bM» vsak jan razeo sobot. nedelj lo praznikov. urd daily ezcept Saturdajs, SuAijt and Holidajm. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrdniški tn upravnlikl prostor': 2687 South Lawndalr Ava. Offic« of Publicatlon M67 South Lawndala Ava. Telephone, Rorkwrll 4904 -TEAB XXXV. Cena Usta je $6.00 TSZ^^^lSStZ^Si i^TcSgtS S SJrSTSST CHICAOO 23. ILU PETEK. 20. AVGUSTA (AUGUST 20). 1943 Subacrtptlon $6.00 Y..rly STEV.—NUMBER 113 _Acceptance for malling at special rate of poatage provided for ln aaction 1103, Act of Oct. S. 1917, author Ued on June 4, 1818 bojne ladje in letala NAPADAJO ITALIJO Lmeriike bojne ladje bombardirajo italijansko obrežje IrUSI obnovili ofenzivo ob doncu London. 19. avg.—Napad na talijansko celino je že v teku z jorja in iz zraka. Najnovejše esti iz Alžirja in Sicilije pripo-edujejo o velikih pripravah za aval ameriške in angleške armade na italijansko obrežje, medtem pa zavezniške bojne ladje obstreljavajo italijanska pristanišča in bombniki iz zraka razdevajo vojaške objekte na suhem. V načrtu so novi letalski napadi na Neapel in Rim—veliko večji in hujši kot vsi prejšnji, kajti Rim danes služi nemški armadi za prevoz z juga Italije na »ver. Zavesniški stan v Afriki, 19. avg.—Ameriške bojne ladje so danes začele bombardirati mesta na južnem obrežju italijanske celine. Granate so kmalu povzročile silne eksplozije v teh mestih, posebno v Tauru in Pal-miju. Zavezniška letalska sila pa neprestano napada z bombami železniška križišča, mostove in postaje po vsej južni Italiji do Neapla. Nemške čete, ki so ušle iz Sicilije, so zaradi tega zadr-žavane in v največjih stiskah. Italijanske in nemške posadke so izpraznile Reggio Calabria, San Giovanni in druga mesta na obrežju ob sicilijski ožini, ki so danes tarča granat iz zavezniških topov v Siciliji. Moskva, 19. avg.—Sovjetske armade so danes obnovile ofenzivo ob Doncu, 18 milj južno od Harkova in okupirale nemško obrambno črto na desnem bregu reke Donca. Rusi so ponovno "teii prodirati-na tej fronti potem. ko so zlomili srdite nemške protinapade v polkrogu okoli Harkova, ki so jih zadržali več dni. Pri tem prodiranju so ruske čete prekoračile reko Vor-sko, ki se izteka v Dnjeper, za sedle Opošnajo in dosegle točko, ki se nahaja 21 milj severno od velike nemške baze Poltave v Ukrajini. Huska ofenziva južno od Har-k«va je zajela Zmijev in stisnila obroč okrog Harkova. Samo devet milj še loči Ruse od železnici Hiukov-Lazovaja, katera je še edini izhod za Nemce iz oblega Harkova; vse druge želez mske proge, ki vodijo iz Harko-na zapad, so že v ruskih rokah Več ko 50 vasi je včeraj padlo Rusom v roke, ko so pro-d'l' dalje Atiri do pet milj sever-J" ««d Harkova v smeri proti ii,,ltav»- : 1 uri v okolici Brianska so Rusi V"'<«J napredovali* nadaljnjih * ' Mj-in osvojili 40 vasi. V "koI'vi S nas Demenska, 80 milj v, v«n,o 'k! Brianska, so ruske ,zvršile uspešen napad in za-'«I sektor. Tisoč Nemcev •> ubitih in deset nemških je bilo uničenih ter šest plen jenih. r'«ilo iz Stockholma se so Nemci vrgli svežo 100,00Q mož na bojišče 'n'u. da preprečijo izgu " <**ta in Poltave.) e« t« tanko (I' pri b» H; Farmski dohodki znatno višji Department objavil zadevno poročilo Washington. D. C.—Poljedelski department je pred par dnevi objavil poročilo, ki kaže, da so ameriški farmarji deležni največje "prosperitete" v zadnjih 30 letih. Dalje ugotavlja poročilo, da farmarji in industrijski delavci predstavljajo dva upre-žena konja, ki skupno napredujeta ali nazadujeta. Isto poročilo pravi, da sedaj farmarji "poplavljajo" banke s svojimi prihranki, kupujejo več obleke, plačujejo dolgove in opremljajo svoje domove z banjami, z vodovodnimi napravami, z novimi pečmi in z drugimi potrebščinami, katere so dolgo smatrali za luksurije po farmskih okrožjih. * Lani so skupni farmski dohodki znašali čez 18 bilijonov dolarjev, kar je nad -dva bilijona več kot leta 1918. Letošnji dohodki bodo vsekakor do tri bilijone višji. V boljši pregled farmskih dohodkov z onimi, ki jih prejemajo industrijski delavci, je department izdelal posebno tabelo, ki nazorno pokazuje vzporedne dohodke obeh skupin ameriških mezdni^ delavčev. Ta krije dobo'zadnjih 30 let in vsa ta leta, pravi poročilo, so se dohodki obojih dvigali in padali brez-mala enakomerno. Leta 1919 so dohodki obeh grup padli hkrati, medtem ko so se od leta 1920 Vzporedno dvigali, nato pa spet padali v času depresije, sedanja vojna pa je dohodke obeh vzporedno spet dvignila. Iz tega sledi, da kadar delavci primeroma dobro zaslužijo, si lahko privoščijo več farmskih pridelkov; kadar delavske mezde padejo, občutijo posledice tudi farmarji. Nov udarec na . * f Japonce na Pacifika 42 letal uničenih, trije rutilci zadeti Zavesniški slan v Avstraliji. 19. avg.—Japonska letalska katastrofa v Wewaku na Novi Gvineji je bila včeraj korenito dovršena, ko so se zavezniški le talci povrnili tja in uničili 28 japonskih letal izmed tridesetih v zraku ter razbili 14 letal na tleh, ^cupaj 42 Od 225 japonskih letal v Wewaku jih je torej ostalo samo še deset. Pri teh operacijah so ameriški in avstralski zavezniki izgubili le šest svojih letal. V istem času je bila pomorska bitka v zalivu Velle pri otoku Velli Lavelli, centralni Solomo-ni, katera je trajala pol ure. Naši letalci so zavohali japonski konvoj štirih rušilcev in manj šega števila brodov z moštvom in opremo, nakar so brž obves tili glavni stan in kmalu so naše bojne ladje, krite z letalstvom, dospele na lice mesta. Trije japonski rušilci so bili zadeti in eden je najbrže odšel na dno, drugi pa Je bil težko poškodovan; veČina transportnih brodov je bila potopljenih. razglas stroge vojne odredbe za industrije Roosevelt o/ delavski * i )jaii i odi if vojni bor Sodnik nastopil 0 proti rudarjem Zasliianje se vrši 1. sept. v PitUburghu Pittsburgh, Pa.. 18. avg.—Federalni sodnik F. P. Schoon-maker je zavrgel predlog, da se obtožba proti 30 rudarjem umakneš Ti so bili obtoženi, ds so stavkali potem, ko je stopil Apel za pobotan mir iz Berlina! Razpoloženje Nemcev na nizkem New York.—Radio Berlin je 17. t. m. odprto apeliral za pobotan mir rekoč, da bo "nemško ljudstvo z veseljem odstavilo nekatere svoje voditelje, kadar bo vojna končana . . Govornik, ki Je rekel, da se imenuje Bili, je govoril, da obstoji možnost, da je nemško ljudstvo po tolikih žrtvah in izgubah v zadnjih mesecih pripravljeno za pošten in pravičen mir, ki se lahko doseže s pogajanjem, ne bo pa sprejelo brezpogojne kapitulacije. Železničarji dosegli mezdni sporazum VVashington, D. C., 19. avg.— Predstavniki 15 unij železničar-skih delavcev so pred par dnevi uspeli v tem, da so železniške družbe pristale na zvišanje mezde več ko milijon delavcem na vlakih. Sedaj Je odvisno od vladnega vojnega odbora, dali potrdi sporazum med železničarji in družbami. Upanje postojl, da bo sporazum odobren. Mornariški department hvali unijske delavce Washlngton, D. g.—Mornariški department Je dal javno pri znanje unijslrfm delavcem, UNIJE IN DELODAJALCI PRIZADETI Waahlngton. D. C« 19. avg.— Predsednik Roosevelt je danes pooblastil Frfda W. Vtnsona, direktorja gospodarfke stabilizacije, naj pokliče v armado vsakega delavca^ ki bl se protivll odredbam vijnega delavskega odbora. Ista odredba velja za unije kakor tudi za delodajalce. Unijam, ki se ne bodo ravnale po teh odredbah, se odvzame pravica pobiranja asesmenta, delodajalci pa izgube vladne kontrakte ter izjemne pravice za nabavo materiala. S tem korakom je predsednik Roosevelt ojačil moč delavskega vojnega odbora (WLB), v čljega področju je ie aedaj neizravna-ni spor rudarske ,linije. Možnost postojl, da bo delavski vojni odbor taltoj pritisnil ,na rudarsko unijo za lefitev spora, ako tega ne storil pa ji morda odreče pravico pobiranja unijske članarine. Dalje postojl možnost, da se s to odredbo prisili uporniška korporacija U. S. Gypsum v izravnavo njenega apora, Tej kor poraciji načeluje znani Sewell Avrey, ki Je kljuT>oval vojnemu odboru v znanem sporu z družbo MotJtgomery Ward. On Je odklonil, da bi se ravnal po od loku odbora, Id je odredil, da ae v unijski kontrakt uključi klavzula unijske Članarine. Predsednik Roosevelt je svojo odredbo oriaal v treh glavnih točkah. Kadar delodajalec odkloni odborovo odreditev, ima vlada pravico, da prevzame njegovo podjetje in ga obratuje; kadar se pa protivijo posamezniki, tedaj pa ima naborni odbor pravico, da dotične potisne v armado ali pa jim načelnik komisije za delo določi njihov prostor v Industriji. Nova predsednikova odredi tev jasno pove, da s« bo izvajala v vseh slučajih. Geslo te odredbe Je: "Na delo all pe v armado." Predsednik Je hkrati naslovil pismo tudi Wllllamu H. Davisu, načelniku vojnega delavskega odbora, v katerem ga obvešča o novih ukrepih. Predsednik poudarja, da novo odredbo narekujejo vojne potrebe. Domače vesti Oblaki in poadrsvl Chicago.—Frank Zordani in Josephine Kosanič, Daviš, W. Va., ter Mary Mali, Amherst, Wis., so 18. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Seja ekaekutlve SANSA Chicago.—Eksekutiva Slovenskega ameriškega narodnega sveta ima sejo jutri (sobota) v hotelu Shermanu v Chicagu. Isumljlv slovenaki tnšenlr St. Louis, Mo.—Kari Žvanut, kemijski inženir pri VVestern Cedrlch Co., je iznašel nov proces izdelovanja smodnika. Njegova iznajdba je že patentirana tn družba jo bo kmalu uporab* Ijala. Žvanut je član društva 107 SNPJ. Čestitke! • Is Pennaylvanlje Bcssemer, Pa.—Pred nekaj dnevi je tukaj umrla Josephine Ivanič, stara 65 let in rojena v Zaluki pri Kastavu, Istra, po domače Cepinkina. V Ameriki je bila 30 let in zapušča moža. Bila je članica društva 97 SNPJ in pokopana je bila civilno na jugoslovanskem pokopališču v Bes-semerju, Vprašanje novih davkov v ospredju "PRIPRAVITE SE!" KLIC ZAVEZNIKOV ki v veljsvo Smith-ConnallyJev I grade ladje. Teh so gradili že protistavkovnl zakon. j ^ko, da se je vojna sreč. zasu- To pomeni, da se bodo morali | kal. v prid ^vezmkom. prizadeti rudarji, člani UMWA, # . ,.f. - _ zagovarjati pred sodiščem dne Kitajci ubiti Čez Sto 1. sept. Sodnik se Je rsvnal P° Japoncev V Cungianu stališču, ki so ga zavzeli vladni; Cun|?kjnR> KiUjsks. 19. avg zagovorniki, kaU»ri so bili proti K|UJ(.kp feU. w ub||e Več ko umaknitvi obtožbe Hif) JliponceVt med njimi povelj-Harry A. EsU-p, bivši kongres- ^ bAfMjjona( pri napadu na nik in zagovornik rudarjev, je ulrjcfM. ^tojanke v okrožju dejal, da se rudarjev ne more ^ provinca Kvantung. obtožiti po zakonu, katerega on __ smatra za neustavnega, kajti , nnruiilm predsednik ni mogel postavnim ^ombe poruši le potom prevzeti premogorovov La ScaiO V Milanu predno Je stopil zakon v velja- London, 19 avg.—Radio Rim vo. Je včeraj poročal, da je svetov- •--no znano operno gledališče La Velike sovražnikove 4 I C* izgube v biciliji Oaižče: 200,000 mož, zavezniki: 25,000 Kako dobiti vir davkov VVashington. D. C.. 19. avg.-Visoki vladni uradniki so si da nes prizadevali par ur, da bi dosegli sporazum o vprašanju, kako bl se mogla dobiti dodatna vsota milijarde .dolarjev na mesec z novimi davki, ne da bi se s tem zmanjšala vojna produkcija, a niso prišli do nobenega zaključka. Zakladniški tajnik Morgenthau je dejal, d. še vztraja pri svojem načrtu, ki zahteva 12 milijard dolarjev v novih davkih. Glavno prizadevanje je v tem, da se dobi zsdostna vsota, paziti pa je treba, da vojna produkcija ne nazaduje, obenem pa se mora vzeti v obzir možnost inflacije. Iz zanesljivih virov prihaja vest, da zakladniški tajnik skuša obdavčiti posamezne davkoplačevalce, kar bl prineslo tri četrtine celotnega proračune Davki se bi dobili na sledeči način: $8,700,000,000 od posameznikov, $1,000,000,000 od korpora-cij in $2,100,000,000 od prodsj-nega davka. Dvanajst milijard novih dav-kpv bi dvignilo skupne zvezne davke n. približno 50 milijard, ali m.lo več kot tretjino možnih nerodnih dohodkov. James K. Byrns, direktor voj. ne mobilizacije, Je svetoval, da ae uvede prisflrii hranilni sls* tem, ki bi prinesel do 20 milijard dolarjev. Badoglio, Orlando objokujeta Sicilijo Radiogovor iz Rima razočaral Italijane London, 19. avg.—Radio Him je včeraj naznanil, da bo zvečer govoril maršal Badoglio ln njegov govor bo važen. V Genovi so bile v teki delavske demonstracije za mir, ko pa so demona-trantje slišali naznanilo, so odšli domov v upanju, da bo Badoglio poročal, da Je vojna za Italijo končana. Italijani pa so bili bridko razočarani. Badoglijcv govor Je bil v celoti naslovljen na ljudstvo Sicilije. Maršal je lamentlral nad usodo Slcllljancev, ki so izgubili "zlato svobodo" in tolažil jih je, da bo mati Italija skrbela, da bodo Čim prej "rešeni iz sužnosti anglosaškega imperializma . . Ko Je končal, se Je za nJim oglasil stari Emanuele Orlando, star 83 let, ki je bil predsednik italijanske vlade za Časa versajske mirovne konference in ki je takrat zastopal Italijo na konferenci. Tudi on je silno jamral nad izgubo Sicilije—in to je bilo vse, kar so Italijani slišali. Politična akcija delavskih unij v razmahu Afriki. 19 chicago.—Politična akcija, ki Vatikan na delu med diplomati v Kanadi Eden prispel po zraku v Quebec Zavesniški atan v avg.—Izgube osliča v Siciliji j gU j0 privzeli orusnizaciji CIO znašajo po tukajšnjem uradni m |n dobro Yiapreduj">*'"»>> tovo narasle na 200,000 i prestano na delu, da zainteresl ,ltibttru v A,,UU General Eiaenhower poroča, j ra svoje člane v Ut akcijo, kate I da so zavezniki izgubili v Siciliji ai> cilj je, da pridejo v^bodoči Mušš0[inj f# fo.-f okrog 25.000 mo/ ubitih, ran je-j kongres progreelve! In da vpil-1 Ouebec. Kanada. 19. avg.~> Anthony Eden, angleški zunanji minister, je včeraj prispel z letalom n. konferenco v K.n.-dl. Z nJim vred st. prišla dva angleška diplomata. Ameriški državni tajnik Hull se pričakuje tukaj še te dni. Kaj se godi na konferenci, ni uradno še ničesar s|>oročenega. Neuradnih poročil in govoric kajpada kar mrgoli. Ena teh govoric Je, da je Eden prinesel s seboj neke predloge iz vatikanskih virov, ki se tičejo olajšave v okupaciji Italije po ameriških, angleških in kanadskih četah Vatikan, ki posreduje med Ha-doglijevo vlado ln zavezniki, menda želi. da zavezniki olajšajo nekatere okupacijske določ lx\ katere so že v rmtf l v Sicljl, Quel»e« Je francoska kaUtliška provinca Kutoliškl krogi imajo tukaj velik vpliv To Jo Jasno iz prisotnosti katoliških osebnosti v bližini konferenčnih proi^o rov. TukNjšiiji katoliški list "L'Act ion" Je Izrazil veliko veae Jje, ker na konferenci nl-Stalina in aovjetskih zaatopnlkov. Čaanikarskl poročevalci, kate rih je tukaj na bataljone, vedo |x»veduti, da bosta Hooa«*vell in Churchill ta u*den kon/al* vo jaške zadeve Prihodnji teden pridejo na vrsto |>olltil'ne rad« ve, pred vsem priznanje franco- Radio Aliir opozarja ljudstva Evrope, da je napad blizu NACISTI PRIČAKUJEJO NAPAD NA BALKAN London. 19, avg.—Radio Alžir v severni Afriki, ki je pod kontrolo zaveznikov, je sinoči pozval zasužnjena ljudstva v Ev-iopi, naj se pripravijo. Zavezniški napad je blizu. Govornik je rekel, da govori v Imenu vrhovnega povejstva zavezniških armad. Njegova poslanica so glasi: "Sicilija je okupirana. Začenja se nova faza osvobojenja okupiranih dežel. Seveda ne bomo povedali, kje pade prvi udarec, toda zasužnjena ljudstva naj se pripravijo povsod sa sprejem naših oboroženih sil. To je preliminarno opozorilo. Bodite pripravljeni! Vsakdo mora vedeti, kam se je treba obrniti za informacije in navodila v svojo korist; vsakdo mora vedeti, kako se je treba obnašati, da bo olajšana naloga naših armad, obenem ^ oteŽkočeno vsako gibanje sovražnika. Pozivamo vas, da se pripravite v najkrajšem Času. Ne dajte ae premotiti od kogar koli, da bi se izdaji prezgodaj ln bl • tem dali sovrsžniku povod, da onemogoči vašo akcijo, kadar pride naš udarec." Druga veat la Afrike m glaai, da Je ameriški general Eisen-hower, vrhovni poveljnik zavezniških armad na Sredosemlju, obvestil predsednika Roosevelta in premierja Churchilla v Kanadi, da so zavezniške armade pripravljene za takojšnjo Invazijo Indije. Istsnbul. Turčija. 19, avg,— nforinacije iz Grčije se glase, da nemtke čete na Balkanu od-tajajo v Albanijo in grški otok Krf Nacisti trdno pričakujejo, ds IhkIo zavezniki po zasedbi UŽne Itu 11 je udarili čez Jadransko morje na Balkan, Otok Krf in obrešje Albanije sta najbllž-I točki v tarantaki ožini. . Dva nemška polka sta se nastanila v Valonl, Albanija in v Diaču.. Na Krfu Je bllo doslej loncettracljsko taborišče za po-itične Jetnike, katere so zdaj preselili ns griko celino. Dalje poročajo, da naciji grade na Krfu podmorniško bazo, kamor Je Že prišlo več italijanskih podmornic. Nemci so privedli na Krf ln albansko obrežje večje število Bolgarov, Francozov in Cehoslovakov, ki morajo opravljati prisilno delo. nih in ujetih Izgube osišča so Farmski pridelki obeta- \ Scala v Milanu v razvalinah | torej osemkrat večje, kakor za »O izredno dobro letino Porušile so g. zavrzniške bom-9 be Chicago, 10 avg—Zvezni po- lretQ(o padlo na hišo; tr'l* otroci mrtvi h i^o, Calif., 19. avg — 'J«*ki Jetall sta včeraj tr-/r»*u m eno Je v plame- rr trizl. "j«* otroci, ki so btli bo letošnji pridelek drugI nsj- sne, po^mjv vezniške V Siciliji je bilo 75,000 Nem- vsjo na sedanji kongres v socialne zakonodaje. Mehiški kandidat se bili ubiti. ročevalski odbor, ki se b.vi s sta-' yyaclJ/f- umaknejo delkVso izredno dobri in s tem New Vork, 19 avg -Lrmdon-£bil lažne preroke, ki seJe)o (ski oropagando o pomanjkanju pre- holma, da Nemčija umakne se« propaganu« r> dmldmm dlvlzii svoje armade iz Fin- divizije,/ | večji v zadnjih desetih letih i i cev in od teh je bilo 7000 ujetih, . ... okrog 24.000 pa ub.tih ali ran j UštfM radt poraza nih; oetale izgube imajo Itall Jani. lirugje. Mesiro C!ty, 18. avf>-J"rge Nizutiro, star 33 let in kandi-Dalje je oeišO izgubilo v Ai- dat za kongresnik« R*voluclo ctliji 1691 letal, 260 tankov in narne stranke (P R M ), »e Je 502 topova Zavezniki so ves danea v k/*»gr#nml zbornici /•aa kampanje t.mkaj l/gubi IT ustrelil pot*rn. ko je trvrdel, da 274 jcU| i je bil pri volitvah poraž*n. pr id' nahaja na nekem otoku SUKkholm, 19 avg ~ Tukajš nji llat Dagbladet Je prejel veat iz Ifcma, ftvtca, da ae Betiito Muaaolinl nahaja na otoku Pori /I, riedalet od italljen»k**ga br« ga med Rimom In Neaplem Druga vest iz ftvice ae glaal, da je Itoberto Farinacci, bivši taj nik fašisti/ne stranke v Italiji prišel v Nemčijo, kjer organizi ra fašiatično armado is Italijan »kili delavcev v Nemčiji. Sovjeti ponovili zahtevo za novo fronto4 Vojaški liat očita nemarnoat Moakva. 19. avg—Hovjetaki vojaški list Itdele zvezda piše o konferenci K<*»acvelta in Churchilla v Kanadi in pravi, da sta Anglija m Amerlks zanemarili prilofnoat, katero Jim J« dala Sovjetska unija a svojo poletno ofenzivo. Udarili bi morali po Nemčiji z /apada In za ta udarec še ni prepozno *Le napad na Nemčijo f zapadne strani, dokler se brani na vzhodni fronti, lahko akrajša vojno in prinese zmago v čim hitrejšem (a»u," piAe ta list. "Nemci so bili prisiljeni na revizijo tvojih strstegl^nih načrtov, odkar m bili poraženi v Kuraku. Njihov načrt je, da s obrambnimi metodami zadrte svoj poraz In zavlečejo vojno čim dalj jim bo mogoče " PROSVETA THE ENLIGHTENMENT , OLAIILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE oi ud published Slovan« National Baaaflt Bodatr ___m Zdrušen« dri« ve tiara« Chicaga) ia aa leto. $3.00 aa pol lata. SI SO aa ftetrt laU; aa Chicago is Clcero $740 aa aalo lato. $37» aa pol lalai aa lnosamatvo MM Sabecrtptioa ralaat (or tha Unilad Stala« (aacept CMaapa) ami Caaada SS-00 par rear. Chicago aad Cicaro $7.50 par T«ar. foreign eouatrle« $1.00 par fu. . • ^ Cene o«laso▼ po dogovoru —Refcoplel doptoov la nenatačanik tlaakev aa aa vračalo Rokopisi literarna vsebine (Srtiae. pevsslL dram«. pMmi Ud.) aa vrnajo pošiljatelju la v slučaju, te iS prtlott) Advartising ratea an agreemanL—SlaeeacrtpU of Snd uoaolidted artiele« arill aot ha returned. Othšt »uch te »torl««. plffs. poems. «tc* will be return«d la whea accompaaiad »r »alf addressed and »lamp«d «Bv«le#a. Maalov aa vsa. kar lasa slik s llstomi PROSVETA $$»7-1$ So. Lawndal« Av«M Chieago 21. Illinois MEMBER OF THE PTDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju na primer (August SI, 1043), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pano vita Jo pravočasno, da se vam list na ustavi. težave med Srbi in Hrvati Svetovno znani francoski politični kritik Andre Geraud, ki se podpisuje Pertinax in kateri se od padcu Francije nahaja v New Yorku, je pred dnevi v ameriškem tisku orisal konflikt med Srbi ln Hrvati v uradnih krogih jugoslovanske vlade v Londonu in nekatere vzroke tega konflikta. Spor med srbskimi in hrvaškimi člani prejšnje jugoslovanske vlade v Londonu je veliko večji in resnejši, kakor pa je znano jsvnosti. To je vzrok—kakor pile Pertina*—da je krslj Peter enostsvno "odslovil" prejšnjo vlado in si je dal sestaviti novo, nepolitično, v kateri ne bo prepira, kajti v njej so—rszen enega Slovenca—sami Srbi, ki se menda dobro razumejo med seboj. Koliko Pcrtinax pozna notranje probleme Jugoslavije, ne vemo, a /di ae, da je dobro poučen o njih. Glavna sporna ko»t med Srbi in Hrvati je—meja med Srbijo in Hrvaško v federativni državi. Hrvatje v prejšnji vladi so zahtevali od Srbov garancijo, da bo avtonomna hrvaška država v novi jugoslovanski federaciji obsegala vso historično Hrvaško. To garancijo so hoteli imeti, predno vlada odide lz Londona v Kairo, ampak Srbi nočejo ničessr slišati o tej garanciji, temveč pravijo, naj se vprašanje mej uredi kasneje, ko bo Jugoslavija očiščena sovražnika in ko bo "ljudstvo govorilo." - * Kako velika pa je historična Hrvašks? Po izjavsh hrvaških državnikov v Londonu obsega historična Hrvaška vse krsje, ki so bili uključeni v njenih mejah v Astro-Ogrski in poleg tega še Bosno. "Historičns" Hrvaška ni samo etniška Hrvaška, to je kraji, ki so nsseljeni s čistimi Hrvati, pač pa uključuje tudi dva milijona in 400 tisoč Srbov po trditvah srbskih državnikov. Na podlagi kompromisa iz leta 1939, ko je Hrvaška postala avtonomna, ni dr. Maček, hrvaški voditelj, Zahteval "historičnih" mej, kljub temu je v Hrvaški ostalo okrog 1,400,000 Srbov. Danes zahtevajo Hrvatje pokrajine, zlasti Bosno, v katerih Je nadaljnji milijon Srbov. Srbi pa nočejo ničesar slišati o "historičnih" mejah in pravijo, da bodo—"kadar pride čas"—zahtevali zase tudi one srbske krsje, ki so bili uključeni v Hrvaško na podlagi kompromisa leta 1939, Dalje pravijo Srbi, da so Paveličevi fašisti v zadnjih dveh letih poklali več stotisoč Srbov (število sega do 300,000) v onih krajih, kl zadnja Štiri leta spadajo v avtonomno Hrvaško, dočim so druge stotlsoče Srbov "pohrvstlll" s tem, da so jih s si1q prekrstili za katolike. Koliko je na tem resnice—nekaj gotovo je—nl mogoče vedeti danes; dognano bo iele po vojni. To so težke stvari. Dolga kriza jugoslovanske vlsde v Londonu je pokazala, du Srbi in Hrvatje ne bodo nikdar mogli sami rešiti tega spora glede "historičnih" mej ln vseh krivic, kl so bile pri-zadjsne Srbom s strani Paveličevih fašistov pod nemško-ltaltjan- sko okupacijo Jugoslavije. Snor bo moral biti predložen bodoči zavezniški organizaciji v rešitev. Angleška vlada je dolgo časa pritiskala na sporne srbske in hi vaške stranke, naj sq sporazumejo na kakšen način, a vse zaman, napoaled je bilo tudi Angležem dovolj tega ln informirali so krslju Petra, naj odvede svojo vlado v Egipt. Vlada se Je Uprla temu. oziroma ko t>e uprli Hrvatje, ki so hoteli, da jim morajo Srbi za jamčiti "historično" meje bodoče Hrvaške, predno val skupaj zapuste London. To je bilo tudi Petru preveč in Odslovil Je pre-piiajočo se vlado in dal si je organizirati novo, v kateri ni Hrvatov. Iz tega je jasno, da je federativnu Jugoslavija še daleč od uresničenja-kajti srbski in hi vaški voditelji stare šolo—nacionalistični do mozga ae ne bodo n»kdar redinill. Po našem mnenju je velik nesmisel od Hrvatov zahtevati dva milijona Srbov, ali kolikor jih je. za svojo avtonomno državo, na drugI strani so pa tam kraji, v katerih žive Srbi In Hrvatje pomešani ln med fljlml ni nobene razlike, razen v veri: Srbi so pruvoslavnt ln Hrvatje katoliki To jc edina razlika. In to naj bo v dvajsetem stoletju v/lok /a i aidor.'— Z di se nam, da hi ljudstvo saino tamkaj najbolje tn najhitreje n šilo ta sjnii mi demokratični način s plebiscitom, kl bl se moral višlti pod zunanjim ln nevtralnim nadzorstvom. Prepir voditeljev v tujini /arudl "historičnih' mej je danes absurden—danea, ko hta Hrvaška in Srbija pod železno peto tiranov, ki bt najraje zatrli vse Srbe m Hrvate, kakoi tudi Slovence. Nobenega dvoma nI več, da je jugoalovansklm narodom potreb-ns federacija, na naj ta federacija obsega bivšo Jugoslavijo sil vet balkanski polotok Drugače ne bo tsm mir« niti pravega gospodarskega razvoja In napredka. Želja ameriških Jugoslovanov je. da je luroalovanaka sli balkanska federacija demokratična. zato j>a bl s« ta fedcraclta najbolje počutila in najbolj bl napredovala, če bi bila republika Pet dinastij, ki so še np Balkanu. Je vehka cokla ta demokracijo in napredek tumoinjlh IjtuM. \, te dinastije so tudi večen Izvor ••»polov tn intng rnetl posameznimi narodi, obenem pa so simbol neprestanega ekonomskega zatiranja tn socialnega degradlranja najširšega sloja v sleherni dr/avl. Monarhi vaeh teh držav in diža vu so v preteklost; imeli svoje interese v Berlinu. Rimu, Parizu in Londonu—njihovi podaniki so Jim pa bili njihova zadnja briga te« Federativna irr1 ifemoluatk na republika združenih narodov Balkana bi bila najboljla rešitev /a vse prizadete po tej vojni, Te republike jim oa ne bodo dali £druleti i narodi -dati si jo iz naselbin Vreme, papeft in drugo Detroit.—Ko se pripravljam k pisanju teh vrstic, je v Detroitu bolj kislo vreme kot so skhsane kumare. Pripravlja se na dež, Iti, ga ja letos kot ga še ne pomnimo. Pa saj zemlja tukaj potrebuje dosti dežja, ker je skoro sam pesek, a ga je letos vendar preveč. Vedno se znova in znova izliva, tako da ponekod stoje mlake na njivah, kar seve-du ne more koristiti zelenjavi. Posebno paradižniki nimajo radi preveč moče. Ti bodo še dragi, ako jim vlada ne postavi stropa—namreč ceni. Ni še dolgo, ko so stali pol dolarja funt in Še sedaj zanje zahtevajo 30 centov funt, dasi je že tukaj sezona paradižnikov. Zel nate glave so bile tudi zelo drage, na primer toliko debela kot glava enoletnega otroka je stala 33 centov. Sadje pa je tudi tako drago kot "žefran", kakor so rekli v*starem kraju. Tudi temu bi morali postaviti strop. Letos je v Michiganu zelo malo sadja, ker ga je menda uničilo vreme spomladi. Tako nas tepejo bogovi na vse načine. Zelo nas morajo ljubiti —saj verniki pravijo, da Bog tistega tepe, kl ga ljubi. To se sliši čudno, toda že mora biti res. Tudi mene tepe, odkar se spominjam. Menda me zelo ljubi. Sploh ljubi ves svet, ker te-pe povsod, in to pravoverne kot krivoverne. Rimske katolike tepe prav tako pridno koj je pred par leti tepel Grke. Se celo svetemu mestu Rimu ne prizanaša več. Ko so zavezniki pričeli metati bombe na Rim, mi pravi neki Italijan, da bo sveti oče protestiral proti temu. Vprašam ga, zakaj ni nobene besede bleknil tedaj, ko so šli Italijani nad Etiopce in potem nad Grke, Jugoslovane itd.? Zakaj ni stegnil takrat jezika, ko je soldateska terorizirala primorske Slovence? In čemu je molčal, ko so španski teroristi mučili lojallste, katerih so te danes polne Ječe? Italijan mi odgovori, da papež ima veliko moč in še večji vpliv ln da je katoliška stranka močna. Vprašam ga, da-li se je ta Stranka tega šele sedaj zavedla, ko Je pričela dobivati tisto, kar je sama delila stoletja in stoletja. Ako je papež pravičen možak, bi se moral poslužiti svoje moči povsod, kjer se godi krivica! ne samo takrat, ko gre za "večno mesto" in ko so sami Italijani v nevarnosti. Drugače se ni še nikoli oglasil, da b* protestiral proti krivicam. Ce še tu pa tam v vojnem Času oglasi, le pravi, Je Bog poslal vojno in jo torej more edino le on ustaviti Sam pa blagoslavlja orožje, da bo bolj uspešno pobijalo nedolžne reveže, katere je po zatrdilu "svete cerkve" ustvaril Bog in ima le on pravico do njih življenja. Prsvkar sem čitala o nacij-skem zveriostvu, kako uporabljajo "dušegubko", kakor so RUsl krstili tisti peklenski stroj. To je nekak tanku podoben trok, v katerega naciji spravijo do 80 ljudi, jih zaprejo in odprejo plin, ki prihaja od sežganega gasolina (carbon monoxide). Ta plin jih v desetih minutah vse zaduši v "dušegjUbkah". V ta trok nemški vojaki naženejo otroke, žene in starčke, vse delazmožne Ruse pa poberejo in jih deportirajo v nacijsko sužnost. Kot pravi poročilo, so Rusi zajeli nekaj teh trokbv s podatki vrod, kakor tudi nekaj živih prič, katerim se je posrečil beg. Zakaj papež ne dvigne glasu proti temu zverinstvu?! Ali namesto, da bi protestiral, še odobrava, da se Italijani tepejo na strani teh barbarov. Sploh pa je nemogoče reči, kdo je grši— fašisti ali nacisti. | Čitala sem tudi, da se je Mussolini potopil s podmornico, ko je skušal uiti iz Italije. Koliko je resnice na tej vesti, bomo izvedeli šele enkrat pozneje. Rečem pa, da je taka smrt prelahka *za take vrste lopove. Sedaj pa nekoliko odgovora sestri «in dopisnikarici Emi Že-kar iz White Valleyja, Par Ona me je vprašala, če sem kdaj živela v Johnstovvnu, Pa. Ne, nikoli nisem tam živela, sploh mi je kraj nepoznan, Pa tudi moj mož ne zna delati ali prodajati oblek. On jih zna samo kupovati, nositi in trgati. Mleko pa zna piti in tudi na pečeno kokoš se razume, še več: kakšni tudi glavo odaeka. Ker jaz nimam rada tega dela, ga torej on opra vi namesto mene. Tam pa se njegovo znanje konča, kar se kokoši tiče. Nekateri kraji v Penni so mi znani, na primer Broughton, kjer živi Anna Grobin, ki jo vprašujete, ako je doma iz tistega Prevorja, ki je sosednja fara-vašega Žusana. Da, ona je od tam doma<< kakor sem tudi jaz. Jaz sem od tam odšla, ko mi je bilo sedem let. Že večkrat me je kdo vprašal, odkod sem doma, Češ, da me ne more spoznati po govorici. Seveda ne* ker sem jo spremenila tolikokrat kolikorkrat sem se preselila. In to ni bilo malokrat. Saj še sama ne vem, kakšen dialekt govorim. Predno sem*prišla v to deželo, sem go- da "molimo za mir," kakor da vorila hrvaško. Ko sem prišla Prisor is £lrill)a. Italijani proslavljajo padec Muaeollnljevega režima ln avobodo govora, kl ao Jo s zavezniško okupacijo dobili prvič po 21 letih. (Novejše veati omenjajo, da Je bila ta svobod« govora la kratka, kajti okupacljaka oblaati ao prepovedale yse politična aktivnosti.) -1----■ U l I ' , , =3====== proti farizejem in pismarjem ia izganjal menjevalce denarja ii templja. To znači, da je bil on velik "bum" in—revolucionar., Kaj jpomaga vse prizadevanj« za izvolitev delavskih in farmar-skih kandidatov—socialnih de-mokratov—v kongres in državne zbornice, ako pa je delavstvo omamljeno in pričakuje rešitvi le od svoje lokalne unije. Je vse zastonj, vsako prizadevanje v tej smeri in bomo čakali še-tisoč let. Georga Gornik. za par tednov »domov predno sem odšla v obljubljeno deželo, skoraj nisem znala slovensko in vzelo me je nekaj časa, da sem se zopet privadila. Katharina Krstna. Prtaor ia Slctllle. Ameriški vojak Salvatore Dl Marce sa ie . __ prvič po dolgih letih snašal na .vola« roi.in.rn do«u v objsmu motajo balkanski narodi sami. k« morali imet« eno samo prllo*. .vaja .astra la staršev. ke se .martik« armad« prodrle de noat, svobodo ljudskega odlocevanja. a Ša o unijah ia mantaliteti • delavcev Belllngrkam, Waah—Ako brat Garden misli, da je rešitev delavskega vprašanja v tem, ako se mu primakne nekaj centov pri plači, potem je to dokaz, da je on—mlad, neglede na njegovo starost. Če bi bili zavezniki, ki se bore proti osišču, tako razdeljeni in Imeli toliko različnega vodstva kot ga ima delavstvo, bi bila lahka Stvar za—Hitlerja. Tisto, kar delavstvo pridobi na plači, pridobi na svoj račun, kajti se tudi produkti podražijo. In če se sem pa tam kaj izboljša v delavsko korist, res izgleda, da jim je unija priborila. Kot sem že omenil, je strojna produkcija tako napredovala, da delodajal cu prav nic ne Škodi, če vrže delavcu kako kost. S tem ga samo omami, da ne rebelira. Mnog tudi nle verjamejo v nobeno dru go organizacijo kot v unijo in se dalje ali za drugo ne brigajo. Brat Garden pravi, da je nesreča baš to, da oni "kikajo" čez unije, ki sami nočejo pripadati nobeni delavski organizaciji ali storiti koraka za ustanovitev res prave delavske ali socialistične stranke. Ne, jaz ne verjamem, da bo delavec kdaj dobil, kar mu gre za dostojno življenje, dokler bo taka razcepljenost med delavstvom, dokler bo toliko različnih frakcij. Zdaj so tri glavne skupine, ako se UMWA pridruži ADF, bosta ostali še dve—še vedno ena preveč. Kot jaz vidim, je rešitev samo v edinstvu—kot je baš zdaj med zavezniki. Ampak tudi tukaj na žalost ni edinstva. Vse se mi vidi Uko, kot da so unije v službi lastnikov dobrin—lastnikov industrij in trgovine. Ampak čitatelje Prosvete prosim, naj ne mislijo, da sem jaz proti unijam, čeprav imam grenke izkušnje iz Wyominga in Montane. Stojim na stališču, če bi bile vse te unije v resinci za delavstvo, bi ne bile razdeljene. Nasprotno: bile bi Uko trdno povezane Skupaj, da bi izdelale en sam program — program socialne zaščite. To bi tudi Ukoj dobile, ako bi upora bile legalno orožje—generalno stavko. Kaj je socialna zaščita, to men da vsakdo ve: dovolj plače, da se pošteno preživiš, udobno stanovanje proti primerni odškodnini, prosti zdravniki z bolnišnicami in vso bolniško oskrbo vred m končno, kar je glavno, maksimalno obdavčenje pr^fita. Iz tega davka na proflte naj bi vlada pUeevala tukaj navedene zahteve. Vem, da mnogi delavci sploh ne vedo, kaj je generalna sUvka in s« lo oredstavljajo kot nekaj kriminalnega, nekaj neamen-*kcga. Jaz sem bil priča taki stavki leU 1907, ko je šlo za 4>lušno ujno volilno pravico v bivši Avstriji. Kaj mislite, koliko časa je trajala? Ne vem gotovo, toda mislim, da samo pet minut. Ob določeni un ln minuti Je vse delo prenehalo Um ¥*r j« nahajalo vUki na progah, postrežčki po hotelih in gostilnah in plinarnah. Elektrike takrat še ni bilo. Ni treba poudarjati, da je prenehalo tudi vse delo po tovarnah in rovih kot bi odrezali. Ministrski predsednik je Ukoj pristal na zahtevo —mislim, da je bil Beck, kajti v kratkem času so se trije menjali. PrisUl je, ker je bila tisU generalna sUvka dovolj jasen dokaz, da mora prenehati. Splošna volilna pravica je bila dobljena v —petih minuUh. Ko sem pisal oni dopis, v katerem sem rekel, da so ameriške unije samo za omamljanje delavstva—tukaj pa dodam, da tu di za razcepitev—sem imel pred očmi kongres, ki je pogazi Rooseveltovo odredbo, da je $25, 000 dovolj čistih letnih dohodkov za vsako osebo. Ampak kongres je to odredbo odpravil, kakor tudi druge predsednikove ukrepe, ki so izvlekli biznis iz blaU in kolikor toliko postavil deželo v normalni tir po veliki depresiji. V duhu sem gledal tudi pokojnega Toma Mooneyja v calif or nijskem zaporu, ko sem pisal ti sti dopis, na katerega je odgovoril brat Garden in napravil vtis da sem proti organiziranemu in organiziranju delavcev v unijah. Yes, tudi pokojnega Debsa sem imel v mislih. Koliko unijskih delavcev pa je, ki vedo kaj o socialdemokrata nem programu. Na drugi stran je pa malo delavcev, ki bi se ne hoteli pridružiti generalni s(&v ki, kadar vedo, za kaj gre. Ali taka vprašanja so vedno z dnev nega reda. Odobrena so le ona ki pridejo iz glavnih uradov unij. To mi le potrjuje misel da so unije pod dikUturo. Če srečaš delavca in ga vpra Saš, kako gre, bo odgovoril: "Dobro! Sem zadovoljen. Zaslužim toliko in toliko. . Govori mu o volitvah. Če boš govoril o pred sedniških, Uj bo še poslušal, a ne vprašaj ga, kakšen program ima socialistična stranka, kajti sliša boš: "To hell vvith it!" Takšna je splošna slika mentalitete ame riškega delavca. "Money!"—j tem se vse prične in konča Kljub temu bi pa šel čez drn in strn, tudi v generalno sUvko, da reši tovariša. Ampak "trubel" je, on o tem ne ve in zato tudi neče debatirati. On ve samo to da je v uniji in da je dobil "povišanje" plače. Da bo pa tisto povišanje na drug način sam plačal, tako daleč se on ne spu šča v politiko—"to hell vvith it!" Njegovi gospodarji pa ne govore uk Jezik. Oni ae zelo brigajo za politiko, da pošljejo svoje zastopnike na merodajna mesu. Oni tudi vedo, s kom je treba skleniti prijateljstvo, da se očrnijo—"rdečkarjt". Rusija Je naša zaveznica v vojni in SUlln je odpravil komunistično inter-nacionalo. Kljub temu pa sovražijo Rusijo s Sulinom vred. Ali kljub vsemu temu se vV svet naprej. Narava se ne ozira na želje In sovraštva in pohlepnost človeka po bogastvu in moči. Naravoslovci nam povedo, da čebele enoaUvno vržejo troU lz panja, ker Samo žre in ne doprinaša cvetnega prahu Tudi v bibliji stoji zapisano: 4 Kdor ne dela. naj ne je Tudi Kristus Je "šunUP narod Kako Je iakal delo Monroe, Mich.—Tu bom povedal, kako sem meseca junija leti 1936 iskal delo v Buttu, Mont* na. Novinec mora tam najprej dobiti tako zvano "Ru Card", s katero potem iščeš dela Ker takrat nisem o tem vedel nič, sem šel k rudniku in vprt-šal za delo. "Kje imaš Rustling Card?"-me vpraša. Kakšno karto? Meni ni nič znano, ker sem pred par dnevi dospel v to mesto. 0 tako? Nato ml napiše na kos p* pirja naslov urada, kjer se dobi "Rustling Card" in mi pravi, ni grem v mesto na ta naslov, kje bom dobil zahtevano karto. Nemudoma se podam v mesto in v urad. Tam oddam tisti j* pir, nakar dobim malo polo, di jo izpolnim. Napišem moje ime, priimek, starost, velikost in težo in oddam tisto polo nazaj. Nato me vpraša, če sem rudar in kje sem delal. Povem mu, da v srebrnih rudnikih, toda nisen opravljal rudarskega dela, to delal s stroji in razstreljeval rudo. "Potem nisi rudar in ti ne dam rustling karte. Mi potrebujemo in uposlujemo samo izvežbane rudarje." Odšel sem z dolgim nosom, k grem do busne postaje z namenom, da odpotujem dalje proti Idahu, toda mimogrede se na i sti sestanem z nekim rudarje«, s katerim se priČneva pogovarjati. Povem mu, kako Je z me noj in da mislim odpotovati "Ej, človek, nič zato, če ti urednik ni hotel dati kartr P««!*, šaj mene. Jutri je še en dan * pojdi spet v pisarno in vprahJ za karto. Ko te bo vprašal, koliko imaš izkušenj pri rudarske® delu, mu reci, da deset let " In Uko je bilo. Ko pride® drugi dsn v pisarno, se pn otaj pojavi isti Uradnik kot prejNJ dan. Hitro se okrene. gre na« ln se nekje skrije. Takoj drugi uradnik, ki m<- vj*1* kaj želim. "Rustling karto> čem. da grem d^lo iskat ."-"ar liko izkušnje imaš v rudarstva (Dalja na S. strani) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 20. avgusta lt® DomaČa vaatL Med žrtH eksplozije v Kemmen r ju »ta » di dva Slovenca. Detavake vea tl Leais j« £ prečil sUvko rudarjev na ant* citu s kompromisom [nostnatv*. Stre*en»ani» na čelu nove nemške vlade _ kalne stavke in ttvolt* * " daljujejo —Štefan Radič Jt r begnil iz Hrvaške v Rusi)* Sovjetska Raaija. S- ^ prišli v oster konflikt r rijo. , 20, AVGUSTA PROSV EfA sem delal z nekim Fincem, ki me je takoj naučil, kako je treba vrtati rudo x "buszie*. En leden sva kopala skupaj, potem pa je pustil delo. Drugi teden sem dobil za partnerja človeka, ki je bil istotako zelen glede rudarstva kot jaz, toda delo je šlo naprej. Pa sem vrtal in streljal rudo v tistem prostoru oaem mesecev, dokler ga nisva iagotovila. Nato sem postal rudar in pol bres diplome. Dobil sem drugi, tretji in četrti prostor in vse izgoto-vil—vso rudo poslal v streeil-nik. Nobene sitnosti nisem imel glede rudarstva. Potem sem dobil drugo delo. V rudniku sem postavljal in popravljal razne stroje in aeaalke. Končno aem postal najbolj iaur* jen rudar v rudniku Belmdntu, Na stotine raznih del sem bprav-ljal in capal po rovu, čestokrat skozi ves šiht, ne da bi se dotaknil kakšnega dela. Vsi so mi rekli, da imam "penzijsko" delo, da še manj delam kot boas in da je glavni ravnatelj moj stric, ker me pusti tako lenariti v rudniku in vleči plačo za praskn nič. Znati je treba, pa gre vse lepo naprej, čeprav počasi. V letih 1941-42 sem samo capal po omenjenem rudniku in kvečjemu delal par ur v osmih urah. Ampak človek se končno tudi takega ca-panja naveliča. Frank Kroll. Slovenska Narodno Podporna Jednota H57H 80 Lawndala Af» / Chicsgo 23. Ulinclt GLAVNI ODBOR Glasovi iz naselbin ICT0RY Kupite Triner jevo grenko vino in vojne zadolžnice I Dobra prebava potnimi dobro zdravje, kupiti vojnv gadoJtnico pomeni tmago Torej kupite Triner-jevo grenko vino s vitaminom li l in rabite ga kot Jo predpiaano n« steklenici, Ono vam o6iati trava, »dpravi saprtnlco, slab spetit in nemirno span)». Vsak lekarnar ga Ima ns prodaj, ainpak če pj ne morete dobiti v vaAi soseduIni, tedaj polljlte «1 20 ali S« 50 na Joa. Triner Corp , 1333 H. Ashland Ave,, Chicago, lil., in dobili toalete I ali fl steklenic Trinerjevega grenkega vina t Vitaminom H-1 poštnin«- prosto,—(Adv.) aaaa»eeearaaaa»raaaaaaaaeaaa« Pravilni in ne pravilni odgovori lastnikom ELEKTRIČNIH ROSTERJEV IZJAVA - Zelenjava »e moie kuhali v veliki vodi. 1. i Pravil no U Na pravilne Gornja ujet a nepnintl« na %0l0H?twu i* mere kuhali v CiintiHnijit eodi nf-(j terih 00 biJT min-stri poklicani T^flLa^^. i I . n I na fzrodno se)o Porodlo trdi, % * 4 da ie del mlnlstmksfa svets s| . * m ministrom aa čelu zohtr- 'HK^^ ' ' vsi, ds nastopi vlada proti dija- ^^E^n r , kom s na I več |o »trogostio, do- ^H^^ • čim Je druga skupins predlaga-1 'Jk s la. naj vlada odst^ipi ^B I ♦ Po teh veeteh )e moraJ prod ■ «ffT7l V . eodnik Nikola« von Kollsv po- ■ ^ * • seči vmes. ker se ie razgovor ^^^^^^^^ spremenil v prepir; Kollay je po *kuc»i« v Beloradu, v alid MUots Velikega, pod i iransko "vle4o" kvUllafe pa aee al s Ne4tfa zneje o stvari porotsl regentu! b'U iitihotspljens U Belgrsda ln objsvtl Jo io Olike ol War Inlormailon. Waakinfton. D.C.1 Horthyju I IZJAVA K le k t rU ni "roeater" je ui*«len sa ae-kuhanje «edje eli druge selen J SVO. (J Pravilne (J Ma pravilno Gornja 11 Jar fi p pravit na Gornja Iti«"« J« pr motna Kakorirm Sol l vrtte trma* Vi I nhho rab tie ne msftn ko se I u t Jut napruta In ko- pi''ke »ode, ali pa iirdd- liko hoče na dnu "rosafer > nitko peč trn tak uhanfm ja" Poskusite eskrel. sadja (n peradiiaikoc. i; lak trika ss potrebuj* v vojni—ne senomsrislle Jel COMMON WEA L T H EDISON COMPANT VICTOtV MOM« CftMTIIS IZJAVA—Popoten obed -meao, krompir, zelenju u In prlkuhe ,*e lehko sktiha v elektiVnem rueiriju ob mim. f 1 Pravilne Q He preetloo Gor »je Irfava fa pra mlnn Toka elfktrlAna posoda sr navadno 1 mtrnuja 4 m on*m lones. IZJAVA KlektrUnl ''roeater" Je udulien tu partijske oliede vojak«Mi. ( , Preeiine L J ptevilno 'i v;1'»vr* (Se nedeljuje.) "Štirideset tisoč! Ali si znorele! Od kod pa jih naj vzameva? Za gozd dvajset, tebi štirideset! Komu ie kej? Saj bova prišla na nič! Ljuba moja, boš pač morala počakati, da mi bodo začeli cvesti jurji po njivah!" "Ne bodi no smešna, že ob prevzemu si vedela, koliko mi gre, pa bi shranjevala!" je Veronika nadaljevala ostreje. "Zdsj mi bo še očitala, da zabavljam?" se je Liza ie drla. "Kaj te briga, kam dajem denar! Vdere v hišo, ne da bi koga vprašala, stika po svinjakih, potem pa še zahteva štirideset jur-jev!" "Koga bi vprašala? Ksko to misliš?" je planila Veronika. "Kako? Hiša je moja ln ti nimaš kaj tu iskati! Poberi se, od koder si prilla!" je zavpila Liza in ji pokazala vrata. Veroniki je zavrela kri, vendar je s stisnjenimi ustnicami še dovolj mirno spregovorila: "Dokler živijo oče, imam pravico, prihajati k njim!" 'Tega nimajo zapisanega!" je vsekala Liza. 4 "Pa( pa je zapisano, da ml moraš izplačati štirideset tisoč; dokler mi jih ne daš, je del te hiše moj. Razumeš!", Tudi Veronika je izgubijsls oblast nsd seboj. "Pri priči mi zgini!" je zavreščaU Liza in odprla vrata na stežaj. Veronika je obstala kakor okamenela in si ni vedela kaj. Tedaj je Joka vendarle dvignilo. "Pusti jo, Liza! Kar svs ji dolin*, ji morava dati!" "Kdo pa je tebe kaj vprašal?" je Liza vrgla njemu in spet pokazala na odprta vrat«. "Spravi se, psica spojena!" Tu imam toliko besede kakor ti!" se je Jok postavil. "Veroniki bova izplačala, kar ji gre. 8aj bi ji le bila, če bi U ne zapravljala!" Komaj je izgovoril zadnjo besedo, se je Liza zakadila vanj. "Ti mi boš kaj očital! Ti, ti!" je vpila, ga klofutala in suvala. "Pusti ga!" ga je branila Veronika in jo skušali potegniti stran; a Liza je blls urnejša, pograbila Je metlo in udarili po Veroniki. "Pobsrl ss! Ps is ti, krsvlji, in ie stiregi odvlecita s seboj!" Veroniks se je opotekli v vežo. V tem se je pojavil ni pragu Koren. Senca mu je legla ni oči, ko je spoznal, kaj se dogaja. Prijel je Veroniko za roko in jo odvedel v svojo sobo. "Pojdi sem, pred to pošistjo človek ni varen!" Dolgo sta sedela molče. Veronika se je tresla po vsem životu. "Umiri se, Veronika, škodovalo bl ti," jI je prlgovirjil po očetovsko. "Vidiš, takšna je, kadar se ga naleze. Kadir je trezni, pi sedi kje v kotu in se zs nič ne brigs. Hudo je prt nu, hudo. Nlms srci zs nlkogir. Ko bi bili milo glediU ni Mtclko, bl revlci ne bili umr-, U; še njen listni otrok ji bo zgnil!" "Ubogi Miciki!" je vzdihnili Veroniks. Pred mesecem je umrli. Veroniki je zve-dets za njeno smrt, ko je bili ie pokopim. Težko ji je bilo, kikor bi bili zgubili svojegs otroks. "In Tomsž?" je vprsšili v upsnju, ds bl na-šls ns domu vssj ie enegi človeka poleg očeta. 'Ta nl nič boljši, vsege gi je zmešils U žen-sks, kl se ne boji ne Bogi ne hudiči." Koren ni mogel molčitt kikor takrat v Lu-kovclh. čutil je, da mu je od vsega ostala le j SOSESKA ANTON INGOLIČ še Veronika. Vse drugo je zgubil, povsod drugod so ga potisnili v kot. Povedal ji je, da je še slabše, kakor je bilo. Samo še dve kravi stojita v hlevu, v trgovini pa raste dolg, celo pri Skledarju jemlje na kredo. Jesti mu nosi Jokec v hiško, včasi bi ker pozabili nanj, če bi ne bilo njega. Dote ie tudi ni prinesla in je najbrž nikoli ne bo. Narobe, domov vozi to ono. Sploh se samo vozi. Nobena božja pot, nobena veselica ne mine brez nje. Lani za bikošti je bili v domičem knju petim za botro in je razmetavala denar kakor grofici. Tedaj je šla prvi krivi. Letos pi ima v Ravnah šest birmancev. Samo bahala bi se. Na furež je povabili pol visi, simo da bi jo ljudje hvalili. Za delo pa se ne brigs. Ko je največji sils, se napije ln obleži doma ali tudi kar na polju. Dekla, kl si jo je dobila iz domačega kraja, tudi ni nič prida. Jok vidi, da ni prav* a si ne upa ziniti. Je pač Jok. Ta žen-ska je poguba za vso hišo! "Proklet naj bo dan, ko je prestopili niš png!" je končil svojo žalostno povest. Medtem je Lizs zunaj jaskala, vpila nad Jokom in se nekajkrat ponovila, da ne bo dala nobenega denarja. "Ne bo druge pomoči, kakor da jo daš advokatu! Naj gre grunt, sij gi nista vredna!" je dejal Koren, ko se je Veronika poslivljala. Z zadržanim gnevom je zapuščala domačo hišo. Nekoliko niže na vasi ji je prišel naproti Pišorn. Kot po žerjivicl je šli mimo njegi. On pi je stopil počasi in samozavestno; ko je bil tik nje, se ji je odkril in jo pozdravil zbadljivo: "Bog daj, kovačica!" Veronika je hušnili mimo. Sele pri Tonču se je umirili. Pišorn ps je nsdiljevil pot Še samozavest-neje. Vendar je tudi njega stisnilo nekje v grlu in na ovinku se je moral ozreti. Toda Veronike ni bilo vič videti. Zato je uprl pogled v Korenovo hišo. Ta je še vedno stili tim in ga bodla v oči. 2e leto dni ga bode, že leto dni mu je na poti. Tudi njej je mpovedil maščevanje. Koreni si bodo zapomnili, kdaj so speljali Pišorm m led! Veselil se je prve zmige nid Korenom; ni skrivij si je mel roke, ker je sprivll Llzo in Joki, ki sti tiko Že slibo vozili, z gozdom v veliko stisko, in sanjal je o tistem času, ko bo Korenov grunt padel pred njim na kolena. No, potem se bo on smejal vsem Korenom, predvsem še Veroniki, kovačicl tam konec vasi! Se enkrat se je ozrl na hišo ln se ji zlobno nasmehnil, nato je krenil domov. Ni mizi gi je presenetilo pismo iz Beogrsdi: zahtevali so listino, s katero so nune podarile zemljo rivenskim kmetom; Če ni več te dirllne listine, pi kakšne druge pipirje, ki se nini-šajo na soseskino zemljo ln na pravice, ki jih Imajo airomakl ni njej. A Pišorn se je kmalu ovedel. Malomarno je vrgel pismo ni omiro in zimihnil z roko. Pi-pirjev nl bilo nlkikršnih, Smeh in njegovi ln tam doli v Beogradu se lahko obrišejo z njimi. Spil je nato dva kozarčka slivovke ln pozabil na pismo, Smeha in njegovo rovarjenje. Toda na Veroniko nl mogel pozabiti. — Ko se je dobra dva tedna pozneje vračal v mraku s polja, gi je na poti dohitela Liza in nagovorila: 9 "Nekaj bi te rada vprašala!" Pišorn se je ustavil: "No?" YANKS LOOK OVER JAP SOUVENIRS (Dalje prihodnjič) Gospodična Irma France Bevk » 8. .. > ' Lenart »e je oddahnil, a ves dan do večera je mialll le na Ir-mo. Ni mogel verjeti, da je med njima vse končano z nezavestjo, z zaničujočtmi klici ln onemoglim pogledom, ki-g* je Iskal. Imel je neprestan občutek, da bo Irma zdaj zdaj stoplls pre d en j. a je vendar upel, da ae to nr bo zgodilo. Ko je hodil po sobi in hotel misliti ns Cilko, mu je brez prestsnki prihajala Irma v spomin, bili je taka, kot jo je videl tistega jutra, ko se je prebudila lt omotice. Znova je potrkalo na vrata, to pot odločneje. l^enart se je prestopil za korak, nato je obstal Ni imel poguma. di bi stopil do vrat in jlh odprl, 'To je ona!" Ta misel gs je objela s Uko silo, ds sc mu je zdelo: skozi vraU je videt t obriae njenega telesa. Molčal je. še sopstt se nl upel. "Kdorkoli je, ai bo mislil, da me nl doma in bo odšel " Ni pomislil, da je bilo slišati njegove koreke. da sije luč skozi špranje vrat, Tuja roka je radela s konci prstov vrata, ukaU je ključav- nice. Tečaji so zaškripali. Lenartu sc je zdelo, da se odpirajoča vraU valijo z neznano težo nanj in ga hočejo podreti na tla. Na pragu je stala Irma. Bila je bleda, s temnimi krogi okrog strmečih oči, brez klobuka; lase je nosila počesane na prečo, pokrivali so ji polovico čela. Z eno roko je tiščala na prsih temno ogrinjačo, druga je visela ob te- lesu. Taka je sUls ns vratih v mračnem ozadju hodnika in gledala tako, kakor bi strmelo iz gluhe praznine nekaj svetlega, izprašujočega in obsojajočega. Lenart se je zavedel, da je v njenem obnašanju mnogo igre, bilo pa je morda tudi mnogo resnice. Planil bi bil, jo potisnil na hodnik, zaprl vraU .. . Toda tedaj bi bila U ženska odprla ttUUM« AMEKICAN sotoms Sit around their machine fun somewhera ia New Guinea and glance over some pboto souvenirs captured from the Jepe in that area. The Yanks have found that almost ever? Nip-poneee scftdier carrles plctures of Japanese girls in his kit Inci-dentallj. the ladies are generallj devoid of raimen* usta, vsa hiša bi se napolnila z njenim krikom. Stal je na mestu brez moči, gledal v njen spremenjeni obraz in čakal. Oba sta molčala. Nenadoma se je Irma zdrznila. Stopila je čez prag, zaprla vrata in se naslonila nanje. Lenart se je umaknil za dva koraka. Upog njene glive in nigubmegi čela se je naslonil ob steno. Skleni je v hipu, da ne poreče besede razen v skrajni sili. Tako sU se znova zrla oba oba molčala. Morda je trajalo to samo nekaj minut. Lenartu so se te mi nute zdele dolga večnost. 2e se je hotel prestopiti, odpreti usta a je kot otrpel ostal na mestu Nenadomi je spregovorila Irma kakor di nidaljuje pogovor. "Tako tsrej? Zakaj mi nisi tega sam povedal?" Slutili je, da se zadnje čase godi z Lenartom nekaj neznanega, i tegi sebi nl verjeli. Bolelo jo je ln jezilo, di so to drugi prej izvedeli kot ona in je slišala iz njegovih ust svoje dru go Veliko ponižanje v življenju Lenart je molčal. "Nikoli 'ne boš srečen!" je dvignila obrvi in stisnila ustnice To zlovešče prerokovanje je LenarU strahovito zadelo. Sanjaril je o sreči, o ničemer drugem nego o sreči skupnega živ jenja s Cilko, a tu se najde ženska, ki mu hladnp, s sovraštvom očeh, s stisnjenimi ustnicami reče, da ne bo srečen, kakor da ima oni njegovo usodo v svojih rokih. "Ti tega ne moreš vedeti, ne o tem odločevati." "Preklela te bom," je siknila n atopila za konk od vrat. "Kletev ne seže do Boga . | "Če nl upravičena," ga je prekinila. "A moja kletev je upravičena stokrat, tliočkrit . . ."Do tedij se mu je oni zdeli, kakor bi biU naslikani ni temno ozad-e, v tistem hipu pa je dobil njen obraz plastične oblike. Hotela e LenarU sovražiti, uničiti i pogledi, a se je nenadoma neka jrevrglo v nji. Poteze njenega obraza so trepetale v žalosti "čemu si mi to storil!" se je tožeče izvilo lz nje. "Ali te nisem dovolj ljubila? Vsako noč, ko sem se prebudila iz spanja, si bil prva moja misel le ti. Tudi ti si mi nekoč dejal, da sem tvoja . . . Zakaj si mi lsgal? Kaj sem ti storili, ds si me zsvrgel ln si Izvolil druge* Mari je ona v resnici boljše kakor jsz? Če bl se ne bila mogla poročiti, bi se bila vsaj za vedno ljubila, se ni kdar več ne ločila . . ." TrepeUla ie po vsem telesu Krčevltoin globolro je zaplaka-la. In kakor da se sramuje aolz. kl se jih nl mogli ubrsniti, je planfls k postelji In legla s polovico telesa nanjo In zakrila obraz z rokama. SšMii solze, skozi hllpenje je bilo sMIltt pretrgane beeede: "Nočem, ne morem ži veti brez tebe ... Ne ona, le jez sem te 1 ju blls . . , Tegs se boš zavedel ... ko be že prepozno k . Ne bom več jgvela, ne bom Skupine članic krolaške unlle International Lediaa Oarmenf Workers v Union Clly)e. N. J, ki ee učijo prve pomoči. več . Lenart Je stal ob steni še vedno trd. molčeč, v hipu se je v njem nrkaj zganilo Ta ženska, ki plaka in na njegov* postelji objokuje svojo usodo, je bila nekdaj njrpova Njeno telo je objema lin ga prit iskaf nase Zasmilila Se mu je. Odtrgal se )e z mesU, stopil do nje, tudi njemu je šlo na jok. Hotel ji je reči nekaj lepega, a mu je zamrla beseda, le božal jo je po laseh. , Ko je Irma čutila to božanje, ki jo je spominjalo na srečne ure ljubezni, je hotel jok razgnati njene prsi. "O... ne bom živela niti minute več ... Niti ene noči več . . ." "Tiho, tiho, tiho!" jo je prosil Lenart pritišano. "Saj še ni vseh dni konec ... Se bo že uredilo... Irma! Saj se mi smiliš ..." Ni se zavedal, kaj govori. Zavedal se je, da jo mora na vsak način potolažiti, sicer se lahko zgodi nekaj strahotnega. Pod vtisom njegovih besed je potišal njen plak, telo jI ni več trepetalo. Nenadoma se je dvignila, stala je pred Lenartom z upanjem v očeh, roke je naslonila na njegova ramena. "Torej mi obljubiš, da ne boš poročil one ... da bom vedno tvoja." Irma je Lenartove besede ni-pačno razumela. On je spoznal, da je njegove prazne besede ne bodo umirile, da mora žrtvovati več. Tega pa ni mogel storiti. Počasi, v bolečini se je izvilo iz njega: "Nemogoče mi je kaj Ukega obljubiti . . . Njo imam rad . . . Brez nje ne morem živeti..." "Tudi mene imaš rad. Še vedno me ljubiš." Oči so ji zable-stele v takem sovraštvu, da se je Lenart preplašil in se oddaljil od nje. Znova jo je bridko zadelo. Zdaj ni bilo več žalosti v nji, polnila jo je jeza. "Prisegam ti na svojo dušo," se je udarila po prsih, "ona ne bo nikoli tvoja!" Lenart ni do dna verjel v možnost njenih besed, vendar so ga skelele ko udarci biča. Tudi njemu je zabliskal srd v očeh. Tt nimaš pravice odločati o mojem življenju! V dveh tednih bo poroki, četudi se ti pri isti priči končsš ..." (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi DEKLE za šivanje %ožuhovine. Dobra plača. Vprašajte na 3645 W. 26th St. DEKLETA! 2ENE! GLEJTE BODOČNOST! Slavna 69 let sUra Chi-kagška družba vam ponuja delo z DOBRO PLAČO na NUJNEM OBRAMBNEM in civilnem delu in to za STALNO, z dobro plačo tudi potem, ko bo ZMAGA dobljena. NOBENE SKUŠENOSTI > NI POTREBNO Dobro delovno stanje— prilike za napredovanje —dnevno ali nočno delo (posebna plača za nočno delo) ČAS IN POL ZA NAD 40 URNO DELO V TEDNU Lahko se pripeljete s Pulaski poulično karo, Diversey Avenue, ali Wrightwood busom. Povabljeni ste, da nas obiščete vsak dan od pondeljka do sobote od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. OLSON RUG CO. (Dom krasnega Olson vodopada in Ročk Garden vrU.) 2800 No. Pulaski Road (Crawford Ave.) at Diversey. Razni mali ogla,i DEKLETA ALI ŽENE^TZ? resUvrantu od 11.-00 A M h?, t P.M. Pet dni v tednu. Nede, praznikih ne dela. Plača s^f11 Damo hrano in uniformo. Spaulding 10023. ^ 2ENSKE za ClSCENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo od 6:00 P. M. do 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Gas in pol za nadurno delo Povišanje plače po šestih mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATI0N 516 W. Jackson POŠTNA UPRAVA šeli vSled vojnih razmer iminjid delo ia samude s preursdbo nad* ▼or. Vsak naslov v večjih m«*) ime namreč sedaj ie posebno it*r& ko, U plsmonošu pove, v kaims kraju se naslovnik nahaja. Naslovile v bodoče vsa plsmat PROSVETA 2S57 S. Lawndale Ave. Chicago 29, Illinois TISKARNA S.N.P.J. sprejemi, vsi- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiski vibili za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledirje,' leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsi pojisnlli dlje vodstvo tiskarne .... Cene šmarne, unij sko delo prve vrsto Pišite po informidje ni nislov: SNPJ P RI N T E RY 2857-59 S. Lewndale Avenue - • Chicago 23, Illinois TEL. ROCKWELL 4S04 THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W. BARNWELL Instituta ef Technolof, v angleščini Podlago sa mehanično man je si morete dobiU s knjigo NEW EN-CYCLOPEDlA Or MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in t slikah pokate temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora mati najbolj« mehanik; pojasnjuje vporebo vaškega stroja, orodja In mertL Pou« vaa. kako je treba vporabltJ načrte (blue prtnta) ter vam tudi daje mnofo ra-čunekih tabel, de morete poepettU •voje delo. Ne glede na to, ali rte tele pnčetnik. vam bo ta knjiga selo kor tat na In mnogo potrebna —1S0S slik in risb 57« strani, trdo vezane knjifa sUne SAMO SIJS. PoMni no plačamo mi Naročite pri KNJ1 GARN1 SLOVEN1C PUHl.JSHINO COMPANV. SIS Wal ISth ST. NEW VORK —Zaloga al valika Naročile to vatno knjigo le naročite si dnevnik prosveto Po »klopu 12. rpdue konvencije ee lahko ame« ne list Prosveto is prišteje eden. dve. tri. štiri ali pel členov Is ene drušlno k eni naroi ee liane ali nečlana M 00 m ■ 11M n __Ker pa liani fte plačaje ssft _ tednik, ee llmlo prišteje k naročnini. Torej sedaj nl vn^ka. rad da Je Hat predrag aa člane SNPJ. Llat Pmeveta Je vale lastnina i» eotova Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vsak dan. PoJmaUet-Veelej kakor nitro kateri teh Članov preneha biti član SNPJ. aH če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj IM tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako trg« n« stori, tedaj mora upravniitvo snižaU datum za to vsoto naročniku-tm _ Za „ __ denar)« si bet Id Je vala lastnias. PROSVETA. SHPJ. UST So. Lenmdale Ara. ts. ru. Priložene polUJem naročate. iss Uet Pt oo rate vsote 1---- II lat ČL drv ttrn It. _—- Ne „ ..... Plavite tednik te «a pofci no* **»©}• dmfttiM Hte k nw|l ave fefad ed sto*** ti ČL drd Ura ŠL ______—• ti ČL M Ura a—........ Ura ŠL —— 4) ČL M t) ČL M ttra tL -—-*"