano se sklicujejo na pravila lepega vedenja, venomer pozivajo naše poslance k spoštljivosti, sami pa se vlačijo za lase, se valjajo po tleh, si uajajo brce in klofute in so zr\ :.-;aje, da se vse treska. Naše zastopnik« pa, ki se edino dostojuo ponašajo, pa imenujejo »petoliznike, lažnjivce, komedi-ante, avstrijakante, barbare iu opice». Ni čuda, da pravi ob ,8-un 'bParta» : 'TTimorje . to hujskajoče glasilo članek, v kate- feknia ,!ied ':,-part°3 in «Primorjem» jc rem razpravlja neki dr. Kornelij p.L! na'brze nalIoClina za *>rv0 mes^° drugega Battorvch. ki se izdaja za Hrvata, svo-razreda v L!ubljanL 0ba kIuba sta v dc" je misli o jugoslovanskem ustavnem problemu. Na dolgo in široko se bavi z vprašanjem avtonomije in centralizma ter se izreka v imenu kulture za kar najširšo avtonomijo, češ, da norne-nja centralizem — balkanizem. Res lep zaveznik naših separatistov! -f- Italijani in Reka. V »Corrieru della Sera* od 23. junija piše Gino Berri o sedanjem mišljenju Rečanov. Pravi, da napreduje misija visokega komisarja Italije ugodno. Rečani uvide-vajo, da je Baroš izgubljen in da morejo imeti vsi protesti le demonstrativen pomen. S položajem se je treba torej sprijazniti in konzorcij je treba j i sprejeti, Toda oredvsem na ie treba; Spcrt in \m\M Nogometne tekmo dne 26. t. m. Prostor Ilirije^: ob pol 17. uri ^Jadran* : «Her- bri iorni:. — Vstopnina za obe tekmi skupna. Na prostoru »Sparte* igrata ob 16. uri rezervi cPrimorja« in »Svobode*. Kolesarska dirka Ljubljana-Vransko-Ljubljana, 1C0 km, se vrši v nedeljo popoldne, in sicer je start ob 1 uri, cilj pa okrog 4. ure na Dunajski cesti; start je pri pokopališču, cilj pa pri km 22. Z ozirom na prijave dirkačev obeta biti dirka zelo zanimiva in je pričakovati številne udeležbe občinstva na cilju. KOGAR ZANIMA NAS KULTURNI NA?^*>rX, NAJ SI OGLEDA ČIM PL2J XCZ. UvJETN. RAZSTAVO V JAKOPIČEVEM PAVILJONU/ rrtfogo *Jttiru* Sf. 156, dne 26. torija 192t. Vidov dan - Kosovo Vidov dan Bolgarski pesnik Ivan Vazov je nekoč tožil, kako nesrečen narod so Bolgari: Vsi ostanki njihove kulture so grški, vsi spomini, vse, kar jih že veže s prošlostjo, je grško. Kar je bilo nacionalnega, je izginilo brez sledu in brez haska. In zato — pravi Vazov — nam dajte vsaj zavest nacionalne nesreče, zavest, da smo storili pogreške, in zavest, da hočemo sami svoj moralni in , svoj politični preporod. — Dajte nam Kosovo! Ta Bolgar je dobro pogodil ogromno moralno vrednost nesreče, ki so jo Srbi — in ž njimi vsi Jugoslovani — utrpeli takrat, ko je nekdanje Dušanovo carstvo padlo pred premočjo Tinka in deloma — po lastni krivdi. Zato je Vazov še dodal, da so Srbi dobro vedeli, da gredo na Kosovo brez upa zmage, ker so se zadnji hip, prepozno, že zavedli, kje je njih velika in usodna pogreška. Kosovo je postalo v srcu Srba simbol. Poleg spomina na izgubljeno carstvo, na odvzeto svobodo, poleg vedno žive zavesti suženjstva je ime Kosovo rodilo klic: Preporodi Ne mlitava in egoistna inteligenca, marveč zdravi prosti narod je postal nosilec narodove tradicije in nosilec preporodne misli. Vzdržimo, pripravljajmo se! V tem je največja hrabrost srbskega plemena, da je vzel nacionalno nesrečo za jedro svojega nacionalizma, Srb je priznal svojo krivdo, — neslogo in razkroj svojega carstva — in plemenskemu knezu, Vuku Brankoviču, je narod v tradiciji naprtil strašno odgovornost za nesrečo: «0 prokleti Vuče Branko-vidu!» je peval Srb stoletja ter njemu vzporejal svetle ideale: Miloša Obilica, čara Lazara, Jugoviče in srbsko ženo. poosebljeno v carici Milici, v kosovski devojki in v junaški Majki Jugovičev. Ob teh idealih, ob spominu na svoj poraz in v nadi na moralni in politični preporod, je tekom vekov obrazoval Srb nov tip, ki bo Kosovo osvetli. • Kaj so kosovski ideali? Podvrži se obči narodni svrhi! Miloš: Njegov osebni ponos je dotaknjen, zato se junak žrtvuje, svojo čast opere in narodu koristi. Miloš postane tip Srba, in Miloš živi v vsakem seljaku, ki oaide v komite, v vsakem srbskem vojaku, ki koraka v balkanski vojni nad Turka, v svetovni vojni nad Švaba. Miloš je ,v srbsfe?in obionem vojaku na Krfu in na Solunu, »Miloš baca u pijanstvo ljude,* poje Njegoš v »Gorskem vi-jencu*. V tem je glavna moč Srbstva: Niso se pomišljali, da priznajo svojo krivdo, iskali so jej razloge, učili se iž nje in se vzgajali. Njim je ostala živa zavest, pozneje pesniški izražena v globokem zdravem in samozavestnem optimizmu: «Ak' i jesu poginuli ždrali, ostali su ptiči ždralovičL Naši domi ostat pusti neče, naše nismo izginuti neče!» * Ob pogledu na jugoslovanski Piemont, na Srbijo pod Turkom, ne smemo in nočemo iskati paralel slovensko-srbskih. Vsiljuje se nam pa paralela 6 Francozi 1. 1870. Tudi oni so takrat, — kakor mi mnogokrat in ne najmanj v zadnjih dveh letih — oboževali samega sebe in v domišljavem samoljub-ju trdili: «Nous sommes arctiipret!* Sledil je strahoten poraz, — kakor sledi stvaren poraz vsakemu moralnemu razsulu. Šele Zola ja zaklieal Franco- zom staro resnico, da treba javno priznati in izlečiti pogreške. Zato pošlje v »Debaclu* junaka izčiščenega «na zgradbo nove Francije«. Ta paralela se nam vsiljuje, in enako ona s Čehi. Pred nekaj dnevi smo se spominjali skupno s Cehi 3001etnice poraza na Beli gori in vsega onega, kar so narodu prizadejali Habsburgovci. Tudi to češko Kosovo je primer, kako ee narod preporodi, ako spozna svojo krivdo in se iz nje uči. Djuro Jakšič, kakor da je «češki brat», in vendar je ta plamenica moralne zavesti pravi potomec kosovskih junakov, ko se mu iz izmučene duše izvije krik: Padajte, bračo! plin'te u krvi! Ostav'te seia. nek' gori plani! Bacajte sami u oganj decu! Stresite s sebe ropstvo i sram! Ginite, bračo! Junaci! Ljudi! Za propast vašu svet če da zna! Nebo č« plakat dugo i gorko, Jer neče biti Srbina..... ... Al' opet, grešan, grešno sam pev'o Ranjeno srce naroda mogl Ta Srbin kipi — kipi — i čeka — Al' ne da djavo... iT ne da Bog. V tem pesniku je Miloš živ in njegov duh govori iž njega. Živel je Jakšič 18S2—1878. Kdo je v tej dobi pa do danes speval v Sloveniji slično? Avgust Hararabašle, romantik držav-nopravni, je spesnil borbeno pesem, ki pa izdaleka ni filozofski tako globoka in ki izdaleka ne orje v globino duše, kakor kosovski krik Jakšiča: Mi nesmo brača, mi Srbi nesmo! Ta zar bi lahko s Avale plave Gledali ledno u ognjen čas? Danes, — ko je čas dovolj ognjen, — danes, ko so padle z nas verige in ko se ustvarja prva ustava ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, — danes gledamo ledno u ognjeni čas, brojimo cene, izgubljamo plebiscite, se sovražimo in — in dvigamo prapor »avtonomije®, ker mislimo, da smo nekaj tako posebnega, nekaj tako samoniklega, kulturnega in zapadnjaš-kega, da moramo v svoji hiši obdržali tradicijo zadnjih generacij, tradicijo Bleivveisa, Tomana, šusteršiča in vseh njihovih epigonov do grenkih današnjih dni! »U veljoj bedi, smrti, krvi danas nas same ostavlja Bog!» Vstal je pred Bleiweisom nas Prešeren in nam mladim je Zupančič iz srca zapel pesem mladine. Postala nam je himna in zgradila nam je most v Beograd in na Kosovo. Ze pred vojno smo jo citirali in tik za njo je prišla pesem »Bože pravde, ti što spase od propasti dosad nas,...» — Takrat je naša mladina pobrala bakljo iredeute in jo na novo vžgala za naš nacionalni moralni preporod. Vojna nas je skrušila. Njen izid nam je naložil praktične naloge. Danes ustvarjamo v najtežavnejših prilikah. Ali gledamo sebe? Ali si gledamo v srce? Ali vidimo moralni boljševizem v sebi samem, v naši narodni sramoti, v povratku klerikalizma, v razsulu naprednega življa, v divjem besu avto-nomizma, ki pomeni moralno konser-viranje vseh starih grehov? Koroški plebiscit smo izgubili in kriza inteligence gre k vrhuncu. Spomnimo m Kosova. LetoSnj! Vidov dan — pa naj bo ustava gotova točno nanj ali mesec dni kesneje — letošnji Vidov dan nas 6pomni jugoslovanskega Primorja in jugoslovanske Koroške in spomni nas Miloša, ki se žrtvuje. Naš nacionalni in moralni preporod, da zaslužimo Jugoslavijo še enkrat moralno, kakor smo jo zaslužili za nagrado za stoletno nemo trpljenje. To je nam Vidov dan. Kosovo Kosovo polje Je strategično važna kotlina sredi balkanskega polotoka. Aluvijal-nl basin ie približno 50 km dolg. in 20 km širok, staro jezersko dno. V sredini ima 550 m morske višine. Na južnem koncu Kosova se nahajajo močvirja, največje je Sazlijsko blato, pred kakimi 20 leti v večjem delu umetno osušeno, In pa Robovačko blato. Dno kotline je rodovitno, brez gozdov. Srbi in Arnavti so na njem precej na gosto naseljeni. — Glavna kosovska prometna žila je železnica iz Soluna na Skoplje, Kačanik, Lipljan do Mitrovlce; imela bi se bila podaljšati čez Novipazar v Bosno. Cd nje vodi cesta od postaje Uroševac (turški Ferizo-vič) do Prizrena in dalje ua Skadar. Iz Prištine vodi cesta ob Labu do Niša. Na Kosovem se križajo glavne prometne smeri cd Carigrada na Jadransko morje in v Bosno, ter iz Soluna k DonavL Vsled te lege jc bilo Kosovo vedno bojišče v balkanskih vojnah. Leta 1072 so tu Grki premagali odpor Srbov in Bolgarov, ki jih je vodil srbski knez in bolgarski car Bodin. Grški cesar Alekslj Komnenos je v i. 1091.—1094. trikrat bil na Kosovem do Lipljana na pohodu proti Srbom. Ime Kosova je postalo slavno po veliki bitki med Srbi in Turki na Vidov dan 15. junija (starega štetja) leta 1389. Zgodovinsko zanesljivo jedro tega znamenitega dogodka je sledeče: Turški sultan Murat I. ie povzel velik vojni pohod proti Srbiji, ki je bila razdeljena na nekaj delov, odkar je izumrla dinastija Ne-manjičev. Najmočnejši vladar je bil knez Lazar v Pomoravju, sin kanclerja Prib-ca; njegovi zeti pa so bili knezi Vuk Brankovič, gospodar Prištine In Prizrena, ter Djordje Stratlminovič Iz rodu Balšičev iz Zete. Prejšnji turški poizkusi niso uspeli. Z Muratom so korakali njegovi sinovi Bajezit in Jakub ter vojvode Evrenos, Saraža In Balaban. V turški vojski so bili pomožni zbori seldžuških emirjev iz Sarihana in Kermijana v Mali Aziji ter albanski in grSkl tributarji iz Epira in Tesalije, pa tudi srbski delni knez Konstantin iz severne Makedonije; morda je bil na turški strani — čeprav o tem nimamo gotovosti — tudi kralj Marko, sosed Konstantinov In, kakor on, turški vazal, ter zbor bolgarskega carja Šišmana, turškega vazala. Proti Turkom sta se postavila car Lazar in njegov zet Vuk Brankovič; ž njima je bila pomožna vojska, ki jo je poslal bosanski kralj Stepan Tvitko L Tej vojski sta zapovedovala Vlatko Vukovič In bivši ban Jovan Horvat iz Hrvatske. Vojska se je zbrala na ozemlju Vuka Brarkoviča, med Prištino in Labom. V njej se je nahajal tudi srbski velmož Miloš Obilič. Ta je bil pri Lazaru osumljen, hotel je zato dokazati svojo vernost in udanost ter odšel, ne ve se, ali sam ali v spremstvu, k turškemu sultanu, kakor da se mu hoče udati. Murata je našel v njegovem stanu. Bil je sprejet kot prebeg, toda potegni! je meč in ubil sultana s sunkom v grlo. Turki so ga na mestu posekali. Vodstvo nad Turki je takoj prevzel Muratov sin Bajezit I. Med Turki je nastal nered. V bitvi je Lazar že zmagoval, toda v zadnjem hipu je prišel preokret in pod Bajezitovim vodstvom so zma-j gali Turki. Celi oddelki srbske in bosan-| ske vojske so pobegnili. Iz tega je pozne-i ie nastalo pripovedovanje, da so Bosan- ci krM poraza, 5e keSneje se Je Krivda pričela pripisovati poedlnlm srbskim veljakom. Turki so takoj po bitvi odšli domov, ker se Je Bajezitn žurilo v Odrin, da si zagotovi turški prestol. Muratov drob Je shranjen na bojišču, kjer še danes stoji Muratov grob v njegovi džamiji. Ostalo truplo je preneseno v Bruso. Lazar, ki je v boju padci in ki ga Srbi odslej časte kot svetnika in narodnega mučenika, Je bil pokopan najprej blizu bojišča v Prištini, a že leta 1391. prenešen v manastir Ravanico (v Sremu), ki ga je bil sam ustanovil. Okrog kosovske bitke Je nastal krog srbskih narodnih pesmi in povesti. Vuk Brankovič, Lazarov zet, se je rešil v bitki in ostal nepomirljlv turški sovražnik, dokler ga niso končno pregnali. O njegovem izdajstvu ničesar ne ve nobeno sodobno sporočilo In noben pisec 15. in 16. stoletja. Šele OrbinI (1601) in Lucič (1605) govorita o njem po narodni pesmi. Sodobnih poročil ie malo. — Druga kosovska bitka je bila I. 1448. Hunyadi Janos je utrpel silen poraz. Leta 1690. so Turki pobili avstrijskega generala groia Holsteinskega, leta 1831. bo-sansko-arnavtske upornike. — Leta 1912. so pri Kumanovem In na Kačaniku Srbi porazili Turke; leta 1912. so branili Kosovo iztočno na Ovčem polju in Bregalnici proti Bolgarom. V svetovni vojni je Kosovo bilo izven glavnih bojišč. Sedaj je maščevano in osvobojeno. Mesto spominov in božurov prihaja agrarna reforma, notranja kolonizacija, pšenica, živinoreja, delo, delo, delo. — Po sestavku Konst. Jirečka (Ottuv Slovnik naučny, 14. zv.) Smrt Haike Jugoviča Boga moli Jugoviča majka, Da joj Bog da oči sokolov« I bijela krila labudova. Da odleti na Kosovo ravno, Te da vidi devet Jugoviča I desetog star-Juga Bogdana. Što molila Boga, domolila: Bog joj dao oči sokolove I dao joj krila labudova. Ona leti na Kosovo ravno. Kad dospela u polje široko. Al' Kosovo tužno I krvavo, Mrtav leži junak do junaka, Mrtvac konjič jedan do drugoga. Prevrtala Jugoviča maika, Prevrtala konie i junake, Prevrtala dva bijela dana, Dok ne uade svoje sokolove: Mrtvih nade devet Jugoviča I desetog starog Jug-Bogdana, I više njih devet bojnih kopija, Na kopljirna devet sokolova, Oko kopija devet dobrih konja, A pored njih devet Ijutih lava; Tad zavrišta devet dobrih konja, I zalaja devet Ijutih lava, I zakiikta devet sokolova. To je majka tvrda srca bila Da od srca suze ne pustila. Več uzima devet dobrih konja, I uzima devet Ijutih lava, I uzima devet sokolova, Pak se vrati svome dvoru belotn. Daleko je snahe ugledala Malo bliže pred nju išetale; Zakukalo devet udovica, Zaplakalo devet sirotica, Zavrištalo devet dobrih konja, Zalajalo devet Ijutih lava, Zakliktalo devet sokolova. I tu majka tvrda srca bila. Da od srca suze ni pustila. Kad ie bilo poči u ponoči. Al' zavrišta Damjanov zelenko; Pita majka Damjanovu ljubu: Snaho moja, ljubo Damjanova! Što nam vrišti Damjanov zelenko? II' je gladan šcnice belice, Ili žedan vode sa Zvečana? Pn,„„ /ara ljuba Damjanova: »Svekrrtce, malico Danjanovtf Nit' je gladan šenice belice. j Niti žedan vode sa Zvečana, Več Jo njega Damjan nauSoi Do ponoči sltnu zob zobati. Od ponoči na drum potovati? Pak on žali svoga gospodari« Sto ga nije na sebi doneo!» I tu majka tvrda srca bd* Da od srca suze ne pustila. Kad n Jutru danak osvanufr AH lete dva vrana gavrana. Krvava Im krila do ramena. Na kljunove bela pena trgla. Oni nose raku od junaka, I na raci burma pozlačena, Bacaju je n krioce majcL Uze ruku Jugoviča majka Okretah, prevrtala njome, Pa doziva ljubu Damjanovu: »Snaho moja, ljubo Damjanova! BI 1'poznala, čija j'ovo ruka?» Progovara ljuba Damjanova: »Svekrvice, majko Damjanova? Ovo j'raka našega Damjana, Jera burmu ja poznajem, majko, Burma sa mnom na venčanju bfla4 Uze majka ruku Damjanovu, Okretala, prevrtala njome, Pak Je raci tiho besedila: »Moja ruko, zelena jabuko! Ode si gasla, gde !'si utrgnuta? A rasla si na kriocu mojne, Utrgnuta na Kosovu ravnem!* To izusti, a dušu ispusti. Tuna maika odolefne mogla. Prepuklo joj srce od žalosti Za svojijeh devet Jugoviča I desetini star-Jvom Bogdanom. Iz Stojkovičcve zbirke narodnih pesmi (»Lazarice*, Beograd, 1906. Srpska književna zadruga, 101). Tolmač manj znanih izrazov« Prevrtala = prevračala, burma = prstan, krioce — krilo, jera = ker, kajti, ven Sanje = poroka, tuna = tukai. Vidov dan v nainovelii zgodovini Balkanske vojne v 1. 1912.—13. 80 ustvarile v političnem ozračju južno« vzhodne Evrope izredno napeto situ>! acijo. Da so se narodne nade srriskega plemena dvignile' do najvišje višine, ni čuda, kajti srečno zaključena vojna 3 Turčijo je prinesla izpolnitev poli tisočletnega sna-, j9 prinesla osveto Kosova in osvobojenje vsega južnega srbstva. Še več; zahrbtni udarec Bolgarska je bil srečno prestrežen, z bitko ob Bregalnici je bil odločen spor o hegemoniji na polotoku in zoper na* daljno nasprotstvo nelojalnega soseda je bila podana krepka garancija v zveži z Komunijo in Grčijo. Kakor pri Srbih, tako je tudi pri Ju« goslovanib v Avstro-Ogrski srbska zmaga v balkanskih vojnah temeljito predrugačila razpoloženje in postavila nove narodne načrte. Dočim je pri srbskem delu naroda že preje tvoril osnovo političnega stremljenja program, da se doseže ujedinjenje s svobodno Srbijo zav sako ceno, je pri ve« likem delu Hrvatov in Slovencev vladala glede končnega nacijonalnega cilja popolna nejasnost. Meglene misli o slaviziranju Avstrije, popolnoma spo-radične ideje katastrofalne politike, iščoče rešitve v Rusiji, so se mešale z zahtevami po zjedinjenju Slovenije, oziroma po osvoboditvi »trojedine kraljevine Hrvatske*, pri čemer pa ni bilo nikakih konkretnih načrtov, pa tudi nikakih izgledov, da bi se te zahteve mogle uresničiti- Mlm s^onsbo zmota. Pilil. dr. Aleš Brglez je privatni docent za filozofijo na eni naših univerz. Pr "dava! ja o Kantovi etiid in je gojii heroično svetovno naziranje. Razen teea je bolehal na ledvicah. Za _ _ jemal vsako stvar sila resno. Tudi je JjubO velike besede. Če mu kaj ni ugajalo, ni rekel: »To mi ne ugaja*, mar-vtč »to se mi studi v dno srca* ali tako sličnot — Posebno so mu dišali duševni konflikti. Če je le od daleč zavohal tak konflikt, se je pričel vzpenjati, kakor svetopisemski konj v knjigi JobovL Možakar je ba dolg in mršav, nosa je temno polno brado, zlate očali in znak svojega rokodelstva, široko-krajno faozofsko pokrivalo. Posebno solidna nadela je Aleš izražal o zakonu, ker si je obetal v zakonskem življenju obaico rafiniranih duševni konfliktov. Ko je po neizrečeno napornih dušeslovnih razizkova-njih ugotovB, — po Schopenhauerja — s katero žensko Želi imeti dec<>, se jP ojnnačfl in je to žensko zasnubU. Gotovo poznaš tudi ti damo, mislii.i resnično damo iz dobre rodbino, neoporečnega življenja- in lepega obnašanja, ki jwi Kljub tentu vzbuja mnenje, da ima takozvano preteklost ali pa da je članica damske kapele. Tak utis bi imel tudi, če bi spoznal ono mlado damo, od katere si je Aleš želel dece. Ne bi pa znal reči, zakaj. Imenovala se je Mar«a Kaiserjeva, bila je velika,, vitka, brinetka in brez dvorna lepa. Njen oce, veleindustrlialec. ie imel v naile&sem delu mesta veliko vilo z obsežnim vr-| tom. Prvo nadstropje so prijavili za; stanovanje mlademu para. Ko je bilo vse pripravljeno, so sla-' vili poroko na svečan toda resuoben način. Med pojedino je mladi par ko-: raka! od gosta do gosta, da ga po-; zdravi. Ustavila sta se tudi pri Alešo-. vem kolegu, gimnazijskem profesorju,; ki je prekinil svoje počitniško leto-1 vanje, da se udeleži tega ženitovanja. Pisal se je za Jakoba Prevca in jej>ii krepak širokopleč možak z nenavadno zvestimi modrimi očmi. Ko sta Prevc in mlada gospa trčaa s čašami, jo je pogledal na poseben način in jo vprašal polglasno: »Kaj pa vaša prisega?* Zarudela je do las in da skrije svojo zmedenost, je odgovoraa: »Na zdravje!*, nastavila čašo in jo hotela izpiti, pa so ji je zaletelo. Aleš jo dobro opazoval. Ujel je Prevčev pogled in njegovo čudno vprašanje, in tudi zmedenost mlade gospe je bila očividca. S klena je, da jo pozneje izpraša, za enkrat se je pa nasmehna Prevcu s kislo uljudnostjo. Ko sta sedeli z ženo zopet pri mizi, je ženin zapazil r.a neljubo presenečenje neka skrita znamenja, ki sta si jih dajala njegova žena in Prevc. Slednji je od časa do časa prikimal gospej, kakor da jo k nečemu bodri, ona je pa pol smeje in pol nestrpno odmajevala z glavo. Ti signali so Aleša tako dražai. da kmalu že ni paza na nič druzega. Končno se ni več mogel vzdržati in je vprašal z najbolj nedolžnim glasom: »Ti, povej no, kaj pa je Prevc pravzaprav hotel s tisto prisego?* Videl je, kako se ie zdrznaa, preden je mesto odgovora vprašala: »Prisego, kakšno prisego?* — »Pa saj ravno to bi rad vedel*, j.; odvrnil nekoliko razdraženo, ker je izprevidel, da mu noče povedati resnice in da se hoče s svojim vprašanjem pridobiti le nekaj časa za pomislek. »Saj za tem sem te vprašal.* — »Ah kaj, saj ne vem,-- j3 odgovorila, »o nikakršni prisegi nisem čula.» — »Saj si vendar vsa zardela, dete!* je nadaljeval. »Zakaj pa si bila vsa rdeča?* — »Saj nisem nič zardela!* je odgovorila. — »Pač. dete,* je vstrajal. »Ni prav, da tajiš. To ni pametno. Ko je Prevc spomnil prisege, si zardela, to sem dobro videl.* — »Pa vendar ne zaradi tega'* — »Zaradi čega?* —»No zaradi prisege. Saj se meniva o njej.* — *Torej si le slišala besede o prisegi? In vendar si pravkar trdfla, da nisi!* — »Ah, pusti me!* je odgovorila ne-voljno. »Ali se bova na svojem ženito-v^nju prepirala?* Tega namena Aleš sicer ni Imel. Želel je le pojasnila, ki mu ga pa žena ni dala. Povrhu ga je še nalagala. Vse to na poročni dan! Pričetek je ba torej prav dober. Uvidel je, da se mu bodo njegove želje pp ekskvizitnih duševnih konfliktov obilo izpolnile, vendar precej drugače, nego si se ba predstavljal. Vmešavanje tujih oseb pri teh konfliktih ni prav nič itocrsbovaJ. Vsa dobra volja se mu je skvarila, kakor da mu je mokra cunja padla na praznično razpoloženje. Počakal je, da se je Prevc pri vinu nekoliko namočil. Potem se je sprava nadenj. »Povej no, Jaka,* je pričel zaupljivo in mu poioža roko na ramo, »kakšno burkasto opazko si pa povedal prej. o nckovi prisejri nekaj. Moja žena se jej še sedaj smeje.* — »Ali, prosim te.» odgovori naglo i fidelni Prevc. »To je — to je prav j brezpomembna reč.... navadna šala,... res. samo šala.. Aleš se je vgriznil v ustnico. »Brezpomembna?* era je vprašai. »Pa saj to se razume! Nikdar nisem mislil, da bi pomenaa kaj posebnepra. Pa prav zato smem vedeti, kakšno šalo si mislil.* — »L seveda.. .* reče Jaka. »Govorila sva o... o, hm, za vraga, o čem pa naj bi bila... o... no, veš, o,. .* — »O prisegi,* pravi resno Aleš. »Aha. da, že vem,* pravi Jaka z vnemo. »Za prisego gre, že res. Za4uji čas postajam strašno pozabljiv. Veš, zadnjič, ko pridem v razred... » — »Dovoli, Jaka,* ga prekine hladno. »O kakšni prisegi si govora? Po le-tem sem te vprašal. Kaj ti je moja žena prisegla?* — »Tak tne bodi no tak pedant! Saj res ni vredno besed!* se izgovarja Jaka. — »No, če ni vredno, pa le kar povej. Saj le ti jeguljiš in delaš t . sede, ne jaz,* ga pesti neizprosni Aleš. — »Jaz... tvoja žena mi je obljubila. da bom... da bom iaz za botra. če bo fant.* Tako prizna končno profesor Jaka Prevc. »Tako, tako!* povzame docent Aleš mrzlo in počasno. »To je torej! No, pa to bi mi ba res lahko že prej povedal!* — »Seveda bi ba lahko,* nadaljuje Jaka olajšano. »Saj bi tudi ba. Pa tvoji žr-ni bi uajbrže ne bilo prav ljubo. > — »No, — pravi Aleš, — čuden pogovor je pa le ta-le med mojo ženo in teboj, če ne zameriš.* — »Aj. prosim te, Aleš.* —■ od^ovo. ri Jaka in gleda z zvestimi očmi, —* »ali sem ti jaz kedaj kaj zameril? Jas že nisem takov! Daj, točiva, — živio! Sicer pa ona takrat še ni baa tvoja nevesta.* — »Hodi k vragu!* se sedaj razhudl Aleš. »Kai tako se ti zabavaš z mladimi damami? »Torej prosim, to ml mora gospodična obljubiti, če bo fant, pridem jaz za botra?* Saj je res vedno lepše! Glej mi v oči in častno besedo! Ali si me nalagal, ali si mi povedal i6tino, vso in golo istino?* — -»Tak daj,* se bran! Jaka. »Ne bodi vendar, ne bodi! Star zakonski kozolec, kakor jaz, si že sme privoščiti izjemo. Saj ni nevarno!* — »Ne zbijaj neslanih šal, Jaka:-» vztraja mučitelj. »Ali mi daš častno besedo, dat si govora čisto in golo resnico?* — »Kaj se tako ženeš za častno be» sedo? Kadar gre za ženske, ne dajaj nikdar častnih besed. Kvečjemu ,,ta malo tržaško." to ti še dam!* Zmagoviti uspehi srbskega orožja pa[ So na mah vrgli idejo v ta narodno-politični kaos med Slovenci in Hrvati, Idejo konkretnega vseslovanstva, to je [jugoslovanski nacijonalizem. Sleherni prevdarni Slovenec in Hrvat je spo-'^naL, da je rešitev narodnoeksistenč-nega vprašanja podana v formuli jugoslovanskega Pijemonta, jugoslovanskega iredentizma. Srbija, ki je veljala dotlej kot mala balkanska državica zelo malo v naši narodni ideologiji, je vzrasla ■ čez noč v veliko silo, ki naj prinese odrešenje. V tem znamenju se je koncentrirala vsa sveža mlada energija jugoslovanstva, in vsaka prilika je j prinesla večje ali manjše primere eks-; plozivnosti napete energije.., Avstrija je to vedela in je seveda avtomatično postala smrtni sovražnik novemu gibanju. Po eni strani je morala krotiti lastne državljane, po drugi skrbeti, da oslabi, oškoduje Srbijo — Pijemont za vsako ceno. Zato proti-srbska politika v Albaniji, v Makedoniji, v Sofiji, povsod. Nič ni značDnejšega nego, da je Beograd vsako poročilo o uspehih srbskega orožja ali diplomacije pozdravljalo s klici: «Dole Avstrija!* Z nasprotstvomt Avstrije do jugoslovanskega nacijoaalizma Srbije se je ujemala grupacija celokupne Evrope. Vsak s tresljaj eituacijske tehtnice na Balkanu se je reagiral v Evropi, če je ob Drini zaropotala sablja, so se preteče premaknile armade ob Visli in ob Renu. V to napeto situacijo so padle sarajevske bombe. Njih jek ni odmeval le pred glavnima nasprotnikoma: jugoslovanskim nacijonalizmom in Avstrijo, marveč je stresel vso Evropo. Udaril je splošni alarm... Gotovo ni slučajno, da se je veliki *poad sprožil ra^no na Vidov dan. Ideja Vidovega dne je bila najobsežnejši. hkrati najkonkretnejši program, je bila geslo, ki je povedalo več nego vse drugo. Vidovdanska ideja je bila f.ama po sebi bojna napoved avstrijski reakciji, križišče avstrijske in jugoslovanske poti v bodočnost. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je popolnoma zavestno šel k cilju uničenja Srbije kot Pijemonta jugoslovanstva, zato je bil Ie eden najrazumljivejših njegovih korakov, da jo ravno na Vidov dan izzval srbstvo s svojim prihodom v Sarajevo ... No, mladi nasprotnik je na izzivanje odgovoril iz polne duše, z vso prekipevajočo energijo. Sarajevski junaki so se kosali, kdo prvi, kdo preje žrtvuje svojo življensko silo za izpolnitev ideje Vidovega dne. — Tako tedaj ni slučajno, da predstavlja Vidov dan oni vzvod, Id je vrgel iz tečajev takorekoč ves svet in sprožil tako silne spremembe v svetu, kakor jih pozna zgodovina le malo. Perčin dugi pao oko glav«, K'o Ibrišim kraj srmaili veza. Noč... Smrt kuca preko eroblja Cavle, — Mrtav leži Orloviču Pavle, Mlad barjaktar Cestitoga Kneza.,, JUGOVICA MAJKA. Nož je mrkla... Kobno šume grane Jablancva kraj reke Rasine. Grad Ktuševac črna tuga skrila. Bura besni, kule poahvatila. S vriskom munja u ponoru glne. A grom stravno u dublnl rida. Srce para Jugoviča Majke. Oko nje su devet snaha mili. Tužni su i h snovi pohodiii: Vrani konii iz resavske bajke Blede... 2ižak u kandilu trne. Boškov Nenad u kolevci jeca. A na dvoru svo strašnijc vije. Ur!a bura... Pljuskom dažda lije. Na bedemu sedi stražar kleca. Nema glasa. A1 vas dtn su fuč* Put Kosova odletall vrani. Tntnjl... Stara Jugovička kleči. U srcu }oJ suze mesto reči. Noč... Kroz večnost lezde crnl dani. ! Tolmač manj znanih besed. Dolama «■ stari viteški kopja -=■ zaponka; perčin = perjaaica; ibrišim = svilen robeo; ermajla =■ srebrna vezenina: čavalj = žebelj; barjaktar = zastavonoša/ kula =» utrdba; munja = blisk; ponor = prepad; ridati = hrumeti; kandilo = večna luč: Zižak = stenj; kolevka = zibelkam tutnjeti = grmeti. ' iz življenja Razb&jnššfva v Srbiji Iu2ni ! Prebivalstva uiti v najhujših' časifi tur- i Skesa režima. grad orcHestre* dva krasen duo, Štirje pa so svirali kvartet in »menuet de Mannheim*. Leta 1873. je bila glasba črtana iz učnega reda in zamenjana z »živimi jezikl». Kak je bil Napoleon >v napredek v glasbi, ni znano. Neko šolsko izvestje govori o njem kot »prilič-no slabem učencu v latinskem jeziku in družabnosti*. Zdi se, da je Napoleon najbolj napredoval ▼ plesni umetnosti, ker je bil izbran med 17torico gojencev, ki je leta 1784. izvajala konter-ples, na katerem se je pokazal kot iz-boren plesalec. Grofica Potočka, s katero je pozneje enkrat že kot cesar plesal in jo je vprašal za njeno mnenje v tem ozira, mu je odgovorila: % oprta na tako urejeno izvršilno zivljajo. Bolgarski komite igrajo v pri-' m.oč, da vsakdo uvidi, kako novo nameri z njimi zelo neznatno vlogo. iD-}'-' izključuje stari način življenja. Ne-Ozemlje, ogroženo po arnavtskih ka-j,d.višji nemški upravitelj, ki je med čakih, je vsa pokrajina v bližini alban- j voJno v službl nemške okupacijske ob- kega moža. «Vi imate mnogo tal.-nte*, mu je o neki priliki rekel Napoleon, «toda Vaše spremljevanje je preveč močno*. Pri neki drugi priliki mu je zopet izjavil: »Vaša glasba je preveč bučna*. Toda Cherubini ni bil dvorjan. Kosovski beiuri D. J. Filipovič jc izdal najprej na Kriu y prognanstvu in sedaj v Beogradu drobno knjižico kosovske lirike pod zgorajš-niim naslovom. Božur ie rdeče cvetje, po velikosti iti obliki slično potonjki. Kosovo polje je na gosto poraščeno z njim. Kadar cvete je vsa obširna planota odeta v temnordeč plašč. Božur je zrastel iz krvi junakov, prelite ua tem polju v boju za krst časni in slobodu zlatnu. Prinašamo dva božur-cveta iz navedene knjižice: ORLOVICU PAVLE. fov probila svilu na klobuku, Zjapi rana teška i duboka. Desna ruka presečena pala A još bojnu sablju zadržala. Tuga bije iz mrtvoga oka. Oklop zdrobljen... 2ice na panciru Zarile se u skrhana rebra. Dolama mu levo bedro skrila, Smrt po kom je sa sto strela rila. Prsla kopča od kovanos srebra. Arnavti so deloma doma iz Albanije, deloma pa iz našega ozemlja, odkoder le od časa do časa uhajajo preko mejj ter se zopet vračajo. Ti slednji so tipični odmetniki, ljudje, ki so zagrešili kakršnokoli zlodejstvo nad našimi oblasti ali pa našimi tam bivajočinii so-narodniki in so iz strahu pred kaznijo ušli v gore, kjer se preživljajo z ropem in razbojništvom. Pred meseci je vlada razglasila splošno amnestijo za te ljudi pod pogojem, da se do gotovega roka pre-dado oblasti, oziroma se zopet vrnejo na domove k normalnemu poslu. Za najhujše pregrehe je bila kazen izdatno zmanjšana, za manjše sploh odpuščena. Onim, ki se ne uda jo, so zapre-lili s hudimi represalijami, inlernira-niein svojcev itd. Toda ta korak vlade je ostal popolnoma brezuspešen. Spočetka se je nekaj odmetnikov priglasilo, toda naposled so celo ti zopet odšli k razbojniškem poslu. Ko pa so sledile internacije svojcev teh hajdukov, so se raz-bojništva strašno pomnožila iu hkrati postala namenoma silno okrutna. Odmetniki so se začeli maščevati nad — prebivalstvom; potnike, ki so jih zajeli, orožnike, ali kogarkoli so začeli brez prizanašanja streljati in ubijati v osveto za internirane svojce. Začela je je sedaj več ko borba na življenje in smrt, začelo sc je takorekoč medsebojno uničevanje. Tak je položaj danes. Vse vladne odredbe, pomnoženje orožništva, oja-čenje vojne sile na meji, vse to se js izkazalo kot nezadostno. Oči vidno je treba angažirati za protihajduški boj še večje oborožene tilo in obilnejša obveščevalna in prometna sredstva. Skratka treba je izvesti akcijo preti razbojništvu po velikopct eicejšem načrtu. Kajti tako stanje kakor seiaj ni vladalo po soglasni sodbi domačega bi jim izročila — policijsko okrožja. Misel morda ni napačna; danes jc seveda prepozno, ravnati se po nji. O Albancih gre soglasno mnenje, da so solidni državljani le, ako imajo rc-spekt pred oblastjo. Kakor hitro uvidijo, da ima oblast na razpolago vsa sredstva, da zgrabi slehernega krivca, tedaj neha njihovo junaštvo, njihova opornost. V tem slučaju napadajo le še zavratno, za hrbtom; ako jim je tudi to onemogočeno, tedaj postanejo celo pridni in varčni, nedolžni drvarji, kakor jih opazujemo tudi po beograjskih ulicah. Po teh izkušnjah' je treba urediti razmerje z hajduškim elementom m jugu, sicer preostane le šc geslo i2 srednjeveške nemške politike: Bekeh-ren oder ausrotten! Današnje stanji i vsaj ne more trajati dalje. — , ............ poslih*. Napoleon oblast I£,u jg na ^ besede okrenil ledja. Bolje Napoleon in glasba Svetovni zgodovinarji so se v svojih delih bavili z Napoleonom predvsem kot strategom, politikom, organizatorjem in zakcnodajcem. Za njegove nazore o glasbi se jc malokdo brigal. Zato bo širšo javnost gotovo zanin>alo, kaj je napisal glasbenik I. Prodhomme v francoskem mesečniku »Mercure de France* o tem predmetu. Iz podatkov, ki jih objavlja Prodhomme, Napoleon ni imel dosti smisla za glasbo, ker je kazal večje simpatije za razne nepoznane in slabe komponiste, kakor n, pr. za Cherubinia, se mu je znal laskati Mehul, ki mu je o priliki nekega naročila za skladbo odgovoril sledeče: »Naša zabava z glasbo je porodila v meni željo, da skomponiram nekoliko del, katerih genre bo manj oster od dosedanjih*. Sicer pa je Napoleon popolnoma dobro pojmoval moč glasbe. Julija 1797 je kot general pisal iz glavnega stana v Milanu inšpektorju pariškega kon-servatorija med drugim tudi to: «Od vseh lepih umetnosti je glasba ona, ki najbolj vpliva na strasti človeka in najbolj ohrabruje zakonodajee. Dober glasbeni komad nedvomno deluje na čustva in ima gotovo večji vpliv kakor najboljša knjiga o morali, ki deluje le na naš razum*. V nekem ar-madnem ukazu iz decembra 179!'. izdanem v Kairu v Egiptu, pravi: cVsak dan opoldne bo svirala dvorna godba na trgu nasproti bolnice, da razveseli bolnike in jih domisli ra lepe čase mi-' nolih dni na bojiščih:*. Revolucija jc naravno napravila konec glasbi na dvoru, toda Napoleon jo je uvedel iznova. Tako je nastala »Mu- priobčuje Prodhomme sledeče: V šoli Brinnu. kjer se je mladi Napoleon pet in pol leta vzgajal v vojaškem duhu, je bila glasba obligaten predmet in je. moral tudi vsak gojenec napraviti izpit iz glasbe. Tako je leta 1782. petnajst gojencev izvajalo »entree a so za to bogato nagradeni. Tako je n. Ekspedicija na Mount Everest Iz Dsr-jeelinga, znamenitega letovišča na Himalaji, kamor prihajajo na počitnice angleški funkcionarji v Indiji, poročajo o novi ekspediciji na najvišjo goro sveta: Mount Everest. Ta gora je na vzhodu Himalaje ter je visoka 8748 metrov. Ekspedicija jo dovršila svoje priprave ter so v treh skupinah odpravlja na določeno mesto. V Kampah Džongu se skupine razdele ter bodo prodiralo zapadno do sela Tingri Dzong, ki se nahaja 80 milj severno od grškega venca Everest. V tem selu bodo uredili bazo za. spenjanje na najvišjo goni sveta. Naloga ekspedieije je, da prouči področje Gaurisankar-Mount Everest, v prvi vrsti pa vprašanje, da-li je sploh mogoče se povzpeti na vrh gore. Vse po paragrafih. Znani nemški socialni higienik profesor dr. Grotjahn je izdal nedavno v drugi nakladi svojo knjigo o individuelni in socialni higieni. Ta nemški profesor zahteva zakonito dolo-ločeno število porodov in sicer mora vsak nemški zakonski par imeti najmanj troje, premožnejši pa po šestero otrok — ta pri-bitek pa proti državni odškodnini, če bodo potrebni podpore. Samo na ta način — zatrjuje patrijotični profesor — sa morejo Nemci ubraniti nevarnosti, ki jim preti od slovanskih plodovitejšili narodov. Kurja slepota. Kurjo slepoto imenuj® kadetski list »Rul* novo bolezen, ki se je pojavila v težko praiskušeni Rusiji, vsled katere trpi zlasti ruska inteligenca. Posebnost te bolezni obstoji v tem, da človek od gladu oslabi ter izgubi vid oči od mraka do solnčnega vzhoda. Zdravilo za to bolezen so jajca in sirovo maslo. A ljudski sloji, ki bolehajo za »kurjo slepoto*. nimajo sredstev, da si nabavijo ta zdravila. Kakor pripominja omenjeni list. doslej še nobeden komunistični komisar ni obolel za to boleznijo. x DotJSevikom merijo slave. V Moskvi se vrši kongres delegatov III. internacijo-nale. Posebni oddelek kongresa — kakor poročajo listi — ima nalogo, o kakršni svet še menda ni slišal: vsakemu delegatu bo, predno ga pusti na konferenco, znanstveno izmeril lobanjo, da dožene njegovo sposobnost za udeležbo na razpravah kongresa. O priliki kongresa bo rt ... . i v Moskvi izhaial list, ki bo objavljal sique de premier Consul*, ki se je poz-j č,a„ke v vseIl iezikih sveta neje imenovala »Chapelle musique» in j x Prenašanje sodbe po brezžičnem br-Musique de 1'empeneur*. Leta 181l 20javu_ Pretečeno sredo se je berlinski je štela ta godba 99 članov zjetnim operi prav dobro posrečil prvi poskus prenašanja glasbe s pomočjo brezžičneg;i brzojava. Vprizorila sc je Pucciniieva cMadame Buttcrily». Na odru so bili nameščeni izredno občutljivi mikroioni, ki so bili zvezani s postajo brezžičnega brzojava, ki je opero podajala dalje. Opera se jc slišala v daljavo 1000 kilometrov precej dobro, samo tihe arije so sc slišale slabeic. Pri berlinski fiihannoniii se bo uredila posebna radio-postaja, ki bo dajala konccrte v najoddaijeneiše. kraje Nemčije. Uredile sc bodo postaje v hotelih, restavracijah, kopališčih itd., kjer bodo gosti lahko poslušali koncetfe berlinske filharmonije. proračunom 154.000 frankov. Komponist Paefiello je dobival 3000 frankov na mesec, zastonj stanovanje, postrežbo in kočijo. Leta 1807 je komponist Pa^r podpisal pogodbo, da bo dirigiral na vseh dvornih koncertih in v dvor- ______________________; nem gledališču ter da bo komponir.d O glasbeni naobraženosti Napoleona! vse komade, ki mu jih predloži Nje • L^ t,__.ii_______ i.!". ,r —~ in ilriViil lofrnr govo Veličanstvo. Zato jc dobil letno plačo 28.000 frankov in je imel vsako leto pravico na trimesečni dopust. Vsi boljši glasbeniki in pevci, ki so prihajali v Pariz, so se morali javiti na dvoru in tamkaj koncertiratL Bili Aleš je izprevidel, da ne doseže tu fličesar več, in se je podal zopet k svoji ženi. .— «Dete, zakaj mi pa nisi tega prej povedala! Med zakonci mora vendar vladati popolno zaupanje. Saj sem ti tudi jaz povedal vse!* — «Kako to? Saj veš tudi ti vse!* odgovori ona preže. — — »Ampak, Aleš,... saj tega vendar ne morem tebi praviti!* vzdihne in se privije k njemu. — »Meni — ne, tujemu človeku si pa pravila?* — «To je bilo kaj drugega, ti krat sem bila kakor pijana in nisem vedela, kaj delam. Bodi zadovoljen, da je sploh tako izteklo. To je bilo lani na poletni veselici,.., saj si bil menda tudi ti? —• »Da spominjam se natančno,* pravi Aleš. — »Sedela sva zadaj v uti, lampijo-ni so že dogorevali in gosli so zvenele zamolklo, tako proseče. Vse naokrog je cvetelo in vonjalo, ne morem ti po-ivedati, kako mi je postalo pri-srcu, bilo mi je, kakor da moram glasno za-plakati in potem zopet radostno za-ukati v poletje.. .* — »Tako,* pravi Aleš jezno, »in v tej poletni uti je sedel tudi Jaka Prevc in plakal in ukal s teboj!* — »Ah, ti, ne norčuj se! Bilo je res lepo. Igrali so baš razkošni, zapeljivi valček, veš, iz „Vice-admiraia". »Zdai hvdva sest na vrt ood sleč. tam. čaka naju tisoč sreč...* Oči so se ji I Končno Aleš z glasom, kakor iz iskrile pri samem spominu, gibnila je! groba: »To... je pa res prav zabavno. _ _____ • _ i_.ii- ,— i___i—T.. c! mu nruv 7a z glavo in v kolkih in kakor da hoče nadaljevati arijo... Aleš jo prekine: »Nikar se ne trudi, jaz nimam smisla za godbo. Čakala sta torej na vrtu na tisoč sreč. In kaj potem?* — »Potem me je objel.* j — »In poljubil?* Prikimala je. — »Pa si mi zatrjevala, da nisi še nikdar poljubila moškega!* — «Saj ga tudi nisem, Ie on je mene!* — »Pa si tudi rekla, da se ni nič pripetilo. Ali ui to nič?» 1 — »Ali, prosim te, Aleš, ne govori ! vendar tako, in še na najin poročni dan! Nič se ni pripetilo, prav gotovo j nič, kakor je res, da sedim _tu!» Sedaj sc mu je šele zasvitalo: »A. tako! Pripetilo se ni nič, — toda skoraj bi se bilo, kaj?* Sedaj se je pričela solziti. »Rada bi bila videla drugo dekle na mojem mestu. kaj bi neki bila... saj res ni bilo lahko in končno sem le... ženska.. — »Tako torej. — Pripetilo se ni uič. Sedaj pa k stvari. Kaj si mu obljubila?* — »Takrat nisem mislila, da se bom kedaj omožila.. — »Dovoli, zakaj pa ne?> — »No, saj je on že oženjen, in...» »Že razumem, — no, in zato...?» <— »Zato sem mu obljubila, — če pride kedaj do tega, — mislim, da če bi sploh kedaj... da bo potem on ...» Dolg molk. vmes nieno. ihtenie. In obljubila si mu prav za trdno?* Prikimala je, — »Morda celo prisegla? Saj je bleknil o neki prisegi.* — »Saj jo nesmisel. Saj takšna prisega ne velja!* — »Zato sedaj ne gre. Najprej hočem ugotoviti dejansko stanje. Prisegla si torej!* Zopet je prikimala. — »V kakšni obliki?* — »Zahteval je, naj mu pris^žem na vse, kar mi je sveto.* — »In to si storila?* — «Da,* je zaihtela. *Pa saj je nesmisel. kar tjavendan!* Pa ne za Aleša, ki je stal v življenju kot junak in sovražil kompromise. Kako uči veliki mojster Kant? »Živi tako, da more maksima tvoje volje veljati obenem kot princip obče zakonodaje ...» Kdor ne drži svečane prisege, temu ni nič več sveto. Če pa ni na svetu vere in zaupanja, potem konča vse, vse... Pol ure je napeto razmišljal. Rezultat je končno priobčil svoji ženi. Nikakršnega »nazaj!* več! V svoji hiši ne trpi niti kuharice, ki bi prelomila dano besedo, — in tem manj krivopri-sežno ženo! Jaka Prevc se seveda prisege ne bo poslužil. saj ve, kaj jc čast. Vkljub temu mora ona pokazati, da jej je dana beseda sveta..« »Da, pa če bi... samo pomisli...* — »Tu ni več nikakršnega »če-bi-kanja* in pomišljanja. Zakon nravnosti, dolžnosti, etike ukazujejo neodvis- no od obzlrov, in njim se morajno podvreči brez upora.* To jo je zlomilo. Ker je Jaka Prevc hišni gost in no-|čuje v sobi za tujce, se da re£ uredili še nocoj. Med valčkom je gospa Man-jra našla priliko, da mu zašepeta filozofovo od-joČitev. Jaka je najprej izbujjil oči, ker je mislil, da se jej meša. Potjsm je dvignil njeno roko k ustnam, ni je pa p<>-Ijubil, marveč jo vgriznil v palec, tako je bil vzradoščen. Očividno ni vedel, kaj je čast, in se je izpolnitve prisege prav rad poslužil. Aleš je ta večer sam sebe prepriČe-i val, da je junak. Ko je legfel v samotno posteljo, je citiral pred soc «Težavna borba je za i d/Mi* (Aškerc) in pa ... kdor pa. da mož in člo\»ek je, doseže, ta vreden je živeti za v»sclej. (Gregorčič.) Potem je pričakoval ženo, da pride. Hotel jej je čestitati k zmagi. — Pa ni prišla. Čakal je pol ure. celo uro, čakal je dve uri____Potem ni več vzdržal. Vsa hiša je tipala. Splazil s.; je torej, kakor je bil, v ženitovanjsko izvezeni spalni košujj. do Prevčevs spalnice in se tam 'zelo neberojsko sklonil z ušesom h ključavnici na vratih .. i Kmalu na to je stari gospod Kaiser, Alešov tast, zaslišal iz kopalnice glasen ropot, šum in ždborenje. Zelo razburjen je vstal, odhitel doli h kopalnici, previdno odprl vrata in... odreve-nel: V poročni noči sedi niesov zet v ČEŠKOSLOVAŠKA INDUSTRIJA. Pt> zemljepisni legi je Češkoslovaška, v kateri se križajo najglavnejše kontinentalne železnice in vodne ceste, poklicana posredovati na gospodarskem polju med vzhodno in zapadno Evropo ter severno Evropo in Balkanom. Zaradi svoje zemljepisne lege se je ustanovila Praga, središče cele Evrope na gospodarskem polju. Vse niti gospodarskega življenja srednje Evrope se tukaj stekajo. Lahko se reče, da se je iz nekdanje avstro-ogrske monarhije pred vojno izvažalo osem desetin izdelkov sedanje Češkoslovaške. V prvi vrsti poljedelske industrije stoji Izdelovanje sladkorja in pese s 17.92 odstotki sladkorne obrti celega sveta. Češkoslovaška zavzema vsled tega po Nemčiji drugo, glede izvoza pa prvo mesto v EvropL Češkoslovaška je v letu 1919 ».vozila čez 8 in pol milijona stotov. Na drugem mostu poljedelske industrije je izdelovanje piva in raznih alkoholov. Svetovno ime ima «plzensko pivo*, katerega se je pred vojno izvažalo okrog 500.000 hI letno. V gojenju hmelja zavzema Češkoslovaška po Zedinjenih državah drugomesto v svetovnem pridelovanju. Razvita industrija alkoholov proizvaja v normalnem času okoli 1,951.000 bi. S 300.000 hI letnega izvoza stoji Češkoslovaška na 4. mestu. Lesna industrija se dobro razvija vsled velikega bogastva gozdov, ki pokrivajo 32 odstotkov vsa površine češkoslovaške republike in dajejo 10,800.000 kubičnih metrov mehkega lesa čez dva milijona knbičnih metrov trdega lesa se porabi za železničneproge, za tlakovanje, za par-kete in sode. Glavna stroka lesne industrije je izdelovanje pohištva v 50 tovarnah. Koše in jerbase izdeluje 10, pipe in ustnike 9, palice in biče 10 tvomic. Med izvozne izdelke spadajo tudi ščetke, ki ise izdelujejo v 24 tovarnah. V izdelovanju glasbenega orodja je na Češkem, v deželi glasbe, zaposleno čez 3000 delavcev; polovica teh izdeluje doma gosli in drugo podobno glasbeno o-rodje, polovica pa pihala. Glasovirje in harmonije prve kakovosti izdeluje 10 tovarn. Vsled bogastva na lesu se je razvila velika papirna industrija, ki je z eno tretjino navezana na izvoz. V 68 papirnicah se izdeluje do 220.000 ton papirja .vseh vrst. V 7 posebnih tovarnah se izdeluje nad 50.000 ton celuloze, od katere pripada izvozu 30.000 ton, v 44 tovarnah pa 12.000 ton lepenke. Porcelanska industrija zavzema 100 J odstotkov nekdanje avstro-ogrske monarhijo in izdeluje posebno na zahodnem češkem svetoznani beli, barvani in tehnični porcelan, od katerega izvaža 90 odstotkov. Steklarska industrija je ena ua-jglavnej-Kh v Češkoslovaški Izvoz znaša 80 do •.X) odstotkov cele proizvodnje. Zaradi iz-borne kakovosti si je pridobilo češko steklo svetvno ime. V 200 tovarnah je zaposleno 60.000 delavcev. Kemična industrija je osredotočena na .severnem Češkem in obsega 90 odstotkov nekdanjih avstro-ogrskih izdelkov. Velikega pomena je proizvodnja umetnih gnojil, raznih kemičnih produktov, krem, masti, firneža, barvil, sveč, mila, streliva m podobnih snovi Veliko se izvaža grafita in svinčnikov. Izdelovanje usnja. V 260 tovarnah izdeluje 10.000 delavcev v tednu 150.000 sirovih kož za izvoz. Imenovana obrt obsega več kot dve tretjim nekdanji avstro-ogrskih kožnih izdelkov. Čevljarska industrija obsega 80 odstotkov nekdanje avstro-ogrske proizvodnje. V 250 tovarnah izdela 40.000 delavcev vsako leto 41 milijonov parov; obutve vsake vrste. Izdelovanje tkanin zastopa 80 odstotkov izdelkov nekdanje Avstro-ogrske. Industrija bombaža s tremi in pol milijona vreten, 125.000 tkalnih strojev in 170.000 strojev za tiskanje vzorcev se osredotočil je na severnem in vzhodnem Češkem ter na severnem Moravskem. Volna se izdeluje v Bmu. Iglavi, Krno-vu (Jagemdorf), Liberci (Reichenberg) in na Slovaškem ter šteje skoro pol milijona vreten in več kot 40.000 tkalnih strojev. Pralnice lana iz okolico Trutnova (Trau-tenau) so sveto znane, ravnotako predilnice, ki izdelujejo poleg navadnega tudi fino damaskovo blago. Z izdelovanjem tkanin je ozko zvezana konfekcija, posebno na srednjem Moravskem. Za izvoz izdelujejo tovarne posebno fino perilo za damne in gospde. Konfekcijo pa izdelujejo največ navadne in delavske obleke. Tkanin se izgotavlja veliko več kakor jih je v Češkoslovaški potreba, česar se mnogo izvaža. Izdelujejo se tudi klobuki, slamniki in fesi Čez polovico se jih izvaža. Zeleznarska industrija z 31 plava in letno produkcijo 1,700.000 ton sirovega železa ima svoja središča posebno na srednjem češkem, na severovzhodnem koncu Moravske in na srednjem Slovaškem. Sirovo železo predeluje 19 jeklara in 15 livarn. Na posebni višini stoji izdelovanje mehanične konstrukcije s svojimi središči v Pragi, Brnu, Plznu, Mor. Ostravi in Bratislavi Tu se izgotavljajo najraznovTStnejši stroji, posebno za tovarne sladkorja, piva in alkoholov. Ravnotako znamenite so tvorniee lokomotiv in vagonov. Na dobrem giasu so dalje osebni in tovorni avtomobili, motorni plugi «Praga* in «Excelsior», ki so posebno sposobni za preoran je vsled vojno opustošenih pokrajin. Češki poljedelski stroji so znani po vaem svetu in se izvažajo kljub ameriški konkurenci povsod. Znamenita je elektorotehnična industrija in izdelovanje drobnega železnega blaga, katero se izvaža v veliki množini Češkoslovaška republika ima izmed vseh srednje-evropskih držav najlepše urejene notranje iri gospodarske razmere. Aktivna trgovinska bilanca je presenetila celi svet. TTT. mednarodni velesejm v Pragi, ki se bo vršil od 1. do 8. septembra t. L bo obsegal vse te gori naštete industrije in bo pokazal gospodarsko silo mlade češkoslovaške republike. dftnf orgarf kakor poeeSoo ne&vM, »o izgubili veselje do pravega in intenzivnega dela. Ruski uradnik in ruski delavec sta za današnje razmere tako slabo plačana, da od poštenega dela ne moreta živeti Mnogo je zakrivila tudi prvotna bolj še viška demagogijat ki je ljudem vedno pripovedovala, da je prišel čas absolutne prostosti in neodvisnosti Umevno je, da so široke ljudske mase, ki so delale pod carskim režimom mnogokrat le iz strahu pred nagajko, pozneje še bolj popustile. Boljše viška vzgoja in disciplina tega samoumevno v tako kratkem eaao nista mogli popraviti Poročilo«, podano gospodarskemu svetu. te momente odkrito priznava. Priznava tudi da ni misliti na naravno sanacijo v doglednem času. A Rusija ne more več čakati Zato predlaga referat gospodarskemu sovjetu, naj pristane toa predlog, da se začasno pripuste k ©življenju in organizaciji ruske industrije tuji kapitalisti Seveda to ne gre tako lahko, ker ima zapadni kapital, tako evropski kakor ameriški, utemeljeno nezaupanje v ruske razmere. Vendar pa se pogajanja stalno nadaljujejo in zlasti Kras in si mnogo prizadeva, da bi zainteresiral evropska in ameriška velopodjetja za Rusijo. Vesti o skupnem angleško-nem-škem koncema se kljub vsem deman-tijem vzdržujejo. Vprašanje seveda je, aii se bodo mogli ti načrti realizirati. Pokazala bo to najbližja bodočnost. j tem « ttmt aH pat vsaj z atksfssA flaen- j krat. Potovalni učitelji hi naj Stili poj-j mo vari jo gospodarskih vprašanj. Strankarska politika se neguje ptereč, gospodarska pa vse premalo. Zadruge naj omogočajo nabavo poljedelskih strojev in drugih gospodarskih potrebščin, katerih si posameznik sploh ne mote ali pa ne ugodno nabaviti Zadružništvo je lahko v tem ozira veliki pospeševatelj blagostanja. Napačbo je in zgrešeno, ee slovenskega poljedelca begajo in razburjajo s trditvijo, da bo propadel in bo moral s svoje rodne grude, ker hrvatski in srbski kmetovalec cenejše proizvajata. Po-učujmo rajši našega poljedelca, da njegov način dela ni dober, da vsi trije, slovenski, hrvateki in srbski kmet s svojim obdelovanjem ropajo zemljo in da bi s pravilnim obdelovanjem lahko mnogo več pridelali, kakor sedaj. Ne v hujskanju proti državi, nc v hujskanju človeka proti človeku, nego v gospodarskem delu iu izobraževanju, tiči naša blaginja in naš uspeh. Fr. Zelen*. RUSKI INDUSTRIJSKI PROBLEM. Razpravljali smo že ponovno c industrijski krizi, ki je zavladala na Ruskem kot posledica boljševiškega režima. Pred tedni se je vršil v Moskvi kongres vrhovnega ruskega gospodarskega sveta, na katerem je bilo podano obširno poročilo o stanju ruske industrije. Iz poročila, ki ga priobčuje pariška revija «Vie Ecoiiomique», posnemamo, da stoje v Rusiji, zlasti v južnem delu, skoro vse tvomice v kovinarski industriji. Le nekateri obrati nekdanjih svetovnih podjetij «Russobelge», cNovorosijsk* in »Nikolajev* še delujejo, a še ti v zelo omejenem obsegu. Plavži so po celi Rusiji skoro do zadnjega pogašeni. V Pe-trogradu dela samo znana tvornica Pu-tilov, vse druge tvomice počivajo. Podobno je tudi v ostalih industrijah. Kot glavni vzrok tega propada ruske industrije navaja gori omenjeno poročilo poleg pomanjkanja premoga in sirovin zlasti pomanjkanje individualne inicijati-ve in podjetnosti Posamezniki, tako vo- hanji, Šklepeta z zobmi in se koplje v mrzli vodi.. < Pogled je starca tako prevzel, da ni Tzdavil niti besedice. Nekaj minut je molče buljil v zeta iu se potem odstranil ves mesečen. «Kaj pa je?* ga vpraša žena, ko se stari spravi zopet v posteljo, šklepe-taje z zobmi pri spominu na to, kar je videl. t Aleš so koplje v mrzli vodi,> pravi stari po sili mirno in ravnodušno, kolikor mu je bilo mogoče. pravi Aleš. -h «Kakšna so dekleta dandanes.* te vzdihnil stari odvetnik. K kg zadnji del. Pričakovati je v kratkem ugodnejših cen. — Branjevke vsled določitve najvišje prodajne cene za črešnje kg 12 K za prvovrstno blago, 6—8 K za blago druge vrste, štrajkajo cel teden, tako da na trgn ui bilo črešeni. Prve letošnje iz Italije pripeljane češnje so stale 32 K kg, potem je cena polagoma padla na 24 K in potem obstala na ceni 16 K kg. Vpliv italijanskega uvoza sadja in zelenjave na naš trg je skrajno nugoden vsled valute ter stalno diktira cene domačim pridelkom. Ker smatramo lahko uvoz sadja in zeleniave iz Italije kot luksus-blago, ki stane vsako ieto težke milijone, brez taktične potrebe in poleg tega diktira našemu domačemu trgu daleko previsoke cene moramo označiti ta uvoz kot vsestransko škodljiv. Potrebe domačega trga krijemo lahko z domačimi pridelki brez uvoza ter s tem pospešimo lastno produkcijo In obdržimo denar doma. Vsled valutne diference so cene Italijanskega blaga naravnost gorostasne. Grah v stročju 25—30 K kg, črešnje 32 K kg, čebula 16 K kg, hruške 24 K kg, fižol v stročju 30 K kg, mala glava salate 5 K itd. Te cene potem veljajo kot smernica za nekaj tednov pozneje na trg došlo domače blago. Interesente se opozarja, da se v bodoče ne bo pripustilo za ljubljanski trg visokih cen omenjenega import-nega blaga, temveč edino cene, ki so v dopustnem razmerju s predvojnimi cenami. Stokratnih in večkratnih cen ne smemo dopuščati. Trg je dobro založen, samo jajc zopet primanjkuje, cena 2 K za kos. Občinstvo se prosi, da naznani vse prekttp-ce. Zadostuje anonimna ovadba. Bste*r,v« se tor«i n» »"I*" doseženem sporazumu bi se uvedel potniški in tovorni promet z Kadžaflfeo. Zaenkrat naj bi ee uvedel en vlak iz Beograda za Budimpešto in k Zagreb« w Budimpešto ter potnSki brzovlak ir, Beograda- Kdaj pričnejo ti vlaki vrniti, je odvisno od odobrenja sporazuma obeh. vlad. Pričakuje se, d» bo ta zveza z Madžarsko vzspoetavljena početkom jafija. » Likvidacija tvomice za opeko v KiV ževcih pri Ljutomera. Križe ve ka opekarna, ki izdela letno do 6 milijonov komadov razne opeke ter ima lastno elekfcran»» s katero razsvetljuje svoje podjetje in tri sosedne obSne, ee likvidira. Tvomios ja naprodaj. = Nova tvornica aa opeko. Z glavnic* v znesku 1. milijona kron se bo osnovala v Veliki KladuSi «an*n»ea za opeko i« sličoe predmete. =»= Češki vzorčni vtek. Prijave sa odptv tovanje češkega vzorčnega, vlaka na. Balkan so zaključene. Vožnja bo trajala f. tednov. Vlak bo obeta) v Jasiju. Galacu, j Bukarešti, Ruščuku. Vami, šumenn, Plesni, Sofiji, KjuBtendiiu, Niau, Kkoplj*. Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani m Maribora. Med vzorci bodo g»s-podarski stroji, kovinski izdelki lokomotive, vagoni, tkanine itd. Dan prihoda.v Ljubljano in Maribor 5e objavimo. =Padanje cen. fe Rima se poroča, 4ct so' v zadnjem času začele v Italiji eerv raznih predmetov znatno padati. Najproj so se znižale oene tekstilnemu Magu, wa-to žitaricam, sedaj pa tudi ostalemu bla ga — Istotako poročajo češki listi, pričela razvijati ž« po predvojnem uu. = Silno padanje poljske marke. Poljaka marka, pada. neprestano. K padanju so brezdvomno mnogo pripomogle maJjiina-cijo Nemčije, ki se hoče maščevati nad sovražno Poisko. Največ pa je krivu t« mu brezsistemna, financ,ijalna politika, niteljev poljske republike. Še pred kakim letom je veljal dolar v Poljski okoJK 1W poljskih mark, avgusta lani že okoli 300. pred vojno z Rusijo 300, pred kakim mesecem 800, nato 1000, a zdaj notha okoli 1200—1300. Nade m, da se bo pjidanje ustavilo. Danes veljala dve marki maaj-nego predvojni vinar. Nesiguren {»loiaj vsled nevarno soeede Nemčije, feir s® Poljsko, da vzdržuje nerazmerno veliko vojsko, tudi uničuje poljsko. *valirtx». Vsled tega se tiskarna za, tiskanje bankovcev ne more ustaviti. Poplava poljskega papirnatega denarja je narav uueT velikanska. Saj se nahaja baje samo v Avatriji 12 milijard poljskih mark- Ko« oem 1919. je bilo v prometu 5 milijard, koncem 1920. leta 45, a sedaj jih je otao H 100 milijard. = Bilanca francoske zunanje ^trgovine. Razvoj francoske zunanje trgovine kaafe za prvih pet mesecev 1.1. izredno povo-ljen uspeh. Trgovinska bilanca je prvS močno aktivna- Izvoz izkazuje od jantarja do 31. maja vrednost 9049 milijonov frankov, uvoz pa 8683 milijonov proti 7827 oziroma 15.722 milijonom in v enakem razdobju lanskega leta. Izvoz s» je povečal torej za 1222 milijonov, a uvtir se je zmanjšal za 7038 milijonov. Bilance: prvih pet mesecev, ki je bila lani za 7894 milijonov frankov pasivna, je leto* z 366 milijoni aktivna. Uvoz Svil je ps-del od 4.1 na 1.9 milijarde. = Zaloge nakopičenega lesa v Madžarski ee cenijo na 1 do 2 milijarde madžarskih kron. DV1GNIMO POLJEDELSTVO Poljedelstvo je v naši Jugoslaviji še zelo slabo razvito. Ker je naša država poljedelska, zato je njena prva in najvažnejša naloga in dolžnost, Ia pospešuje poljedelstvo. Ako primerjamo donos našega poljedelstva z onim drugih držav, vidimo, da zaostaja daleč za donosom teh držav. Na prostem, ki pridela jugoslovanski poljedelec 6 do 10 stotov pšenice, pridela avstrijski kmet 14. češki 18, nemški 24 in nizozemski žo 31 stotov pšenice. I-eta 1920 je bilo v Jugoslaviji posejanih 4,558.000 ha, kar je prineslo 43.932.000 stotov pridelka, ali povprečno 9.6 stota na ha. Ako bi obdelovali zemljo tako, kakor jo obdeluje n. pr. nemški kmet, bi pridelali skoraj trikrat toliko. Poudarjati moramo, 'da je zemlja v Jugoslaviji jako dobra in prikladna za obdelovanje, je boljša kot v Nemčiji Ali pri naa se z malenkostnimi izjemami obdeluje zemlja še po načinu naših dedov. Poraba umetnih gnojil je pri nas v primeri z dragimi državami naravnost malenkostna. Pred vojno se je porabilo umetnih gnojil na ha zemlje v Avstriji 8.5, Nemčiji 28.3. v Belgiji 39.7 kg. V naši zemlji tiS ogromno premoženje, 3amo dvigniti ga ne znamo. Kmetovalcu treba strokovnega pouka, strokovnih šol za razne panoge poljedelstva. Nimamo strokovnih šol ne za kme-tovalstvo, ne vinorejo, no gozdarstvo, ne obrt, pa smo vendar začeli z visokimi šolami, namesto npiprej z onimi do- poročilo o trgovini s poljskimi pridelki od 24. t. m.: Pečuj: Vreme deževno, vsled česar zaostajajo dovozi Pšenica 1050—1060, koruza za mline 520—530 K. Izgledi žetve so dobri, samo jari ječmen je slab. — S o m b o r: Dovozi slabi. Cene rastejo. Živahno povpraševanje. Pšenica 1070—1080. koruza 420— 430, oves 520—540 K. Vreme lepo. = Poziv uvoznikom iz Avstrije v okvirju kompenzacijske pogodbe. Oni, ki so v okvirju kompenzacijske pogodbo z dne 1. septembra 1919 uvažali blago iz Avstrijo ter so dobili od avstrijskega blagov-no-prometnega urada (Deutsch-Ssterrei-chisches Warenverkehrsburo) na Dunaju obvestilo, da so jim pri Centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom stavljeni na razpolago iz stomiranih akreditivov ali iz kurzne diference izvirajoči denarni zneski, se pozivajo, da vlože z 2 dinarskim kolkom opremljene prošnje za izplačilo teh zneskov pri navedeni upravi v Beogradu, Krimska ulica št. 14. Prošnji je reba priložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, da ie prosilec plačal za leto 1920 in prvo polovico leta 1921 predpisane davke. Prošnje brez tega potrdila se ne bodo vpoštevale. = Zelezniško-prometna pogajanja naše države z Madžarsko. Iz Beograda poročajo: Pred kratkim se je končala železniška konferenca naših in madžarskih delegatov v Bubotict. Konferenca je bila sklicana na prošnjo madžarske vlade. Po uspešno končanih pogajanjih se je sestavila skupna komisija carinskih in finančnih strokovnjakov, ki je obhodila vse obmejne kraje v svrho proučevanja vprašanja o carinjenju blaga in o vidiraoju pot- Cene kavčuka v Angliji šHno pad.» , jo in so že dolgo časa pod predvojnimi. t Seveda so v državah s slabo valuto le j- vedno mnogo višje, nego pred vojno. Dne L januarja 1.1914. je stal 1 kg v Angliji 2.3 šilinga, I. februarja 1920. 2S0/2 L junija t. L 0.9 šilinga. = Belgijski kapitalisti se ^nimajo za Poljsko. Več belgijskih kapitalistov in podjetij Fe je obrnilo na poljsko vlado radi vložitve svojega denarja v poljska, podjetja. Gre v glavnem za gradnjo električnih železnic in tramvajev ter za organizacijo metalurgične industrije v Polj-j ski —Nemška trgovska mornarica. V zadnjem času je naročenih zopet voč trgov-vinskih ladij v ladjedelnicah v Hamburgu. Poleg tega jih ae čaka nekaj izgo t»vl jenih. — Rnske banke. Moskovski sovjet je sklenil, da sme Narodna banka, v Moskvi po vseh ruskih mestih vzpostaviti svoje podružnice. Sovjet dostavlja v svoji odredbi, da dobi banka potrebno glavnico od nemških velebank. Tako bodo boljše-viki. ki so uničili rusko gospodarstvo in uničili svoj denar, zdaj lahko zadovoljni da pridejo v odvisnoet Inozemskega kapitala. = Zlata zaloga v Zedinjenih državah je znašala koncem aprila tega leta 3-089.679.800 dolarjev. = Produkcija zlata v Transvaalu je znašala v maju 687.776 unc v vrednosti 2^98.048 funtov šterlingorv proti 681.382 unčam v vrednosti 2£95J874 far tov šterlingov v aprilu. Lani v maja je znaiala produkcija 699.041 unc, a vred-i rwst je bila 2.970.924 fantov šteriingov. ; Produkcija, ie 'okom zednjib M preeej ' padlo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritarJeva »lica st 860 8» Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Ce*ju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica j Se priporoča za vse v njeno K 50,000.000*— j stroko spadajoče posle. Rezerve okrog K 45,000.000*—. j Prodaja srečke razredne loterije. Kupnje ia prodaja vse vrste vrednostnih pcpirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. čekovni račun v Ljubljani št. 10.609. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Trgovska hiša 1009 3-2 ftt Btjprometnejšem kraja v Ljubljani, trinad stropna, z velikim in manjšim lokalom (kjer obstoji že od leta 1874. renomirana trgovina 8 srebrnino in zlatnino, katera se lahko z inventarjem in blagom prevzame) in nnotoč b kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. — Pismene ponudbe pod „Brez posredovanja" na Anončni za^d Drago Beseljak & drojg, LJubljana, Cankarjevo nabrežja 5. Ajdovo moko, najfinejšo Koruzno moko 1012 3—s Koruzni zdrob Najkrasnejši razgled na Alpe, i Karavanke In gorenjsko ravan.; Najmivnejfii hraj. Pr jazne sobe, nizke cene, vestna postrežba. V bližini (10 minat) poSfa, kolodvor, jezero. V neposredni bližini izprehodi po mirni naravi. Vintgar. 1007 3—2 f Predtiskarija kleklanja in veziva €. J. H HM 900 3S Mestni trg 8. na debelo nudi Otrobe! Milka Florjanfeič, Bled II. Mirko W®inberger, Zagorje ob Savi. Harožite se na špecljalna trgovina i „Pofa in Cilji". raznovrstnega bombaža, športnih zbirka poljudno-znanstvenih spisov. 683 Čepic, Čevljev in gamaš. » ji-II zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, —Na ve,ik°in ma,°-—; srssz^s LJUBLJANA, Kolodvorska nlloa 8. :mK,r^k:r)r,Fr,W6her.PvodTfll<>J ^MfeOfcflMlMIMMMM^O 7iKMeCze^e1i. kralja i vlne Srbov, Hrvatov ln Slovencev.; Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po poŠti 2 K več. ; Naročila sprejema t^: Tiskoma zadruga v Ljubljani. Sodna ulica 6. Doktor prava s sodnijsko in enoletno odvetniško prakso, trgovsko izobražen ia praktičen, knjigovodja, stenograf, strojepisec, govoreč slovensko, francosko, nemško in nekaj angleško, iSče službe pri banki, industrijskem ali trgovskem podjetju itd. Cenj. dopisi pod „Služba" na Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 102: Enonadstropna hiša z vrtom in stavbišiem na Domobranski cesti štev. 7 v Ljubljani 2 proda dne ll juniji 1921. sb Mil dopoldne v dobrem stanjn, v pritličju in v prvem nadstropju po dvoje stanovanj, stanovanje tudi v kleti, v prvem nadstropju parketna tla, stranišča z izplakovanjem, hiša kanalizirana ter do leta 1925. davka prosta i dspoii potem prostovoljne sodne dražbe v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3 v Ljubljani. Skupna stavbna vrednost stavbišoa (432 m*), vrta (1534 m3) in poslopja (202 m*) ter železne in lesene ograje K 645.030'—. Izklicna cena 500.000 K Dražbeni pogoji na vpogled pri notarju dr. Kuharja. 1028 2—2 i Kontoristinjo | zmožno slovenske in nemške stenografije in strojepisja 1026 se takoi sprejme v mestu na Štajerskem. Mesečna plača K 2000 - do K 2500 -. Ponndbe na upravo «Jntra». n Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po poŠti S K več. Br>S, navadni papir 42 K, po poŠti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. IL dela L del 21 K, II. del 42 K. PoStnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Cen < 32 E, po poŠti K1 80 več. Dokumenti o jadranskem vpraSanJn. Cena 18 K, p > poŠti K 1-80 reč. St Sagadin: Naš sadainjt ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K I SO več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Klobuke in slamnike vedno v zalogi tovarna klobukov iii slamnikov H I i " Najstarejša $pedie*islea fivrežka v Sicvemigi: Franc Cerar v Stobu R. Uubijana Spsfcij&la pisarna E R Jesenice Podjetje za prevažanje blagi južne železnice. Brzovozni ia tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenjo. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Bratstvi: Banzlager. 784 52 Interurban telefon 60. g ; pošta ln želez, postaja Domžale pri Ljubljani. i V popravila prevzema tndi vsa tozadevna i dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V f jnbljani prevzema v-a naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevi6 1 Tršan v Prešernovi nlloi it. 5, kjer se sprejema 1021 v sredo ln v «t>boto. 62-1 Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Kustrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 543 26 V picuv a a* w ■vvvav* - Wertheimovih blagajn j L Podružnice: LJubljana, Dunajska e. 20, teL št 470. Maribor, Jurčičeva nL 9, teL št 133. Beograd, Knez Mihaj-lova nL 3- Svetovna ognja in vloma i varne, v vsaki velikosti, razpoSilja ; točno in ceno, kot ,' vsaka Dunajska ; tvrdka. i Cane: Št. 0 K 2500 — » */, » 3COO-— , > i » 4000-— | Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi Ravnokar Je izšla vojna v pesmi in slikah, i. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. Domovine", Sodna ulica 6. Ljubljanski Zron je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi. ^f 206 29 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K. četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občin-: ttvo, da sprejemava nova dela in popravila j po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. ! Tnrlstovski čevlji domačega iz-j delka. 631 23 Ant. in Jož. Brajer-Kapele i Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. prej A. Zanki j iiwhwi« hm h ih iii sinovi. Tovarna kemičnih in rudniških barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gips), mastenec (Feder-weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to Btroko spadajoči predmeta. 65? 40 ..MERAIL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Bnmolin«. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi mr* prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji pograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ijubljana, JKaribor, JKetkovic, Opatija, § Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, 2rst, Wien. •« Poslovne zveze z nad veqimi kraji v h- iu iiozautva. j§ m * Praznovanje Vidovega dne v LJuS-JJanl: V torek dne 28. junija se praznuje Vidov dan kot državni praznik in spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino. V ljubljanski stolnici se bo ob desetih daroval slovesni rekviem. Na šolah se ne bo vršil pouk. V državnih in drugih javnih uradih in •obratih bo vsako delo počivalo. Tudi sicer naj delo na ta dan počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj ee povsod državne in narodne zastave. * Poslanik Ivan Hribar je včeraj Ljubljana. 25. junija, krologe v spomin velikega našega zagovornika, danes pa javlja «Jugoslavija* njegov odstop od predsedništva »Instituta Slovenskih Nauka*. Res po-milujemo čitatelje tega vodilnega slovenskega lista! * Kongres Udruženja gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo, katero v dneh 2„ 3., 4. in 5. julija še nima sreče zapustiti prašnih ulic našega mesta, hoče Udruženje gledaliških igralcev odškodovati kolikor je v njego- w Uit {ftjpra^tmo. "Sa riSgfi jj0flWT »čudni železničarji*, ki smo jo priobčili pred par dnevi, smo dobili iz že-lezničarskih krogov več dopisov, v kar tcrih se nam zatrjuje, da gre pri notici očividno za zmoto ali zamenjava Železničarji, na katera bi se mogla do-tična notica nanašati, da so narodni nelo danes, ampak ko bili to že pod Avstrijo. * Plačilo za rfmcanje kart*. Poročajo nam ii Trebnjega: Ravno se je odigrala pred nami zanimiva slika. Skozi vas so se pripeljali štirje vozovi rumunskih ciganov, kotlarjev iz Št. Jerneja. Pri orož-niški poBtaji so jih vstavili, ker se je ravno pred njimi pripeljal opeharjeni Pfosvefa ly"a^amnpoiM?11"^' Gledališka kriza v Maribora rešena. Gledališka kriza v Mariboru, ki jc ogrožala prihodnjo sezono, Jc ugodno rešena. Predstave se bodo vršile v doscda- V petek ponoči se je odigrate n« I l.ianskem polju, na travnika ob ni cesti, rodbinska trasJedila, H je vala dvo žrtvi. 251etni invalid, v Zlebfc njem obsegu, vodstvo pa je bilo poverje- iju pri Novem mestu rojeni Alojzij T«* no režiserju g. Valu Bratini. i mazin, sedaj vratar v artilerijskem znp* rPlamem preneha izhajati V 12. šte- nalt, v Liubliani, je nroorii svojo 25totaa vi moči z raznimi domačimi prireditvami svečer na potu v Beograd pasiral LLvjna prostem, kakor tudi z dobrimi dram- j^etio ^Šentjer^jske'okolice in nazna-ribor. V Beogradu ostane par dni, na- skimi in operetnimi predstavami v obeh ^ ^ 80 opeharili za 515 kron. ki kar obišče na- povratku pesnika Josi- gledališčih. Pri predstavah sodelujejo vse ; jih' je* dal kot plaa|0 za »bacanje kart*. najboljše moči jugoslovanskih gledališč j Bilo je krika ;n vika, ali slednjič se je iz Beograda, Zagreba, Novega Sada itd. ; cigana. lc vdala in dala denar nazaj. na kar se občinstvo že sedaj opozarja, j Možakar pa se je krepko pridušil, da je 1 stroške, združene s takim podjetjem, ki Predprodaja vstopnic, kakor tudi natan- 110 j,iio prvič in zdnjič, ko si je dal »šlo- ■ vsled naraščanja tiskarskih cen čedalje čen vspored vsake prireditve bodo pra- ! „ati, Onozariamo prebivalstvo no Do- boli naraščajo, in kdor ve, kako je za- hotelu »Bellevue* in prosimo vse tovariše in tovarišičo in vse, ki ljubijo prosto, neprisiljeno zabavo, da se te prireditve v kar največjem številu udeleže. Vidovdansko slavje v Cerkijah. Sest- pa Stritarja na Dunaju. * Imenovanje v politični službi. Vladni koncipist Ivo Snbic v Celju je imenovan za okrajnega komisarja. * Politični klub JDS. v Ljnbljani. Gg. Člani se opozarjajo na velezanimivo iu času primemo predavanje g. profesorja dr. Nikole Radojčiča o kosovskem boju v torek točno ob 11. uri predpoldne v veliki dvorani univerze. * Za župana v Lescah je bil izvoljen g. Fran Vidic, pristaš SKS. Isti stranki pripadajo tudi vsi svetovalci. * Županske volitve na štajerskem. Ker je bila v Gornji Radgoni izvolitev nadučitelja Mavrica za župana razveljavljena. se je vršila te dni nova županska volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana demokrat dr. Lenart Boecio. — Tudi v Vojniku so se m orale radi neke manjše napake pri zadnji županski volitvi vršiti nove volitve, pri kateri je bil z vsemi glasovi zopet izvoljen za župana, trgovec in posestnik g. Julko Kovačič. Tudi vsi štirje svetovalci so naprednjaki. * V odbor «Kazine» je bil 24. t. m. izvoljen g. profesor dr. Fran Novak in ne g. odvetnik istega imena, kar s tem ua željo zadnjega ugotavljamo. * Protestni shod proti blamaži, ki so ■jo doživeli združeni klerikalci in nar. soeijalci na petkovem občnem zboru kazine, so sklicali razjarjeni voditelji nocoj v ljubljanskem »Unionu*. Malemu številu poslušalcev je govoril pod predsedstvom blagajnika mestne zastavljata, g. Esta. najprej g. Juvan, ki je ponavljal stare, že narkrat razkrinkane laži o zadnjih dogodkih in moril poslušalce celo poldrugo uro. za njim pa klerikalec Orehek. s;;; •■;*- * O občnem zboru «Kasine» sta prinesla »Slovenec* in »Jugoslavija* tako zavita poročila, da more vsakdo, kdor je bil navzoč brez vsega spoznati verodostojnost, poročanja »Jugoslavije*. Ugotoviti hočemo pa tole: «Jugoslavija* namreč poroča, da niso reditelji pustili v dvorano poročevalcev 'nedemokratskih listov. To je navadna Jaž, ker v dvorano je mogel vsak po- ^ ___________ ročevalec, ki se je le legitimiral. Tako i ze objavljeno, priredi '-Pevsko društvo je imela tam «Jugoslavija* _ svojega : Krakovo-Tmovo* v nedeljo 26. t. m. po-porcčevalca. a »Slovenec* je imel kar : poldne v Hribarjevem gaju veliko ljudsko tri. glavnega urednika Smodeja in so-; veselico, pred katero "se vrši po mestu Prednike Švajgerja ter Puea ter ^ ured-1 sijajen sprevod s »podkovanim karfora* piškega slugo Grošlja, kateri!; niti j 0b spremstvu jezdecev, ribičev, skupin den ni član društva «Kasine», torej. narodnih noš in godbe »Zveze jugoslo- vilki »Plamena*, ki je izšla ravnokar na 16 straneh z bogato vsebino in mnogimi lepimi slikami, naznanja izdajatelj, da mora vsled materijelnih in tehničnih tež-koč začasno prenehati z nadaljnim izdajanjem lista. Nekončani povesti »Gospodična Pavla* in »Pasti in zanke* boste izšli v ponatisu kot knjigi. Ravnotako tudi priljubljena Murnikova humoreska -2enini naše Koprnele*. — Škoda je, da mora prestati Ust, ki se je tako simpatično uvedel, a kdor pozna ogromne i gati*. Opozarjamo prebivalstvo po Do-vočasno javljeno v dnevnem časopisju. i ienj9ki proti Višini gori in Ljubljani, da * Komerz Društva zasebnega uradni- j w "n^ede ciganskim sleparicam. štva Slovenije v Lljubijani. Društvo za- 1 sebnega uredništva Slovenije v Ljubljani priredi povodom svoje skupščine v torek dne 28. t m. ob 8. uri zvečer komerz v * Umrla je danes hčerka Mira g. Franca Ferlinca v Šmarju pri Jelšah. Pogreb bo v pondeljek ob osmi uri. Ugledni narodni rodbini izrekamo naSe sožalje ob težki izgubi. * Mariborski papirnati drobiž pride s 30. junijem iz prometa. *Zanimiva pravda med posestniki v razredna osnovna šola v Cerkljah na Go- j Migojnicah in erarjem. 16. aprila 1020. renjskem priredi 29. junija ob treh popol- ; se je v Migojnicah pri Grižah vsled dne v šolskih prostorih v prid Jugoslo- jiskrc iz lokomotive rudniškega vlaka vanski Matici javno Vidovdansko slavje. I slamnata streha hiše posestnika Spored obsega med drugim narodno himno »Bože pravde*. »Vidovdan 1389. in 1921.* (govor), petje in deklamacije ter končno Finžgarjev »Ptičji kralj.* Firšta. Radi suhega vremena in ve-trovja je bilo v trenotku pol vasi v ognju in so zgorela 24 posestnikom ............. ..............vsa poslopja z vsem inventarjem. Po * Denarni zavodi so na" državni praznik j brezuspešnih pogajanjih z erarjem gle- Vidov dan, 28. t. m. zaprti. * Ljubljanske brivnice bodo na Vidov j dan zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldan odprte. Člani zadruge naj sklep načel-stva zadruge vpoštevajo. * Zlato poroko praznujeta v ponedeljek dne 27. junija 1921 ob 10. uri dopoldne v grajski kapeli na Ljubljanskem gradu gospod Anton Perjatelj in njegova soproga gospa Ana Perjatelj. Jubilantom iskreno častitamo. * Razstava ženskih ročnih deL H. dekliška meščanska šola v Ljubljani (Šiška) priredi dDe 28., 29. in 30. t. m. od 8.—12. ure dopoldne ter od 3.—G. popoldne v šolskih prostorih razstavo ženskih ročnih del. * Kranjska deželna banka se je preselila iz deželnega dvorca v Selenburgovo ulico št. 4, v prostore bivše Szantuerjeve J ne žrtve v Istri je nabrala do sedaj »Edi-trgovine. ^ j noat» 64.864.60 lir, 7.20 dinarjev in 1 do- * Savez SHS. žena v Ljubljani ima v j lar. Rečemo še enkrat: Posnemajte požrtvovalnost Primorcev in pripevajte za naša obrambna, itmštva, da ne boste osramočeni vi, svobodni, od preganjanih in trpečih. Zato nabirajte prispevke, * Bebel: «Žena in socializem«, pisano v hrvatskem jeziku, je nekdo pomotoma c!e odškodnine, so kmetje vložili pri celjskem sodišču tožbo za odškodnino v skupnem znesku preko 000.000 K. Ker je zastopnik finančne prokurature izpodbijal pristojnost celjskega sodišča, se je 23. t. m. vršila razprava o vprašanju pristojnosti. Sodišče se je priglasilo za pristojno. Ko postane ta razsodba pravomočna. se bo vršila, razprava o odškodnini, ki jo bodo oškodovani kmetje nedvomno tudi dobili. * Požrtvovalnost naših Goričanov. Za »Narodno obrambni sklad so nabrali v Ajdovskem okraju dosedaj 3434 lir. Za nesrečne žrtve v Istri pa je nabrala »Goriška straža* 5977 lir. Poleg tega pa vzdržujejo tudi še vsa. svoja društva. Posnemajte vrle Goričane in podpirajte »Jugoslovansko Matico*! * Požrtvovalnost Tržačanov. Za nesreč- mudnih mnogo naročnikov v plačevanju naročnine, s katero edino se mora vzdržati tak list, bo pojmil ta poiat Sri, Marija Vera v Švici. Naša rojakinja, znana gledališka umetnica Marija Vera, članica beograjskega gledališča, je bila pozvana, da gostuje na mestnem gledališču v Curihu. Dne 22. t m. je nastopila v znani Hebbelovi drami »Gyges und sein Ring? v glavni vlogi kraljice Rhodopis. V isti vlogi nastopi še enkrat; dne 1. julija pa priredi v curiškem gledališču ba-ladni večer. Švicarsko časopisje jc pozdravilo Marijo Vero zelo simpatično, ker je naša umetnica že pred letn nastopala v Curihu. Marija Vera je bila kakor znano članica berlinskega gledališča ' Deutsciies Theater*, ki je zaslovelo pod Reinhardtovim vodstvom po vsem svetu. Iz Švice se vrne naša umetnica na počitnice na svoj dom v bližini Bleda. šah ponedeljek ob 17. na magistratu v posvetovalnici svojo sejo. Prosi se, da se jo zanesljivo udeležijo vse odbornice glavnega odbora in vseh odsekov. * Žegnanje v Trnovem. Kakor je bilo to bili samo poročevalci! * Naslednik Ernesta Denisa. Današnja »Jugoslavija* dobesedno javlja j>od gornjim naslovom: »Na zboru »Instituta Slovenskih Nauka* je bil izvo-jjen za predsednika tega instituta g. Alksander Mejca, profesor na Coll-ige de France, ki se je nedavno mudil med namL Gospod prof. Ernest Denis pa se je za dosedanje predsedniško mesto zahvalil. — Vsak Slovan se gotovo spominja s kako veliko žalostjo so sprejeli vsi Slovani zlasti pa Jugoslovani in Cehoslovaki pred pol leta žalostno pariško vest., A VNEM KOLODVORU. Na državnem kolodvoru v Šiški se JB pripetila v soboto dopoldne težka nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Ob devetih dopoldne so poleg delavnice preizkušali star desinfekcijski aparat. Preizkušnji so prisostvovali železniški zdravnik dr. Tičar, vodja kurilnice inženjer Finz ter vodja monterjev Jakob L u k m a n, rojen leta 1883, oženjen stanujoč v Rožni dolini. Vsled prevelike napetosti pare Je fiotef Šahovski klub v Spodnji šiSkl je Za-1 Lukma" "eki vijak, da bi izpust« * Najdeno truplo samomorilke. Pri Sv. j ključil pretekli mesec svoj pomladanski, ^5.?: \ , iT.cnvt£a pa. se ,'e z.e irl-ii Pfiiinrrt o/\ r»r»tormil I \v Tirf>Trr» I tli mir. T\f»r Qft n«. rrcr pihtor v„wix Petna eKspiozicja. Kara jc odtrgala Marku pod Ptujnra so potegnili iz Drave ! turnir. Ker so pa gg. Rihter, Valentič in truplo 20 let starega dekleta, ki je pri- j Vidic dosegli enake rezultate, se priredi bližno pred 14 dnevi skočila z maribor- J za imenovane gospode ožji turnir v svr-skega državnega mostu v Dravo. Truplo ' ho določitve klubovega prvenstva. Gg. 30 pokopali na ondotnem pokopališču, j člani se opozarjajo, da ostanejo tudi v * Gozdne tatvine. Orožništvo v St. Vi- poletnem času igralni večeri ob sredah du pri Ptuju je prišlo na sled velikim 'n petkih. tatvinam v gozdovju graščaka Lipita. ! Šaljivo vprašanje. Ali naj tudi dame Domačini so namreč kradli iz gozda, les ' igrajo šah? Odgovor v prihodnji nedelj- kar na debelo. eki številki »Jutra* pod rubriko »Sah*. ze- lezna vratca na aparatu, ki so zadela Lukmana na glavo in mu zdrobila lobanjo ter odtrgala desno nho. Monter le obležal na mestu mrtev. Dr.Tičarja je zračni pritisk vrgel na kup premoga. Za-dobil je več lahkih poškodb. Inženjer Finz pa je ostal nepoškodovan. Vodja kurilnice je Lukmana še pravočasno opozoril, naj opusti manipulacijo z vijakom, da ne nastane eksplozij«, v • Frank Heller: Blagop iielilfgp napde Roman. Poslovenil F. J-o. c Kakšno delo?» «Da mučim vas, dragi moj Pa-queno!» «Toda, visočanstvo!* je skoraj v solzah zastokal Paaueno in stisnil vojvodino roko. «Visočanstvo... zakaj vendar niste prodali Punto Hermoso temu Bekkerju?» «Paqueno, Paqueno... nikdar!» Je odgovoril veliki vojvoda in potapljal svojega starega prijatelja po ramenu. «Njem ne prodam gradu nikdar. Ta naj išče smolo in žveplo drugje!» Senor Paqueno je težko vzdihnil, toda predno je mogel kaj odgovoriti, zadonel je iz jadrenjače glas: «Vse gotovo!» Veliki vojvoda je pomagal staremu Paquenu, da se je skobacal čez ograjo in vrgel za njim njegovo potno torbo. Potem je vprašal Doni inga: «Takoj" pridem, Domingo, ti pa samo misli, da imaš^ na krovu Cezarja in njegovo srečo!» Sam sebi se je ^ismejal, 'dvignil se je preko ograje in skočil s tako silo na krov, da se je pod težino njegovega orjaškega telesa zamajar Ja ladja, " 22 Domingo je s svojima mornar-jemo hitro odvezal vrvi in jih potegnil na krov, z dolgimi drogi sta odrinila ladjo, ki se ja začela počasi pomikati ob obrežju; toda vel je ravno nasprotni veter, zato so šli jako počasi naprej. Ko so se nekaj i časa tako motali ob obali, ujela so | jadra pravi veter, odrinili so od I obrežja in ladja je počasi plula po I pristanišču. i V tem hipu se je pojavila na ob-| režju temna postava... bila je ma-! Ia in plečata in tekla kot so jo nosi-! le noge. Ko je pritekla do obale se j je čul glas: «Domingo, Domingo... nekaj ! važnega ti moram izročiti, veslajte j proti pornolu.» i Veliki vojvoda je takoj" spoznal 'glas, bil je glas njegovega nadku-| harja Joaquina. Začudil se je, kaj j hoče ta človek tukaj, hotel je že za-■ kričati, a se je vzadnjem trenotku l premagal, ko se je zavedel, da bi j mogel kdo slišati in spoznati nje-|gov glas. Domingo je stopil bližje, ga pogledal in pričakoval njegovega povelja... vojvoda je prikimal, Domingo je skočil h krmilu in vodil jadrenjačo v elegantnem loku proti pomolu, Joaquin je pa tekel, da bi dospel na pomol v pravem času. Ko se je brod približal kake tri metre k pomolu, kjer je stal Joa-quin, je ta dvignil roko, zamahnil in vrgel... na krov ie padel črn i predmet... V tem trenotku je pa kale vojvodo... injegov pogled je 1 zavel močan veter, jadra so se na- bil srep in brezobrazen kot mrtve-' pela in jadrenjača je zdrsela skozi ca, njegove ustnice so drhtele... to-i pristanišče na odprto morje. V par da besede ni bilo preko njih... i sekundah so videli Joaquina samo i Vse poteze na njegovem obrazu so | še kot malo točko, ki je kmalu po-: se tresle. V rokah je držal odprto | polnoma izginila v temi. , brzojavko, a roka se mu je tako Vojvoda je takoj poskočil, da po- tresla da je modri papir šumel____ bere zavitek, ki ga je zagnal Joa- Prestrašen je skočil veliki vojvo-• auin na krov, hitro ga je našel, bi- j da k Paquenu... v tem hipu so se ' !a je Joaquinova kapa, v naglici ob- zopet zamajale ustnice starega fi-; vita in povezana z motvozom; hitro'nančnega ministra, podal je s tre-! je odvil motvoz in našel v kapi ka- j sočo roko vojvodi usodepolno br-;men, okoli kamna pa navit moder! zojavko in jecljal: papir. ' «Na... na... naaaš.., agent Pogledal je ta papir, prebral na'p... p... pe... Peee.. Perez iz luči, ki je brlela pri kajuti naslov in j Barcelone... Njegova korespon-rekel: • denčna šifra je naznačena zgoraj... «Paqueno, brzojavka, za vas!>>!levo... berite... vi., viii... viso-! «Brzojakva?... Visočanstvo..?» jčanstvo...» 1 Stari finančni minister je šel previd-; Nervozno je zagrabil vojvoda ! no po krovi, ki se je zibal precej modri blanket in bral sledečo vsebi-' močno in skušal odpreti brzojavko, i no. J Toda jadrenjača se je zibala vedno j Barcelona, 28. februarja 16. ura 10. ! bolj in bolj, tudi pretemno je bilo, j Finančnemu ministru Paqueno ; da bi mogel brati... veliki vojvoda ' ga ie prijel za roko, odprl je vrata. ' ki so vodila do stopnic v kajuto in mu pomagal, da se je počasi skoba- Mahon, Minorka. Z p. 99. Danes med deseto in pol-enajsto uro dopoldne je kupljenih s coupom na neznan račun na bor- cal doli po stopnicah v kajuto. Po- zi v Parizu, iMadridu in Rimu 80% tem se je spustil tudi sam v kajuto. ■ celokupnega državnega dolga veli-Ko je stop:! v ozki in zakajeni! ke vojvodine Minorke. Kurz 42%. prostor, ki ga je osvetijevala raz t V prizadetih finančnih krogih vla-strop mala svetilka, zapazii je svo- j da veliko razburjenje; debil sem br-jega finančnega ministra, ki je staljzojavke od Altensteina, Apelmanna sredi kajute z odprtimi nstmi in j in Hnelvasa, vsi so razburjeni, za-skoro osteklenelimi. očmi. ki so is- htevajo pojasnila. Jutri poročam j brzojavno obširnejše. Prosim obve-! stila, ali je to vaše delo, ako ne pro-i sim pojasnila. Pričakujem navodil, ; kako stališče naj zavzamem napram I Perez, agent Veliki vojvoda je prebral brzojav-, ko dvakrat, potem pa še enkrat, na-) to je povesil roko in molče opazoval senorja Paquena... | «Paqueno.,. kup z našimi držav-inimi papirji... Paqueno, ali čujete, | kup z našimi državnimi papirji... j 80 odstotkov kupljenih na neznan ; način... Altenstein in kompanija i telegrafično kolnejo... Prebljubi I sveti Vrban... - Jadrenjača se Je zamajala tako j močno, da je vrglo velikega vojvo-! do ob steno, komaj se je vjel, da ni • podrl starega Paquena, ki se je se-j sedel na klop in gledal svojega gospodarja s pogledom, ki je jasno dokazoval, da Paqueno nima niti pojma o vsi stvari... Don Ramon je opazoval nekaj časa svojega finančnega ministra, z obema rokama se je držal za mizo in klop, a njegove ustnice so šepetale: «Pomagaj mi sveti Vrban iz Ma-jorke! Borzijanski kup s papirji velike vojvodine Minorke — sedaj razumem... revolucija je pred na-, širni vrati...» KONEC PRVEGA DELA* VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!: SI. II je izšla v soboto in ima zopet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 11 stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike „jutra" le 60 K. sprejme npravništvo „Jutra", Sodna ni 6. Najstarejša slovenska Soteska Vintgar popravljena. Izleti Žirovnica-Dobrava v romantični Vintgar in na Bled zopet mogoči. —= Restavracija Vintgar = 1034 se otvori v nedeljo, 26. julija. (Kava, čaj, mrzla jedila, vino, pivo). Jadranska montanska družba Brzojavi: »Moniana". d. Z O. Z. Telefon it. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) ... Vse vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse indu- Prodaja in Kupuje strijska Izdelke, spadajoče v radarsko, fnžlnarsko na debelo: imp0rt. ln k9«®toatroko- Ekspert. DELNIŠKA TISKARNA Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. izdeluje vsakovrstne tiskovine za arade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige; brošure, časo-plse. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, hi je opremljena s vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim materija-lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjašho as LASTNA KNJIGOVEZNICA at Izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste plesMa in iiEar-ska delavnica JESUTSK; se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. S 62 Svloarske are, zlatnine in srebrnlne ;iidi strokovni urar F. Korošeo, Sv. Flo-rljana nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame ▼ zameno. 227 62—40 Prima splitski Portland-cement se dobi pri tvrdki Mihael Omaben, Vlinjagora, v vsaki množini po najni ji konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franko. 101S 5-S 161 Ure, zlatnino in srebrnimi knpite najcejene pri tvrdki 62—41 iuan Pakiž, Ljubljana, Stari trg ZO. Iščem učenca Zagradeo • Fužine, železniška postaja Stična. 1011 3—3 Priporočamo knjige za mladino: Uka Wasetatetova, Pravljioe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 E več. Habberton-aorli, Bob ln Tedl. Povest s slikami. Broš. 21 K, vez. 30 K, po pošti K 2 40 več. Oika Java Zmaj-6radnik, Kalaman d&rlja. Otroške pe»mi. Vez. 16 E, po pošti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna nlioa 6. u ice ji - pivo«:rne večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrednostjo) Samo pismene ponudbe pod „Unlon it. 1022" na opravo «Jutra». los.' s—s m.....'iN- • > - Iz Havre v flmeiic Edino aajferaise črfe preho Mm, Cherbourgu in flnfwerpna b HBwyDF&. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edino konc. potovalna pisarna Ivan Kraker ? Kolodvorska uiiea št. 41 blizu glavnega kolodvora. 9214-4 UoliLfO 7Q|nnoa dvokolesa, otroški Vt/llf\Gl call>ya. vozički, šivalni jn j nzni stroji, pnevmatika iu vsakovrstni deli. F. Batjel, LJubljana, Stari trg 28. { Sprejmejo se v popolno popravo, za emaj-llranje z ognjem in po^ikljanje: i dvokolesa, otroški ozički, šivalni in razni 1 stroji in deli. Mehanična delavnica, ! Karlovftka oesta 4. 946 10—S i f- larasBh iiglašefalec glasonrje? - v Ljubljani Wolfova ulica 12.; izvršujem «1 . ; to r popravila glasovirjev in harmonijev sp ci elco strokovno, točno in ceno. 485 B2-32 ' Mm konserve s sladkorjem Eim konserve brez sladkorja marmelado JSm DaVI^S* t Raznovrstne stole, politirane. vrtne zaklopne 8 • stole, vrtne mize, hrastove in fonkove de- ačioe ima vedno v zalogi Ciril Primožič, mizarstvo m gsaHcete LJUBLJANA, Trnovski pristan 4. 1034 5-1 M m lip i«®« in ii tvrdka J. BOLEflC Ljubljana, Hilšepjeva ulica. št. 5 ss priporoča, za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tetama branil 8 karti pri Kamnika. Kupuje tndi tozadevne sirovlne. 2500 tucatov sukanca j j znamke