87. številka.
Ljubljana, v torek 17. aprila.
XVI. leto, 1883
fl
Itbaja vsak dan Kvefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 pld.f za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., tat_,'v^ j.iden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če ho dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledališka stolba*. O pravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 17. aprila. V parlamentu na Dunaji vihra že par dnij ljut boj o šolskej noveli, boj, kateri je, kakor je vrlo dobro opomnit grof Clam Martinic, zavzel toliko intenzivnost, ki ni v pravej razmeri z vsebino bojnega predmeta. Ko bi šlo po volji levičnjakov, morali bi avstrijski narodi zaradi tega vprašanja vsi biti po konci, in smodnika ti gospod,« res neso štedili. Vsa njih glasila bila so polna* ctrupenih ščuvalnih Člankov, pretilna pisma pošiljajo se predsedniku zbornice in posamičnim poslancem, terorizem naj bi uplival na strasti in na prebivalstvo, sploh vsa že obrabljena sredstva morala so še jedenkrat na dan, da se šol-skej noveli da ona važnost, katera se dozdeva gospodom na levici za njih namene potrebna, katere pa v istini nema. Toda, akoravno se obnašajo ti gospodje po znanih Virgilijevih besedah: „Flectere si nequeo superos, Acheronta movebo!", ne bode se jim posrečilo in z gotovostjo sme se sklepati, da bode šolska novela kljubu vsem protigovorom če tudi le z neznatno večino vzprijeta, in da bodo tako želje prebivalcev v Dolenjej in Gorenjej Avstriji, na Solno-graškem in na nemškem Štajerskem, izražene v 974 peticijah, izpolncnc, ter zveza mej slovanskimi in nemškimi konservativnimi poslanci tako vnovič utrjena. V tem obstoji za nas skoro glavna važnost vse debate, kajti kakor je dr. Rieger prav umestno povedal, na levej strani želje avtonomistov neso nikdar našle poslušnega ušesa. Le zastopniki prebival stva planinskih dežel na desnej strani zbornice bili so nam nasproti prijazni in pravični. Oni so nas v tem, kar smemo po pravici terjati, pošteno in lojalno podpirali. To lojalno, pristno avstrijsko in pomirljivo mišljenje ne more ostati brez odme\a na našej strani, in kot lojalni zavezniki in sobojevniki smatramo za svojo dolžnost, da željam in potrebam prebivalstva, ki je na desnej strani zbornice zastopano, po svojih močeh pomagamo, da njih zahtevanja podpiramo.
Debata o šolskej noveli bode te"daj, kakor je grof Clam-Martinic okončevaje svoj govor rekel, zopet pokazala, da so vse vesti levičnjakov o rušenji desnice, o razponi itd. neistinite, da je zborniška desnica še vedno tisti Železni okov, katerega se levičarji, kakor bi radi, ne morejo otresti in da je parlamentarna zveza mej Slovani in konservativnimi Nemci, ki se vidi v prvi hip nenaravna, vsled vkup-nih interesov nerazrušljiva, ker je utemeljena na pravico in poštenost in ker tako drug druzega podpira v raznih vprašanjih. Ko bi šolska novela za nas ne imela najmanjše koristi, morali bi zanjo glasovati, kajti, kakor je rekel dr. Rieger, kjer je toliko narodnosti] druga poleg druge, kakor v Avstriji, treba je dobrega sporazumljenja in da vsaka zadostuje potrebščinam druge narodnosti, ako tudi sama te potrebe ne čuti. Le tedaj, ako smo si vzajemno dobrovoljni in se podpiramo v vitalnih potrebščinah, doseže se soglasje v državi. Ne vsem jedno in isto, ne vsem jednako mero, ampak vsacemu to, česar mu treba po njegovem svojstvu, po njegovej narodnosti, po njegovih posebnih deželnih in druzih razmerah, in če to storimo, potem smemo upati, da se bodo razvijali vsi narodi v popolnej harmoniji mej seboj.
Politični razgled,
HTotr«inje <leželc.
V Ljubljani 17. aprila.
Včerajšnja seja državnega zbora je imela nenavadno število poslušalcev, posebno iz dijaških krogov. Raznesla se je bila namreč vest, da bode govoril dr. Schonerer in to je bolje uplivalo, kakor vse strastne agitacije fakcijoznih listov, kajti v predzadnji seji je bila galerija slubo obiskana. Začetkom seje seje razdelila predloga o naknadnem kreditu minister stva za deželno b ram bo v znesku 40.000 gld., ki so potrebni za pomnoženje žandarmerije po Galiciji in Ćeskej. Ta predloga od-kazala se je budgetnemu odseku. Na to interpelujo
poslanec vitez Ehrlich in tovariši justičnega ministra, kako da je bila konfiskovana „Reichenburger Ztg.w, ktr je prinesla ponatis dr. Jacques-o v e g a odgovora deželnemu p r e d s e d n i k u kranjskemu. — Nadaljevaje generalno debato o šolski noveli povzame besedo dr. Kechbauer; on posebno hvali dr. Tilšerja, da je imel pogum tako odkrito izreči svoje mnenje. Hvaleč dosedanjo šolsko postavo, katerej je on sam kumoval, graja sedanji sistem koncesij, po katerem se hoče celo omika ljudstva dajati v zameno. Osvetlujoč šolske razmere v Avstriji, trdi govornik, da so ravno deželni odbori štajerski, koroški ter gorenje-avstrijski, tedaj iz planinskih dežel, prosili za obdržanje šolske postave; posebno se zdi govorniku nezmiselno to, da naj bi občine odločevale o šolskej dobi in obiskovanji. Govornik izraža upanje, da bode nastopajoči mrak reakcije kmalu umaknil se svetli, svobodni prihodojosti. Za njim govori poslanec Ozarkievvicz.
Odbor ce n tr a I n e ga društva zlelarfev iz Češke, Moravske in Šlezije imel je nedeljo v Pragi sejo, katero je bil načelnik Saller tele grafično sklical. Obravnaval se je načrt po-tave o urejenji koncesij o nira ni h stavbi uskih obrti j, kateri npčrt je vznemiril vse zidarsko podjetnike avstrijske, katerim je posebno §. 8. in 8. jako nevaren. Načelnik Snller poudarjal je v svojem govoru, da se s to postavo zidarjem odvzemajo vse pravice, dane jim s postavo iz 1. 1859. Po dol-gej burnej debati sklenila se je resolucija, v katerej se protestuje, da bi se s to nameravano postavo uničila ravnokar sankcijoniraua obrtna novela, posebno pa 7. nje odstavek; nadalje se je ukrenilo, da se imajo na obe državni zborniei, ter na mini« sterstva notranjih stvarij in trgovine odposlali jednako glaseče se peticije. Deputacija, obstoječa iz načelnika Sallerja in odbornika Wrzal-a podi se v kratkem na Dunaj, da izroči peticije ter deluje proti vzprejemu načrta. Od vseh stranij došla so soglasna priznanja.
V o|?ckrMltciii državnem zboru stavil je poslanec Geza Flizesserv včeraj interpelacijo, ki je vzbudila neizmerno začudenje; ona slove: „.Jo-li rninisterstvu znan imenik članov one mej narod ne družbe tatov-ulomnikov, kateri je poslala semkaj graška policija in ki ima v sebi tudi ime jeduega i/ ogrskih poslancev V"
LISTEK.
Stotnikova hbi.
(Roman A. S. P u I k in a, poslovenil —r.) II. Poglavje. Kažipot. (Dalje.)
— Kaj pa jaz! odgovoril je gospodar tudi v priliki: Moral bi bil ave Marija zvoniti, ali po-padja ni pustila. Kadar gre pop v gosti, se vrag masti.
— Molči striček! odgovoril je klatež: — Če dež gre, gobo rasto; kadar bodo gobe, dobila se bo tudi torbica; a sedaj (tu mu je zopet pomignil), skrij sekiro na hrbtu, kajti logar stika okrog. Vaše blagorodje, Vam na zdravje!
Pri teh besedah vzel je kozarec, prekrižal se, in izpil z jednim duškom, potem se je pa poklonil meni in zlezel zopet na polico.
Jaz takrat nesem ničesar razumel, kaj sta se pogovarjala, pozneje sem se pa domislil, da sta go-
vorila o Jajčkej ustaji, ki so jo takrat ravno zatrli. Saveljič poslušal ga je jako nevoljen, kakor se ji' videlo. Nezaupno pogledoval je sedaj kažipota, sedaj gospodarja. Gostilnica stala je sredi stepe, daleč od človeških bivališč, prav kakor kako razbojniško gnezdo. A ni se dalo storiti ničesar. Da bi šli dalje, tega še misliti ni bilo. Saveljičeva razdraženost me je jako zabavala. Ulegel sem se kmalu na klop, in uredil se kolikor je bilo mogoče složno. Saveljič zlezel je na peč; gospodar legel je na tla. Hitro smo vsi zasmrčali; jaz sem zaspal, kakor bi me bil ubil.
Drugo jutro zbudil sem se jako pozno; burja je bila potihnila. Beli sneg ležal je po prostranej stepi. Konji bili so naprežtni. Poplačal sem gospodarju, ki je zahteval tako malo, da se še Saveljič ni prepiral ž njim; včerajšnja nezaupnost mi je po polnem izginila iz glave. Poklical sem kažipota in zahvalil se mu za skazano dobroto, in velel sem Sa-veljiču dati mu pol rublja. Saveljič nagubančil je obraz. Pol rublja, rekel je: čemu neki V Zato mari, da se je pripeljal v gostiluico? Stori kar hočeš, mi nemamo nič denarjev  od več.   Ako boš YBakemu
dajal za vodko, morali bomo kmalu stradati sami. Ni se dalo prepirati s Saveljičem, po mojej obljubi smel je gospodariti z denarjetu, kakor je hotel. Mene je to jezilo; kar tako tudi nesem smel odpo« diti človeka, ki me je rešil, če ne iz nevarnosti, pač pa iz jako neprijetnega položaja.
— Dobro, rekel sem hladnokrvno: če mu že nečeš dati pol rublja, daj mu pa kako mojo obleko: poglej ga, kako jo slabo oblečen. Daj mu moj zajčji kožuh.
— Prosim te, moj Peter Andiejič! rekel je Saveljič: čemu mu bo tvoj zajčji kožuh v Zapil ga bo v prvej krčmi ta pes.
— To, dragi moj, tebe nič ne briga, rekel mu je klatež: ali ga za pijem ali ne. Njegovo blagorodje da mi kožuh s svojega pleča: to je gospodova volja, a tebi hlapce ne spodobi se prepirati, temveč ubogati.
— Ali se ne bojiš Boga, razbojnik! zakričal je Saveljič nad njim. Ko vidiš, da dete še DJ dosti pametno, bi ga rad odri. Čemu ti bo gospodov kožuh V Vsaj ga še ne spraviš na svoja prokleta pleča.
Vitanja države,
V nedeljo bil je v Beletnfl ra«l u dvorni obed, pri katerem je kralj Milan napijal novemu metropol.tu, izrazujoč željo in upanje, da bode duhovščina |>od svojim novim vodstvom podpirala nastojanje vlade za vzdržanje notranjega miru in razvoj napredka. Ob jedi:em zahvalil se je kralj iskreno patrijarhu in navzočnemu škofu temešvar-skemu za njuno blagovoljno podporo v dosego prejšnjih normalnih razmer srbske cerkve. — Teinešvar-ski škof Bran ko vio bd je v soboto tudi pri av atrijskemu poslaniku pl. K h e venb ti N er-ji, kjtr je bil jako prijasmo vzprijet in v nedeljo je asisti-ral metropolitu pri povečevanji arhimandrita Nestorja za Škota v Nišu. Drugi prazni škofovski sede;i se bodo kmalu nadomestili. Ilazmctropolitu Mihaelu se m dovolila spremnica, da bi potovnl v inozemstvo.
V soboto predložila se je iiciiisUemii dr/av nemu saboru nepričakovano poslanica cesarjeva, ki je prouzročila občno začudenje. V njej poudarja cesar Viljem svojo ž Ijo, da se naj bi zbornica požurila z dognanjem predlog o ^olajšanji bremen ubogega trpečega iju lstva" in naznanja ob jednem, da se bode proračun za leto 1884/5. kmalu zbornici predložil, da se potem dobi časa za parlamentarno obravnanje socijalno političnih predlog. — Ta nenavadni čin, 8 katerim 86 je jedino odgovorni sovet krone, Bismarck, poBltlžiJ nositelja najvišje državne oblast'., da z njegovo pomočjo uredi delovanje za-konoilajskega zastopa, se različno tolmači. Najverjetnejši je tu nazor, da se hoče s to poslanico državni zbor prisiliti k obravnavanju et.it-a za 1. 1884/5., ter da se ima, ;tko bi se temu upiral, opiraje bb na to poslanico razpustiti. Nemška državna zbornica bavi se že dobro leto z obravnavo soci j a I n o-p o-liti čn i h predlog. Začetkom maja 1882. predložena sti bila zbornici načrta o bolniškem zaklad n in 0 zavarovanji proti nezgodam Piva so je vedno prekladala in je st daj še le prišla do tega, da se bodo v zboru drugič čitala, O družni načrtu pa so bila delovanja še počasnejša; zadnji čas še le je dotični odsek na željo vlade skleirl. da se hoče posvetovati o principijalnih določbah te postave, ako se bode moglo napeljati sporazumi jen je.
Dopisi.
H* srednje iMire 1. aprila [Izv. dop.] Ka-rojbenska afera zvršena je, — kakor poročajo listi — kakor po navadi ugoduo za iredentovce. Ker se marsikdo čest. bralcev te afere ne spominja, hočem jo tu prav na kratko opisati. Pred dvema leti v meseci juliji pozvali so motovunski labončiči pazinske v goste. Pili so tam in jeli in nazadnje kakor navadno — „im Wein ist VVuhrheit uur allein" — popevali so iz srca garibaldinske pesni in napivali materi Italiji in Istri kot zadnjej provinciji italijan-skej. Začuvši to nekateri kmetje, neso mogli drugače, ko da so to ljubeznivo, nepoznano svojat s kamenjem napali in razpršili. Bila je početa sod-nijska preiskava proti ni r e d e n to v c e m" — ali kot priče pozvani so bili ali sokrivci sami ali pa taki, koji neso nič čuli.
Ta famozna preiskava vršila se je v Paznu in Motovnu, facit preiskave je bil — kakor po n]a-
— Ne prepiraj se, rekel sem svojemu slugi, in daj mu brž kožuh.
— Bog mi grehe odpusti! zastokal je Saveljič. Zajčji kožuh je še skoraj čisto nov: ko bi ga že dal komu druzemu, a temu pijancu !
Vender je pntresel kožuh. Mužik ga je po-pomeril. Kožuh, ki je bil meui skoro premajhen, bil mu je dokaj preozek. Vender ga je oblekel, da so popokali šivi. Saveljič je skoraj zajokal, ko je zaslišal kako pokajo šivi. Mužik bil je jako vesel mojega daru. Spremil me je do voza, nizko se mi poklonil rekoč: Zahvaljujem se vam vaše blagorodje! Bog vam poplačaj vaše dobrote. Nikdar ne bom pozabil vaše milosti. Odšel je v svojo strau, a rni smo se odpeljali dalje. Ne zmene se za Saveljiča, pozabil Bem hitro včerajšno burjo, kažipota in zajčji kožuh.
Prišedši v Orenburg oglasil sem se hitro generalu. Bil je visok mož, starost ga je že malo skrivila. Njegova ogorela uniforma napo mi no vala je vojaka iz časov Ane Ivanovne; govoreč naglašal in zavijal je besede po nemški. ZasliŠavši moje ime, pogledal me je čudeč se.
— Moj Bog, rekel je: kaj je že tako dolgo,
vadi v Istri v teh slučajih — koš, kar je Jetmarja in Pretisa jako veselilo.
Čez nakuj mesecev ogrel je žandai merijski stražmešter Baček v Terjauu spet stvar, čul je od ljudi pripovedovati, da so čuli to velei/.dajsko na-pivanje in dolžlli kot prvega nekega davkarskega kontrolorja Crevato iz Motovna, — ob jednem rekli so, da se pri sodniji v Motovnu ni vse pisalo, kar so ti ljudje kot priče izrekli, preiskava počela je spet, vodil jo je nekov M erar a, c. kr. deželne sodnije sovetnik v Rovinji, — kakor po navadi v takih zadevah v Istri, izpala je preiskava medlo. Kajti državni pravdmk v Gradci odstopil je od zatožbo in Pretiš v Trstu je zdrav in vesel, iti b njim njegova tetka „Triester Zeitung", ki v gorkih izrazih hvali državnega pravdniku v Gradci, da pomaga podpirati „Vertuschuugs-Svstem" — za Avstrijo pogubonosni sistem Pretisov.
Vprašamo samo: Z ikaj ni sodnija v Paznu voznike, ki so pazinske goste v Motovun vozili, kot priče pred se poklicala, kateri so natanko čuli na-p-.vsnja Italiji in Istri kot zadnji  provinciji Italije?
Tetki „Triester Ztg.u, pol. organu tržaške vlade, pa opomnimo: Je li so uradniki Perinello, c kr. pol. komisar,' Kircher, c. kr. sod. pristav, Crevato, c. kr. kontrolor itd. itd., popolnem nekrivi in lojalni, ko se bratijo in popivajo s takimi ljudmi, koji se sami hvalijo, da so iredentovci, in kjer se garibaldinske pesni pOpevajo ter napija združenju Istre z Italijo?! (ako morebiti ti sami prvi upiti niso začeli?)
In v Karojbi glasile so se te napitnice kljubu celej preiskavi Mer a i a vej in odstopu državnega pravdnika graSkega od obsodbe 1
In sicer pa, pri graških porotnikih je samo — bomba nekoliko nevarna, vse drugo so le nedolžne igrače; temu dokaz zadnja politična obravnava, katero „Triester Ztg.u uko hvali — „Arbeitcr" „Beamter" — pri katerej je bilo dokazano, da so se plakati pri obtožencih mišii in tedaj, da sta jih za-toženca raztrošala.
„Ti iesterco" raduje se po svoje nad ugodnim iztekom karojbenske afere; a Pazinci, koji so bili v njo zamotam, po svoje, ti razo besa j o — kakor danes po noči — plakate z napisi „Viva T I tal i a" in nosijo, posebno naša radi učeča se mladež, v spomin Oberdauku — klobuke, zvnne „Capeli Ob er dan k".
Iz sntešlto flollne 10. aprila. [Izv. dop.] Iz vsakega germiča, iz vsake vejice prepeva se hvalua pesen Bogu, ker je poslal tople vetrove v dolino ter zbudil celo naravo iz zimskega spanja in počitka k novemu veselemu življenju. V prvej sapi malega leta zibljejo se zvonč<dci in norice in ne bode dolgo, ko se ti bode nežna vijolica smejala nasproti. Prvo cvetje razširja svoje ljube vonjave, prve vence si pletejo otroci skakajoči po domačej trati. Glasno petje razlega se po dolini, po katerej se bode kmalu pridno obračal orač, pa  tudi iz pašnika se bode
kmalu čula pastirjeva piščalka, prvi pozdrav slovenskega kmeta. Kamor obrneš oko, povsodi občuduješ mlado lepoto spomladanskega časa in srce ti svo-bodneje bije.
Ne samo spomladanska krasota označuje veselje, da se petje razlega, kjer koli Slovenec živi. Še drugo veselje nas navdaja posebno v našej do« lini: da mi Slovenci tako napredujemo z našo Čitalnico, da se je veliko in več narodnjakov našlo nego smo mislili, kakor se kaže sedaj o volitvah.
Neki župan v našej dolini ni vedel poprej, kaj je narodnjak, a pri zadnji volitvi v okr. zastop je to videl in slišal, beseda narodnjak mu ni Šla iz glave in prišel je po dovršenej volitvi tako jezen domov, da se je zvečer nad nekim mirnim Slovencem znosil s svojo surovostjo.
A narodnjak ostal je miren, ker dobro ve, da je ta župan silno vroče krvi. Kot omikan človek odšel je in tako izognil se vsacemu daljnemu napadu in razžaljenju tega, v 25. št. tega lista popisanega neomikanega in surovega človeka, kateri se kaj rad pobaha, da je komu narodnost „dol kupil". Ta višeglavec izrazil se je s takimi besedanr, da neso v list za pisati, kaj tacega pričakovalo bi se od kakega gorskega hlapca, ne pa od višeglavca, ki misli, da ima že celi svet pod seboj; pa jaz tako vem : kar se Janezek ni naučil, tuui Janez znal ne bo. Ne zamerim mu nič, ker je menda svojo omiko našel pod sv. Uršule goro, ko je hodil oves kupovat. Po drugod skoraj ne morem reči, da bi jo bil nabiral. Kdor je pameten posestnik, ne bode svojih hlapcev z bičem plačeval, kakor jib ta mož. Jaz bi mu svetoval, naj bi šel sam tja doli v Bosno ali Hercegovino, kakor je on nekemu gospodu v „celjski nachtvvahterici" priporočal, naj bi hodil s svojim mehom po tistih skalnatih gorah in t»m za nemški „Schulverein" inuziko delal. Mej nami ne potrebujemo takšnih razpitij.
Domače stvari.
— (O prihodu Nj. Veličanstva.) Pre-svitlega cesarja generalni pobočnik F. Z. M. Mondel sporočil je brzojavno o prihodu Nj. Veličanstva in g. dež. glavar grof Thurn objavil je včeraj v seji slavnostnega odbora ta telegram: Cesar pride v 11. dan julija popoludne v Ljubljano. Zvečer bakljada in serenada ljubljanskih društev. 12. julija zjutraj ob 9. uri slovesna sv. maša v stolnej cerkvi. Zvečer „Theatre pare" in razHvitljava mesta. 13. julija položi se temeljni kamen za „Rudolfi-num". Popoludne ljudska veselica pod Tivoli. 1 4. j u-1 i j a bode cesar ogledaval razne zavode. 15. julija pelje se cesar v Idrijo, kamor pride ob 10. uri dopoludne in ostane do 1. ure popoludne. 16. julija pelje se cesar v Kamnik, kjer bode od 11. do Val« ure popoludne. Iz Kamnika pelje se v Kranj, kamor pride ob 3. uri in ostane do 4. ure popoludne. Potem se odpelje v Lesce, ogleda kaznilnico v Begunjah in prenoči  na Bledu.
ko je bil Andrej Petrovič v tvojih letih, zdaj pa že ima tacega sina? Oh, kako hitro mine čaB!
— Razpečatil je pismo in bral poluglasno: „Milostljivi gospod, Ivan Karlovič, upam, da vaša ekBelenca" . . . Kake ceremonije! pfuj, ali ga ni sram! Disciplina je res prva stvar, tako se vender ne piše staremu tovarišu? „Vaša ekselenca ni pozabila" . . . gm . . . „in . . . in . . . ko je . . . pokojni Min ... v vojski .. . tudi jaz ... Karlovič .. Ah domišlja se še naših starih budalostij. „Zdaj k stvari . . . Vam pošljem svojega sina" ... gm . . . „le prijemajte ga z ježevimi rokovicami" . . . Kaj je neki to, ježeve rokovice? To je najbrž kak ruski rek . . . Kaj je to, ježeve rokovice? obrnil se je k meni.
— To pomenja, rekel sem s kolikor mogoče nedolžnim obrazom, da postopajte z mano laskavo, ne preveč strogo, pa dokaj prostosti mi pustite.
Hm, že imam ... ne dajte mu preveč prostosti ... ne ali ni jasno, da so to ježeve rokovice . . . „Priložen je njegov potni list" . . . Kje je pa? A tukaj .. . „Pišite k Semenovskemu polkuu .. . Dobro, dobro:  vse bomo naredili . . . „Dovoli brez
okoliščin, objeti te . . . starega tovariša in prijatelja." A, končno si se vender spomnil . . .
— No bratec, rekel mi je, ko je prebral pismo in odložil moj potni list na stran: vse se bo naredilo, kmalu postaneš častnik ... da ne boš tukaj zgubljal čaBa, odpotuješ brž jutri v Belogorsko trdnjavo, kjer bodeš služil pod načelstvora Miranova, dobrega in poštenega človeka. Tam boš v pravej službi, in naučiš se dobro discipline. V Orenburgu nomaš ničesar opraviti. Zabave so škodljive mlademu človeku. A danes prosim, ostani pri meni pri kosilu.
Vedno hujše, mislil sem sam pri sebi i kaj mi pomaga, da sem bil skoro v maternem telesu gar-din naddesetnik! Kam bom prišel? V armadni polk, v pusto trdnjavo na kraji Kirgisko-Kasajskih step . . . Kosil sem pri Andreji Karloviči vkupe z njegovim starim pobočnikom. Stroga nemška varčnost vladala je na njegovi mizi, in mislil sem, da me za tega delj pošlje tako naglo v garnizijo, da me več ne bo treba vabiti na kosilo. Drugi dan poslovil sem se od generala in odpotoval na naznačeno mesto.
17. julija vrne. se cesar na Dunaj. Namerovanega velikanskega slavnostnega sprevoda cesar ni odobril. Sprevod napravila bedo razna društva in deputacije.
— (Ljubljanske mestne volitve.) Pri današnjoj volitvi v II. razredu oddalo se je 279 glasov.   Izvoljeni so:
Gosp. dr. Fran Rapcž        z 276 glas. „     I^ran Žužek „ 274 w
„ Ifliroftlav Kri/uar „ 272 „ „ dr. Hliilto Dolence „ 271 ., „     tIo»l|> Toinck „271 „
„ Alfred Ledeni!* „ 270 „ ii     IV;in Šulilje „ 268 „
Udeležitev bila je živahna, kajti lani, ko je brojil 2. razred 709 volilcev in je bil napor nasprotnikov silen, bilo je naših 328 oziroma 313 glasov, letos pa je v 2. razredu samo 661 volilcev, nasprotnik pasiven, in vender toliko število! Z današnjo vo-litvijo dosegli smo v mestnem zboru tako potrebni dve tretjini, zdaj lahko rečemo, daje mestni zbor naš in da mora naš ostati. Živeli g g. v o -1 i 1 c i druzega razreda!
— (R 68 Ignac i j a.) Gosp. Josip Luckmann in dr. Suppan odpovedala sta se br.je mestnemu od-borništvu.
— (Z Dunaja) te nam piše 16. t. m.: Danej jo je na Dunaj prisopihal znani lažnjivi dopisnik dunajskih listov, K. iz Ljubljane. Šel je precej v zbornico poslancev ter tam radostno bil vzpre-jet od dr. Jacques-a, ki je v Bitnih škrip3ih, odkar mu ;e tako temeljito in jeiiernato se dokazalo, da je od svojih ljubljanskih prijateljev bil pri* v grdo na led peljan, K. je seboj prinesel in dr. Jacques-u izročil cel kup pisem. Tedaj smemo spet kmalu pričakovat' kako izjavu Jacques ovo in doživeti še jedno njegovih mnogobrojnih blamaž.
— (Tako je prav!) Nek" društvo ali družba V Ljubljani, ki bi moralo biti narodno „par excel-lenco", poslalo je nedavno mestnemu za k topu v Kamniku ne niš k dopis. A županstvo v Kamniku zavrnilo je nemški dopia in tako je ljubljanska go-epoila v Kamniku dobila praktičen pouk, kako jej je urndoviiti.
— (Iz Cerknice) se nam piše 14. aprila: Strašno in mučno smrt storil je naš nivši župan g. Andrej Mdavec 14 t m. v Trstu Odpotoval je namreč v Doiino onkraj Tista nakupavat vino za svojo krčmo. Vračajo se proti Trstu in ko je bil že skoro v mestu, /alučil je neki „mulo", katerih se v Trstu ne manjka — kamenj v konja. Konj se ustraši, začne dirjati in ubogi Milavec pade tako nesrečno raz voza, da si je takoj na lici mesta pru-uzročil smrtni udarec. Škoda za moža, kateri je vedno in verno stal na braniku za narodno stvar in bil vselej nje pravi in odkritosrčni podpiratelj in pospešitelj. Nuj mu bode ob obalih Adrije — njemu kot zvestemu sinu matere Slave — zemljica lehka.
K.
— (Gg. pevci čitalniški) se vabijo, da se mnogobrojno udeleže redne pevske vaje v Bredo ob 8. uri zvečer.
— („Slovenskega Pravnika") 4. šte vilka fsšla je danes Vsebina: O sodnej praksi odvetniških kandidatov. — Važna razsodba c. kr. okrajnega sodišča v Metliki. — K pojmu „psovanjau in pretenji s t "lesno poškodbo" v smislu §. 496 kaz. zak. — Načrt zakona, zadevajočega odškodovanje oseb, ki so bile obsojene, pozneje pa oproščene. — Razsodbe najvišjega sodišča. — Le tedaj se more govoriti o odškolni zaveznosti, ako obsto'i „causalnexusu mej nastalo škodo in mej dejanjem, ki zavezuje k odškodovanju. — K §§. 887, 943 obč. drž. zak. in zakonu od 25. julija 1871 štev. 76 drž. zak. — Raznost'. — Nadaljevanje obč. sodn. rerta stran 17 do 32.
— (Kranjski odsek I. občnega uradniškega društva avstro -ogerske države) imel je letošnji redni zbor 8  t. m. v tukajšnji Kazini. Zbora se je udeležilo 41 udov in predsedoval je c. kr. deželni nadzornik g. Pirker. Is poročila za minulo opravilno leto 1882 sh razvidi,  da je imel ta odsek koncem tega  b-ta  314 druHvenikov. Za Življenje  zavarovani ti  jih  je  bilo   206   v znesku 287.646 gld. kapitala in 337 gld. 40 kr. letne rent1. Leta 1882 je diuštvu   pristopilo 41, a izstopilo 10 udov, 3   so umrli.   Dedičem umrlih se je Izplačalo 4200 gld. in centralnemu vodstvu na Dun-iji odpo slalo 8453 gld. 84 kr. zavarovalnine. D mirne podpore se je dalo 140 gld.  Pri nadomestni volitvi za opravilno leto 18S3 so bili  voljeni v odbor: gosp. Jakob Smolej, c. kr. deželni šolski nadzornik, gosp. Blaž Hro-at, c. kr. vodja učiteljskemu pripravništvu, g. dr. Nejedl',  c. kr. gimnaz.   profesor  in Lorenc Ilaubie,  c. kr. računski revident;  za namestnike g. Fran Kreminger, c. kr. profesor na realki, gosp Anton  Lenaršič, c. kr.  vnji   Ja\kar v  pokoji in g  Janez L^sec,  uradnik   južne  železnice. Koncem zborovanja se je predsedniku g. Pirkerju za marljivo delovanje v korist  društva občna zahvala izrekla. Potem se je začelo zborovanje tukajšnega hranilnega in posojilnega uradniškega   društva,  katerega se je Udeležilo 34 udov.   Zboru je predsedoval višji dav-karski nadzornik g. Verderber    V letnem poročilu tega društva najbolj zanima,   da je drušlvo koncem leta 1882 štelo 181 udov.   V teku   letu  1882 jih je zgubilo 4, a v novo pristopilo jih je 32. Uloge društvenikov so dorasle na 13.533 gld. Novega posojila se je izplačalo 15 266 gld., v vs'im skupaj pa je koncem leta 18 850 gld. 36 kr. posojenih ostalo. Čistega dobička v minulem letu je bilo 934 gld. 61'/» kr.,  iz   katerega  se  ima vsled  zborovega sklepa 751 gl. 661/.. kr. ni uloge izplačati, 114 gl. 16 kr. rezervnemu zakladu dati, ostalih 18 gld. 79 kr. pa za ra/ne društvene potrebe  porabiti.   Odstotek na uloge tedaj iznaša 6°/0 in rezervni zaklad je dorastel na 575 gl. 61 kr. O raznih zborovih določilih je po-
sebno omeniti, da se bode leta 1883, kikor dosihmal, za posojilo 8% zahtevalo in da bode društvo za uloženo, za malo časa shranjeno gotovino izplačevalo 5% obresti. Najdaljši čas za povrnitev posojila ne sme 60 mesečnih obrokov presezati. Tudi leta 1882 so proHiije za posojila v jako obilem številu prihajale, in predstojništvo si je iz občnega z.»klada na Dunaji 2500 gl. izposodilo, da je moglo prošnje uslišati. Koncem zborovanja se je vršila nadomestna volitev za opravilno b'to 1883. Voljeni so bili v odbor predstojništva: g. Emanuel Jagodic, c. kr. višji davkarski nadzornik, g. Lovro Haubic, c. kr računski revident, g. Anton Svetek, c. kr. računski oficij^l, in za namestnike: g. Janez Vončina, tajnik pri magistratu, g Anton Zamuda, c. kr. vi-ji finančni komisar in g. Vdibald Bregur, c. kr. računski ofi-cijal; potem v pregledovalo! svet za odbornike* g. Dr. Josip Najedli, c. kr. gimnazijski profesor, g. Anton Raič, c. kr. profesor na realki, g. Anton LenaršiČ, c. kr. v šji davkar v pokoji in za naraeat* nika: g. Jakob Smolej, c. kr. deželni šolski nadzornik in g. Janes Lisec, uradnik južne železnice. Po predlogu pregledovalnega sveta je zbor predstojniku za minulo leto 1882 dal absolut.orium in se predsedniku g. Verderber ju z.divalil za tru la-polno delovanje v korist društvu.
— (Veselica delavskega društva) v Trstu preteklo nedeljo je prav dobro izpahi. Berilo gosp. Mandića bilo je jako pohvalno vzprijeto. Gospod Preveč sviral je na citre, gospica Mu h ova pa se je skazalajako spretno deklamovalko, pozneje pri plesu pa neiitrudljivo plesalko. Tudi pevski zbori bili so dobro in krepko zvršeni, vsa veselica pa je imela posebno prisrčen domač značaj.
— (Parni tramway iz T rs t a v V i pa v o.) Trgovinski minister je z 12. dnem t. m. inženirju Schmidtu dal koncesijo za ozkotirno pnmo-trnmvv i-yevo progo iz Trsta čez Miramar, Devin, Trž:č, Gradiško, Gorico, Ajdovščino v Vipavo. Po načrtu potreboval bode tak tramvvavev vlak do Baikovclj 15 minut, v M ramar 32, v Devin 60, v Tržič 84, v Zagrad 128, v Gorico 192, v Ajdovščino 300, v Vipavo 331 minut. Voznim; v III. razredu bo: do Barkovelj 10 soldov, v Miramar 15, Nabre/.iaa 30, Sistijana 35, Devin 35, S.\ Ivan 40, Tržič 45, Ronke 50, Zagrad 65, Gradiška 70, Podgora 90, Pevma 95, Gorica 100 sol lov. Do Ajdovš •ine.&turja 1 gold. 50 kraje , v Vipavo 1 goldinar 65 krajcarjev. Takih železnic, kakor je namerovana, je drugod že veliko; v Italiji samej nad 1000 kilometrov, tudi na Dolenjem Avstrijskem jih že imajo. Ta parni tramway mej Trstom in Vipavo bil bi popolnem jednak, kakoršen se namerava iz Ljubljane v Kamnik. Te vrste proge imajo samo 90 centimetrov širok tir — navadna železnica pa 143 centimetrov — ne potrebufejo posebnih /gradeb, ampak parni tramv*ay vozi večinoma po že obstoječih cestah.  Hitrost  vlakov je 10—20 kilometrov
III. Poglavje. Trdnjava.
Belogorska trdnjava bila je kakih štirideset vrst od Orenburga. Pot držal je po strmem bregu reke Jajka. Reka še ni bila zamrznela, in njeni sivi valovi odločili so se dobro od njenih bregov, ki so bili pokriti s snegom. Utopil sem se v razne misli, največ žalostne. Garnizijsko življenje me je malo mikalo. Predstavljal sem si kapitana Miranova, svo jega bodočega načelnika, mislil sem si ga strogega starca, ki ne zna ničesar razen službe, in je gotov za vsako malenkost posaditi me v zapor ob kruhu in vodi. Potovali smo dovolj hitro. „Ali je še daleč do trdnjave?" vprašal sem svojega voznika. „Ni več daleč," odgovoril mi je: „glejte tam le seže vidi." Gledal sem na vse strani, pričakujoč ugledati močue zidove, stolpe ia nasipe, a ničesar nesem zagledal razen majhne vasice, ograjene 8 hrastovimi brun'. Na jeduej strani stali bo trije ali štirje kupi sena, na pol zameteni s snegom — na druge j pa že na jedno stran nagaen mlin z leno povešenimi hrastovimi perutami. „Kje je pa trdnjava?" vprašal sem zopet čudeč bo. — „Tukcj le," odgovoril je voznik
in pokazal na vasico, in pripeljali smo se v vas. Pri vratih zagledal sem star bronast top ; ulice bile so tesne in krive, hiše nizke, in večidelj s slamo pokrite. Velel sem voziti k poveljniku, in čez jedno minuto obBtal je voz pred leseno hišico, stoječo na malem holmu poleg lesene cerkve.
Nikdo me ni vzprejel. Šel sem v vežo in odprl vrata v prednjo sobo. Star invalid, sedeč na stolu, prišival je višnjevo zaplato na zeleno vojaško suknjo. Velel sem mu naznaniti moj prihod. „Le notri pojdi, batjuška" odgovoril je invalid: „naši so doma". Stopil sem v čisto sobo, po starem urejeno. V kotu stala je omara s posodami, na steni visel je častniški diplom za steklom v okviru; tik njega viselo je nekaj slabih resorezov, predstavlja-jočih vzetje Kistrima in Očakova, snubitev in mačkov pogreb. Pri oknu sedela je starka v dušegrejki m z robcem na glavi; vila je prejo, katero je držal na rokah sključen starec v častniškej obleki.
— Kaj hočete, gospod, vprašala me je, nadaljujoč svoje delo. Odgovoril sem, da sem prišel v službo, ter se moram po dolžnosti oglasiti gospodu kapitanu, in obrnil sem se k sključenemu jedno-okemu starcu, držeč ga za poveljnika; a gospodinja
pretrgala  mi je začeti govor.   „Ivana Ku/.miča ni doma", rekla je, „šel je v gosti k očetu Gerasimu; to nič ne de, jaz sem njegova gospodinja.   Ako je vam ljubo, usedite se gospod.   Poklicala je hišino in jej velela pozvati podčastnika.   Starec je radovedno pogledal name s svojim jedinim očesom. nAli smem vprašati, v katerem polku ste služili?" Ustregel sem njegovej radovednosti. „Ali smem vprašati: čemu so Vas prestavili iz garde v garnizijo ?" Odgovoril sem, da je to bila volja načelstva. „Ste pač kaj zakrivili, kar se ne spodobi gardinemu častniku", nadaljeval je neutrudljivi  izpraševalec.   pDosti je tega klepetanja", rekla je stotnica:   „ali ne vidiš, da je mladi mož truden od pota: on ima vse drugo stvari misliti . . . drži prejo bolj  napeto. ... A ti gospod", nadaljevala je obrnivši se k meni: „ne toguj, da so te poslali v našo samoto. Ti nesi prvi, ne poslednji. S potrpljenjem se vse prebije. Aleksej Ivanovič Švabrin je že pri nas peto leto, poslali so ga semkaj za uboj.   Bog vedi,  kaj je mislil: glej, šel je z jednim poročnikom iz mesta, 8 seboj uzela Bta meče in bila sta se, ter Aleksej Ivanovič zabodel je poročnika, in to še v navzočnosti dveh prič! Kaj se hoče? Za greh ni mojstra".       (I>alj« prih.)
na uro. To podjetje, kakor v obče vsako, ki pospešuje promet, bode gotovo imelo koristen upliv na kraje, kateri so ob tej ozkotirnej progi, in mi smo tedra trdnega mnenja, da bi bilo jako napačno protiviti se novim prometnim zvezam.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
LvOV 17. aprila. V Javorovem uprlo se je prebivalstvo proti pripravam oblastnij, da se kultivirajo neka svižna (sipno-peščena) zemljišča, ter napalo ulane z drogi in koli. Vojaki rabili so sable le ploskoma. Deset osob bilo je ranjenih, kolovodje pa zaprti.
I mrli so r ljubljeni:
14. aprila: Janez Laznik, delavčev sin, 41., Tržaška cesta St. 24, za ietiko.
1(5. aprila: Jožef Gril, kamnotiskarjev sin, 1 in pol leta, Krakovske ulico St. 5, za otrpnetijem pluč.
TiUci:
16, aprila.
Pri .slonu: Gorny iz Gradca. — Sajovic iz Hrušico.
— Salamane iz Rima. — Langer iz Celja.
Pri  W»ll*l: Singer z Dunaja. — Zimmcr iz Trsta.
— Ziickcrmann, Grimeiscn z Dunaja.
Pri ImviirNkcm  dvoru: Miiller z Dunaja. — Mohr iz Monakova. — Tunjoli iz Zidanega mosta.
ZDuLi^e^sl^a, iDorza
dne 17. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld. 35 In.
Srebrna renta .... ..... 78   „   90 h
Z i j»ta renta........                                      .   . 98   t   — „
6% marčna renta......... 93   ,   15 „
Akcije narodno banke....... 833   „   — „
Kreditne akcije.....,        .   . 312   „90 „
London  . .....                            .   . 119 „   65 „
Srebro    .... ....... — „   — n
Napol. ........... H „   49 „
C. kr. cekini. ......                                  .   . ft „   64 „
Nemške marko ..... 58 „   50 „
4<Y0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 119 .50 „
Državne srećke iz 1. 1864.         100   „ 167 „   25 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta.   , 98 „   15 „
Odrska zlata renta 6°/0...... 120 „20 „
n     4"/0...... 90 „ 05
„     papirna renta 5"/0..... 88 „   — B
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „   — „
Dunava rog. »ročko 5°/0    .   .   100 gld. 113 w   75 „
Zenilj. obC. avstr. 4Va°/o zlati zast. listi . 117 „   75 „
Prior, oblig. EUtabetine zapad, železnice 10!) „60 „
Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnico 104 „   75 „
Kreditne srećke......100 gld. 173 „   — „
Kiidollove srečko.....                        10   „ 19 „   50 „
Ali'ije unglo avstr. banko .       120   „ 116 „   — „
Tramimvuv-drust. volj. 170 gld. a. v.    . 224 „70 „
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo hvaležnega srca svojo najtoplejšo zalivalo za izkazano sočutje o priliki nepričakovane smrti našega ljubljenega in nepozabljivega očeta, oziroma brata in tasta, gospoda
Andreja Milavec-a,
prejšnjega župana, posestnika in predsedni tijsko in obrtnijsko Čitalnico v (Vik 1.„>.-...:       minil nn»..<,..,..T..»:...... 1...... i___
ika kuu -
kniei, kratkem a hudem
kateri jo vsled ponesrečeuja po ki trpljenji 14. t. in. v Trstu v Gospodu zaspal
(247) Ostali žalujoči.
Za znižano nstopnino samo lO kr. za osebo
ostane vsled mnogobrojnoga obiskovanja velika
historična izložba voščenih kipov,
obstoječa iz več ko 100 nadživotnih figur, neprekljicljlvo fte «lo prihodnje nedelje., &2. april *. v dyorauali  prejšnjega HtrelfNča
odprta. Na novo postavljeno:
Marija Stuart in Elizabeta.
iP^"~ Odprto jo ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer; ob delavnikih od 2. ure popoludno do 9. ure zvečer.
I Klopnimi 10 kr., vojaki iu otroci plačajo na pol.
(246—1) 1^- Voltee.
Eksekutivni odbor za dekoracije
odprl je z dnem lO. aprila svojo pisarno
na Kongresnem trgu v Lavrenčičevej hiši št. 12
pri tleh prva vra'a na levo, začasno uradovaje od 10. do 12. ure dopoludne, kjer daje gg. obrtnikom na njihovo željo pojasnila o dekorativnih delih, ki se imajo izvršiti povodom prihoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja.
Eksekutivni odbor za dekoracije,
v dan 16. aprila 1883. (248—1)
Išče se
(245—1)
sposobno mesto um prodajalnlco na deželi; ponudbe naj so pošljejo pod chifro J. K. v Karlovec (Hrvatska).
Št. 18.884.
Hazglas.
^24:-2)
f torek t. in., to je v dan sv. Jurja t. 1. popoludne ob 3. uri botnestni nipgistrat svoja zemljišča v Škofelei poleg Žegnanega Studenca, in sicer tik dolenjske ceste ležeči gojzd in v bližini tega gojzda ležeče senožeti po očitnej dražbi v last prodal.
K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da se bo dražba pričela ob določene) uri na mestu zemljišč v Škofelci s prodajo gojzda in nadaljevala s prodajo seno?etij.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne (5. aprila 1883.
Za Papana : Perona.
Prevažanje ljudij in blaga v
AMERIKO
naj boljo in najceneje pri
(238—2)
ARNOLD-u RElF-u,
Wien, I., Kolovvrafring, Pjistalo/./.igasHO 1.
Velikansk dobiček
obeta najnovejša, po državi Jamčena, velika denarna loterija, 46.600 dobitkov in jedno premijo, znašajočih
8,552.300 zr^sirls:
in v najsrečnejšem slučaji
500.000 n^CLaorlr
1 premija
1 dobitek
2 dobitka 1 dobitek 1
1 „ 1 2 1
8 dobitkov 21
dobitka dobitek.
56 106 223 6
515 869 65 63 26820 17837
kot glavni dobitek. Sestava:
;i 300.000 mark =
a 200.000 „ =
a i oo.oou „ =
a   90.000 „ =
a   80 000 „ =
i   70.000 „ =
a   60.000 „ =
a   50.000 „ =
a   40.000 „ =
a   30 000 „ =
a   15.000 „ =
a   10.000 „ =
a     5.000 „ =
k    3.000 „ =
a     2.000 „ =
a     1.500 „ =
a     1.000 „ mm
a       500 „ =
a       200 „ mm
h      150 „ =
B         145 „ mm
a
300.000 200.000 200.000 90.000 80.000 70.000 60.000 100.000 40.000 30.000 120.000 210.000 280.000 318.000 446.000 9.000 516.000 434.5O0 13.000 9.450 3,888.900
mark.
124, 100, 94, 67, 40, 20 mark. To najnovejše denarno Žrelmnje, od hambur-ike državne vlade dovoljeno in garantirano, ima 92.5O0 sreček in 46.O0O dobitkov in premijo, kakor je zgoraj označeno, kateri se i/žrebajo v 7 oddelkih in sicer:
4000 dob. 1. reda znašajo m.
4000 4000 8500 2500 1500 27100
2. 3. 4. 5. 6. 7.
1'ltmi ilobifik m. 50.000 „ 50.000 „ 70.000 „ 80.000 „ 90.000 „ 100.000 „ 500.000
157.000, „ 246.000, „       „      „ 362.800, „       „      „ 452.800, „ 443.800, „      „ 860.590, „ in premija „ 6,529.375, ev
K prvemu redu velja cela originalna srečka 6 mark ali 3 gl. 50 kr., polovloa 1 gl. 75 kr. in nje četrt 90 kr. One se pošiljajo takoj po sprejemu dinarja in pa tudi po poštnem povzetji naravnost po pošti v zaprtih zavitkih in v boljši razvid pridenejo se vsakemu naročilu grath uradni izkazi O srečkanji, kakor se tudi vsakemu imatelju loza takoj no vsakem srečkanji pošlje uradni izkaz o dobitkih.
Naročila prihajajo podpisanemu tako obilo, da se naj pošljejo kmalu kmalu, najpozneje pa do
1©. aprila, 1883. in sicer direktno do
Hermana Schwarzschild-a
Haupt-Lotterie-Bureau (i97-5) Hamburg:.
Man—— ^
ITožuhovino in zimsko obleko1 i
\ /.pri jeuia proti  garanciji v dobro  vur*tvo Gvu \
|>ol CM j C
(249—1
AiH on J^i-<\j<v*i.
na Kongresneni trgu.
Ponudbeni razpis
Izvrševalni odsek za dekoracije ob priliki vzprejema Nj. Veličanstva presvitlega cesarja potrebuje
ti-imto popoliHni ravnili,
15 metrov dolg h in na tanjem koncu 8 do 10 centimetrov debelih
smrekoYili ali ja jelovih flrooov za zastavice.
Ti drogi imajo so izročiti na)kuHii< je do lO. majn t. 1. loeo Ljubljana. Plačilo zanje dobilo so bode takoj, ko jih bo pregledal in odobril jeden iz članov ekseku-tivnega odbora, pri mestiiej blagajnici.
Mestni Btavbeni urad sprejema dotične, pravilno kolokovane in zapečatene ponudbo
«lo nobot<>, «lin- !M. »|»rilji t. I.,
11. ure zjutraj s pristavkoin, da se /.anioni ponuditi kdo za dostavljenjo vseh 3»K) kosov, ali pa tudi za jeden del, pa ne manj ko 50 komadov za jednoga ponudnika. V Ljubljani, dno 14. aprila 1883.
Eksekutivni odsek za dekoracije.
(229-2)
FRAN Z JO SEF
„ prijeten in priročen lek za očiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„»e prouzroca nobenih težav."
BITTER Prof.pl.BAMBERGER,Dunaj.
,.je uspešiiije, kakor druge grenčice."
QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj,
Zahtevaj se vedno izrecno: MFR AN-JOSIPOV A C1RENCICA". HT Zaloge povsod. "VIS   (98—7)    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/0.
Krapinske Toplice
na I^rTTGttslsiein (poštna in telegrafska postaja).
Te toplieo so od pOBtnje Zapreiid ju/.ne železničue proge Zidani Most-Sisok oddaljene b ure in od postaje južne progo Poljičane 4V9 uro. Akratotherme lob toplic, dosegajoče 30" do 35" R.. ho noprekosljive v svojoj izrednej zdravilnosti pri pr o t In u, trganji v udih in členkih ter nJega nasledkih, isohiadi, neuralg' j J, kožnih boleznih in ranah, kroničnoj Bright5jevi bolezni, mrtvudn, patho-log-ionih procesih ženskih sexualnih organov itd. Toplioe ?o odpi te od 1. aprila do konca oktohra ter imajo po najnovejfiih zdravstveinh principih urejene velike vodnjake, posebne banje lz marmorja, donohe-kopeli, oaldarije (poti vnloe), massage, lekarno itd ; stanovanja, restavracijo, ohednioe, kavarno iu biljardnice. cursaloii. godba, park, biblioteka itd. obetajo vse moderno ugodnosti v polnej meri. Od 1. maja naprej vozijo se mej Toplicami m želez-nično postajo Poljičane omnibusi s neomejenim Itevilom oseb po prihodu dunajskega vlaka ob O l,2. zjutraj za vozno ceno 3 gld. M osobo. K VBakotnu drugemu vlaku stoje na razpolaganje prilični vozovi. Od 1. Jun*Ja ponujali se bodo tudi na postaji Zaprošic ob vsakem doSlem vlaku vozovi do Krapinskih Toplic. — Na vprašanja odgovarjata in dajeta zahtevana pojasnila o teh toplicah vodstvo tOpHc in njihov zdravnik, sanitetni sovet dr. Edgar vit. Aigner in pa gospod J. Badl na Dunaji, Neuhau, SchottenholgaHse st. II. — lirošurice o toplicah dobč se po vseh knjigarnab, prospekti pa pri vodstvu.
Krapinske-Toplioe v upi lin 1883. (242—1)
1/datelj m odgovorni ur«»dnik Maknn \ r m i
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1