Stev. 254 O Ljubljani, g torek, dni 6. nouembra 1906. Leto xxm Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za {»trt leta „ „ 6 50 za en mesec ,, „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 201- za pol leta P ta četrt leta „ i a en mesec „ 10-5-1-70 li pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo j« V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vratajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. Prvo bitko. Krasen prizor! Sredi zbornice, kjer so sedeži »Slovanske zveze«, stoji dr. Susteršič, prvi govornik o nujnosti Gessmanovega predloga. Volivna preosnova si prodira pot v zbornici. Prvi začetek. Zuganje pruskih kriča-čev o nezaslišni obštrukciji šumi v ozračju. Slovenski poslanec, načelnik naše stranke, ima prvi poizkusiti bojno silo teh junakov. Častna naloga! Poslancev je vse polno krog dr. Šusteršiča. Ob strani se tišče tudi slovenski liberalci in si pomežikujejo s Steinom. Schonerer pomenljivo gleda v svoj trebuh. Dr. Šu-steršič začne. Kot bi spustil vse zlodje iz pekla, se prične boj, vreden junakov. Same psovke, samo zmerjanje brez duha, brez zmi-sla, — maniakalični delirij. Stein, Berger rjo-veta v višjih legah; debelo kot zaboden vol, tuli Schonerer. Za njimi prilezejo z zabavlji-cami proti dvoru Sternberg, in proti volivni reformi Choc in Sobotka, konečno pa seveda naši liberalci. Veliki Plantan je zakričal da jc dr. Susteršič prodal meščane na deželo. Skoro gotovo mu zameri, da ni delal kupne pogodbe v njegovi pisarni. Dr. Susteršič se je mirno smehljal, in kadar je zatulila banda, je obmolknil in jo z velikim veseljem pregledoval. Še zmenil se ni za vse upitje, samo enkrat se je Steinu prijazno zahvalil: Izredno se čutim počaščenega z vašim vpitjem. Za daljno debato ni moglo biti boljše. Nasprotniki vol. preosnove so sc našli v bratskem objemu, toda v prvem ognju so (.pešali. Ohripeli so, da niso mogli več dalje. Zato so pa prijatelji njeni živahno odobravali govornika in mu hvaležno častitali, da je takoj izzval vse sovražne sile in jih s svojim mirom in smehom tudi takoj udušil. Drugo branje. D u n a j, 5. novembra. Danes teden jc odsek dovršil preosnovo volilnega reda. Važno, zgodovinsko delo, ki se je vleklo skozi 62 sej. Bilo je mnogo dramatičnih prizorov, ko so zastopniki osmerih narodov delili politično moč. In pred nami leži kratko, skromno stvarno poročilo, z obširnimi statističnimi podatki. Poročilu so pridejani v jedru vsi govori v odseku. Zanimivo in dragoceno gradivo za potomce, ki bodo predela-vali volilno geometrijo. Habent sua fata libelli. Ze leta 1848 je bila avstrijskim narodom zasijala kratka, solnčna pomlad. Vsklile so bile iz ledenih tal vabljive cvetljice politiške in narodne svobode. Kaj bi bila danes habsburška država, da ni takoj mrzla sapa pomorila nadebudnega mladja! V spone nemškega centralizma je visoka gospoda vkovala za mnogo let narode, polne življenja, moči in žilavosti. Toda »svaka sila do vremena«. Topovi in bajoneti ne zaduše zdrave ideje. Duh in denar se pričenjata z isto črko, a imata vsak svoja pota in smotre. Duh časa je prodrl v najvišje kroge, ki so dokazali, da niso vsega pozabili in se tudi nečesa naučili iz dogodkov polne zgodovine. Zato opravljajo Sisifovo delo možički, ki hočejo valečo se skalo vzdržati v rebri. Volilna preosnova mora biti. četudi na stote z nujnimi predlogi popisanega papirja zvale pod kolo zgodovine. Ni jc dežele, ne okraja, ne občine, ki bi se resno upirala nujni potrebi volilne preosnove. Splošna in enaka volilna pravica je postala hudournik, ki mu moreš uravnati tok, a vstaviti ga nc moreš. Splošna ljudska volja ie divja sila, ki zlomi in stre vse ovire. Iu kdo se upira? V prvi vrsti je Schonerer s svojimi ožjimi tovariši. Njih program jc, da odtrgajo habsburške dedne dežele od Avstrije ter jih združijo s Prusijo. Vsaka volilna preosnova pa, ki pomnoži število slovanskih poslancev in njihovo politično moč v parlamentu in državi, je večja ovira njihovim težnjam. To vedo dobro, zato jc tudi njihov upor proti volilni preosnovi resen in resna tudi njihova obstrukcija. Manj resna pa se nam zdi obstrukcija čeških narodnih socialcev in agrarccv. Socialci zastopajo večinoma delavske sloje, ki odločno zahtevajo splošno in enako volilno pravico. Tudi manjši češki kmetje so na istem stališču. Mi si moremo tolmačiti njihov upor le iz taktičnih razlogov proti Mladočehoin. Res je, da je češki narod za Rusini najbolj prikrajšen glede na število poslancev. Ker pa so se Rusini z ozirom na bodočo veliko pridobitev odrekli obštrukciji, izvira obstrukcija čeških radikal-cev bolj iz nagajivosti. Saj so češki poslanci glasovali za Taaffejevo in Badenijevo volilno reformo, dobro vedoč, da le korakoma, v etapah pridejo do cilja.Absolutna pravica jc izražena le v načelih in peticijah, v praksi pa, v vsakdanjem življenju jc redek gost. Končno so dvignili skrhane jatagane ob-strukcijc slovenski »naprednjaki« dr. Tavčar, dr. Ferjančič in Plantan. Ti so zahtevali v odseku. naj se jim dovoli vknjižba na volilne okraje v kranjskih mestih in trgih. Ti »naprednjaki« zahtevajo« torej zase posebne pravice, nekako izjemo v novem volilnem redu. Volilna preosnova odpre široko polje tekmovanju za politično moč. Volilni red sc ne vstvarja za posamezne stranke, marveč za posamezne narode. Kdor torej zahteva zakonito varstvo za s t r a n k o, ta kaže, da stranka nima kore- nin v širšem prebivalstvu in tudi ne pogojev za obstanek. Čudno bi torej bilo, ko bi obstrukcijonisti z leve in desne ne porabili prilike, da izbruhajo svojo jezo na zagovornike volilne preosnove. Komaj se je danes oglasil prvi govornik dr. Gessmann, da zagovarja nujnost svojega predloga, zagnali so krik, ki je bil v navadi ob najhujši obštrukciji. Dr. Gessmann je naglašal: Volilna preosnova je nujna. Ravno leto je minulo, ko jc vlada volilno preosnovo postavila na dnevni red. (Schonerer: Nemcem škodljiv zakon! Berger: Zunaj čakajo pisarniški pomočniki. Velik krik in nemir.) Ti kriče, ker sc tresejo za svoje mandate! (Živahno odobravanje. Vsenemci kriče in ropotajo.) Da, mnogo vprašanj je nujnih, toda najnujnejše je sedaj volilna reforma, ker stojimo pred novimi volitvami. (Zopet krik in vik. Schonerer kliče proti Gessmannu razne žaljive besede.) Dr. Gessmann: Na take napade ne odgovarjam. (Pritrjevanje.) Ker je torej nujnost povsem jasna in dokazana, naj zbornica pritrdi predlogu glede nujnosti. (Burna pohvala, še bur-nejši krik med Vsenemci.) Za nujnost je vpisanih 20, proti nujnosti 21 govornikov. Prvi govornik je bil dr. Susteršič, ki je izjavil: Le slučajno sem vpisan mej protigovorniki, ker mi jc češki poslanec dr. Khimpar odstopil svoje mesto. Mi si nikakor ne prikrivamo, da ima načrt volilnega odseka velike napake. (Poslanca Stein in Berger kričita ter ponavljata znane psovke »Žlindra« itd. Predsednik ju kliče k redu.) Dr. Susteršič: Ravno mi Jugoslovani bridko čutimo, da novi volilni red ne odgovarja razmeram in ni povsem pravičen. Mi pa ne smemo opozarjati samo na nedostatke in senčne strani predloge, marveč tudi na dobre, solnčne strani. S stališča demokraške prostosti in državnega razvoja pa je novi načrt velik napredek. Zato je pač opravičena tudi nujnost predloga, da se o načrtu takoj prične meritorna razprava. (Schonerer, Stein, grof Sternberg in Malik kriče.) Dr. Susteršič: Resen politik ne more prevzeti odgovornosti, da sc nove volitve vrše po starem volilnem redu. (Pritrjevanje.) Tudi visoki plemenitaši so žc tega mnenja. (Grof Sternberg: Ti so dvorni trobentači v Schon-brunnu!) Novi načrt je vendar velik napredek, to morajo priznati tudi radikalni Cehi in grof Sternberg. (Dr. Sobotka in Choc: Volilna pravica bode splošna, a ne enaka!) Dr. Susteršič: Toda krivica bode gotovo manjša, nego je sedaj. Brez žrtve pa je ta zakon nemogoč. (Plantan: Prodali ste naše meščanske volilce!) Stvar ie torej nujna, zato glasujemo za nujnost. (Živahna pohvala, krik in vik mej Vsenemci.) Do 6. ure so še govorili: Loser, Hruby in grof Sternberg.) HRiPAVI OBSTRUKCIONISTI. Listi priznavajo dr. Šušteršiču zaslugo, da je svoje nasprotnike včeraj v držav- nem zboru pripravil do tega, da jim je pošla sapa in da jili je spravil do popolne hripavosti. Govorniki za dr. Šusteršičem so govorili že v popolnem miru, ker so obstrucionisti že onemogli.Mirnost dr. Šusteršiča na vsenemške sirovosti je imponirala. Vsenemške siro-vosti so bile korenito blamirane. Vsa zbornica iiii obsoja. Ko ie Vsencmec Malik, že ves hri-pav, hotel dr. Šusteršiča še psovati, zaklical mu jc dr. Susteršič: »Pojdite v Lošinj! Ondi lahko ustanovite zadrugo karbida. Saj nimate nobenega glasu več!« Ob volilni reformi bodo tem kričačem in onim, ki so njihovi politični prijatelji, še bolj pošli glasovi! ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Včeraj so pričeli razpravo o kazenskih določilih glede na varstvo volilne svobode. Poslanec Ferjančič pozdravlja zakon, ker je čas, da se z zakonitimi določili končajo malone anarhistične razmere pri volilnih agitacijah. Hvali načrt, ker nima meglenih določil. Omenja, da kazni niso dovolj visoke. Pravosodni minister Klein pravi, da so sicer že v splošnem pravu za prestopke ob volitvah primerna določila, in te precej stroge kazni iz-pretneni zakonski načrt v lažje. Zakonski načrt ie potreben z ozirom na to, ker so sc pomnožile kazni glede na volitve, odkar se je uvedla peta kurija. Minister nima nič zoper to, čc zakon obvelja za vse volitve. Pri kaznih ui glavno kazen, marveč posledice, ker izgubi vsak, ki se pregreši proti zakonu, volilno pravico. Zakon ima namen, da vpliva na politično vzgojo ljudstva. Najboljše varstvo političnih pravic ie samostojnost, vztrajnost in inteligenca državljanov. Poslancc Abraha-movicz pravi, da varuje zakon Ic volilce. ne pa kandidatov. Predlaga, naj sc izvoli pododsek sedmih članov, ki naj kmalu poroča. Dr. Susteršič sc pridruži predgovorniku in izjavi, naj bi se načelo čistili volitev izvedlo pri vseh volitvah. Govorili so šc Vassilko, Adler. Le-cher in Stein. JUSTH SE NE UDELEŽI POGREBA NADVOJVODE OTONA. Predsednik ogrske zbornice Justh se ne udeleži pogreba nadvojvode Otona. Zali ga, ker je uvrščen za tajnimi svetniki. Dr. We-kcrlc je brzojavno posredoval za dostojnejši prostor. Nekemu časnikarju je izjavil Justh, kratko, da sc pogreba ne udeleži. NAGODBENA POGAJANJA. Težkoče pri posvetovanjih ogrske in avstrijske strokovne komisije so sc omilile. Zdaj žc razpravljajo o pogodbi, ki jo nameravajo skleniti namesto carinske zveze. Gre sc zato, da izve industrija, ali sc izvede I. 1917 carinska ločitev in pa da vemo, če sklenejo lc premirje, ki bi mu sledila nova vojska. Ker sta izvolili komisiji dva pododbora, jc jasno, da se pečajo že s konkretnimi vprašanji. LIK6K. Entropijo In večnost sveto. (Spisal —tn—.) V naravi opazujemo delovanje različnih sil; poznamo elektriko, magnetizem, toploto, težnost (svojstvo teles, da teže k središču zemlje). Vsaka teh sil more opravljati kako delo; saj vidimo, da električna moč opravlja mehanično delo, to sc pravi, da provzroča gibanje; goni električne vozove. Ista električna moč provzroča luč in toploto, razsvetljuje nam ulice. Tudi magnetizem izvršuje delo; magne-tična železna podkev drži kos železa. Da more toplota izvrševati velikanska dela, nas uči vsakdanje življenje; toplota segreje vodo, jo celo izpremeni v hlape, ki gonijo celo stroje. Vse snovi, ki delujejo v naravi, provzro-čajo gibanje in se dajo v gibanje pretvoriti. Vse naravne prikazni so posledice gibanja; ako bi ne bilo gibanja, bi ne bilo nikakega življenja na svetu. Vsaka sila sc da pretvoriti-v gibanje; vsako gibanje pa sc da pretvoriti v toploto; nasprotno pa toplota zopet provzroča gibanje. Clausius je prišel po svojih poizkusih do sledečega zaključka: Ona množina toplote, ki sc porabi v to, da se en kilogram vode se- greje od 0 stopinj do I stopinje Celzija, more vzdigniti 424 kilogramov cn ineter visoko, ali kar je isto, I kilogram 424 metrov visoko. Ta množina toplote se imenuje toplotna enota. Iz tega je razvidno, da toplota proizvaja gibanje. Nasprotno pa gibanje zopet tvori toploto; če pade cn kilogram iz višine 424 metrov, ali kar jc zopet isto, 424 kilogramov iz višine enega metra, sc tvori v tistem trenotku, ko ta teža udari na trdno podlago, tolika množina toplote, da more ta toplota I kilogram vode segreti za 1 stopinjo. Tako se dajo v gibanje in dalje v toploto pretvarjati vse naravne sile, n. pr. elektriciteta, magnetizem itd. Iz tega sledi, da jc vsota vseli naravnih sil vedno enaka, stalna; kar ena sila izgubi, dobi druga; nobena, tudi najmanjša sila, sc ne izgubi. Vrela voda. v kateri sc je stajal kos ledu, izgubi polagoma svojo toploto, katera sc porabi v to delo. da sc led staja. Toploto, ki jo je voda izgubila, je dobil led; zato se je izpremenila v vodo. Vsota sil v vcsolj-stvu jc torej stalna. To jc zakon o ohranitvi energije (sil). Rekli smo, da sc dajo vse sile pretvoriti v gibanje in gibanje v toploto; toplota pa se da zopet pretvoriti nazaj v gibanje. Gibanje padajočega telesa se izpremeni, ko udari telo na trdno podlago, v toploto; gibanje telesa jc prenehalo, a ona sila, s katero jc telo padalo, sc ni izgubila, ker sc nobena sila ne more izgubiti; sila padajočega telesa jc povzročila na podlagi, na katero je telo padlo, in na tisti strani telesa, s katero sc jc podlage dotaknilo, toploto. Ta toplota bi sc morala po Clausijc-vem zakonu zopet dati pretvoriti v gibanje, morala bi torej ono telo dvigniti do iste višine, iz katere jc padlo. To se pa ne zgodi, ker se ta toplota, ki sc jc pri padcu telesa razvila, na vse mogoče strani razširi iu jc ni mogoče več skupaj zbrati. Ta na vse strani razširjena toplota bi sc dala izpremeniti zopet v gibanje, ako bi jo bilo mogoče v eno samo smer zbrati, kar se pa ne da. Iz tega sledi, da sc pri vsakem zunanjem gibanju vedno nekoliko toplote izgubi, ki sc ne da več v vidno gibanje pretvoriti; ta toplota sc imenuje entropija. Ker pa vse naravne sile obstoje v gibanju ali pa sc daio v gibanic pretvoriti, je jasno, da postaja entropija vedno večja, ker je vedno več toplote, ki se ne da več v gibanje pretvoriti. Vsota onih sil, ki tvorijo zunanje vidno gibanje, pa jc vedno manjša; vsota sil, ki so že pretvorjene v nevidno gibanje najmanjših telesnih delcev, atomov imenovanih, v katerem gibanju ravno obstoji toplota, sc bliža neki največji množini; vsota sil obojne vrste pa jc vedno enaka; vsota energije ic kon- stantna. kajti kar sc na eni strani izgubi, to dobi druga stran. Kadar bo entropija, to jc energija, ki se ne da več v zunanje vidno gibanje pretvoriti, dosegla svoj vrhunec, takrat bo zunanje gibanje popolnoma prenehalo; nobena izprememba nc bo več mogoča, ker bo povsod enaka toplota; življenje bo ponehalo: velika svetovna ura se bo s t c k I a. Pojasnimo entropijo še z druge strani. Vsak naravni proces obstoji v tem. da eno telo vpliva na drugo tako. da sc nahajata obe telesi v medsebojnem ravnotežju, kadar je proces končan. Vsako telo je namreč samo po sebi leno, to sc pravi, teži po tem, da dobi najtrdnejšo podlago ravnotežja, ako ga kak zunanji vzrok nc ovira. Cc vrženi kamen v zrak, ne bo ostal v zraku, ker tu bi nc bil v ravnotežju s privlačno silo zemeljskega središča; zato pade ua tla. Cc pade na pobočje hriba, sc nc bo ustavil tam, kjer pade na tla, ampak sc bo točil v dolino iu na najnižjem mestu tc doline sc bo ustavil, ker tu jc najbolj v ravnotežju s zemeljskim središčem. Ce deneš kepo ledu v vrelo vodo. sc bo ta led raztajal; vrela voda in led nista v ravnotežju, dokler se ves led ne izpremeni v vodo. Ko sc to zgodi, sta voda in led v ravnotežju, proces sc neha. Cc drva zažgeš, bo proces gorenja toliko časa trajal, dokler se ves les nc izpremeni v pepel in VPRAŠANJE O POVIŠANJU VOJAŠKIH NOVINCEV. Ker je pooblastila ogrska zbornica We-kerla, da se pogaja glede na zvišanje vojaških novincev o pogojih, je rešitev brez dvojbe pospešena. Šlo se bo za ogrske narodne zahteve. Novo predlogo nameravata vladi predložiti zbornicam šele. ko dokončajo delega-cijsko zasedanje. Vojna vprava namerava zahtevati, da zvišajo število vojaških novincev za 21.000 mož. OORSKI DRŽAVNI ZBOR. Ogrska zbornica je nadaljevala 5. t. m. podrobno razpravo o pospeševanju industrije. Talos jc obžaloval, da po od države pod-piranih obmejnih tvornicah z malimi izjemami nastavljajo nemške in češke uslužbence, ki pošiljajo svoje otroke v bližnje avstrijske šole. Predlagal jc, naj država ne podpira tvor-nic, ki so manj kakor 10 km oddaljene od deželne meje. Kosstith je ugovarjal Talose-vemu predlogu. GROF OOLUCHOVVSKI POSTANE POSLANIK V PARIZU? »Echo de Pariš« poroča z Dunaja: V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da postane bivši avstroogrski minister za zunanje stvari, grof Agenor Goluchowski, poslanik v Parizu. VOJAŠKI KAZENSKI PRAVDNI RED. Kakov javljajo iz Budimpešte, predlože v kratkem cesarju novi vojaški kazenski pravdni red. FZM. Pitreich jc tozadevno dosegel sporazumljenje z Ogrsko, sedaj se gre le še za vprašanje, v katerem obsegu naj pride do veljave mažarski jezik kot sodni jezik. Tudi potovanje vojnega ministra Schonaicha v Budimpešto je poglavitno veljalo temu vprašanju. Zvišanje rekrutnega kontigenta ni neposredno nujno in ga je možno odgoditi na prihodnje leto. AVSTRIJSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE V PETERBURGU. V spremstvu legacijskcga svetnika Fr. pl. Gagern je došcl avstrijski minister za zunanje zadeve v Peterburg. PREDLOGA O PAROBRODNEM PROMETU Z DALMACIJO. Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt, po katerem se na novo uredi dalmatinski parobrodni promet. Vladno predlogo utemeljujejo: Ker ie potekla pogodba z Lloydom, jc postalo aktuelno vprašanje o rednem parobrodnem prometu z Dalmacijo. Do zadnjega četrtletja minulega stoletja je oskrboval edino Lloyd promet z Dalmacijo. A vsled vedno večje važnosti Dalmacije po okupacije Bosne in Hercegovine, je pričela tvrdka bratje Rismondo redno voziti med Spljetom in Metkovičem, pozneje pa tudi med Trstom in Metkovičem. Povzdignil se je po okupacije Bosne in Hercogovine, Dubrovnik. Ustanovilo se je več pomorskih družb. Služba je pa bila pomanjkljivo organizirana. Potrebno je, da se preosnuje prometna služba v Dalmaciji. Nameravajo ustanoviti novo društvo »Dalmacija«. Dalmatinske tvrdke Do-brovnik, Topič, bratje Rismondo, Pioneghi & Cemp., Zaratina in Lloya bi se združile. Temeljna glavnica naj bi se določila na 38,200.000 kron z 41.000 akcijami po 200 kron. Kapital se dobi po appointih in pa z vplačanim denarjem. Ladje, agenture in inventurno blago cenijo na 6,056.120 kron. 2,143.880 kron se bo pa vplačalo. Nova družba »Dalmacija« bo imela 42 parnikov, ki nosijo 15.579 ton s stroji 17.501 konjsko močjo. Prizadete družbe so se obvezale, da vplačajo v gotovini 143.880 K, ostalih 2,000.000 kron pokrije konzorcij, ki ga vodi »Jadranska banka« v Trstu v zvezi s »Komercialno banko« v Dobrovniku, »Hrvaško kreditno banko« v Dubrovniku in s »Prvo dalmatinsko ljudsko banko« v Spljetu. Konzorcij se je tudi obvezal, da posodi novi družbi po contecorrentu ali pa po menjicah do koncem leta 1906 en milijon kron. Nova družba bo torej razpolagala s 3,000.000 kronami, pline. Ko se to zgodi, ie ravnotežje med ognjem in lesom doseženo; gorenje je prenehalo. Ti primeri nam pojasnjujejo zgornji stavek, da teže vsa telesa po najtrdnejšem ravnotežju. Pri tem teženju po ravnotežju pa izvršujejo telesa kar največje zunanje delo; to se pravi: oddajajo kolikor mogoče veliko toplote na svojo okolico. Cim trdnejše je ravnotežje, katero je telo doseglo, tem več toplote odda telo svoji okolici. To nam bo jasno, če pomislimo, da toplota provzročuje gibanje teles, ki sama po sebi teže po miru. Ko pa telo preide iz stanja gibanja v stanje miru, postane ti^td' toplota, ki se je prej za gibanje porabila, zopfct prosta. Primer: Ce se vodeni pari iz-premene v vodo, postane nekaj toplote proste, rialnrcč'tista množina, ki je bila potrebna, da se'je voda izpremenila v pare; še večja nmo-žilia itop'k)te sc podeli okolici, čc sc ta voda izfireitteni v led; v stanju ledu je voda v najtrdnejšem ravnotežju. Ker pa vsa telesa brez izjutiib teže po najtrdnejšem ravnotežju, s katerim ie združeno razvijanje in oddajanje topilih IIH okolit!o, je jasno, da delujejo vse sile tO. da se razvije kolikor mogoče veliko tbploto;'saj še1 dajo vse sile izpremeniti v gi-brfrtfe. to ^ 'V toploto. '1'a1 "toplota, ki jo telo pri zavzetju ravno-t^8)k"r^Ha"ft\l()6dda okolici, pa se ne da rilkd^f^feč Vs^brtitl, da bi mogla ono ravno- in bo lahko izpopolnila v razmerno kratkem času število ladij. V treh letih nameravajo odstraniti 19 parnikov, ki jih nadomeste z novimi. Nova družba bi imela prevzeti sledečo službo: dve brzi in ena hitra vožnja vsak teden med Trstom in Kotorom, sedem trgovinskih voženj med Trstom in Dalmacijo in dvajset dalmatinskih prog. Ladje bi prevozile tedensko 730.080 morskih milj, medtem, ko jih prevozijo zdaj le 509.942. Pri brzih vožnjah bi prevozile 16, pri povspešenih 12, pri važnejših trgovinskih progah 10 in na dalmatinskih progah povprečno 9 morskih milj. Državna podpora bi znašala 1 Vs milijona kron, medtem ko dobe zdaj Lloyd in ostale dalmatinske proge državne podpore približno 1,100.000 K. ZVEZA TREH CESARJEV. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da peterburški diplomati potrjujejo poročilo o zvezi treh cesarjev. Vsebina dogovora jc še sicer tajna, a jo nameravajo deloma objaviti. »Koln. Ztg.« pa pišejo, da so poročila o zvezi treh cesarjev le govorice, ker je zveza treh cesarjev v sedanjem času mogoča le, da je četrta v zvezi Francoska. RUSIJA. Ustrelili so profesorje varšavskega vseučilišča Djalnega, Joslowskega in Wercega zaradi veleizdaje. Peterburško vseučilišče zapro, ako sc udeleže še nadalje nedijaki dijaških shodov ali pa če bodo tajna posvetovanja o organizaciji oboroženih napadov. Roparji ukradli so v Helsingforsu iz železniške blagajne 74.000 finskih mark. Dva roparja z ukradenim denarjem so prijeli. BISMARCKOVI SPOMINI. Izdali so zopet po listih nekaj Bismar-ckovih spominov. Železni kancler piše: Ne morem se podvreči najvišji kontroli glede na svoje osebno občevanje v in izven službe. Obžalujem, da ne morem v zunanji politiki vedno zastopati njegovega mnenja. Dasi zaupam trozvezi, ne smem prezreti, da lahko odpove. V Italiji monarhija ne stoji na močnih nogah. Iredenta je nevarna slogi med Italijo in Avstrijo. V Avstriji je kljub gotovi cesarjevi zanesljivosti položaj postal drugačen. Z Ogrsko ne morem gotovo računati, ker se lahko zaplete z Avstrijo v spore, v katere se ne smemo vtikati. Zato delam, da ne pode-rem mostu med nami in Rusijo. Sodim, da sem carja Aleksandra tako utrdil v njegovih mirovnih načrtih, da sc komaj še bojim vojske z Rusijo. IZPREMEMBA V BOLGARSKEM MINISTRSTVU. Odstopil je bolgarski ministrski predsednik Petrov. Knez Ferdinand jc naročil ministru za notranje stvari Pctkovu, da sestavi novo vlado. Petkov je prevzel ministrsko predsedstvo, zunanje zadeve pa prevzame peterburški diplomatični agent Stanciov. PRUSKA NASILSTVA PROTI POLJAKOM. V Možinu so nameravali prirediti preteklo nedeljo Poljaki shod, ki ga je pa prepovedala pruska policija. Poljski državni poslanec Cha-pou ski je poizkusil, da nagovori množico na prostem, kar tudi niso dovolili, a kljub temu je poizkusil še enkrat, da nagovori množico, a policija je preprečila tudi ta govor. Množica ie na to napadla policijo dejansko. Policisti so nastopili s sabljami . Zaprli so več oseb. LONDON — PROTIL1BERALEN. Občinske volitve v Londonu so končane s porazom liberalcev. Konservativci so dobili velikansko večino v obč. svetu. London je razdeljen v 28 okrajev, kateri vsak ima predstojnika z okr. svetom in lastno upravo. Londonska občinska uprava ima po ravnokar dovršenih občinskih volitvah 1011 konservativcev in le 351 liberalcev. CLEMENCEAUOV NASTOP V ZBORNICI. Francoska zbornica je s 395 proti 96 glasovom odobrila načrt, ki ga jc obrazložil Cle-nicnceau. Novi francoski mož hoče izvesti delo reformacije. Nastopiti hoče za evropski mir, a dokler varuje mir orožje, se ne more izvršiti razoroževanie. težje zopet porušiti ter telesu podeliti isto gibanje, ki ga je imelo pred zavzetjem ravnotežja. Prišli smo do istega zaključka, da se pri vseh naravnih procesih razvija vedno večja množina toplote na škodo drugih sil, da torej toplota vesoljstva toliko časa narašča, dokler ni vse gibanje pretvorjeno v toploto. Ko se to zgodi, ima entropija največjo množino. Ta entropija se mora na vsa telesa v enaki meri razdeliti; vsako telo ima potem enako toploto; eno telo nc more potem več vplivati na drugo; vsa telesa so v najtrdnejšem medsebojnem ravnotežju; življenje in vsak naravni proces s c neha; velika svetovna ura s c je stekla. Ce se bliža entropija vedno večji množini in če doseže slednjič neki višek, je moral biti čas, ko je imela neki m i n i m u m , ko ie začela naraščati. Umni urar, ki ie to velikansko uro naredil, jo je moral tudi naviti. Ce vidimo, da se ura steče, moramo nujno sklepati, da jo je nekdo navil; sama se ni mogla. Ako ima torej svet konec, kakor smo dokazali, mora imeti tudi začetek. Svet ni večen, ker pride čas, ko ga nc bo več, in bil je čas, ko ga še ni bilo. Ker ni večen, tudi ni sam od sebe, ker pa ui sam od sebe, mora biti od bitja, ki jc edino večno, čegar bistvo ie v tem, da jc. upor angleških mornarjev. V Portsmouthu se je uprlo 4. t. m. kakih 300 mornarjev, ker niso hoteli poklekniti na povelje. Poizkušali so, da udro iz mornariške vojašnice in demolirajo stanovanje nepriljubljenega častnika. Alarmirati so morali vse moštvo v vojašnici, da so napravili red. Mornarji so brez povelja, ker jc pričelo deževati, leteli nazaj v vojašnico. Ko so se zbrali zopet v telovadnici, jim je ukazal častnik, ki je majhne postave, naj poklekne prva vrsta, da vojake lažje pregleda. Ko nekateri niso ubogali in se je eden uprl, je častnik zadnjega izročil straži. Nato so sledili nadaljni dogodki. srbski kralj in paslc. Glasilo narodne srbske stranke je bilo 5. t. .m. zaplenjeno zaradi uvodnika: »Kralj in Pasič«. Ministrskemu predsedniku se očita, da ni postopal častno v vprašanju glede na topove, kralju pa očita, da je izpremenil svoje stališče in ga vprašuje: Zakaj pripusti kralj, da se reši vprašanje o topovih s preziranjem komisije nečastno, dasi sc je obvezal kralj s častno besedo za pošteno rešitev vprašanja o topovih in zakai prikrivajo vzrok izpreme-njenega stališča. SHOD FRANCOSKIH SOCIALISTOV. Na shodu francoskih socialistov v Litno-gesu jc Hervey izjavil, da bi francoski in nemški socialisti ne bili sledili po poti domovine, ako bi bil nastal razpor. Vaillant in Gnesda sta nasprotovala Herveyu. Jan res je govoril za Herveyev predlog glede na akcijo proti militarizmu in imperializmu, ki ju rabi država, da podjarmuje delavstvo pod gospodarskim in političnim vplivom kapitalističnih slojev. Vaillantov predlog so odobrili s 155 proti 98 glasovom. Na shodu so tudi razpravljali o framasonstvu. Neki govornik je predlagal, da ne more biti član socialistične organizacije framason. Prihodnje leto zborujejo francoski socialisti v Nancyju. japonski Častnik aretovan radi VOHUNSTVA. Frankobrod ob M. — »Frankfurter Zei-tung« poroča iz Ne\v-.Iorka, da je bil v Manili aretovan neki japonski častnik, ko je risal načrte trdnjave. Dnevne novice. + Skupaj. V nedeljo je tulil Stein na shodil, kakšna krivica se godi Nemcem z volilno preosnovo in napovedal, da njegova stranka ne preneha prej z bojem, dokler ne pride Avstrija pod Hohenzollerce. To je bilo cclo naj-strastnejšim nemškim nacionalcem preveč. Nad 200 jih je zapustilo zborovanje in to je Steiua tako zmešalo, da je na koncu priznal, da se volilna preosnova ne da ustaviti. Z možem, ki ga Nemci sami zapuščajo in obsojajo. sc pa vežejo naš liberalci, kakor je tako lepo pokazala včerajšnja seja državnega zbora. Še lepše se pa pokaže ta zveza iz tega-le dejstva: Schonerer je v svoji včerajšnji tulbi rjul, da vsi nemški poslanci, ki so za volilno preosnovo, izdajajo nemški narod, da bo preosnova samo Slovanom v korist, Nemcem pa v ogromno škodo. Zbadljivo je predlagal, naj vladar osnuje nov red za narodno izdajstvo. In s temi ljudmi tulijo v lepi zvezi slovenski liberalni poslanci. Ce se osnuje od Schonercrja predlagani red, naj sc potegnejo zanj. Zagotovimo jih, da jim bo šlo pri tem naporu ložje, nego pri drugih križnih bolečinah. +Sarajevski nadškof prevz. g. dr. Josip S t a d I c r se je vrnil iz Rima v Sarajevo. -f Novo mašo je daroval dne 1 novembra v Rimu naš rojak bivši predsednik »Danice«, bivši profesor na goriški gimnaziji g. dr. Jožef S r e b r u i č. Vse najboljše! + Občinski pečat po naših občinah mora Liti slovenski. To sc razume tako samo po sebi, da bi moralo biti nepotrebno opozarjati na to. To objavljamo z ozirom na pritožbo, ki smo jo prejeli glede na rovtarski občinski pečat. Upamo, da se bo povsod, kjer še visi cof iz starih nemškutarskih časov, ta cof čim najprej odrezal. f Deželni šolski svet je dal ljudskim šolam 3. novembra prosto. Večinoma so šole dobile to obvestilo šele 3. novembra, torej prepozno, in zato ni dosegel deželni šolski svet druzega, kakor nevoljo in zmešnjavo. Nevoljo pri tistih, ki so imeli ta dan šolo, a zmešnjavo ondi, kjer je bila šola napovedana, a so učitelji, ki so slučajno iz »Ljubljančanke« na vernih duš dan izvedeli za odlok deželnega šolskega sveta, ostali doma, navzlic temu, da šola ni bila odpovedana, ln zakaj tako? Ker jc deželni šolski svet ubral staro navadno pot uradni »šimel« seveda ne zna drugače! namesto da bi potom slovenskih dnevnikov, ki so izšli prej. kakor uradni list. svoj sklep razglasil, da bi bilo vse učiteljstvo to izvedelo in bi se bila šola 3. novembra pravočasno odpovedala, kakor se je na ljubljanskih šolah. Nova ruda na Kranjskem. Antimon so zasledili na južni strani brda mej Št. Gotar-dotn in Trojanami. Ze par let jc preiskaval neki Hocke iz Gradca le z dvema delavcema, dobil je več sledov, pa ima menda premajhen žep, ter odjenjal. Sedaj pa se jc nastanil v to svrho v Trojanah inženir g. Mih D. Gloesner, ki ima bolj podjetnega duha. Dne 2. novembra je bil nenadoma telegrafično poklican v Bero-lin k neki' milijonarski družbi, ki bo menda vso akcijo poprijela. V nedeljo je že prišel v Trojane iz I3erolina telegram, da se čez štirinajst dni z delom prične. Ce se količkaj pokaže, namerava g. inženir brž do 300 delavcev uslužbiti. Antimon se je baje zadnji čas zelo podražil. Pri nas vlada zaradi tega veliko veselje. Delavcem jc obljubljeno na osem ur dnevnega dela po 2 K 40 v. plačila. Mnogo naših fantov in mož, ki sedaj služijo po tujem, bi lahko ostalo doma. Tudi za kmeta bi bilo bolje, ker bi jim rudarji šc tudi sem pa tje pri groznem pomanjkanju delavcev kaj pomogli. — Legar v Postojni. Zbolelo jc še kakih 6 ljudi. Smrt je pobrala zopet dva, 251etnega Smrdel in neko uslužbenko M. Herzog, doma iz Zgor. Štajerskega. Županstvo je precej ob začetku nabilo plakate po hišah, naj ne pijo vode drugače kakor prekuhane, češ da je slaba pitna voda vzrok bolezni. Dalje je županstvo izdalo odredbe, kako je ravnati z obolelimi, da se bolezen po neprevidnosti ne zanese na domače v hiši. Na hišah bolnikov so povsod pribiti plakati, ki naznanjajo bolezen, da se je vedo ljudje ogibati. Tolika množina različnih plakatov je gotovo odveč, zato se ljudje precej posmehujejo. Šola bo ostala še do 12. t. m. zaprta. Sliši se, da bodo morali učenci v počitnicah nadomestiti, kar bodo sedaj zamudili. — Imenovan je učitelj z Bleda g. Alojzij Novak, za učitelja v Kranju, g. Iv .Kalan, učitelj v Kranju gre namesto njega na Bled. Poštne vesti. Imenovani so: poštni komisar g. Viktor Busilicco za poštnega tajnika, poštni konceptni praktikant g. dr. Alfonz Mo-sche za poštnega koncipista, poštni oficijali gg. Ivan Ccrne v Št. Petru in Andrej Falzari v Lošinju za poštne oskrbnike, poštna oficijan-tinja Frančiška Razinger za poštno ekspedi-jentinjo v Dolenji vasi in poštna oficijantinja Ivana Smrdu v Postojni za poštno ekspedi-jentinjo v Cerovljah. — Osebna vest. Naš rojak, dunajski kr-^ščansko-soc. državni poslanec profesor S t u r m je pomaknjen v VII. činovni razred. V upravni svet dolenjskih železnic je namesto umrlega ravnatelja Luckmanna poklican taini svetnik g. dr. Liharzik. — Na lovu obstreljen. Na lovu v Kamnem vrhu pri Borovnici je bil Andrej Drašler nevarno obstreljen v obraz. — Ulom v Borovnici. V prodajalnico g. Iv. Majarona v Borovnici je bilo te dni ulom-Ijeno. Tat jc odnesel za 60 kron smodk in več blaga in 20 kron gotovine. Za tatom ni sledu. — Vinski semenj v Krškem ki se je vršil v soboto, je bil prav dobro obiskan; od strani kupcev sicer nekoliko slabejše od poprejšnjih, a vendar sc je razvila prav povoljna kupčija. Prodalo se je do 3600 veder; z ozirom na sedanje visoke cene je to veliko. Letos se je že popred, koj po trgatvi mnogo pokupilo. Imena kupcev objavimo ko se nam dopošlje dotični izkaz. —Samoumor berača, ki je imel štiri sobe. 621etni Josip Ukovič. doma iz Hrušice pri Volovskem, ie stanoval v ulici della Fon-deria št. 4 ter se bavil z beračenjem po Trstu in okolici. Dne 4. novembra dopoldne ob deseti uri se je ta človek ustrelil z revolverjem v desno sence. Na sled njegovemu samoumo-ru so prišli šele okolu 11. ure. Obvestili so takoj policijo, od koder je šel v beračevo stanovanje eden uradnikov. A kako se je ta uradnik začudil, ko jc videl, da to stanovanje sestoja iz nič manje nego štirih sob. No, berač je bil že mrtev in niso niti klicali zdravnika na pomoč. Na neki omarici blizu postelje je policijski uradnik našel odprto beračevo oporoko. V drugem papirju poleg oporoke je našel 229 kron in 50 vinarjev denarja, štiri razne srečke in zlato uro. Pozvan je bil notar dr. Depiera, ki jc prevzel v shrambo oporoko in vse najdene vrednosti, na kar je bil mrlič prenešen v mrtvašnico pri sv. Justu. Pokojni Josip Ukovič je bil oženjen z Hed-vigo rojeno Buzeto, a je bil že več let ločen od nje. Iz tega zakona se je rodila tudi hči Josipina, ki ima zdaj 32 let. Položnice c. kr. poštne hranilnice se ne sme izpolniti s svinčnikom ampak s tinto. Vpisati se mora na vsaki položnici datum, kedaj se ie denar pri pošti vplačal. — Ravno tako morajo biti tudi nakaznice le s tinto pisane in ne s svinčnikom. — Naravna posledica podraženja jedil? Zadnji čas so se podražila različna jedila. Dne 4. t. m. so se na Dunaju zbrali tovarnarji vilic, nožev, žlic in drugih sličnih obednih priprav ter sklenili, da tudi oni svoje izdelke po-draže. — Bolnike je okradel v zagrebški bolnici Ivan Z c n i iz Litije in bil radi tega aretiran. — Cene izdelkom iz svile se tekom tekočega tedna podraže za 5 do 10 odstotkov. — Novice iz Amerike. V Ely (Minn) je ponesrečil Matija Gorše, doma iz Prigorice pri Ribnici. Zlomil si je roko. — Istotam je izgubil pri streljanju prst Pavel Campa iz So-dražice. — V Denvcr (Colo) je smrtno ponesrečil Ivan Koršič, doma od Gorice. — Imenik prepovedanih tujih knjig na Ruskem odpravljen. Leta 1898 je rusko notranje ministrstvo izdalo seznam tujih knjig, ki jih potem cenzura dosledno ni puščala v Rusijo. Sedaj je ta imenik odpravlien in je na Ruskem prepovedana prodaja samo tistih tujih knjig, ki spadajo pod pravno oblast posebnih cesarskih kazenskih zakonov. Žrtev oderuhov. Zastrupil se je v Zagrebu s ciankalijem 64letni lekarnar Ivan Pecinovsky, ker se ni mogel rešiti iz rok brezvestnih oderuhov. Na menjico za 6000 gld. izplačano mu jc bilo samo 1200, a ostalo svoto jc dobil oderuh. Svojim prijateljem je žiriral do 40.000 gld. Tako ga je uničila njegova dobrota. V Zagrebu jc radi tega na oderuha veliko ogorčenje. — Iz Rovt. V notici »Slovenska narodna godba v Rovtah, ki je bila objavljena dne JO. oktobra v »Slovencu«, ni res. da bi god-beno društvo tambure podarilo pcvsko-bral-neniu društvu, ker jih je pevsko bralno društvo samo kupilo in plačalo in so nekateri člani, ki so sedaj v novo ustanovljenem društvu, Ic na pevsko-bralnega društva tambure igrali. Štajerske novice. š Državni poslanec gospod dr. Korošec jc včeraj v drž. zboru v posebni interpelaciji odgovarjal na neresnične trditve o finančnih stražniških uradnikih na Štajerskem, katere je izbral dr. Hofinann-VVellenhof za neko interpelacijo ter statistično dokazal, kako se zapostavljajo Slovenci. Isti poslanec je vložil ostro interpelacijo zaradi konfisciranja dvojezičnih izveskov v Mariboru. š Nemški narodni svčt jc imel v nedeljo svoj prvi sestanek v Mariboru. Predsedoval mu je znani ormožki odvetnik dr. Delpin, ki bi zaradi svojih nastopov proti slovenskemu pristavu dru. Mohoriču, predsedoval tudi lahko kaki drugi družbi. Sprejel sc je na sestanku načrt delovanja za narodni svet. Glav-10 zborovanje bo prvo nedeljo v februarju 907. Važen je tudi sklep, da sc z vsemi močni podpira ptujsko zmašilo »Štajerc«, ker je 'elike^a pomena za razvoj nemštva na Spod-ijem Štajerskem. š Narodno delo nove »narodne stranke«. >t. 2. »Narodnega lista«, ki je izšla v petek, že >olj očjtno kaže, v čem bo obstalo narodno lelo nove štajerske Špindlerjeve stranke. V ej številki napada že kar celo vrsto duhovnikov: gg. Cerjakak dr. Korošca, dr. Somreka sladkega) in dr. Štajerca ne omeni ne z eno jesedo. Štajercijance si hoče stranka z do-)rega pridobiti, a duhovnike, ki so edino ne-icbično delali dozdaj za narodni blagor, hoče nI sebe odbiti. Dobro vemo, kam pes taco noli. Da bodo ti ljudje tako kratko časa ulogo unavcev igrali, to nismo mislili. Malo bolj previdni bi že lahko bili. Pa so pač še mladi. š Čedne razmere v celjskem »Studenten-leimu«. Samska 23lctna T. K. iz Šinartna v tožili dolini jc tam služila do polovice oktobra; čez štirinajst dni, zdaj o Vseh svetih, jc x:slala h krstu. Po njeni izpovedi je oče neki iestošolec »Studentenheima«, kateri za doh-arja študira. Ali je vodja Mossek imel v glavi )či? In zakaj jc neka njegova žena odpustila jrnenjeno dekle z dobrim izpričevalom šele štirnajst dni prej? In gimnazijsko vodstvo? š Kako že zdaj ruši narodna stranka svoj jrogram! Stranka ki se je pred kratkim usta-lovila z novim programom na Štajerskem je jovsod povdarjala, posebno pa v knjižici: »Štajerski Slovenci, kaj hočemo«, da ji ne bo nar za osebnosti. Zgražala se je nad vsakim ssebnim bojem! Poglejte v drugo številko »Narodnega lista«! š Volitve v sevniški okrajni zastop. Povsem mirno so se vršile zadnji čas nove volitve v okrajni zastop sevniški. Izvoljeni so bili in sicer: a) V skupini veleposestva gg.: Starki Mihael, Cerjak Jože, Ivane Ivan, Koci-ian Franc, Špan Jože, Znidaršič Jože; b) iz skupine veleindustrije so brez volitve vstopili v okrajni zastop gg.: Mankoč Ivan, Presker Matevž in dr. Ivan Šusteršič, oziroma njegov pooblaščenec g. župnik Doberšek; c) V skupini trgov so bili voljeni gg.: Krulcj Lovrenc, Mešiček Jože, Simončič Franc, Smole Ludovik (trg Sevnica), Košar Jože, Lenart Ivan (trg Rajhenburg), Schescherko Ludovik (trg Planina); d) v kmetskih občinah gg.: Božič Jože, Fabijančič Miha, Gabrič Janez, Kunej Anton, Mirt Jože. Radej Franc, Robek Jože, Sajovec Franc. Pri današnjem ustanovnem zborovanju, katero jc vodil okrajni glavar g. pl. Vistarini, je bil okrajnim načelnikom soglasno zopet izvoljen zaslužni in občespošto-vani gospod Mihael Starki, župan sevniški; njegovim namestnikom pa g. Franc Simončič, gostilničar in posestnik v Sevnici. Okrajni odbor je sestavljen iz teh-Ie zastopnikov: Špan Jože, veleposestnik v Golebinjakti; Presker Matevž, veletržec v Rajhenburgu; Smole Ludovik, trgovec v Sevnici; Kunej Anton, župan v Stolovniku; Mešiček Jože, nadučitelj v Sevnici: Ivane Ivan, veleposestnik v Stolovniku. š Uradniško gospodarsko društvo ustanovijo v Mariboru. Prisilila jih je k temu silna podražitev vseh gospodarskih potrebščin. Nameravali so sicer osnovati konsumno društvo, toda ker nimajo še dovolj denarja, se bode začasno zadovoljilo s tem, da svojim članom pri trgovcih posreduje posebne popustitve. š Imenovanje. Poštni koncipist graškega poštnega ravnateljstva g. Matevž Vrbnjak je imenovan poštnim komisarjem. š Celjska bolnišnica. Na tem zavodu je razpisano mesto sektindarija. Čeravno so v celjski bolnišnici samo slovenski bolniki (98 odstotkov), jih vendar zdravijo nemški zdravniki. Tudi za razpisano mesto sekundarija sc ne zahteva znanje slovenščine. To diši močno ro ž i v i n oz d r a v n iš t v u, kjer zdravniku ni treba znati jezika pacijenta. š Samoumor v zaporu. Sluga okrajnega sodišča v Slovenjem Gradcu, ki ima oskrbovati zapore, jc našel v soboto zjutraj v svoji celici obešenega mlinarja Mihaela Ropotar. Samomorilec se je obesil na jermenasti pas. Vzrok samoumoru je bil strah pred kaznijo. Ropotar, ki je doma iz Velike Pirešice pri Celju, je star žc 60 let. Bil jc v preiskavi, ker ie bil na sumu, da je kot mlinar prodajal na lasten račun moko svojega gospodarja. š Slovenske predstave v Mariboru. Slovenska »Čitalnica« in bralno ter pevsko društvo »Maribor« priredita v nedeljo ljudsko igro v štirih dejanjih »Brat Martin«. Blagajna se odpre ob 7. uri, začetek predstave ob 8. uri zvečer. š Umrl Je v Gradcu znani poročevalec »Grazer Volksblatta« izpred sodišča gosp. G s t i o n e r. Koroške novice. k Promet lokalnih vlakov na karavanški železnici. Dva lokalna vlaka bosta vozila od 4. t. m. naprej vsako nedeljo in vsak praznik na progi Celovee-glavni kolodvor-Bistrica v Rožni dolini s sledečim voznim redom: Odhod Celovec ob 2. uri 23. minut popoldne, prihod v Bistrici v Rožni dolini ob 3. uri 6 minut popoldne; odhod iz Bistrice v Rožni dolini ob 5. uri 37 minut popoldne, prihod v Celo-vcc-glavni kolodvor ob 6. uri 18 minut zvečer. S tema vlakoma bodo Celovčani deloma odškodovanj za izpuščeni vsakdanji popoldanski vlak, kateri je vozil še pred popolno otvoritvijo te železnice ob 2. uri 15 minut iz Celovca. k Osebna varnost na cestah na Koro-.škem. Prcd^ nekaj dnevi se je podal posestnik Nagele v Št. Vidski okolici zvečer na svoj dom, kateri ie kakih deset minut od vasi oddaljen. Na križpotu pa stopi naenkrat predenj neznan moški z besedami: »Denar ali kri!« K sreči pa pridejo po ti cesti ravno trije možakarji iz sosednje vasi, vsled česar jo je lopov hitro odkuril. Ker je bila tema, napadalca niso mogli zasledovati, kam da se je obrnil. Jc pač po noči treba vedno oprezen biti. k Moža zastrupila. Vsled zastrupljenja je umrl drvar F. Nussbaumer v Mollbriicken. Ker je v enem dnevu zbolel in umrl, sumničijo, da ga je njegova žena zastrupila, katero so tudi že zaprli. Sum je tem bolj opravičen, ker je že imela razmerje z nekim moškim. Ušla jc možu tudi že v Švico, odkoder se je pa vrnila. Pač je bil umrli pomilovanja vreden mož. k Zbesneli vol je napadel pretečeni teden ' v Mciseldnigu hlapca Janeza Škarhada ter ga treščil na tla. Polomil mu jc dvoje reber. k Pozor pri kmetijskih rezalnih strojih. Septembra meseca je neki dekli v Lammers-dorfu na Zgornjem Koroškem rezalni stroj za klajo zmečkal na eni roki več prstov, ker je z roko vsled neprevidnosti preveč segla v stroj. Akoravno je bila zdravniška pomoč takoj na mestu, se jijc stanje vedno slabšalo. Ce tudi so ji dva prsta odrezali, ni nič pomagalo. Zdaj jo je smrt rešila nadaljnih bolečin. k Povodenj preti vsled vednega deževja kanalski dolini. Kar so do zdaj uravnali, jc Ukva zopet zasula. Ako deževje ne bode prenehalo, se je bati zopet večjih povodenj, ker gorski potoki vedno bolj naraščajo. iz slovanskega sveta. sl Gledališče v Sofiji, ki bo odgovarjalo vsem modernim zahtevam, se — kakor smo že poročali v kratkem odpre. Osobje je že sprejeto. Domače moči so slabe. Najboljša sta Ceh Š m a h a in Slovenka Z v o n a r j e v a. sl Ponesrečen beg obtoženih srbskih častnikov. Kragujcvaški častniki, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu, so skušali pobegniti iz belgrajske ječe. Beg se ni posrečil. Belgraj-sko vojno sodišče prične s kragujevaško afero prihodnje dni. — Danes popoldne je došla uradna brzojavka, ki to vest dementira. sl V volilnem oklicu za deželnozborske volitve na Moravskem naglašajo Staročehi, da hočejo delovati na združenje čeških strank v moravskem dež. zboru. Cehi morajo zavzeti na Moravskem prvo mesto. Stranka stoji na stališču češkega državnega prava in zahteva, da se združijo v okviru avstrijske države dežele češke krone in zahtevajo, da se poveča kompetenca deželnih zborov. Izvesti se mora popolnoma narodna in jezikovna enakopravnost. Staročehi so postavili 18 kandidatov. sl Črnogorska knjeginja obolela. Iz Cctinj poročajo, da jc obolela knjeginja Milena. sl Pravoslavno božjo službo v poljskem jeziku hočejo imeti nekateri poljski krogi v Vratislavi. Zato je prosila posebna deputacija pri ruskem nadškofu v Varšavi, dr. Niki-foru. Prosilci so se sklicevali na Prago, kjer se v ruski cerkvi vrši božja služba v cer-kveno-slovanskem in češkem jeziku. Dr. Niki-for je deputaciji obljubil, da se bode s tem vprašanjem natančneje pečal. sl Časnikarska stavka v Harkovu. V Har-kovu izhaja samo vladni list; vsi drugi listi stavkajo. sl Arheologična izkopavanja. Iz Kijeva se poroča, da sc jc v trojiškem samostanu odkrila neka podzemeljska jama polna človeških kosti. To redko odkritje zelo zanima vse ruske arheologe. g Dobavni razpis. C. in kr. mornariški provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenica in ržena moka, kumena, grah, fižol, čcbulja, svinjska mast, sir, krompir, olje, kis, vino i. dr. Ponudbe jc vložiti najkasneje do 30. novembra 1906 pri c. kr. mornarskem uradu v Pulju. Tozadevni razpis jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. sl Največja romanja v sveto deželo prirejajo Rusi. Vsako leto roma v Palestino 30.000 do 40.000 Rusov. si Bolgarski visokošolci. Na bolgarski visoki šoli v Sofiji ie vpisanih 1082 dijakov iu 154 dijakinj. sl Razstava sadja in drugih pridelkov bo 11. t. m. v Belgradu. Posetilo jo bo veliko število Bolgarov. sl Nov list prično izdajati v Mostaru Srbi in Mohamcdanci. List bo za zedinjenje Srbov in Mohamedancev. sl Telesni ostanki Zrinskcga in Franko-patia. Hrvaški visokošolci v Budimpešti so po- slali hrvaškemu deželnemu odboru memorandum, kjer zahtevajo, da se prenesejo telesni ostanki Zrinskega in Frankopana v Zagreb. Zrinski in Frankopan sta bila zaradi zarote proti Leopoldu I. v Dunajskem Novem Mestu usmrčena. sl Omladlna. Ob priliki otvoritve druge jugoslovanske razstave v Sofiji se je vršil v Belgradu shod jugoslovanske visokošolske omladine v duhu konfederacije balkanskih držav. K tej konfederaciji pripada tudi Makedonija kot konfederacija vseh tistih narodnosti, ki v njej žive. Zdaj po preteku dveh mesecev so se uprli temu sklepu bolgarski visokošolci, zainenili društveno upravo in sklenili, da je Makedonija deležna konfederacije kot posebna politična enota. Tako je sedaj došlo do nespo-razuinljenja. Mogoče je, da se kongres razgubi popolnoma brez sledu. sl Petindvajsetletnica ruskega dobrodelnega društva za slepce. Peterburško društvo za slepce je 1. novembra slovesno obhajalo svojo petindvajsetletnico in pri tej priliki je odkrilo spomenik K. K. Grotu, ustanovitelju tega društva. Spomenik je delo slavnega, že umrlega ruskega kiparja Antokoljskega. Spomenik je impozanten in predstavlja doprsno podobo Grotovo, spodaj pa čita slepa deklica knjigo; za spomenik se jc potrošilo 14.000 rub. sl Rusinsko zavarovalno društvo. V Lvo-vu je bilo 2. novembra blagoslovljeno društveno poslopje rusinskega zavarovalnega društva »Dnister«, ki je v zadnjem času tako napredovalo, da si je omislilo društveno hišo. Gospodarska organizacija galicijskih Rusinov vobče zelo napreduje. In tako je prav, zakaj, »sc najlipša politika«. sl Prvi ženski razrednik na ruski gimnaziji. Te dni je bila od naučnega ministrstva gospa J. V. Z., učiteljica na tretji moški gimnaziji v Peterburgu, imenovana razrednico v prvem gimnazijskem razreefu. Ruski listi so s tem odlokom zelo zadovoljil*, češ, da učenci prvega gimnazijskega razreda potrebujejo še mehkosti in nežnosti, s katero jih more vzgajati samo materinska skrb ženske. sl Obsojen poljski urednik. Poljski urednik Weirzynski je obsojen zaradi nekih člankov proti Nemcem v Poznanju na dve leti ječe. Te dni jc vložilo prošnjo na nemškega cesarja za njegovo pomiloščenje 25 poljskih pisateljev. Prošnji se ni ugodilo. IZ SEJE »SLOVENSKE KRŠCANSKO-SO-CIALNE ZVEZE« DNE 5. NOVEMBRA 1906. Knjigovodski tečaj, ki ga vodi odbornik g. Podlesnik, obiskuje 50 udeležencev. »Zvezni« pevski zbor vodita odbornika Cadež in Cernič. Prvi vodi svetno, drugi cerkveno petje. Oni, ki žele pristopiti pevskemu zboru, lahko pristopijo. Pouk je sanioobsebi umevno b r cz p 1 a č c n Pevski zbor ima vaje v sobotah ob '/18. — Za predavatelje ie preskrbljeno do 12. marca. Priglasilo sc je lepo število gospodov predavateljev, za kar jim 'hvala. Tudi socialni k u r z še ie lepo pričel. Vodi ga g. dr. Krek, ki razpravlja o socializmu. Knjižnice se člani pridno poslužujejo. V knjižnici so se uvedli statistični izkazi o prečitanih knjigah. Z v e z a ž e I i, d a b i p r i r c j a I i v o d i t e 1 j i s o s e d n j i h »Z v e z i n ih« d r u š t c v s e s t a n k e, n a katerih naj se dogovore o predavali j i h i n p r i k a t e r i h n a j s i t u d i p o r a z-d e I c predavanja. Zeli, da se izvede sklep lanskega shoda »Zvezinih« društev v Mariboru glede na dekanijske odbore (Glej lanski »Zvezni« koledarček.). Zveza bode poskrbela knjige primerne ljudstvu. V »Zvezinih« prostorih se prirede ob nedeljah neprisiljeni zabavni večeri. Cas takih večerov brez vstopnine se pravočasno naznani. Ljubljanske novice. li Kriza v intendanci slovenskega gledališča. Gg. prof. W e s t e r in J u v a n č i č nam javljata, da sta izstopila iz intendance slovenskega gledališča. Ij Vabilo k Martinovi veselici, katero priredi Katoliško društvo rokodel. pomočnikov v Ljubljani v svojem domu (Komcnskega ulice št. 12) v nedeljo, dne II. novembra t. I. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin. — Spored: I. Petje: 1. Dr. G. Ipavec: »Planinska roža«, zbor z bariton-solo, poje g. Erman. 2. Dr. G. Ipavec: »Danici«, zbor z bariton-solo, poje g. Erman. 3. Al. Sachs: »Venec narodnih pesmi«, zbor. 4. Br. Friesc: »Srečko v nesreči«, kuplet, poje g. Ložar. —■ II. Igra: 5. »Pot okolu zemlje v 80 dneh«. Veseloigra v šestih slikah. — Po Jul. Verne prosto predelano. Režiser P. Mir-nov. Uljudno se prosi, ne malih otrok seboj jemati. lj Zdravniška vest. Kot specijalist za kirurgijo in ortopedijo sc je naselil v Ljubljani gospod doktor Josip Stoje. Po izvršeni sc-kundarski praksi v deželni bolnišnici v Ljubljani nadaljeval je svoje specijalitetnc študije na dunajskih klinikah in v bolnišnici »Rudol-finenhaus«, ustanovljeni po slavnem Billro-thu, in sicer pri njegovem znamenitem nasledniku dr. Gcrsunyju. Zadnje leto jc bil asistent prvega nemškega ortopeda, kliničnega profesorja in tajnega svetnika dr. Hoffa v Berolinu. li Obravnava dr. Robide proti dr. Divjaku. Gospod dr. Robida je tožil gospoda dr. Divjaka radi nekih izjav pri deželnem odboru. V soboto se je vršila obravnava pred tukais-njitn okrajnim sodiščem. Gospod dr. Divjak jc izjavil, da je pripravljen preklicati svoje izjave. Nato se je obravnava preložila. Ij Repertoire slovenskega gledališča. Danes se poje drugič velika ruska opera v petih dejaniih »Rtislan in Ljudmila«. — V petek sc igra dramska noviteta »Na višavah«. Ij Koncert »Glasbene Matice« dnč 12. nov. O slavnem češkem »Sevčikovem kvartetu«, ki bode s komorno glasbo nastopil pri koncertu »Glasbene Matice«, piše »Grazer T a g-b 1 a 11», torej list, ki nam nikakor ni prijazen: »V resnici so se pokazali vsi štirje umetniki tudi v skupni igri kot združitev, katere člani se ujemajo, kakor se vjemajo posamezni prsti igralca na klavir, tako, da se zdi, da čujemo igro — enega samega . . . Umetniška vrednost kakega kvarteta obstoji baš v tem. da se vsak glas izjvaja z enako popolnostjo, da se ne spajajo v eno zvočje mojster in učenec ali mojster prvega in drugega reda, ampak zgolj prvi mojstri . . . S posebno vnemo izvajajo strastne stvari in njihovi skupni igri se pri tem posrečijo stopnjevanja, kakršnih se je pač v toliki incri dosedaj komaj slišalo pri drugih znanih kvartetnih združitvah. Svoji izvanredno visoko razviti tehniki, ki nc pripušča nobene nečistotc in nobene nejasnosti, se tudi zahvaliti, da sila strasti nikdar v pretiravanje nc zaide. Nepravično pa bi bilo trditi, kakor bi se umetniki slabo izkazali v podajanju nežnih in presrčnih čustev ... Toliko mora tudi naj-treznejša presoja priznavati, da se more »Sev-čikov kvartet« vzporejati z najslavnejšimi kvartetnimi združitvami sedanjega časa. Ij Kanibalska sirovost. »Slov. Narod« rabi v svojih noticah žargon, katerega ne doseže niti kanibalska sirovost. S prozornim in oči-vidnim namenom jc začel pisati o zdravnikih v skrajno sirovem tonu. Tudi včeraj piše o neki »ponočni zabavi« v tako nizkotno-pod-lem tonu, da to presega že vse meje. Vrh tega je pa notica od prve do zadnje besede nesramno zlagana. Danes mi samo konstatiraino to kanibalsko sirovost in prepuščamo kruto žaljenemu zdravniškemu stanu, da si poišče sam primerno zadoščenje! Ij Ustanova za posle. Pri mestnem magistratu podeliti jc Marije Kosniačcve ustanovo za posle v znesku letnih 120 K. Pravico do te ustanove imajo stari, onemogli posli ženskega spola, ki so dlje časa zvesto in pošteno v eni in isti rodbini v Ljubljani služili. Ij Krasna slika Lattermannovega drevoreda je razstavljena v izložbi g. D. Hribarjeve prodajalnice v Šelenburgovih ulicah. Odlikuje sc zlasti po izredni perspektivi in plastiki. Ta krasna slika jc umetniško delo gospoda Srečka M a g o I i č a. Oceno priobčimo. Ij Šentpeterski podružnici Ciril-Metodovi vabita uljudno p. n. člane iu rodoljubno občinstvo sploh na »Malenškov večer«, ki ga priredita pokojnemu svojemu prvemu predsedniku g. Martinu Malenšku v spomin dne 11. t. m. na Martinovo nedeljo v hotelu »Štrukelj« v Kolodvorskih ulicah ob 7. uri zvečer v korist glavni družbi. Godba: glasovir. Pri zabavi sodeluje tudi slav. pevsko društvo »Ljubljanski zvon« in sc razpeča obligatna živa Martinova goska. Vstop prost. Ij I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da je treba vložiti do 10. t. ni. imenik hišnih stanovalcev. Oziroma stanovalni imenik za priredbo osebne dohodnine za leto 1907. Predpisane obrazce ima društvo v svoji pisarni na razpolago, in sicer za ude brezplačno. Uradna ura je zvečer od 6. do 7. Ij »Ljubljanska društvena godba« jc dobila novega izbornega člana g. Halilo, ki je bil prej kapelnik godbe v Novem Mestu. Njegovo izvrstno soloigranje na violini pri raznih koncertih društvene godbe splošno nenavadno ugaja. Želeti jc, da si godba g. Hahlo ohrani. Ij Tatvina. Danes dop. je kupoval neki Hrvat pri branjevki g. Dolenčevi v Kolodvorskih ulicah kruli in ko ie opazil, da jc Dolenčeva položila na stran denarnico v kateri jc imela dva zlata po 20 kron, je pograbil s kruhom tudi denarnico. Dolenčeva ga jc siccr zasledovala, ko je pa šla klicat policijskega stražnika, ji je Hrvat izginil izpred oči. Ij Pastir tat. Pretečeni teden je neki pastir odpeljal svojemu gospodarju v Kranjski gori 12 ovnov,,fn jih potem hotel prodati v Beljaku za 32 kron nekemu mesarju. Temu se je pa stvar zdela sumljiva in jc obvestil policijo, ka- Razne stvari. Kopniški stotnik pred porotniki? Sodnij-ska obravnava proti kopniškemu stotniku jc že v teku. Vogt je zelo zgovoren in vzbuja zato začudenje. Izgleda pa tako slabo, da ga ima vsakdo za bolnika.Glavna sodba se bo vršila v kratkem, ni pa še določeno, ali pride Vogt pred navadno sodišče, ali pa pred porotnike. 40.000 mark za levo roko. V Vratislavi je pri neki cestni demonstraciji policaj odsekal delavcu Bierualdu levo roko. Delavec Bier-\vald je tožil mestno občino in občina je bila obsojena, da mora delavcu plačati 40.000 m. odškodnine za levo roko. Nemškemu »Schulvereinu« jc po dr Trollu izročil nekdo 10.000 K. Proti anarhistom Blazcku z Dunaja iu proti dvema delavcema cigaret se je priče'a razprava zaradi izdelovanja razstrclbcnih snovij iu bomb. Blazekova sokrivca sta pobegnila. Obtoženci so bili v zvezi z anarH-stoni Wolfom v Berolinu. Po nesreči je ustrelil v sence v Zemunu poročnik Pataky svojega druga poročnika Traubmanna. S samokresom v roki jc tako nerodno mahal, da se je sprožil in je zadela kroglja Traubmanna v glavo. Narednik ustreljen. V Trieru je vadil narednik Linsemann vojake v streljanju. Puške so bile slepo nabite, a vendar jc po strelu narednik zadet padel. Preiskava je dognala, da je bilo troje pušk trdo nabitih. Nabil pa jih ie narednik sam, sc vstopil pred vojake, ukazai pomeriti vase in ustreliti. Tujci in Italija. Lani so pustili potovalci v Italiji 330 milijonov kron. Največ potoval-cev je bilo iz Nemčije in Angleške. Otrok se igral z medvedi. V Brockwayu v Ameriki se je dogodil v slovenski naselbini naslednji slučaj: Ko so bili ljudje pri maši, je nekaj vaških otrok šlo v gozd nabirat lešnike. Med temi je bila tudi štiri leta stara hčerka Nick Schweitzerjeva. Mala Margareta je premalo pazila in se je oddaljila od svojih tovarišev ter zašla v grmovje. Ko so otroci zapazili, da male Margarete ni, so jo začeli iskati in so jo iskali do treh popoldne. Ljudem se je začelo zdeti čudno, zakaj otrok ni domov. Raznesla se je govorica da so vsi izgubili. Takoj se je zbralo 20 farmerjev, ki so začeli preiskovati gozd. Celo noč so iskali deklico, toda zastonj. V ponedeljek so sc jim pridružili delavci ki so delali pri bližnjem prekopu. Iskali so do torka dopoldne;, ko so prišli v sredi gozda na sled mali stezici, ki je peljala na majhen griček s smrekami. Ob potu so dobili pisano pokrivalo. Neki mož je šel dalje v gozd in sc je moral na nekaterih krajih plaziti po vseh štirih. Ob straneh je opazil odvrženo perje ptic in oglodane kosti jagnjet. Začel je slutiti nesrečo. Hotel se jc oddaljiti, ko zagleda naenkrat čudovit prizor. Deklica je bila vsa vesela in je pozdravila moža ter rekla, da se je igrala z »majčkinimi lepimi psički.« Ljudje so prepričani, da so bili to mladi medvedčki in da so te zverine vzele deklico za svojo, ker ji niso storile nič hudega. Deklica je bila sicer lačna, a ne preveč, ker se je živela dva dni z lešniki. Drobne vesti Iz Japonske. »Echo de Chine« poroča, da nacionalno društvo japonskega ženstva ima že 500.000 udov. — Četudi ima mikado veliko dela z novim oboroževanjem vojaštva ter s popravljanjem škode, ki jo je napravila vojska, vendar ima še toliko prostega časa, da vsak dan napiše 60 do 70 verzov. Doslej je že napisal 60.000 verzov. Srečen pesnik 1 Avstrijski orel v narodnih mažarskih barvah. V Budimpešti so zaprli nekega dijaka Riclila, ki je okrasil z mažarskimi narodnimi barvami avstrijskega orla na stolpu sv. Trojice pred cerkvijo sv. Matije. Maščevalka svoje časti. V Skradinu v Dalmaciji jc tožila Marija Magjia nekega Mar-tiča, češ, da jo je pod pretvezo ženitve zapeljal. Ker je manjkalo dokazov, so obtoženca oprostili, a dekle se je maščevalo samo s tem, da je sunilo Martiča z nožem v prsi. Martič jc smrtno ranjen, dekleta so pa zaprli. Slavnostna večerja za konje. Anglež La-den je v Long Islandu priredil posebno slavnostno večerjo na čast konjem, ki so imeli uspeh na veliki konjski razstavi. Povabljeni so bili seveda tudi razni gostje. Konji so pili vodo iz srebrnih posod in jedli najboljšo deteljo in oves iz pozlačenih korit. Laden je pozdravil in napil med večerjo svoje dvo- in čveteronožne goste. Vojaška sodišča odpravijo na Francoskem. Vojake bodo sodila civilna sodišča, samo prestopke discipline bodo obsojala vojaška disciplinarna sodišča, katerim bo pride-Ijen vselej tudi en civilni sodnik. Tudi vojaško vzklicno sodišče odpravijo in njegov posel bo opravljal kasacijski dvor. Požigalec iu samoumorilec. Iz maščevanja je v Neinirestju zažgal 751etni Svoboda hišo svojemu sinu. Pogorele so šc tri druge hiše z gospodarskimi poslopji. Ko je zažgal, se je zabodel z nožem v trebuh in je umrl, ker požigalcu ni hotel nihče pomagati. Nad četrt milijona škode je vsled požara v Arnsdoriu. Zgorela ie cerkcv, župnišče in več kmečkih poslopij. Spiritisti in okulisti so ob veliki udeležbi otvorili dne 3. novembra v Moskvi svoj splošni ruski kongres. Posebna usoda. V bližini Inomosta umrl je te dni star kmetski hlapec. V svoji mladosti je bil nekaj časa že v bogoslovju, potem je študiral medicino in ko so izgubili njegovi stariši vse svoje premoženje, je vstopil v svoji domači hiši za hlapca. Tako je živel 28 let. Časnikarji ministri. V ministrstvu Cle-menceaua na Francoskem jc zastopanih ravno šest časnikarjev, to jc ravno polovica celega ministrstva. Vsi ti ministri so bili svoj čas zdravniki, odvetniki in celo trgovci, a so zamenjali svoj poklic s časnikarstvom. Kot taki so bili voljeni za poslancc in prišli v zbornico in odtod v senat. Nov otok. V Beringovem morju v Ameriki sc jc pojavil nov otok v skupini otokov Yohn-Bogoslo\v. Pravijo, da jc to pravi vzrok potresa v San Frančišku. Otok je šc vroč iu sc kadi. Morje okrog njega jc tako vroče, da ladje ne morejo blizu. Otok jc nastal tako, da so se dvignile iz podzemskih prostorov raztopljene plasti in se v vodi strdile. Tudi v prejšnjih letih (1883 iu 1796) so nastali taki otoki na istem mestu. Z otoka sv. Helene je odpotovala vojaška posadka. Vlada jc namreč sklenila, da ic posadka za resno obrambo premajhna, in obenem tudi nepotrebna, ker jc za vsak slučaj na razpolago mornarica. Prebivalci otoka, ki so živeli večinoma s pomočjo posadke, so v resni zadregi. Odklonjeni dvoboj. V budimpeštanskem socialno znanstvenem društvu je pozval dr. Pavel Wolfner na dvoboj vseučiliščnega profesorja dr. Julija Piklcrja. Profesor Pikler je pa odklonil dvoboj, češ, da je dvoboj ner vreden resnega učenjaka. Dunajska proti-duclna liga je čestitala profesorju. Grozna štatistika. Indijska vlada izdala je pred par leti izkaz, po katerem posnamemo sledeče: Leta 1902 so v Indiji tigri raztrgali 3.651 ljudi in kače pomorile 23.166 ljudi. Samo v iednem okraju je jeden sam tiger raztrgal 65 ljudi. Zaprli so v soboto na Dunaju judovskega trgovca Filipa Lowyja, ki je napravil krido. Lowy je živci jako razkošno in je zapravil na leto 130 do 140 tisoč kron. Dolgovi presegajo premoženje za 1,800.000 kron. Usoua iznajditeljev. Francoski inženir Goubet umrl je pred par leti v bolnišnici, star 60 let. Podmorski čoln, katerega je iznašel, in kateri je bil nada njegovega življenja, bil je tudi vzrok njegove smrti. Leta 1887. je zbudil pozornost nase s tem, da je s svojo ladjico se dvakrat potopil v pristanišču Cherbourskem in pod ladjo „Ma-genta" preplul globino ter se vnovič vzdignil na površje. Takrat se je Pelletan, mornarski minister jel zanimati zanj in potegovati, naj bi Francoska kupila njegovo iznajdbo in patent. Dve leti se je stvar zavlečevala. čoln pa je med tem bil shranjen — v pristanu Toulonskem, — dne 13. junija 1. 1902. pa je bil prodan na javni dražbi. Goubet, kateri ni hotel pred 10. leti prodati svoj patent v inozemstvo za drag denar, dobil je zanj na dražbi le 45.000 f. Po tem sistemu je iznajdbo dala izboljšati neka angleška družba ni gotovo delala velikanske dobičke, dočim je iznajditelj končno umrl v uboštvu. Najlepše gledališče na svetu. V par letih bo zgrajeno v New Yorku najlepše gledališče kar jih šteje svet. Oder bo sto čevljev širok in 80 čevljev dolg. Poleg drugih prostorov bodo imeli igralci tudi svojo obednico. Gledališče bo imelo svojo knjižnico. Vsega skupaj bo 60 lož in 2000 drugih prostorov. Grade gledališče najboljši arhitekti. Utopljeni parnik. Neznana ladja je zadela in potopila parnik »Hermann«. Utopilo se je 23 mož. GENERAL STESELJ V UBOŠTVU. Peterburg. General Steselj. ki je bil nedavno brez pokojnine odpuščen, je prosil, naj se mu dovoli nekaj pokojnine, ker nima nikakih sredstev. Vest, da ima Steselj v Pe-terburgu tri hiše, je neresnična. Stesljevi prošnji je ugodeno ter je Steslju dovoljena pokojnina 125 rubljev na mesec. Telefonska In brzojavna poročila. POGREB G. RAVNATELJA HUBADA. Kranj, 6. novembra. Pogreb na Velikem Lošinju umrlega ravnatelja c. kr. kranjske gimnazije, Josipa Hubada, se bo vršil jutri, v sredo 7. t. m. ob 2. popoldne v Kranju. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 6. novembra. Obstrukcijonisti so že prave podobe vitezov žalostnih postav. Na obrazih se jim pozna, da se smatrajo že za tepene in da uvidevajo, da je njihova ob-strukcija že v začetku bila tako slaba in smešna, da bo imela najžalostnejši konec. Zbornica je danes nadaljevala debato o nujnem predlogu poslanca Gessmanna, ki zahteva takojšnjo razpravo o volilni reformi. Prvi je danes govoril slovenski državni poslanec dr. Anton Korošec. Izjavil jc, da mnogi katoliški krogi se boje. da bo splošna in enaka volilna pravica slabo vplivala. Kdor pa išče stika z ljudstvom, kdor med ljudstvom živi in ima nekoliko smisla za socialne naloge in zavest o svojih dolžnostih, ne more se strinjati s to bojaznijo. Kmečki stan štejejo med privilegirane stanove, pa privilegije veleposestnikov in meščanov se niti primerjati ne more s privilegiji kmetov in so v primeri s temi privilegiji kmetov minimalni. Če volivna reforma te privilegije zjednači, more govornik kot agra-rični zastopnik to le pozdravljati. Kmečki stan v Avstriji nazaduje in če bi splošna volilna pravica prišla še pozneje, bi bilo število kine-tov še manjše. Kot agrarični zastopnik more o volilni reformi le reči: Čim preje, tem bolje! Govornik izjavlja, da bo glasoval za nujnost. Za Korošcem je govoril socialni demokrat Pernerstorfer, ki je izjavil, da socialna demokracija sprejme predlogo z vsemi njenimi pogreški, ker jo smatra za etapo k popolnemu demokratiziranju Avstrije. Za Per-nerstorferjem je govoril Formanek, ki je dejal, da predloga ni pravična, vendar vsebuje ono, kar je sedaj dosegljivo. Chiari je izjavil, da vsak zastopnik ljudstva mora nastopiti za volilno reformo. Govoril je za nujnost še Pla-ček, nakar je Malik predlagal konec seje. Ma-likov predlog je bil odklonjen. Govorila sta še češki poslanec Ryba za nujnost in Fink, nakar je bil predložen predlog za konec debate, ki je bil sprejet. Zbornica je izvolila glavna govornika: za prof. Schopferja ln proti dr. Tavčarja, kateremu so Vsenemci izkazali posebno zaupanje, da bo nastopil v njihovih intencijah. POGREB NADVOJVODA OTONA. Dunaj, 6. novembra. Pogreb nadvojvode Otona se je vršil danes ob velikanski udeležbi. V prvi vrsti med udeležniki v cerkvi se je opazilo cesarja. KLUBI IN VOLILNA REFORMA. Dunaj, 6. Nemška napredna in nemška ljudska stranka sta sklenili glasovati za nujnost dr. Gessmannovega predloga. Isto je sklenil katoliški centrum, ki pa definitivno svoje stališče v vol. predlogi napravlja odvisno od izida meritorične debate. HRVAŠKI SABOR SKLICAN. Z a g r e h , 6. novembra. Uradne »Narodne Novine« so priobčile kraljevo pismo, s katerim je sabor sklican na 12. t. m. NEMŠKI UČITELJ V DOMŽALAH. Domžale, 6. novembra. Nemška šola v Domžalah. Včeraj se jc nemški učitelj cel dan skrival. Ze vrabci čivkajo po strehah o raznih vzrokih, ljudje se pa vprašujejo, ali imajo oblasti zavezane oči, da ne preiskujejo vsega kulturnega delovanja nemškega učitelja. PASIC ODSTOPI. Budimpešta, 6. novembra. »Pester Lioyd« poroča, da bo srbski ministerski predsednik Pasič v kratkem odstopil. BOJ V PETERBURGU. Peterburg, 6. novembra. Na množico, ki je spremljala arhimandrita s kolodvora je nekdo ustrelil. Iz množice je bilo v odgovor večkrat ustreljeno. Več oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. ZOLA IN FRANCOSKI SENAT. Pariz, 6. novembra. Senat je sklenil, naj se zemske ostanke pisatelja Zola prepelje v »Pantheon.« KITAJSKI MORSKI ROPARJI. Honkong, 6. novembra. Pri Westri-veru je 10 kitajskih morskih roparjev v kratkem času napadlo tri parnlke. Roparji so od-nesll 10.000 dolarjev._ Metoorologično porodilo. /išina n. morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736*0 mn £■■ .pi-•««ia|i 9. rvefi. 1. fjutr. 3. pop. sum« bfcrt-matn w mm 7380 738 4 7372 r*mp<-rmturi 0*1 lil | D »•troTi 13"3 p. m. jzah.'del. Jasno 13-2 163 sv. jzah. m. obl del. jasno lh u 1'9 Srednja vCeraJšnja temp. 119°, n»nr 61'. Borzna poročila iKroditna banka1 v Uradni kuril dunajske borie 2 Xaioib.nl papirji. 1 •/, majeva renta...... t*/, srebrna renta..... 1'/, avstrijska kronska renta 1*/. . i lata renta . . . t'/, ogrska kronska , ... I •/. . »lata .... 1'/. posojilo dežele Kranjska lV/. posojila mesta SpUet . . IV/. . , Zader . I V/, bosn -herc. iel. pos. 1902 . 1*/. češka del. banka k. o. . i •/. . , , i.o. . IV/. nist. pisma gal. d. hip. b. IV/. peSt. kom. k. o. s 10*/, pr i'/,*/, iast. pisma Innerst hr. l*/i7. > • ogr.cen.doi.hr IV/. . - . hip. banke IV/. obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, IV/. obl. Češke ind. banke . V/, prior. Trst-PoreC lok. . 1'/. prior. doL iel...... !•/. . Jui. iel. knp. '/i'/, ■ • »v/, avstr. pos. sa iel. p. o. 8r.Sk«. Srečke od 1. 18601/. .... , , . «64..... . tleske...... cem. kreditne I. emisije . . > ■ II. . . , ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100 — . . , turftk«...... Basilika srečke . . . Kreditne 1» • e . [nomoške 19 Krakovske „ Ljubljanske t* » • Avstr. rud. krlia „ Ogr. , , Rudolfove „ šaleburike i* • Dunajske kom. „ Delala«. fuine železnice...... Driavne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Brili) , Alpinske montan...... Praške iel. indr. druibe . . . ftima-Mur&nyi....... rrbovljske premog, druibe . . Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne druibe . . . ▼ •lat«. C. kr. cekin........ 10 franki......... 10 marke......... Severelgns........ Mark........... Laški bankovci...... Rublji.......... Oolarji.......... Ljubljani novembra 1906. M>» Blagu 9915 99-35 100*05 100 2< 99 05 1)9 26 117 05 117 25 9485 9605 112 00 11310 94 60 99-60 100-60 101-50 99*80 100-30 99 85 100 85 93 60 99 10 98-70 99 20 10U-15 1' 0 30 105 — H6 - 100 100 10 99 "6 10020 100 — 100-20 100 — 101- 100-25 101-25 99-90 99 50 — 314 50 316 50 100 — 100-80 210 - 216- 2'3 50 275 50 lf>3 — 1'5- 283— 293 — 288(0 298 50 fio Jf'61 — 101 100- 62 85 '63 86 73 06 26 05 467 67 - ■>8 •5 - f>8 94-- 57-- "3-— 48- - 49 50 29 25 3125 «5- 60-- 70 77-- «6- 516-- 177 50 l?8'50 *78- - ■579 - 17'2 762 - 676 76 677 75 80 50 811 60 2« 2-— 243-50 713 — 717 — 6 4 60 606 60 '660 26" 7-- 571 - VI 90 281- 285 — 674- 676 — 144-- 147 - 11-36 11-40 1913 19*16 23-48 23-56 24 06 24-1» 1175 5 1177.5 96 60 95 80 25350 2 64 4-8 i- - Tesarji se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2&07 1 Ferdo Trumlerju, Ljubljana, Cesta na Rožnik 31. Gostovanje komika Rene Carode danes, t. j. v torek, zvečer ob 8. uri v restavraciji pri „Roži" v Židovskih ulicah. V četrtek, 8. t. m., ob 4. uri popoldne predstava za šolarje v,,Narodnem domu" in zvečer ob 8. uri kakor navadno za p. n. občinstvo. 2508 1—1 w ■ naprodaj Hiši blizu Ljubljane. 2509 5—1 V Novem Vodmatu prodasta se 2 hiši po jako nizki ceni, ena pripravna tudi za kako veliko delavnico. Poizve se pri upravništvu „Slovenca". Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjenja zaloge: Zimske jope 2428 4 za dame . od gi. 2-50 višje obleka iz sukna . . 11 11 2-50 11 pelerina . . »> 11 2-50 11 havelok . . 11 11 2 50 11 dolga zim- ska suknja 11 11 5« — 11 sako iz ko- žuhovine . 11 11 7-50 11 Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg št. 5. Gospodična želi dobiti službo prodajalke, najrajši v trgovini s čevlji. Gre pa tudi h kakej gospej ali rodbini oskrbovat otroke. 2511 3—1 Naslov pove upravništvo »Slovenca". klllUUCA v starosti 27 let, izvežbana v vseh strokah gospodinjstva, kakor tudi v oskrbovanju posestva, gostilne ali trgovine, želi djbiti stalno službo, kjer bi vodila samostojno gospodinjstvo. Najrajši gre b kakemu gospodu duhovniku na Kranjskem ali Štajerskem, na Koroškem ali kje drugod. 2510 3—1 Ponudbe na upravništvo »Slovenca". enonad-stropni se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 21,6 10-2 hiši iMMmmmmmm m m IT/- Iuan Podlesnik mL Priporoča svojo trgovino s klobuki B in čevlji— mmmmmmM^ mmmmmBmm I viT/« VY<<'.V NV/, W < y--.\ mmm mm mm mm V-*.v.y. y<\ >.VV.v-/• ^/-a v V~> Velika zaloga OD Solidno blago OD Zmerne cene Priloga 254« fttev. yvSlovenca" dne 6. novembra 1906 B^HH IIDII^DI ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG m LAJllI IJity£iO£l TRG v Ljubljani, telet. št. 163. = —i- izborno pivo v sodcih in steklenicah. —— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——— Gospodarstvo. g Ravnanje z mlekom pri molži. Lc tam, kjer sc pri molzenju ne pazi dosti na snažnost, zgoditi sc more, da sc primeša k njemu razna nesnaga, lasje, dlaka itd. Vendar še kljub temu, da sc skrbi za snago, sc včasih primeri, da se prikrade v mleko kaka malenkost, Da je pa mleko popolnoma čisto, treba jc neobhodno, da sc ono takoj po molzenju precedi. V ta namen se rabi navadno plehasta posoda z gosto in drobno mrežo od žice (dratu«. Razume se, da treba vse, kar v posodi ostane, odstraniti, nato pa cediino posodo lepo omiti. Hitro po molzenju ima mleko do .37" C toplote, kar jc navadna gorkota telesa krave. Ne smemo pozabiti, da mnoge drobne glive, katere mleko kaze, prihajajo vanj od zraka v hlevu in shrambah. Radi tega jc dobro mleko koj po molzenju in ccdenju do 12" C shladiti, kar se zgodi, ako sc postavi mleko na hladen kraj, če drugače ni mogoče, s tanko posodo v škaf mrzle vode. Tudi je dobro, da je shramba za mleko vsaj po letu hladna in radi muh bolj temna, vselej pa zračna. Lc tako se bode mleko okusno vzdržalo, kar jc za gospodarstvo velike važnosti. Ako se pa kljub temu mleko kvari, treba poskusiti mleko od vsake krave posebej shraniti, kajti večkrat se lahko zgodi, da je ena krava bolehava ter nje slabo mleko kvari vse drugo. Tem potom tudi najlažje pridemo na sled bolezni, katera sc večkrat od zunaj nc opazi, da dotični živali poskrbimo za potrebna zdravila. g Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko! Razklejena kostna moka vsebuje povprečno 30/« fosforove kisline v 100 kg kostne moke, Tomaževa žlindra pa Ic 15% fosforove kisline. V razklejeni kostni moki jc tedaj še enkrat toliko fosforove kisline, kakor v Tomaževi žlindri, .31) kg fosforove kisline v 100 kg razklejene kostne moke stane S K —tii v, 15 kg imenovane kisline v isti množini Tomaževe žlindre 5 K OH v; I kg fosforove kisline v razklejeni kostni moki stane potemtakem 28 v, v Tomaževi žlindri pa 37 :J v. Fosforova kislina v Tomaževi žlindri jc tedaj pri I kg za 0:«4 v. dražja nego v kostni moki. Pol vagona (50 i|) razklejene kostne moke je glede fosforove kisline enake vrednosti, kakor cel vagon (100 ti) Tomaževe žlindre. Prvega gnojila stane pol vagona (50 i|) loko Ljubljana 420 kron, zadnjega cel vagon (100 q) 560 kron, iz česar sledi, da ista množina fosforove kisline v razklejeni kostni moki 140 kron manj stane kakor v 'Tomaževi žlindri. Učinek razklejene kostne moke kot gnojilo jc enak onemu Tomaževe žlindre ali pa ga šc prekaša. Z razklejeno kostno moko smo po triletnih poizkusih tako na trdinah, kakor tudi na barskih tleli dosegli najboljše uspehe. Mimogrede omenjamo, da je od skupne fosforove kisline v razklejeni kostni moki povprek 94% citratno raztopljivc. Vrhu tega .ic v kostni moki povprečno 0:7-% »organskega« dušika, v Tomaževi žlindri pa čisto nič. Kilogram »organskega« dušika v umetnih gnojilih sc ceni na I K 20 v; 0:7 kg »organskega« dušika stane 84 v, tedaj množina v pol vagona kostne moke .35 kg dušika 42 kron. Ce sc slednja cena prišteje k prej navedeni vrednosti fosforove kisline od pol vagona kostne moke, 140 K, sledi iz tega, da vsakdo, ki rabi Tomaževo žlindro namesto razklejene kostne moke, pri enem vagonu 'Tomaževe žlindre po nepotrebnem zapravi 182 kron, oziroma pri vsakem meterskem stotu Tomaževe žlindre 1 K 28 v. Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatramo za svojo dolžnost, da jih na to opozarjamo. Razklejena kostna moka, na-sipana v jeseni ali spomladi, je izvrstno gnojilo za travnike, vinograde, kakor tudi za žito, peso, krompir iu travno-detcljne mešanice. V slednjih slučajih nadomešča tudi spomladno gnojenje s superfosfatom. Samo ob sebi je umevno, da popolnoma učinkuje kostna moka Ic v zvezi s kalijevo soljo. 150 kg kostne moke zadostuje za I oral, to jc ravno polovica manj kot Tomaževe žlindre. Razklejena kostna moka se dobiva v tovarni delniške družbe za kemično industrijo v Ljubljani (v klejarnici, »limfabriki«). Vsakdo, ki naroči najmanj 50 t| kostne moke od imenovane tovarne, more zastonj dati isto kemično preiskati glede vsebine fosforove kisline od našega kmetij- skega preizkuševališča; na podlagi te preiskave se potem preračuni cena tako, da se odstotki fosforove kisline z 28 množe. Vsa natančnejša pojasnila o preiskavi, in kako se rabi to gnojilo, daje radovoljno kinetljsko-kemično preiskuševališče za Kranjsko v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3. Dr. F. Kramcr. g 1/. St. (iotarda pri Trojanah. Letina jc pri nas v vsakem oziru jako dobra, bodi str-uiua ali prsnimi. Vreme pa jc zadnji čas bolj kislo in megleno. Živina in zlasti prašiči so vedno Ic dražji, kar je pa prav, saj sc tako tudi vse neznansko draži, kar potrebujemo na kmetih kupljenih reči. Vendar pa kmetu vedno le slaba kaže. Književnost in umetnost. * Razporoka, roman slavnega francoskega pisatelja Pavla Bourgeta, člana francoske akademije znanosti, je v slovenskem prevodu ravnokar izšel. Prevod je oskrbel A. Kalan. Roman opisuje tragični zakon Mine, Darras, ki se jc ločila od svojega, pohotnosti udanega moža in živi skupaj z Albertom Darrasom, svobodomiselccm, ki je drugače blag človek, toda otrok svojega časa, udan teorijam pristašev »laične morale«. Ta nova nelegitimna zveza peha plemenito ženo v vedno večje konflikte, sin iz prvega zakona, Lucien, se ji popolnoma odtuji in se hoče civilno poročiti s svobodomiselno kandidatinjo medicine Ber-to Planat. Mdmc. Darras se pa tudi ne more ločiti od Alberta, kajti ta bi v tem slučaju odtegnil hčerki Jeanni verski poduk. Krasno in psihološko dovršeno je opisano izpreobrnjenje gospe Darras in pred vsem častitljiva podoba starega jezuita, matematika Fuvrarda. Roman brez vsiljive tendenčnosti — saj ga je spisal umetnik moderne šole — opisuje zle posledice postave, ki dovoljuje razporoko, ter dokazuje, kakp »maščevalna roka božja ne deluje z izrednimi dogodki, marveč ii zadostuje zgolj logika krivde«. Roman jc najboljše delo Bourgetovo, ki jc svetovno znan kot psiholog. ki je na Francoskem stri vpliv Zolajev in njegove šole. »Razporoka« je izšla v »Katoliški Bukvar ni« kot prvi zvezek »Leposlovne knjižnice« ter stane broš. 3 K. * Leposlovne knjižnice I. zvezek: »Raz-po roka«, roman Pavla Bourgeta, je izšel in -ga »Katol. bukvama« te dni razpošilja. Cena vezanemu izvodu 3 K 8 vin. s poštnino vred. * Ljudska knjižnica«. Te dni jc jela razpošiljati »Katol. bukvama« prvi sešitek te knjižnice, a Ie onim, ki so ga zahtevali. V svrho nadaljnega naročanja smo priložili danes »Slovenčeviin« čitateljem take naročilnice, in prosimo, da se jih poslužijo čim največ mogoče. Naroči sc lahko obenem za več naslovov. Nadaljne sešitke bo bukvama pošiljala po pošti samo onim, ki bodo plačali vsaj 10 se-šitkov po položnici, ki jc priložena prvemu snopiču. Na sama naročila brez denarja se ne more ozirati, dokler ni popolno vrejena odprava te knjižnice. V »Ljudski knjižnici« izhaja sedaj slavna londonska kriminalna povest / u a m e u j e štirih «, spisal C. Doyle. Nekaj podlistkov tega slavnega pisatelja je priobčil tudi »Slovenec«. Njegov velezanimivi glavni junak detektiv Šerlok Holmes iu njegov zvesti prijatelj igrata tudi v povesti »Znamenje štirih« glavno vlogo. Conan Doyle jc v številnih povestih zbral senzacionclne dogodke detektiva Šerlok Holmesa in njegovega prijatelja. Vsaka teh povesti konkurira z drugo v zanimivosti. Kdor je bral enkrat eno teh povesti, želel si bo gotovo, da v kratkem čita zopet drugo. Želimo, da »Katoliška Bukvama« izda vso zbirko teh svetovnoznanih povestij, kakoršna ravnokar izhaja tudi v Nemčiji. S krajšimi povestmi bomo seznanili »Sloven-čeve« čitateljc v »Slovenčevem« podlistku, večje Doylove povesti naj pa izdaja »Ljudska knjižnica«. * Šola in dom. V učiteljski tiskarni v Ljubljani je izšla majhna brošurica ljudskega učitelja Ivana Štruklja »Šola in dom«. Pisec uči starše, kako naj postopajo doma z otroki predno jih dajo v šolo. Pod zaglavjem »Šola« pa razloži šolske predmete. V uvodu priporoča staršem, naj kupujejo knjige o vzgoji otrok in sc iz teli učijo, ob koncu pa vzpodbuja na roditeljske sestanke. Cena brošure je 12 vin. ¥iaka ilju in tudi rodbina naj se takoj za poskušnjo naroči za 3 mesece za le K 325 na modni časnik ,Genre Parisien'. Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, 55—60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku. 2419 6 2 Uprava „Genre Pamien", Trident. IVAN PERDAN, Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča: Ciril-Metodovo cikorijo najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in u | o t> « o « tn N 3 B. o o O 10 P. M o' XI M n N Ui M t U IO o V Z IGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR! Te vžigalice so vprid d.uibi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.! Več mizarskih pomočnikov sprejme za dolgotrajno delo 2449 3-3 Josip Stare, mizama Bledu Si. 107. Ključavničarski pomočnik se sprejme takoj v delo pri IVAN TRILLER.ju NA BLEDU. 2484 2 — 2 Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 2065 5 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. Hiša se proda iz proste roke v Zg. Šiški St. 74. Več poizve se ravnotam. 2448 6 t Služba organista in cerkvenika se odda. — Več pove: Župni urad Lesce (Gorenjsko). 2492 3-2 Dobro izučen 2472 3-3 mlinar in žafiar želi dobiti kaj primernega v najem. Naslov: „Mlinar in Žagar", poste restante, Jesenice-Fužine. 949 60 se dobi le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. ar Svarimo i tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k veijemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov. , C Sestra 2371 I 2 Hild. Rohrmann v samostanu uršulink v Wien-Wiihring, izreka najtoplejšo zahvalo, ker je okrevala od težke želodčne bolezni vsled uporabe (tudi odvajalno) želodčne tinkture G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo Lepo stanovanje v Škofji Loki v najem V enonadstropni hiši se odda v najem stanovanje, obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje v prvem nadstropju, dalje kleti in drvarnice ter čedne podstrehe. V dveh sobah Jo električna luč. — Zelo ugodno za umirovljenega gosp. duhovnika, učitelja ali uradnika - Natančneje S j izve pri lastnici hiše Jo.tplnt Lavrlč ali pri gosp. Valent. Debeljak v S ko f jI Lok*. 2460 H Iu Lep, velik, svetel 53 ■ lokal pripraven za kako društvo, skladiške itd., in lepa delovnim se odd£ takoj ali pozneje. Vprašanja na upravništvo „Slovenca". 2412 6—5 B* redi I i nism, Podružnica v SPLJETU. V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2 Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica JMZ — sprejema od I. vložne knjižioe in na tekoči račun po JK1 novembra tekočega leta vloge na ter jih obrestuje od O dne vzdiga; dne vloge do Rezervni zaklad K. SOO.OOO—. obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% m začenši s I. novembrom t. I. 2291 35* ~ Rentni davek plača banka sama. ~ 4'j, 0 Podružnice: Praga z men|alnlcaml Orabtn 25, Mala strun, MobI ulic« 17. ŽIIUow. Hrno, R.drn, OKk. Upa. (>Ska Kantnlca, Horankl Ziunb.rg. nitilllng, Noti Jl'ln, Plr.*r, SilUi. In l.lborcr. Menjalnice na Dunaju: I. Wolli»llf 10, II. TaborsIraMt 4, lil Ungareasst 69 (vorhI Rtnnwejja), III. LJ>-»cngassc 27, IV Wle tner Hauplitran« 12, V Schflnbrunnerslr«?»e SH a, VII Marlnhlleralmsc 7f>. VIII Lerchenfeldmlrnm 137. IX. Als^r.ira««. 12. X Pnvnrllen.trnose 59. XVIII. »'»hrlnrtrilrais« 82, XIX. Dilblltijrcr llauplstr. 33, XXI. Hauplitramt 22. Manjalnična delniška družba 67 150-112 „MERCUR" Dunaj, L. WollzeiJe 10. Ako kapital K 16,000.000. Boior zaklad K 7,000.000 Najkalantnejši IT nakup in prodaja H vseh vrst rent, driavnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. wr Zamenjava in cskomptirai^je izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Vabilo k javni dražbi. Dne 2. novembra, t. j. v petek in prihodnje dni vršila se bode = prostovoljna javna dražba-- goveje živine, konj, prašičev, različnih vozov, kočij in raznega gospodarskega orodja na graščini Dol (Lustthal) pri Ljubljani. Dražba se prične v petek ob I. uri popoldne. 2414 3-3 Samo vinarjev stane 1 kilo 1982 10 proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmannu v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in Ideja. Prva zaloga železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.: mlatilnic, gepal-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše oprave za mlekarne je pri 1886 19 u pir v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva* zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi. •■■«*■ ar. iai at« «*•, jtc»wl 4 emm v Želod, divji kostanj, fižol, jabolka, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke 2403 plača najdražje 5-5 Ant. Kolenc v Celju Naravna pristna istrska in liška vina priporoča po sledečih cenah : istrsko črno a 16, 18 in 20 kr. liter istrsko belo a 18, 20 in 22 kr. liter viško (z otoka Vis-Lissa) a 18, 20 in 22 kr. liter in sicer od 56 litrov višje s postaje Pulj proti povzetju 245S 4—3 Egidij Vio, veletrgovec z vinom, Pulj (Istra). »1 Kranjska tovarna lanenega olja ZABRET & J1UTER v Kranju priporoča lanene fropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in =sladko laneno olje.= Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša: 40—41% surovega proteina (beljakovin) 7. 9—10% olja, po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju. 2291 13 6 »Ji u Ljubljeni priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela: Maier-Bode, Der praktische Landwirt. Handbuch fiir Land-\virte, Haustierbesitzer, Oiirtner, \Vinzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Earbendrucktafeln. Vez. K 8 40. Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landurirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attihger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2'40. Gauchcr, Handbuch der Obstkultur. K 24 40. Ziirn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine f-črderung und praktische Ausfiihrung durch Land\virte, Oiirtner und Garten-freunde. K 6 60. Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 410. Zippcrlen Der illustrierte Haustierarzt, fiir Lam'\virte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, so\vie eine Belehrung iiber das Aeussere, Oeburtshilfe, Hufbeschlag u. s. w. und iiber die Krankheiten sUmtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8"40. Bleivveis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 1 20. Al/onsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10. Menotti dal Piaz, Handbuch des praktisehen Wcinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von \Vein-giirten. Mit 154 Abbildungen. K 6 60. Zimmerer, Krautersegen. Die Bedeutung unserer vorztiglichsten heimisehen Heikriiuter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nut/.en und ilire praktische Verveendung als Hausniittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Preunde zur Belehrung einer religiossinnigen Naturanschauung. Mit 56 "flanzen-Tafeln. Vezano K 9 60. Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbucli fiir Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV-)-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14 40. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 1 40. Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach MetermaB. Vezano K 4 50. Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach FutiinaM. Vezano K 3 60. Christ Lucas, GaHenbuch fiir Biirger und Landmann. Eine gemeinfaBliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschlie!3lich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mil 276 Abbildungen. Vezano K 4 80. Puhlntanns Handbuch der Homoopatischen Praxis. Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homoopatischen und diStetischen Grundslttzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten. zurn Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln Z\veite Auflage. Vezano K 19 20.