Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži snamka ra odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888. Posamezna številka Din !• iSTEV. 44. V LJUBLJANI, v soboto, dne 21. marca. 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. EVNIK A shaja vaak dan opoldne, izvzem ši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTBV. 18, TELEFON ŠTEV. 552. Propagatorji avtonomije. V Sloveniji je glavna zagovornica avtonomistične misli SLS. Pa čeprav je to naj-rečja slovenska stranka, ki razpolaga poleg tega z najboljšim strankarskim aparatom in ki gotovo ni zamudila nobene prilike, da po-pnlarizira avtonomistično misel, kljub temu ai storila SLS za zmago avtonomistične mi-Mi niti desetine tega ko naši mladini. Ob prevratu slovenski narod sploh ni imel Noželjenja po avtonomiji. Brez vsakega ugo-v*a je prepustil državi vse premoženje kranjske dežele in skoraj nobene tožbe ni kilo po bivšem deželnem zboru. Kdor bi v Prvi dobi Jugoslavije agitiral za avtonomijo Slovenije, bi doživel tak fiasko, da bi naj-hrže za vedno izgubil veselje do avtonomije. Polagoma pa so se množili dogodki, ki so vedno bolj ustvarjali tla za avtonomistično razpoloženje. Prišla je zamenjava 1 : 4, prišel je 20% odtegljaj pri žigosanju bankovcev, prišlo je marsikaj drugega. Napačno pa bi bilo reči, da ni narod razumel, da mora krona izgubiti na vrednosti in da je treba doprinesti žrtve, če se hoče veljavo denarja utrditi. Tudi v 40% odtegljaj bi narod za lQ ceno privolil. Čisto druga stvar je bila, ki je narod razburjala. On je neprestano da-JM, veliko dajal, prejel pa skoraj ničesar. V prvi dobi to Se ni bilo tako vidno in niti tako hudo. Ker tedaj smo v resnici mnogo dobili na prosvetnem polju in vedno manjša veljava denarja je ublažila »vako dajatev. Polagoma pa se je to stanje neverjetno poslabšalo in ljudska nejevolja je pričela rasti. .■Skoraj vsi davki drugih pokrajin so bili pre-nešeni tudi na Slovenijo, slovenski davki pa »o ostali veljavni le v Sloveniji. Prišle so rame takse, ki so bile za primitivne razmere v Srbiji upravičene, ki pa so bile v Sloveniji naravnost krivica. Spominjamo tu le takso za kolesa na »fedrimac. V deželo pa Bi prišlo skoraj ničesar in celo obrtno-nada-Hevalne šole so prenehale. Tla za avtonomistično gibanje »o bila tako polagoma ustvarjena. Toda še vedno je bil čas, da se to gibanje popolnoma ustavi, če »e bi dali ravno mladini stalno nove argumente avtonomističnim propagatorjem. Samo dLT markantnih Peerov naj nave- Bolniška blagajna je imela lep denar nabran. Ves ta denar je bil nabr»n * samo od slovenskih trgovcev in obrtnikovi izključno samo za slovenske namene. Danes je ta denar v Zagrebu in od njega imajo vsi dobiček, samo oni ne, ki so ga nabrali. in kdo je to storil? Naši mladini in nihče drug. Centralizacija tega denarja je dala avtonomistom najkrepkejše orožje. Prišla je nato demontaža slovenske industrije, ker da je ta preveč na meji. In vendar je Slovenija v poljedelskem oziru pa-“"vn* in njen edin zaslužek industrija. Kljub temu pa *o šli naši mladini celo tako daleč, da so odvzeli pasivni Sloveniji še znižano prevoznino za žito. Vzeli so deželi Kranjski njeno avtonomijo. Nič zato, ni treba jokati za njo, ker ni bila ravno najboljša. Toda ustava določuje, da ima narod samoupravne pravice in dejansko je bil tudi že ustvarjen ves vladni aparat za oblasti — toda o oblastnih skupščinah ni ne duha ne sluha. Tri leta po sprejetju ustaveI Toda vse te politične stvari niso bile niti zdaleka tako hude, kakor so bili gotovi dogodki na gospodarskem polju. Tu treba omeniti najprvo Jadransko banko. Leta in leta je nabiral slovenski narod denar za to banko in danes je vse prenešeno v Beograd. Krivci tega pa so mladini in samo mladini. In v zadnjem času je bil centraliziran poštno čekovni zavod in govori se, da so šli Skupščina bo potrdila predlog verifikacijskega tdbora. Beograd, 21. marca. V teku včerajšnjega dne ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Sklepi verifikacijskega odbora o razveljavi mandatov HRSS bodo odobreni tudi na plenumu narodne skupščine. Danes pričakujejo prihod kralja v Beograd in politični krogi mislijo, da bi kralj moral biti takoj obveščen o delu in debati, ki se je vršila v verifikacijskem odboru. Po mnenju političnih krogov bi morala Pašič in Boža Maksimovič o priliki avdijence v dvoru dobiti od kralja odobrenje za dosedanjo politiko radikalov. Vlada skuša nadaljevati dosedanjo politiko v samem plenumu narodne skupščine in tako končno } ustvariti svojo namero, da z razpustom j HRSS zmanjša opozicijo. ; Beograd, 21. marca. Včeraj ni bilo , nobenih sej ministrskega sveta. Zvečer se je vršila kratka konferenca ministrov. Pri Pašiču so se mudili cel dan ' ministri in so z njim kratko konferi-1 rali. Na sinečni seji, kateri je prisostvo-j val Pribičevič, so sklenili, da 3e razveljavijo vsi mandati HRSS. Kraij se vrnil v Beograd. ! Boograil, 21. marca. Iz vladnih krogov ; poročajo, da se bo danes vrnil ▼ Beo-j grad Nj. Vel. kralj s kraljico. Radikali j pripominjajo, da se kralj silno zanima j ra političen položaj. Besedilo sporaz/prečita v skupščini Davidovič. Beograd, 21. marca. Sinoči so v poli- . rodnega sporazuma in seljačke demo-tičnih krogih trdili, da bo Davidovič ob j kracije. Današnja >Pravda< trdi, da je priliki svojega govora v skupščini pre- j ta sporazum podpisal sam Stjepan Ra-čital tudi beograjski protokol bloka na- j dič. Težave radikalov. Beograd, 21. marca. Včeraj popoldne bi se imel sestati radikalni poslanski klub, da razpravlja o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zlasti pa da se določi stališče radikalov v plenumu narodne skupščine o priliki verifikacije volitev. Seja kluba pa se včeraj ni vršila in je odgodena za nekoliko dni z izgovorom, da so posvetovanja v dvorani narodne skupščine nemogoča, ker je po- ZEMLJORADNIKI IN OPOZICIJA. Beograd, 21. marca. Sinoči so se vršili razgovori v zemljoradniškem klubu med Joko Jovanovičem in dr. Poličem, kot zastopnikom Hrvatskega seljačkega kluba. Kasneje je prišel še Kumanudi. Ugotovljeno je, da bodo zemljoradniki podpirali opozicionalni blok v verifikacijski debati. Zemljoradniki se še niso definitivno odločili za vstop v opozicionalni blok. POSVETOVANJA PREDSEDNIKOV SKUPŠČINE. Beograd, 21. marca. Bivši predsednik narodne skupščine Jovanovič, začasni predsednik skupščine Subotič in bodoči Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič so se včeraj sestali v predsed-ništvu skupščine. Razpravljali so o tehniškem delu predsedništva skupščine, o izvedbi verifikacije volitev in o zakono-ajnem delu v parlamentu. stenografi vsega krivi. Beograd, 21. marca. Radi netočnosti, ki s° prišle v poročilo večine o delu verifikacijskega odbora, sta poslala včeraj dr. Hohnjec in Smodej predsedniku verifikacijskega odbora Srskiču pismo, v že milijoni is Slovenije. To v času, ko vlada po v sodi največje pomanjkanje denarja. Ti in slični dogodki so dati razmah avtonomistični misli in nobena druga stvar. Kdo pn je pri nas programatično razvijal avtonomističen program? Mimo smemo reči, da nihče, ker tistih par poslancev ni prav nič zaleglo. Zaleglo je samo praktično življenje, ko so ljudje videli, kako gre denar ven, niso pa videli, da bi prišel nazaj. Čeprav je ves narod to videl, čeprav se je ves narod temu upiral, so naši mladini vseeno rekli, da to ni res, da trde to samo defetisti. Iu ne zadosti, so govorili še v Beogradu, da so Slovenci nehvaležneži, da so robske duše. Proslavljali so centralizem in bili vsekdar med onimi, ki so bili proti slovenskim zahtevam. Ravno vsled tega so pa bili »udi največji propagatorji avtonomije in če je ta misel v Sloveniji danes tako močna in če je nevarnost tu, da jo izpodrine celo federalistična, potem so krivi samo mladini in nihče drug. In to je treba enkrat povedati! katerem ga opozarjata ua razne netočnosti v vladnem poročilu. Nato so se sestali člani večine verifikacijskega odbora in so izdali popravek, češ da stenografski zapisniki niso bili urejeni in da se je radi tega stavek 2. zamenjal s sledečimi. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 21. marca. Včeraj je imel demokratski klub sejo, na kateri je določil svojo taktiko za plenarno sejo skupščine, na kateri se bo obravnavala verifikacija mandatov HRSS. Klub je določil kot svoje govornike Ljubo Davidoviča, Dragotina Pečiča, Radosavljeviča in Agatonoviča, ki veljajo kot najboljši govorniki kluba. SEJE DRUGIH KLUBOV. Beograd, 21. marca. Tudi ostali klubi opozicije so imeli včeraj svoje seje. Povsodi se je razpravljalo zlasti o delu in sklepih verifikacijskega odbora iu je bil nastop opozicije soglasno odobren. Za plenarno sejo skupščine so bili določeni govorniki. Vse seje klubov so dokazale, da je opozicija enotna in da so vsi poskusi razbiti to enotnost že naprej obsojeni na neuspeh. SEJA SKUPŠČINE V NEDELJO. Beograd, 21. marca. V skupščini j* nabita objava, da se vrši «eja skupščine v nedeljo ob 9. dopoldne. Na seji bodo razpravljali najprej o nespornih mandatih, ki bodo najbrž vsi še isti dan soglasno verificirani. Nato bo debata o spornih mandatih in o volitvah v bre-galniškem okrožju. kvarjena centralna kurjava. Medtem pa smatrajo politični krogi, da Pašič ni hotel zaslišati mnenja vsega kluba v pogledu daljnjega izvajanja svoje politike. Seja radikalnega kluba pa je dalje odgodena tudi za to, ker je finančni minister izdal v vprašanju odkupa tobaka zahtevam radikalskih poslancev povsem nasprotujoče rešenje. SEJA OPOZICIONAČNEGA BLOKA. Beograd, 21. marca. Opozicionalni blok bo nadaljeval danes dopoldne sejo, ker sta Lila včeraj odsotna dr. Lor-kovič in Pavle Radič. GLAVNA RAZPRAVA PROTI RADIČU BO V OKTOBRU. Zagreb, 21. marca. Preiskovalni sodnik dr. Korbler je izjavil novinarjem, da i preiskava proti Radiču hitro napre-i duje. Glavna razprava bo najbrž prlčet-i kom avgusta. i _.................... _... »JUGOŠTAMPA«. Beograd, 21. marca. Iz radikalnih krogov se širijo vesti, da se mudi v Beogradu direktor »Jugoštampe« g. Toni Schle-gel, da bi stopil v stik z dr. Srskičem In drugimi uglednimi radikali. To bivanje tolmačijo s prodajo zagrebških listov. RAZPRAVA PROTI DALMATINSKIM KLERIKALCEM. Zagreb, 21. marca. Včeraj se je v Splitu pričela razprava proti Kerubinu Šeg-viču, Vlahi Rajiču in dr. Damjanu Sokolu radi tiskovnih pogreškov. Državni pravdnik zahteva smrtno kazen ali pa robijo do 20 let. ARETACIJA DR. IIELTMANNA. Osijek, 21.‘marca. Na zahtevo zagrebške policije je bil aretiran v bolnici dr. Miroslav Heltmann in takoj odveden v Zagreb. Proti njemu j 3 uvedena preiskava, da so prihajale na njegov naslov v Zagreb boljševiške novine za razpečavanje. Te novine je pošiljala dunajska komunistična centrala. LORD CURZON UMRL. London, 21. marca. Tu je umrl v noči na 21. t. m. lord Curzon, eden najodličnejših članov konservativne stranke. Pred vojno si je pridobil posebnih zaslug za Anglijo kot podkralj Indije. Med vojno je bil odločen nasprotnik Nemčije. Po vojni pa je zagovarjal pomirljivo stališče do Nemčije in je bil vsled tega pri Francozih zelo nepriljubljen. ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK V NEMČIJI KONČAN. Berlin, 21. marca. Ker je vlada ugodila vsem zahtevam železničarjev, je bil železničarski štrajk končan. AMERIKA SE PRIBLIŽUJE SOVJETOM. Washiugton, 21. marca. Senator Bo-rah, ki je najbolj vpliven Član ameriškega senata, odpotuje aprila meseca v Moskvo, da se dogovori s sovjeti glede priznanja sovjetske Rusije. Mladini in svoboda tiska. (Konec.) Sodno postopanje. O tem govore členi 74. do iiikluzivno 93. Postopanje je silno kratko in očitno naperjeno proti obtoženemu uredniku. Tako se po elenu 6S. obloženi urednik ne more pritožiti proti sklepu sodišča, da se stavi v preiskavo zapor, dočim je dana tožiteliu pravita. da se proti oprostilni razsodbi priloži. dostopanje se izvrši sledeče. Isti dan, ko je prejelo sodišče tožbo, jo mora izročiti preiskovalnemu sodniku. Tekom 24 ur se mora tia to izročiti tožba obtožencu. V petih dneli mora ua* to predložili vse svoje predloge in dokaze. Kar predloži pozneje, na to se sodišče redno nima ozirati. Tožba je dostavljena, če se jo pusti v uredništvu obioženca. Če noče v uredništvu nihče tožbe sprejeti, potem se nabije na vrata in tožba je s tem dostavljena. Predloge in dokaze obtoženca sporoči sodnik še isti dan tožitelju. Toži-telj ima nato pravico, da predloži protidokaze, za to potreben rok mu določi sodišče. Tu je zopet tožitelj na boljšem od obtoženca. Nato se zaslišijo priče. Zasliševanje mora biti končano tekom osmih dni. Isti rok velja tudi za zasliševanje prič, ki jih navede tožitelj. Ko je zasliševanje obtoženca končano iu so priče zaslišane, izroči sodnik akt sodišču. sestoječemu iz treh sodnikov. Sklep o stavljenju pod preiskavo se takoj sporoči obtožencu in nato mora tožitelj sestaviti obtožnico. To se inora zgoditi v treh dneh. Razprava se mora na to vršiti tekom petih dni, če ni nobeuih prič in tekom desetih dni, fe so priče. Proti razsodbi nižjega sodišča ima obtoženi pravico, da se pritoži tekom treh dni na višje sodišče, ki mora tekom 15 dni izreči svojo razsodbo. Po sedmih dneh je nato sodba izvršljiva. V 51. dneh mora torej biti vsa tožba popolnoma končana. Že to silovito skrajšano postopanje skoraj onemogočuje uredniku, da bi nastopil dokaz resnice. Vrhu vsega pa je še vse polno določb, ki še bolj otežujejo stališče urednika. Tiskovna zadeva zastara šele tekom enega leta. Naj pade komu v glavo, da toži urednika tik pred koncem tega roka in kako naj urednik nato v petih dneh zbere ves material, ko je že stvar davno zastarela. P)i radi poznali bralca, ki se še po enem letu spominja, kaj je pisal njegov list o tej ali oni stvari. Pa recimo, da je bil urednik tedaj, ko se je izročila vuredništvu tožba, odsoten. Kako naj potem zbere material, ko pa rok petih dni za vložitev dokaza resnice velja tildi v tem slučaju? Sijajen je tudi i!Riječ*:, da je ta zakon nemogoč. In tudi v radikalnih krogih je bilo slišati ostre obsodbe tega načrta. Samo nasini mla-dinom gre žalostna slava, da so oni edini, ki hvalijo ta načrt. Popoldansko glasilo mla-dinov je opetovano izrazilo svojo zadovoljnost nad novim tiskovnim zakonom, časnikarski referent glavnega mladinskega glasila je dejal, da načrt sicer ni dober, da pa bo sprejemljiv, ker je naperjen proti klerikalcem; krono pa je odnesla mladinska Domovina'«, ki piše v* svoji zadnji številki sledeče: >(Z novim tiskovnim zakonom) bo odprta resnici širša pot v javnost in tisk bo mogel v večji meri vršiti svoje veliko vz-gojevalno in izobraževalno delo. Zato pozdravljamo namero vlade napraviti red tudi v tem oziru.« Bolj ciničnih besedi ne bi mogli napisati niti mladini. Pa naj se prezgodaj ne vesele! Mi se ne bojimo niti najstrožjih zakonov in tudi po novem načrtu tiskovnega zakona bomo znali zastopati svoje stališče. Toda radovedni smo, kako bodo tedaj mladini uprizarjali svoje gonje in zato se nam zdi, da se bo pri tiskovnem zakonu zgodilo isto ko pri drugih zakonih, ki so jih izdali mladini. Da bi osvojili Ljubljano, so zatajili pro-]>orc ter s teni srečno dali Ljubljano klerikalcem. Ravno tako pa bo tudi z novim tiskovnim zakonom. Bliskal se je v zraku cekin, toda ko je padel na tla. je bil... In s i tem končamo. Pred navo orientacijo evropske politike. Nastop Chamberlaina proti ženevskemu protokolu je povzročil novo orientacijo ev- j ropske politike. Misel, da je treba skleniti j z. Nemčijo sporazum, prodira vedno boij in i bolj. Ni pa še doseženo soglasje. Toda na j poti k soglasju smo. Naravnost seuzacionel- j no je uplival v tem pogledu načrt dr. Be- j neša o Združenih drž-ivah Evrope. Da bi bi-lo mogoče ta načrt takoj realizirati, ni seveda j misliti. Gotovo pa je, da bo uplival na potek ! nadaljnih dogodkov in da gre ze danes ■ razvoj evropske politike za tem, da se ustva-ri skupnost vseh evropskih držav. I i lzade-vanja za sklenitev sporazuma z Nemčijo so za to najjasnejši dokaz. Glede sporazuma z Nemčijo je posebne važnosti zadnji sestanek med Herriotom in * Chamberlainom. Kakor poroča diolomatič-ni dopisnik > Pet it Journal:' sta določi; a oba državnika šest točk kot podlago za politiko obeh držav. 1. Stvar Nemčije, da dobi rijen predlog o garancijski pogodbi trdno obliko. Na podlagi tega načrta bi potem zavezniški diplomati nadaljevali svoja pogajanja. ‘2. Zavezniki ne bodo tako dolgo vodili nobenih pogajanj z Nemčijo, dokler ni ta zahtevala svojega brezpogojnega vstopa v '/.vezo narodov. Vstop Nemčije v Zvezo narodov pa se more zgoditi šele tedaj, ko bo Nemčija zadostila, vsem svojim razorožitve-nim obveznostim. 3. Ko bo Nemčija član Zveze narodov, ima seveda pravico, da se uporabi v vprašanju vzhodnih mej Nemčije člen 19., (ki dovoljuje revizijo pogodb, če bi se te izkazale kot neuporabne). Ker se more o taki reviziji razpravljati samo tedaj, če so vsi člani Svet« Zveza narodov za tak predlog, ne pomeni to nobene nevarnosti za Francijo, ker je ona »talni član Sveta Zveze narodov. 4. Velika Britanija želi, da bo objavljeno poročilo zavezniške kontrolne komisije le deloma. 5. Velika Britanija bi bila pripravljena udeležiti se od Amerike predlagane razoro- žitvene konference, če se je udeleže vse velesile. G. Vsa ta vprašanja se bodo, kakor tudi ono evakuacije Kolnske cone obravnavala diplomatičnim potom v prihodnjih tednih. Stališče irantuske vlade. Agentura Ha vas sporoča: V francoskih krogih vlada splošno zadovoljstvo vsled sestanka Herriot - Chamberlain. Splošno vlada prepričanje, da bo do jeseni dosežena enotnost v nažiranju glede varnostnega vprašanja. Glede poljske vznodne meje je francoska vlada mnenja, da se sme to vprašanje ventilirati šele tedaj, ko bo Poljska že razložila svoje stidišče. Francija želi, da vstopi Nemčija v Zvezo narodov, toda šele potem, ko je Nemčija izpolnila vse svoje obveznosti. Glede evakuacije r oP.ske cone in razorožitve Nemčije je francoska vlada mnenja, da sta varnost in razorožitev neločljiva pojma. V slučaju, da pride do razorožitvene konference v Washinglonu, bo francoska delegacija zastopala stališče, da so varnost, razsodišče in razorožitev trije neločljivi pojmi. Taktika Stresemanna. Berlinski poročevalec pariškega lista >Pe-tit Parisiem. poroča, da je izdelal nemški zunanji minister Stresemann v zvezi z nemškim tajnim garancijskim predlogom tri akcijske načrte, da bi tako dosegel za Nemčijo revizijo Versajske mirovne pogodbe glede teritorialnih določil. Po prvem akcijskem načrtu bo ponudil Stresemann garancijski pakt na zapadu proti temu, da se da Nemčiji Gdansko in poljski koridor. Ce ta načrt ne bi uspel, potem bi Nemčija pristala na garancijo tako na zapadu ko tudi na vzhodu, zahtevala pa bi ukinitev prepovedi združitve Avstrije z Nemčijo. Če bi pa spodletel tudi ta načrt, potem bi Nemčija razvila vprašanje nemški1' kolonij. PoliskiTproblem. Poljski zunanji minister Skrzynski je sprejel po Bestanku s Herriotom novinarje in jim podal sledečo izjavo: Ima polno zaupanje v Francijo. Pri varnostnem vprašanju se je treba ozirati na dve možnosti. Prva možnost je v konsolidaciji, v sili armade ter v zvezi s Francijo, druga pa v obnovitvi evropske solidarnosti. Po mnenju Skrzynskega ne zadostuje, če se zajamči samo gotove meje. Potrebno je, da bo Evropa stabilizirana. Nato je navel minister različne kombinacije za ureditev varnostnega vprašanja. Tudi o vstopu Poljske v Malor antanto se je govorilo, je dejal Skrzynski. To vprašanje pa ni aktualno. Ožji cilji Male antante so omejeni na Donavo, dočim pa predstavlja ! danes Pariz iu Varšava dve politični žari- • šči, ki sta važni za vso Evropo. Odnošaji med Poljsko in državami Male ^ antante pa so v vsakem pogledu dobri. Z : Rumunijo je že sklenjena alianca, v krat-kem pa bo podpisana s Čohoslovaško pogod-ba, s katero bo Tešinsko vprašanje popolnoma likvidirano. Končno je opozoril poljski zunanji minister tudi na dobre odnošaje Poljske z Jugoslarijo. Tozadevno bo sklenjena zelo ugodna pogodba. Nato se bo poljska pogajala tudi z Nemčijo. Ta pogajanja ne bodo brez težkož in bodo trajal1! nnjbrže zelo dolgo. Cilji Francije in Velike Britanije so isti, razlika obstoji le glede pota in sredstev za ■ njih dosego. Poljska je pripravljena sodelovati v pomirljivem duhu v korist stabiliza- ; cije in varnosti Evrope. Poljska se danes opira na svojo zvezo s Francijo in svojo notranjo organizacijo. Vse drugo pride polagoma, kajti politika je potrpežljivost. Nobenega govora ne more biti o posebni poljski varnosti. Vedno gre le za splošno evropsko varnost. Vsak na vzhodu nastali konflikt bi takoj učinkoval tudi na zapadu. Tudi če bi obstojala garancija mej, se na tem ne bi ničesar izpremenilo. Poljska ve to iz lastnih izkušenj, kajti po vsaki delitvi Poljske, so se Poljski zajamčile njene meje in kmalu nato je sledila nova delitev Poljske. Vprašan za mnenje o novem garaucijskem paktu ministra Beneša, je dejal Skrzynski, da je v njem ena od mogoči h rešitev. Glavno je, da se pogajanja nadaljujejo in da ne zavlada pesimizem, ker ni bil ženevski protokol soglasno sprejet. Samo potom pogajanj se more dognati namere posameznih držav. Kakor hitro pa so te znane, potein je mogoče z dobro voljo najti tudi rešitev, ki bo sprejemljiva za ves svet. Miru se ne more kupiti s koncesijami, temveč edinole potom pametnega in odkritosrčnega sodelovanja vseh. Interes večine držav, da bo mir ohranjen, , je najboljše jamstvo, da bo najdena formula, ‘ ki bo ta mir za vedno zasigurala. Politične vesti- — Pred razveljavljanjem mandatov HESS. Skoraj goiovo je, da bodo uničeni vsi mandati liKisS, ker noče v tem vprašanju sprejeti opozicija nobenega kompromisa. Jasno pa je, da ga tudi pri najboljši volji ne more aprejeti. Nastane vprašanje, kake korake podvzame opozicija. Vse kaže na to, da bo zmagala misel abstinence, dasi so nekateri opozicionalni poslanci mnenja, da je obstrukcija močnejše sredstvo. To pa vsled tega, ker poteče koncem tega meseca proračun in bo imela vlada za izglasovanje dvanajstin na razpolago samo štiri dni. Ce pride do abstinence, potem so v najtežjem položaju demokrati, ki bodo morali nositi vso težino boja z radikali. S čim bo odgovorila vlada na abstinenco opozicije, je danes še nejasno. Gotovo pa je to, da se splošna situacija razvija precej drugače, kakor bi pa to želeli samostojni demokrati. Odprto je tudi vprašanje naknadnih volitev. = Kako bi pomnožili število svojih mandatov. V krogih vladnih poslancev se mnogo govori tudi o tem, da bi se razpisale nove volitve samo za razveljavljene mandate. V tem slučaju bi bila špekulacija sledeča: V sremski županiji so dobili dne 8. februarja radikali 6 mandatov, radičevci tri in samostojni demokrati enega. Če bi se sedaj razpisale volitve za 8 radičevske mandate, potem bi dobili radikali skoraj gotovo dva, radičevci pa enega. Nato bi bil razveljavljen še ta radičevski mandat in pri prihodnjih volitvah bi dobili še tega radikali. Še lepše bi se godilo v varaždinskem okraju, kjer so dobili radičevci 9 mandatov, samostojni demokrati pa 1. Vršile bi se nove volitve in sam. demokrati bi dobili zopet enega, radičevci pa 8. če bi se vršile volitve sedemkrat, bi dobili sam. demokrati vseh 10 mandatov, tudi če ne bi imeli količnika. Da bi se ta predlog nekaterih pohlepnih poslancev uresničil, resno dvomimo, ker zgodila bi se le pregrda tatvina. = Gospodarska pogajanja med Belgijo in Nemčijo so ugodno zaključena. Delegati so se sporazumeli tako glede besedila trgovske pogodbe ko tudi glede carinskih določil. Belgijska delegacija je odpotovala iz Berlina v Bruselj, da sprejme pristanek belgijske vlade na sklenjen dogovor. — Uradno se demantirajo Testi o Beneše-vem načrtu Združenih držav v Evropi. — Izjava ministra Beneša. Dopisniku lista >Excelsior< je izjavil minister Beneš, da ni pesimističen zaradi dosedanjih neuspehov ženevskega protokola, ker je te predvidel. Poleg protokola so še druge možnosti, ki so morda počasnejše, ki pa vseeno vodijo k cilju. P redno se bo mogoče odločiti za regionalne varnostne pakte, treba proučiti njihove pogoje. O organizaciji Združenih držav Evrope, je dejal minister Beneš, da je to godba bodočnosti. Ugodno pa se je izjavil minister Beneš o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Bil bi znak nespretnosti, če bi se Nemčijo uplašilo v slučaju, da misli iskreno. Če pa ne misli Nemčija odkritosrčno, potem se bo to kmalu videlo. Končno je izjavil minister Beneš, da ostane slej ko prej optimist. — Program demokratskega predsedniškega kandidata Državni predsednik badenski, dr. Hellpach, ki ga je postavila demokratska stranka kot svojega predsedniškega kandidata, potuie te dni na agitacijskem potovanju po vsej Nemčiji. Njegovi govori so napravi« Dovsodi najboljši vtis, tudi v nedemokra vrstah. Pod vtisom njegovih govorov se s -še že dostikrat želja, da naj bi bil dr. HeU-pach pri drugem glasovanju skupna kandidat republikanskih strank. Na vehkem shodu v Frankfurtu je razvil dr. Hellpach s\oj program. Med drugim je dejal: lemenski spor prezre navadno znanstveno resnico, da čistih ras sploh ni. Nemec je tisti, ki se Čuti člana nemške državne skupnosti. Heine, Lassalle, Mendelssohn, Bartholdi, Liebermann in Rathenau so bili gotovo boljši Nemci ko oni, ki so jih klevetali. O Zvezi narodov je dejal dr Hellpach: Ne more sicer tega podpisati, kar je pred kratkim dejal nek politik, da je skrajni čas, da pridejo Nemci v dobro družbo. Družba Zveze narodov sicer morebiti ni najboljša, toda skrajni čas je, da se konja nemška izolacija, ker samo na ta način b« mogoče se združiti z Nemci, ki žive v tujini. Poleg dr. Hellpacha se udeležujejo volilnega boja tudi vsi ostali voditelji demokratske siranke. Tudi vojni minister dr. Gessler, ki so ga nekateri označevali že kot kandidata desničarjev, bo imel v kratkem več govorov a1}, i tlel!Pacha- Demokratska stranka je dala dalje po ameriškem vzorcu izdelati poštne dopisnice s sliko Hellpacha in z najbolj markantnimi izreki iz njegovih del. Tudi film bo uporabila demokratska stranka v vo-hlno agitacijo. Več Hellpachovih filmov j. ze v delu. Končno bo imel dr. Htjlpacb tud1 več govoro\ potom radija, da bo tako na-kral govoril stotisočem v vseh delih Nemčije. Silno so delavni tudi desničarji ki razpolagajo z naravnost ogromnimi vsotami. Iz-gieda, da se je vsa ruhrska industrija angažirala za kandidata desničarjev. — Kandidatura dr. Jaresa. Desničarski kandidat dr. Jarres je imel v Berlinu govor, v katerem je razvil svoj program. Dejal je, da je jx>polnoma napačna misel, kakor da bi bil on za obnovitev predvojnih razmer. Kar se "je izkazalo kot slabo, to je treba zavreči. Tudi odklanja misel, ko da bi šlo pri sedanjih volitvah za to, če naj zmaga monarhija ali demokracija. Gre samo za io, da se država dalje razvija in da se postavi razvoj na podlago nacionalnih, krščanskih in socialnih zahtev. Govor dr. Jarresa je vsled svoje strpljivosti vzbudil veliko presenečenje. r = Viharna seja francoskega parlamenta. V francoskem parlamentu je prišlo vsled nastopa alzaške opozicije do viharnih prizorov. Atelška opozicija je viharno napadala vlado, nakar je zaklical poslanec Maes alzaškemu poslancu Walterju: »Molčite! Vi niste Fran-zov, vi ste Alzačan.« Nastal je silovit hrup. Alzaški poslanci so zahtevali, da se kaznuj« poslanca Maesa s cenzuro, to je. da se njegov govor ne objavi v sterografskem zapisniku. Ker pa je predsednik zbornice Painle-ve to odklonil, se je opozicija še bolj razvnela in posl. Balanaut je hotel celo atakirati predsednika. Bil je kaznovan s cenzuro, nakar je predsednik zaključil sejo. ~ Proces razpadanja v češkoslovaški k»-munistični stranki se nadrl iu je. Desno krilo, ki ga vodita poslanca Buhnik iu Warmbrunn, nadaljuje s svojo kampanjo. To krilo, h kateremu pripada tudi brnska skupina, pričn* v kratkem izdajati svoj list. Največjo vlogo igra v sedanjem konfliktu takozvani srednji blok, ki ga vodijo Šmeral, Kreibich, Muna i« Zapotockij. Ta skupina tvori že danes kompaktno maso, s katero mora računati tudi Moskva. Sovjeti senad vse trudijo, da bi pomirili vsa ta nasprotja. Več komunistov je bilo poklicanih v Moskvo na odgovor. Ni pa dosti izgledov, da bi se Moskvi posrečilo izravnati obstoječa nasprotja. Poslanca Bub-nik in Warmbruhn skušata osnovati v komu- , nistični stranki mafijo in potom nje priti polagoma do moči. Njih pristaši so ostali v stranki z nalogo, da stalno rujejo proti zveai z Moskvo in širijo vesti o komunističnih ko-rupcionistih. Posledica vseh teh bojev v komunistični stranki je, da stalno raste indiferentnost in da je padlo število organiziranih pristašev od 200.000 na 60.000. — Sovjetska Rusija iu Češkoslovaška. Na kongresu v Tiflisu je dejfl čičerin o odnoša-jih Rusije in Češkoslovaške, da je vprašanj* obnovitve diplomatičcih stikov med Češkoslovaško iu Rusijo notranje vprašanje Češkoslovaške. Tudi Rusija ima zahteve do Češkoslovaške, in sicer predvsem vsled postopanja legionarjev v Rusiji. Češkoslovaška vlada pripravlja tla za obnovitev diplomatičnih od-nošajev, toda njeno desno krilo temu nasprotuje. Kako se bodo stvari dalje razvijale, j* stvar češkoslovaške vlade in Rusije. mirno. — Glede obnovitve rusko-angleskih pogajanj, je dejal minister Chamberlain, da j« to vprašanje danes še preuranjeno. Britanska vlada more v tem pogledu podvzeti kak« nove korake šele tedaj, ko se bodo rusko -britanski odnošaji, ne samo v Evropi, temveč v vseh delih sveta znatno izboljšali. Tudi n« bo veliko - britanska vlada obnovila proučevanja posameznih točk nogodbe, ki io j« sklenila prejšnja vlada, ker je pogodba v svoji celoti zavrnjena. SKAVTIZEM V JUGOSLAVIJI. Početek skavtske org. pri nas je 1.1911. Tega leta se je osnovala prva skavtska organizacija v Srbiji, kot četniško odelenje >Saveza Trezvene Mladežu, od leta 1917. kot odsek •^Društva za zaščito Jugoslovenske deee.< L. 1921. se je pa osnoval >8nvez izvidnika i planinke s sedežem v Beogradu. Savez j« član >Mednarodne skavtske zveze«. Vs* skavtske organizacije v posameznih pokrajinah so združene v žu»i, dosedai je organiziranih šest žtip: Hi vatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Južna Srbija, Srbija, Dalmacija. Leta 1923. je štela skavtska organizacija v naši državi 37 stegov * 2600 člani, junija 1. 1924. že 82 stegov z 6803 člani, a sedaj že preko 90 stegov z okrog 7000 člani. — V Sloveniji se je osnoval prvi steg v Celiu, maja meseca 1922, kmalu nato avgustu v Ljubljani, tema so sledili š« stegi v Mariboru, Trbovliah, Laškem, Kočevju in Ptuju. Junija 1. 1923, se je osnovala 'Skavtska župa za Slovenijo« v Ljubljani. •Tugoslovenski skavti so bili zastopani med drugimi tudi na »Mednarodnem skavtskem kongresu« v Parizu ]. 1922, na prvem skavtskem Jamboree v Londonu enako in številnejše na drugem v KCbenhavnu lanskega — Prvi Jugoslovanski Jamboree se j« vršil 1. 1923. (28. VIL do 2. VIII.) v Sarajevu v prisotnosti okrog 1000 skavtov, na katerem, so nastopili prvič tudi slovenski skavti. Samotni gams. Prosveta. t Dnevne vesti. 8BPEBTOAE NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. pobota, 21. marca > Vdova Rošlinka«. Izven. ' }*• 22- marca ob IB. uri p Veronika De- semškac, ljudska predstava pri znižanih ceaan. Izven. 23’ marca »Misel*. Red E. i -4. marca, zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 5» 21- marca : iioiieme,. Red D. - eaeija, 22. marca »Traviata« ob 15. uri pop. ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. J ondeljek, 23. marc-a, zaprto. SLOVENSKO MARIJONETNO GLEDALIŠČE »ATENA« V MLADIKI. Kakor že javljeno, igra v nedeljo 22. t. m. »■ovensko marijonetno gledališče ob pol 8. ur‘ pop. in ob pol G. uri zvečer lutkovno ipo v 5. dejanjih s prologom »Doktor Faust«, prirejeno po čeških in nemških lutkovnih igrah XVIII. stoletja. ,^P°re -v« Atavi in v»™"° nSKT: Verf'J.evo Traviato, obe deli v '•mižanih cenah Preds,avi sta 1iudski Pri »Gruda«, meaežnik za ljudsko prosveto, lssla je druga številka tega vedno bolj napredujočega mesečnika. Vsebina je pestra in — Kako se dela drugod tiskovni zakon? Češkoslovaško justično ministrstvo je pričelo s pripravljalnimi deli za nov tiskovni zakon. Imenovana je bila razširjena komisija, ki naj določi smernice novega tiskovnega zakona. Najprej bo justično ministrstvo zaslišalo predloge, mnenja in želje vseh onih krogov, ki so na tiskovnem zakonu direktno zainteresirani. Ko bo na podlagi tega posve- | tovanja pridobljen material urejen, bodo po-l zvani k soudeležbi znanstveni krogi. Ti bodo ! vso snov paragrafirali in nato se sestanejo !. praktiki in teoretiki k skupnemu posvetova-! nju z zastopniki vlade. Prvo posvetovanje bo i najbrže sredi maja, torej bo dovolj časa za : posvetovanje. K temu posvetovanju bodo s povabljeni zastopniki češkoslovaških novinar-> jev, nemških časnikarjev, založnikov dnevni-: kov in grafičnega delavstva. Da se delo ko-j misije olajša, je določilo justično ministrstvo kot osnovo za debato zakonski načrt, ki je bil leta 1922 izročen parlamentu, pa bil kasneje umaknjen. Tako delajo Čehi, da dobe dober zakon. Pri nas pa se ni vprašalo pri sestavi načrta niti novinarjev, uiti univerze in niti grafičnega delavstva. Samo par stran-karjev je sestavilo načrt in zato smo tudi do-; bili načrt, ki je prava sramota za obe vladni ; stranki! — Zaradi razžaljenja Veličanstva je bil obsojen pred mariborskim sodiščem urednik •Murske Straže: in slovenski pisatelj Roman Bende na tri ieta ječe. Njegov zagovornik je j prijavil ničnostno pritožbo, j — Geza Hartner, kandidat malih poljedel-i cev v Prekmurju pri zadnjih skupščinskih ! volitvah, je vstopil v SKS. S tem je pozicija ! SKS na Štajerskem izdatno okrepljena, j — Slom fcauke Adriatike je naslov bro-; šure, ki jo je izdal g. Čiro Kamenarovič. i Brošura je zelo zanimiva in postavlja polom j tržaške Jadranske banke v precej drugačno i luč, kakor pa je to nekaterim prav. Brošuro ! zaključuje g. Kamenarovič s sledečimi bese-j dami: Avstrijska žandarmerija me je obso-j dila na smrt. Jaz sem jo mrzel. Drugi, še bolj j mizerni so me zaprli v italijanske temnice. Jaz jih preziram. Trst. — Zapori »Coroneo«. Na Božič 1924. — — Dijaška zadruga v Pragi je poslala te dni na razne naslove prošnjo za podporo. bogata ter zasluži revija najtoplejše pripo- m,° v-se rodoljube, da priskočijo Dijaški ročilo. Iz vsebine omenjamo: Ivan Albreht: i v?.1®,1 ' 1>raB‘ 118 pomoč in da ji omogo-Pepelnica: - Miloš Štibler: V Macedonijo. * cl,° ** ”‘,noSnn ■ Gustav Strniša: Umreti želim. — Vscvo-lf,d Ivanov-Preobraženski: Povratek Bud-dhe, — M. Romanova: Tiha povest. — Kip-“Bf5-šmale: Od morja do morja. — Mari-'ana Kokalj; Sama. V tujini. — Aristopha-V?dafc: Acharnjani. — Dr. Klement Grnh ° človeški vesti. Zdravstvo. Dečja flvet r ?aJsledi- žens*v<>- P« svetu. Pro-s.lst»,ca uredništva, šala in zabava. l->rn*a številka Grude prinaša tudi dva le- i/r i ? Slcer Gorjupov: Pod težo življenja >n Malešev portret Terčka. Grudo prav on o priporočamo. Naroča se v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Drobne ves*i. Šolski štrajk v Alzaciji, ki so ga proglasili ~k°fje, se je ponesrečil. V Kolmarju je ostalo 'tomn samo deset odstotkov otrok. nedeljski ča9 bo uveden v zapadnih držajiv noči od 4. m 5. april. V:i,;^sorii univerze v Tiencinu so napadli žicami prosvetnega ministra in ga s parjen pretepli, da je obležal težko ra- ke «1)*^8 občina gradi “e stanovanjske hiše ,t^vhn° Se pri gradnji porabi stavbnega materiala. Cijo, da uspešno nadaljuje svoje koristno delo. Našega naraščaja ne smemo pozabiti! — Pomen trgovske organizacije, ali vsakemu svoje. V zadnjem času se je prvič pokazalo, kako je za trgovca in trgovino važna trgovska organizacija. To pa seveda le tedaj, ako bo tako složno delovala, kol je do najnovejšega časa. Ako bo šlo še naprej s tako vzajemnostjo, bo trgovska organizacija v trgovskih Ju splošno gospodarskih zadevah tako odločilna, da bomo morali prav vsi ž njo računati. To vedo prav dobro tudi vse naše politične stranke. Te tudi dobro vedo, da bi bilo najboljše, to organizacijo strgati in »pohainatic. Potom ogabne politike si hoče pri tem ena kot druga stranka z različnimi sredstvi priboriti kolikor mogoče velik delež tega plena. Ko bodo naše politične stranke to delo izvršile, potem si bodo mo- I rali naši trgovci v veliko srečo šteti, ako 1 bodo smeli biti socijalci, klerikalci, mladini \ in tako dalje. To pa, kar so trgovci bili, ne l nil/nll' TT|-kX I Tn1r/\ »IaJMa 1 - 1________ | Ottakringu veli-1600 stanovanji. 50 vagonov bodo nikoli več! Tako plačilo čaka trgovce, ako bodo zamenjali težko stanovsko dolžnost zi vabljivo politično strast. Vsakemu svoje! j — Pod Italijo. V Vrhu pri Buzetu je žup- j nik Peršič spovedoval otroke in jih učil vero- i nauk. V sled tega so otroci nekoliko zakas- ; nili v šolo. To je tamošnjega italijanskega j učitelja tako razjezilo, da je vložil proti žup- j niku tožbo. Nato je prišlo k župniku pet j orožnikov, mu napovedali aretacijo, ga ukle- nili in odpeljali v zapor, kjer je ostal en dan. Dogodek je izzavl po vsej okolici silno ogorčenje. Ker je župnik učil otroke še malo čez uro, samo da je svojo dolžnost dobro dovršil, je bil za nagrado — zaprt! Živela svobodna Italija! — Tarzan in Nemci. Kakor po vsem sve- ■ tu, tako so tudi v Nemčiji Tarzanove knjige j silno razširjene. Dosedaj je izšlo šest knjig, | od katerih je bilo v kratkem času prodanin j že pol milijona izvodov. Osma knjiga je že j napovedana, dočim sedma v nemškem jeziku ; ne bo izšla. Sedma obravnava namreč do- • godbe Tarzana za časa svetovne vojne. Tar- • zan se je priključil zaveznikom in njegove : boje z Nemci slika sedma knjiga. Nemci so ; silovito slabo opisani. Vsi so sami debeli ; barbari, bojazljivci in bestije. Ko pade neka ; deklica v Tarzanovo vjetništvo in ga ta milo prosi, da ji prizanese in je ne posili, odvrne Tarzan: »Ne bojte se, ne morem tega storiti — ker nisem Nemec.;: -Nemci so zato pričeli bojkot proti knjigam Tarzana in da bo ta bolje uspel, nameravajo izdati sedmo knjigo, ki se bo točno držala angleškega izvirnika in nosila naslov: »Tarzan — der Deutsciieu-iresserc — Eadi omejitve izseljevanja v Zed. države Sev. Amerike so poskušale nekatere firme pridobivati izseljence, da se selijo v Mehiko, od koder jim bo omogočeno ou ugodni priliki vtihotapiti se v Zed. države Sev. Amerike. Naša izseljeniška oblastva imajo v rokah take oferte od firme Benedetio Sozio, Marseille, Rue de la Republique bO. Že ponovno smo opozarjali na žalostno usodo na ta način zapeljanih izseljencev, ki jim preti j zapor, lakota in deportacija v domovino. Da i se izseljenci v bodoče izognejo nezgodam, ki ! jih čakajo, ako nasedejo brezvestnim agen-j toni, svarimo še enkrat pred takim izselje-j vanjem. Agente, ki bi na ta način zapeljavali j ljudi, kakor tudi one osebe, ki širijo take i vesti, naj se naznani policijskim oblastvom. i — Izpremembe v državni službi. Za na-j mestnika ravnatelja šum v Ljubljani je ime-i novan Zmago Girnield. Vpokojeni so: Poštni ’ inšpektor v Ljubljani Matija Vrbnjak, refe-i rent agrarne direkcije v Ljubljani Anton Sodnik in sodni sluga pri okr. sod. v Rade-čan Jernej i-etrič. — Razpisana mesta. Oblastna uprava hu-manitarmn iondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto specialista za kirurgijo in ortopedijo, mesto specialista za ženske bolezni in porodništvo ter mesto specialista za fizikalno zdravljenje v centralni ambulanti v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 25. marca 192a. — Odda se mesto sodnega sluge pri okr. sodišču v Radečah. Prošnje je vložiti do 20. aprila 1925. — iz zdravniške službe. Zdravnikom pripravnikom v splošni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Adolf Ločnikar. — Peruanski konzulat v Beogradu. Republika Peru je ustanovila v Beogradu svoj konzulat. Konzul je g. Jakob M. Alkalaj. — Trgovinska pogajanja z Albanijo. V Kratkem se prično pogajanja med našo in albansko delegacijo za sklenitev argo vinske pogodbe. — Velikanski požar t Tokiju. Dne 17. t. m. popoldne je izbruhnil v severnem delu Tokija požar, ki je zavzel v kratkem času velikanske dimenzije in ki je uničil že do desetih zvečer tisoč hiš. Da bi ogenj, ki se je širil na vse strani, omejili, so rekvirirale oblasti vojaštvo, ki je demoliralo v okolišu ognja hiše. število upepeljenih hiš presega tritisočpetsto. Tridesettisoč ljudi blodi brez strehe po ulicah. O visokosti škode dosedaj se nima nihče pravega pojma. Gotovo pa je, da znaša neštete milijarde. Katastrofa je zavzela tako velikanske dimenzije vsled tega, ker so zidane hiše v Tokiju radi pogostih po- tresov večinoma iz lesa in lepenke. Doslej so našteli 1800 mrtvih žrtev požara. — .Strašen ciklon v Severni Ameriki. Dn* 18. t. m. je divjal po vseh važnejših krajih Severne Amerike strahovit ciklon, ki je porušil mnog hiš in zahteval ogromne človeške žrtve. Ceni se, da je 3500 mrtvih, 63.000 pa težko ranjenih. Več ljudi je od strahu zblaznelo. Po vseh mestih Severne Amerike so izpremenjene cerkve in šole v bolnišnice in mrtvašnice. Zdravniki so rabili toliko ob-vezilnega materiala, da ga je ponekod zmanjkalo, ter vsled tega niso mogli operirati oziroma obvezati več tisoč oseb. — Slučaj rmone kuge v Italiji. Iz Rima se poroča, da je obolel član tamkajšnje aristokracije na hudo nalezljivi bolezni, ki je znana pod imenom rmena kuga. Ta bolezen je na Japonskem precej pogosta, v Evropi pa se je pojavila epidemično za časa vojne na fraucoski in italijanski fronti. Po vo*jni se je pojavila rmena kuga parkrat sporadično, toda vselej so bile podvzete vse sani-tarične mere, da se je razširjenje bolezni preprečilo. Trenotno divja ta kuga zopet na Japonskem. — Veliki supžni meteži v Bosni in Herre-govini. V torek in sredo je po Bosni in Hercegovini močno snežilo, tako da se je bilo bati, da bo vsak promet onemogočen. Predvčerajšnjim pa je sneg v okolici Sarajeva ponehal, dočim v planinah še vedno sneži. — Tajmi zaloge mnnirije in orožja v Zagrebu. Zagrebška policija je izvršila skupno z vojaškimi strokovnjaki več hišnih preiskav pri zagrebških puškarjih in pri nekaterih privatnih osebah. Pri tej priliki je zaplenila veliko množino postavno nedovoljenega orožja in municije. Posebno velike zaloge je našla policija pri Bogdanu Kočondi v Pre-radovičevi ulici, pri Rudolfu Vidoviču na Iliči in pri Hermanu Drukeriu na Iliči. Pri Hermanu Drukerju je zaplenila n. pr. materiala v vrednosti 120.000 dinarjev. Skupno je zaplenila policija pri puškarjih okrog 9000 nabojev. Prepovedano municijo so prodajali večinoma židovski puškarji, ki se sedaj izgovarjajo, da so prodajali municijo v dobri veri. — Umor potom bacilov logarja Iz Chicaga poročajo, da je obdolžen tamkaj splošno znani odvetnik Shaphardy umora Mae CUn-toca, od katerega si je nedavno izposodil 80 milijonov funtov. Dolže ga, da je inficiral Mac CJintoca na predvečer njegove poroke z bacili legarja. Kulture je dobil od ravnatelja bakteriološke šole. Obdolženec uinor tajj. — Senzacij željne ženske. Ob priliki senzacionalnega procesa, ki se vrši te dni v Londonu zoper posestnika Normana, ki je umoril pred nekaj meseci kontoristinjo Cameron ter jo zakopal na svojem kurjem dvorišču, je prišlo do nenavadne pritožbe: Sodnik Fin-lay se je pritožil zoper obnašanje ženske publike v avditoriju. Proces zoper Normana vzbuja namreč med ženskim svetom izredno Benzacijo. Nad tritisoč radovednih žensk sili vsak dan v razpravno dvorano. Ker za toliko ljudi ni prostora, se dogajajo dan na dan škandali. Opetovano se je že pripetilo, dn «> si strgale ženske — celo take iz najboljših krogov — obleko s telesa ler aranžirale boks med seboj. V razpravni dvorani se je razvil pravcati trg za stave. Prismojene ženske stavijo velike vsote na obsodbo, oziroma oprostitev morilca. — .Skrunilec otrok. Pred kratkim so naSli nedaleč od Rima dveletno deklico Biancho Carlieri vso razmesarjeno od nekega perverznega človeka. Kmalu nato je doletela ista usoda šestletno deklico Rosino Pelli. Policija je iskala zverinskega človeka zaman. Te dni je padel po naključju pravici v roke. V nekem rimskem predmestju je zapeljaval ravno novo žrtev. Dve ženski sta ga pri tem opazovali. Pričeli sta kričati in stekli proti njemu, nakar je lolel pobegniti. Toda ljudje so ga dohiteli. Množica je bila razkačena, da 13 £3dgar Rice Burroughs: Tarzanovi doživljaji v džungli Ga bi zagrabil bingljajočega Tauga. Spominjal' dobro vseh udarcev, ki mu jih je nekoč zadalV' se zdaj besno razjezil. Če bi le mogel zagrabiti vise' «ega, bi se ga takoj lahko lotil z zobmi. Tarzanu 96 je tako početje gabilo. Ljubil je odkrit boj in "Pitnikovi poizkusi so ga razjezili. Že je kosmata ^ca zagrabila Tauga, ko je Tarzan divje renčeč skočil k napadalcu ter pa pobil z enim samim za-mahom. Presenočeni 0pičnik je hitro zagrabil za drugo ;' -t™!6 3e uiel na spodnji veji. Hitro se je zravnal ,,, p ,proti Tarzanu, da bi se maščeval nad njim. arzana je sedaj zanimalo nekaj drugega in takrat n imel rad, če se je kdo' vmešaval. Hotel je nam-■ J Prasniti njegovo brezprimerno neumnost ,r‘ uansko razliko med njima. Sklenil je, da ga bo izpustil, ko bo ta povsem ptepnčaii o svoji manjvrednosti. Medtem se je pri-i^a.a od spodaj napadajoča opica; iz poučujočega arzana je nenadoma postala divja žival. Lasje so •e triu naježili, gornja ustnica je odkrila zobe. Zdaj Pričakoval napada, kajti nasprotnikov glas ga je ftZ-ražil. Z nečloveškim krikom se je pognal nasprotniku za vrat. : - težo njegovega telesa in silnim napadom * oni izgubil ravnotežje ter strmoglavil vznak. Pet-*£|9t čevljev sta padala navzdol in Tarzan je še ^dno stiskal nasprotnikovo vratno žilo z zobmi. V e,n hipu jima je zaprla padanje mogočna veja. Opica je priletela s križem počez in za trenutek obvisela s svojim napadalcem vred. Nato sta oba padala navzdol. Tarzan je čutil, kako je vsled mogočnega udarca postalo telo pod njim mrtvoudno. Ko se je oni prevalil navzdol, je mladenič hitro zgrabil za vejo in se ujel. I)očin je opica svinčeno težko obležala na tleh. Tarzan se je za trenutek ozrl na nepremično ležeče nasprotnikovo truplo. Nato se je zravnal v vsej visokosti, izbočil prsa, se bil s pestmi po njih jn iztisnil grozni krilc zmagovalca. Celo Sheeta, ki se je pripravljal za naskok, je postal nemiren. Nervozno se je ogledoval, če je ‘•zadje prosto. — Jaz sem Tarzan, mogočni lovec, veliki bojevnik. Kdo mu je v džungli enak? se je '»ahal mladenič. Nato se je povrnil k Taugu. Teeka je natančno opazovala dogodke na drevesu. Dragocenega Ba-P(>l°žila na travo ter se nekolko odmaknila. r je še vedno cenila gradkokožca? Se ji je zopet razveselilo srce, ko ie videla Tarzanovo zmago? Kdo ve. Med tem je Sheeta opazil, da je Teeka položila mladiča v travo. Zopet je rahlo krožila konica repa, kakor bi ga opominjala k pogumu. Tarzanov krik mu je ležal še vedno v kosteh. Se par minut bi moralo preteči, da bi se odločil za naskok. Dočim je Sheeta zbiral moči, je Tarzan splezal nazaj na drevo, odvezal vrv ter zibal Tauga sem-intja, dokler se ta ni oprijel veje. Taug je hitro dosegel varno mesto in se znebil zanjke. V besnem srcu ni bilo nobene hvaležnosti. Le to je čutil, da ga je oni brezprimerno osramotil. Takoj bi se maščeval, če ne bi bile noge tope in v glavi taka vrtoglavica, da je moral odložiti svojo namero. Tarzan je zvil vrv ter podučeval med tem Tauga, da naj se nikar v drugič ne meri z njim, ki je toliko močnejši in pametnejši. Teeka je prišla k | drevesu. Med tem se je Sheeta plazil po trebuhu naprej. V prihodnjem trenutku bo podrl grmovje, ■'"O pognal na mladiča in v tem hipu že izginil. Slučajno se je Tarzan ozrl na jaso. V tem trenutku je prekinil dobrodušno zabavljanje in balia-rijo. Molče se je spustil na jaso ter jo preskočil. Teeka je že mislila, da lovi njenega Baluja. Hotela se je boriti. Tarzan je dirjal mimo nje in ko se je ozrla za njim, je v tenutku spoznala vzrok njegovega brzenja' čez jaso. Zdaj so vsi videli Sheeto, kako se plazi proti capljajočemu malčku. Teeka je iztisnila divji, svarilni krik. Leopard je zagledal Tarzana. Ko je videl otročička, je menil, da mu ga hoče oni iztrgati. Divje pihajoč je naskočil. Taug je prištorkljal Teeki na pomoč. Tudi ostale opice so lajajoče in renčeče prihitele na jaso, a bile so daleč za Tarzanom, ki je bil istočasno z leo-pardom pri mladiču. Tako sta si stala nasproti in si kazala zobe. Vmes med njima je ležalo dete. Sheeta se je obotavljal. Če bi zagrabil otroka, bi potem pričel boj s Tarzanom. Iz istega vzroka se ni drznil Tarzan pripogniti se k tlom, kajti v tem hipu bi imel Sheeto na vratu. Tako sta se gledala dokler ni prišla Teeka čez jaso. Vkljub materinski ljubezni je stopala počasi, ker ni mogla premagati strahu pred tem dednim sovražnikom rodu. Zadaj za njo je z velikim truščem prihajal Taug, kateremu so v razdalji sledile druge opice. Divje so motrile leopardove oči Tarzana, le parkrat se je ozrl po ostalih. (Dalje prih.) -S2 g* je hotela na mestu linčati. Zločinee je t 29 letni ladjedelniski delavec Pietro Merilno j iz Castel Mezzana. — 40.000 neizšolanih delavcev je izprtih j aa Danskem. Delodajalci so zahtevali, da j pristanejo neizšolani delavci na 10 odstotno j znižanje plače in povečanje delovne dobe. Ker delavci tega niso sprejeli, so delodajalci j aeizšolane delavce izprli in groze, da bodo i edpustili sploh vse delavce, ker potekajo tu- > di pogajanja z izšolanimi delavci neugodno. : — Samomorilka v Tomačevem. V zadnji ■ številki smo poročali o samomorilki, ki je j skočila pri Tomačevem v Savo. Identiteta samomorilke je sedaj ugotovljena. Samomo- i rilka je 51 letna vdova Ana Hebenstreit iz ; Spodnje šiške. Vzrok samomora ni znan. — Nezgoda. Dne 19. t. m. se je peljal j g. mons. Tomo Zupan z električno železnico. ! Ko je na Marijinem trgu izstopil, se je zgru- j dil ter se pri padcu na čelu poškodoval, da i so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v : državno bolnico. Poškodbe niso nevarne ter so monsignora poslali v domačo oskrbo. — Vlom v Ljubljani. Dne 19. t. m. je bil j •krog 3. ure zjutraj izvršen drzen vlom v trgovino Alojzija Jerančiča na Karlovški ce- j sti. Vlomilci so vdrli v trgovino skozi okno ; na cesti. Odnesli so za 200 Din drobiža, 10 j Skatelj sardin, nekaj sira, 1 kg čokolade in . 10 steklenic konjaka. Škoda znaša 1200 Din. ' Vlomilci so se v trgovini popolnoma neže- j nirano gibali, dasi je gorela v kuhinji poleg j trgovine luč. t — Neprevidni kolegarji. Delavec France Habjan je podrl v šiški Heleno Kompare s kolesom na tla ter ji raztrgal krilo. Isti kolesar je podrl v Medvedovi ulici na tla učenca Frana Leskovca. — Trgovec Riko Rupar se je zaletel v Gradišču z motorjem v cestni tlak, padel ter se tako udaril, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v državno bolnico. — Tatvine. Neki Frančiški Zupančič je bilo dne 18. t. m. ukradenih na dolenjskem kolodvoru iz žepa 5756 Din. Mogoče je pa tudi, da je ženska denar izgubila. — V noči od 18. na 19. je odnesel neznan storilec železničarju Alojziju Ladihi v Zgornji šiški iz hleva 9 zajcev, vrednih 412 Din, Ivani Piš, ženji čevljarja v Zgornji šiški, pa 5 kokoši v vrednosti 250 Din. __ _____ ; Društvo »Gosposvetski Zvon« priredi svoj običajni občni zbor dne 26. marca 1925 ob 19. uri v mestni posvetov, na magistratu v Ljubljani. Vabljeno je p. n. članstvo, da se ga udeleži v polnem številu. — »Gosposvetski Zvon«. — »Pokatete« v Jugoslaviji. V Ljubljani se je ustanovila tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin »pekatete« Žnideršič & Co., družba z o. z., kot posestrina tovarne istega imena v Ilirski Bistrici, ki slovi po svojih izbornih pekatetah. Družba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za pekatete. Dosedaj je bilo treba uvažati pekatete iz Ilirske Bistrice, ki je pa po vojni pripadla Italiji, ter plačevati visoko carino. Poznavalci do- ' brih testenin so plačevali visoke cene bi ! uvožene pekatete, niso jih pa mogli kupovati ‘ manj e imoviti sloji. Sedaj se bodo pekatete j lahko razširile po vsej deželi. Želimo druž-; bi obilo uspeha. Gospodarstvo. Ljubljanska borza, dne 20. marca 1928. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 64.50, bi. 66; 4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22.50; 4'A% Kranjsko dež. melior. pos. iz 1. 1911 bi. 22.50; 4K% Kranjsko dež. pos. iz L 1917 bi. 22.50; Celjska pos den. 210, . bi. 210; Ljublj. kred. banka den. 238; Mer-kantilna banka den. 110, bi. 130; Prva hrv. šted. den. 840, bi. 845; Slavenska banka den. 74; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trbovelj, prem. ■ dr. den. 420, bi, 430; Zdr. pap. Vevče den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 275, bi. j 285. I Produktna borza: Trami monte, fco Po-. stojna, 2 vag., den. 370, bi. 370; hrastovi 1 hlodi od 30 cm prem. napr., od 2 m dolž. ! napr., fco nakl. post. bi. «50; bukova drva : napolsuha, cepanice, feo Podbrdo, 2 vag., : den. 25, bi. 25; bukovo oglje la, fco Podbrdo, i 1 vag., den. 118, bi. 118; pšenica prekmurska i 74/75, fco Dolnja Lendava bi. 470; otrobi ! pšenični, drobni, juta vreče, feo Ljubljana bi. 210; otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana den. 250, bi. 257.50; koruza nova prompt., fco srem. post. bi. 182.50; koruza nova, prompt., par. Ljubljana den. 225; koruza nova, okrogla, promptna, fco medjimurska post. bi. 230; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruzni zdrob, juta vreče, fc» Ljubljana bi. 400; ajda siva, fco štajer. post. bi. 287.50; bučne peške, rešetane, fco Staj. postaja bi. 500; bučne peške, rešetane, fco, Rijeka neocar. bi. 525; krompir rdečkast, fco štaj. post. bi. 140; krompir beli, fco Staj■ post. bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 110; čebula, fco štaj. post', bi. 360. BORZE. Beograd, 20. marca. New York 63.75, Pariz 328—331, Milan 256—256.80, London 302 —302.50, \Vien 0.0892—0.0895, Curih 12.18— 12.20, Praga 187—188. Curih, 20. marca. Beograd 8.175, Pari* 26.85, London 24.795, Nevyork 5.187, Mila* 21.07. Praga 15.40, Dunaj 0.007325. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Olavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani Jack London: (41) Burrti doživljaji. Roman as lužnega morja. Sicer pa je bil docela miren, ekoro otožen. Premišljeval je tudi, koliko odstotkov Tudorovih povesti je odgovarjalo resnici in kako bi bilo mogoče o vsaki izmed teh povesti dokazati ali ugotoviti izmišljotine. In kakor bi bil ves ta prizor ustvaril spreten dramatičen pisatelj, se je nenadoma pojavil mi verandi Utami ter naznanil Joani, da se je v past, ki so jo bili nastavili, ujel krokodil. Utami je opazil zneuada Tudorjev obraz. In v tem hipu je Utami pozabil na svojo gospo! — Halo! Tudor! — je rekel s tako zaupljivostjo, da je bil Sheldon ves presenečen. Tudor je pograbil roko Tahičana ter jo stresel z iskreno prisrčnostjo. — Bil je nekoč neki kanaka,* ki se je na mu zadnji poti ladje »Huahine« rešil in ta kanaka je bil Joe. Tristo vragov, mož, vesel sem, da vas vidim. — Kaj pa počnete tu? — je vprašal Tudor, ki je spustil roko pomorščaka ter se radovedno sklonil naprej. — Jaz pluti z gospodično Lackalanna na * Mož. njeni dvojadrenici »Miele«. Ona zelo kmalu dobiti drugo dvojadrenico. — — On in jaz sva bila edina, ki sva preživela brodolom »Huahine«, — je pojasnjeval Tudor. — Bilo nas je sedemdeset mož na palubi. Hurakan je uničil vse skupaj pri otočju Paumotu. — Vi pa mi niste nikdar omenili, Utami, da vam je hurakan potopil ladijo, — je rekla Joana očitaje. Veliki Tahičau se je prestopil z ene noge na drugo in pokazal zobe v pomirljivem nasmehu. — Jaz smatrati to za nič, — je dejal. In Tudor je na Joanin poziv pripovedoval o brodolomu ladje »Huahine«. Sheldon pa je medtem pušil, premišljeval in končno odločil, da je imel ta človek sicer razne napake, lažnik pa vsekakor ni bil. XV. poglavje. Razgovor o obnašanju. Dnevi so minevali in zdelo se je, da Tudorju nič kaj ne diši zapustiti gostoljubno Berande. Vse je bilo pripravljeno za odhod, on pa se je mudil dalje in prebil večino časa v Joanini družbi; s tem pa je postajal Shel-donu še bolj zoprn. Hodil se je kopat ž njo in je plaval hitreje kot ona; pomagal ji je loviti ribe z dinamitom, potapljaje se pri tem v globino med gladne some in boreč se z njimi za posest omamljenega plena; de- i ial je to tako spretno, da ei je končno prido- i bil priznanje vseh Tahičanov. Arahu ga 1 je končno pozval, naj iztrga somu ribo i* čeljusti in pri tem pusti polovico ribe somu, : drugo polovico pa naj prinese na površino. Tudor je izvedel tudi to ualogo, pri čemer je presenečeni tom tako otepa val z repom, da mu je s svojo robato, raskavo kožo posnel precejšnjo plast kože na rami. Joano je to veselilo, Sheldon pa je gledal ter vedno bolj spoznaval, da je Joana v osebi Tudorja srečala junaka svojih pustolovskih sanj. ; Čutil je, da se poleg Tudorja ni mogel uveljaviti, kajti njegov gost je bil obdarjen z zmožnostjo, da je znal kazati svoje vrline. Sheldon se je zavedal, da je hraber in zato ni nikdar kazal te lastnosti. Vedel je, da bi se znal baš tako spretno kot drugi potopiti v globino med some, če bi bilo treba rešiti človeško življenje; ni pa mogel odobravati, da so vršili to blazno-drzno dejanje ter se potapljali med some radi bore polovice ribe. — Opažam, da ste zadnje čase nekako otopeli , — se je pritoževala Joana. — Človek bi si mislil, da ste bolni, da imate pokvarjen želodec ali kaj podobnega. Kaj vam je? — Sheldon se je zasmejal ter se še bolj potopil vase. Včasih je poslušal Joano in Tudorja, ki je oznanjeval teorijo silne roke, nauk, na podlagi katerega belokožee obvladuje življenje nižje stoječih narodov. Ko ga je Sheldon poslušal, se mu je naenkrat po- svetilo, da on sam ta načela že od nekdaj izvaja. Pa čemu govoriti o tem? se je iepra-ševal. Zadostovalo je vendar izvrševati načela in se s tem zadovoljiti. In povedal je mirno in suhoparno to svoje mnenje; toda takoj sta mu jela nasprotovati Joana in Tudor. — Amerikanci mnogo govore o tem, kar delajo in kar so storili, — je dejal Tudor, — in Angleži jih vsled tega prezirajo kot bahače. Toda Yankee je samo otrok, ki sam ne ve, kako bi se bolj pobahal. On o tem govori, Anglež pa ga prekosi na ta način, d* ne govori o svojih dejanjih. Prislovično pomanjkanje bahavosti pri Angležih je vendarle neka finejša oblika bahaštva. — Nikdar še nisem pomislila na to, — j® vzkliknila Joana. — Anglež vam izvrši ogromno junaštvo in ostane pri tem skromen in zdržen — niti govoriti noče o zadevi. Take malenkosti vršim jaz sleherni dan. To je tako lahko, kot dvigniti poleno. Če bi vi videli resnična junaštva, ki jih zmorem, ako se mi nudi prilika! Toda ta malenkost, ta neznatna dogodivščina! Kar se mene tiče. bi želela, da bi vsi moji prijatelji izvedeli, kadar bi doživela, recimo eksplozijo smodnika ali pa rešila sto človeških življenj. Bila bi bolj ponosna na to kot ne vem kdo. Priznajte, gospod Sheldon, da tudi vas navdaja vsako vaše drzno ali pogumno dejanje s po-^* nosom! M A. EiI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda 50 para. 19 let priznane, »Larucin« pilule najsigur-ueje ozdravijo kapavico (Tripper).; — Dobiva se po v»eh lekarnah po 20 Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica. I Več parcel kat vrtne grede pod Rožnikom, da v najem Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta. Mesečno sobo išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Čebulček in česen nudi najceneje Sevtr & Komp., Ljubljana. Kapitalisti! fečja tovarna v Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, brez konkurence, ieli povečati obrat. Potreben kapital 600.000 Din proti vknjižbi ali pristop kot družabnik i osebnim soclelova-njem. Spicjme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po dogovor*. Ponudbe na spravo lista pod: »Tovarna 125«. Kdor tuli talili ali iridati hišo. vilo, tovarno, trgovino, obrt j veleposestvo grajščino, posestvo, j itd., naj se obrne na Gospodarsko; pisarno, družba z o. z. v Ljubljani, j WolIova ulica l/II. Samostojna gospodiči!’ želi poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada«. Kupi se sško-slovenski slovar. Ponudbe r isvedbo cene na upravo lista pod >ČKH«. Josip Peteline, sjiiubijana ,’a veitkol (»Ura Pteicmoieso spnaenikn) oi* VOili maiol Priporočit potridišClite hm Šivilje, krojače, Cev^arJ*, sasHerJe, n-otlno blago, pletaoitio, ž«pa« robe«, subanee, blego. Tct.foo 913 . v- T.Ufon 513 f ' industrijska, obrtniška tn trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo | i vknjižbo in z zastavo zalog bleg«, iščejo ! posoSii oz. cljružtatoshika. sli kupcai i Tarzanove povesti. Zanimivo in napeto čtivol I. Tarzan sin opice II. Tarzan in svet III. Tarzanove živali. IV. Tarzanov sin. Cena za vsako knjigo, dokler še v zalogi, broširano Din 30.—, vezano Din 36 —. ZVEZNA KNJIGARNA Marijin trg štev. 8. Ponudbe sprejema 'm pojasnila daj« \ OOSPODAR5KA PISARNA, «5s-ai».i»a z o. as. v »Votlo vu uiSt,« J.-JU. Kupi se malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«. Na dobro ceno domačo hrano se sprejme -i gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. Pisalni stroj originalni amerikanski in »Singer« šivalni stroj, zadnji model oboje brezhibno, proda po ceni Hinko Se-var, antikvariat, Ljubljana, Stari trg št. 84. Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Liubliana, Bohoričeva ul. št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Najboljši šivalni stroj fe edino le Josip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler za rodbino, obri In industrijo Ljubljana JgE'® Pouk v vezenju brezjlačen. Večletna garancija. Delavnica asa popravila N« velika Telefon «13 -Js mala Knjigovodja prvovrstna moč z daljšo prakso iM* mesta pri večjem podjetju. , Eventn-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance *• t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista. ) WD D D* Jh| Tiska knjige, pravila, cenike, raCunc, l^aledntce plse, lepake, brošure, posetnice In rf ^p^Onlce. IzvrŠuie vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON 333