stev. lil.
o LloMlanl, g sredo, dni 15. maja 1901
Leto XXXV.
r.' mmr —ir ~i "i
Velja po pošti:
>ia telo leto naprej K 26'— *a pol leta „ „ 13- — ■<x četrt leta „ „ 6 50 'ja en meset „ „ 7'20
V upravništvu; im elo leto naprej K 20

leta
ua četrt leta >IS meser,
ie-
§>
11*5
Tist >oill) na dom M ih « mesec,
Posamezne štev <0 hi.
SLOVENEC
Inserati s
tnostop. petitvrsta (72 mm)i 13 h 11
a a o u
*<• enkrat za dvakrat za trikrat „ 0 , „ 9 „ za več ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h Pri večkratnem ob-UVljenJb primeren popust.
Izhaja
mu dan, Izvzemši nedelje to praznike, ob pol 6. url popoldne
Uredništvo )' v Kopitar|evlh ulicah it. 2 (vhod čez
---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredniškega (telefona štev 74,
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inseratein
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Poraz liberalcev.
Popolni poraz cele liberalne akcije na deželi jc jako poučno dejstvo tudi za ljubljansko meščanstvo, k j jc doslej opazovalo vso našo javnost le skozi očala »Slovenskega Naroda«. Ta nesramno lažnjivi list jc s svo-iiini neresničnimi poročili tako zbegal m premotil svoje pristaše, da so res mislili, da liberalna stranka zmaga tudi na deželi. Libcralci so bili prepričani, da pade več kandidatov »S. L. S.« in to jim ni zameriti, ker so bili doslej vajeni, »Narodu« vse verjeti. »Narod« je pa sleparil s poročili, da se je kar kadilo.
Vsi shodi S. L. S. so bili v »Narodu« razbiti, kadarkoli se jc sešlo kakih devet in pol liberalcev, jc bila pa velikanska ljudska ljudska manifestacija. To je bilo preračunano vse na to, da se ljubljanskim liberalcem pogum dela in da sc jim vzbude želje po velikem liberalnem klubu, ki bi ga Hribar vodil na Dunaju. Včeraj so cclo razširili novico, da jc dr. Šusteršič propadel, in liberalni pristaši niso imeli nujnejšega posla nego, da so to verjeli. Danes sc s številkami v rokah smejemo, če pomislimo nazaj na gorostasne laži, ki jih je pisal »Narod«. Libcralci pa morajo vsaj sedaj, ko vidijo, kako strašno so bili nalaganj, premišljevati, ali ni skrajna budalost, če se dajo še naprej imeti za norca od take lažnjive stranke, v zvezi s katero bodo odslej deležni samo šc njenih porazov. »Za čast Ljubljane mora biti izvoljen Hribar,* pravijo, a kaka dvomljiva čast bi bila to za Ljubljano, če bi jo zastopal v državnem zboru načelnik stranke, ki je povsod dogospodarila in bila tepena, to si naj liberalci zdaj pojasnijo sami iz volivne statistike.
Čast Ljubljane .ie pri včerajšnjih volitvah tako trpela, da je Ljubljana dolžna odvrniti od sebe madež, da bi .io zastopal kak pristaš one stranke, ki jc izgubila vso politično poštenost in ves ugled. Ti reveži, ki so včeraj morali priti na volišče z glasovnico, na kateri jc bilo s štampiljo z debelimi črkami natisnjeno ime Ivana Hribarja, ti pod najskrajnejšim pritiskom vzdihujoči sužnji liberalne strahovlade v dnu svojega srca kličejo po dnevu rešitve.
Madež za Ljubljano je, da se v njej tako tlači politična svoboda in osebno dostojanstvo človeka. Zato pa bo naša naloga, da osvobodimo Ljubljano sužnjiškega jarma, kakor smo osvobodili žc ostalo deželo! Kdor je res svobodoljuben in ima čut za politično poštenost in za čast Ljubljane, bo pomagal, da se stare ta sužniškj jarem in da se Ljubljani pred cclo domovino vrne čast, ugled in poštenje! Sodba celega ljudstva je obsodila liberalno lažnjivost, naj vendar sedaj izpregledajo oni, ki imajo omotene oči! S Hribarjevo slavo itak ne bo nič, če bi bil tudi izvoljen, ker bi stal on sam v nasprotju proti vsem drugim poslancem.
Čast, korist in ugled Ljubljane zahteva sedaj, da voli s stranko, ki ji zaupa vse prebivalstvo naše dežele.
DržavnozborsRa volitev.
SIJAJNA ZMACiA S. L. S.
Danes dopoldne smo še dobili :
KRŠKO. KOSTANJEVICA, MOKRONOG, TREBNJE.
Vsev veljavnih glasov jc 6846.
Dr. Janko Hočevar 4564.
Penca 1385.
Gombač 875.
Drugih razcepljenih glasov 24, neveljavnih 98.
Dr. Janko Hočevar je izvoljen z večino 2280 glasov!
RADEČE, LITIJA, VIŠNJA (iORA.
Vseh veljavnih glasov 6085.
Povše 4751.
Cankar 1302.
Razcepljenih 32, neveljavnih 70 glasov.
Povše zmagal z večino 3417 glasov!
Kandklatje S. L. S. so dobili ua Kranjskem 47.845 glasov, njihova večina nad nasprotniki znaša 32.058 glasov!!
PODROBNI IZIDI.
LJUBLJANSKA OKOLICA.
Dev. Mar. v Polji: Dr. Šusteršič 419, Zirovnik 23, Petrič 34.
Medvode: Dr. Šusteršič 309, Zirovnik 27, Petrič 4.
Ježica: Dr. Šusteršič 214, Zirovnik 20, Petrič 54.
Log: Dr. Šusteršič 98, Zirovnik 1. Petrič —.
Brezovica: Dr. Šusteršič 121, Zirovnik 21, Petrič 15.
Turjak: Dr. Šusteršič 79, Zirovnik 2, Petrič
Št. Vid pri Ljubljani: Dr. Šusteršič 220, Zirovnik 54, Petrič 36.
Dobrova: Dr. Šusteršič 241, Zirovnik 2, Petrič 12.
Zelitnlie: Dr. Šusteršič 1.%, Zirovnik —, Petrič —.
Vrbljenje: Dr. Šusteršič 48, Zirovnik 2, Petrič —.
Spodnja Šiška: Dr. Šusteršič 56, Zirovnik 144, Petrič 301.
St. J u rje pri Šmariii: Dr. Šusteršič 197, Zirovnik —, Petrič —.
Račna: Dr. Šusteršič 92, Zirovnik —, Pe-trič --.
Slivnica: Dr. Šusteršič 66, Zirovnik 9, Petrič —.
Sv. Jakob: Dr. Šusteršič 55, Zirovnik 21, Petrič 11.
VRHNIKA. LOGATEC. IDRIJA. CERKNICA.
Polhov gradeč: Gostinčar 272, Gruden 4, Kopač —.
Vrhnika: Gostinčar 733, Gruden 11. Kopač 52.
Borovnica: Gostinčar 183, Gruden II, Kopač 58.
Ziri: Gostinčar 364, Gruden 119, Kopač 87.
Št. Vid nad Cerknico: Gostinčar 182, Gruden , Kopač .
Dole pri Idriji: Gostinčar 6(1, Gruden 78, Kopač 2.
Cerknica: Gostinčar 362, Gruden 152, Kopač 64.
Spodna Idrija: Gostinčar 177, Gruden 47, Kopač 140.
Godovič: Gostinčar 1,5, Gruden 75, Kopač 7.
Idrija: Gostinčar 335, Gruden 337, Kopač 527.
POSTOJNA, SENOŽEČE, ILIR. BISTRICA.
VIPAVA, LOŽ.
Kuežak: Dr. Žitnik 338, Dekleva 72.
Košana: Dr. Žitnik 146, Dekleva 116, Mozetič 4.
Trnovo: Dr. Žitnik 387, Dekleva 124.
Vreme: Dr. Žitnik 21, Dekleva 127. Mozetič 43.
Ilir. Bistrica: Dr. Žitnik 14, Dekleva 85, Mozetič 30.
Vrlipolje: Dr. Žitnik 138, Dekleva 25.
Šturje: Dr. Žitnik 235, Dekleva 22.
St. Vid nad Vipavo: Dr. Žitnik 201, Dekleva 59.
Vrabče: Dr. Žitnik 86, Dekleva 69.
Podraga: Dr. Žitnik 47, Dekleva 59.
Senožeče: Dr. Žitnik 130, Dekleva 258.
Stari trg: Dr. Žitnik 506, Dekleva 172.
Hrenovice: Dr. Žitnik 269, Dekleva 180.
Erzeli: Dr. Žitnik 50, Dekleva 26.
Col: Dr. Žitnik 137, Dekleva 28.
Podkraj: Dr. Žitnik 97, Dekleva 52.
Zagorje: Dr. Žitnik 121, Dekleva 123.
VELIKE LAŠČE. RIBNICA. ŽUŽEMBERK.
Žužemberk I.: Jaklič 141, Rudež 4. Ve-hovec 5.
Žužemberk II. Jaklič 341, Rudež 4, Ve-hovec 22.
Dvor: Jaklič 147, Rudež 37, Vehovcc 3.
Ambrus: Jaklič 200, Rudež , Vehovcc I.
Osilnica: Jaklič 90, Rudež 5, Vehovec —.
Ajdovica: Jaklič 147, Rudež 4. Vehovec 5.
Hir.je: Jaklič 298. Rudež 1, Vehovec 40.
METLIKA, NOVO MESTO, ČRNOMELJ.
Metlika: Šuklje 128.
Božakovo: Šuklje 134.
Stari trg: Šuklje 86.
Podgora: Šuklje 27.
Dol: Šuklje 22.
Radenci: Šuklje 41.
Semič: Šuklje 219; razcepljen glas 1.
Crešnjevec: Šuklje 78.
Sinji vrh: Šuklje 52.
Brusnice: Šuklje 232; Mojzclj 7.
Dragatuš: Šuklje 79; Stefančič I.
Tanča gora: Šuklje 52.
Adlešiči: Šuklje 77.
Tribuče: Šuklje 54.
Stopiče: Šuklje 425.
kar
Bela ccrkev: Šuklje 108; razcepljenih 11. Orehovica: Šuklje 149; razcepljenih 11. Št. Peter: Šuklje 211. Prečina: Šuklje 241; razcepljen 1.
LITIJA, VIŠNJA GORA, RADEČE.
Izlakc-Ržišče: Povše 60; Cankar 348. Prapreče: Povše 41; Cankar I. Polica: Povše 124; Cankar —. Št. Jurij pod Kutnoin: Povše 305; Can-
Zagorje: Povše 73; Cankar 495. Hotič: Povše 79; Cankar 36. Boštani: Povše 66; Cankar 59. Vel. Gaber: Povše 138; Cankar Vače: Povše 80; Cankar 12. Bukovica: Povše 54; Cankar 1. Podboršt Povše 42; Cankar Dole: Povše 97; Cankar —. Radohova vas: Povše 39; Cankar 1. Zagorica: Povše 70; Cankar —. Št. Lambert: Povše 140; Cankar 54. Prežganjc: Povše 285; Cankar —. Polšnik: Povše 212; Cankar 50. Kresnice: Povše 120; Cankar 7. Leskovec: Povše 77; Cankar —. Križna vas: Povše 35; Cankar —. Hudo: Povše 26; Cankar —. Cešnjice: Povše 54; Cankar 4. Vel. Peče: Povše 32; Cankar —. Muljava: Povše 44; Cankar —•. Konj: Povše 52; Cankar 18. Kotredež: Povše 91; Cankar 72. Primskovo: Povše 127; Cankar —. Kolovrat: Povše 58; Cankar 9.
KAMNIK — BRDO.
Peče: Dr. Krek 107; Sršen I. Drtija: Dr. Krek 98; Sršen 7. Šmarca: Dr. Krek 63; Sršen 2. Radomlje: Dr. Krek 56; Sršen 9. Tunjice: Dr. Krek 62; Sršen I. Bistrica: Dr. Krek 59; Sršen —-. Stranje: Dr. Krek 64; Sršen 3. Blagovica: Dr. Krek 1.34; Sršen 21. Komenda: Dr. Krek 354; Sršen 25. Lahovčc: Dr. Krek 56; Sršen 3. Zalog: Dr. Krek 80; Sršen Šmartno: Dr. Krek 66; Sršen 8. Loke: Dr. Krek 65; Sršen 4. Rova: Dr. Krek 50; Sršen 7. Spitalič: Dr. Krek 114; Sršen 6. Depaljavas: Dr. Krek 33; Sršen 3. Dobeno-Rašica: Dr. Krek 35; Sršen —. Dob: Dr. Krek 202; Sršen 85.
KRANJ - SKOPJA LOKA.
Oselica' Demšar 204, Novak 5. Gorenja vas: Demšar 245, Novak 2. Sorica: Demšar 302, Novak —. Železniki: Demšar 98, Novak —. Šmartno pri Kranju: Demšar 216, Novak 32.
Cerklje: Demšar 360. Novak 13. Voglje: Demšar 92; Novak 5.
KRŠKO, KOSTANJEVICA, MOKRONOG, TREBNJE.
Trcbclno: Dr. Hočevar 34; Gombač ■ -; Penca. 182.
Lijreit.
Prevarjeni dedič.
(Iz zapiskov newyorškega detektiva.)_
(Konec.)
»Za božjo voljo, kje pa ste zvedeli vse to? Nikdar bi si ne bil mislil, da šc kdo ve za sramotni čin, razen mene in mojega sokrivca!«
Pripovedoval sem mu o vsem. kar me je privedlo do tega.
»In kje jc sedai Henrik?« ie vprašal stari mož z bojaznipolnim glasom.
»Ne vem. Vi veste, da sem kmalu po tem dogodku zapustil vašo hišo. V Ne\v Yorku se mi ie posrečilo pozvedeti, kie iu kako je dobil Amos Barton mrtvo truplo. Dolgo sem premišljeval, ali naj bi vso zadevo naznanil sodišču, toda vsled velikega Bartonovega vpliva m vsled pomanjkljivih dokazov sem sc bal, da bi vas spravil v slabo ime.«
»Srčna hvala, čeprav nisem zaslužil . te dobrote! Toda, ali prav nič nc sumite, da...«
Doktor jc nenadoma umolknil, kakor bi se nc upal izreči svoie misli.
»Da bi ga bil umoril, menite? Ne, slučajno sem danes zvedel, da tega ni storil.« Povedal sem mu vsebino razgovora v kupeju.
»Dal Bog. da bi zopet našli mladeniča,« je vzdihoval starec. »In zdai, Jakob, čujte zadnje besede umirajočega; obljubite mi, da bodete vse svoje moči zastavili za pravice ubogega Henrika. Naredite tudi protokol o vsej stvari, jaz ga bodem pa podpisal, da pravi dedič tem lažje pride do svojih pravic. Ce bi pa zvedeli, da jc Henrik že mrtev, bilo bi seveda vse vaše prizadevanje brez haska, ker potemtakem bi bil Amos Barton postavni dedič.
Uredil sem vse, kar je želel stari mož iu sc prav prisrčno poslovil od njega.
Moji opravki v Nc\v Yorku so bili tako nujni, da nisem smel niti trenutka zamuditi. Ce pa bi bil vedel, da bo stari mož tako naglo izdihnil, bil bi gotovo še ostal pri njem. Umrl jc namreč že drugi dan, skesan in udan v voljo božjo. Pokopali so ga brez sijaja. Edina oseba, ki se jc zanimala za njegovo smrt, jc bil Amos Barton, ki ic občutil veliko zadovoljstvo v sebi, da mu ne bo treba več plačevati letnih 2000 dolarjev. To svoto je namreč dajal vsako leto doktorju, ker mu je pomagal pri nečastnem deianju.
Prva skrb sedaj mi jc bila, da poizvem, ali Henrik Barton še živi. Šel sem v Ncv York, da sc posvetujem z nekaterimi svojimi prijatelji. ker stvar .ic bila zelo zavita. Dobro sem si obdržal v spominu ime neznanega moža, ki se je pogovarjal s svojo ženo v kupeju. Takoj sem šel na magistrat in vprašal, ali je prišel v mesto kak tujec Ralpli. Dejali so mi. da. Na
moje vprašanje, kje stanuje, se mi je imenovala majhna gostilnica blizu kolodvora.
Drugi dan, proti poldnevu, sem se napotil v omenjeno gostilnico. Upal sem, da dobim Ralpha pri kosilu. Vstopim in res ga najdem v stranski sobi. Slonel je za mizo in pozorno opazoval mladega moža, ki mu je sedel nasproti. Sedel sem na bližnji stol in čakal, kaj bo.
Cez nekaj časa se Ralpli dvigne in stopi k mlademu možu. »Dovolite, mladi gospod, da vas vprašani, kako sc pišete?«
Ogovorjeni ga je začudeno pogledal. Kaj naj pomeni to vprašanje? Kdo pa ste vi?«
»To jc postranska stvar. Imenujte mi svoje ime, čc sc ga ne sramujete!«
»Mojc ime jc Henrik Graham. Ali za vraga, kaj pa hočete pravzaprav od mene?«
»Tvoje ime ni Henrik Graham. ampak Henrik Murdock in jaz sem tvoj oče. Tega ne moreš utajiti; spoznal sem tc takoj, čeprav je preteklo že dvanaist let. odkar si mi ubegnil.«
»Molčite!« jc vzkliknil mladi mož z jeznim glasom. »Res je. ušel sem vam. Čeprav sem bil šc otrok, sem vedel in videl, da ste bili ničvrednež!«
»Res, lepo si sprejel, vljudno si pozdravil svojega očeta!«
»Vi da ste moj oče? To je laž! Ze v nežni mladosti sem spoznal vašo zlobno izmiš-
ljotino in vi bi mi še sedaj radi natvezili to bajko!«
»Taji, le taji, kakor se ti ljubi! Ali jaz ti bom stvar dokazal jasno.«
»Lažete! Ne kapljica vaše krvi sc nc pretaka v mojih žilah. Pojdite, ker vaša prisotnost mi ie nadležna.«
»No, no, precej dobro sc ti mora goditi, da si tako visok proti svojemu očetu.«
»Molčite žc vendar s svojimi lažnjivimi trditvami in pojdite! Morebiti pa bo še bolje, da greni iaz. Za slovo pa vam rečeni; če mi nc bodete dali miru, vas naznanim oblastem ali pa ukrotim z lastno pestjo vašo predrznost.«
Po teli besedah jc mladi mož naglo odšel. Ralpli mu jc sledil. Oprezno sem šel za obema. Tujec jc krenil v Eranklin-Housc. Poslal sem mu svojo vizitko in čez deset minut sem mu žc lahko pojasnil vso zadevo. Kmalu sem se prepričal, da stojim pred Henrikom Bartonom.
Pripovedoval mi je o svojih doživljajih. Prv i spomin mu jc segal v tisti čas. ko ic ži-vel s svojimi dozdevnimi stariši v Ncv Yor-ku. Mož. ki mu jc hotel biti oče. jc bil velik pijanec in žena njegova prebrisana goliufica. Oba sta zelo slabo ravnala z otrokom, ga pretepala in mučila. Kaj čuda, da jc pri otroku brezbrižnost prešla v najhujše sovraštvo. K<i je bil Henrik deset let star. sc je razvil v slabotnega, bledega dečka brez telesne moči iu brez veselja do življenja, ftikoli mu ni zvenel
Bučka: Dr. Hočevar 102; (ioinbač 104; Penca 44.
Šmarjeta: Dr. Hočevar 240; (ioinbač I; Penca £i9.
Vel. Dolina: Dr. Hočevar 189; (ioinbač 160; Penca —.
Krško: Dr. Hočevar 336; (ioinbač 221; Penca 1.
Dobrniče: Dr. Hočevar 422; (ioinbač 1; Penca 2.
Kostanjevica: Dr. Hočevar 253; (ioinbač 14; Penca —.
Raka: Dr. Hočevar 262; (ioinbač 100; Penca 26.
Sv. Križ pri Kostanjevici; Dr. Hočevar 253; Gombač 14; Penca —.
Studenec: Dr. Hočevar 84; Gombač 105; Penca 42.
Škocijan. Dr. Hočevar 88; Gombač 9; Penca 175.
Kostanjevica: Dr. Hočevar 216; Gombač 45; Penca 32.
Tržišče: Dr. Hočevar 20; Gombač 139; Penca —.
Cerklje: Dr. Hočevar 576; Gombač 99; Penca 1.
Čatež: Dr. Hočevar 121; Gombač 35; Penca
NIŽJE AVSTRIJSKA.
Izid državnozborskih vol. na Nižjem Avstrijskem ie sledeč: I. vol. okraj: liberalec Ku-randa, II. vol. okra.i: kršč. soc. dr. pl. Baechle, III. vol. okraj: kršč. soc. Bielohlavek, IV. vol. okra.i: dr. Lueger, V. vol. okraj ožja volitev med kršč. soc. Zesewitzem in liberalnim dr. Ofner.iem, VI. vol. okraj: ožja volitev med kršč. soc. Silbererjem in liberalcem Seilerjem. VIII. vol. okraj: izvoljen kršč. soc. Steiner, XI. vol. okraj: izvoljen kršč. soc. Šturm, XIII. vol. okraj: kršč. soc. Pattai, XIV. vol. okrai: kršč. soc. Axniann, XV. vol. okraj: kršč. soc. Gessmann, XVI. vol. okraj kršč. soc. Hcilin-ger. XVII. vol. okra.i: ožja volitev med liberalcem Hockom in kršč. soc. Staryjem,
XVIII.	vol. okraj: kršč. soc. SVeiskirchner,
XIX.	vol. okrai soc. dem. Neumann, XX. vol. okraj soc. dem. dr. Adler, XXIII. vol. okraj dr. Lueger drugič, XXVII. vol. okraj: soc. demokrat David. XXVIII. vol. okraj: kršč. soc. Kunschak, XXIX. vol. okraj kršč. soc. princ Liechtenstein, XXX. vol. okrai: kršč. soc. Tomola, XXXII. vol. okrai soc. dem. Seitz. Izvoljenih je na Dunaju 19 krščanskih soci.ia-listov, 6 soc. demokratov, 1 nemški naprednjak. Nadalje ic izvoljen v Oberhollabrunnu dr. Gessmann.
ZGORNJE AVSTRIJSKO.
V	vol. okraju Lembach jc izvoljen dež. glavar dr. Ebenhoch. V Steyru je ožja volitev med pristašem nemške ljudske stranke F.r-bom in konservativcem tvorniškim delavcem Kletzmayer.iem.
TIROLSKO.
V	Kufsteinu se vrši ožja volitev med kandidatom nemške ljudske stranke Fggerjern in kršč. soc. Maierjem.
MORAVSKO.
V	Brnu je izvoljen baron d' Elvert, v Prcravi češki agrarec Bozlosny.
DOMNEVANJA O PREDSEDNIKU BODOČE AVSTRIJSKE ZBORNICE.
D u n a ji. 15. maja. Dasiravno se more o sestavi avstrijskega parlamenta glede strank le ugibati, se vlada vendar že sedai resno peča z vprašanjem o predsedstvu zborniškega predsedstva. Vlada želi. nai bi predsedstvo ne bilo vzeto iz kake narodnostne stranke. Cehi. Poljaki in Nemci dobe po eno predsedniško mesto, zato bi se moralo ustanoviti še eno mesto. Starostni predsednik bode najbrže poslanec Fiiiike, ki je star 74 let.
ČEŠKO.
S Češkega so znani sledeči izidi: V Ziž-kovu (XII. vol. okr. je izvoljen Viljem Cerny, soc. dem. vol. okr. XIII. Žižkov ožja volitev med soc. dem. Brucha in nar. soc. Burivaloni. Vol. okr. 103 Liberce izvoljen soc. demokrat Anton Schafer, 6. vol. okra.i (Praga, Holešo-vicc, Biibna izvoljen dr. Soukup, soc. dem. 16. vol. okraj Prag Karliu ožja volitev med Mla-dočehom dr. Fiedlerjem in soc. demokratom Safranekoni. 5 vol. okraj ožja volitev med Mladočehom Kaftanom in soc. dem. Jožefom
Stiss. 99. vol. okraj Runiburg ožja volitev med soc. dem. Jožefom Hanich in kršč. Jožefom Tsch\viedel. V mestnem hebskem vol. okraju ui zmagal, ampak ie propadel Schone-rer. Od 9000 glasov je dobil samo 900. V Aschu je podlegel Stein. Svobodni Vscncniec dr. Stransk.v pride v ožjo volitev s soc. dem. Schmeierjem. V Trutnovem je ožja volitev med VVolfom in Eppingerjem. V Jaromiru je bil izvoljen grof Sternberg. V Dcčinu-Pod-niokly j'e prodrl soc. demokrat Rieger. V Kolinu pride v ožjo 'volitev dr. Fort. V Smi-hovsketn vol. okraju je propadel Choc, zmagal ie soc. demokrat VVinter. V kmečkem vol. okraju Smichov je bil izvoljen soc. dem. Svechny. V hebskem kmečkem okraju vol. je izvoljen soc. dem. Dotz. V Kraljevih Vino-hradih ic ožja volitev med dr. Fortom iu Klo-fačem.
KOROŠKA.
V Celovcu jc dobil J. W. Dobernig 2009 glasov in je izvoljen. Socialni demokrat Ricse je dobil 702, krščanski soeialec Mat Scherjau 299, Slovenec Ozana 79 glasov. V velikov-škem okraju pride do ožje volitve med Jožefom Nagele (1751 glasov) in krščanskim socialceni Ellersdorferjem (1534 glasov). Socialni demokrat Ficli je dobil 1409 glasov. V devetem volivnem okraju Št. Mohor-Patcrnion-Trbiž je dobil profesor Viktor \Valdner 2750, grof Alfred Khevenhiiller 2112, socialni demokrat Schatzmayr 1397 glasov. Potrebna je ožja volitev med NValdncrjein in Khevenhiil-lerjem. V Volšperku je dobil 4154 glasov urednik Walcher, 2656 glasov sodnijski svetnik Karol Winkler in 675 glasov urednik Pres-sen. V okraju Št. Vid ob Glini je izvoljen Al. Pirkcr (nemška ljudska stranka). V beljaškem volivnem okraju je zmagal socialni demokrat Alojz Riese, ki je dobil 3372 glasov, Vsencmec profesor dr. Hans Angerer 1412 glasov, dr. Aichelberg pa 476 glasov. Socialni demokratje so sklenili tu kompromis s krščanskimi socialci.
Uolivnl Del.
(Kamnik.) Udeležba pri volitvi, kakor šc nikdar. Liberalci so napeli vse sile, da bi priborili Sršenu v mestu večino. Volit so prišli liberalni ljudje, katerih se ni vidlo prej še nikdar na volišču. Volivni komisar dr. Kraut je imenoval v volivno komisijo vse tri liberalcc in tudi sedmega člana liberalca, ko sc ni mogla šestorica z njim zjediniti. Kamnik je častno stal na strani S. L. S., ker je dobil dr. Krek 177 glasov, a liberalni SerŠen kljub vsem naporom liberalcev 104 glasove. Živeli zavedni kamniški volivci S. L. S.! Nek dovtipni volivec je nosi! na knofljici prebodenega sršena.
(Volivni shod na Vinici.) Preteklo soboto dne II. maja, zvečer, došel ie gospod dvorni svetnik Franc Šuklje, kandidat S. L. S., na Vinico, ka-tera je bila v zastavah. Pri dohodu ga sprejme občinski odbor. Gospod župan Fran Mihelič Ka v imenu odbora udano pozdravi. Zvečer došel .ie gospod dvorni svetnik Šuklje v družbi več Viničanov iu Hrvatov v gostilno »Školnika«, kjer se je govorilo o potrebi in važnosti železnice, kajti Vinica ima dovolj premoga in železne rude. Slišale so se krasne napitnice. V nedeljo, dne 5. maja, je priredil dvorni svetnik Fr. Šuklje volivni shod v prostorih g. Benca na Vinici. Zbranih je bilo okoli 400 volivcev. Pri zborovanju je vladal vzoren red. Podžupan in trgovec Jure Šterk, iskreno pozdravi zborovalce in otvori shod. Za predsednika predlaga gospoda župnika Koniga, ki predstavi volivcem gospoda kandidata, popisuje njegovo delovanje in spretnost, kakor tudi sploh zasluge S. L. S. Gosp. Šuklje v enotirnem govoru pojasnjuje izpre-nienibo volivnega reda na podlagi splošne in enake volivne pravice. Nato govori o žalostnih razmerah v Bclokrajini, katere so ga največ silile, da prevzame kandidaturo. Belo-krajino ie država vedno zanemarjala. To je vzrok, da se Belokranjci tako izseljujejo v Ameriko. Treba tedaj pomoči po prihodnjem državnem zboru. Posebno potrebna je železnica, za katero sc bo kot poslanec na vso moč trudil. Vojaško breme sc mora olajšati, zavarovanje nai dežela prevzame itd. Za vse to i se hočem truditi, pravi dalje, ako me izvolite za poslanca. (Gromoviti živio-klici.) Program S. L. S. ie moj program. Nismo proti uradnikom, ampak Ic proti birokratom. Uradnik mora znati, da ie za ljudstvo. Mi nismo proti uči-
telju, ampak hočemo, da si sežeta učitelj in župnik v roke, ker le tako se more mladina v dobrem duhu vzgajati. Nato govori posestnik gospod Ivan Balkovec iz Drenovca in posestnik g. Balkovec iz Preloke glede cest in žganja, (i. Jure Šterk, trgovec na Vinici, predlaga resolucijo: Volivci zahtevamo: 1. Podaljšanje Dolenjske železnice tako, da sc zveže s Hrvaško, na vsak način pa do Kolpe pri Vinici. 2. Strokovnjaki naj preiščejo naše zemlje glede železne in druge rude, premoga in vodnih sil. 3. Lovski zakon naj se v toliko spremeni, da sme vsak posestnik na svojem zemljišču ubijati zajca. 4. Vojaška služba naj sc zniža na dve leti. K orožnim vajam naj sc pokličejo kmečki sinovi v dobi, ko ima kmet najmanj dela na polju. Četrta orožna vaja naj se opusti. Končno predlaga gospod predsednik kandidSturo gospoda Šukljeta, katera je bila soglasno z gromovitimi živio - klici sprejeta.
(Javni1 volivni shod) je bil 12. t. m. pri Sv. Duhu. Predsednik jc bil gospod A. Pire. Gospod dr. Janko Hočevar je lepo in prepričevalno razvil svoj program naše stranke. Volivci so ga poslušali z zanimanjem in so mu dne 14. maja z glasovnico izkazali zaupanje. Domači gospod župnik je naštel razloge, ki priporočajo to kandidaturo. Z navdušenjem se je ljudstvo razšlo; v torek pa smo šli navdušeno v Krško.
Štajersko.
(Krvav tepež na Ptuju.) Da volivni boj razburi in mora razburiti tudi sicer mirno kri, je samoobsebi umevno, a kar se jc zgodilo na Ptuju na predvečer volivnega dne, je naravnost škandal za ptujske Nemce. Šoc. demokrati so sklicali na večer 13. maja vol. shod v Weissensteinovo gostilno, a ravno tam so zborovali tudi pristaši Orniga in Malika. Soc. demokrati, ki so določili deveto uro zvečer za shod, so žc pred sedmo uro, ko so hoteli ravnotam zborovati Ornikovi pristaši, zasedli dvorano ter čakali svojega kandidata, urednika Jodelbauerja, ki se jc pripeljal ob deveti uri iz Gradca. Ko .ic .lodelbauer začel go-voriti, jc nastal strahovit vrišč; miril je ptujske Nemce, a ti so bili že pripravljeni za surov napad. Komaj je Jodelbauer spregovoril o Ornigu, mu prileti v obraz pivski vrček, to jc bilo znamenje za splošni napad. Podšuntani komiji ptujskih trgovcev Muhitscha, Sadnika, Kasimirja, Kolbaza in Hutter ml. so planili z butilkami na svoje nasprotnike; med najhujšimi razgrajalci je bil tudi šnopsarski bogatin Straschrll iz Brega in kolar Merz; v krvavem boju, ki se je vnel, so pobili nad 300 vrčkov; ptujski Nemci, ki so začeli tepež, so bili strahovito tepeni; zdravnika dr. Gregorec in dr. Metaler sta celo noč obvezavala rane po obrazu vratu in drugod, govori se, da je nad 40 ranjenih. Gotovo bi bilo mnogo mrtvih, da niso poskakali skozi okna na ulico. Vse sc zgraža nad surovostjo Ornigovih pristašev, ki so celo streljali v tem poboju. Ta krvavi do-godek .ie pokazal, da ie dobil paša Ornig mogočnega nasprotnika katerega je doslej premalo upošteval, ki pa ga bo s časom, kakor upamo, gotovo strmoglavil. Splošno sc povdarja, da je Ornigova fakinaža začela boj in torej tudi odgovorna za celo dejanje. Ali dogodek je že izročen sod n i ji. Posestnik Weis-senstern trpi veliko škodo.
(Jarenina.) Volivni boj je tudi tukaj hud. Liberalni učitelji delajo s plakati in neznanimi obrekovanji za liberalnega Mursa, nemšku-štarji pa se potegujejo za Senekoviča in delijo okoli svo.ie liste polno laži. Večino dobi brez dvoma Roškar. akoravno smo mislili, da saj tako hudo ne bodo agitirali proti njemu.
(Na Vukovskem je bil v nedeljo, dne 12. maja volivni shod. Prišli so našinci in par omahljivcev. Govoril je najprej g. Jakob Ra-busa o raznih strankah, ki so postavile kandidata, nato pa je med občnim smehom in odobravanjem kritiziral nasprotne kandidate g. Fvald Vračko. Več pouka je ljudem potrebno, to smo sprevideli. Potem pa jc itak vse naše.
Druge dežele.
(Poljaki) se živo zanimajo za slovenski volivni boj. Na Dunaju izhajajoči, v nemškem jeziku pisani tednik »Polnische Post«, ki ima med vplivnimi poljskimi krogi .iako dobre zveze, si ie najel lastnega poročevalca za iužne Slovane. Ze pred Veliko nočjo je prinesel obširen, stvarno pisan članek o volivnem gibanju na Slovenskem. Pod naslovom »Jugoslovanska pisma« prinaša v vsaki številki informacije o Jugoslovanih.
AVSTRIJSKI CESAR KRSTNI BOTER ŠPANSKEMU PRESTOLONASLEDNIKU.
Cesar Franc Jožef bo krstni boter španskemu prestolonasledniku. Zastopal ga bo nadvojvoda Evgen.
NEMŠKI DEŽAVNI ZBOR ODGODEN.
Nemški državni zbor so odgodili do 19. novembra. Odobril je pogodbo o izročitvi hudodelcev med Grško in Nemčijo iu odobril trgovinsko pogodbo z Zjedinjenimi državami
v tretjem branju.
STAVKA V PETERBURGU.
Dne 14. majnika so pričeli stavkati delavci večinoma po vseli peterburških tvomi-cah. Praznovali so namreč I. majnik |w> pravoslavnem koledarju. Delo je počivalo 14. t. m. v 236 peterburških tvornicah štrajka 93097 mož.
ODESA.
Ob 12. ponoči 14. t. m. so poizkušali neznanci usmrtiti vojaško stražo pred palačo generalnega gubernatorja Kaulbarsa. Vojak je ustrelil, došli vojaški oddelek je preiskal cesto in 7nnr| več <>seb.
BOMBA V OFFENBACHU OB MENI.
Dne 13. t. m. ponoči je razpočila bornba pred policijsko stražnico. Veliko šip je pobitih. Ranjen ni bil nihče.
RUSIJA.
Ruski socialist! na Angleškem.
Peterburg, 14. maja. Kakor javlja »Rječ«, je vlada zapovedala aretirati na meji vse socialiste, vračajoče se z londonskega kongresa, ker so odpotovali v inozemstvo brez potnega lista.
MAROKO.
Pari z. 14. maja. Francoski zunanji minister je dobil iz Marokeša brzojavko', da se je rod Rahamna že polastil mesta. Vendar ie treba to vest sprejeti z vso rezervo.
NEMIRI V JEMENU.
Carigrad, 15. maja. Porta javlja, da sc boji v Jemenu nadaljujejo in da se preten-{lent Nahiiuid Jahia bliža Sani. Iz drugih virov pa se poroča, da se nad 30 prvakov iz okrajev, ki so še v oblasti turških čet poda v Carigrad, da posredujejo.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin, 15. maja. Zbornica je sprejela pogodbo s svetovno pošto in dogovore, ki so s tem v zvezi. Državni tajnik Kaetke je izvajal, da je Nemčija z vsem civiliziranim svetom v poštni zvezi, razen notranjega Kitajskega, Maroka in nekaterih pokrajin osrednje Afrike.
TISKARNA RUSKIH REVOLUCIONARJEV ODKRITA.
M o s k v a , 15. maja. Tu so v neki prodajalni konserv odkrili dobro organizovano tajno tiskarno socialnih demokratov. Dobili so poldrugi milijon razglasov za 1. maj; pa-trone iu orodje za popravljanje pušk. Aretirali so štiri osebe.
Dnevne novice.
+ V proslavo Jakličeve zmage. Iz Do-
brepolj se nam piše: Ko se je sinoči Jaklič vračal iz Ljubljane domov, ga je na kolodvoru čakala nešteta množica. Poklonili so se niti vsi trije župani z odborniki. Lovci so ustrelili, rakete so švigale, vsa dolina je žarela kresov. V slovesnem sprevodu ga je ljudstvo, s požarno brambo na čelu in z godbo, spremilo v njegovo rojstno vas, ki je bila sijajno razsvetljena. Možnarji so pokali pevci zapeli, župan Prclesnik je pozval navzoče, naj našemu rojaku navdušeno zakličemo: Zivio! Danes so postavljeni mlaji, s katerih vihrajo trobojnice. Tako je ljudstvo počastilo svojega rojaka državnega poslanca Jakliča.
+ Serenada dvornemu svetniku Šuk-ljeju. V proslavo sijajnega izida volitve dvor. svetnika Šukljeta državnim poslancem je priredila Kandija svojemu poslancu ob ninogo-brojni udeležbi serenado, v kolikor se je sploh mogla v naglici prirediti. Prijatelj ali nepri-.iatelj novemu poslancu, ampak kot sramotno dejstvo za nasprotnike iz Novega mesta mora vsak dostojen človek ožigosati, da so medtem ko .ie igrala uniformirana meščanska garda in je množica pozdravljala novega poslanca z »živijo klici«, čulo se nekaj klicev: »Pereat«. Pa o tem bomo še govorili.
+ Kresovi v slavo zmage Slovenske Ljudske Stranke. Poroča se nam, da je bilo v noči od 14. na 15. t. m. videti mnogo kresov v proslavo zmage Slov. Ljudske Stranke.
! Papež v smrtni nevarnosti. Rim, dne 13. maja. Po mestu se je razširila vest, da je papež srečno ušel gotovej smrti. Sveti oče ima navado, da se vsak dan izprehaja po onem delu vatikanskih vrtov, ki se imenuje »Delle Citelle«; kmalu potem, ko .ie sveti oče odšel, se ic sesul velik del zidu, ki ograja vrtove.
—	Grozno maščevanje. Pretečeni torek je soproga delavca Alajos polila svojega moža z vrelim oljem. V strašnih mukah je kmalu nesrečni delavec izdihnil. Zena opravičuje svoje dejanje s tem, da je mož ravnal ž njo brezvestno in neusmiljeno.
—	»Hvaležni otroci«. Ilija Poturičič iz Glušinje pri Jaški je težko obolel. Radi tega sta ga njegov lastni sin in snaha neusmiljeno odslovila i/, hiše. Mož se je podal v bolnišnico v Zagrebu. Črna nehvaležnost njegovega sina ga je tako bolela, da je mož sklenil iti v smrt. Ko so drugi bolniki odšli na izprehod, porini! si jc v grlo 20 cm. dolg nož. Ker je bila rana smrtnonevarna, ni zdravniška pomoč izdala ničesar, ter je šc isto noč umrl.
Potres, lz Prežgan ja se nam piše: Dne 10. maja ob dveh zjutraj smo čutili tu tri lahke potresne sunke. Ravnotako se je čutil lahek in kratek potresni sunek ob peti uri 20 minut zjutraj.
Sestavljivi vozni zvezki. Z veljavnostjo od dne I. maja t. I. sc je izdal za promet s sestavljenimi voznimi zvezki nov seznam. Natančnejši pogoji, ki se tičejo izdajnih uradov, voznih in načina izdaje, se razvtdijo iz razglasov.
Postaja Grahovo ob progi Jesenice-Gorica-Trst se bo 18. maja otvorila za obči promet. Ure, ob katerih sc bodo na tej postaji \laki ustavljali, so v voznih redih že objavljene. Da je bila postaja toliko časa izključena od prometa .ie vzrok nedodelana cesta.
—	Tri tatove je presenetila tržaška policija, ko so hoteli v prostorih dunajske spedi-cijske firme Schenker & Comp. navrtati blagajno, v katerej je bila velika vsota denarja.
Pogorela jc v soboto dopoldne, II. t. in. hiša Janeza Sitarja, kovača v Migalici pri Mirni. Ogenj se je zanetil iz razhrcbanc, za
v ušesih razposajenoveseli smeh mladostnih tovarišev, nikdar mu ni omilila žalostne usode kratkočasila igra. Njegovo mladost so ogrinjale temne, mračne sence obupanja in zdelo se mu je, da je obsojen na dosmrtno trpljenje, na dosmrtno brezsolnčno življenje.
Nekega dne je prišel mož še bolj pijan kakor po navadi domov. Kalno njegov oko je zapazilo dečka, ki ie trepetaie ždel za mizo. Opoteka.ic se je stopil k njemu in že so padale težke pesti pijanca po ubogem otroku, ki pa je utekcl šc tisto noč. Dospel je v Boston in šel kot mornarski učenec v Zahodno Indijo, k sc mu je posrečilo, da ic dobil službo v n-' trgovini. Godilo se mu je vedno bolje. Ko s, je prihranil precejšnjo svoto, je odpotoval Nevv York. da bi poizvedel o svojih stariših.
Ko je bil mladi Barton s svojim pripov dovanjem pri kraju, sva se dolgo posvetoval kako bi dokazala njegovo identiteto. To m kakor ui bila lahka stvar in najpripravnejc - e nama jc zdelo, da sc Ralph k priznanju naravnost prisili.
Po dolgem prevdarjanju sem si naprav ' primeren načrt in ga izvedel tako-le:
Oblekel sem se v prav slabo obleko n Ralnhu sledil po vseh njegovih potih. Kmslu mu ie izginila nezaupnost in bila sva si kak >i
mm
najboljša prijatelja; lopov je namreč mislil, da sem prav tako podlega značaja, kot on sam. Slednjič mi je naročil, da naj umorim mladega Bartona. S skrivnostnim glasom mi je pošepetal na uho, da bo dobil za umor 5000 dolarjev, in sicer od Amosa Bartona. Za pomoč pri zločinu mi jc obljubil 1000 dolarjev.
Seveda sem bil jaz takoi zadovoljen. Ko pa je bil lopov popolnoma v moji oblasti, sem se mu dal v pravi luči spoznati in mu ostro zapretil, da ga takoj ukažem prijeti, če ne pripozna vsega. Po kratkem obotavljanju sc ' kil: naredil sem protokol, ki ga ie Ralph >isaI.
sel sem k Amosu Bartouu in mu pokazal ! . dokumenta, doktor.ievega in Ralphovega. , , lil jc, se skušal zagovarjati in vse utajiti, jc videl, da ie stvar popolnoma jasna, je i! zločin. Henrik Barton ravnal jc z njim . milo iu prizanesljivo. Ko iiin je izročil j A. , vse premoženje, mu je blagi mladenič 'nv il. da se je neovirano preselil na Fran-• .s.; >; dajal mu je tudi vsako leto precejšnjo ■ v«i j denarja. Mi Amos ui dolgo užival nje-' ■ .e dobrote; umrl jc že čez dve leti. Henrik " ton je odsihdob zavzemal eno najuglednejši mest med premožnimi okoličani.
peko zakurjene peči, ko ni biki nikogar v hiši. Oteti ni bilo mogoče ničesar. Pogorelec je menda zavarovan za 400 K.
Nagla smrt. Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Dnč 13. maja je bil semenj v Št. Vidu. bla je tja tudi 13-Ietna deklica Terezija Rozina iz Brezja. Ker jc bila silna vročina in gotovo žejna, je razgreta gotovo pila vodo ali kaj piva. Postalo ji je slabo. Komaj jc hodila nazaj proti domu. Ko pride do prve koče, Potokarjevega mlina, v Vintgarjcvcu se onesvesti. Potem se ni več zavedla. Ob pol 12. uri ie umrla, ko je bila zjutraj še vesela in zdrava šla na semenj. Najbrže io je zadela kap na možgane.
— Ogenj v Kandiji. V noči 14. maja je požar uničil dve gospodarski |X)slopji in siccr takozvani Campatov in Kovačev skedenj. Kako je ogenj nastal, ni še dognano. Ogenj je povzročil velikanski odsvit plamena, kakor bi vse Novomcsto gorelo. Vse priznanje gre vrli novomeški požarni brambi, ki jc bila hitro na licu mesta, ter z vzorno točnostjo omejila ogenj.
Milanske nouice.
Napredni junaki.
Mi smo naprednji korenjaki; kako nas gledajo liudje in pravijo: to so bedaki, kj pri volitvah pogorč!
Velike delamo korake namest naprej, seve — nazaj, da druge imamo tud napake, pokazal ie štirnajsti maj.
Razsajamo in se deremo po mestu kot noreli bi, potem pa v listih se peremo, in vse to, ker smo še mladi.
lj Izgubil ie neki gospod rujavo denarnico z vsebino: 1 bankovec za 20 K, drobiža za 3 K in vožni listek Benetke-Nabrežina iu Lju-bljana-Opčina, in siccr najbrže na potu kavarna »Prešeren«, Sv. Petra nasip, jubilejni most, Poljanski nasip do sv. Petra mostu. Pošteni najditelj se prosi, da odda navedene predmete v našem uredništvu.
I j Svarilo izseljencem. Večkrat išče neki agent po naši državi delavcev za tovarno za cement v Hemmorju ob Osti v provinciji Ha-nover in jim da pismene pogodbe, po katerih jih pa tovarniško vodstvo, ko pridejo tja. noče sprejeti in tako morajo, posebno nemščine nezmožni delavci prevzeti v tovarni delo pod pogoji, ki iili jim diktira tovarniško vodstvo samo. Tako jc prišlo minulo poletje tje iz Spodnje in Zgornje Avstrije in s Štajerskega 135 delavcev. Ker ii tovarniško vodstvo ni hotelo vzeti v delo, po agentu izdanih pogojih, so sc obrnili do tamošnjega avstriisko-ogrske-ga ponižnega društva, ki je nekaterim preskrbelo delo, druge pa je avstriisko-ogrski konzulat poslal ua stroške domovinskih občin v svoje kraje, ker se je že naprej vedelo, da bi z eventuvaino tožbo ne dosegli zaželenega uspeha, za agenta pa sc ni moglo poizvedeti, kje da ic. Ni dolgo od tega, kar je prišlo na agentovo posredovanje v omenjeno tovarno 60 Poljakov. Ker ie bila huda zima in ker so morali spati pod mrzlim podstrešjem, so bili prisiljeni zapustiti delo in so sc obrnili na avstro-ogrski konzulat za podporo, da so se mogli odpeljati zopet domov. Sicer se je iskalo zanič delo drugod in ker niso bili vešči nemščine, niso bili nikjer sprejeti. Tako so morale njih občine plačati 1200 kron stroškov. Pripominja sc šc, da pripovedujejo iz dela iz-stopivši delavci, da so takorekoč prisiljeni, da morajo vse potrebščine kupovati v tovarniški kantini, vsled česar imajo znatno niatericlno škodo.
2228, tako da je zmagal z dvetretjinsko večino.
VOLITVE NA ŠTAJERSKEM.
Selnica ob Muri, 15. maja. Roškar 156, Senekovič 13, knez Auersperg 1, Viktor Ku-
kovvitz (.
S r o ni 1 je, 15. maja. Dr. Benkovič 161, Moscon 5, Roš 13, Cobal —.
Makole, 15. maja. Eranc Pišek 318, Kresnik 84, Viktor Glazer 2, Franc Kresnik 1.
Trbovlje, 15. maja. (Vsa tri volišča.) Benkovič 30') glasov, Cobal 1144 glasov, Moscon 9 glasov, Roš 615 glasov. Udeležba nenavadno velika (nad 93 odstotkov).
Rogatec, 15. maja. Oddanih glasov 6526. Dr. Anton Korošec izvoljen z 4187 glasovi, Žurman dobil 1654, Štaiercijanec Drofe-nik 654.
Celje (okolica), 15. maja. Oddanih glasov 7399. Izvoljen kandidat »Narodne stranke«, Roblek, ki se je pa izjavil proti ločitvi cerkve od države in za krščanski zakon. Roblek je dobil 4131 glasov, dr. Povalej 2658, soc. dem. Vidmar 451 glasov.
Ptuj, 15. inaja. Oddanih glasov 8979. Izvoljen Ploj, ki je dobil 5390 glasov, Zadravec 2165 glasov, Ornig 1317 glasov.
Brežice, 15. maia. Skupno oddanih 7715 glasov. Dr. Benkovič 3759, Roš 1857, Cobal 1690, Moscon 103. Razcepljenih 16. Ožja volitev.
Maribor, 15. maja. Robič je propadel, Ježovnik od »Narodne stranke« zmagal,
Maribor, (levi breg), 15. maja. Oddanih 9110 glasov. Kandidat »Slov. kmečke zveze« Roškar 6189, Senekovič 1706, Marsh 839, Kukovec 297, razcepljenih glasov 79.
Maribor, 15. maia. Kandidat »Slov. kmečke zveze« župan Pišek sijajno zmagal.
Gradec, 15. maja, V Gradcu je v prvem okraju Hofimann-VVellenhof v ožji volitvi s krščanskim socialcem dr. Orloin, v II. volivnem okraju ie urednik krščanski socialec Neunteufel V ožji vollvi z železniškim ministrom dr. Derschatto, ki torej še ni zmagal, v III. graškem okraju je izvoljen socialni demokrat Pongratz, v IV. pa socialni demokrat Resel. V vzhodnem mestnem štajerskem okraju le Einspinner v ožji volitvi s krščanskim socialcem urednikom Neunteuflom, v Lipniškem ptujskem mestnem okraju je Vse-nemec Malik potisnjen v ožjo volitev s krščanskim socialcem Kremserjem. V kmečkem okraju Ljubno je dekan Prischnig v ožji volitvi s socialnim demokratom, v okraju Knit-tc-lfeld je krščanski socialec dr. Funder v ožji volitvi s socialnim demokratom. V graški okolici je izvoljen konservativec Huber z veliko večino. V Martboru je izvoljen Resel, ki je torej dvakrat izvolien, v ostalih kmečkih volivnih okrajih so izvoljeni katoliško misleči možje z velikimi večinami.
Celje, 15. inaja. V celjskem mestnem volivnem okraju ie izvoljen nemški nacioria-lec Rihard Marckhel, Dobil je 2576 glasov, slovenski kandidat Rebek ie dobil 1148 glasov, socialni demokrat Sonnleitner 762 glasov.
PORAZ LAŠKIH LIBERALCEV V TRSTU IN V ISTRI.
Trst. 15. maja. V prvem mestnem okraju v Trstu je izvoljen socialni demokrat, v drugih mestnih tržaških okrajih so ožje volitve. Izvoljen ni noben laški liberalec. Ožje volitve v Trstu so med laškimi liberalci iu socialnimi demakrati. V drugem okraju je dr. Gregorinu manjkalo samo okolu 100 giasov, da ni prišel v ožjo volitev. Dr. Gregorin je dobil 1600 glasov. Dr. Rybarova zmaga v tržaški okolici je sijajna. Tudi v Istri ni izvoljen noben laški liberalec. Izvoljeni so trije Hrvati Spinčič, Laginja, Mandič. Laginja pride v dveh Italijanskih volivnih okrajih v ožjo volitev in sicer z Rizzijem in Bartolijem. V Pulju je dr. Laginja dobil le 100 glasov manj kot Rizzi. Iz Kopra še ni definitivnega poročila, a tudi ondi kaže. da ho ožja volitev med najhujšim sovražnikom Slovencev Benatti-iein in krščanskim socialcem Spagaroin. Skoro gotovo Beuatti ne bo izvoljen, ako bodo socialni demokratje le količkaj pametno postopali. Laginia bo izvoljen v dveh okrajih: v enem slovenskem in v enem italijanskem. Pred tržaškim »Narodnim domom« je bila včeraj zvečer zbrana velikanska množica ljudi. Transparenti na »Narodnem domu« so naznanjali izide volitev. V velikem številu so prikorakali pred »Narodni dom« tudi socialni demokratje. ki so se včeraj ves čas lojalno obnašali, dočim so se laški liberalci posluževali najhujših nasilstev.
VOLITEV V DALMACIJI.
Z a der, 15. maja. Prodan preko 5000 glasov, Alačevič 2900, Italijan Zfliotti 3029, Izvolitev Prodanova je zagotovljena, ker ima kompromis z Alačevičem.
Za der, 15. maja. Prodan 5879. Ziolltti 3077, Alačevič 2922. Ožja volitev.
ZANIMIVE OŽJE VOLITVE.
Praga. 15. aprila. Dr. Kramar je v q/.ji volitvi proti socialnemu demokratu Šmiteku. Mladočeh Kaftan proti soc. dem. Siissu. Mla-dočeh Friedler proti Seidlerju. Chiari proti socialnemu demokratu Riegerju. Demel proti soc. dem. delavcu, Locker proti soc. dem. Gruberju, Malfatti, proti Zanoniju Peratkoner. član nemške ljudske stranke proti kršč. soc. Huberju. italijanski konservativec Conci. proti soc .dem. Avanziniju, Vsenemec Pacher proti soc. dem. Huketii, Pernersdorfer proti kršč. soc. Prokopu, proti VVolfu je v ožji volitvi Eppinger.
FINANČNI MINISTER V OŽJI VOLITVI.
L v o v, 15. maja. Finančni minister Kosovski je v ož)i volitvi s socialnim demokratom.
BIVŠI MINISTER BYLANDT POGOREL.
Dunaj, 15. inaja. Bivši notranji minister Bylandt-Rheldt ie podlegel proti socialnemu demokratu Brcttschneiderju.
VOLITVE NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM.
D u n a j, 15. maja. Od 64 mandatov na Nižjem Avstrijskem so dobili kršč. soc. 40 mandatov, soc. demokrat 12, liberalci 1. Ožjih volitev bo U.
VLADA O VOLITVAH.
Dunaj, 15. maja. Ministrski predsednik Beck je bil pri cesarju in je poročal o volitvah. Zanimivo je, kaj vlada misli o izidu volitev. Vlado ni presenetilo, da sta krščansko-socialna stranka in socialna demokracija tako narasti), ker je to bilo pričakovati od organizacije teh strank. Krščansko-socialna stranka se vedno bolj razširja v provinco. Meščanske stranke so pokazale, da nimajo skoro nič organizacije in bodo morale paziti, da se pri ožjih volitvah ž niimi popolnoma ne poniede. Pozornost vzbuja, da so Mladočehi in nemška ljudska stranka skoro popolnoma izgubili pristaše.
DOSEDANJI IZIDI VOLITEV.
(Uradno.)
D u n a j, 15. maja. Do 12. ure opoludne je bilo znanih 367 izidov volitev, med njimi 154 ožjih volitev. Izvoljenih je 7 nemških liberalcev, med njimi knez Auersperg, 5 nemških nacionalcev, 56 krščanskih socialcev, 58 socialnih demokratov, 26 iz katoliškega središča. 3 Mladočehi, 2 Staročeha, 4 katoliško-narodni Cehi, I češki narodni nacijonalec, 4 češki agrarci (med njimi Razkošny) 8 nemških agrarcav, 3 »prosti Vseiieinci«, 9 Italijanov. 14 Slov. Ljud. Stranke in dva slovenska naprednjaka, 2 Hrvata, 1 brezstrankar, 1 nemški prostomislec, I nemški radikalec, I Rumunec. Lueger je dvakrat izvoljen, 2 Ru-sina (med njima VVasilko), Bivši podpredsednik Kaiser je izvoljen.
Dunaj, 15. maja. Veljavnih izvolitev je doslej 215, ožjih volitev ie pa doslej 154.
D u n a i, 15. maja. Baron Morsey je izvoljen, istotako minister Pacak. Masar.vk je v ožji volitvi s pristašem obrtne stranke Po-vondrom. Izvoljeni so dalje minister Prade, Srb, Začek.
DEMISIJA NAUCNEGA MINISTRA.
Dunaj, 15. maja. Ker je naučni minister Marchet s svojo kandidaturo v Badnu proti krščanskemu socialcu iu socialnemu demokratu popolnoma propadel, namerava demisijonirati, ker ie njegovo stališče nevzdržljivo. Cuje se. da je že vložil demisijo. V slučaju, da pri ožjih volitvah propade še kaj ministrov, pričakovati ie nadaljnih demisij.
Dunaj, 15. maia. Ministrski predsednik je danes formelno izročil cesarju demisijo na-učnega ministra. Cesar .ie ob I uri popoldne sprejel naučnega ministra v avdijenci. Cuje se, da bo demisija spreieta in da bo za sedaj imenovan le vodja naučnega ministrstva.
SLAVNOST TOMŠIČEVA.
Vinica, 15. maja. Na Tomšičevi slavnosti v Vinici bodo zastopana hrvaška društva »Hrvatski zmaj« (Zagreb). »Savez hrvatskih učiteljskih društva« (tajnik Jos. Ki-nin), »Hrvatski pedagoški književni zbor« (Stj. Šinid), »Hrvatsko učiteljsko društvo grada Zagreba i okolice« (Stj. Širola), društvo »Zora« iz Karlovca.
HRVAŠKA KOALICIJA.
Zagreb, 15. maja. Zaradi nečuvenega magjariziranja pri železnicah je bila koalicija srbsko - hrvaško - magjarska prisiljena protestirati in zahtevati uporabo državnega temeljnega zakona. Hrvaško časopisje z veseljem pozdravlja ta korak.
Znansiuo in umetnost
"Na umetniški razstavi v Benetkah so
številno zastopani ruski slikarji in češko društvo umetnosti »Manes«. Od Dalmatincev ie izložil Mcstrovič.
*	Vidovičevo sliko Requies, ki je lani na londonski razstavi dobilo priznanje angleških kritikov, je kupil spljetski občinski svet.
*	Prvo prognanstvo Evgena Kvatemika«, knjižara u korist kluba Cirila-Metodskih zi-dara v Zagrebu e izdala novo knjigo Kvatcr-nikovih spominov, v kateri opisuje hrvaški rodoljub svoje izgnanstvo v Rusiji, Italiji iu Francoski.
iz slouanskejn sveta.
sIKoncert na čast Ivanu pl. Zajcu. Pevsko društvo »Odjek« v Zemunii priredi na čast Ivanu pl. Zajcu povodom njegove sedemdesetletnice slavnosten koncert.
sl Častno imenovanje. V Sueškem prekopu jc bila razpisana služba kapitana za pilot. Za to službo so vložili prošnje pomorščaki celega sveta vendar jc dobil to važno mesto Hrvat, Stipanovič, bivši podkapitan »Adrijc«. iz Bakra. To imenovanje jasno dokazuje, da v tujini zelo cenijo naše primorske mornarje.
sl Trgovsko delniško društvo v Črni gori so osnovali v Nikšiču. Glavnica znaša 200.000 kron. Namen društva je, da dvigne izvozno in uvozno trgovino.
sl Hrvaška umetnica v tujini. Na letošnji umetniški razstavi v Monakovem so izlo-žcnc štiri dražestne skice, predstavljajoče obalo pri Sušakti in Reki. Katalog kaže ime P. Larr, ki je psevdonim mlade Zagrebčankc. Da so skice res velike umetniške vrednosti, dokazuje dejstvo, da doslej ni bilo dovoljeno lazstavljati učencem.
Ko bomo pa kedaj dorasli, šli drugi bodo v parlament, mi bomo tu lenobo pasli, cedili sline, salament.
X.
Ij Glavna volivna komisija je danes pod predsedstvom liiagistratnega svetnika g. Laha zborovala v »Mestnem domu« in jc potrdila včerajšnji rezultat volitve v Ljubljani. Hribarju manjka en glas do absolutne večine.
lj Katastrola! Po Ljubljani sc govori, da so magistratovci in njihovi žejni agitatorji za-pili žc ves liberalni agitačni fond, računajoč na to, da bo 14. maja Hribar gotovo izvoljen. Ma-gistratna stranka je torej sedaj že suha. Vrzimo jo na ogenj!
Ij Kregar in okrajna bolniška blagajna. Ko so imeli liberalci okrajno bolniško blagajno v svojih rokah so v njej gospodarili prav po liberalni maniri. Sleparili in goljufali so blagajno, kakor cigani. In da ni Kregar udaril v to sodrgo s svojo železno pestjo, bi bila danes bolniška blagajna oropana vsega premoženja in mesto izvrstno urejenega zavoda bi imelo delavstvo prazne omare. Neumornega truda pa je stalo, da se jc napravil zopet red v bolniški blagajni. Bolniki niso prišli nikdar pod liberalnim gospodstvom do svojih pravic. Ravnali so ž njimi nečloveški, odrekali jim celo to, kar jim je šlo po postavi. Ko so pa tako kratili delavstvu njihove pravice, niso pozabili nase. Kradli in defravdirali so delavski denar, kakor srake. Nečuveno je, kako so postopali liberalni mogotci v tem delavskem zavodu. Do neba kriče krivice, ki so se godile pod liberalno komando. Pod Kregarjem še le so prišli bolniki do svojih pravic. Dobili so brez zadržka vse, kar iim je šlo v bolezni in Kregar .ie zaslovel vsled tega pri magistratu kot nadzorovalni oblasti, da razsipljc blagajniški denar. In odstavili so ga. Magistrat je namreč slutil, da Kregar preiskuje blagajniške knjige in da se odkriva nesramna defravdacija delavskega denarja. Pod pretvezo, da Kregar razsipljc denar, jc hotel magistrat rešiti svoje pristaše bistremu Kregarjevemu očesu. A tna-gistratna oblast se je korenito urezala, deželna vlada je razveljavila protipostavni odlok in Kregar je svoje delo nadaljeval. Tiral jc pred sodišče liberalne defravdante in dosegel sijajne vspehe. Z neumornim trudom, z žilavo vztrajnostjo, žrtvujoč čas in denar je zastopal blagajno pri sodišču. Več tisoč kron defrav-djranega denarja so morali liberalci vrniti bolniški blagajni. Vspričo tega dejstva radi verjamemo, da leži Kregar liberalcem v želodcu kakor kača. In ti ljudje pa si upajo sedaj vpiti, da so pred leti Kregarja vrgli iz blagajne. Zakrijte si obraz liberalci in sramujte se, če se še znate! Kregarjevi časi so dobro v spominu obrtnikom in delavcem. Njegovo vzorno gospodarstvo v bolniški blagajni priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki razven liberalcev seveda. Ti bi se radi pasli samo pri koritih, druzega dela ne poznajo. Obrtnik in pa delavec bi zatajila svoj stanovski ponos in bi izdala svoje interese, čc bi volila stranko sleparjev, koritnikov in defravdantov. Z glasovnicami v roki bodo volivci pri ožji volitvi dokazali da ne marajo več nobene zveze s stranko koritnikov. Vsi na volišče za delavskega in obrtniškega kandidata, moža plemenitih dejanj, poštenja in neumornega so-cijalnega dela! Živel Ivan Kregar!
lj Katoliško društvo za delavke jc priredilo v nedeljo, dne 12. t. ni., zabaven večer ua čast svojemu predsedniku mil. gospodu prelatu Rozmanu, ki obhaja ta teden svoj go-dovni dan. Po nagovoru gospoda podpredsed-nika je zapel društveni zbor v rjo dobro kakor vselej nekaj pesmic. V imenu društvenic je voščila prelatu družabnica N. še mnogo zdravih let. Nazadnje so predstavljale dru-štvehicc igrokaz »Bela nedelja«, katerega so tudi izborno pogodile.
Razne stuari.
Vulkanski izbruhi. Iz Katanije poročajo: Tukajšnji observatorij javlja, da je 10. t. ni. začel z grozovito silo ognjenik Stromboli bruhati. Žareča lava se je vlila proti obljudenemu delu otoka in požgala mnogo vinogradov. Pred izbruhom sc ie čulo močno bobnenje. Bruhanje postaja vedno močnejše. Tudi Etna izmetava še vedno mnogo pepela. Velikanski stebri dima sc dvigajo iz žrela in zagrinjajo okolico v nepredirno meglo.
Gledališče na avtomobilu. Neki kanadski upravitelj gledališča je pri nekej amerikanski tvrdki naročil več avtomobilov, na katerih bo prevažal vse potrebščine za gledališče. Eden posebno velik voz bode opremljen popolnoma kot gledališče, na drugem se bodo nahajale kulise, na tretjem bodo spravljene razne malenkosti, na četrtem se bodo vozili igralci in igralke.
Mumija v Benetkah. V Benetkah so odprli grobnico dože Antonio Veniera v cerkvi San Giovani Paolo, ki jc umrl I. 1408. Bil je baje celo tako okruten, da je dal baje ceio svojega lastnega sina umoriti. Ko odpro grobnico, najdejo v njej dobro ohranjeno mumijo, ki je držala v roki fino bodalce. Kot se sodi, je mumija bivša Felicita Petronilla, žena Nikolaja Veeniera, ki je slovela kot prva lepo-, tica v mestu. Strokovnjaki izjavljajo, da se je truplo posušilo vsled mrzlega in ostrega zraka in da ni bilo balzaniovano.
Velikanska povodenj. Iz Bagdada poročajo, da so kraji, ležeči ob reki Tigris. poplavljeni vsled velikega deževja. V Bagdadu se je porušilo 140 hiš, a več oseb je utonilo.
Parfumovana železnica. Na pariškej pod-zemskej železnici in njenih tunelih se ie začel iako neprijeten duh: končno pa jc smrad nostal tako hud, da ga potniki niso mogli več prenašati. Vodstvo železnice je vsled tega dalo postaje poškropiti s parfumom Lavendel, toda kmalu se ie jel zopet širiti smrad. Sedaj so pa uvedene škropilnice, približno take, s kakršnimi pri nas škrope ceste. Z njimi škrope po celi progi posebno kemično sestavino, ki uničuje smrad in razširja prijeten duh.
Električne orgije jc izumel Amerikanec dr. Cahill. Prednost teli orgelj pred drugimi obstoji v tem, da se dajo toni drug drugemu oribližati z najfinejšimi razlikami.
Telefonska in brzoiauna poročila
LEPA SVOBODA — LIBERALNI POBI-JALCI OKEN.
Postojna, 15. maja. Sijajna dr. Žitni-kova zmaga je na tukajšnje »Narodovce« tako vplivala, da so ponoči po ljubljanskem vzgledu pobili 12 oken pri tiskarni »Kat. tiskovnega društva«. Napadalci so naznanjeni sodišču. Tudi nekemu drugemu zavednemu pristašu naše stranke so pobili okna. V boj proti taki nizkotni, kornptni baiuli!
VOLITVE NA GORIŠKEM.
(i o r i c a, 15. maja. V goriški okolici je zmagal kandidat »Sloge« Fon, ki jc dobil 3587 glasov, Gabrijelčič je dobil l(»52, »agra-rec« Štrekelj je dobil 1201 glas, social. demokrat Milost 620 glasov.
Gorica, 15. maja. Od vseh laških liberalnih kandidatov na Primorskem je zmagal samo v Gorici župan dr. Marani, a le s pomočjo najhujših sleparij. Dobil je 2183 glasov, slovenski kandidat Kopač je dobil 904, socialni demokrat Scabar 288 glasov.
Gorica, 15. maja. V Furlauiii je sijajno zmagal Faidutti.
(i o r i c a, 15. maja. Na Krasu je dobil po doslej znanih poročilih kandidat »Sloge« Laharnar 2307 glasov. Štrekelj 2326. dr. Gregorin 998, socialni demokrat 302 glasova. Iz 15 občin še ui znano razmerje, a je upati, da dobi Laharnar relativno večino. Dr. Gregorčič je dobil v gorah 4259 glasov, dr. Gruntar
Preuidena.
Spisal Iv. Raloh.
Stara gospa Kosova je ležala na smrtni postelji. Zdravnik jo je že obiskal več mesecev po dvakrat na teden, vselej potolažil njo in njeno hčer, a telesne moči njene so vidno pešale, ker je bila že v visoki starosti. Resne-
ga položaja hčeri ter ji hode dolgo.
Ivanka presenečena.
bolnice ni zakril zdravnik njeni na tihem povedal, da gospa ne
hči njena — ni bila vsled tega Ljubila je mater svojo, stregla ji cel dan in sama videla s svojimi očmi, da je njena mati na koncu svojega življenja. Bolehala je že celo leto, spočetka jc še hodila ob palici po vrtu. pozneje po sobah počasi gori in doli in naposled se je pred dobrim pol letom vlegla v postelj, iz katere ni več vstala. Postrežbo jc imela sicer izvrstno, jedi vsake vrste, katerekoli bi bila hotela; zadnje tedne ie noč in dan čula pri gospej kaka domača oseba, ali bolezen, pravzaprav starostna slabost, je ni hotela zapustiti, vsaka jed se ii je ustavila. Zdravnik je storil, kar ie mogel, ali mladega življenja v stare ude vdehniti tudi on ni mogel.
Mlajša gospa je bila pripravljena na vse. Za bolezen gospe Kosove sc pa ui dosti brigal gospod Otmar pl. Singer njen zet. Preteklo je že dvajset let, odkar se je priženil h hiši. Spoznal je Ivanko ali Hanno, kakor jo je 011 vedno naziva!, v mestu, ko je obiskavala nek večji dekliški zavod. Ivanka je bila v mladih letih lepo dekle. Edina hči veleposestnikova, je upala, da kedaj njej pripade vse očetovo premoženje. Spoznala je Otmaria na nekem plesu lepega, mladega nadporočnika in njune oči so se vjele. Ivanka .ie dobila ne samo lepega ženina, ampak tudi moža plemenite krvi; nadporočnik pa ne le lepo, ampak tudi bogato nevesto. Kosovi so bili doma s to poroko popolnoma zadovoljni. Oče in mati, ki nista bila deležna visoke izobrazbe, sta si štela v čast. da dobita v hišo takega zeta.
Vzela sta se in živela srečno mnogo let. Sama sta ostala, Bog jima ni dal otrok. Med tem časom je umrl Kos in vse premoženje ie podedovala Ivanka edina hči. Na Koso-vini je živela z družino samo stara gospa. Prigodilo se je pa, da jc pri nekih vojaških vajah padel Otmar raz konja in si poškodoval desno nogo. Več tednov je ležal v bolnišnici a noga m bila več sposobna za dolgotrajne vojaške hoje. Otmar je prosil za pokojnino ter dosegel čast polkovnika. I5il je že \ letih in ljubo m ii ie bilo, da sc bo na deželi, na posestvu svoje žene, lahko odpočil. Ze tri leta so bivali skupaj na Kosovini.
(iospod polkovnik pa se ni nič kaj mogel razumeti s svojo taščo. Bila 11111 ie premalo izobražena. Zato se je najrajše ogibal njene družbe.
Ko je po kosilu sedel Otmar pri črni kavi v svojem naslanjaču čitajoč časopise, tedaj jc njegova soproga nemirno prelistavala različne ilustrovane časopise, kakor bi hotela kaj najti ali vprašati.
»Otmar, čuj, maina je jako slaba. Kai hočemo storiti?«
»Tako« - je odgovoril soprog popolnoma mirno in ni odložil časopisa, »kaj pa jc dejal zdravnik, sai sem ga videl včeraj iz hiše iti?«
»Nič dobrega. Ko bi bila mama mlajša, bi še bilo. Ali pomisli, zdaj ima že triinsedemde-set let, in pri toliki starosti ni izključena nagla katastrofa.«
Otmar je molčal.
Cez nekaj hipov je zopet nadaljevala mlada gospa nekoliko boječe: »Veš kaj, Otmar. kai bi tj dejal, ko bi k mami poklicali duhovnika? Sama je že želela.« Te besede so gospoda polkovnika za hip vzbudile in vznemirile, da je odložil časopis.
»Ali, Hanna, čemu mamo vznemirjati! Poznaš jo, stara je, dobrega srca, komu je kedai storila kako krivico? Cela vas bo priletela skupaj, čemu jc tega treba!«
Te besede so mlado gospo pl. Singerjevo precej oplašile. Poznala ic svojega moža v tem oziru, a poguma ni izgubila.
»Pomisli, Otmar, mama sama želi, in zadnje njene želje ji vendar ne morem odreči. Ce bi mi pa že radi mame ne bilo toliko ležeče, pomisli vendar, kai bodo rekli, če mama umrje neprevidena. Treba bo dati, če umrje vendar natisniti parte in dati v časopise, da je umrla previdena s tolažili sv. vere. Kaj bi rekli naši daljni sorodniki, ki so priprosti, kmečki ljudje, in na to tako gledajo?«
Nato ic nastal molk.
»Otmar, ustrezj mi to pot in dovoli, da pride gospod jutri zjutraj.«
Otmar ie vrgel svojo smodko v kot, odložil časopis, vstal in dejal: >Naj bo, toda mene ne bo doma.«
(iospa je dosegla svoj namen. Poznala jc svojega soproga, da je jako svobodoljubnega duha, a da bo tako neizprosen, tega se ni nadjala. Sicer je premagala njegov upor iu v srcu je bila vesela.
Gospa je zapustila sobo in šla k svoji bolni materi, gospod pa je šel po stopnjicah doli ter naročil hlapcu, naj pripravi kočijo, da ga bo zvečer peljal na kolodvor.
Stara gospa Kosova, ki je bila žc precej gluha, je z veseljem prejela vest, da pridejo drugo jutro gospod.
Prvo. kar jc bilo treba zdaj preskrbeti, je bilo tc, da je gospa pl. Singer povprašala hi-šino, kaj bo treba vse pripraviti, ko pridejo gospod v hišo. Hišina, ki je bila že veliko let pri liiši, je bila postarna, zelo pobožna ženska. Zgodaj zjutraj je vstala slednji dan in šla v cerkev. Sai je bila Kosovina le dobrih deset minut oddaljena od farne cerkve. Tega ji gospa ni branila, in zato ui vedel gospod. Ko je bilo treba ob osmih zjutraj pripraviti zaju-terk, je bila liišina že davno doma.
Ker je gospa vedela, da jc v takih stvareh liišina podučena, zato se ic nanjo obrnila, ker sama pri takih prilikah še nikoli ni bila navzoča. Prosila je hišino, naj zjutraj, ko gre v cerkev, naroči cerkovniku, da naj pridejo gospod previdit staro mamo. Ob osmih bo prišel hlapec s kočijo in gospoda popeljal na Koso-vino. Naročila jc pa šc posebno, da naj cerkovnik ne pozvoni, da ne bodo ljudje mislili, kaj da je. Doma bo pa vse sama pripravila.«
liišina ie gospej vse natančno obljubila. A ker jc poznala, kakšno versko življenje vlada na Kosovini, ie šla proti večeru sama gori v sobo stare gospe ter pripravila, kar je bilo potrebno.
Ko se je mrak vlegel na zemljo, se je gospod polkovnik odpeljal na kolodvor. Rekel je, da pride drugi dan proti večeru domov. Čudno se je zdelo to domačini, a gospa ga je izgovorila, da ima opravek v mestu.
Nemirno je spala gospa celo noč. Skrbelo je io, da bi bilo vse v redu, da bi gospod ničesar ne dejal, da bi se mama preveč ne razburila, da bi ljudje preveč skupai ne drli itd.
Nastopilo ie jutro. Gospa pl. Singer je vstala preje, kakor drugikrat. Ko je odzajutr-kovala, je šla koj doli k družini ter naročila hlapcu, naj koj napreže ter gre po gospoda.
Bližala se ic osma ura. Hipoma je stisnila kočiiažu še krono z naročilom, naj jo izroči cerkveniku za trud ter mu vnovič zatrdila, naj reče cerkveniku. nai ia ne pozvoni, da se mama ne bo preveč razburila.
Kočijaž se je odpeljal.
Gospa je šla gori k svoji materi pogledat, čc je vse v redu. Pogledala je na mizo, ki je bila pogrnjena, na njej križ, ki ga jc imela liišina v svoii sobi in dve sveči v srebrnih svečnikih. Gospej ic nekaj šinilo v glavo in hitro je šla doli v kuhinjo k liišini ter rekla: »Ali niste pripravili olja, saj mora biti, ne?«
»Nc, gospa,« je rekla liišina, »bodo gospod seboj prinesli.«
Ura je odbila osem. Gospa jc postajala vedno bolj nervozna.
Kočijaž se je pripeljal pred cerkev, dal in naročil cerkovniku, kakor so gospa hoteli.
Cerkvenik je čakal in gospod je prišel.
»No, ali ne boš pozvonil?« je rekel gospod cerkveniku.
In cerkvenik je šel in pozvonil za obhajilo.
Nazaj prišcdši je povedal, da čaka zunaj voz, gospod pa je dejal, da ima še v vasi potoma sv. obhajilo, da nai gre kočijaž domu, ker jc itak kratka pot, da kmalu za njim pride.
In cerkovnik ie sporočil tako.
Zapel je torej zvon v zvoniku in zadoneli so glasovi gori do Kosovine. Zaslišala jih je gospa pl. Singer ter se jezila, češ, da je gotovo hlapec pozabil, kaj mu je naročila.
Kočijaž je prišel domov in povedal, kaj se je bilo zgodilo.
Gospa je bila žc vsa nervozna.
Ko ie gospod opravil obhajilo v vasi, je šel proti Kosovini.
Lepo jc zvončkal zvonček in donel v tiho ravan. Za gospodom je šlo par starih ženic, glasno moleč sveti rožni venec.
Ko se je zaslišal glas zvončka pred Koso-vino, prišli sta liišina in kuharica z gorečima svečama pred hišne duri in pokleknili na prag. Gospa pl. Singer pa ic ravno prihitela doli po stopnicah, globoko sc priklonila, prejela blagoslov in takoj za gospodom zaprla duri.
Obred ie bil končan. Duhovnik je šc stopil k bolnici ter jo s par besedami potolažil. Bila je zelo slaba.
»Škoda, da me niste popreje poklicali,« je dejal gospod.
»Ah, oprostite, Velečastni,« je dejala gospa pl. Singer. »vedno smo odlašali, ker smo mislili, da bo matna boljša. Hvala vam lepa. da ste sc potrudili.«
»Prosim,« je bil odgovor duhovnikov.
Odšel je.
Gospa jc bila pomirjena, nervoznost jo je zapustila. Minul .ic dan in gospod soprog se je vrnil domov. O tem, kaj je bilo zjutraj, nista nič govorila. Stara gospa Kosova ie postala od dne do dne slabša in čez teden dni — je umrla.
In natisnili so parte iu dali v časopise, da je umrla previdena s svetotajstvi za umirajoče. In oblekli so se v žalna oblačila in s cvetjem obsuli rakev rajnke gospe.
Ljudstvo je gledalo veličasten sprevod in obžalovalo smrt blage gospe Kosove.
muMumiim
grenka voda.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog;, oče, stari oče, odnosno brat. stric, svak, tast, gospod
Ivan Knavs
bivši župan, trgovec in posestnik na Hribu
danes 12. maja ob 10 uri dop. po kratki a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajneega se bode v torek, dne 14. maja ob 7. uri dopoldne slovesno blagoslovilo in iz hiše žalosti na Hribu tia pokopališče k sv. Barbari prepeljalo ter položilo k zadnjemu počitku.	1109
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni in drugih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Na Hribu, 12. maja 1907.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
J*" Kupujte narodni kolek! S tem poma-gate bratom ob meji?
Usodna prilika
za Mino in gostilno.
V najem dam v svoji hiši št. 61 V, na Rakeku v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora: 1. v pritličju prodajal-nico s shrambo, dve sobi pripravni za gostilno, kuhinjo in daljni dve sobi, velik magazin in hleve za konje; 2. eventuelno tudi 7 sob in kuhinjo v I. nadstropju, vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna. Natančneje pri Francu Lau-| riču, trgovcu v Trstu, Riva Mandracchio 2.	1110 3—1
y Slovita, moderno ureiena 1
W 269 7
tovarna
S<
V &
|G. SICRBIC
vj Zagreb, Ilica 40
^^ priporoča svoje obče poznate solidne in cene ^ J	žaluzije, lesene in ^
platnene rolete, le- ^ sene in železne za- lPj
za- L-i
tvornice za izložbe in prodajalne, W
ter prosi naj slavno p. n. hj»1 občinstvo obrača vedno večjo pozornost na to so-
lidno tovarno. Ceniki ln proračuni na ^^ zahtevo zastonj.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo na mizno ter fina desertna vina po 45 do 50 kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela. ital. rizling in beli burgundec po 60—65 K. postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
1097 1
Zal' žrik c. kr avstr. državnih umdnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice -m
u najnovejših faconah in v velikih izberah
pri po roča 112 52—p
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
9
Milostiva gospa,
•II veste, zakaj morata pri nakupovanju sladne kave Izrečno poudarjati Ime
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
s/adna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja yon] In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milo-
► Kathreinerjeva Kneippova slad-
stiva gospa, da dobivate pristno
Kathreinerjevo kavo zgolj v za-
prtih izvirnih zavojih z napisom:
na kava« in s sliko župnika
Kneippa kot varstveno zuamko.
Ker se Vam sicer utegne primeriti,^da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
F. P. Vidic & K o m p., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
»Sistem KARZOLfl" (Stranjfalzzlejel) »Sistem MflRZOLfl"
Barve: ja) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmelo se zastopniki.
!!!! Kašelj !!!
Kdor nanj nc pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
E19A not. potr. izpričeval dokazuje, da je dJLU res, kar se obljubuje. 2483 21—23 Zavoj 20 in 40 vin. - Dosa 80 vin. pri i lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p.Mariji Pomagaj, 12. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Carl Savnik, lekarnar v Kranju.
Klobuki se sprejemajo v popravo. ^ 10
Išče se za avgust
soinčno stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. Najame se tudi v Vodmatu.
Ponudbe naj se pošljejo pod »stanovanje št. 5« na upravništvo tega lista.	iol6 3—3
Kupujte
narodni l^olcl^!
PENGOV
podobar, izdelovatelj oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20—3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po' nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj

Več
zidarskih pomočnikov
rabi podpisani. Dnevna plača od 3 60 do 4 K.
Več se poizve pri e. Mihaelu Regovcu, zidarskem mojstru na Savi pri Jesenicah. 1098 2-2
HI
mmim
|pasar In izdelovatelj cerkvenega! .. orodja in posode ....
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
£llzctbefni cesti
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5^5 3

i i i i i B
C. kr. oblastveno potrjeno 20 m 32 ucilišce za Krojno risanje
branja c7esifi
Ljubljano, Stari trs it. 28.
e Dobi se tudi kroj no života! meri. ®
kolesa
f M
! Durkopp-
""motorna kolesa
znamka poznavalcev.
Diana-kol
vsem naprej!
\ I
I
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu
za Kranjsko	1070 3-3
IVAN JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska c. 17. „
Najbolje urejena popravljalnica v hiši.
Tehniški in elektrotehniški blrd
Louis pstfz £ Co.
Punaj Vll.|2 , Kirchenšasse 43, Telefon 8298,
Budapešta, perczel-M6r utcza 4. Draidanl-A 19, prankenstrasse 9.
860 26-
Poljski mav« w
najboljše in najcenejše gnojilo za travnike in vrtove se dobi svež po vsaki ceni pri
Štefanu Nagy-ju
trgovina z železnlno, Ljubljana.
Hiša na prodal,
katera je v posrednji bližini tovarne, jako ugodna za kako obrt. Pri hiši je zelenjadni in sadni vrt. — Tozadevna pojasnila daje lastnik I. Rozman, pošta D. M. v Polju.	1098 3-3
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bafata llaatr«iaa (lavni cenik i ud 9000 Ukani vaafc trii alkelnaaUh. arebralk la ilatlfc ai l zmmko Hoakoaf, Haka, Onega, Bckaffluuata, ttlaakStte kakar tadl vicb »ral lolldnlb alatala la arakrata ,o lartralk tovaraliklk caaak.
Nlkal. remont, ara".....K >'—
alal. Raakopl palcal ara .
1 —
I-
»•—
8 50 140
I J-SO J -
1050
ara ■ kukavica K 6-SO, budilki K 3 00, kubln|ika ara K «•— ivarcvaldika ara K 2 80. Za raako aro Sletao plantao Janatval Hlkak rlalko t Zanima do.oljeaa, ali deaar iiuj I
Vrv a tovarna u ure Kana« Konrad v Most«'
1789 (Briix) it. 654, Češko. 100- bt
I pa frna laki. Ivlc lavlr. Ko.kopi pal. ara . . Oaldla ran. ara .Luoa' kalaafa arrbr. . , .Olorla" .
. . dvoinl plati . . akltp varlilca a rlnilca aa para la karab., 15 rr. laika raika Tala nlkcl ara a aldro a .Lana' kolaajan
sAccoli^^.
1000 62-

C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
kumar Piccoli, Ljubljana
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Malin O V Siru/D na)skrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-
_£_i delek, neprekosljive kakovosti. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja
K 150, '/» kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih.
Bi.bC" breza'ko'1Olna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo 'J__l gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
ŽelPZliatO vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne -*_ otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinttnra »a *P>lr»rlf»r» ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
J. iUKtUrd /a ZeiOUbC telesa pospešujoče( sredstvo. x steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvrfie proti povzetju.
Veliki novi cenik, pošlje se zastonj in
fxt JI	tfc	-». r\
l '
ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : : i
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, bro&k, okraskov itd. po najnižjih tovarniških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam svije blago na vso kraje sveta, katero je le prve vrste in priznano najbolje, mi je mogoče vsakomur z blagom kakor s ceno najbolje postreči.
Z velespoštovanjem se priporoča
943 S —6
H. SUTTNER
: : urar in trgovec z zlatnino in srebrnino i i v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
Nikl cilind. remont, ura .... srebrna cilind. remont, ura moška anker „ „ verižica	„
„ ženska ura .....
14kar. zlata ženska ura ....
zlati prstan........
„ uhani.........
gld. 2 45 in naprej a 3'90 , „ „ 4 91) „ „
.I'-,.
. 4-5 . „
n 12-60 „ ,
„ 1'90 „ „ , 1-75 „ „
Velika zaloga prve vrste najfinejših popolnoma zanesljivih precizijskih ur, kakor: Glashtitte, Schaffliausen, Ornega, po tovarniških cenah.
S"
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
—— vseh tesarskih del, ■
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	44010
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
>w.	-
. V> >.v. .V/> .V>A «»v ■ A-.\ y<.\	/>> .v.> ' .V. > .V. .N/.V. Vi** V--.\ V^-v V-".s V-a .v> V-^.s> .V.'A-.\ •/-".s •/•!>>	-v '
<T/«s'.\',>i/'y """—"" .............-.——————------—--.......* - .......................——
> y.>y. .v> .v>
.Y/> .V>

tmance
r> ncij-occji

■po najuiriaK
?M?
•>•-•/« -<T/.v-/. \v/. </y
• I >.\ -l>.\ • I l;\-<t;\V .V.,v>.v>,v>
i&L&fh

t-1 poročata


»<T x W. slT/'<"7/' vw. V* T V.V r; VV < < 'v <7/. </V < A'
———— ' "	w < -iT /• '/V «/\'
V-'.\>.\<-/~> V-'.
v.\ y-.\
_ . '/-'.N '/-'A V«i\ V>.\
•<"7/. V V'/. <T/-VV < >v < v?T /. V V <
& 911 eiac
Xju£Cjcma, Sit«?
f>e -uCice- i
■/-> v^-.v
Najcenejše
ute ji
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljSi kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg šte?. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i63 &2-»t mm Popravila točno in oeno. mm
Borzna poročila.
fKreditna banka* v Ljubljani..
Uradni kurzi dunajsko borze 15. maja 1107
»alofisea. papirji.	Donur BlaK°
i'l, msjfcva rent« ......
4*/. »rebrn;« renta.....
4*/„ sva tri j slu. kronska renti . i"/. , »lata rent« . . . i*/, osrska Stroaak* » ... *•/. , slata , ... 5'/. posojilo dežele Kranjske . 4'/„•/, posojila laeata Spljet . .
•1 V/. , >	■ ■
4 V/, boun -bore. žel. pos. 1902 !•/. Češka dei. banka k. o. . . VI, , , , i. o. . . illt'l, »ast. pisma ga!, d. hip. b. . 4V/. Pošt. kom. k. o. « lo*/t pr. 41;,'/. »asi. pisma Innorst. hr. 41/,'/. , , ogr.cen.dnl.hr. 4';,7. , „ . bank«. 4*/,,/„ obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4'/,"/, obi. čiSjUce ind. b?.ni:o 4*/, prior. Trst-Poreč ?ok. , **/. prior. dol. iel. . . . 37. . Jul. iel. kup. 7.V, 4'/,7. avetr. poH. ia ie! p c
Srevbs.
Srečke od 1 1860'/* . . . . , a "1864 „ tizske . . . -„ zem. kreditne I. emisije
n ti » H- » „ ogr. hip. banke . , srbske d frs. 100' — „ turške . . Basilika	srečke
Kreditne	,
Inomoške	„ . .
Krakovske	„
Ljubljanske	„ , ,
Avstr. rud. križa „ . . Ogr. „ „ „ Rudolfove	„
Salcburške	,
Dunajske kom. „ » * i»« » .t
južne ieleinica......
lirlavT!« ioletnl«* ... Avstr. ogrsk« baj)i'iv> iV;!u!e<. Avatr. kreditna
Ogrska „ „ . - . Kivucsteiiske „ . • Pireraiogokop v Mosti (BrttJt) Alpin«ke montun .... Praške iel. Indr. diuib« . ,
RiK':;i-MuriDyi.....
Trbovljsks prnraog. diiiibu Avstr. orof.ee tovr druAb* Č*i5k* aUilkirra« diuifca
v ft i « C kr. cekin . .
2U tr»»kl . . .
W mark« . . . Bnvertujat ,. , Ma<-irw .... Laftki br.nkuvt.) Kabljl .... OoJsurU ..."
Donur
98'ČO 9980 9S'45 llfi 65 93 85 111-90 9?, 1) 113 30 98 9n 99'- 0 99B0
98	75 1'C) 40 t s 5 50 100
99	50 100 1C0 -10«; 25
99 90
3 3 35 100 -
161-76 25« 47 75 2H7 SO 2r'2 50 240 98 -i 92 75 2 85 4H5 -8» 9 t 58 46 «8 -63 -181 -476
131-75 681-80 1"70 662 50 764 — 240 ' 0 V37 -600 50 2615 -648-— 271 — 647'— 147 50
9 11 19 13
23 50 23 97 117 625 96 40 2-62 4-84
98	70 100-"
98-65 r 6 85
94 05 112 10 100-80 U3 40
100	8B iUO 50
99-70
99	25
101	40 1C6-50 101-1001 o 100-30 101'-SCM6
305 35 1 —
153 7?, 260 -149 75 277 50 282 50 256 -08 — ' 93 75
23	95 46 90 96 65-48 -30-73
182 • 486"--
132 75 6*2 80 1780 6( 3 50 765" 241 50 743 601 60 2625 -£49- -276-6E>1-149 50
19 H 1916
23'57
24	05 117 825
95'55 2'5275 S—

r
I k X M
!
Sladoled s
Ledena kava
K •»
pri
97 S 3
Jakobu Zidazniku,
Stari trg štev. 21.

Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
birmansko darila.
Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le I. vrste.
^ Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. ura .... gld. 2 40
Srebrna „	....... 380
„ anker-remont. ....... 5-—
Srebrna verižica......... 1-—
14 karatna zlata ura...... „ 12 80

Ciid tMi
131 28
urar i si trgovec na drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n i o n - u r
v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
Osebai kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod naj zmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci g«) Izključeni. Naslove konsorcij ev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva u«
Dumiju, VVipplinger-strasse 25. 720 39-39
--2 izurjena
S mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo 1051 3-3
A. ROJINA, mizarski mojster, Ljubljana, Wolfove ulice.
Dražbeni razglas.
Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja v Bohinjski Bistrici, pre-računjeno na 17030 K 20 h, vršila se bode dne 26. maja 1907 ob polu 11. uri dopoldne v imenovani šoli
ustna zmanjševalna dražba.
K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti zase ali kot legalno pooblaščen za druge, vložiti neposredno pred pričetkom obravnave 14G0 K kot varščino v roke licitacijske komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vložnih knjižicah takih hranilnic, ki so ustanovljene na podlagi navodil z dne 27. septembra 1844.
Do pričetka licitacije sprejme krajni šolski svet ali frankirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere so z 1 krono koleko-vane in katerim je priložena gori imenovana varščina. V tej ponudbi mora dotični podjetnik natanko navesti svoje ime in bivališče in razun tega še izrečno izjavo, da so mu načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji dobro znani in da se jim podvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponudbe je vzunaj z napisom „Po&sudba za šolo" posebno označiti.
Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetniku, morajo biti na vsak način do 15. oktobra 1907 izgotovljeni.
Načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji so pri podpisanem krajnem šolskem svetu do dneva licitacije vsakomu na vpogled.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico, oddati stavbo kakor mu je volja, ne glede na stavljene ponudbe.
Kralnl Šolski suet u Bohinjski Bistrici,
dne 7. maja 1907.
1076 3-3	Predsednik.
zaradi družinskih razmer se proda
z sostllno r47 in trgovino
ter z vel. vrtam.
Dobi se po nizki ceni. — Pojasnila sedobev restavr. „prl Zvezdi" v Spodnji ŠISk! it. 22.
	*cs
	s B' ro co
	pc —n ro o ro
g S	<= f car f /-*». j
	
---	
s5	S 1
r> 3 S-	»
v Angleškem skladišču oblek
O. Bernatovič, Ljubljana Mestnt trg 5,
1090 3
Krepkega dečka
kot	1078 2
učenca
poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj s popolno oskrbo.
Janko Šink
svečar in lectar v Kranju.
Prodaja aa debelo in drobno.

Firnež
le lz kranjskega lanenega olja
1619 100-31 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolinoja in gipsa.

E M
glavni dobitek K K
90 000^ 70000,-
Oolniška glavnica« i i K 2.0C0.GG0. t i
l]ui)ljansii& kreditna banka v Ljubljani, »Me mice »ev. z:::
priporoča
promese
k z etianju 15. maja
na 3% zemaljske kred. srečke I. em. J K 5 na 4% ogrske hipotečne srečke . . a K 4'—,
na ogrske premijske srečke { polovice l K 'T— } ■ »
Vloge na knjižic« in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
K 200 000.
4,,2°
Podružnica : v Celovcu. &
■ Rezervni fond i i g i i K 200.000. i i i