PRIMOk.oKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXK. Št. 233 (8636) TRST, sobota, 6. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED SESTANKOM S SINDIKATI IN DELODAJALCI OGORČENJE IN ZASKRBLJENOST SLOVENSKE IN JUGOSLOVANSKE JAVNOSTI Medministrski sestanek o pokojninah Urad™ protest jugoslovanske vlade gospodarski politiki in zamrznitvi cen zarad' bombnega atentata v Celovcu Predsednik vlade in pristojni ministri soglašajo z osnovnimi sindikalnimi zahtevami glede pokojnin - Bertoldi svari vlado, da ne sme razbiti odnosov s sindikati RIM, 5. — Na predsedstvu vlade je bil danes sestanek, ki mu Je predsedoval predsednik Rumor in katerega so se udeležili ministri La Malfa, Giolitti, Colombo, Bertoldi, Gullotti in De Mita. Govorili so o splošnem gospodarskem položaju, zlasti pa še o vprašanjih, ki se nanašajo na sindikalne predloge o povišanju minimalnih pokojnin. To je bil izredno važen sestanek, na katerem so se predsednik vlade in pristojni ministri dogovorili o vprašanjih, ki jih bodo načeli na sestanku s sindikalnimi organizacijami. Kot je izjavil proračunski minister Giolitti so ministri skupno s predsednikom vlade posvetili glavni del sestanka vprašanju pokojnin, politiki naložb, izkoriščanju industrijskih naprav in zamrznitvi cen. Glede pokojnin pa je minister za industrijo De Mita dejal, da so proučili razne predloge o povišanju minimalnih pokojnin in pripomnil, da je prišlo na sestanku do precej enotnih pogledov glede tega važnega vprašanja. Dodal je, da so vzeli v poštev tudi predlog sindikatov, da bi navezali minimalne pokojnine na poprečne delavske plače in na draginjsko doklado. Minister De Mita je tudi povedal, da se bodo ministri in predsednik vlade ponovno srečali v torek dopoldne, da se dokončno dogovirijo o pogovorih s sindikati. Da je bil današnji sestanek pri predsedniku vlade ploden, potrjuje tudi izjava, ki jo je dal časnikarjem minister za delo Bertoldi, da so opravili dobro delo v zvezi s pokojninami, družinskimi dokladami in doklado za brezposelne in da so vsi navzoči ministri in predsednik vlade v glavnem soglašali z danimi predlogi. Po sestanku pri Humorju pa je zakladni minister La Malfa izjavil, da mu je predsednik vlade dejal, naj bi bil sestanek med strankami vladne večine po pogajanjih, k. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiimiiMuiiiiiiiiuiiii DOGOVOR MED VLADO IN SINDIKATI Obnovitev delovne pogodbe železničarjev Mesečna plača se bo povišala za 35.300 lir RIM, 5. — Na današnjih pogovorih nik za trgovino Frederic Dent sta i • • 1M i* “ _ 1 1 on nr\r.rti »-»o xroKilr» '7\rO'7r»orfU tned vlado in sindikati železničarjev je prišlo do osnovnega dogovora o obnovitvi delovne pogodbe, ki zanima 230.000 železničarjev. Sporazum določa med drugim povišanje mesečne plače za vse uslužbence za 35.300 lir. O sporazumu morajo razpravljati in odločati prizadeti Uslužbenci najkasneje do 23. oktobra. Kot so sporočili sindikalni Predstavniki, doseženi sporazum predvideva precejšnjo gospodarsko in normativno izboljšanje dosedanje delovne pogodbe. Dogovor določa, da bo povišanje plače stopilo v veljavo s 1. julijem letošnjega leta za vse uslužbence železniške uprave, ki so zaposleni s celodnevnim urnikom. Poleg tega bodo postopoma povišali tudi nagrado, ki jo železničarji dobijo, ko so upokojeni. Na osnovi določenega povišanja, bodo mesečne plače železničarjev znašale od 122 tisoč do 330.000 lir mesečno. Poleg tega bodo dobili železničarji, ki opravljajo službo na vlakih, še enkratno nagrado 30.000 liri Povišanje plače bo vplivalo tudi na periodično povišanje, na 13. plačo in na pokojnino. Delavcem zaposlenim pri podjetjih, ki imajo dela v zakupu, pa bodo povišali plačo za 7.000 Ur mesečno. Sindikalna federacija železničarjev je izjavila, da se bo izboljšalo tudi gospodarsko stanje celotnega železniškega podjetja. Vlada je med pogajanji obljubila, da bo uresničila 10-letni načrt za posodobljenje železnic. V ta na-' men je že določila 2 milijardi lir do leta 1975. Predstavniki vlade so Poudarili, da so pripravljeni začeti pogovore s sindikalno federacijo glede sindikalnih pravic na delovnem mestu, da se sestavi enotni zakon, ki bo veljal za vse javne uslužbence in s katerim bodo tudi za železničarje uve-Liavik statut delavcev. Ameriška ministra na obisku v Jugoslaviji prispela nocoj, na vabilo zveznega izvršnega sveta, na tridnevni obisk v Jugoslavijo. Ameriška ministra se bosta, kot se pričakuje, med obiskom razgovarjala s funkcionarji jugoslovanske vlade o dvostranskih gospodarskih odnosih, posebno o možnosti razvoja trgovinskega, finančnega in znanstveno - tehnološkega sodelovanja. jih bo imela vlada v prihodnjih dneh s sindikati in delodajalci glede pokojnin. Stališče socialističnih parlamentarcev do državnega proračuna je zbudilo v Rimu precejšnje presenečenje, ki pa ga danes niso dramatizirali, temveč se je po raznih izjavah socialističnih predstavnikov ustvarilo prepričanje, da so bile kritike dobrohotne in izrečene z namenom, da se preprečijo napake, ki jih je vlada leve sredine napravila v preteklosti. Poleg tega je prišlo v preteklih dneh do govoric o resnih sporih med zakladnim ministrom republikancem La Malfo in ministrom za delo socialistom Bertoldijem. Slednji pajas-njuje, v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Panorama», da med njim in La Malfo ni nobenega resnega spora zaradi pokojnin, temveč da mora vlada pogumno sprejeti nekatere reforme, kot na primer obveznost, da bo povišala pokojnine. Minister Bertoldi pojasnjuje, da je denar za pokojnine na razpolago in opozarja, da se mora vlada zavedati svoje odgovornosti do delavcev. V nasprotnem primeru, pravi Bertoldi, lahko pride do razbitja odnosov s sindikati, do obnovitve in zaostritve stavk. Minister za delo zagovarja delovanje svoje stranke, zlasti pa še stališča parlamentarcev in pravi, da je vloga PSI v vladi, «da se bojuje do zadnje kaplje krvi, da bodo zavezniki spoštovali vse obveznosti, ki so bile sprejete ob sestavi vlade». Bertoldi poudarja, da je PSI pripravljena razbiti vladno koalicijo in zapustiti vlado, če ostale stranke ne bodo spoštovale sprejetih obveznosti. O-benem pa zagotavlja, da še ni prišlo do takšnega položaja, ki bi lahko sprožil to pobudo. Toda opozarja, da je treba čimprej sprejeti zakon o pokojninah. Zatem Bertoldi meni, da bi se položaj resno poslabšal, če bi sedanja vlada propadla. Dialog med socialisti in demokristjani bi se prekinil in socialistična stranka bi morala pomisliti na novo strategijo za italijansko delavsko gibanje, če pa bo vlada dala ugodne rezultate, pravi Bertoldi, bo levosredinska koalicija lahko preživela vso zakonodajno dobo. Tudi namestnik glavnega tajnika PSI Giovanni Mosca je v intervjuju dnevniku «Momento Sera» obravnaval stališče, ki so ga zavzeli včeraj socialistični parlamentarci do državnega proračuna. V tej zvezi je Mosca Povratek predsednika leoneja v Italijo RIM, 5. — Predsednik republike Leone se je vrnil v Rim z večdnevnega uradnega obiska v Franciji. iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»H>iimiimiUTiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiia«i Vrste zaradi stavke carinikov poudaril, da mora vlada leve sredine izvajati resno politiko gospodarskega razvoja, ki bo sposobna spopasti se z vsemi vprašanji na notranjem in na zunanjem področju. Čeprav Mosca priznava, da obstajajo težave pri določanju denarja za razne reforme, kot to trdi La Malfa, vendar ugotavlja, da mora takšen položaj spodbujati k pozornejši politiki tekočih stroškov. Toda zakladni minister, u-gotavlja namestnik tajnika PSI, mora obenem povedati, «koliko in kako bomo lahko uporabili denar leta 1974 za ljudska stanovanja, za kmetijstvo. Jug, itd., če nočebo, da se bomo znašli pred veliko krizo proizvodnje in pred še večjo inflacijo». Glede kritik socialističnih parlamentarcev pa je Mosca dejal, da je treba vse to upoštevati v okviru hvalevrednih naporov za izboljšanje splošnega položaja. Glede stališča komunistov pa je Mosca dejal, da socialisti z zanimanjem sledijo naporom, ki se odvijajo v okviru tradicije italijanske levice od osvoboditve dalje. Zvezno tajništvo za zunanje zadeve ga je izrazilo avstrijskemu veleposlaniku Protestna izjava komisije IS Slovenije - Uradni nastop gen. konzula v Celovcu pri koroškem deželnem glavarju - Izjavi dr. Zwittra in dr. Tišlerja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V zvezi s sinočnjo eksplozijo bombe pred stavbo Zveze slovenskih organizacij v Celovcu je bil avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Aleksander Otto povabljen na zvezno tajništvo za zunanje zadeve, kjer so mu izrazili globoko zaskrbljenost jugoslovanske vlade in javnosti zaradi tega ponovnega nasilnega dejanja, ki je naperjeno proti slovenski manjšini na Koroškem. Jugoslovanska vlada odločno zahteva od avstrijske, naj podvzame potrebne u-krepe, da bi končno preprečila take in podobne incidente, ki škodujejo dobrim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo, za katere se beograjska vlada zavzema. B. B. . * « (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 5. - Komisija 15 Slovenije za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti je na današnji seji, v razširjeni sestavi, ob prisotnosti predsednikov vseh obmejnih občin, razpravljala o problematiki izvajanja sporazumov o osebnem obmejnem prometu z Avstrijo in Italijo. Komisija je ob tej priložnosti izrazila globoko ogorčenje zaradi eksplozije bombe pred poslopjem Zveze slovenskih organizacij v Celovcu in ostro obsodila najnovejši napad na slovensko manjšino. Ta nasilni akt v seriji provokacij, do katerih je prišlo zlasti v zadnjem času, samo potrjuje dejstvo, da v Avstriji in posebej na Koroškem, še vedno aktivno in kontinuirano delujejo sile, pripravljene uporabiti vsa sredstva, da bi preprečile mirno sožitje dveh narodov in dežel ter že vnaprej onemogoča svoboden, demokratičen in enakopraven razvoj slovenskega življa na Koroškem. Že dalj časa opozarjajo odgovorni družbenopolitični organi SR Slovenije in Jugoslavije, da je to v nasprotju z obveznostmi Avstrije do njene državne pogodbe in v duhu evropskega sožitja. Zadnji dogodek še bolj jasno potrju- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininiinnninmniiininniniiiiHiniiiiniiiiniiiniiiniiiuinininiiiiiiiiimininuinninnmmuj,,,!,!,,,,, ČILE PONOVNO PRIZADEL MOČAN POTRESNI SUNEK ČILSKA VOJAŠKA JUNTA PRIZNALA OBSTOJ SREDIŠČ ODPORA V DRŽAVI Medtem ko je usoda tajnika KP Corvalana še negotova, vojaki vztrajno iščejo tajnika socialistične stranke Altamirana SANTIAGO DE CHILE, 5. — Čile je danes ponoči ponovno prizadel potres, ki pa kot kaže, ni povzro-. čil človeških žrtev in niti materialne škode. Točnejših vesti o potresu sicer še ni, saj se je zemlja zatresla nekaj po 2. uri, ko je v vsem Čilu v veljavi policijska ura. Potresna sunka sta bila dva, dosegla sta, kaže, jakost '4. in 5. stopnje Richterjeve lestvice. Prvi je trajal kakih deset sekund, drugi pa dvakrat toliko. Prav tako še ni jasno, ali je potres prizadel samo mesti Santiago in Valparaiso, ali pa tudi druge kraje v državi. Policijska ura se je sinoči začela dve uri prej. Vojaške oblasti so sporočile, da izvaja vojska izredno natančno preiskavo od hiše do hiše v čilskem glavnem mestu, ki šte- t na skrajnem jugu države. .• _j_ • __1 __u«« vr____________________.x_________• il. ......................................................' ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. _____i ' BEOGRAD, 5. — Podtajnik za fi-1 hance ZDA in glavni svetnik predsednika Nixona za gospodarska vprašanja George Shultz in taj- «.......H,,.,,,g,,,...........I„l|l|„.„.,l..,llll»l..........................................................»....................................................... Predvsem ni ustreznih sredstev Stavka uslužbencev italijanske carine ni ustvarila velikih težav pri odpravljanju živine na Proseku, pač pa je nastal zastoj v blagovnem prometu z Jugoslavijo. Na sliki vrsta tovornjakov pred blokom pri Fernetičih, ki je popoldne segala preko železniškega nadvoza In ustvarjala resne težave tudi zasebnemu prometu Na predsedstvu vlade so se včeraj sestali predsednik Rumor in pristojni ministri, ki so razpravljali predvsem o zahtevah sindikalnih organizacij o povišanju minimalnih pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelnost. Na sestanku so v glavnem soglašali z osnovnimi sindikalnimi zahtevami, kar je še posebno poudaril v svoji izjavi časnikarjem minister za delo socialist Bertoldi. Slednji pa opozarja vlado, v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Panorama», na nevarnost razbitja odnosov s sindikati, če ne bo odobrila povišanja pokojnin, kar lahko pripelje do novega stavkovnega vala. Zvezno tajništvo za zunanje Zadeve SFRJ je zaradi neonacističnega bombnega napada na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu včeraj Sporočila avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu globoko zaskrbljenost Jugoslovanske vlade in javnosti zaradi tega ponovnega nasilja nad slovensko manjšino, in zahtevo, da mora avstrijska vlada sprejeti vse potrebne ukrepe, da prepreči take in podobne izpade. Ogorčenje in obsodbo tega najnovejšega napada na slovensko manjšino na Koroškem je včeraj izrekla tudi komisija IS Slovenije za zunanjepolitična vprašanja in vprašanja narodnosti, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu pa je protest in ogorčenje zaradi tega bombnega napada izrazil koroškemu deželnemu glavarju Simi. Zelo o-stro sta obsodila ta atentat in pozvala avstrijsko vlado na izpolnjevanje njenih dolžnosti do slovenske manjšine predsednika obeh osrednjih slovenskih koroških organizacij dr. Zwiter in dr. Tišler. Včerajšnjemu protestu SKGZ je sledil protest Slovenske skupnosti in pa intervencija komunističnih deželnih svetovalcev pri predsedniku dežel nega odbora. Pred začetkom nove sezone Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je vodstvo SSG na včerajšnji tiskovni konferenci seznanilo predstavnike javnih občil z nevzdržnim položajem naše gledališke hiše zaradi še vedno nedokončno urejenega juridič-nega statusa in popolnoma ne‘ ustreznih finančnih sredstev za njeno nemoteno delovanje in celo za njen nadaljnji obstoj. iz vladnih skladov, ki so namenjena za financiranje italijanskih stalnih gledališč. V miljski in dolinski občini je bila včeraj četrturna splošna stavka, ki je zajela trgovine, obrtnike in podobne obrate, ki so na tak način odločno protestirali proti nameravani gradnji nove petrolejske čistilnice Vincor. Miljski občinski svet je soglasno dal pcaatlvno mnenje o tej gradnji, dolinski pa je prav tako soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva preklic vseh razlastitev v Osapski dolini. V Vidmu so se včeraj srečali predstavniki krajevnih oblasti Li-gnana - Sabbiadoro $ časnikarji in jim obrazložili nevarnost, ki jo predstavlja za turizem name- je dva in pol milijona ljudi, kar je četrtina vsega čilskega prebivalstva. Vojaki hočejo izslediti Carlosa Altamirana, enega maloštevil nih voditeljev «Unidad popular», ki je utegnil zbežati pred vojaškim terorjem. Altamirano je generalni tajnik čilske socialistične stranke in je sedaj na vrhu seznama političnih voditeljev levice, ki jih vojaki iščejo. V krogih obrambnega ministrstva so sporočili, da so oaje ugotovili, kje se Altamirano skriva in da so zato odločili podaljšati policijsko uro za dve uri. Glasnik vojaške junte Federico Willoughby je izjavil, da se je policijska ura začela dve uri prej, se pravi ob 20. na mesto ob 22. uri, da bi odpravTi še nekatera središča odpora v San-tiagu. Junta je razpisala nagrado pol milijona escudosov, ki jo bo prejel tisti, ki bo posredoval vojaškim oblastem potrebne elemente za Altamiranovo aretacijo. Vest o pospešeni vojaški dejavnosti, da bi čimprej izsledili Altamirana, sledi vesti ustrelitvi «co-mandanteja Pepeja» Jose Gregorio Liende, ki so ga v sredo postavili pred zid v mestu Valdivia. Uradno poročilo vojaških oblasti pravi, da so Liende ja obsodili na smrt,, ker so ga zajeli potem ko je njegova skupina napadla policijsko postajo, dan po državnem udaru. Generali zahtevajo od Kolumbije, naj izroči Hermana Del Canta, bivšega ministra in enega glavnih voditeljev socialistične stranke ter Guillerma Carretona, bivšega poslanca ter ustanovitelja MAPU, e-notnega ljudskega gibanja, politične organizacije, ki se je še pred Allen-dejevo vlado odcepila od krščanske demokracije. Oba sta našla zavetišče v kolumbijskem veleposlaništvu v Santiago. Predstavnik zunanjega ministrstva vojaške vlade je izjavil, da sta oba zagrešila vrsto zločinov in ju poleg tega obtožujejo izdajstva. Notranji minister fašistične vojaške vlade gen. Bonilla je dejal, da so še vedno v teku preiskave o vsakem posameznem državljanu, ki so zbrani na nogometnem štadionu v Santiagu in katerih število je po pričevanjih novinarjev preseglo 5 tisoč. Do sedaj so, je dejal Bonilla, premestili v zapor samo 17 moških in 7 žensk. O smrtnih obsodbah, ki so jih izvedli na štadionu, ni Bonilla omenil ničesar. Obravnaval je tudi primer tajnika KP čila Luisa Corvalana, ki je še vedno v vojaškem zaporu in s katerim «zelo lepo ravnajo», kot je dejal predstavnik generalov. Še vedno je v teku proti njemu preiskava. Bonilla, ki je bil posebni svetovalec prejšnjega demokrščanskega predsednika Freija, je dejal, da bo proces javen, saj je nova čilska vlada «predvsem demokratična». Datum procesa še niso določili in tudi niti objavili, česa ga dolžijo. Poleg veleizdajstva, katerega bi ga lahko obtožili, če bi ugotovili, da je pripomogel k gospodarskemu, družabnemu in političnemu «neredu», v katerem se je, kot pravijo generali, znašel čile med Allendejevo vlado, bi Corvalana lahko obtožili ' tudi ne- Napredno združenje italijanskih sodnikov «Demokratično sodstvo» je odobrilo resolucijo, v kateri obsoja izdajalske čilske generale, zaradi državnega udara v Čilu, ki je prekinil svojevrsten in globoko demokratičen proces preosnove čilskih družbenih struktur, ki je stremel za osvoboditvijo delavskega razreda stoletnih krivic. Resolucija se zaključuje s pozivom predstavnikom sodstva vseh držav naj obsodijo početje čilskega vrhovnega sodišča ter se pridružuje pozivu, da bi ustanovili mednarodne komisije, ki naj proučijo, ali je v Čilu prišlo do kršitve človekovih pravic. SFRJ zahteva razpravo v iiiterparlamentarnem svetu o položaju v Čilu BEOGRAD, 5. — Jugoslovanska interparlamentarna skupina je predložila, da se na dnevni red zasedanja interparlamentarnega sveta, ki se bo sestal konec oktobra v Ženevi, postavi razprava o položaju v Čilu. Po predlogu jugoslovanske skupine, bi bilo potrebno proučiti nasilno ukinitev demokratičnih ustanov in kršitev ljudskih pravic ir svoboščin v Čilu. je, da ne gre za nekakšne izolirane akcije posameznikov, ampak da stoje za njimi določene sile in organizacije, ki se očitno ne morejo odreči svoji mračni nacistični preteklosti, katerih delovanje, kljub mednarodnim obvezam Avstrije, še vedno ne zatro. V prepričanju, da izraža mnenje celotne slovenske in jugoslovanske javnosti, komisija zahteva, da pristojni avstrijski organi in predvsem avstrijska vlada, odločno nastopijo proti izvršilcem terorističnih akcij in sprejmejo konkretne ukrepe, da se takšno delovanje v prihodnje prepreči in da v svoji politiki izvrševanja med narodnih obvez, kot je avstrijska državna pogodba, iz katere izvirajo tudi upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti, pokažejo resnično obsodbo takšnih akcij nasilja in vzdušja nacionalne nestrpnosti, ki jih poraja. Le tako bo demokratična Avstrija dokazala, da je dokončno odločena odpraviti krivice, ki jih je slovenska manjšina pretrpela v preteklosti in ki še danes v precejšnji meri onemogočajo svo bodno življenje slovenskega prebivalstva na Koroškem in ovirajo razvoj odnosov med dvema sosednima državama. DRAGO KOŠMRLJ * * * CELOVEC, 5. — Celovška policija ni objavila nobenih novih podatkov v zvezi s sinočnjim bombnim atentatom na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. Prav tako doslej tudi še ni našla storilcev. Vsekakor je težko verjeti, da sta storilca, ki sta podtaknila bombo takorekoč v središču mesta in v razmeroma zgodnjih večernih urah ter na očeh več očividcev, lahko izginila brez sledu, posebno še, ker je skoraj gotovo, da je vsaj eden od obeh atentatorjev zaradi prezgodnje eksplozije bombe ranjen. Vendar ostaja dejstvo, da koroška policija doslej še nikoli ni izsledila storilcev kadar je šlo za napade na slovensko manjšino, razen pri razstrelitvi partizanskega spomenika na Robežu, pa še takrat s pomočjo koroških Slovencev. Bombni atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij je ponovno do skrajnosti zaostril položaj na Koroškem. Danes eksplozija bombe in jutri odkritev proslulega spomenika žrtvam, ki da so jih ob koncu druge svetovne vojne odvlekli jugoslovanski partizani, vse to utrjuje pripadnike slovenske manjšine v Avstriji v prepričanju, da se je začela vroča jesen, ki jo že ves čas napovedujejo nemški nacionalistični krogi in da bodo le ti letos proslavili obletnico plebiscita v znaku še večjega pritiska in še večjega terorja proti slovenski manjšini. Po odstranjevanju dvojezičnih krajevnih napisov, po pretepu zavednega koroškega Slovenca dr. Marka Dum-pelnika, po razstrelitvi partizanskega spomenika na Robežu in po naj-novelšem bombnem atentatu na sedež Zveze slovenskih organizacij, so koroški Slovenci seveda upravičeno zaskrbljeni za nadaljnji razvoj dogodkov in tudi za svoje imetje in svoje življenje. To je poudaril v svojem stališču v litiiiiMiiuuaiMiii milil iiiiimiMiMiiiiiimimiiiiiiiii!iiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii|l||||||||iml|l|ml||,|||l|„„| PALESTINCI V UBAN0NU V STANJU PRIPRAVLJENOSTI Palestinci pričakujejo napad izraelskih čet ravana gradnja čistilnice pri Por- ' doyoljene posesti orožja. Prav ta- i.: ________________ -* i,-w — x„ ___*_i; !_______________ togruaru, ki je tesno povezana z načrti pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče. ko se še niso začeli procesi proti bivšim ministrom «Unidad popular», ki so v zaporu na otoku Dawson, BEJRUT, 5. —- Libanonski dnevnik «Al Moharer» poroča danes, da so vsa gverilska središča v Libanonu v stanju pripravljenosti in da pričakujejo vsak trenutek izraelski napad. Izredne ukrepe so sprožili zaradi kopičenja izraelskih čet na meji z Libanonom in s Sirijo. Izrael je vesti o kopičenju čet na meji z arabskimi državami odločno demantiral in dejal, da bi v primeru neredov na Golanskih višavah prepovedali dostop na tisto področje turistom, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. Kljub izraelskim demantijem prevladuje mnenje v arabskih državah in med opazovalci na Bližnjem vzhodu, da Izrael pripravlja demonstrativno akcijo po zadnjih dogodkih v Avstriji, kjer je kancler Bruno Kreisky odredil zaprtje zbirnega središča za Žide, ki prihajajo iz Sovjetske zveze. Predstavniki organizacije «Orli palestinske revolucije», ki je prvič stopila pred svetovno javnost z u-grabitvijo skupine sovjetskih Židov v Avstriji, je danes objavila demanti v zvezi z včerajšnjo vestjo, da bodo njeni člani napadli sovjetska veleposlaništva v svetu, če ne bo SZ prepovedala emigracijo Židov v Izrael. Husak pride v Beograd BEOGRAD, 5. — Na vabilo predsednika Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Tita bo glavni tajnik CK KP Češkoslovaške dr. Gustav Husak v drugi polovici oktobra prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. BRUSELJ, 5. — EGS in Finska sta podpisali sporazum o prosti izmenjavi, ki bo stopil v veljavo s prvim januarjem prihodnjega leta. SPORT KOŠARKA NA EP V BARCELONI Italija na petem mestu BARCELONA, 5. — Italijanski košarkarji so na evropskem prvenstvu v Španiji zasedli peto mesto. V zadnjem srečanju so premagali Bolgarijo z 80:71. V boju za sedmo mesto pa je Izrael premagal Turčijo s 96:78. zvezi z atentatom tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, ki je dalje dejal, da avstrijska policija do danes ni našla nobenega krivca za številne napade na slovensko imetje, ne tistih, ki so trgali dvojezične napise, ne tistih, ki so pognali v zrak spomenik v Velikovcu, edine, ki so jih izsledili s pomočjo koroških Slovencev, pa imenujejo pijance, dejstvo samo pa «pijansko zadevo». Danes se že spet slišijo glasovi, kakor da bi bil ta a-tentat na sedež Zveze slovenskih organizacij pobalinstvo. Mislim, je dejal dr. Zvvitter, da je treba iskati krivdo za vse dogodke na Koroškem, hkrati pa tudi pri vladi sami, ki 17 let ni znala rešiti odprtih vprašanj koroških Slovencev in je lani kapitulirala pred nacionalisti ter pred sodrgo ceste. Tako je razumljivo, da je prišlo do današnjega razvoja, zlasti, če vemo, kdo je v ozadju vseh teh dejstev. Koroški Slovenci do danes nikdar nismo zgrabili za dinamit, je poudaril dr. Zvvitter, ker menimo, da dinamit ni, niti ne more biti sredstvo za reševanje odprtih problemov. Vendar obstaja nevarnost, da bo prišlo do hudih spopadov na Koroškem, kajti brez dvoma dosedanje zavlačevanje reševanja odprtih vprašanj naravnost pospešuje nemški nacionalizem in daje potuho tudi tistim dejavnikom, ki jim v njihovi šovinistični slepoti ni za življenje in ne za imetje koroških Slovencev. Atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij je najodločnejše obsodil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tišler tako v svojem imenu, kot v imenu Narodnega sveta. Lani so padli dvojezični napisi, letos padajo bombe. Takšno je dejansko stanje na Koroškem, je poudaril dr. Tišler. Danes popoldne pa je jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej obiskal koroškega deželnega glavarja Simo ter mu izrazil protest in ogorčenje zaradi bombnega napada na sedež Zveze slovenskih organizacij. Hkrati je Bojan Lubej izrekel pričakovanje, da bodo avstrijske oblasti v interesu dobrih sosedskih odnosov storilce kmalu izsledile in najstrožje kaznovale. ZVONE ZORKO Deželni svetovalci KP1 obsojajo nacistične napade na koroške Slovence Deželni svetovalci KPI Cuffaro, Colli, I-ovriha, Baracetti in Dona-de! so naslovili na predsednika deželnega odbora Comell ja vprašanje, v katerem ga vnrašujejo, ali namerava izraziti, v zvezi s kriminalnim bombnim atentatom proti stavbi, kjer ima sedež Zveza slovenskih organizacij v Celovcu, svojo solidarnost s prizadeto organizacijo in odločen protest proti 'neonacističnim protislovenskim provokacijam, ki se preveč časa nemoteno nadaljujejo v sosedni avstrijski deželi. Komunistični deželni svetovalci pravijo v svojem vprašanju, da delovanje fašističnih provokatorjev v deželi, s katero Furlanija Julijska krajina vzdržuje aktivne odnose sodelovanja na raznih področjih, predstavlja, poleg resne nevarnosti za slovensko narodno manjšino v Avstriji, tudi nevaren napad na razvoj pomiritve v Evropi, ki je izrednega pomena za našo deželo, ki predstavlja važno sred:šče srečanja in izmenjav v srednji Ev , ropi. Protest Slov. skupnosti Izvršni odbor Slovenske skupnosti je z ogorčenjem vzel na znanje vest o podlem bombnem atentatu na sedež Zveze slovenskih prosvetnih organizacij v Celovcu, kjer je tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Slovenska skupnost meni, da pomeni ta ogabni napad nadaljevanje vse dosedanje gonje proti koroškim Slovencem, ki zahtevajo zaščito svojih narodnih, kulturnih in socialnih pravic, za kar se je avstrijska republika slovesno obvezala v svoji državni pogodbi. Medtem ko Slovenska skupnost izraža to svojo solidarnost Zvezi slovenskih prosvetnih organizacij in njenemu glasilu, tudi odločno protestira proti novemu terorističnemu napadu in poziva avstrijske oblasti, naj naredijo svojo dolžnost in naj zaščitijo življenje in nosti na Koroškem. Izrvšni odbor imetje pripadnikov Slovenske skup-Slovenske skupnosti mora ponovno ugotavljati, da imajo pri tem protislovenskem rovarjenju veliko odgovornost avstrijski vodilni krogi in avstrijske politične stranke, ki s svojo oportunistično politiko dajejo potuho nacistični sodrgi in nacionalističnim skupinam, ki so * bližnji preteklosti že bile zapisale smrti koroške Slovence in ki danes z drugačnimi metodami še vedno težijo za enakimi cilji. TRŽAŠKI DNEVNIK SOGLASNO STALIŠČE PROTI GRADNJI PETROLEJSKE ČISTILNICE DOLINSKI OBČINSKI SVET ZAHTEVA PREKLIC DEKRETOV 0 RAZLASTITVAH Odobrena resolucija o državnem udaru v Čilu ■ Važna sklepa o celodnevnem pouku in konzorciju za javne prevoze Dolinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno sprejel naslednjo resolucijo o perečem vprašanju novih razlastitev zemljišč v Osapski dolini in pri Orehu: Dolinski občinski svet ugotavlja, da navedena zemljišča, ki se sicer vsa nahajajo v območju občine Milje, so v velikem delu lastnina naših občanov iz Mačkolj in Križ-pota. Gre po večini za obdelana in rodovitna zemljišča, ki jih je v resnici velika škoda žrtvovati za nepotrebne in škodljive petrolejske naprave. Opozarja, da so bili naši občani v preteklosti hudo prizadeti in oškodovani z obširnimi razlastitvami, za kar občinski svet nasprotuje vsem nadaljnjim razlastitvam razen tistim, ki v resnici služijo javnim koristim in ko se ni mogoče poslužiti navadne kupoprodajne pogodbe. Izraža svoje odločno negativno mnenje, da bi v Osapski dolini in pri Orehu gradili petrolejsko čistilnico «Vincor», ker ta ne bi doprinesla nobene gospodarske koristi, ampak bi nasprotno predstavljala le novo nevarnost kakor tudi nadaljnjo okuženje zraka in morja. Izraža svojo podporo in solidarnost s prizadetimi lastniki, Kmečko zvezo, miljsko občino in vsemi organizacijami in ustanovami, ki se prizadevajo in borijo proti tem krivičnim razlastitvam. Poziva predsednika deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, da prekliče dekrete o razlastitvah v Osapski dolini, ker niso tu predvidena nobena nujna javna dela splošne koristi. Poziva, končno, predsednika in izvršni odbor Ustanove za industrijsko področje — EZIT, da v bodočnosti polagata več skrbi za zemljiške posestnike in da naj ne birokratsko predlagata več takih razlastitev. Dolinski občinski svet je na sinočnji seji najprej razpravljal o dogodkih v Čilu in po toplih ter odločnih uvodnih besedah župana Dušana Lovrihe skoro soglasno (samo svetovalci KD so se vzdržali pri stavku, kjer je govor o odgovornosti desnega krila čilske KD) odobril resolucijo, v kateri najodločneje obsoja vojaški udar in izraža najširšo solidarnost s čilskim ljudstvom, s komunističnimi, socialističnimi in katoliškimi pripadniki v njihovemu boju. Dolinski občinski svet poziva vse demokratične sile, da se zavzamejo za prenehanje nadaljnjih pokolov, ohranitev življenja tajnika čilske KPI Corvalana in vseh demokratičnih voditeljev. Župan Dušan Lovriha je nato obrazložil številne finančne sklepe, s katerimi se ustanavlja celodnevni pouk na šolah v Ricmanjih in pri Domju, za kar bo občina prispevala letno približno petnajst in pol milijona lir. Odbornik Edvin Švab pa je prečita! sklep, s katerim se prične postopek za ustanovitev medobčinskega konzorcija za javne prevoze. Oba sklepa sta bila sprejeta soglasno. Odločno proti čistilnici Vincor v Osapski dolini Stopnjuje se odpor proti napovedani gradnji novih čistilnih naprav «Vincor» v Osapski dolini. Tako je miljski občinski svet na sinočnji seji soglasno dal negativno mnenje glede zadevnih načrtov in prošnje omenjene družbe. Ministrstvo za industrijo je 2. maja izdalo dovoljenje za novo čistilnico z zmogljivostjo milijon ton letno, toda nekaj dni pozneje je bila predložena druga zahteva, in sicer za kar 2,5 mil. ton zmogljivosti. Na površini 550.000 kv. m bi postavili kar 66 naftnih rezervoarjev in v miljskem zalivu zgradili pristajali-šče za cisterne z nosilnostjo 250.000 ton. Vse kaže, da bi te naprave slu; žile za novo veliko čistilnico pri Portogruaru. Miljski občinski svet je s tem ponovno poudaril svoje odklonilno stališče proti načrtom o tržaškem petrolejskem pristanišču. Prebivalstvo miljske in dolinske občine je včeraj reagiralo na vznemirljive vesti o načrtih za gradnjo rafinerije «Vincor» v Osapski dolini s stavko, ki je za četrt ure zajela vse trgovine, gostinske obrate in druge javne lokale ter obrtniške delavnice. Prav ob uri, ko je morda največji obisk javnih lokalov in trgovin, zaradi opoldanske pavze v industrijski coni in nakupov gospodinj, so lastniki spustili zapornice, med; tem ko so v izložbah viseli napisi z utemeljitvijo stavke. Prekinitev dela, ki je trajala od 11.45 do poldne, je zajela skoraj stoodstotno vse omenjene obrate, kar še enkrat dokazuje, da je dolinsko in miljsko prebivalstvo strnjeno proti razširitvi naftnega pristanišča ter podpira pravični boj razlaščenih kmetov. TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA SSG V KULTURNEM DOMU Brez ustrezne finančne pomoči države slovensko gledališče ne more več živeti! Od sedanje nepopolne pnblicizacije je treba v najkrajšem času priti do popolne - Repertoarne obveznosti v prvih mesecih nove sezone Pred začetkom nove sezone Stalnega slovenskega gledališča je vodstvo gledališke hiše priredilo včeraj tiskovno konferenco, na kateri je predstavnike krajevnega tiska in radia seznanilo s trenutnim položajem SSG s stališča njegovega javnopravnega statusa in ustreznim financiranjem njegove dejavnosti, prav tako pa tudi s programsko dejavnostjo v prihodnjih mesecih. V uvodu je predsednik upravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar poudaril, da je Stalno slovensko gledališče prav sedaj v delikatni fazi, ko prehaja iz delne publicizacije v popolno, kar predstavlja take ovire, kakršnih — kot vse kaže — ne more premagati samo dobra volja krajevnih u-stanov, ki so pokroviteljice sedanjega juridičnega statusa našega gledališča. Prof. Tavčar je dejal, da sicer samo krajevne ustanove kot so občine, pokrajine, dežele, tudi drugod v Italiji ne morejo kriti vseh pri- MiiiitiiiiiiMiimiiiiiiimiiiiiiiimiilimtimiiiiimimitiiiitiiiiiiiiiiiiilmiiiiiiiiiitililiiiiiimitiiiiinilimtmiiiliiiiiiinniiuiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiuiiiiniiiiiiiitiHiHiu NEKATERE PODROBNOSTI V ZVEZI S POLITIČNIM PREVERJANJEM V H sestanek predstavnikov večinskih strank Z! V razpravi tudi nekatera bistvena vprašanja, ki neposredno zanimajo slovensko prebivalstvo Predstavniki strank leve sredi- , političnih programskih zahtev, ki se ne se bodo ponovno sestali v torek in razpravljali o krizi v devinsko - nabrežinski občini, ter v petek, ko se bo nadaljevalo preverjanje izvajanja programa tržaške občine. Na prvem uvodnem sestanku v četrtek je tajnik KD Rinaldi kot gostitelj in kot predstavnik najmočnejše stranke koalicije orisal krajevni politični položaj. Nato pa so po vrsti predstavniki ostalih strank navedli vprašanja, ki so po njihovem mnenju najbolj pomembna. Tako je govor tekel o Acegatu, ustanavljanju konzorcija za javne prevoze, hitrih cestnih zvezah, pristanišču, pomorskih prograh PIN. urbanistiki, petletnem načrtu občine itd. Predstavnik Slovenske skupnosti je zastavil vprašanja, ki se nanašajo na toponomastiko in poimenovanje ulic po vidnih slovenskih osebnostih, ureditev šolskih zadev, publicizacijo avtobusov, razlaščanja v Osapski dolini, jusarska zemljišča, prevajalski urad in končno na krizo v devinsko - nabrežinski občini. Še vedno se nadaljuje javna polemika med strujami PSI. Včeraj je pokrajinsko tajništvo po svoji seji izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da se je sedanja večina v stranki (predstavniki struje presenza — Mancini in predstavniki levice — Lombardi) na zadnji seji okrepila na osnovi točno določenih nanašajo na pristanišče, zavračanje petrolejskega pristanišča, načine upravljanja leve sredine itd. Na tej osnovi je prišlo do glasovanja in novega razmerja sil, ko je 18 članov —- od 31 — pokrajinskega odbora glasovalo za tajništvo. V poročilu končno polemizirajo s stališčem struje riscossa (De Martino), ki ne priznava tega rezultata in trde, da se na ta način šibi stranka v sedanjem političnem razdobju. gospodarsko enoto, večjo prizadevnost deželne uprave pri urbanističnem načrtovanju, olajšave v industrijskem kreditiranju in podrobno preučitev problema, ki ga predstavlja pomanjkanje delovne sile. Za malo in srednjo industrijo pa se posebej zahteva ustanovitev deželnega središča za pomoč in razvoj te dejavnosti. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiMiiiHiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiniiii SKLEP VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE V PONEDELJEK TRI URE STAVKE OSEBJA AVTOBUSNIH PODJETIJ Odprto vprašanje publicizacije prevoznih storitev v Italiji in pri nas Res je sicer, da se na Tržaškem pripravlja ustanovitev pokrajinskega konzorcija za javne prevoze, vendar je veliko vprašanj še odprtih. Predvsem je pereče vprašanje, kaj bo storila deželna uprava in kako bodo državni organi, tudi finančno, podprli zahtevo po takojšnji municipalizaciji (se pravi — razlastitvi) zasebnih koncesijskih avtobusnih prog. Če se stvari v Trstu rešujejo, oziroma obstaja pri občinskih upraviteljih politična volja za njihovo reševanje, je v drugih krajih dežele in Italiji nasploh položaj zelo zapleten. Zato so sindikalne organizacije sklenile, na sestanku, ki je bil v Rimu, zaostriti stavkovni boj zainteresiranih kategorij. Zbrali so se 'sindikalisti avtoprevoznikov s tajništvom vsedržavne federacije CGIL-CISL-UIL in se sporazumeli za dve ostrejši akciji, v ponedeljek in petek. Tako bo že ponedeljek triurna stavka vsega osebja avtobusnih in drugih prevoznih podjetij, od 9.30 do 12.30. Sindikati svoj sklep utemeljujejo z ugotovitvijo, da kljub sprejetim obvezam niso vladni organi storili ničesar za ureditev odprtih vprašanj, predvsem kar zadeva odprta vprašanja publicizacije obstoječih zasebnih prog. V tiskovnem sporočilu grajajo sindikati zadržanje podtajnika v ministrstvu za delo posl. Foschija, ki je najprej sprejel, v imenu ministra Bertoldi ja, neke obveze, a teh ni uresničil. Sindikalni vrhovi v Rimu so mnenja, da se zadeva z reformo javnih prevoznih storitev zavlačuje že cele štiri mesece zaradi notranjih nesoglasij v okviru vladne koalicije. Pritisk sindikalnega značaja je zato potreben. Kot prvi korak, ki ga spremljata ponedeljkova in petkova stavka, je zahteva tajništva federacije CGIL-CISL UIL za sestanek s predsednikom vlade Humorjem. Istočasno je sindikalna federacija pozvala vse delavske kategorije, naj podpro delovne tovariše, ki se bore za preureditev prevoznih storitev, ki so očitno družbena zadeva, ki mora zanimati vso skupnost. Župan za obnovitev tržaških muzejev Župan inž. Spaccini je razpravljal na izrednem sestanku z voditelji tržaških muzejev o kulturno - političnem načrtovanju za izboljšavo tega pomembnega področja v našem mestu, ki je relativno zelo bogato na umetninah človeškega duha in narave. Sestanka so se udeležili poleg župana še odbornik za kulturne dejavnosti Fa-raguna ter ravnatelji naravoslovnega muzeja Alberti, zgodovinskega in umetniškega muzeja Ruaro, muzeja Revoltella Montenero in občinske knjižnice Pesante. Župan Spaccini je poudaril vlogo kulturnih ustanov v okviru mesta in dežele še zlasti z vidika kulturne obogatitve mladine. V najkrajšem obdobju bo treba poskrbeti, tudi s finančno pomočjo deželne uprave, za izboljšave in preureditve muzeja Revoltella, kjer bo treba dokončati obnovitev poslopja in uvesti še več tečajev za umetniško izobraževanje, treba bo zgraditi poslopje za muzej pri Sv. Justu, v katerem bodo uredili prazgodovinski muzej, nadalje je treba obnoviti galerijo muzeja Sartorio, dokončati ureditev zadnjega nadstropja pomorskega muzeja in drugo. • Konzulta za področje Stare mitnice je sprejela resolucijo, v ka teri vabi župana, naj da pobudo za vsestransko pomoč čilskemu ljud stvu, ki se bori proti fašistični dik taturi in se zavzame za politične preganjance in zapornike. DEŽELNI PRORAČUN 1974 V torek sestanek s predstavniki sindikatov Včeraj smo poročali, da se bo o deželnem proračunu za leto 1974 deželna uprava najprej posvetovala s predstavniki sindikalnih organizacij in šele nato bosta o ustreznem dokumentu razpravljala dežtlni odbor in deželni svet. Odbornik za načrtovanje De Carli je včeraj sporočil, da bo sestanek s sindikalnimi predstavniki v torek ob 10.30 v prostorih deželnega odbora v Trstu, Sestanka se bo udeležil tudi odbornik za finance Coloni. • Predsednik deželnega odbora Camelli je te dni sprejel predsednika deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Lucco. Na sestanku sta razpravljala o načrtih za razvoj posameznih dejavnosti v okviru ER SA, predsednik Comelli pa je potrdil namen deželne uprave, da bo tudi finančno podpirala nastajanje in uresničevanje conskih načrtov za razvoj kmetijstva v Furlaniji - Julijski krajini. Vprašanje prispevka za Vietnam Comelli solidaren z oglejsko občino Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel odposlanstvo o-glejske občine, ki ga je vodil župan Adrian in ki so ga sestavljali člani občinskega odbora. Odposlanstvo so spremljali predstavniki političnih strank v deželnem svetu, in sicer svetovalci Del Gobbo (KD), Pittoni (PSI), Lonza (PSDI), Pascolat in Zorzenon (KPI). Predstavniki oglejske občine so predočili predsedniku Comelliju svojo zaskrbljenost zaradi sodnega postopka. povezanega z denarnim prispevkom občine italijanskemu Rdečemu križu za obnovitev Vietnama. Na sestanku so razpravljali tudi o dnevu solidarnosti, ki ga je za danes napovedala oglejska občina. Predsednik Comelli je izrazil politično solidarnost z občino in pričakovanje. da bo sodišče upoštevalo človečanske razloge, iz katerih je oglejska občina namenila Vietnamu finančni prispevek. • Občinski svetovalci KD Bartoli, Fabiani, Sai in Richetti so vložili na župana pismeno vlogo, v kateri vprašujejo kakšne pobude namerava sprejeti tržaška občina proti obsodbam in preganjanju izobra žencev s strani sovjetske vlade. Odbornik za industrijo seznanjen s težavami malih in srednjih podjetij Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper je včeraj sprejel predsednika tržaške zveze srednjih in malih industrijcev prof. Fiorita. Ob tej priliki je prof. Florit izročil odborniku spomenico, v kateri so navedena številna vprašanja, ki tarejo to produktivno dejavnost na našem področju in celotno tržaško gospodarstvo. Mali in srednji industrijci predlagajo združitev Trsta in Gorice v Finančna stiska ustanov Enak, Inapli in Iniasa Deželni odbornik za delo, strokovno izobraževanje, družbeno skrbstvo in izseljevanje Romano se je včeraj sestal z dr. Piazzijem in ing. Comettom, glavnim ravnate-Ijerii oziroma podravnateljem državnih ustanov Enalc, Inapli in Iniasa. V razgovoru so se predstavniki o-menjenih ustanov dotaknili predvsem vprašanja skorajšnjega prevzema pristojnosti, ki zadevajo strokovno izobraževanje, s strani deželne uprave. Predstavniki Enalc, Inapli in Iniasa so nadalje orisali odborniku Romanu težave, ki izhajajo iz dejstva, da država doslej ni nakazala ustanovam finančnih sredstev za redno poslovanje v letu 1973-74. Odbornik Romano je odgovoril, da je deželni odbor prav pred dnevi ponovno opozoril pristojna ministrstva v Rimu na nujnost priznanja finančnih nakazil. manjkljajev v bilancah stalnih gledališč in da je zato ob pomanjkanju ustreznega zakona za gledališča že vsa povojna leta priskočilo na pomoč ministrstvo za turizem in prireditve in s svojimi podporami omogočilo življenje in delo stalnih gledaliških hiš v Italiji, ki jih je sedem. Osmo tako gledališče je naše, vendar pa zanj ministrstvo za turizem nima e-nakega merila, kot za ostala v državi in ga podpira le, kot da bi šlo za zasebno gledališko ustanovo, kar v praksi seveda pomeni, da je ta prispevek sorazmerno s potrebami in deležem krajevnih ustanov povsem neustrezen in se že zdaleč ne približuje ustaljeni praksi za italijanska stalna gledališča, kjer je razmerje subvencij za gledališča med krajevnimi u-stanovami in državo v razmerju 40 proti 60. Predsednik upravnega sveta prof. Tavčar je pri tem poudaril, da je treba dati krajevnim ustanovam priznanje, da so naredile vse, kar je v njihovi moči tako glede direktne finančne podpore kot glede naporov, da bi naše gledališče dobilo tudi juridič-ne pogoje za popolno publicizacijo. Vendar je kljub temu dejansko stanje pri našem SSG danes takšno, da vse tri omenjene krajevne ustanove, ki skupno z društvom «Slovensko gledališče» sestavljajo konzorcij za upravljanje gledališča, prispevajo k finančnemu kritju dejavnosti našega gledališča z 1/3 sredstev, drugo tretjino krije društvo «Slovensko gledališče», tretja tretjina pa je nepokrita, oziroma se nastali primanjkljaj krije s posojili na jamstvo krajevnih ustanov, kar pa poleg negotovosti za bodočnost prinaša tudi breme težkih obresti, ki jih mora kriti gledališče samo. Prof. Tavčar je poudaril, da so v takem položaju, ki ga lahko označimo za kritičnega, na neki način (če bo obstajala politična volja) zagotovljeni finančni temelji komaj za nastopajočo sezono, da pa ni prav nobene gotovosti kako bo za naprej, če se medtem ne bo dokončno uredil juridični status Slovenskega stalnega gledališča, če ne bo italijanska država oziroma pristojno ministrstvo začelo upoštevati princip, ki velja za druga italijanska stalna gledališča pri financiranju njihove dejavnosti. Brez ustrezne pomoči države naše gledališče nikakor ne more več živeti! Gledališče je v tem stoletju — je dodal prof. Tavčar — očitno postalo družbena usluga in to vlogo mu priznavajo vse modeme države. Zato ga podpirajo iz državnih skladov prav tako, kot podpirajo šole in vse tiste dejavnosti, ki služijo vsej skupnosti. Zato ni razlogov, da bi italijanska država ne ukrepala v tem smislu tudi v korist našega gledališča, ki bi mu posebnost, da uporablja jezik priznane narodnostne skupnosti v mejah države, morala dati še posebne pravice in ne predstavljati, kot se je doslej dogajalo, oviro. Navsezadnje — je dejal prof. Tavčar — zahtevamo le to, kar imajo druga italijanska stalna gledališča in kar nam ta gledališča v ostalem tudi v celoti pri- ;Y4 ZASEBNO POBUDO Pri Devinu nov mednarodni v načrtu kamping Predvideni tudi športni objekti V Trstu so ustanovili novo delniško družbo z glavnico 120 milijonov lir, v delnicah po nominalni vrednosti 1000 lir, ki ima namen urediti med Devinom in Ribiškim naseljem obsežen mednarodni kamping. Novo turistično napravo naj bi uredili na o-zemlju 150.000 kv. metrov, in sicer na mestu, kjer je Mio gradbišče za podmorski vodovod. V kampingu naj bi bilo prostora za 1.000 prikolic, 400 šotorov, 1.300 avtomobilov in 400 premičnih hišic. V njegovem okviru so predvideni razni športni objekti. Pobudo je prevzela skupina tržaških kampistov, ki jih je čedalje več (na Tržaškem je danes približno 2.000 prikolic — rulotk) in za katere se nasprotno razpoložljive površine v obstoječih kampingih čedalje bolj krčijo. Tako bo menda veliki kamping v Sesljanu deloval le do konca poletja 1975, kamping «Excelsior» pri Fernetičih pa bo razpolovila nova cesta za tovorno postajališče. 14 ladijskih strojev pri «Grandi Motori» V tovarni «Grandi Motori» pri Bolj uncu gradijo serijo 14 ladijskih motorjev na dieslov pogon vrste «10610 S», ki poganjajo ladje tudi do 253.000 ton. Pivi tovrstni stroj, izdelan v tovarni pri Boljuncu, so svoj čas vgradili v ladjo «Sant-Ambrogio» (253.000 ton burto nosilnosti), ki so jo v ladjedelnici «Italcantieri» zgradili za družbo «Italnavi». Motorji «10610 S» razvijajo moč 40.000 KM pri 106 obratih na minuto in so avtomatizirani do take stopnje, da v strojnici ni potrebna prisotnost mehanika po celih dvanajst ur. Predstavniki spastičnih bolnikov pri županu Župan Spaccini, podžupan Lonza in odbornik za socialno skrbstvo Dolhar so sprejeli delegacijo star- šev, ki so zainteresirani za varstvo spastičnih bolnikov. Starši so obrazložili izredno težak položaj bolnikov, saj ni ustreznih terapevtskih naprev, niti ni dovolj usposobljenega osebja. Župan in zainteresirani odbornik sta zagotovila zanimanje občine, da bi čim prej ustanovili konzorcij med zainteresiranimi javnimi ustanovami in zagotovili ustrezna finančna sredstva. V tej zvezi so napovedali, da bo v četrtek. 18. oktobra, na županstvu sestanek vseh zainteresiranih ustanov. Včeraj zjutraj je umrl zaradi srčne kapi 63-letni čevljar Albino Hrovatin iz Salite di Zugnano 63. Truplo je odkrila žena ob 11. uri v kumiku. Po vsej verjetnosti je Hrovatin stopil v kumik, da bi nakrmil kokoši, ko mu je postalo slabo, padel na tla in izdihnil. V zgodnjih popoldanskih urah pa so odkrili truplo 90-letnega Nazaria Glavine iz Ul. Sommacco 14. Odkrila ga je svakinja v gozdiču blizu hiše, kjer je stanoval. Priletni mož se je obesil na akacijo. Niso znani razlogi tega nepremišljenega dejanja. 'mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE I R 2 A S K A KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 30-101, 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 596.— Funt tterling 1.437,50 Švicarski frank 198 Francoski frank 136,50 Namika marka 245,70 Avstrijski tiling 33.— Dinari debeli 39.— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut znavajo in nas v naših zahtevah tudi podpirajo. Svoja izvajanja je prof. Tavčar sklenil z ugotovitvijo, da se morajo za rešitev tega vprašanja in torej za rešitev našega gledališča iz sedanjega nevzdržnega položaja, ki ga ne le o-vira pri njegovem delu, temveč tudi ogroža njegov obstoj, zavzeti ne le krajevne ustanove, ki so zastopane v upravnem svetu SSG in ki so pokroviteljice njegovega statusa, temveč tudi vse politične stranke, ki i-majo v svojem programu boj za vprašanja in potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav tako pa je, zlasti še v tem trenutku, potrebna našemu gledališču podpora vse slovenske in vse demokratične javnosti in prav tako vseh tistih občil, ki imajo vpliv in ki soustvarjajo javno mnenje. Vsa prizadevanja morajo težiti k temu, da se odgovorne državne forume pripravi do tega, da se vprašanja našega gledališča lotijo s tisto dobro politično voljo, ki je prvi pogoj za reševanje naših odprtih vprašanj. Potem ko so bile pojasnjene še nekatere podrobnosti v zvezi s problemi, ki jih je razgrnil prof. Tavčar, je ravnatelj gledališča Filibert Bene-detič na kratko seznanil prisotne še z repertoarnimi pripravami. Uvodna premiera sezone «Češnjev vrt» bo — kot poročamo tudi na drugem mestu — 12. t. m. v Kulturnem domu. Takoj za komedijo Čehova, ki jo pripravlja režiser Korun, se bodo začele priprave za uprizoritev «Kaplana Martina Čedrmaca» v dramatizaciji Borisa Grabnarja, ki je k prvotnemu tekstu dodal še dva prizora, in v režiji Maria Uršiča, čimprej bo gledališče začelo študirati burko Jaka Štoke «Mutasti muzikant» v režiji A-drijana Rustje, s katero bo SSG nastopalo predvsem na tržaškem in go-riškem podeželju, takoj za tem pa bo prišla na vrsto otroška predsta-, ki pa še ni dokončno izbrana. Izbira bo padla med Pepelko in igro «Iz Oza». Odločitev bo sprejeta po sestanku odbora šola - gledališče. V januarju bo gostovalo po naših zamejskih šolah Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Gledališču pa se tudi izven abonmajskega repertoarja obeta obsežna in angažirana dejavnost. 23. t. m. bo nastopilo v Mariboru na tradicionalnem Borštnikovem srečanju» s «češnjevim vrtom», 8. dec. naj bi na povabilo koroške katoliške prosvete nastopilo v mestnem gledališču v Celovcu s Tolminci, vendar ta nastop še ni gotov predvsem zaradi velikih tehničnih in finančnih zahtev, toda vodstvo SSG si bo prizadevalo, da bi do njega prišlo. 26. nov. bo ekipa ljubljanske televizije snemala v Trstu Tolmince za predvajanje v okviru proslav tolminskega punta. Ob tej priložnosti bo ekipa TV posnela tudi orkester GM. Na programu so še a-bonmajska gostovanja v Ajdovščini, Kopru. Piranu in Tolminu, kakor tudi abonmajski nastopi v Kranju, Tržiču in na Bledu. Skratka ansambel SSG čakalo veliki napori. zacije oporečnikov vojaške službe zaradi vesti, radikalci in drugi. Manifestaciji se je pridružila tudi mladinska organizacija PSI. Ob 18. uri bodo prireditelji uprizorili na trgu javno debato o usodi mladincev, ki so iz razlogov vesti odrekli vojaško službo in jih sedaj, kljub nedavno sprejetemu zakonu o možnosti zamenjave s prostovoljnim delom za dve leti v nerazvitih državah, vojaške oblasti preganjajo. V Avditoriju razprava o čilskm državnem udaru V tržaškem Avditoriju je bilo sinoči zborovanje na temo «čile: novi Vietnam», ki so ga priredile skupine «Manifesto», «Lotta continua», Komunisti četrte internazionale (trockisti) in mladina PSI. Eno izmed izhodišč razprave je bila trditev, da je v Čilu propadel Allendejev «reformizem», kar mora naučiti tudi italijansko levico, da na nov način preveri lastno strategijo in zavezništva. V razpravo so posegli Franco Azara (Manifeste), predstavnik «Lotta continua» Marco Boato, ki je izzval več prekinitev zaradi o-strine svoje polemike, socialist Laz-zeroni, ki se je skliceval na izjave Lombardija in skušal analizirati vzroke državnega udara ob radika lizaciji opozicije KD, Bellarin od PDUP in trockist Moscato. • Od 10. do 20. ure bo danes na Oberdankovem trgu «razstava proti militarizmu», ki jo prirejajo anarhisti skupine «Germinai», organi- Danes se poročita ALJOŠA ČOK in DOBRINA ŠTRAJN Svojima članoma želi obilo sreče na novi življenjski poti KASTA Danes se bosta vpregla v zakonski voz ALJOŠA ČOK in DOBRINA ŠTRAJN Srečno vožnjo jima želijo prijatelji kratkohlačniki. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 6. oktobra VERA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 14.45 in zatone ob 0.00. Jutri, NEDELJA, 7. oktobra MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 16,4, ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni pritisk 1022,3 mb rahlo narašča, veter 16 km s sunki 33 km na uro vzhodni - severovzhodni, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 72-letni Vitantonio Sibilio. 82-letna Maria Možina, 84-letna Fe-licia Di Prato vd. Zaccardi, 76-letna Maria Bonifacio, 62-letni Gaetano Ca-rofiglio, 63-letni Vittorio Nascon, 82-letna Maria Piciga vd. Makovec, 79-letna Anna Pastrovicchio vd. Pustianaz in 83-letni Giuseppe Damiani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Sant'Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro jan). Sinoči je 73-letni upokojenec Rodolfo Crovatin iz Ul. Baiardi 74 padel na stopnišču poslopja in si prebil lobanjsko dno. Sprejeli so ga s pridržano prognozo v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ MAČKOLJ priredi jutri, 7. oktobra 1973 ob 14. uri v Mačkoljah SPOMINSKO SVEČANOST ob 30'letnici požiga vasi Sodelujejo domači pevski zbor, zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Brega Vljudno vabljeni V primeru slabega vremena bo spored v občinski telovadnici v Dolini ob 15. uri K?; £<4. SLIKARSKI I ] EX TEMPORE v nedeljo, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje- Žigosanje (največ dve platni ali osnovi) pred vaškim prosvetnim društvom od 7.30 do 13.30; izročitev ene same slike, brez okvira in podpisa, ob 14. Sledi ocenjevanje in nagraditev del. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Šolske vesti Šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka št. 105 — 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah pošolskim poukom, da zapade rok za vlaganje tozadevnih prošenj 31. oktobra L 1. Barkovljanska mladina vabi na 3. oktobrski praznik, ki bo v nedeljo, 7. oktobra v prostorih prosvetnega društva — Ul. Cerreto 12. Od 17. ure dalje velika «karamalada» z vinom in dobro založenim bifejem. Nastopil bo barkovljanski dekliški zbor. Zabavali se boste z domačo godbo na pihala in ansamblom «Taims». Vabljeni! Mali oglasi Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje bohrvaščlne. Oglasiti se na naslov UNIVERSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih urah. IZLETI Z «flURORO » 9 13. in 14. oktobra avtobusni izlet na Krk. Cena 11.500 lir. 9 21. oktobra avtobusni izlet v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija - Španija. Cena 10.000 lir (vključno vstopnice in sedež na centralni tribuni). 9 Od 22. do 29. oktobra izlet v Španijo z letalom in avtobusom (Madrid, Sevilla, Granada, Malaga, Gibraltar). Cena 120.000 Ur. 9 Od 2. do 4. novembra avtobusni izlet na MaU Lošinj. Cena 20.000 Ur. Informacije in prijave pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul. Cicerone št 4, telefon 29-243. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1973-74 ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. un (ABONMA PREMIERSKI — Red A) Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. lori (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. url (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17 oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E.) — Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigarni. Od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje. Nazionale 16.00 «Nanù il figlio della giungla». Walt Disneyev barvni film Excelsior 15.30 «Rappresaglia». Barv ni film. R. Burton, M. Mastroianni Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe» Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson, Paul Sarvino. Fenice 15.00 «Tony Arzenta». Igra A-lain Delon. Barvni film. Eden 15.00 «Non cè fumo senza fuoco». Barvni film. A. Girardot, B. Bresson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Rilz 16.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film. Aurora 16.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film. Capitol 16.30 «Malizia». L. AntoneUi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Quella sporca dozzina». Barvni film o vojni. Impero 16.30 «Anche gh angeh mangiano fagioli». Barvni zabavni film. Igra Giuhano Gemma. IFilodrammaticp 16.30 «Aberrazioni ses-’ sualf in uri penitenziario femminile», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «H dehtto Matteotti». Barvni film. Franco Nero, Umberto Orsini, Manuela Kustermann, V. De Sica. Vittorio Veneto 16.00 «Getaway». Barvni film. Steve McQueen, A. McGraw. prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.00—21.30 «La battaglia dei giganti». Barvni film. H. Fonda, R. Savaw, R. Ryan in D. Andrews. Abbazia 16.00 «Franzy». Barvni film. Detektivka. Astra 16.30 «Lo chiameremo Andrea». Barvni film. N. Manfredi in A. M. Melato. Izleti • . fi ' r'. Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi jutri, 7. oktobra izlet v Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Renar, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 8. uri. Slovensko planinsko društvo Trst obvešča, da nedeljski izlet (14. t. m.) na Platak odpade zaradi stavke uslužbencev avtobusnih podjetij. Verjetno bo izlet z osebnimi avtomobili. Avtomobilisti naj se javijo v Ul. Ceppa št. 9. Prispevki V spomin pok. Pie Germani daruje Claudio Križmančič 2500 hr za PD Ivan Grbec. V spomin pok. Pie Germani daruje Alda Pertot 2500 lir za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju. V počastitev spomina gospe Vilme Pavhce darujeta dr. Vladimir in dr. Drago Dolgan 10.000 hr za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina pok. dr. Mirka Legiše darujejo žena in otroci 10.000 hr za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Vilme Pavhce daruje družina Tončič 5.000 lir za Dijaško matico. SOŽALJE Kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora izraža svojemu pevcu Pepiju Kastelaniju globoko sožalje ob nenadni smrti brata Ivana, ki je bil na delu v Zvezni republiki Nemčiji. Ob tretji obletnici smrti dr. Mirka Legiše se ga spominjajo žena in otrooL Vitovlje, 6. oktobra 1973 NA TRGOVINSKI ZBORNICI V VIDMU Okrogla miza o sodelovanju med industrijo in obrtništvom Posvetovanja sta se udeležila tudi predstavnika SGZ J. Kuferzin in M. Klobas Na sedežu videmske trgovinske zbornice je bila včeraj okrogla miza na temo «Sub dobava (kooperacija dela): položaj, problemi in perspektive v deželi». Za manifestacijo sta dali pobudo deželna ustanova za razvoj obrtništva — ESA in videmska trgovinska zbornica, pokroviteljstvo pa je prevzelo deželno odborništvo za industrijo in trgovino. Sub - dobava ali kooperacija dela med veliko industrijo ter malo industrijo oz. obrtništvom je dandanes zelo aktualna tema v moderni proizvodnji, tako za mala kot tudi za velika podjetja. Velike industrije namreč ne morejo skrbeti same za celotni ciklus proizvodnje in zato nujno potrebujejo sodelovanje — kooperacijo manjših podjetij, ki jim lahko posredujejo določene proizvode ali polproizvode po dokaj nižjih cenah. Taka vrsta sodelovanja pa jasno vnaša tudi določene težave, kot so nevarnost popolne pod-vrženosti malih poletij velikim kolosom, potreba po tehnološki izpopolnitvi s strani firm dobaviteljic, novi načini finansiranja, nove pogodbe, Itd. Včerajšnja okrogla miza, ki je bila prva v naši deželi in med prvimi tovrstnimi manifestacijami v državi, je hotela osvetliti prav te točke. Tako so se govorniki dotaknili vseh še nejasnih vprašanj in jim skušali dati čim konkretnejšo podobo. Poročil je bilo skupno 5 in so jih podali: inž. V. Selan, direktor ESA, inž. Franco Russo Cirillo, direktor proizvodnje pri tovarni Grandi Motori, Claude Cuny, direktor Bourse de soustraitance de TEst iz Nancvja (Francija), dr. Ruffolo od zavoda Banco Nazionale del Lavoro iz Vidma ter inž. A. Speranza, direktor CATAS, združenja za tehnološko pomoč na področju proizvodnje stolic. Poročila so bila zelo izčrpna, kar velja zlasti za poročilo francoskega predstavnika, g. Cunyja, ki je poročal o francoskih izkušniah na tem področju. V Nancyju so namreč ustanovili posebno borzo, ki skrbi za tehnično pomoč pri poslih kooperacije in je do sedaj dosegla zelo dobre rezultate. V pripravo na okroglo mizo so bile izvedene tudi nekatere analize, ki so pokazale, da je ta način proizvodnje že precej razvit ne samo v deželi, ampak tudi po vsej državi. Tako se bavi v deželi s tako proizvodnjo nad 750 obrtniških podjetij z letnim prometom nad 20 milijard lir. V državnem merilu pa cenijo celoten promet okoli 3.500 milijard lir, kar je že precej važna vsota. V podatkih o deželnem prometu pa ni upoštevan velik delež male industrije. Posegi v razpravo so bili zelo številni in so konstruktivno dopolnjevali poročila sama. Med govorniki so nastopili priznani strokovnjaki iz vse Italije in iz tujine (iz Švice in Avstrije). Okrogli mizi je predsedoval deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper, ki je tudi povzel zaključke in dejal, da je bilo zasedanje zelo pozitivno ter da ne sme nikakor ostati le mrtva točka, ampak mora postati začetek globlje preučitve problema, ki bo tudi pri nas postal čedalje bolj važen, kot se je zgodilo v najbolj industrializiranih državah, kot so ZDA, Japonska in Nemčija. Naj omenimo še, da sta pred začetkom okrogle mize podala svoj pozdrav predsednik videmske trgovinske zbornice Marangone in predsednik ESA Di Natale. Pri o-krogli mizi sta sodelovala tudi direktor Slovenskega gospodarskega združenja Jurij Kufersin in nadzornik SGZ ter priznani strokovniak na obrtniškem področju dr. Milan Klobas. K.J. do Furlanije - Julijske krajine, prepotovalo po Evropi 5000 km, obiskalo največja nacistična koncentracijska taborišča v Evropi in zaključilo I svoje potovanje v Trstu z ogledom Rižarne in sprejemom na županstvu. Podobna svečanost je bila tudi v Rimu, v Kapitolu, ko so mladinci, ob začetku svojega potovanja, obiskali Fosse Ardeatine in so jih pozdravili najbolj ugledni predstavniki i-talijanskega odporniškega gibanja ter rimski župan. Ob obisku v Rižarni in na sprejemu na tržaškem županstvu so bi-! li navzoči vsedržavni in krajevni ' voditelj ustanove' ARCA, ni bilo pa nobenega člana vsedržavnega ali krajevnega vodstva ustanove EN EL, niti njihovega zastopnika. Uslužbencem in delavcem ENEL, ki so zaprosili, da bi bil nekaj ur prosti, da bi se udeležili ogleda Rižarne in sprejema na županstvu pa je vodstvo ENEL zavrnilo prošnjo. O- meniti je treba še to, da so sestavljali častni odbor osrednji predstavniki borčevskih organizacij in sindikatov, da pa je odklonil to častno mesto glavni predsednik ustanove ENEL. Zaradi tega poslanec Škerk sprašuje ministra za industrijo, ali mu je to znano, ali bo preiskal vso zadevo in ugotovil krivdo, ker ga zelo preseneča tako ravnanje vodilnih osebnosti javne ustanove, kot je ENEL. • Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel glavnega državnega pravdnika v Trstu dr. A. Pontrellija, pozneje pa se je sestal s predsednikom tržaškega civilnega in kazenskega sodišča dr. L. Giannuzzija. Predsednik deželnega sveta Berzanti pa je v dopoldanski urah vrnil vljudnostni obisk predsedniku prizivnega sodišča dr. A. Renziju. VEČ KOT SMO PRIČAKOVALI Naraščanje števila učencev in (lijakov na vseh slovenskih šolah na Goriškem V otroških vrtcih 298 otrok ■ V slovenskih šolskih ustanovah na Goriškem 1.213 učencev in dijakov iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu JAVNO ZBOROVANJE NA POBUDO SEKCIJE PSI ZA VZHODNI KRAS VPRAŠANJE POSL. ŠKERKA Čudno ravnanje vodstva ENEL Poslanec Albin škerk je naslovil na ministra za industrijo pismeno vprašanje v zvezi z nagradnim potovanjem skupine mladincev, sinov in hčera uslužbencev in delavcev pri vsedržavnem podjetju ENEL, ki so gagali na natečaju prosvetno - se-cialnega združenja ARCA (ENEL) za najboljše spise o odporništvu. Tako je skoraj sto mladincev iz vseh krajev Italije, od Sardinije, Sicilije V' Številna pereča vprašanja ki zanimajo prebivalce Ban Odbornika Volk in Hreščak ter svetovalec Križman čič so govorili o gradbenih načrtih, poimenovanju ulic in dvojezičnih napisih, šoli, avtobusnih zvezah ter javni čistoči V četrtek je sekcija PSI za vzhodni Kras priredila v Banih javno zborovanje, katerega so se udeležili številni člani stranke in vaščani. Občinski odbornik Hreščak, pokrajinski odbornik Volk in član rajonske kon-zulte Križmančič so na sestanku odgovarjali na številna vprašanja vaščanov. Tako je odbornik Hreščak zagotovil, da bo v teku letošnjega leta, najkasneje pa prve mesece prihodnjega, uredili razsvetljavo v vasi. Načrte so odobrili 1970. leta, v najkrajšem času pa bodo pričeli z deli. Nato je bil govor o dolini Globoč-nici pri Banih, kamor se iztekajo odpadne vode iz vojašnice, tako da je nastalo pravo umazano jezerce, ki onesnažuje zrak. Prebivalce je zanimalo, kakšen je postopek obravnavanja raznih vlog. prošenj, pritožb itd., ki jih naslavljajo na župana, ali na razne urade županstva. Odbornika sta v tejt zvezi pojasnila, da je najbolje, da se prebivalci obračajo, na odbornike, ki te prošnje tudi neposredno rešujejo. Mnogo je bilo govora o regulacijskih načrtih in gradbenih dovoljenjih, saj je v vasi več slovenskih družin, ki bi želele popraviti hišo ali nekaj sezidati, tega pa sedaj ne morejo. Odbornika sta odgovorila, da je podrobni načrt, ki ga pripravlja arhitekt Kokoravec že skoro izdelan, dokler pa ne bo odobren, seveda ne bo mogoče zidati. Vaščane je tudi zanimalo, kako je s poimenovanji ulic in z dvojezičnimi tablami, saj je že pred leti bila imenovana komisija, ki je hodila po slovenskih vaseh, naredila pa ni nič. Na pokrajinski cesti ni nobenega napisa. ki bi označeval vas. V tej zvezi je odbornik Volk povedal, da bo pokrajinski odbor v kratkem sprejel sklep o postavljanju dvojezičnih tabel na vseh pokrajinskih cestah in da bodo postavili dvojezični napis tudi pri Banih. Resno vprašanje predstavlja šola, saj se morajo sedaj otroci voziti na Opčine, šola bi lahko bila v Banih in to šola s celodnevnim poukom v poslopju ustanove «Gioventù Italiana». Avtobusna zveza s Trstom je zelo pomanjkljiva in bi jo morali urediti, kar predvidevajo, da bodo naredili v okviru publicizacije in preureditve vseh avtobusnih prog v tržaški pokrajini. Ob zaključku so se vaščani tudi pritožili, ker je zlasti po stranskih cestah mnogo smeti, ki bi jih bilo treba odstraniti. Sekcija socialistične stranke za vzhodni Kras bo priredila podobne sestanke tudi v drugih vaseh. Abate: država naj nosi breme družbenih investicij V Viareggiu je te dni bilo zasedanje združenja italijanskih občin (Anci), kjer so razpravljali o odnosih med občinami, pokrajinami in deželami v okviru državne finančne politike. Tržaško občino je zastopal odbornik Abate, ki je v svojem posegu poudaril, da imajo občine vedno manj razpoložljivega denarja. To pa zato, ker so dohodki občin statični, medtem ko družbeni napredek terja čedalje močnejše posege krajevnih ustanov, kar — seveda — ustvarja nove stroške. Abate je zato predlagal, naj bi država sprejela nase finansiranje splošnih stroškov za šolske gradnje, prevoze, zdravstvo in socialno skrbstvo, občine pa naj svoje izdatke skrčijo z uvajanjem novih tehnoloških prijemov v javni upravi. Prihodnji teden v Trstu anketiranje delovne sile Prihodnji teden, od 7. do 13. oktobra, bodo izvedli v Trstu statistično anketo o delovni sili. Na osnovi predhodne, vzorčne, izbire bodo anketirali 340 družin. Občinski statistični urad poziva družine, naj nudiloj njegovim sodelavcem svoje sodelovanje. OD 29. 10. DO 6. 12. Vrsta procesov pred poroto V kratkem se bo začelo jesensko zasedanje porotnega sodišča, kateremu bo predsedoval dr. Egone Corsi. Sodniki in porotniki bodo sodili od 29. oktobra do 6. decembra 34 obtožencem na 13 procesih. Med temi je večina zaradi ropov in drugih prekrškov, nekaj pa jih je zelo zanimivih, ker so svojčas močno odjeknili med javnostjo. Med temi naj navedemo proces, ki bo 5. novembra proti Danteju Feresinu, ki je obtožen, da je z nožem umoril v Gorici svojo mlado ženo. Zagovarjal ga bo odv. Loris Fortuna. Kmalu zatem in sicer 12. novembra se bo moral zagovarjati Diego Fabbro, ki je na pustni večer v Skednju ubil Guida Mora iz ljubosumnosti. Na seznamu je samo en «politični» proces in sicer 16. novembra, ko bodo sodili izvenparlamentarce-ma Fabriziu Montiju in Diani Cu-deri zaradi žalitve javnega funkcionarja, tri i. O moji, na primer, nadaljuje Christie, ki razglaša enakost kot eno temeljnih družbenih vrednot. Poglejmo, denimo, zaporniško populacijo, ki je sorazmerno zelo majhna, kar naj bi kazalo, da imamo Norvežani dobro družbo z visokim nivojem enkosti tistih, ki niso po zaporih. Ce pa pogledamo za rešetke, vidimo, da so tam pravzaprav samo ljudje z dna. To bi pomenilo, da je kriminaliteta »privilegij« si romašnih. Toda ta podoba laže, najbrž pa odseva vemo podobo temeljne neenakosti v vsej naši družbi. Enako varljivi so podatki o ženski kriminaliteti. Na Norveškem je majhna, to pa pomeni, da ženske tudi sicer igrajo v družbenem življenju majhno vlogo. Ali pa policijski podatki o aretiranih osebah, razdeljenih po starosti. Med prijetimi je največ otrok in mladine. Pred sto leti jih skoraj ni bilo, to pa lepo odseva spremenjeni položaj mladine v družbi: včasih je imela številne obveznosti, zdaj pa jo odri-njajo na stranski tir, dokler ne zraste v »normalne« odrasle. Zmeraj daljši čas, ki ga mladina v vseh industrializiranih družbah prebije po šolah, razmišlja Christie, morda ni samo odsev potrebe po čedalje večjem znanju, ampak tudi odsev želja, da bi ji preprečili vdor v čedalje pomembnejše družbene tokove. Ko Christie sešteje vse te pojave — v zaporih so predvsem siromašni, aretirane osebe so največkrat mladi, in doda temu fenomen, ki preprečuje neformalno kontrolo oziroma doda stvarne težave, pred katerimi stoji družba, to pa so ogromne enote z visoko stopnjo delitve dela — prihaja do sklepa, da je »stroj pravice prenesel svojo aktivnost na manj pomembna vprašanja«. Kontrola kriminalitete v naglo razvijajočih se družbah, pravi, uporablja predvsem stari model boja s posamezniki, ki so se pregrešili proti običajem, veljavnim v majhnih družbah, ki pa so že zdavnaj prenehale obstajati. »Pravica« gre tako po liniji najmanjšega odpora: to je, prvič, tradicionalni način, drugič pa zadevajo sankcije tiste tarče, ki jih je najlaže zadeti: mlade, nižje razrede, moške, ki so že od prej ožigosani kot kriminalci. Christie bi seveda prišel v nasprotje s samim seboj, če ne bi poskušal najti izhoda. Ce je kriminaliteta odsev družbenih razmer, pravi, potem moramo te razmere spremeniti, saj je kriminaliteta del nujne cene, ki jo plačujemo za način, na kakršen organiziramo naše družbene sisteme (fenomen velikih skupin, enot m njihova notranja razcepljenost). Številne študije nam bi namreč kazale, da je domala vseeno, s kakšnimi sankcijami se lotimo posameznega kriminalca — ali se bo spet vrnil na stranska pota, je po Christieju odvisno od drugih dejavnikov, ne pa od popravnih ukrepov. Nič naj ne bi kazalo, da lahko pomembno vplivamo na kriminaliteto v našem (Christiejevem) tipu družbe, s tem, da poskušamo storiti nekaj posebno modrega samo s kriminalcem. Parlament, pravi norveški kriminolog-sociolog, lahko dosti bolj vpliva na na daljno kriminaliteto z odločitvami o bodoči industrializaciji kot s sklepi o razvoju policije ali popravnih domov. Kriminaliteta je politično vprašanje in po Christiejevih besedah družba, v kateri zasebni kapital odloča o poglavitnih trendih razvoja, nima možnosti, da bi spremenila sedanjo strukturo kriminalitete. V nič boljšem položaju pa naj ne bi bili tudi drugi politični sistemi, ki temeljijo na velikem obsegu in vosko razviti delitvi dela, na neopazni vlogi posameznika in na skrajni pomembnosti materialnih dohodkov, povezani z neenakostjo v sistemu nagrajevanja. Izjema bi lahko bili po Norvežanovem mnenju sistemi, ki bi lahko integrirali celotni sistem z nenavadno močno skupno in združujočo ideologijo, toda potem bi se, poudarja Christie, po’ javilo vprašanje, ali bi lahko taka ideologija obvladala omenjene značilnosti. Norvežanu se vsiljuje dilema: da bi mogli nadzorovati velike enote v družbi — od tovarn do policije — moramo biti močni in organizirani tudi sami. Velika kontrolna organizacija pa spet sili v velikost, specializacijo in notranjo razdrobljenost, torej v dejavnike, ki dušijo primarno, neformalno kontrolo. Christie vidi rešitev v demokraciji, v vrnitvi pravice odločanju o pomembnih stvareh preprostim ljudem. To ponaeni opu- stitev centraliziranih oblik družbene kontrole, manj naslanjanja na profesionalce, tesnejšo usmeritev k lokalnim vrednotam, ki zadevajo razločevanje med dobrim in slabim. Kadar pa gre za resnično velike enote in centralizirane organizacije, meni Christie, je neogibna tudi centralizirana kontrola, ki pa bi morala imeti samo to, natanko opredeljeno nalogo. »Toda ali se vam ne zdi, g. Christie, da je vaša vizija odprave oziroma zmanjšanja kriminala, ki jo vidite v večji demokraciji in razgrajevanju velikih organizacij, čedalje bolj oddaljena, saj je resnični proces v zahodnih državah prav nasproten?« »To je odvisno od konkretne ekonomske stopnje, na kateri je določena družba. Kar govorim, velja za mojo družbo. Ena njenih poglavitnih značilnosti je, da smo zdaj postali dovolj bogati in je naša prva preokupacija pravzaprav v tem, da najdemo dovolj dela, v katerem bo smisel za celotno populacijo prebivalstva. Dovolj bogati smo torej, da si lahko privoščimo manj učinkovite organizacije, ki pa so socialno, z družbenega vidika učinkovitejše. Zdaj naša poglavitna skrb ni več v tem, da bi čim več proizvajali, ampak v tem, da ljudem omogočimo več odločanja. Zaradi tega najdemo v skandinavskih deželah čedalje večjo usmerjenost k delavski participaciji in de centralizaciji. Ta participacija pa mora biti resnična, ne navidezna, ne samo fasada.« »Za Skandinavijo ste, kar zadeva kriminaliteto, torej optimist?« »Da, vendar moram pristaviti, da se veliko mojih kolegov ne strinja z menoj. Pravzaprav imamo srečo, da smo ostali nekako na obrobju zahodne Evrope, mislim v geografskem in politično ekonomskem smislu. Seveda pa nas pestijo podobne težave Tu mislim predvsem na velika podjetja in organizacije. Nekatere so tako velike, da jih ni mogoče nadzorovati. Prav zanje pa bi moralo veljati strožje nadzorstvo. Svoje ljudi prepričujem, da je bolj pomembno, da te organizacije — kadar se »pregrešijo« — kaznujemo veliko strožje kot posameznike. Vendar je to že politično vprašanje. Utopično pa bi bilo misliti, da lahko imamo kriminalno politiko, ki ne bi bila tesno povezana s splošno politiko.« JANKO LORENCI Delavski svet ZP Elektrogospodarstvo bo odločil do 15. oktobra 1973, katera ponudba za JE Krško je najboljša s tehničnega in ekonomskega vidika — Trije ponudniki iz ZDA in ZRN LJUBLJANA, oktobra — Bližnja gradnja jedrske elektrarne v Krškem, ki bo imela zmogljivost 600 MW, investicijsko vsoto okrog 2,75 milijarde dinarjev (po cenah iz leta 1972) je naletela na širok odmev ne samo v domačih poslovnih krogih, temveč tudi v tujini, še posebej v ZR Nemčiji in ZDA, saj so med tremi ponudniki za generalnega dobavitelja opreme za JE Krško svetovnoznana podjetja »Siemens«, »Westinghouse« in »General Electric«. Takšen odmev je tudi razumljiv, saj je vse bliže tudi 15. oktober 1973, ko se bo investitor dokončno odločil, kdo bo prejel »letter of intent«, namenski sporazum o bodočem naročilu. O tekmi med ameriškimi in zahodnonemškimi ponudniki za JE Krško se pojavljajo tudi različne nepreverjene informacije, s katerimi skušajo proizvajalci opreme za jedrske elektrarne tako ali drugače vplivati na dokončno odločitev. V takšno kategorijo spadajo tudi informacije beograjskega dopisnika »Siid deutsche Zeitung« Olafa Ih lauja o ponudbah korporacij »Siemens«, »Westinghouse« in »General Electric«, o katerih je poročal naš bonski dopisnik Anton Rupnik v nedebski številki »Dela« v članku »Tekma za Krško«. Kakšna so dejstva o gradnji JE Krško in kdaj bo pravza prav odločeno, kdo bo gradil največji elektroenergetski objekt v Sloveniji? Vse podro bnosti o ponudbi treh proizvajalcev opreme za jedrske elektrarne, korporacij »Sie mensa, »Westinghouse« in »General Electric«, so zasedaj poslovna skrivnost investitorja. V dolgotrajnem postopku izbiranja najboljšega ponudnika tako s tehnične kot tudi z ekonomske strani bo izbrani ponudnik znan šele 15. oktobra 1973 po seji delav skega sveta ZP Slovensko elektrogospodarstvo in odlo- čitvi hrvatskega partnerja v tem projektu. Obenem tudi še ni rešeno vprašanje skupne eksploatacije, o kateri bosta partnerja v izgradnji sklenila posebni sporazum. Koordinacijski komisiji obeh podjetij, ki sta pooblaščeni za pripravljalna dela, torej »Savskih elektrarn« na slovenski in zagrebške -Elek troprivrede« na hrvaški strani, sta že podali svoje mnenje o posameznih ponudbah. Za sedaj še ne more biti govora, da je katerikoli izmed treh ponudnikov že izpadel iz tekme za investicijo v Krškem. Zanimivo je vsekakor, da je investitor JE v Krškem že v pogojih za licitacijo zahteval najmanj 50 odstotkov sodelovanja domače industrije (najmanj 20 odstotkov v direktni kooperaciji z jugoslovanskimi podjetji), vsi trije ponudniki pa so se obvezali, da bodo zagotovili morebitno razliko izvoz jugoslovanskih podjetij v ZDA ali ZR Nemči jo. V dosedanji razpravi o treh ponudbah v Sloveniji smo slišali le to, da so »Siemens« (preko »Kraftwerk Union«), »Westinghouse« in »General Electric« ponudili različne tipe jedrskih elektrarn z zmogljivostjo od 600 do 800 MW. O ponudbi, ki je najustreznejša tako s tehničnega kot tudi s finančnega vidika bo odločal investitor. V času, ko je Slovenijo in Hrvatsko že zajela elektroenergetska kriza, in ob tek mi treh korporacij za JE Krško, ki bo s svojo investicij- sko vsoto zaradi podražitev in monetarnega položaja v svetu gotovo presegla 200 milijonov dolarjev, je vsekakor upravičena tudi zahteva, da bi se bodoči generalni dobavitelj opreme za JE Krško že ob podpisovanju »letter of intent« zavezal, da bo zgradil objekt najpozneje do 1. januarja 1979. In prav zaradi tega lahko tudi pričakujemo, da bo izbor generalnega dobavitelja, ki bo gradil jedrsko elektrarno ob Savi pri Kr škem, rezultat dolgotrajnih analiz in študij o projektih, s katerimi so se pojavili na licitaciji »Siemens, »Westinghouse« in »General Electric«, torej rezultat tehničnih in finančnih prednosti posameznih projektov, pri katerem bi lahko vplivali tudi faktorji le, če bi bile vse tri ponudbe skorajda enakovredne. AGO PASTERNJAK Spisek 200 največjih V Ekonomski politiki tradicionalni seznam 200 največjih podjetij v SFRJ — Komaj 1,6 odst. skupnega števila podjetij ustvarilo skoraj polovico dohodka OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA lEOGRAD, oktobra — V včerajšnji Ekonomski politiki je objavljen tradicionalni sznam 200 največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Teh dvesto največjih pomeni komaj 1,6 odstotka skup nega števila podjetij v državi, na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva pa so ta podjetja ustvarila skoraj polovico skupnega dohodka vsega gospodarstva v Jugoslaviji! Na seznamu največjih proizvajalnih organizacij združenega dela v letu 1972 je prvo združeno podjetje Jugome-tal-kombinat Beograd-Sme derevo. Drugi je rudarsko-to-pilniški bazen Bor (prej je bil Še en „ami“ iz Kopra >Ami super«; 1015 kubični motor — Predstavitev v Zagrebu KOPER, oktobra — Ko-i o.nij» oo začel ko-3 nec tega meseca proizva-1 rti »ami super«. Največja novost avtomobila, ki bo v glavnem .hranil zunanjost amija 8, je močnejši, 1015 kubični motor. Ami super dosega hitrost do 140 km/h. Tovarna Cimos bo ami super ki bo zapolnil vr | zel v srednji kategoriji j citroenovih vozil, predsta-] vila konec tega meseca v I Magrebu. J. K. na šestnajstem mestu), INA, ki je bila na prejšnjem seznamu prva, pa je bila lam na tretjem mestu, Nato si sledijo: Inkoteks-Centrotek- stil, združeno podjetje Beograd, Jadranbrod (Zagreb) z ladjedelnicami v Splitu, na Reki in v Pulju. Potem pride UPI — združeno kmetijstvo, promet tn industrija- iz Sara. jeva, metalurški kombinat Ze niča, osmi je Eenrgoinvest iz Sarajeva (prej je bil na 18. mestu), deveto je združeno podjetje Iskra ' K rani Ljub Ijana), deseti pa šipad iz Sa- Največ razstavljalcev bo iz ZR Nemčije — 71, nato iz ZDA (64), Vel. Britanije (50), na četrtem mestu pa je Jugoslavija s 37 podjetji Po sebnost letošnjega velesejma je veliko število kolektivnih razstav, ki so jih prijavile Francija, NDR, CSSR, ZDA in SZ. Tudi letos bo razstava »So dobne elektronike« Obdržala značaj razstave profesionalne elektronike, telekomunikacij, rajeva. Med desetim: največjimi podjetji trgovme, gostinstva in turizma pridejo po Centropromu, Interexpi rtu in frivest-importu iz Beograda Metalka, Slovenijales in Emona iz Ljubljane, nato pa podjetje blagovnic Beograd ter Jugotekstil-impex m Mercator iz Ljubljane. Največje banke s plasmaji nad 1 milijardo dinarjev so: Jugoslovanska investicijska banka in beograjska banka iz Beograda, združena banka iz Zagreba, Ljubljanska banka avtomatizacije in merilne teh nlke ter opreme zanjo, opreme za radijske in TV studie ter elektronskih računalnikov, v manjši meri pa bo zastopana komercialna elektronika z radijskimi in televizijskimi sprejemniki, gramofoni in magnetofoni. Domača elektronska industrija bo na jubilejni razstavi zastopana polnoštevilno. Kak šne novosti bo predstavila, še ni znano, prvenec pa bo ne- iz Ljubljane, nato pa sarajev ska in skopska gospodarska banka, Jugobanka, kosovska banka, kmetijska banka itd Med 200 največjimi podjetji v Jugoslaviji jih je največ v Srbiji, in to 83 (v ožji Srbiji 65, v Vojvodini 16, na Kosovu 2), na Hrvaškem (52) v Sloveniji (33), v BiH (18), Makedoniji (11) in Cmi gori (3) Ekonomska politika piše v komentarju, da je na podlagi teh podatkov »slika o družbenem in organizacijskem konstituiranju jugoslovanskih delovnih organizacij veliko ugodnejša, kot bi bilo sklepa ti na podlagi našega vsakodnevnega dela.« — Dva simpozija dvomno elektronsko vodena telefonska centrala Metacon ta 10 C, ki jo izdeluje Iskrina tovarna na Laborah po 11 cenci tvrdke »Bell«. Centralo takega tipa s 4.000 priključki že montirajo v Mostah in bodo v času sejma vsak dan prirejah strokovne oglede. Pomembno strokovno dopolnilo jubilejne razstave sta nedvomno tudi strokovna sim-pozija, ki ju v okviru dejavnosti jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomu nikacije, avtomatizacijo in nu kleamo tehniko prireja Elek trotehniška zveza Slovenije. JANEZ JANČAR Še vedno največ „fičkov“ V Crveni zastavi izdelali v devetih mesecih letos 78.804 vozila KRAGUJEVAC, oktobra (Tanjug) — »Crvena zastava« sporoča, da je v prvih devetih mesecih izdelala 21 odst. več avtomobilov. Izdelali so natanko 78.804 vozil. Slejko-prej izdelajo največ »fičkov« — 32.237, nato pa zastava 101 — 22.326 vozil. V dopolnilnem programu — sodelovanje s poljsko in sovjetsko industrijo — so izdelali 8.579 vozil »lada« in 5.730 vozil »125 pz«. V okto bru bo prišlo s traku 14.288 vozil. Zvečine odlična pšenica Na setev pšenice v jugovzhodni Srbiji pripravljenih 240.000 ha njiv NIŠ, oktobra (Tanjug) — Kmetijske organizacije ;n zasebni proizvajalci v ravninskih krajih ob Moravi in N:-šavi, v vranjsko-leskovški kotlini, Timoški krajini in Toplicah so si zagotovili okrog 60 milijonov kg semenske pšem ce. Letošnjo jesen bodo v jugovzhodni Srbiji s pšenico zasejali okrog 240.000 ha. Osnovne gospodarske zbornice poudarjajo, da bodo na več kakor 90 odstotkih površin posejali visokorodno, predvsem domačo pšenico. ZDRAVKO ILIČ Na jubilejni 20. razstavi »Sodobna elektronika« razstavlja 352 razstavljalcev iz 20 držav LJUBLJANA, oktobra. Jubilejna 20. razstava »Sodobne elektronike«, ki bo od 9. do 13. oktobra, bo po številu razstavljalcev rekordna. Udeležilo se je bo kar 352 razstavljalcev iz 20 držav Evrope in Amerike. Več jaht, gostov in deviz Na slovenski obali v 8 mesecih letos 1,510.000 prenočitev KOPER, oktobra — Turistični promet na obalnem območju je bil v prvih osmih mesecih letošnjega leta precej večji kot lani. Po podatkih statističnih služb treh obalnih občin se je v primerjavi z lanskim letom v tem času povečalo: število gostov, več je bilo prehodov čez mejo, v pristaniščih pa je pristalo tudi več jaht. Skupaj je do konca letošnjega avgusta obiskalo obalno območje 282.928 gostov, kar je za 7 odstotkov več kot lani. Predvsem se je povečalo število tujih gostov, teh je bilo kar za 20 odstotkov več, nekoliko pa se je zmanjšalo v letošnjem letu število domačih gostov in sicer za okrog 5 odstotkov. Med tujimi gosti, ki so obiskali obalno območje, jih je bilo tudi letos največ iz Zvezne republike Nemčije, in sicer so imeli nad 370.000 prenočitev, na drugem mestu pa so gostje iz Avstrije z več kot 120 tisoč prenočitvami, število prenočitev se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečalo za 10 odstotkov. Skupaj je bilo v tem času na obali 1,510.000 prenočitev. Večji je bil v osmih mesecih letošnjega leta tudi prehod potnikov na mednarodnih mejnih prehodih. Po podatkih mejne milice je v tem času na prehodih škofije, Lazaret, Pesek, Fernetiči in na železniškem mejnem prehodu Sežana prešlo mejo 24,572.756 potnikov ali 18 odstotkov več kakor lani v istem času. Jahtni promet se je v letošnjem letu povečal za 14 odstotkov. Na obalnem območju je v tem času pristalo in odplulo nad 12 tisoč jaht in motornih čolnov. Pri tem se je zlasti povečal promet plovil v Izoli, pa tudi v Piranu, medtem ko je v Kopru pristalo manj jaht in motornih čolnov kot prejšnja leta. Skladno z večjim turističnim prometom se je povečal tudi devizni priliv na obalnem območju. Ta je do konca avgusta letošnjega leta znašal nad 490 milijonov dinarjev, kar je za 64 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. J. KLANJŠČEK Brez predora? Študija reškega ekonomskega inštituta o cestni povezavi Reka—Trst — Prednosti »direktne povezave« Že dolgo si Reka s širšim zaledjem prizadeva, da bi bila v prihodnosti čim bolje povezana s Trstom in prek Trsta tudi z italijanskimi sodobnimi avtocestami. Strokovnjaki so pred leti pripravili načrte za hitro cestno povezavo med Reko in Italijo s predorom pod Učko. Te dni pa reški »Novi list« prinaša obširen članek o študiji cestne povezave Reka—Trst, ki so jo izdelali v reškem ekonomskem in- štitutu. V članku med drugim piše, da bi tako imenovana »južna« varianta (Matulji — predor pod Učko — Buzet — Koper — drž. meja) imela veliko neugodnih točk: predvsem je ta varianta najdaljša (73 km) in tudi najdražja, saj bi ta cesta že danes stala okrog 3.3 milijarde. Samo predor pod Učko bi bil dolg 5.350 m. Po mnenju strokovnjakov reškega ekonomskega inštituta bi bila precej ugodnejša tako imenovana »direktna« varianta, In sicer: Matulji — Jurdani — Šapjane — Obrov — Kozina — drž. meja. Ta smer je dolga le 40 km in bi danes stala od 1.4 do 1.6 milijarde. Vsi predori na tej trasi bi bili dolgi le 855 m, geološke in topografske razmere so precej boljše kot na »južni« varianti. Med drugim omenja članek tudi »severno« varianto od Matulij prek Jurdanov, Ilirske Bistrice in Divače do državne meje. Ta varianta bi bila dolga 66 km in bi veljala okrog 2.1 milijarde. Po mnenju strokovnjakov pa je tudi ta varianta manj ugodna od »direktne«, vendar boljša od »južne«. Slednjič omenja članek, da bi se »direktna« varianta, ki je po mnenju strokovnjakov najboljša s tehničnega, transportnega in ekonomskega vi- dika, amortizirala v 18 do 20 letih. V. P. »Drava« — nova ladja REKA, oktobra (Tanjug) — V italijanski ladjedelnici La Spezii pri Genovi so splavili v morje ladjo z nosilnostjo 25.000 ton, ki so jo krstili za »Dravo« To je druga ladja za prevoz razsutega tovora, ki jo tu gradijo za Jugoslovansko linijsko plovbo z Reke. Prvo ladjo, »Donavo«, so dogradili nedavno in že plove. Obe sta iz programa »Jugoslavija«. Gniloba napada Pomurski vinogradniki obupujejo, ker botrytis uničuje grozdni pridelek od Ljutomera pa do Gornje Radgone GORNJA RADGONA, oktobra — Nedavno deževje v Pomurju, kjer je v dobrih treh dneh padlo nad sto litrov vode na kvadratni meter, je neposredno pred trgatvijo pokopalo obete pomurskih vinogradnikov o obilnem in kvalitetnem pridelku. Gniloba (botrytis) namreč nezadržno uničuje grozdje na slovitih legah od Ljutomera do Kapele in Gornje Radgone. „Pitne“ odplake v Sisku Rafinerija v Sisku bo kmalu začela uporabljati najmodernejšo napravo SISAK, oktobra (Tanjug) — V rafineriji nafte v Sisku bo kmalu začela delati ena najsodobnejših naprav za čiščenje odplak, za katero bodo porabili okrog 40 milijonov dinarjev. Reke so bile zadnja leta okrog Siska tako onesnažene, da škode skoraj ni mogoče oceniti. Poginilo je več sto ton rib. Upajo, da bo pobuda organov upravljanja in strokovnjakov šiške rafinerije pripravila tudi zagrebške in vse druge kemične tovarne do tega, da bodo nehale onesnaževati naše reke. Nova naprava odplake tako očisti, da je vodo, ki priteče iz njih, mogoče celo piti Rafinerija bo uporabljala vodo za svoj hladilni sistem Z napravo za čiščenje odplak bodo delali samo en tehnik in dva kvalificirana delavca. BERITE PRIMORSKI DNEVNIK V teh treh kmetijskih oziroma vinogradniških gospodarstvih so skorajda nemočni proti pojavu nenavadno močnega napada gnilobe, ki iz dneva v dan poslabšuje položaj vinogradnikov Povsod namreč izgubljajo bitko s časom, zakaj trgatev na okoli osemsto hektarih vinogradov je običajno trajala na tem območju tri do štiri tedne, sedaj pa jo bodo morah skrajšati vsaj za polovico. »Nihče pri nas ne pomni, da bi dež povzročil tako gnilobo na grozdju«, nam je povedal Martin Medvešček, enolog radgonskega kmetijskega gospodarstva. »Stanje pa se je te dni še poslabšalo, ker grozdne jagode vse počez pokajo, kar še povečuje uničujoče delo glivice,« pravi ta strokovnjak. Enaka poročila smo^dobili tudi s Kapele in i’z Ljutbtrie-ra, kjer so prav tako v stiski s časom, zato vsak zamujen trgatveni dan prinaša vinogradnikom veliko izgubo V Radgoni so na primer prosili za pomoč vojake, ki so do danes uspeh pospraviti komaj četrtino pridelka na površini 230 ha vinogradov Vinska letina bo torej zaradi dežja, ki je imel kljub suši tokrat v vinogradih na sprotni učinek, veliko slabša po količini in kakovosti pridelka, čeprav so si letos povsod obetali rekordno bero Strokovnjaki pravijo, da bo letos vina vsaj za dvajset od stoikov manj, ne ustreza pa tudi kvaliteta, saj je sladkor na stopnja daleč pod ravnijo letošnjih napovedi pomur skih vinogradnikov. BORO BOROVIC Koruze bo letos veliko Letošnja jesen je bogatejša kot lanska — Sliv bo manj BEOGRAD, oktobra (Tanjug) t+—Vse kaže, da bo letošnja jesen oogaiejša z nekaterimi osnovnimi kmetijskimi pridelki kot Japska, Po. najnovejših ocenah zveznega zavoda za statistiko lahko pričakuje mo, da bomo letos pridela li okrog 8,1 milijona ton koruze, kar je za 2 odstotka več kot leta 1972. Ce se bodo napovedi uresm čile, bo to pomenilo, da se je povprečni pridelek na enem hektaru povečal približno za stot. Koruze so letos posejali na 2,360.000 hektarih, kar je za 1 % manj kot lani. Tudi sladkorne pese bo verjetno več (za 3 °/o. Sončnic oo za 55 %, grozdja pa za približno 25 % več kakor lani. Sliv pa bo za 33 °/o manj. Napovedi temeljijo na stanju posevkov z dne 5. septembra. Vzburjenje med celicami Ob Vlil. kongresu jugoslovanskih fiziologov v Opatiji — V transplantacijah ne moremo gledati rešitve vseh problemov — Klasični prijemi v medicini so še v veljavi le nekateri inozemski gostje, pozneje pa še o njihovih mnenjih naši udeleženci niso želeli razpravljati. V kuloarskem pomenku sta se o teh vprašanjih še najbolj neposredno izrazila prof. dr. Branko Perič iz Sarajeva in prof. dr. Andrej Župančič iz Ljubljane. »Vprašanju transplantacij je treba pristopati v timski obliki in v vzajemni večdisciplinski povezavi biokemikov, fiziologov in kliničnih zdravnikov vseh vrst od kirurga do internista. Prav v tem smislu se mi zdi, da je trenutno v Jugoslaviji najbolj razvita sku pina na Reki. Seveda pa v transplantacijah ne moremo gledati rešitve vseh problemov. Zavedati se moramo, da vsi dosedanji klasični prijemi medicine še vedno veljajo,« )e menil prof. Perič. Prof. Župančič pa je opozoril na sorazmerno majhno blagodejnost takih posegov na področju presajanja organov, kajti »s časom in sredstvi, ki jih vložimo v eno samo transplantacijo, bi, če bi to usmerili drugam, lahko rešili že vrsto drugih problemov, morda usodo drugih sto ljudi... Kot običajno smo tudi na tem srečanju obravnavali le strokovne vidike transplantacije. ne pa tudi etične in druge prob leme okrog tega. Zato bi morda kazalo te razprave razviti na drugih mestih dalje, vključujoč tudi filozofe, sociologe in sploh prizadete ljudi v širšem smislu.« Kakorkoli: prj vsem tem bi morali upoštevati dvoje: po eni strani hudo težavno in dragoceno vsakdanje delo zdravnikov praktikov v kliničnih bolnišnicah, po drugi strani pa vzeti na znanje tudi v Opatiji izre čeno grenko spoznanje fiziologov oziroma laboratorijskih raziskovalcev, češ: Prepad med kliničnimi in predkliničnimi zdravniki je karcinom, ki se vzporedno z razvojem znanosti čedalje bolj razrašča in ki bi ga bilo treba z neko resonanco čimprej pre- Prvi in verjetno najpomembnejši vtis, ki ga je zapustil Vlil. kongres jugoslovanskih fiziologov v Opatiji, združen s strokovnimi simpoziji in razpravami, je bil vsekakor ta, da se bazično, laboratorijsko raziskovalno delo v naši medicini vse bolj razvija in da se bo prav na temelju takih srečanj in s pomočjo svojega specializiranega strokovnega združenja v prihodnje očitno razvijalo še bolj, tembolj, ker ga bodo v smislu prilagoditve ustavnim spremembam še decentralizirali, se pravi, raziskovanje približali bazi. V tem smislu je razglabljal tudi dosedanji predsednik društva fiziologov Jugoslavije prof. dr. Sime Vlahovič. Medtem ko je minulo opatijsko posvetovanje organizirala hrvatska sekcija društva, pa se bo poslej za eno mandatno dobo sedež društva oziroma jugoslovanske zveze preselil v Ljubljano Že na opatijskem kongresu so zato za novega zveznega predsednika izvolili prof. dr. A. O. Zupančiča iz Ljubljane. Opatijskega kongresa s simpoziji se je udeležilo skoraj štiristo strokovnjakov iz Jugoslavije in gostov iz Francije, Italije, Bolgarije, Romunije, Velike Britanije in Danske. Skupno so podali kar 320 referatov s strokovnimi temami, kar je nedvomno ogromna žetev, zaradi česar je bilo nujno, da so poleg zasedanja v plenumu razprav Ijali tudi v posameznih sekcijah, Srečanje fiziologov v Opatiji Je obsegalo še simpozij iz imunologije in transplantacije ter simpozij o nevrotransmiterjih, zatem pa strokovno razpravo v šestih sekcijah, za metabolizem za kri in hematopoezo, to je ustvarjanje novih krvnih telesc, za bazični biologijo, za endokrinologijo, za ekofizolo-gijo ter za srce s krvnim obtokom. Za okro glima mizama pa so se vrh tega še pogovarjali o danes še posebej aktualnih vpra- šanjih klinične transplantacije, se pravi presajanja organov, ter o vlogi izpitov v sodobni medicinski vzgoji. Za laika bi seveoa utegnila biti najbolj zanimiva transplantacija, tembolj, ker je javnost v zadnjih letih sledila številnim bol; ali manj posrečenim časopisnim in drugim prikazom operacij okrog presajanja srca ipd. Toda očitno je bilo, da je samo vod stvo opatijskega kongresa poskušalo pra\ tak senz-rionalističen pristop do tega vpra šanja v celoti preprečiti. »Vprašanje trans plantacij je bilo samo eno izmed mnogif vprašanj, ki smo jih obravnavali « je nagla sil predsednik združenja prof. dr. Vlahovii in kritiziral nekatere objave, ki so v konice poročil stavljali transplantacijo. »To je sa mo neko manjše zunanje naličje.« Verjetno je tako stališče zelo stvarno ir upravičeno, vendar pa najbrž tudi ni ni mestu neko skoraj osebno prizadeto odkla njanje, da bi zdravniki oziroma znanstvenik kot osebe lahko dali na to vprašanje nek svoj tak ali drugačen komentar. Za okrogli mizo simpozija, ki ji žal nisem prisostvo val, ker je bila že poprej, in ki je bila tud sicer organizacijsko zunaj simpozija, so p< uvodnih besedah našega strokovnjaka prof dr. Nikše Alegretija podali svoje pogledi mestiti. Prof. dr. Andrej Zupančič je bil vendar tudi tu še bolj kategoričen: »Mislim celo, da razločki morajo biti. V laboratorijih delaš to, kar te zanima. Do aplikacije pride včasih čez dvajset do trideset let. A še takrat, žal, ker skoraj ne poznam odkritja, ki pri uporabi ne bi bilo zlorabljeno.« Gotovo, a vse to ne bo zavrlo niti novih mladih raziskovalcev niti ne novih vnetih praktikov, da odkritij ne bi, pa naj sj bo že tako ali drugače, uporabljali. Na sedanjem opatijskem srečanju jugoslovanskih fiziologov je dejansko presenečalo ne samo veliko strokovnih referatov z zelo tehtnimi dokumentacijami, ampak tudi to, da so se pri tem izkazali zlasti mnogi mlajši raziskovalci. Ce upoštevamo, da prireja jugoslovansko društvo fiziologov take simpozije vsako drugo leto, se pravi, da je minilo že šestnajst let takega sistematičnega dela, nastopa torej že tretja generacija mladih fiziologov, ki si utira pot v neznano. Koliko je vprašanj, ki jih je treba razjasniti s temi ali onimi metodami! Marsikaj je v začetku videti povsem obrobno, pa pozneje postane osrednje. Strokovne sekcije v modernem velehotelu »Adriatic« so razpravljale tokrat v raznih dvoranah. Tudi v nočnem baru. Ali ni bilo zato še prav posebej zanimivo videti v takem okolju mlado raziskovalko, kako je na sicer nočnem plesišču med čmimi stenami in kričečimi lučmi zdaj s projekcijami slik razlagala svoje ugotovitve o vplivih časovno različnih obdobij spanja na organizem, kar je preizkušala na mački, zaprti v stekleni kletki z vodnim bazenčkom in vrtečima se valjema, tako da je žival lahko spala dnevno po osem ur, šest ur, tri ure ali samo dve uri. Seveda je to le drobec v mnogih iskanjih, ki bodo morda pozneje privedla ne samo do široke klinične uporabe, ampak tudi do industrijske proizvodnje zdravil, kot so govorile v vežah hotela »Adriatic« za simpozij pripravljene komercialne razstave raznih domačih in tujih farmacevtskih tovarn. Docent dr. Vlasta Licič-Vlahovič je iz svoje sekcije poudarila predvsem vlogo imunologov. »Žal je v Jugoslaviji to delo omele no na ožji krog bazičnih imunologov, za radi česar se pri vzgajanju bodočih medi cincev čedalje bolj žgoče čuti potreba, da bi uvedb imunologijo kot poseben predmet v študiju.« Imunologija je veda, od katere so v bistvu odvisne tudj transplantacije organov. Na srečanju pa so fiziologi razpra vljali seveda še o vrsti drugih, s tem povezanih vprašanj, kot so tumorska imunizacija, alergije, avtoimuna obolenja ipd. Prot. dr. Dimitro Atanackovic te, povze majoč delo simpozija o nevrotransmiterjih, menil, da se vsa ta problematika ne omejuje samo na intimni mehanizem fizioloških substanc in raznih motenj v celicah, ampak zadeva ves organizem. V ospredju je bilo zlasti delo, povezano z novimi bolinergični-mi transmiterji, delo učencev prof. Andreja Župančiča, ki poskuša odkriti naravo receptorjev za acetilkolin, to je posrednike vzburjenja med živčnimi celicami oziroma med živčnimi in mišičnimi celicami, kar ima silno dalekosežne učinke in funkcije na vseh področjih človekovega organizma tja do ožilja in srca. Dr. Atanackovič je govoril tudi o drugih temah, ki so se jih lotili. Koliko je pač možnih raznih obolenj in motenj v človekovem telesu, o katerih so se posvetovali! Npr. o črevesnih motnjah, motnjah vegetativnega živčevja, krvnem obtoku; preizkušali so tudi razne poti za preprečitev srčnih infarktov, vendar žal tu kakih večjih novih možnosti niso odkrili. Skopski specialist dr. Vanče Kovačev je v svoji sekciji razpravljal o žlezah z notra njim izločanjem. Menil je, da je treba gle dati na delovanje teh žlez v skupnem, vzajemnem odnosu, ne pa izolirano. Zato je tudi treba najprej določiti skupni hormon ski status človeka. V tej smeri so načeli tudi pojave teh hormonov že v človeškem plodu in takoj po otrokovem rojstvu. Nekatere alergične reakcije se zmanjšujejo z dodajanjem hormonov iz nadobistnih žlez. V organizmu gredo akcije v več smereh in često ena vzburi drugo, k; poteka nasprotno. Pomembno področje te sekcije je bila razen tega povezanost živčnega sistema s funkcioniranjem žlez z notranjim izločanjem. In vendar se tu in tam skozi gozd na videz nespektakuinrnih znanstvenih razprav ijanj prebijaio tudi nonav "'na odkritja, ki so za zuhJ res še v eKsy.C’niCiitalni fazi. ki pa obetajo tudi že neposredne aplikacije. Prof. dr. Atanackovič je med pripovedovanjem o biokemiji možganov in mehaničnih procesih v celicah, še posebej v centralnem živčnem sistemu, omenil tudi zanimivo, za zdaj še preizkusno odkritje prof. dr. Sterna iz Sarajeva. Le-ta je namreč ugotovil možnost reaktiviranja mišične atrofije s pomočjo strupa, ki ga dobivamo iz strupenega pajka, imenovanega črna vdova. Prof. dr. Matetinovič na Reki pa je z namestitvijo magneta v ušesnem bobniču gluhonemega pacienta ne samo usposobil bolnikovo slušnost, tako da lahko prek magnetnih valov sprejema glasove celo iz sosednjih, oddaljenejših prostorov, ampak je dokazal, da ta opna v ušesu lahko postane sama resonančna. To je povsem novo odkritje, kajti doslej so predvidevali le možnost sprejemanja zvočnih valov, ne pa tudi možnosti, da bi bil tak bobnič sam izvor zvoka. Sicer se pa tudi v fiziologiji kot v sleherni znanstveni dejavnosti vse najbolj zagozdi pri vprašanju novih, prihajajočih strokovniakov. To se je nokazalo tudi v Opatiji, kjer je imelo največ obiska prav predavanje prof dr. Nikše Podkrajca o vprašanjih medicinskega študija. »S sedanjim sistemom študija so nezadovoljni tako študenti kot profesorji in družba.« je razvil svojo misel v pomenku prof. dr. Podkrajac »Povsod po svetu so zato začeli reformo univerzitetnega študija. Tudi pri nas razpravljajo o tem. Toda nekega jasnega recepta ni in ga ni lahko najti. Nihče ga še ni našel. Zato so bda tudi v naši razpravi mnenja individualna In med seboj različna. Morda bi Olla vendar neaa skupnost v ideji, češ: Poučevanje je umetnost, preverjanje znanja z izpiti pa je bolj znanost! Seveda pa tudi pri tem ne gre za testiranje faktografskega znanja, ampak za preizkušanja, koliko so študenti sposobni praktično reševati probleme in uporabljati literaturo o tem. Ostaja tudi še vprašanje ročnih veščin in moralno etičnih stališč, ki jih v izpitu ni mogoče zajeti. Morda je bil eden redkih skupnih sklepov sedanjega srečanja v Opatiji ta, da bi razpravljanje o tej temi moralo postati stalno orisot.no na vseh naših, tudi prihodnjih srečanjih.« BOGDAN POGAČNIK SPORT SPORT SPORT 4 košarka EVROPSKO PRVENSTVO V finalu za prvo mesto Jugoslavija ■ Španija Presenetljiva izločitev Sovjetske zveze, ki je podlegla v zadnjih minutah Spancem Jugoslavija — Španija za zlato. 1 go. Se bo predsednik mednarodne Nepričakovan spodrsljaj SZ proti zveze Mr. Jones prilagodil okolju, kot Španiji je dal Jugoslaviji še večje možnosti, da osvoji prvi naslov evropskega prvaka. Možnosti za zmago so seveda večje kot proti SZ, saj so bili sovjetski košarkarji za jugoslovanske igralce skoraj nepremagljivi. V težavah so bili predvsem zaradi metodične in preštudirane igre Sovjetov. Težave pa bodo tudi s Španijo, predvsem zaradi okolja. Znano je, da je špansko občinstvo vse prej kot športno in so bile v Španiji a-fere v košarkarskem okolju običajne. Že dejstvo, da lahko s Španijo igrajo ameriški košarkarji kot Luyk, Braebender, je jasen dokaz, da se mednarodna pravila upoštevajo... po špansko. Gotovo bosta imela sodnika je na žalost njegov običaj, ali pa bo končno vendarle zagovarjal košarkarsko igro? Novoselova vrsta bo seveda morala upoštevati te okoliščine in zaigrati sproščeno ter vsiliti svojo igro, kot je to napravila v polfinalni tekmi s Češkoslovaško. Predvsem pa bodo morali jugoslovanski košarkarji ohraniti do konca tekme mirne živce, saj se bodo morali prilagoditi nasprotnemu okolju in predvsem navdušenju španskih košarkarjev, ki bodo skušali pred lastnim občinstvom doseči največjo zmago v španski košarkarski zgodovini. Tehnično bi lahko pa finalista o-cenili takole: Jugoslavija ima bogato mednarodno v tem srečanju daleč najvažnejšo vlo- miiuiimiim umih ni mu ni minili n in m im iiiininiiuniiiii im nm|,|ii''n n n 11,1 NOGOMET Drugo kolo 2. amaterske lige Odprt račun Juventine tržaškim Libertasom Od naših ekip bodo igrali doma le Goričani, tržaška moštva pa bodo šla v goste V nedeljo bodo odigrali drugo kolo prvenstva 2. amaterske lige. Juventina bo igrala na domačih tleh, medtem ko bodo šli Breg, Primorje, Vesna in Zarja v goste. Štandrežci bodo sprejeli v goste tržaško ekipo Libertasa, ki sodi med močnejše ekipe te skupine. Juventina ima s Tržačani odprt račun. Vsi se namreč dobro spominjamo, kako je sodnik pred tremi leti (3. 5. 1970) v Štandrežu predčasno zaključil srečanje med Juventino in Libertasom, ki gotovo ni delalo časti nogometu: brc in psovk ni manjkalo. Disciplinska komisija je nato registrirala tekmo 2:0 v korist Tržačanov, ki so prestopili v višjo ligo, Juventina pa je bila obsojena na izpad, čeprav ne zaradi tega rezultata. Od tedaj so se duhovi gotovo pomirili ih'Ju-ventina bi najlepše izbrisala ta spomin z gladko zmago nad Tržačani. Primorje bo gostovalo pri Flamingu, ki bo moral na'igrišče bréz dveh standardnih igralcev Gallino-tija in Pellegrinija (izključena). To bodo skušali Prosečani izkoristiti, saj je v taboru Primorja morala precej visoka po lepi zmagi s 3:1 proti Cremcaffeju v prijateljski tekmi. Kriška Vesna bo morala v jutranjih urah igrati proti ekipi Stocka ha igrišču pri Sv. Alojziju, ne pa v Ul. R. Sanzio, kot je bilo prvotno določeno. Gostitelj namreč ni do bil ob določeni uri igr šča na razpolago. Za Križane predstavlja to srečanje važen izpit po zmagi nad Edere. Stock je namreč kandidat za končno zmago in če bi Vesni uspelo priti vsaj do točke, potem je razumljivo, da imajo lahko kriški navijači zaupanje v pomlajeno, oziroma obnovljeno enajsterico. V jutranjih urah bodo igrali tudi Brežani, ki bodo šli v goste k S. Anni, ki je prejšnjo nedeljo z lahkoto odpravila novinca lige Fossa-lon. Za Brežane bo to srečanje precej trdo in naporno, saj računajo domačini na celoten izkupiček. Zato bi pomenil remi že lep uspeh, ki bi dal ekipi poguma in zaupanja v svoje moči. Zarja pa bo šla v goste k Ederi, Športno uredništvo Primorskega dnevnika vabi vse svoje dopisnike, da se udeleže vsakoletnega jesenskega sestanka, ki bo v torek, 9. t.m. ob 2C. uri v uredništvu PD v Trstu, Ul. Montecchi 6. ki se namerava maščevati proti Zarji za spodrsljaj, ki ga je doživela poroti Vesni. Bazovci se tega dobro zavedajo. Kljub temu ne o-bupujejo, saj so prepričani v svoje moči. Navijači seveda upajo, da bosta obramba Zarje in vratar Babuder vzdržali masovne pritiske Edere. B. R. Cagliari - Napoli X 2 Cesena - Torino 2 X Fiorentina - Verona 1 luter - Genoa 1 X Juventus -' Foggia 1 LK Vicenza - Lazio 1 2 Roma - Bologna 1 Rjunpdorja - Milan, X j2 Arezzo - Taranto "T Catania • Spai X Parma - Ternana 1 X Triestina - Monza 1 X Spezia - Giulianova 1 košarkarsko tradicijo. Prenovila pa je svoje vrste in zamenjala je svojega trenerja. Mirko Novosel je sicer sposoben tehnik in uživa predvsem zaupanje mladih košarkarjev (Delipa-gič, Kičanovič, Jerkov). V Južni A-meriki je opravil več važnih in u-spešnih nastopov. Nedvomno pa je to prvenstvo zanj prva resna pre-skušnja v kratki karieri zveznega trenerja. V zgodovini jugoslovanske košarke je Nikolič pokazal veliko košarkarsko znanje, Žeravica pa je dal reprezentanci enostavnost in sodelovanje. Kaže, da je Novosel dal košarkarjem veselje do igre. Tekma proti češkoslovaški je pokazala, da je jugoslovanska košarka med najboljšimi na svetovnem pozorišču zaradi dobre obrambe, zaradi duhovitosti v napadu in zaradi uspešnosti pri metanju na koš. Odsotnost Kapičiča in Simonoviča sta za Jugoslavijo hud udarec, vseeno pa mislimo, da je trenutno tako zaradi posameznikov kot zaradi skupne igre boljša od Španije. Zmaga proti SZ je Špance navdušila. Odpira se jim možnost osvojitve prvega mesta. Uveljavitev španske košarke v evropski areni gre gotovo na račun vključitve ameriških igralcev v reprezentanco. Z Luykom in Braebenderjem je Španija zadovoljiva ekipa, brez njiju pa je moštvo skromno. Novoselova naloga bo torej zmanjšati doprinos obeh Američanov. Obeta se nam privlačno in izena-čeno srečanje med ekipama, ki sta si zaradi igre in mišljenja podobni. Sicer ponavljamo: sodnika lahko skvarita vse. b. L ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo danes ob 23. uri na drugem kanalu prenašala drugi polčas finala evropskega košarkarskega prvenstva med Jugoslavijo in Španijo. OBVESTILA SPDT obvešča smučarje, da bo v nedeljo, 7. t.m., suhi trening v okolici Proseka. Vodi Vanda Husu. Zbirališče ob 11.15 na Kr- žadi na Proseku. * « « Predsmučarska telovadba pri Sv. Jakobu bo vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure. Prijave v dnevih treninga. » ♦ » Predsmučarska telovadba se v Križu prične v ponedeljek ob 15. uri v dvorani «Albert Sirk». ODBOJKA DREVI V UL. DELLA VALLE DANAŠNJI TURINE DOBRA PRIPRAVA ZA BOR IN BREČ Tekmovanje prireja tržaška OMA - Nevarne goriške odbojkarice Po treh domačih cdbojkarsk'h turnirjih pri članicah bo danes in jutri na sporedu četrti turnir, ki bo dosti bolj kakovosten kot prejšnji trije. Tržaška OMA, ki si je spet priborila mesto v drugoligaški ligi, je organizator tega tekmovanja. Poleg šesterke OMA bomo videli pri delu še goriško AGI, ki je prav tako drugoligaš ter Breg in Bor. V Trstu se bo torej zbrala vsa odbojkarska smetana naše dežele, če izvzamemo Casagrande iz Sacileja. Sam turnir bo zelo zanimiv, saj bo vsako srečanje pravcati derbi. To tekmovanje bo najbolj dobrodošlo za Bor, AGI in OMA, ki bodo čez približno mesec dni pričeli s prvenstvenimi nastopi. Zastopnice vseh treh društev so se za ta turnir in tudi za bližnje prvenstvo dobro pripravile. Ne smemo pa pozabiti niti na Breg, ki je z dvema zmagama na prejšnjih turnirjih še enkrat potrdil, da je treba računati tudi nanj. Trener OMA Cipolia nam je povedal, da bodo njegove varovanke nastopile z najmočnejšo postavo. Kot je znano, so Tržačanke igrale v preteklem prvenstvu v tretji ligi in so si letos ponovno priborile status drugoligašic. Te igralke trdo in marljivo trenirajo skozi vse leto, pred samim prvenstvom pa celo štirikrat na teden. Z OMA se bo v prvi izločilni tekmi srečal Breg. Trenutna moč in sposobnosti odbojkaric iz Doline so nam dobro poznane. Po enoletnem premoru bo spet nastopila Divna Slavec. Škoda, da se je moral trener Jurkič odreči odlični tolkačici, Sonji Križmančičevi, ki ima težave s hrbtom in po vsej verjetnosti ne bo igrala. Ker sta se poslovili od odbojkarskih igrišč Forausova in Barutova, bodo Brežanke igrale z nekaterimi mlajšimi in obetajočimi dekleti. Če bo Breg zaigral tako kot zna, ne bi smela predstavljati OMA nepremostljive ovire. Spopad bo gotovo izredno bojevit in vsaka neodločnost lahko postane usodna, ker se bo igralo vse tekme na dva uobljena seta. V drugem izločilnem nastopu se bosta spoprijeli dve dobro znani ekipi: Bor in AGI. V preteklem prvenstvu je bila sreča naklonjena «plavim» z dvema prvenstvenima zmagama. Goričanke so bile prav do zadnjih prvenstvenih nastopov v nevarnosti, da bodo izpadle iz druge lige. Na koncu pa jim je le uspelo preprečiti najhuje in to prav na račun Brega z dragoceno zmago sredi Doline. Goričanke ne prihajajo v Trst brez utemeljenih upov in drevi bo Boru trda predla. Tržačanke niso prepričale v dosedanjih nastopih. Res, da so ve; dno igrale v spremenjeni postavi ...muhi............................................................................................ ORIENTACIJSKI POHOD JUTRI V SEMPOLAJU Po šestih letih spet tradicionalni pohod V dolgoletni zamejski športni tradiciji je planinsko-orientacijski pohod vedno imel svojo značilno vlogo. Bil je edini šport, ki je potekal v neposrednem stiku z naravo. Tu ne gre za goli antagonizem. Mentaliteta rekorderstva pri pohodu popolnoma propade, saj tu ne odloča desetinka sekunde, temveč le iznajdljivost na nepoznanem terenu. Mislim, da smo Slovenci v zamejstvu še redki, ki gojimo to športno panogo. Italijanska tako imenovana «caccia al tesoro» še zdaleč ne zadene bistva našega pohoda. Zato ohranjajmo to prastaro tradicijo gozdovništva in taborništva ! Po nočnem orientacijskem teku na Opčinah in pohodu po mestnih ulicah se tokrat, po šestih letih, spet vračamo k tradicionalnemu pohodu. Kot prešnja leta, ga tudi letos prireja taborniška organizacija Ro- du Modrega vala. Letošnji POP v okviru 13. SŠI bo potekal v okolici šempolaja in bo trajal približno tri ure. Pohod bo ob vsakem vremenu, saj je še živ spomin na razna tekmovanja, ki smo jih opravili med grmenjem in pod nalivom. Pohod bo potekal pretežno po gozdu in po gmajni, saj je asfalta le nekaj metrov pri startu in na cilju. Zato priporočamo tekmovalcem težko obutev in trpežno obleko. Kot tehnično opremo pa priporočamo dober kompas, razne s*inčnike, meter zapestno uro, vrvico itd. Start in cilj bosta v dvorani PD Vigred v šempolaju, ekipe pa bodo startale v presledkih petih minut. Organizatorji bodo na startu razdelili ekipam zemljevid tekmovalnega področja in polo z nalogami, ki jih bodo morali tekmovalci reševati med tekom. Ekipe se bodo morale med pohodom javiti kontrolam, ki bodo na teremu, si- cer bodo izključene. Izključene bodo tudi tiste ekipe, ki bodo namerno uničevale napise, znake ali drugače ovirale reden potek tekmovanja. Ta planinsko - orientacijski pohod je prvi po presledku dveh leti. Prvič pa v devinsko-nabrežinski občini, zato vabimo posebno kraške fante in dekleta, da se pohoda udeležijo. Vabimo seveda tudi druge, dobrodošle pa so tudi «stare bajte», ki naj na terenu pokažejo, kaj veljajo. Dušan Jelinčič OBVESTILO ŠZ Bor sporoča, da se bo otroška in korektivna telovadba na stadionu «1. maj» v Trstu, pod vodstvom prof. Franka Drasiča, začela v torek, 9. t.m. ob 15. uri. OBULE VESTI NA OSMI STRANI in temu primeren je bil tudi uspen. S tem, da bo spet igrala Hrovatinova, se bo marsikaj obrn'To na bolje. Iz zdravstvenih razlogov pa bosta žal odsotni Zavadlalova in Kufersinova. Tudi trener Drasič bo moral seči po nekaterih mlajših =_ j 6 F- 1. - prvi 1 drugi 2 2. - prvi 1 drugi X 3. - prvi 1 X drugi 2 i 4. - prvi 2 i i drugi 1 2 X 5. - prvi 1 1 drugi X 2 6. - prvi 1 1 drugi 2 X močeh in jih tudi posxati ra igrišče po ognjeni krst in nabiranje izkustev. Vse tekme bodo odigrane v telovadnici v Ul. Della Valle, ki bo po enoletnem odbojkarskem odmoru ponovno zaživela. Ob spominu na prelepe prvenstvene tekme borovih fantov se pričakuje tudi dostojno število gledalcev, ki bi morali podpreti obe naši ekipi ob teh težkih nastopih. Urnik domačih srečanj: ob 20. uri: OMA — Breg ob 21. uri: Bor — AGI Jutri bosta na sporedu tudi dve tekmi, in sicer: ob 19. uri: mali finale za tretje in četrto mesto ob 20. uri pa se bosta spoprijela za prvo mesto zmagovalca prvega dne. Takoj po končanem tekmovanju bo sledilo nagrajevanje. G. F. DANES SOBOTA, 6. OKTOBRA 1973 NOGOMET ZAČETNIKI 16.45 v Trstu, stadion «1. maj» Tergeste — Breg JUTRI NEDELJA, 7. OKTOBRA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 9.30 pri Sv. Alojziju Stock — Vesna * * * 10.00 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Breg * * * 15.00 v Štandrežu Juventina — Libertas * * * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Primorje * * * 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * * MLADINCI 11.00 pri Sv. Alojziju Esperia — Breg * * * 10.30 na Padričah Gaja — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 12.30 pri Sv. Alojziju Libertas — Breg * * * 9.15 na Padričah Don Bosco — Union ★ * * 10.00 v Štandrežu Juventina — Pro Romans NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9,00 v Chiavariju Nastopa tudi Kras POP 13. SŠI 8.30 v Šempolaju Primorje — RMV KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 14.00 v Este Nastopa tudi Adria NOCOJ BO NEKDO BOLJ MIRNO 3M... * • • I 7&fc L 5 I fs-llP ■lil® 'lili ifclillllHL V nedeljo, /: oktobra, se začnejo tekme A lige SPECTATOR: MAFIJA I VČERA) in DANES V tem času je bila v teku protimafijska «operacija Mori», ki jo je bil zaukazal Mussolini in nekaj let mafiji niso cvetele rožce, čeprav tudi ta, na videz temeljit podvig, ni imel pričakovanih rezultatov, ker se je mafija znala pritajiti in prilagoditi^— fašizmu. Občinski načelnik mesta Santa Ninfa Domenico Persicone je bdi umorjen iz zasede. Storil je bil namreč nekaj neoprostljivega : na famoznem velikem procesu proti članom mafije v Ca» latafimi (bilo jih je več sto na zatožni klopi) je nastopil kot Priča, ki je bremenila člane mafije. Kakšna nora hrabrost! Plahto je z glavo. Mladi Salvatore Zizzo je bil obtožen tega umora, čisto zagotovo ga je ubil po nalogu mafijske hierarhije, vsi so to v Salemiju vedeli, številni bi tudi lahko pričali, toda komu je Idilo le do tega, da bi žrtvoval svojo glavo za resnico in pravico. In Zizzo je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Leta 1930 je Zizzo odšel v vojsko. Leta 1932 je bil ubit Bartolomeo Persicone, brat prej ubitega občinskega načelnika. Skrivnost je ostala popolna. Sin skrajno revnih staršev je Salvatore Zizzo z brati kar nekako obogatel. Tedaj je začel po svojih poljih jahati na beli kobili. Na videz je bil samo «dober gospodar». Leta 1939 so ga prijeli. Obtožili so ga štirih velikih kraj živine in štirih velikih izsiljevanj. Preiskava se je vlekla do 1942 leta, ko je bil obsojen prvič in edinikrat v življenju na štri leta ječe. Toda ni dolgo ostal v jetnišndci. Mussolini je potreboval vojake, pa je tudi Zizzo oblekel uniformo. Po vojni je Salvatore Zizzo nadaljeval. Znova je bil obtožen kraje živine, toda spet ni bilo dokazov. Obtožen je bil tudi ugrabitve. Noter dr. Tommaso Triolo je izginil brez sledu. Čez nekaj dni so po skrivnih kanalih zahtevali od njegovega očete, naj plača štiri milijone lir, če hoče, da hi se mu sin vrnil domov. Vendar pa se Triola nikoli ni vrnil. Storjena je bila tudi druga ugrabitev. Ugrabili so neko žensko, Estero Mario Galbo. Ugrabitelji so se zmotili, mislili so, da so ugrabili sestro notarja Triole. Vrnili so jo domov. Tudi to je bilo delo Salvatora Zizza. Potem je prešel v ilegalo. Lete 1954 je notranje ministrstvo razpisalo nagrado v višini pol milijona lir tistemu, ki bi pomagal, da bi ga ujeli. Toda, če bi hoteli, bi ga zlahka lahko prijeli tudi brez tega. V policijskem poročilu je zapisano: «čeprav v ilegali je Zizzo pripeljal v Alcamo mehanični mlp.tilni stroj in zaukazal vsem lastnikom zemlje na tem območju, da ga uporabljajo in da plačajo toliko, kolikor terja za takšno uslugo in si je tako pridobil veliko denarja.» Ko je brat izginulega notarja Triole postal menih in odšel kot misijonar v Afriko pa ni bilo več civilne stranke v tej zadevi, so Zizza oprostili obtožbe, da je organiziral ugrabitev in umor notarja. Svobodno se je vrnil domov. Toda 29. marca 1957 so ga znova prijeli pod obtožbo, da je storil dva nova umora. Po nekaj mesecih preiskovalnega zapora so ga osvobodili, ker ni bilo prič, ki bi ga bremenile. Kakšna sta bila omenjena umora? V mestu Santa Ninfa so smatrali za šefa mafije Niccola Pizz itole ja, njegov adjutant pa je bil Baldassare Genna. Toda prišlo je do spopada. Za vodstvom sta posegala Giu- seppe Martino in Pietro Cordio. Pizzitola bi morali dvakrat ubiti iz zasede, 1948 in 1951 leta, toda nobeden od obeh poskusov se ni posrečil. Končno je ob koncu 1951 lete vendar umrl, toda v avtomobilski nesreči malce sumljive narave. Malo kasneje so ubili tudi njegovega adjutante na pragu njegove hiše. Glede na to se je Giuseppe Martino lahko razglasil za šefa mafije, kateremu naj bi bil Cordio adjutant. Toda malo časa je užival. Martina so ubili 1956, Cordia pa mu je sledil 1957 lete. V preiskavi je Martinov sin izkazal: morilec je Zizzo! No, ko je prišlo do procesa, je glavna priča vse umaknila. Dejal je, da mu ni niti na kraj pameti padlo, da bi obtoževal Zizza. Salvatore Zizzo je šel dalje. Spremenil se je v podjetnika. Ima družabnika, to je Giuseppe Paimeri. Njima so vsa javna dela, gradite ceste, gre za vsote več deset milijonov lir. Nevarnosti pred konkurenti ni, nihče si ne bi upal ponuditi občini Salemi ali kaki drugi občini v okolici manjšo ceno za kilometer izdelane ceste. Ugleden član «najboljše družbe» je, gospod, mogočnež, pred katerim se vsi klanjajo. Vendar je pokrajinska uprava dala velikemu podjetju GEM koncesijo, naj zgradi neko pomembnejšo cesto. Maja 1961 lete je eksploziv raznesel stroj tega podjetja. Škoda je znašala 18 milijonov lir. Slehernemu je bilo jasno : Zizzo na svojem območju ne prenese nobenega tekmeca. Vse ceste, stare in nove, ima za svoje. Toda niti tisti, ki so imeli dokaze, si niso upali bremeniti Zizza. Celo voditelji tvrdke GEM ne. «Slučaj Zizzo» je ilustrativen tudi zato, ker gre od njega zveza mafije proti ameriškemu gangsterizmu ali mafiji. Zvez in struj je več, toda tudi veliko skrivnosti. To je nekaj konkretnejšega. Lete 1958 so v New Yorku ubili Cristofora Robina, rojenega na Siciliji v Salemiju, ki je bil znan tihotapec mamil. Lete 1961 so ubili v Rochestru (država New York) Alberte Agnecija, ki je bil sicer kanadski državljan, toda bil je prav teko rojen v Salemiju. Tudi on je bil tihotapec mamil. Bila ste znanca Salvatora Zizza, šefa mafije v Salemiju. Med tema dvema smrtima v Ameriki je neki kovček z igračkami, ki je bil prispel z ladjo «Saturnio» iz Sicilije v New York. Kovček je pripadal neki družini sicilskih emigrantov. Igračke so bile sumljive. Agenti Federalnega biroja za boj proti tihotapstvu mamil so igračke razdrli in našli v dvojnem dnu 10 kilogramov heroina. Sled je vodila v Salemi, do Zizza in njegovega družabnika pri gradnji cest Paimeri j a. Toda rezultati preiskave so končali — v arhivu. Zanimiva je usoda tistega Alberte Aguecija, ki so ga ubili v Rochestru. Lete 1958 je bil v svojem rodnem kraju Salemiju na Siciliji. Njegovo gibanje je bilo sumljivo, pa so ga karabi-njerji izgnali nazaj v Kanado, v Toronto. Tam so ga lete 1961 prijeli z nekaterimi drugimi, pri njem pa so našli večjo količino mamil. Spustili so ga pogojno na prostost, ker je plačal kavcijo 30.000 dolarjev do obravnave. Toda takoj je izginil. 23. novembra 1961 so našli njegovo truplo v predmestju Penfield. Zadavili so ga s plastično vrvjo, roke pa je imel zvezane z žico. Telo so polili z bencinom in ga zažgali. Policija je ugotovila njegovo identiteto s pomočjo prstnih odtisov. Zizza samega nikoli niso prijeli na delu v zvezi s tihotep-stvom mamil v Ameriko, toda preiskovalno gradivo je polno takšnih indioij. Njegov družabnik Palmieri pa je bil nasprotno 15. maja 1961 prijet v Rimu pri dejanju, ko je plačeval vsoto v dolarjih nekemu francoskemu tihotapcu mamii. Zdelo se je, da se je s tem odprla velika afera in da bodo končno odkrili veliki kanal tihotapstva s Sicilije proti Ameriki, toda snet iz vsega ni bilo nič. (Nadaljevanje sledi/ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13 500 lir. Letna naročmna za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» y P053!™3203 številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180,—- din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 6. oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst ----- ■ . -.... ...............j ..n— KONGRES LABURISTOV V BLACKPOOLU Zmerna zmaga H. Wilsona nad levičarsko opozicijo Elastičen program stranke pred političnimi volitvami LONDON, 5. — Prihodnje leto bo- temveč samo posamezne primere in- , „ '-----• dustrij, ki jih je država že itak vse do danes podpirala. Prav tako je Harold Wilson dosegel svojo pomembno zmago tudi na področju odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Glede tega vprašanja obsta-jajo v stranki tri glavne težnje: 1. levičarska struja zahteva izstop iz EGS; 2. Harold Wilson in njegova skupina zahtevata ponovna pogajanja z EGS; 3. nekateri laburistični krogi menijo, naj odnosi med Anglijo in EGS ostanejo v sedanjih okvirih. S podporo Jonesa je zmagala Wil-sonova težnja po ponovnih razgovorih z odgovornimi organi EGS. V dobro obveščenih krogih pa menijo, da je ta zahtevek zelo nejasen ter praktično nudi Wilsonu možnost, da se izogne vsem težavam, ki bi lahko nastale v bodočnosti. do v Angliji politične volitve, ko si bosta spet stali nasproti laburistična stranka, ki jo vodi Harold Wilson ter konservativci, katerim načeljuje Edward Heath. V teh dneh so se britanski laburisti zbrab na svojem letnem kongresu v Blackpoolu, za katerega menijo, da je zadnji pred odločilno bitko za politično vodstvo države v prihodnjem letu. Blackpool predstavlja vsakoletno srečanje laburistov, vodstva stranke ter še posebej tako imenovane «vlade v senci». Kaj hočejo pravzaprav laburisti? To vprašanje je zelo zapleteno, ker je laburistična stranka odvisna v veliki meri od glasov posameznih sindikalnih struj. Glavni vprašanji, ki sta se postavljali na kongresu v Blackpoolu, sta naslednji: 1. vprašanje nacionalizacije velikih industrij in podjetij; 2. Atentat v Genovi na konzulat ZDA Harold Wilson odnosi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Harold Wilson je na kongresu zmagal, ker mu je priskočil na pomoč Jack Jones, ki je na čelu delavcev sindikata za prevoze. Jones je razpolagal z enim milijonom glasov. Prav njemu se je treba zahvaliti, da je Harold Wilson razblinil praktično v nič zahtevke levičarjev stranke. Ti so zahtevali nacionalizacijo kakih 25 velikih industrij ter še drugih 200 manjših. Jonesova podpora politiki generalnega tajnika laburistične stranke je dejansko porinila njeno politiko v zmernejšo usmeritev. Končni dokument, ki so ga delegati izglasovali, ne predvideva namreč nacionalizacij v takem obsegu, kot so jo zahtevali levičarji, Na splošno prevladuje mnenje, da je Harold Wilson izšel iz tega kongresnega boja kot zmagovalec, da je porazil levičarske skupine, ki bi hotele, da se v Angliji uvede strožji režim nacionalizacij ter odklonilno stališče do skupnega evropskega trga. Praktično je Wilson na položaju političnega predstavnika, ki je porazil ekstremistične levičarske težnje, ki pa se bo moral jutri spoprijeti s številnimi težavami, ker ne bo mogel izvajati nekega določenega programa, katerega sploh nima. Laburistični kongres v Blackpoolu je pomemben, ponavljamo, zaradi bližnjih političnih volitev v Angliji, ko se bodo ponovno spoprijeli laburistična stranka in konservativci. V laburistični stranki stoji v ozadju «vlada v senci», ki je že pripravljena, da v primeru zmage zasede stolčke na katerih sedaj sedijo konservativni predstavniki. Napeto stanje na barcelonskih univerzah BARCELONA, 5. — Rektor barcelonske univerze je sporočil, da je policija aretirala tri osebe, ki so skušale preprečiti normalni potek izpitov na medicinski fakulteti. Na barcelonski univerzi je stanje zelo napeto. Včeraj je vodstvo začasno odložilo izpite. V popoldanskih urah so se ti nadaljevali ob navzočnosti policije v bližini vseučiliških prostorov. Policija je intervenirala v notranjosti avtonomne univerze, da bi izgnala nekaj študentov, ki so skušali prepričati svoje tovariše, naj se ne prijavijo k izpitom. GENOVA, 5. — Pred ameriškim konzulatom na Trgu Portello sta eksplodirala danes ponoči dva zaži-galna naboja, ki nista povzročila nobene škode, ker so ju neznani atentatorji namestili nekaj metrov od vhodnih vrat. Eksplozijo so čuli delavci javne čistoče, ki so bili v bližini. Policisti so našli v bližini letake, ki jih so podpisale «Skupine proletarske akcije» v znak solidarnosti s čilskim ljudstvom. REKA, 5. — Jugoslovanski petrolejski izvedenci, vkrcani na ladji «Junak» raziskujejo morsko dno oib črnogorski obali, da bi se prepričali, če je tam res ležišče petroleja. REKA, 5. — Neki avstrijski tovornjak je v reškem pristanišču zdrsel v morje. Voznik je utonil. * * * AOSTA, 5. — V oktobru je peljalo skozi predor Sv. Bernarda 48.579 vozil. Največ je bilo Švicarjev, sledijo pa Italijani, Nemci, Francozi in Angleži. * # * CAPE ARAGO (Oregon), 5. — Ameriški založnik Malcolm Fobes je pričel potovanje po ZDA na balonu. * * * TOKIO, 5. — Japonska policija je sporočila, da je bilo na Japonskem od leta 1967 verjetno umorjenih 70.000 oseb, katerih trupla niso našli. * * * ATENE, 5. — Na grškem trajektu «Ancona» je izbruhnil močan požar. Kaže da ni bil rajen nobeden od 250 potnikov. * * » DAR ES SALAAM, 5. — Tovornjak, ki je vozil otroke v šolo, je strmoglavil v reko. 47 oseb je bilo mrtvih, 15 pa ranjenih. SREČANJE PREDSTAVNIKOV LIGNANSK1H OBLASTI S ČASNIKARJI Načrt za gradnjo čistilnice v Lugugnani resno ogroža turizem na severnem Jadranu Surovine bi čistilnici dobavljali po naftovodu iz Trsta - Jutri v Portogruaru protestna manifestacija VIDEM, 5. — Danes popoldne sta se v nekem videmskem hotelu srečala s časnikarji naše dežele župan občine Lignano Sabbiadoro Gnesutta in predsednik tamkajšnje turistične ustanove Tosolini. Namen sestanka je bil, da seznanita tisk s perečimi vprašanji, ki tarejo Ugnano Sabbiadoro. Čistilnica v Lugugnani Med temi vprašanji je najvažnejši načrt, da bi Lugugnani pri Por-togruaru zgradili veliko rafinerijo. Načrt je izdelalo podjetje ANIC, ki pripada sklopu IRI. Ta rafinerija bi bila povezana z naftovodom s Trstom, v njej pa bi predelovali petrolej, ki bo v glavnem namenjen izvozu, saj ima Italija že preveč čistilnic za svoje potrebe. S tem bi bila torej prizadeta vsa dežela iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BLISKOVIT PODVIG ROPARSKE TOLPE Dragulji vredni 100 milijonov lir plen drznega ropa v bližini Milana v Žrtve ropa so trije trgovci z dragulji MILAN, 5. — Plen drznega ropa, do katerega je prišlo danes popoldne v Milanu, je približno za 100 milijonov lir draguljev. Okoliščine, v katerih je prišlo do ropa, niso še povsem pojasnjene. Kaže, da je na krožni avtocesti okoli Milana avtomobil BMW 3000 s štirimi osebami trčil v pred njim vozeči mercedes, na katerem so bili trije trgovci z dragulji, štirje roparji naj bi izstopili iz avtomobila z naperjenimi puškami in prisilili trgovce, da stopijo iz svojega vozila. Nato so roparji sedli v mercedes in se z njim odpeljali neznano kam. Oropani trgovci so stekli do bližnjega bara in od tam poklicali policijo, ki pa je .vsaj tako kaže, izgubila sled za roparji. V poznih večernih urah smo izvedeli, da je bil plen ropa za nad 70 milijonov lir zlatnine in ne draguljev in 20 milijonov lir v goto-, vini. Zvečer je tudi policija izsle-ì dila mercedes, ni pa še našla rde- V Veliki Britaniji so gospodarske razmere zelo slabe. Na sliki skupina delavcev, med protestno manifestacijo proti zaprtju neke tovarne motornih koles čega BMVV, na katerem se je oddaljil eden izmed roparjev. Prvi nastop demokratične opozicije LIZBONA, 5. - Več kot 2000 ljudi se je udeležilo včeraj v dvorani društva umetnosti v središču prestolnice prvega zborovanja demokratične opozicije, ki bo nastopala na prihodnjih političnih volitvah 28. oktobra. Številne pristaše demokratične opozicije, ki niso mogli stopiti v prenapolnjeno dvorano, je policija razgnala s silo. Na zborovanju je govoril prof. Lindley Cintra, ki je obsodil policijsko nasilje na portugalskih vseučiliščih, socialne krivice, ki bi jih socialistična vlada utegnila popraviti, ter kolonialistično vojno v Afriki, ki jo obsoja ves svet. Prof. Cintra je eden od kandidatov lizbonskega volivnega okrožja, kjer v vrstah opozicije nastopajo levičarji, napredni katoličani in socialisti. 60 mark za usmrtitev Remarquejeve sestre WASHINGTON, 5. - Šestdeset mark je zahtevala nacistična ges-tapo od znanega nemškega pisatelja Ericha Marie Remarqueja (avtorja svetovno znanega dela «Nič novega na zahodni fronti») za stroške usmrtitve njegove 24-letne sestre. Dekle je bila lepa plavolaska. Nacisti so jo usmrtili, ker je izjavila, da ne veruje v njihovo zmago. Potem, ko so jo obglavili, so poslali njenemu bratu zahtevek, da poravna stroške eksekucije. Ta strahoviti primer nacistične in fašistične kriminalnosti je posredovala javnosti žena pokojnega Remarqueja Paulette Goddard, ki je sedaj v Washingtonu, kjer bo prisostvovala premieri edinega gledališkega dela svojega pokojnega moža. Remarquejev «Full circle» so predstavili občinstvu v Berlinu 1. 1950. Tito odlikoval Petra Ustinova BEOGRAD, 5. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ri- SKRIVNOSTEN UMOR V NEAPLJU Raztelešeno žensko truplo v bazenu Neznani sadist je razrezal truplo na osem kosov NEAPELJ, 5. — Karabinjerji so našli v nekem bazenu truplo neznane ženske, ki so jo neznanci umorili mogoče pred dvemi tedni. Truplo je bilo razrezano na kose ter že razpadlo, da do sedaj niso mogli ugotoviti istovetnosti nesrečnice. Karabinjerji krajevne skupine pod vodstvom polkovnika Riccarda A-gnesisa so pred nekaj dnevi prejeli telefonsko obvestilo, da so neznanci mučili in umorili neko žensko v nekem kraju, ki je zelo blizu stopnišča Fran San Martino in Korza Vittorio Emanuele. Karabinjerji so pod vodstvom kapetana Confortila začeli preiskovati celotno področje. Po treh dneh neumornega dela so končno našli truplo umorjene ženske. Preiskava je bila zelo napor- na, ker je na tistem področju mnogo porušenih hiš a druge so prazne, ker so se prebivalci izselili. Karabinjerji so pregledali vse hiše ter se navsezadnje znašli pred bazenom. Poklicali so karabinjerske potapljače. ki so se večkrat spustili na dno bazena samega, ki meri 8 metrov v globino, od katerih je 5 metrov pokritih z vodo. Na dnu so našli raztelešeno truplo nesrečnice. Operacija je bila zelo težavna, ker je bilo truplo že skoraj popolnoma razpadlo. Kdo je zagrešil ta zločin, se še ne ve. Prav tako se ne ve niti kdo je bila umorjena ženska Karabinjerji ugotavljajo sedaj vse primere oseb ženskega spola, ki so izginile na dneh. Na splošno prevladuje mnenj da je zločin zagrešil neki duševno neuravnovešen človek. Sodelovanje sindikalistov pri stavkah ni kaznivo MADRID, 5. — Špansko vrhovno sodišče je razsodilo, da sodelovanje pri kaki stavki, tudi sindikalnih predstavnikov, še ne predstavlja po membnega razloga za odpustitev prizadetega z dela. Špansko vrhovno sodišče je s svo- tcan.cBc, ... ™ -o...... ... jim odlokom razveljavilo razsodbe neapeljskem področju v zadnjih. 15 ! nižjih sodišč ,ki so menila, da je bil prizadeti pristaniščnik iz Sevilla upravičeno odpuščen iz službe, ker se je kot sindikalni predstavnik udeležil neke stavke. Podjetje ga bo moralo sedaj ponovno sprejeti v službo ter mu izplačati vse zaostale prejemke. Vrhovno sodisče je sprejelo sklep, ker je menilo, da je samo sodelovanje pri neki stavki, brez vodilne vloge, nekazmvo. V razsodbi je rečeno med drugim, da prihaja v zadnjih časih v Španiji do množičnih odpustov sindikalistov iz službe čeprav stavke organizirajo in vodijo ilegalne sindikalne organizacije. bičič je sprejel danes uglednega angleškega dramskega pisatelja, režiserja in igralca ter veleposlanika UNICEF Petra Ustinova in njegovo soprogo. V prisrčnem razgovoru sta se Ribičič in Ustinov pomenila o sodobnih svetovnih vprašanjih, o angažiranosti umetnikov, o delu Ustinova, kakor tudi o aktualnih vprašanjih razvoja jugoslovanske družbe. Predsednik republike Tito je odlikoval Ustinova za njegove izredne zasluge pri širjenju prijateljstva in sodelovanja z umetnostjo med narodi, kakor tudi za zasluge za zbližanje otrok sveta, z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem. Odlikovanje je izročil Ustinovu v mestni skupščini ob navzočnosti številnih jugoslovanskih uglednih osebnosti predsednik mestne skupščine Branko Pešič Furlanija - Julijska krajina in del Benečije, oziroma turistične dejavnosti teh dveh dežel. Da bi prizadete ustanove preprečile zgradnjo rafinerije, so osnovale «Meddeželni odbor za ekološko obrambo» CIDE, s sedežem v Li-gnanu. Ta odbor je natančno proučil škodo, ki bi nastala z zgradnjo rafinerije in dobiček, ki bi ga od nje lahko imeli domačini. Člani tega odbora so občinske uprave, turistične ustanove, ribiške zadruge, sindikalne organizacije, gospodarski operaterji in zasebniki, ki delujejo na področju od Tržiča do Sottomarine. Na tem delu Jadranske obale je v zadnjih letih nastalo mnogo turističnih objektov. Ribiška naselja so se tako prelevila v turistične kraje. Ti so v Benečiji Sottomarina, desolo, Eraclea, Caorle in Bi-bione, v Furlaniji - Julijski krajini pa Lignano Sabbiadoro, Latisana, Marano Lagunare in Gradež. V letu 1972 je bilo v teh krajih skupno 24.700.000 nočitev, od katerih skoraj polovica tujcev. V samem Li-gnanu pa so letos dosegli rekordno število 6.000.000 nočitev, ki bi bilo lahko še večje, če ne bi zaradi epidemije kolere številni turisti odpovedali rezervacij za prvo polovico septembra. Te številke je treba povečati še za približno 30 odstotkov, v čemer so všteti nedeljski izletniki in tisti turisti, ki iz kateregakoli razloga niso bili prijavljeni. Finančni promet so ocenili na 250 milijard lir letno, od katerih 110 milijard v tujih valuti. S turizmom se aktivno ukvarja 41.000 oseb. Čistilnica, ki jo namerava zgraditi ANIC, bi bila oddaljena od Lignana v zračni črti le 12 kilometrov. Morski tokovi, ki se pomikajo ob obali proti jugu in vetrovi povzročijo v praksi še zmanjšanje te razdalje. Kaj se bo torej zgodilo z maransko laguno, ki bi jo morali zaščititi kot naravni park? Predlogi CIDE Ustanove članice CIDE niso nikoli zavzele stališč proti industrializaciji. Izrazile so le željo, da bi bile nove industrije take, da bi na ogrožale že obstoječih dejavnosti ampak bi jih, v mejah možnosti, dopolnjevale. Glede na ugodne klimatske razmere in na rodovitnost zemlje so postavile take predloge, ki ne bi ogrožali turizma in bi nudili turističnim delavcem mož- nost zaposlitve tudi v zimskih mesecih. To je dokaz, da so članice CIDE pokazale razumevanje za vse tiste prebivalce, ki bi želeli imeti redno zaposlitev v domačem kraju. Zato so izrazile začudenje, da so nekatere občinske uprave brez preverjanja sprejele rešitve, ki bodo najprej škodovale njim samim, obenem pa se ne zanimajo za gospodarski, politični in moralni odmev na njihovo odločitev. V tej svoji akciji namerava CIDE prispevati k taki rešitvi tega vprašanja, da bodo imeli domačini tudi v bodoče pravico do zdravega življenja in tudi do tistega delovnega mesta, s katerim se danes preživljajo in ki koristi državnemu gospodarstvu. Nobenega dvoma ni, da bo z izgradnjo čistilnice trpelo o-kolje. To dokazuje že obljuba, da bodo graditelji z zelenjem zakrili ves objekt. Vendar, kako bodo skrili 120-metrov visoke dimnike? Morda s tem, da jih bodo pobarvali v temno sivo barvo? Izkušnje učijo, da se ne more zaupati takim obljubam. O takih obljubah in zagotovilih govori tudi neka študija, ki jo je pripravila ustanova Techint, ki stoji zelo blizu ANIC. V tej študiji je jasno rečeno, da sploh niso upoštevali turizma in prav tako ne drugih človeških faktorjev. Čemu čistilnica? Čemu je pravzaprav potrebna čistilnica? V Zahodni Evropi je skupno 113 čistilnic, razdeljene: ki so tako Italija 40 Zahodna Nemčija 35 Francija 19 Vèlika Britanija 19 Zmogljivost italijanskih čistilnic je že sedaj 220 tisoč ton letno. V letu 1972 so te naprave delovale s 75-odstotnim tempom in so predelale 117 milijonov ton petroleja, od katerih je bilo 40 odstotkov namenjenih izvozu. Jasno je torej, da ima Italija že dovolj čistilnic za svoje zmogljivosti in so novi o-bjekti povsem odveč za vsaj 10 let. Po drugi strani pa je treba tudi proučiti posledice, ki bi jih imela zgradnja čistilnice v Lugugnani. Čistilnica bi zavzela 530 hektarjev površine in bi predelala 8 milijonov ton surovega petroleja letno. Izdelke bi nato izvažali v Avstrijo in v Jugoslavijo. V čistilnici bi našlo zaposlitev 300 do 400 usluž- «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimfllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllUUllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIIimilllllll* FORT SPORT SPORI ODBOJKA 13. SSI NA ZAHODNEM KRASU V Nabrežini zmaga Rontovela pri članicah in šesterke Sokola v mladinski kategoriji V finalu članic je bila tekma med Sokolom in Kontovelom izredno napeta NEAPELJ, 5. — V reki Sarno pri Neaplju so našli truplo novorojenke. V četrtek zvečer se je v Nabre- la veliko bolj očitna in odbojkarice žini zaključilo žensko odbojkarsko tekmovanje na zahodnokraškem področju SŠI. V kategoriji mladink je po gladki zmagi nad Kontovelom zasluženo osvojila prvo mesto šesterka Sokola. Pri članicah pa je po dramatični borbi zmagala e-kipa Kontovela pred Sokolom in Krasom, ki je presenetljivo odpravil kriško Vesno. Pravico do nastopa v finalu- sta si torej pridobili ekipa Sokola pri mladinkah in Kontovel pri članicah. Že v sredo zvečer so bile v telovadnici v Nabrežini na sporedu tri ženske odbojkarske tekme v kategorijah mladink in članic. Sokol — Vesna 2:0 (15:5, 15:7) Po zasluženi zmagi Vesne v ponedeljek nad Kontovelom, niso znale Križanke ponoviti dobre igre proti homogeni šesterki Sokola in so si zapravile vsako možnost za osvojitev prvega mesta. Predstavnice Sokola, ki jih uspešno trenira Savo Ušaj, so s prikazano igro povsem zadovoljile. Ekipa je dobro zasnovana in se odlikuje tako v obrambi kot v napadu. Ker so te igralke še zelo mlade, med katerimi izstopajo nekatere res odlične posameznice, lahko mirne duše prerokujemo Sokolu zelo lepo bodočnost. Kontovel — Kras 2:1 (15:17, 15:9, 15:3) V prvi polfinalni tekmi članskega odbojkarskega turnirja so predstavnice Krasa prijetno presenetile in bi kmalu pripravile pravo senzacijo. Vendar se je sredi drugega seta razmerje sil na igrišču nagnilo v korist Kontovelk, ki so svoje nasprotnice prikrajšale za prestižno zmago. Sokol — Vesna 2:0 (15:2, 15:3) Isti postavi, ki sta se uro prej srečali v mladinski konkurenci, sta se pomerili tudi za turnir članic. Razmerje sil na igrišču se ni spremenilo, le da je bila premoč Sok» 1 Vesne sploh niso prišle do besede. Pri članicah sta se tako v finale za 1. mesto uvrstila Sokol in Kontovel, medtem ko sta se za 3-mesto srečali šesterki Krasa in Vesne. # • • V četrtek zvečer pa je bila na vrsti najprej tekma mladink med Kontovelom in Sokolom, nato pa so nastopile članice, ki so se borile za vstop v finale odbojkarskega turnirja 13. SŠI. Sokol — Kontovel 2:0 (15:8, 15:4) Prva polovica prvega seta je potekala v znamenju izenačenosti sil na igrišču, dokler niso Sokolove odbojkarice organizirale svojih vrst. Od tedaj naprej je tekma postala monolog predstavnic devinsko - na-brežinske občine, katerih zmaga ni bila nikoli v dvomu. Finale za 3. mesto (članice): Kras — Vesna 2:1 (15:0, 8:15, 15:9) Krasovke so tudi tokrat prijetno presenetile in slavile nepričakovano zmago nad Vesno, ki je zašla v slab dan. Prvi set je potekal le v eno smer in nevsakdanji končni izid 15:0 jasno priča o premoči Kraševih deklet. V drugem setu so se Križanke zbrale in zmagale. Tretji set je bil zanimiv in privlačen, saj je Kras po vodstvu 9:3 dopustil Vesni, da je zmanjšala zaostanek na 8:9. Krasovke so se pravočasno zdramile in «spravile pod streho» zasluženo zmago, ki pomeni končno tretje mesto na skupni lest vici področnega tekmovanja. Finale za 1. mesto (članice): Kontovel — Sokol 2:1 (15:7, 2:15, 17:15) Če upoštevamo, da so vse igralke še zelo mlade, je bila finalna tekma za prvo mesto na visoki tehnični ravni. Srečanje je bilo zelo izenačeno in do končnega žvižga ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec, športna sreča se je tokrat nasmeh nila Kontovelkam, ki so zaigrale učinkovito, čeprav si morda Sokol ni zaslužil poraza. Končni lestvici: MLADINKE: 1. Sokol, 2. Vesna, 3. Kontovel. ČLANICE: 1. Kontovel, 2. Sokol, 3. Kras, 4. Vesna. Postave SOKOL: Kosmina, Kralj, Auber, Vida in Lia Legiša, Antoni, Pašku-lin, Zandomeni in žužek. KONTOVEL: Ban, Danteli, Majevski, Lukša, Rupel, Semec, Kapun in Štoka. KRAS: Magda in Sonja Rebula, Simoneta, Kobal, Blažina, Furlan, Zidarič, Širca, Stubelj, Dorica in Sonja Milič. VESNA: Kati in Marija Kostnap fel, Verginella, Lozar, Tretjak, Bogateč in Sirk. - bs - bencev; ni znano, koliko teh uslužbencev bi bilo domačinov, lahko pa sklepamo, da bi bil po eden na dva hektarja ali celo manj. Konzervna industrija srednje velikosti bi lahko zaposlila 650 stalnih u-službencev in 450 sezonskih. Proizvodi take industrije, za katero je bil že pripravljen prvi predlog, bi bili namenjeni predvsem domačemu prebivalstvu. Sami plaži v Lignanu in Bibionu zaposlujeta več gradbenih delavcev, kot bi bilo vseh uslužbencev nove čistilnice. V Ugnanu je bilo v prejšnji sezoni zaposlenih 550 gradbenih delavcev in jasno je, da bi v primeru gradnje čistilnice omenjeni delavci izgubili službo, ker bi v Lignanu nihče ne gradil več. Tako bi odpadli tudi gostje in zasebni kapital bi se usmeril na druga področja. Najhujša posledica: onesnaženje okolja Nova čistilnica bi osnesnažila zrak s 570 stoti žveplovega dvoki-sa. To pomeni predvsem škodo za človeški organizem, ki bi vdihaval tak zrak, pa tudi hudo škodo za naravo, živalstvo in rastlinstvo v razdalji 50 kilometrov. Ogroženi bi bili torej nasadi iglastega drevja v Lignanu. Oškodovan bi bil turizem, kajti jasno je, da turisti iščejo predvsem sonce, čist zrak in neonesnaženo vodo. Iz čistilnice bo steklo v kanal Taglio dnevno 1.600 kilogramav raznih soli s hudimi posledicami za morsko favno. Kanal Taglio doseže morje v bližini Bi-biona in Caorla in tudi tam bi bil turizem zelo oškodovan. PR0TISTAVKA Avstrijski vozniki tovornjakov so ob mejnem prehodu Thoerl — Maglern uprizorili *protistavko» v znak protesta proti stavki italijanskih carinikov. Njihova manifestacija je bila zelo ognjevita, soj so ustavili ves promet. Avtomobilom, ki so skušali kljub vsemu preiti mejo, so porezali gume. zaradi mraza pa so kar sredi ceste zanetili kres. POMIRJEVALNO SREDSTVO Živinorejcu Angelu Alunniju iz Castel Rigona pri Perugii je ušla krava iz hleva in se zatekla v neko lopo. Pri tem je podrla podporni steber in kmet se je zbal, da mu bo žival podrla lopo. Zato je poklicni na pomoč gasilce. Krava pa je postala nemima in gasilci so jo u-krotili na dokaj nenavaden način: nalili so polno vedro vina in ji ga dali piti. Ko je bila pijana... kot krava, so jo lahko mirno odpeljali v hlev. ZATOČIŠČE V Bologni je iz cirkusa zbežal velik leopard. Po vsem mestu so ga preganjali cirkuški pazniki, vendar ga niso ujeli. Živali pa je bil beg odveč in se je zatekla v neki bar. Lastnik ni počakal, da bo leopard naročil pijačo, ampak jo je takoj pobrisal. Za seboj je zaprl vrata in tako so lahko pazniki ujeli ubežnika in ga odpeljali nazaj v kletko. Danes v Gorici med dvema ognjema Danes popoldne ob 17. uri bo na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ulica Montesanto 84), turnir med dvema ognjema v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino. Tur nir organizira SD Sovodnje. Za ta turnir se je prijavilo 7 e-kip: Dijaški dom, Dom, Juventina, taborniki RMV, Velox, Sovodnje A in B. Vsaka ekipa lahko nastopa s 5 do 7 igralcev. Igralci so lahko letniki 1959 in mlajši. Turnir bo potekal po izločilnem Sistemu. Igralo se bo na dva zmagana seta. Vse ekipe so bodo morale zbrati v Dijaškem domu že ob 16.30. OBVESTILO V nedeljo, 7. t.m. ob 15. nri bo na obnovljenem nogometnem igrišču v Trebčah prijateljska no- Končno je treba poudariti, da bo čistilnica porabila 600 litrov vode na sekundo. Že sedaj je vprašanje pitne vode pereče, kako pa bo potem? Kaj pa s prevozi? Da bodo prepeljali vse derivate iz čistilnice na trg, bo moral odpotovati iz čistilnice vsako minuto po en 18-tonski tovornjak. Če upoštevamo, da se morajo prazne cisterne vrniti v čistilnico, bo po avtocesti Trst - Benetke peljala cisterna vsakih 30 sekund. To pomeni, da bo promet popolnoma zasičen. Dosedanji načrti predvidevajo samo en naftovod, ki bo dovajal iz Trsta surovi petrolej. Kaj pa derivati? O tem načrti ne govorijo in vse kaže, da se bodo morali posluževati avtoceste. Obširno poročilo, ki ga je pripravil CIDE, poudarja, da čistilnica ni taka industrija, ki bi privlačila nove industrijske objekte, obenem pa je to zelo drag objekt glede na število uslužbencev, saj stane 300 do 400 milijonov lir na uslužbenca. Zato je povsem nerazumljivo, da so državni organi odgovorili na željo domačinov, ki so želeli industrijski objekt za to, da bodo imeli' zaposlitev v domačem kraju, z načrtom za petrolejsko čistilnico. Protestna manifestacija Da bi preprečili gradnjo, bodo v nedeljo številne ustanove priredile množično manifestacijo, ki bo v Pordenonu na Trgu Republike ob 10. uri. Manifestacije se bosta u-deležili tudi delegaciji dolinske in gometna tekma med ekipo Mia- miljske občine ter avtonomna tu- dosti iz Doberdoba in domačo e-Kipo Primorca. ristična letoviščarska ustanove Sesljana.