Poštnina plačana v gotovini Leto LXX1. št. 163 LJaUlaaa, sonata t*. Jmllja 1W Cena Din t,— Izhaja vsak dan popoldne, irvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UFRA VNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-96 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska ceeta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Angleški i minister v Pariza: Povratek angleškega kraljevskega para v London Po odkritju spomenika med svetovno vojno v severni Franciji sta se kralj Jurij in kralji vrnila v London — Po političnih razgovorih nikov se nadaljujejo sedaj razgovori ca Elizabeta včeraj in anglrfkih vojsk obeh Pariz, 23. jul. d. Včeraj dopoldne sta angleški kralj in kraljica odpotovala iz Pariza v Villers-Bretonneux pri Amiensu, kjer je kralj odkril spomenik med svetovno vojno padlim avstralskim vojakom. Ko -sta izstopila v Villers-Bretonneuxu iz posebnega vlaka, so jima izkazali čast av-ptral^ki vojaški oddelki, ogromna množica pa jima je priredila viharne ovacije. I^maiu nato je prispel s posebnim vlakom redsedmk republike Lebrun. Na pokopališču, ki je last angleške države, je sprejel predsednika Lebruna kralj Jurij. Pred vhodom na pokopališče je tvorilo špalir 4000 mož pehote. Pred odkritjem spomenika je kralj imel govor, v katerem je omenil, da je spomenik posvečen junaštvu 11.000 padlih avstralskih vojakov in da naj bo večen spomin na njihove boje za svobodo in človečke pravice. Nato se je poklonil spominu padlih vojakov predsednik republike Lebrun, ki je poudarjal, da je Francoze posebno ganila želja angleškega kralja naj bo njegov prvi obisk v Franciji ob odkritju tega spomenika Njegova izjava, da sta prijateljstvo francoskega in angleškega naroda najboljše jamstvo za mir na svetu, ima v sedanjih nemirnih časih posebno velik pomen in naj bo kažipot vsem pri delu za mir. Končno se je Lebrun zahvalil v imenu Franc je avstralski vladi in njenim prisotnim ministrom ter vsem Avstralcem, ki so prepotovali oceane, da so se mogli udeležiti te svečanosti na kraju, kjer so se nekoč sami borili. Ob 15. sta se kralj Jurij in kraljica Elizabeta poslovila od predsednika Lebruna in njegovega spremstva ter s posebnim vlakom odpeljala v Boulogne sur Mer, kjer sta se vkrcala na jahto in vrnila v Anglijo. Do Boulognea ju je spremljal zunanji minister Bonnet. Kraljevsko jahto je spremilo 8 milj daleč od obale francosko vojno brodovje, nato pa so jo spremljale do Doovra angleške vojne ladje. Svečanosti v Villers-Bretonneuscu je prisostvoval tudi angleški vojni minister Hore Belisha, ki je prispel včeraj zjutraj z letalom v Amiens. Pred odkritjem spo- menika je imel daljše posvetovanje s šefom francoskega generalnega štaba in vrhovnim poveljnikom generalom Gameli-nom, pri katerem je bil navzoč tudi šef angleškega velikega generalnega štaba lord Gorth. Popoldne je angleški vojni minister odpotoval v Pariz, kjer ga je danes sprejel predsednik francoske vlade in vojni minister Daladier. Včeraj je prispel v Pariz tudi šef generalnega štaba angleških letalskih sil Cyrill Nevall. Obisk angleškega vojnega ministra v Parizu spada v okvir splošnih političnih razgovorov, ki so bili te dni med francoskimi in angleškimi državniki o priliki obiska angleškega kraljevskega para v Franciji. Manifestacije v Londonu London, 23. jul. AA. Snoči je ljudstvo priredilo veličasten sprejem kralju Juriju in kraljici Elizabeti. ko eta se vrnila iz Francije. Še pred prihodom vlaka se je več tisoč ijudi zbralo okoli postaje Victoria. Kraljevski vlak ie prispel ob 21.14. Ko »ta se kralj m kraljica peljala s postaje v Bu-ckmffhamski dvorec skozi ulico kraljice Viktorije, je navdušena množica obkolila avtomobil in ea ni pustila naprej. Policija je le s težavo prebila avtomobilu pot skozi množice. Manifestacije so trajale ob veej noti do Buckinehamskesa dvora, kjer množica ni nehala vzklikati, dokler se kralj in kraljica nista zahvalila za pozdrave. Ko sta bila kralj in kraljica na balkonu, je množica odpela kraljevsko himno. Zahvala kralja Jurija predsedniku Lebrunu London, 23. jul. A A. Kralj Jurij VI. je poslal predsedniku Lebrunu naslednjo brzojavko: Ko zapuščava obalo Francije, se s kraljico najprisrčneie zahvaljujeva vam, gospe Lebrun in članom francoske vlade za vse ljubeznivosti in za gostoljubnost ob našem obisku. Z besedami ne moreva dovolj izraziti, koliko ste storili, da bi se počutila čim ugodneje med vami. Vaša prestolnica je lila med naš.m obiskom izredno lepa po zaslugi genialnosti francoskega duha in francoskima naroda. Način, kako je bil Pa- riz okrašen, je napravil na nas najgloblji in neizbrisni vtis. Nikdar ne bomo pozabili prisrčnega sprejema, ki so nam ga priredili vsi sloji naroda in za kar &e najprisrčneje zahvaljujeva. Vse to je nov dokaz prisrčnega prijateljstva ki veže dva naroda, ki zasledujeta iste ideale m ki imata isto pojmovanja o ?adevah splosnosti, posebno pa giobjko že*1 o. da s« ohran; trajni mir. Kraljica in jaz pošiljava francoskemu narodu klic: Na svidenje in prisrčna hvala. Angleški kralj francoski vojski Pariš, 23. julija. AA. Predsednik vlade m vojnj minister Daladier je naslovil na vso vojsko dnevno povelje z brzojavko angleškega kralja. Angleški kraj j in kraljica se v tej brzojavki zahvaljujeta vsem oddelkom francoske vojske, ki so se udeležili vojaške parade v Versailleeu. Kralj Jurij čestita francoskim vojakom k njihovemu nastopu in izjavlja, da je vse, kar je vjidel napravilo nanj globok vtis. Berlinski komentarji k pariškim zdravicam Berlin, 23. jul. AA- »Berliner Tageblatt« se bavi z zdravicama, ki sta bili izrečeni v Parizu, in ki sta poudarili, da angleško-francosko prijateljstvo ni naperjeno proti nikomur. List pravi, da želi tudi Nemčija, da bi se z mednarodnim sporazumom rešila vsa vprašanja, ki ogrožajo svetovni mir. Nemška vlada je že večkrat pokazala, da želi tak sporazum. Os Rim - Berlin ne bo ovirala pametnega sodelovanja, temveč ga bo celo pomagala pospešiti. To dejstvo je bilo poudarjeno zlasti pri Hitlerjevem obisku v Rimu, ob obisku madžarskih državnikov v Rimu pa se je ta misel Se ponovno poudarila. V rimskih zdravicah je bilo poudarjeno, da ima prijateljstvo med Italijo in Madžarsko samo pozitivne dlje in da ni proti nikomur naperjeno. Vidi se torej, da se tako pariške, kakor tudi rimske zdravice popolnoma strinjajo, žal pa ni temu sličen način, kakor obravnava del francoskega tiska dogodke zadnjih dni. S tem v zvezi polemizira list s pariškim »Tempeom« in drugimi listi. Angleška sodba o Henleinovih stremljenjih Zahteve, ki jik je Henlein obrazložil v Londonu, ne soglašajo z zadnjo spomenico njegove stranke London, 23. jul. h. »Manchester Guardian« objavlja izčrpno poročilo svojega diplomatskega dopisnika o zahtevah su-rietsko-nemške stranke, ki so bile objavljene v njeni spomenici dne 7. julija t. 1. List naglasa, da je stališče Pariza in Londona kljub potovanju Wiedemanna v London ostalo nasproti sudetsko-nemške-mu vprašanju nespremenjeno. List obravnava nato podrobno vse posamezne točke spomenice in pravi, da te zahtevt niso niti najmanj podobne švicarskemu vzorcu, na katerega se Nemci toliko sklicujejo, in da bi njihova izpolnitev prinesla popoln razpad Češkoslovaške, in sicer tem bolj. ker je znana stvar, da dobivajo nemške, poljske in madžarske manjšine podpore iz Nemčije. Poljske in Madžarske List omenja v zvezi s tem nedavni Henieinov obisk v Londonu in pravi, da je bil Henlein v razgovorih s Churchillom in ostalimi zelo zmeren in je zahteve svoje stranke razlagal tako, da so se zde-*5 vsekozi pametne in sprejemljive. » resnici bi bile zahteve, kakršne je "eniein predložil v Londonu, za če-vt°s:°i*aSko vlad° brez težav sprejemlji-3 te niso identične z onimi, ki jih vsemrje spomenica z dne 7. julija. Praga, 23. jul h. V zvezi z vestmi angleških listov, da bi bila Nemčija pripravljena skleniti s CSR pogodbo o nenapadanju, poroča »Narodnv Politika« očitno iz dobro informiranih virov: Takšne predloge je Nemčija že svojčas predložila Češkoslovaški, toda do pogajanj ni prišlo in sicer ne zato, ker bi bila Češkoslovaška proti takšni pogodbi. Politika Češkoslovaške republike ima za osnovo mir v srednji Evropi in bi takšne ponudbe ne mogla zavrniti, toda sprejemljiva bi bila le s pogojem, če bi bila sklenjena za dobo 10 let, kakor jo je Nemčija enako sklenila s Poljsko. List pripominja, da ni izključeno, da bo sedaj Nemčija ponovno ponudila češkoslovaški vladi tako pogodbo, ker je svoječas-no, ko so divjali najhujši napadi proti Poljski v tisku in javnosti, pod vzela isto tudi nasproti Poljski. Delo čsL vlade Praga, 23. jul. h. Včeraj ob 17.30 se je sestal ministrski svet. Pred sejo je bila seja odbora političnih ministrov, odbor šestorice iz koalicijskih strank pa je vse popoldne razpravljal o narodnostnih vprašanjih Angleški mornariški manevri London. 23. jul. AA. V četrtek so začeli manevri za obrambo angleške in škotske obale. Trajali bodo 4 dni in spadajo med najvažnejše kar jih je bilo zadnja leta. Poleg vseh drugih vrst orožja, nastopajo tudi podmornice. Mornarica je razdeljena v modro m rdečo skupino. Ker je snoči nastala silno gosta megla, vodijo manevre z vel.ko previdnostjo. Borba za mehiški petrolej Mejdca, 23. jul. AA. Predsednik Carde-nas je te dni izjavil, da je Mehika takoj pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Veliko Britanijo, čim bi ta podvzeU prvi korak v tem smislu. Mehika seveda ne bi mogla sprejeti nobenih posebnih pogojev za obnovo diplomatskih stikov. Vprašanje, če skuša kaka tretja sila posredovati med Veliko Britanijo in Mehiko, je Cardenas odločno zanikal. Cardenas je ponovil svojo prejšnjo izjavo, da bo Mehika prodajala petrolej vsem državam ne glede na njihov politični režim, če ga demokratske države ne bodo hotele kupovati. senatorja Newyork% 23. jul. AA. Včeraj je izvršil samomor senator Julius Bertad, nekoliko prej, preden ga je zaslišal državni tožilec zaradi afere, v katero je bil zapleten, namreč zaradi izdaje dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač. Bertad je bil vpliven član demokratske stranke in predsednik zveze bivših židovskih bojevnikov. Tekme za državno prvenstvo v plavanju Državni prvak v skokih je ponovno Ziherl (Ilirija) Ljubljana, 23. julija. V kopališču Ilirije so se danes začele tekme za državno prvenstvo v plavanju s skoki s stolpa 10 m. Nastopili so samo 3 skakači Ilirije. Kakor je bilo pričakovati, si je priboril naslov državnega prvaka ponovno Branko Ziherl, ki je dosegel pri obveznih skokih 48.06, skupno pa 104.79 točk, 2. Keržan (Ilirija) 65.77 (obvezno 3130), 3. Turner (Ilirija) 53.00 (33.90). Plavalni spored se bo pričel drevi ob 2030. Nesreča poljskega potniškega letala Bukarešta, 23. juL AA. Poljsko potniško letalo, ki je obratovalo na progi Varšava—Bukarešta, je padlo na zemljo bhzu obmejnega rumunskega mesta Campolun-ge. Ubitih je bilo 14 oseb in sicer 10 potnikov in 4 člani posadke Letalo je redno startalo v Cernautiju in se je nato bržkone zadelo ob vrh kakega hriba. Koden j, 23. jul. AA. Zastopniki držav, ki so podpisale protokol v Oslu, namreč Norveške. Danske, Finske, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, ki so se včeraj sestali na konferenco, na kateri so razpravljali o skupnem stališču svojih držav do DN. Vesti o Sofija, 23. jul. t V tukajšnjih političnih krogih so se razširile govorice o bližnji sprememb vlade. Po prvi verziji naj bi sedanja vlada podate ostavko in bi v tem primeru dotaO mandat za sestavo novega kabineta bivši ministar Atanas Urov, po drogi verziji pa bi bila izvršena le preoanova vlade. Dr. Kjuaeivanov naj bi ostal še nadalje min. predsednik, resor m zunanje zadeve pa bi prevzel TJrov. Spremembe v vladi bodo baje izvršene te pred napovedanim obi- a Važno za drž« nameščence Katare podatke je treba poslati Dri. hipotekami banki ~ vlagatelja v pokojninski sklad državnik Beograd, 23. julija. AA. Zaradi pogostih pritožb Državne hipotekarne banke glede izdajanja potrdil rodbinam umrlih vlagateljev o času vlaganja v uradniški sklad, je finančno ministrstvo ugotovilo, da direkcija samostojnih skladov DHB posveča posebno pozornost dejstvu, da se prošnje za izdajanje teh potrdil sprejemajo v reševanje še isti dan, ko prispejo, vendar pa v nekaterih primerih kljub vsej dobri volji ni v stanju, da bi izdala takoj potrdilo, ker papirji vlagatelja niso v redu ter je direkcija prisiljena naknadno zahtevati od nadrejenih oblasti posebne podatke. Opazilo se je, da pri nekaterih papirjih pogostokrat manjkajo podatki, ki bi morali biti direkciji samostojnih skladov dostavljeni takoj po smrti vlagatelja v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 20. marc 1934 in obnovljenega razpisa z dne 18. oktobra 1934. Prav tako pogostokrat manjkajo podatki o gibanju v službi, ki se brezpogojno in striktno morajo dostavljati po navodilih čl. 28 pravilnika o uradniškem pokojninskem skladu. Da bi se pospešilo izdajanje teh potrdil glede na potrebo nagle ureditve rodbinske pokojnine in na podlagi § 133 točka 3 zakona o uradnikih ter § 7 točka 2 zakona o organizaciji finančne uprave, je bilo priporočeno vsem naredbodajalcem odnosno izplačevalnim blagajnam, naj v primeru smrti vlagatelja takoj dostavijo Državni hipotekami banki (direkciji samostojnih skladov naslednje podatke: L ZA USLUŽBENCE. ZA KATERE VELJA ZAKON O URADNIKIH 1. V katerem zvanju je bil 1. aprila 1931 (skupina, stopnja in periodno povišanje) po prevedbi na prejemke po zakonu o uradnikih iz 31. marca 1931. 2. Koliko je mesečno na dan 1. aprila 1931 dobival na račun razlike po § 259 uradniškega zakona in sicer, koliko po točki 1 in koliko po točki 2 § 259 uradniškega zakona. 3. Kdaj je napredoval v skupino, stopnjo in kdaj je dobil periodni povišek v času od 1. aprila 1931 do dneva smrti in od kedaj se dotično napredovanje računa. 4. Dan smrti. 5. Ali je bila plačana vloga za zadnji mesec in v kateri višini. 6. Za policijske izvršne organe je treba poleg gornjih podatkov navesti tudi to, kolikšen dodatek je užival po § 311 uradniškega zakona na dan 1. aprila 1931. 7. Za upokojence: a) ki so bili upokojeni s plačo po zakonu o uradnikih z dne | 31. marca 1931, je treba priložiti odlok o | višini osebne pokojnine v overovljenem | prepisu, b) ki so bili upokojeni s plačo po zakonih, ki so dobili obvezno veljavo pred 1. aprilo 1931, je treba priložiti odlok o višini osebne pokojnine umrlega v overovljenem prepisu in poročilo, od kdaj plačuje vloge za uradniški pokojninski sklad, kakor tudi v kolikšnem mesečnem znesku je bila ta vloga zadnji mesec plačana, c) ki so naknadno vplačevali po § 272 uradniškega zakona, je treba priložiti poleg podatkov pod točko 6 tudi overovljen prepis odloka ministrstva financ, s katerim mu je odobreno naknadno vplačevanje v pokojninski sklad. II. ZA USLUŽBENCE, ZA KATERE VELJA ZAKON O PROMETNEM OSEBJU. 1. Višina plače po prejšnjem zakonu v času od 1. aprila 1931 do 30. junija 1931 in točna navedba mesečnih brutto zneskov. 2. V katerem zvanju je bil 1. julija 1931 po prevedbi v plačo po zakonu o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. 3. Koliko je mesečno dobival na dan 1. julija 1931 na račun razlike po § 248 zakona o državnem prometnem osebju in to oddvojeno po točki 2 tega paragrafa. 4. Kdaj je napredoval v skupino, stopnjo ali periodni povišek v času od 1. julija 1931 do dneva smrti in od kdaj se to napredovanje računa 5. Dan smrti. 6. Kdaj je bila in v kakšnem znesku je bila plačana vloga za zadnji mesec. 7. Za upokojence je treba dodati poleg zgornjih podatkov tudi odlok o višini osebne pokojnine v overovljenem prepisu. Za tiste, ki so bili upokojeni s plačo po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. aprilom 1931, zadostuje odlok o količini pokojnine umrlega in poročilo o izvršenem plačilu vloge za poslednji mesec. HI. ZA USLUŽBENCE ZA KATERE VELJA ZAKON O USTROJU VOJSKE IN MORNARICE. 1. Katero plačo je prejemal po prejšnjem zakonu v času od 1. aprila 1931 do oktobra 1931 in v katerih mesečnih brutto zneskih 2. V katerem zvanju je bil 1. novembra 1931 po prevedbi v plačo po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 30. marca 1931. 3. Koliko je mesečno prejemal na račun razlike po čl. 386 zakona o ustroju vojske in mornarice na dan 1. novembra 1931 poleg redne mesečne plače. 4. Kdaj je napredoval v čin (razred) in periodni povišek v času od 1. novembra 1931 do dneva smrti in od kdaj se dotično napredovanje računa. 5. Dan smrti. 6. Kdaj in v katerem znesku je bila plačana vloga za zadnji mesec. 7. Za upokojence je treba priložiti poleg zgornjih podatkov še odlok o odmeri višine osebne pokojnine. Za tiste, ki so bili upokojeni s plačo po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. aprilom 1931 zadostuje odlok o višini pokojnine umrlega in poročilo o plačilu vlog za zadnji mesec. IV. ZA GRANlCARJE. Za graničarje so potrebni vsi podatki, kakor za ostale uslužbence po zakonu o ustroju vojske in mornarice z naslednjim dodatnim podatkom: Kdaj je in od katere osnove je bila naknadno vplačana vloga od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 skladno z odredbo štaba obmejnih čet z dne 8. avgusta 1936, v zvezi z objavami ministrstva za vojsko in mornarico v službenem Vojnem listu z dne 17. decembra 1937. V. ZA OROŽNIKE. Za orožnike so potrebni vsi podatki, kakor za ostale uslužbence po zakonu o ustroju vojske in mornarice s tem dodatkom, da je treba priložiti še odlok o prevedbi na dan 1. aprila 1922 s plačo po starem in s plačo po novem zakonu o orož-ništvu z dne 5. novembra 1931. Potltlenl e$$o*ni& m s* a? v 3 " 11 * Vf V 3 I *hA*h'k 1'Bt'J'A <* ''-»V j+dc\a - J ■ i^v^ » \VM/i, v ^^*.?,\ >.V.»ti> ** t X. škoffe so ukazati ! Zagrebški jezuiti izdajajo revijo »Život«. Urejuje jo jezuitski pater S. T. Poglajen, rodom Slovenec. V svoji zadnji številki je objavil »Život« to-le izjavo: Po želji in odredbi katoliških škofov, ki smo jih pripravljeni vedno poslušati in zvesto slediti nji-hovim navodilom, ustavljamo vsako polemiko o Katoliški akciji. Potemtakem ne bomo več sprejemali nobenih člankov in naj so načelne ali osebne vsebine, ki bi mogli izzvati spor med organiziranimi hrvatskimi katoliki* — Ta ukaz Škofov se nanaša očtvidno samo na Hrvatsko, ker naši katoliški listi doslej stičnega fermana še niso objaviti. Sicer pa pri nas Katoliška akcija spi spanje pravičnega, ker opravljajo njene posle drugi, četudi pod drugim imenom. Ali borba med posameznimi katoliškimi organizacijami je še v polnem jeku. Krizman v »Slovenskem delavcu* m Šker-bec v »Gorenjcu« streljata neprestano z najtežjimi topovi na ubogega Gostince* Jm, njegovo »Jogostov. strokovno zvezo« in nje-fpuo »Deimmko pravico«. Ali v ftaj vojni ne izide nobena škofovska »prohibicija«? Skromni Joža G os t inč ar pač ni dr. Ivo Pro-tulipac in nima takih zaščitnikov, kakor jih ima veliki mojster križarjev v osebi sarajevskega nadškof al Uvozna carina za premog v Belgiji Bruselj, 23. joL AA. Vlada je sklenila uvesti carine na uvoz premoga, da bi tako vzdržala mezde rudarjev. Skladišča premoga v Belgiji so polna. Poleg tega hoče vlada na ta način preprečiti tudi morebitno stavko rudarjev, da se ne bi pono-vVH dogodki iz 1. 1932. Pomoč za pobijanje kolere na Kitajskem Zagreb, 23. jul. o. V zagrebškem higienskem zavodu pripravljajo pol mitlijona dos cepiva vaksin. ki bo služilo za borbo proti koleri na Kitajskem. Cepivo je pri zavodu naročil odbor Društva narodov za tehnično sodelovanje s Kitajsko. Cepivo pripravljajo tudi v raznih angđiVftiiii in amerSflah laboratorijih. Na Kitajsko nameravajo poslati 6 milijonov doz tega cepiva. Borzna poročia Cnrih, 23. jul. Beograd », Parki 1^065. London 21.48975, Hew Yonk 497, Dfcueulj 73.86, Milan », AuMnuHlinu 3*>.16, 176.50, Dona j 90, »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 23. Janja 1958. Stev rf33 Proslava 20 letnice Jugoslavije v Maribora Maribor, 23. julija Odbor za prosJavo 20 letnice Jtagoslavi- Je v Mariboru ima svoj poseben octeek za prenočišče in prehrano, predvsem z* oskrbo skupnega prenočišča in skupne prehiane. Radi lažje in hitrejše ureditve kupnega prenočišča in skupne prehrane, so posamezne organizacije prevzele to skrb za svoje članstvo. Posamezne organizacije se naj zato točno ravnajo po navodilih, ki jih prejmejo od svojih central. Udeleženci izven organizacij se naj prijavijo ža prenočižče pri občanskem pripravljalnem odboru, kamor. bo potem glavni odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru poslal nakaznico za prenočišča, ki jih bo oskrbel po šolah proti pri^ojbini po 2 čnn- Prehrama bo urejena na enak način. Posamezne centrale sestavijo seznam svojih članov, ki reflc k tirajo na skupno prehrano, in te sezname bodo dostaviti našemu glavnemu odboru. Udeleženci izven organizacij pa se naj prijavijo radi prehrane pri svojih občinskih pripravljenih odborih, ki nam tudi pošiljajo take prijave za skupno prebrano. Vsa prehrana v Mariboru bo pripravljena po kontroliranih ctnah, ki bodo označene na vidnih tarifnih tabelah po gostilniških lokalih. Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Sprevod NTa narodni tabor pojdemo v mogočnem sprevodu. Na določenih zbirališčih se zberemo po organizacijah in po skupinah stanov. Poleg organizacij, ki nastopajo v spre-v<*du. bo gotovo vzbudil pozornost nastop raznih stanovskih skupin, tako obrtne, delavske in kmečke skupine. Vsaka skupina - avlja in organizira svojevrsten nastop, kakršnih Slovenci ^.e nismo videli. Omenjamo danes kmečko skupino. Razdeljena bo v itiri dele, pomlad poletje, jesen, zima. V vsakem oddelku bodo pokazali delo kmeta v tem letnem času. Ob sklepu skupine bo pa velika prleska svatba. Vse skupine bodo v narodnih nošah in bo zato sli- kovitost še večja. Ves sprevod k narodnemu taboru naj vriska veselja, ker nas navodni praznik je velik praznik domovinske ljubezni! k narodnemu taboru Ministrstvo za promet je upoštevalo veliko važnost mariborske proslave in je odobrilo četrtinsko voznino po železnicah po vsej državi. Četrtinska vetrni na bo veljata od 12. do zaključno 16. avgusta in je namenjena jubilejni razstavi, predvsem pa narodnemu taboru. (Obstoji tudi ugodnost pokrvične voznine v območju Mariborskega tedna, ki bo od 6. 8. do 15. 8. 1938.) Vsak prijavljenec — udeleženec proslave odnosno narodnega tabora, ki se vozi z vlakom, mora imeti: a) taborsko knjižico (po din 2); b) taborski jubilejni znak (po din 2); c) železniško legitimacijo (obrazca k-14 din 2). Vsak drugi udeleženec, ki se ne vozi z vlakom, mora imeti na proslavi: a) taborsko knjižico, b) taborski jubilejni znak. Udeleženci, ki se vozijo z vlakom, kupijo na od hod ni postaji polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. Obenem s to karto prejmejo tudi železniško legitimacijo obrazca K-14, na kateri dajo pri našem odboru pred povratkom iz Maiibora potrditi udeležbo na taboru. S taborsko knjižico in s taborskim jubilejnim znakom ima vsak udeleženec prost vstop na vse prireditve narodnega tabora Drugih vstopnin, ne bomo pobirali. Opomba: Na podlagi taborske knjižice lahko vsak udeleženec, ako ni vezan na svojo organizirano edinico. poJjubno potuje sam in ni vezan na katerekoli skupine in niti na čas. LT«deleženci iz Slovenije prejmejo taborske knjižice in taborske znake pri občinskih pripravljalnih odborih, kjer prijavijo svojo udeležbo. Udeleženci izven Slovenije pa Si oboje nabavijo v pisarnah Putnika odnosno naročijo pr! Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru (Mestno poglavarstvo). Prekrasen in globoko pretresljiv film, ki ga mora videti vsak človek 1 kino union, tel. zz-zi DVE SIROTI LE D E D x Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 17., 19. in 21. uri. G O S S £ S Ta film, ki je ponesel slavo francoskega filma po vsem svetu, gane tudi najtrše srce! Združujejo se v tolpe in vlamljajo po deželi — Za 30.000 din blaga se pokradli Ljubljana, 23. julija Razprava proti petim mladim obtožencem, ki jih je včeraj jetniški paznik vklenjene pripeljal iz jetnišnice v senatno dvorano pred senat s predsednikom s. o. s. Ivanom Kraljem in sodnikoma Rajkom Lederhasom ter dr. Rupnikom, je pokazala posebno nazorno, kako pridejo po neki nujnosti mladi brezposelni fantje na zločinsko pot in kako se najdejo kot sorodne duše ter združijo v tatinsko in vlomilsko tolpo. Na zatožni klopi so sedeli brezposelni rudar Franc Cilenšek iz okolice Celja, kaznovan že zaradi prepovedanega povratka in potepanja, brezposelni pekovski pomočnik Jernej Arnoi iz Poljan, že kaznovan zaradi tepeža. brezposelni delavec Mirko Prebeg iz Oštarije pri Ogulinu, kaznovan večkrat zaradi tatvin, enkrat že na 8 mesecev strogega zapora, brezposelni krojaški pomočnik Pavel Premk iz Zlatega polja, že desetkrat prej kaznovan zaradi tatvin in potepustva, in brezposelni trgovski pomočnik Jože Viršek iz Kranja. Iz vseh smeri so prišli in iz vseh poklicev, vsi so stari okrog 30 let, nihče od njih nima stalnega bivališča. Obtožba, ki jo je zastopal državni tožilec Vilko Lavrenčak, jih je dolžila peterih vlomov in tatvin. V Dohni so izropali trgovino Ide Primožič in odnesli blaga, perila, jestvin in obleke za okrog 8000 din, v Zgornjem Bitnju so vlomili v trgovino Albine Oman in odnesli skoraj polovico, trgovine: srajce, perilo, špecerijo, jest-vine. v vrednosti okrog 7000 din. V Gorenji vasi so oplenili trafiko Marije Hrastnik in trgovino Petra Vilfana. RYastniko-va ima 1500 din škode, Vilfan pa okrog 100 din Škode. V Strahinju so končno vlomili v trgovino Lovra Ferjanca in mu odnesu za 7000 din blaga. Vsi so priznan, da imajo na vesti vse očitane jim vlome in tatvine, zagovarjali so se pa, da niso odnesK tolike količine blaga v posameznih trgovinah, kakor trdi obtožnica. Vodja tolpe je bil Jernej Arnoi, ki je bil udeležen pri vseh viornih. Združil se je najprvo s Cilenškom Cilenšek je pripovedoval, da je prišel v Kranj z Arnolom s Štajerskega, kjer se je potepal, dokler niso štajerska tla postala prevroča. Preselila sta se na Gorenjsko, kdo ve kakšne načrte sta imela, na Gorenjskem so letovišč ar j i, ki imajo seboj denar. Potepate sta se v kranjski okolici in naletela na Prebega, ki se je skrival v nekem gozdu pred orožniki. Prebeg jima je rekel, da ve za neko trgovino, v katero se bo izplačalo vlomiti, to je bfla trgovina Ide Primožič v Dolini. Vlom se je posrečil, naporniji so štiri nahrbtnike z ukradenim blagom, en nahrbtnik, ki je bil natlačen s perilom, so pustili za hišo. mudilo se jim je pač. Plen so odnesli v gozd, tam so pojedli, kar je bilo užitno, blago je pa Prebeg prodal v bližnjih vaseh. Baje je izktipfl samo 400 din, katere so si razdedi. Po šestih dneh jim je zmanjkalo denarja in blaga, odločali so se za dragi vlom v Zgornjih Bitnjah pri Albini Oman. Cilenšek se je po tem vtomu spri z Arnolom in je odpotoval s Prebegom zopet na Štajersko, kjer so ga orožniki ujeli. Zagovarjal se je, da je bfl. v stiski in da se ni združil z ostaflma, da bi po načrtu vram-ljal in kradel. Arnoi je f li il, da je vse res tako, kakor je izpovedal Cilenšek. Ko je ostal na Gorenjskem sam, ae je ariaraiil v Naklem z Virškom in Prerokom- S tema dve*ua je vlomil v Gorenji vasi najprvo pri Hrast-nikovi, kjer so vlomilci odnesli precej tobaka in 600 din v gotovini, jestvin pa niso dobili, zato so še tisto noč vlomili pri Vilfanu, kjer so se založili tudi z jestvi-nami. Po tem vlomu je Arnoi srečal še Prebega in je z njim in Virškom vlomil še v Strahinju pri Ferjancu. Prebeg je izjavil, da je vse res. kar pripoveduje Arnoi in tudi Premk je potrdil, da so vse izjave njegovih pajdašev resnične. Obtoženci so se zagovarjali, da niso odnesli toliko blaga, kakor ga je bilo naštetega v obtožnici. Zato je sodišče zaslišalo oškodovance, ki so izpovedali, da so škodo ocenili približno, nekaj blaga so našli naknadno, glede nekaterih kosov so se zmotili, v glavnem so pa vztrajali pri prvotni izpovedi. Hrastnikova je potrdila, da ji je zmanjkalo tudi 600 din poleg cigaret. Najbrže je tisti, ki je vlomil, denar zatajil in ga ni razdelil med pajdaše. Državni tožilec je zahteval kazen po obtožnici, branilec dr. Spiller je prosil za milo kazen, ker so bili obtoženci v stiski, senat je razsodil tako, da so vsi krivi in so se vsi razen Premka pregrešili proti § 316/11, ker so se združili v tolpo ali »bando«, kakor pravi kazenski zakonik Obsojeni so bili Cilenšek na 15 mesecev strogega zapora, Arnoi na 2 leti in pol robije, Prebeg na 2 leti robije, Premk na 7 mesecev strogega zapora in Viršek na 1 leto strogega zapora. Kazen so obsojenci sprejeli, jetniški paznik jih je odpeljal vklenjene zopet v jetnišnico. Slovenski javro Zadnja vehka povod en j reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo V naših severnih obmejnih okrajih ob Muri. Uradno ugotovljena Skoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki eo ponekod popomoma uničeni, tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni aH močno poškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstva v njegovem obupu, ter na predvsem omogočimo prehrano in otaovo opnstoSenfli domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati. Pretjrvatetvu teh krajev, ki stoji na branilca naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost ra-zarnevanje za njegovo trpljenje m da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo .katero organizira nase društvo, budi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, ampak vse Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoč se, da uživa zasiombo vse nase javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo DruSfcvo prijateljev Slo venskih goric. Zato se obrača društvo na vbo slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva pO svojih močeli primeren znesek za podporno akcijo ▼ korist pomursfcim poplavrjen-cem. Denar naj se nakaze po čekovni položnici našega društva m ptipombo >sa poplavi jencec. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti. biaako-poVoz- . noco s številko poštnočekovnega računa J >Drustvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463.« Nabiramo akcijo je odobrila uprava dravske banovine, ki bo izvršila raadeiitev nabranih zneskov. Iz Maribora — Pri Abrahamu. Jutri bo praznoval 50 letnico rojstva ravnatelj Mariborske tiskarne g. Stanko Detela. V predvojnem Trstu je igral v ™owwWf» krogih važno vlogo. Po vo£u je prišel v Maribor in postal leta 1919 ravnatelj Mariborske tiskarne. Z marljivostjo m iniciatrvnostjo je dvignil podjetje na sedanjo višino, živahno se udejstvu je v narodno obrambnih organizacijah. Odlikuje ga globoka nacionalna zavest. Neumorno delavnemu m mladostno čilemu mu želimo ob lepem življenjskem jubileju se mnogo let življenja v sreči in zadovoljstvu. — Pravoslavna parofojja v Mariboru ob vešča svoje vernike, da bo v vojaški kapeli 24. t. m, ob 10.30 po sv. liturgiji pa-rastos po blagopokojnem patriarhu Var-navi. — Me»tni vojagki urad razglaša, da bo letošnja naknadna zaprisega vseh vojnih obveznikov, ki so bili pri letošnjem naboru usposobljeni v 31. letu starosti in vseh onih, ki še niso prisegli na vernost Nj. Vel. kralju Petru n. na dan 23. trn. 1938 v Gambrinovi dvorani. Pozivajo se vsi neupravičeno izostali, bodo strog© kaznovani po obstoječih predpisih. — Tudi garnizijsko intendantsko skladišče bodo popravili. Prva zadevna ofer_ talna licitacija za generalno popravilo objektov II. in m. bo 5 avgusta L L v pisarni referent, inž. štaba dravske divizijske oblasti v Iijubljani. Vsi pogoji so razvidni v kraju licitacije. — Prelaganje kabKH na Glavnem trgu. Radi prelaganja električnih kablov na Glavnem trgu bo za vsak vozni promet zaprta Tattenbachova ulica od Kopališke ulice do Glavnega trga in Vetrinjeke ulice od Jurčičeve ulice do Glavnega trga In sicer od 19. ure v soboto 23. t. m. do 20 ure v nedeljo 24. t. m. V tem času je za vozila, ki vozijo z državnega mostu v mesto, določena enosmerna vožnja Skozi Gosposko ulico tn Jurčičevo ulico na Grajski trg, za vozila, ki vozijo iz mesta na državni most pa je določena enosmerna proga skozi Slovensko in Gledališko ulico na Slomškov trg skozi Stolno ulico na Glavni trg. Po preteku omenjenega časa se bo promet vršil zopet normalno. — Malo rib je bilo na včerajšnjem trgu Prodajali so 55 kg sardel po 12 do 14, 15 kg ciplov po 18, 20 kg skus po 14, 8 kg burbonov in zobat cev po 28 in 30 kg belic po 9 do 10 din za kg. — Porofce, V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Albin Cvetko, trgovec v Spodnji Polskavi, in Ana Kartin, trgov, ska pomočnica, Tattenbachova ulica 16; Jožef Krasna, predilec in Ivanka Drozg, tkalka, Erjavčeva ulica 3; Vincencij Žižek, hlapec in Marija Gselman, služkinja. Krčevina 2; Josip Meniga, dimnikarski pomočnik. Gosposvetska ulica 23 in Justina Ričl. trg. nam., Pobrežje; Anton Gradišnik, tov. strojni ključavničar in Ijjucbnila OTešnfk, šivilja, oba Zg. Radva-nje; Andrej Pezdiček in Leopoldina Sker-bot, Pran jo Zadravec to Marija Rata j. Obilo sreče! — Stari mariborski rod izumira. V Vo. jašTuški unči 12 je izdihnila v 83 letu starosti upokojena učiteljica Amalija WeIlertova, v Gregorčičevi ulici 7 pa je umrla zasebnica Marija Kremplova, stara 73 let. Mujocim preostalim naše so-žalje. — Osebna vest. Vodja mariborskega obmejnega policijskega komisarijata Kraj-novič je nastopil svoj redni letni dopust in ga bo rmdomestoval Karol Jančič. — Orožne vaje rezevnih častnikov. v«i. V Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki žele prostovoljko prisostvovati orožnim vajam, Se vabijo, da se prijavijo osebno do 26. julija t. L v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11 med uradnimi urami. Na poznejše prijave se he bo moglo ozirati. — Samomor 70 letnega starčka. V Stopnem pri Makolah je v samomorilnem namenu izpil večjo količino nekega preparata 70 letni preužitkar Andrej TJnuk. Ko so ga našli zjutraj v živinskem hlevu, je bil že mrtev in je boa vsaka zdravniška pomoč zaman O eamoinoru obveščeni orožniki so doznali, da je vzrok samo. mora zadolženost. Upniki so Unuka stalno nadlegovali. To je starčku šlo tako k srcu, da si je končal življenje, — Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 22. t. m. je bik> pripeljanih 165 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5 do 6 tednov stare 80 do lOO din za komad, 7 do 9 tednov HO do 145, 3 do 4 mesecev 160 do 220, 5 do 7 mesecev 280 do 400. 8 do 10 mesecev 440 do 550, 1 leto stare 710 dO 820 din. Mesne cene od 6.50 do 8, oziroma 8. 50 do 11-25 din za kg. Prodanih je bilo 94 rilcev. I Iz Litije — Ovinek bodo rasširili. Krttpotje v Gradcu pri Litiji poJec kolodvora je bik) kamen spodtike za premnoge avtomobilih te Če so bfli namenjeni proti Ljubljani, so navadno zapeljali ob pošti naravnost na liti;, ski kolodvor, tam pa je ceste zmanjkalo. Sele dobri ljudje »o jim povedali, da so spregledali ovinek poleg Šribarjevega hotela. Zdai ao uverele tudi cestne oblasti, da tako — spričo povečanega tujskega prometa — ne gre več naprej. Zato širijo ovinek in so odrezali kos vrta pod kolodvorom. Cestne otJasi} in železniška direkcija, Ki meji s svofim zemljiščem na glavno cesto, so se ie sestale in odobrile načrt za razširjenje ovinka, ki ga ie izdela* banovinski tehnik g. Milan Kočnik. — Odlaganje »meti v kspali^fn. Čeprav je Litija tujsko prometni kraj in knamo precej letovišča rjev iz raznih krajev nase države, še nimamo odrejenega prostora za kopanje odnosno kopališča v Savi. Zato uporabljamo za kopališče vse obrežje *»kozi Litijo. Največ tržanov »e koplje na obrežju pod obe n^ ko hišo, ker jhn je tisti prostor najbližji in najbolj na roko. Zal pa nimajo nekateri obrtnik j nobenega smisla za este-tiden čut in ne vedo. da savsko otročje ni smetiKe. Tja odlagak> smeti fei ostanke iz delavnic zlasti pločevino. Poživljamo mero-dajoe činitelje, da si ogledajo »simetiSCe«. kf uluai mnogim občanom za . kopališče in ukrenejo me potrebno, da bo prostor očiščen, v bodoče pa naj preprečijo onesnaženje savskega obrežja. Vsi kopalci jhn bodo za to hvaležni. Vsa Slovenija prazno)e 20 lettrico Jugoslavije v Maribora Wm na lutUelni r*j*tavl od 6. tto 15. avgusta in na velikem narodnem taboru 14. avgusta. Za narodni tabor je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato ae v Sloveniji čimprej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam posije vabilo pravočasno. — Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni odbori zberite prijave še ta teden. Bratje in sestre, pridite v Maribor! ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE JUGOSLAVIJE V MARIBORU. Dober plen ljubljanske policije Ljubljana, 23. julija V zadnjem Času so se vedno bolj množili vlomi v stanovanja podnevi in ponoči. V nevarnosti niso bila le stanovanja, kjer so bili stanovalci čez dan odsotni, marveč so se tatovi vtihotapljali tudi v stanovanja, če so bili stanovalci doma, pa so odšli le za kratek čas po opravkih. Iz tega je bilo razvidno, da je bila na delu spretna vlomilska tolpa ki ima izborno organizirano izvidniško službo. Ukradene predmete, zlasti obleko in zlatnino so tatovi ponujali v nakup tudi v Ljubljani in to jih je tudi izdalo. Zglašali so se pri privatnikih, najraje pa so ponujali v nakup ure, zlate broše in podobno pri trgovcih, kjer so upali najprej priti do denarja Ze ko je stražnik oni dan ustavil na Cankarjevem nabrežju mlaj Sega moškega, ki je skušal prodati pri Steinerju nekaj zlatnine, pa mu je na kolesu pobegnil, se je vedelo, kdo so vlomilci- Zato so hitro izsledili tolpo. Po vlomu v stanovanje kuharice Simončičeve na Aleksandrovi cesti pa so detektivi opazili na cesti nekega Lojzeta in Stanka, Id sta odšla po Beethovnovi v Puharjevo ulico, nakar sta se izgubila nekje v Dalmatinovi ulici. Treba je bilo samo poiskati njuno stanovanje, ki so ga našli nekje v Rožni dolini. Tam je imel njun pajdaš France v najemu celo hišo. Varnostni organi so popreje stopili še v Kožarje, kjer je tudi stanoval en član tolpe. V Kozarjah jim je povedal posestnik Anton Goršič. da se je ta pred dnevi izselil in pred odhodom okradel rudi njega, o čemer je obvestil orožnike na Brezovici. Svojega bivšega najemnika je iskal po Ljubljani, pa ga ni mogel izslediti. Ko so kriminalni uradniki preiskali Francetovo stanovanje v Rožni dolini, so že v kuhinji opazili razstavljenega več nakradenega blaga. Na oknu 90 nesli dva triedra. ko so pa pregledali omare in podstrešje, so našli tam celo zalogo ur, verižic, broš. denarnic, ročnih torbic, nekaj obleke, dve harmoniki, več gara i tur novega srebrnega jedilnega pribora in pa seveda več svežnjev vlomilskega orodja. Aretirani France, ki je že znam kriminalni tip, se je izgovarjal, da je vse to last njegove žene Angele, ko so si pa tudi njo ogledali pobliže, so ugotovili, da je sedanja Francetova žena Kivša znana vlačuga. ki ima za seboj zelo pestro življenje, katerega dobršen del je prebila v zaporu, ker se je že od nekdaj družila z vlomilci. V podstrešju so detektivi našli slednjič še enega moškega. Ko so ga privlekli na dan, so spoznali v njem prodajalca zlatnine na Cankarjevem nabrežju, ki je bil pobegnil stražniku. Aretacijo so napovedali tudi temu ki se je predstavil za F nam ca Plevlja. Pri zaslišanju pa je kasneje priznal, da je povedal napačno ime in da se piše Stanko Z. Kriminalni uradniki so odvedli v zapor lastnika stanovanja Franceta, Stanka m Francetovo ženo Angelo, aretirali pa so rudi Francetovo gospodinjo, neko G., ki je bila zaupnica tatinske sodrge. Pred odhodom so v bližini stanovanja postavili stražo, ker so se nadejali, da bo kmalu prišel še kak sumljiv tip v vns k Francetu. Niso še čakali pol ure. ko sta jo res primahala neki Lojze, ki je že več let zabeležen v spisih kriminalne razvidni-ce, z njim' pa je bil še neki Viktor, tudi znan kriminalnim oblastem. Se istega dne so spravili v zapor tudi nekega Janeza, o katerem so povedali sosedje, da se je družil z vlomilci, poleg njega še njegovo ženo Gabrijelo. Kriminalni uradniki so našli tudi po stanovanjih ostalih aretirancev cele zaloge nakradenega blaga največ pa obleke, zlatnine in srebrn ine. V zaporu imajo devet moških in tri ženske, ki jih zaslišujejo. Iz Celja —c Bogat športni spored. V nedeljo 24. t. m. ob 7. zjutraj se bo pričela na Raku-schevem tenišču ob Trubarjevi ulici prva tekma za državno klubsko prvenstvo v tenisu med SK Celjem in Atletiki. Ob 8.30 dopoldne bo na Glaziji priče tek tekmovanja v olimpijskem pete robo j u za seniorje in juniorje ob sodelovanju članov celjskih in zunanjih klubov. Ob 10. se bo pričela na igrišču pri >Skalni kletU prijateljska nogometna tekma med mladinama mariborskega Rapida in Atletikov. Ob 15.30 se bo pričela na Glaziji nogometna tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije, ob U. pa zanimiva prijateljska tekma med prvorazrednim Policijskim SK iz Zagreba in SK Celjem. _c Zvezdna kolesarska dirka v Celju bo v nedeljo 7. avgusta ob 40-letnici agilnega Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. —c Godbeno društvo železničarjev v Celja bo proslavilo 30-letnico svojega obstoja zaradi mariborskih, svečanosti namesto 13. in 14. avgusta že v nedeljo 7. avgusta. —c Sokolska udeležba pri svečanostih v Mariboru. Sokolsko društvo Celje - matica poziva članstvo, ki se namerava udeležiti proslave 20-letnice Jugoslavije dne 13. in 14. avgusta v Mariboru, da se najpozneje dO torka 26. t. m. prijavi tajniku ob uradnih urah med 18.30 in 19.30 v društveni pisarni. Udeležba v slavnostnem kroju, narodni noši in civDu z znakom. Voznina četrtinska. —C Sokolske plavalne tekme v Rimsioh toplicah. Sokolsko druStvo Celje-matica bo priredilo v nedeljo 7. avgusta meddruStvene sokolske plavalne tekme v Rimskih toplicah. Sokolska društva naj pošljejo na te tekme svoje najboljše tekmovalce hi tekmovalke, ker bo na podlagi doseženih rezulta- tov olajšana sestava župne ga moštva zs med župne tekme, ki bodo 15. avgusta v Ro-gaSki Slatini. —C Nesreča pri igranju. V sredo je padel 8-letni sinček elektromonterja Ivan Ipšek z Zvodnega pri Teharju pri igranju v gozdu tako nesrečno, da si je zlomi! desno roko Oddali so ga v celjsko bolnico. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 23. t. m. do vštetega petka 29. t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. KOLEDAR DANES: Sobota, 23. julija katoličani: A po. linarij JUTRI: Nedelja, 24. julija katoličani: Kristina DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Sindikat zločinov KINO UNION: Dve siroti KINO SISKA: Sestra Marija KINO MOSTE: Ramona in Taji ost veni potnik PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARN K DANES IN JUTRI: Mr. Rakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Moral insanitv pravijo Angleži ol>liki opešane pameti pri človeku, ki mu m.ut/ kajo moralni čuti in pojmi. To je neke posebne vrste bolezen s sedežem v mo. < mh, kjer se naseli liki podkožni oh^J vedi pod kožo, samo da obtiči tam u. >e potem križ s takim človekom Podkožni obad samo opravi svoje aeio, preluknja govedi kožo, da ostane luknja še na usnru. potem pa prileze na dan Pri človek ti pa sedi ta bolezen v možganih, grize in raz jeda v njih sedež zdrave pameti in 1. da iz njih vsako možnost, da bi človel o čil moralno od nemoralnega. Po tem uvodu se pa že lahko sakvmlimo »Slovenčevemu« repku za izredno p ime m pa o konjskih figah. Kakor da smo mi kffvi, da se hrbet ne neha s hrbtom i da konjska figa ni pomaranča. Povejte nam. kako se to dvoje imenuje drugače, v dostop nem jezika, pa se bomo đržuli eašega slovarja. Vemo, da vas strasnoj hode v oči in lomi po vseh udih. ker M nočemo rm»-nati po znanem kr$č:mskem načelu »č?e te udari tvoj sovražnik /x> snem licu, mu nastavi še drugo. Snto sictr dobri kristjani, vendar pa naše krščanstvo ne gre t<*ko daleč, da bi nastavljali drugo lice, če nas kdo udari po enem, tennvč udarimo nazaj in sicer tako. da roka. ki je prva tsdm rila, kar brž omahne. Tega pametnega načela se bomo držali tudi v bodoče, pa naj se »Slovencev« repek še tako jezi in Dostavlja na gja\o. Minili so časi, ko so lahko iz Kopitarjeve ulice bruhali na nas yvo/o moralno gnofrico, pa n. 1 dobili primernega odgovora. Glede zamenjave dveh bistvein) važnih delov telesa, glave in onega tam pod hrbtom, moramo posebej ugotoviti, d.i hi /it služili tisti, ki jim je bfio to namenjeno, še vse kaj drugega, pa se zaenkrat odtegujejo zasluženemu sramotnemu žigu. »Slovencev* repek se tu po nepotrebnem razburja. Ni merilo to na tldega, fcj ie \"čeraj v potu svojih v poletni vročini preveč razgretih možganov napisal na naš naslov dolgovezno tirado. Nanj se namreč zamenjava dveh delov telesa ni mogle nanašati, ker pri njem oboje m nič prida. V splošnem pa: izzrvali ne bomo, p,tč pa odgovarjali tako, kakor irizvači zaslužijo. In pribiti moramo, da je paradoks najčistejšega ko\-a, če si drzne kdo očitati drugemu nedostojnost in pomanjkanje moralnega čuta v takem revolverskem lističu, kakor je »Slovenski dom*. Kaj ko bi jeli kidati gnoj izpred lastnega praga, gospodje moralisti? Nabralo se ga je že dovolj. Samomor družinskega očeta Vodice, 23. juhja V Vodicah za Šmarno goro so imeli v četrtek žalosten pogreb. Zvečer v mraku sta položila dva občinska cestarja v sveži grob na neblagoslovljenem delu pokopališča ob zidu truplo posestnika in kurjača v opekami na černučah Jožeta Volčiča iz Polja, ki si je v duševni zmedenosti končal življenje. Pokojniku, ki je bil skrben gospotlar, je lani v novembru nenadoma umrla žena, ki mu je zapustila 5 nepreskrbljenih otrok, izmed katerih najstarejša hči stara je 13 let najmlajši pa komaj leto dni. Moža je Ženina smrt globoko potrla, vendar je Se dolgo vztrajal in se prebijal skozi življenje. Nedavno se je ozrl za drugo ženo da bi preskrbel nedoletnim otrokom mater, pa ni našel prave. Pred meseci mu je upadel pogum in je jel popivati. Zadnji čas je bil ves potrt in je hodil okrog zmeden, dokler si ni končal življenja. Velčič, ki je bil star Sele 43 let. se je obesil na stopnicah hiše. ki vodijo v podstrešje, kjer so ga našli sosedovi otroci. Truplo so na odredbo orožnikov spravili v mrtvašnico, naslednji dan pa so ga pokopali brez duhovnika, kar i o vzbudilo med domačim ljudstvom splošno ogorčenje. t Štev. 163 SLOVENSKI NAftOD«, «WM8. JuHJHm Les trdnejši od betona in železa bo v kratkem Zagorje 22. julija Z veliko naglico se bližajo zaključku zadnja dela na velikem, lesenem koritu, po katerem bo sredi avgusta stekla voda preloženega potnika Kotredežice pri Zagorju. Med svojimi poročali smo že večkrat omenili, da namerava TPD prestaviti strugo potoka in to v zvezi s svojimi velikimi investicijami v Kotredežkem premogovnem rovu. Pod strugo m v najbližji ntoaBd je namreč velik sklad prvovrstnega ipreraoga, katerega količino cenijo strokovnjaki na pol milijona ton. Da pa bi bflo mogoče ves ta »>klqH iztrgati zemlji, je rrtlo treba preložiti strugo in sicer zato, da ne bi vocta udirala, v pod-jemalce jaSke šn s tem oo*" mogočna pridobivanja. To veliko delo je praktično že tako rekoč zafeijućeno, straga je prestavljena na m«čtn, ki je po obsegu največje tovrstno delo v Evropi sploh in ki prav zara/fi tega aasrtužl, da si ga natančneje o-srtedamo. delo, po obsegu edinstveno v Evropi, izročeno svojemu namerni Prvi poskusi gradnje lesenih, korit pri so hala pred leti storjeni na Jesenicah, najstarejša konstrrdccrja sploh pa je staza Sele 16 tet in je bila postavljena v Nemftiji b©«u Bramienbui^a in sicer pod zemljo. Dei tega podzemnega kanala, ki je odvajal iz tovarne fekahje, pa je bil iz železa. Po osmih letih so hoteli kanal podaljšati. Takrat so na svoje veliko presenečenje ugotovili, da je železni del popolnoma uničen, dočim je bil le=eni odsek kanala v najboljšem stanju, človek se začuđeno vprašuje kako je to mogoče. Ves čudež pa ie v tem, da so kisline železo razjedale in razjedVe. les pa je kisline vpijal, se s tem kon^rvrral in postal še odpornejši. Pa tudi sicer ima les pred železom in betonom. In podlega istim vpH-kot železo, še druge prednosti. V mislih imamo macesnov, borov in pa jelov les trše vrste, to je tak. ki je rasel počasi. Posebna prednost Je elastičnost tega le*a Z njim je mogoče graditi brez meje. V vodi pa je sploh neuničljiv, kar nam dokazujejo tudi stare izkopnime. Važno pa je pri tovrstnih konstrukcijah, da sn preračunane tako. da je korito premočeno, to se pravi, da ne vzamemo predebelega lesa. Laika bi zavedlo morda do mne nja, da je treba vzeti za korito čim debele j Si les. Temu pa ni tako. Pogoj za trpežnost je v tem. da je les ravno toliko debel, da ga voda premoči, da je napo jen kot goba. kajti sicer je na zunanji strani izpostav- ljen osueitvam in drugim škodljivim vplivom. Raeen tega les, ki se je napojil z odvajalno vodo, v kateri so bile kisline, rastlinskim klicani ne dovoli naselitve. Klice pa, na primer razne plesni, so med g Lavnimi sovražniki lesa, ki ga v kratkem uničijo. Nfc manjše važnosti je dalja cenenost lesa in lahko delo z njim. To vse bi bile prednosti, zaradi katerih so se graditelji odločili preložiti potok s pomočjo lesenega in sicer nadzemskega korita, kar omogoča neprestano kontrolo od vseh strani. Prva lopata je bila zasajena že lani v septembru pod vodstvom graditelja g. Ve-koslava Kariša. Izkopati Je bilo treba najprej novo strugo in je bilo trena od->traniti nad 10.000 kubičnih metrov zemlje. Sele takrat so začeli polagati po nastali strugi temelje za polkrožno korito v dolžini 303 metrov. V to svrho «o na pri bližno vsake tri metre postavili po eno kozo, vsega 120, katerih vsaka vsebuje 1.10 kubičnega metra lesa. Koze so med seboj po vrhu zvezane z zveznimi kladami, na teh pa vise v obliki polkrogov opojni ločni vijaki in je bflo za to porabljenega 18.000 kilogramov železa. Na teh lokih, po številu 800, leži lesena konstrukcija iz borovega lesa. Deske so debele 65 milimetrov, med seboj vezane z vtori (falci) ki peresi, da so vodo tesne. Kjer pa bi bila vodotesnost kdaj premajhna, jo j« mogoče povečati s pri vijanjem ločnih spojnih vijakov vrh zveznih klad s pomočjo natezamih vijakov. Polumer korita znaša 5.30 m. višina 2.85. dolžina pa kot rečeno 303- Kako prožen je les, dokazuje velika krivina sredi korita, ki je gladka in brez vsake najmanjše deformacije. Korito bo imelo tri pregrade (jeze), s čimer bodo nastali trijV bazeni po 100 m in v katerih bo voda morala stati 150 do 200 centimetrov visoko in to zaradi tega, da bo les skozi in skozi vedno z vodo nasičen. Tako bomo prišh" do treh idealnih bazenov za kopanje, če bo seveda nato pristala TPD. Bazen pa bodo .-meli uporabljati le izkušeni kopalci. Šele po enem letu bodo korit0 od zunaj izolirali najbrž z asfaltnim bitumenom, razdeljenim v vodi. Ob kraju korita je izkopana struga za odvajanje deževnice, obrežji pa bodo zasaditi z grmovjem, ki ho vezalo «emrjo in preprečevalo sesedanje. Staro korito pa bodo počasi zasipah z belo krovni no iz Kotredežkega rova. Vsa naprava je veljala bfizu 1,500.000 din. Zaposlenih je bilo 23 težakov in IS profesionalcev, tesarjev, kovačev itd. Graditelj je btl kot rečen0 simpatični tržaški rojak g. Kariž, palir, njegova desna roka pa g- Trtnik. Omeniti moramo še to. da je bilo poleg lesenega korita na obeh koncih zgrajene tudi okrog 100 m betonske in tlakovane strupe. Zgrajena sta bila tudi dva betonska moata in dva lesena, kakor je stalo v pogodbi med TPD in posestnfki. M so odstopili odnosno prodali TPD zemljišče. _ S to veliko investicijo je TPD uresničila svoj načrt. Pod bivšim koritom Ko-t rede žic bodo kmalu zapeli krampi. Veliki skladi premoga leže že 20 m pod površjem zemlje in premog sega po računih kakih 200 m globoko. Na tem odseku je najfinejši rjavi premog, tako zvani >Kro-nenkohle«. Zagorju se "beta še lepa pri-hodnjo-st. Garancija za leseno korito se glasi na 16 let. kar znači, da bodo na tem odseku vsaj toliko let v delu. In to je za bližnjo dobo zadovoljivo, saj medtem se bodo našla nova ležišča, če sploh ne upoštevamo Loškega rova. ki je pripravljen za izkop, niti morebitnega uspeha v Pod-strani. kjer vrtajo za novimi skladi. Kokolitvo Jubilej Sokola Moste StakoL-ko društvo Ljubljana-Moste se pridno in vztrajno pripravlja na svoj 30 letni jubilej, ki ga proslavi 17. avgusta. Takrat bodo v Mostah velike slavnosti. zlasti ob priliki razvitja naraščajskega prapora, ki je delo Zavoda za posp sevanje domače obrti c in ki so ga nedarile društvu ocbomice Kola ju gos lov enakih sester v Mostah. Moščarrski Sokol otvori 7. avgusta tudi svoje letno telovadišče ob progi dolenjska železnice v Vodmatu. Na tem kraju je nastalo v dobrem letu iz ruševin, ogorkov in ilovee krasno 12.000 kv. metrov obsegajoče telovadišče. To ogromno delo so opravili po veliki večini sami So koli s prostovoljnim kulukom ter pomočjo naše vrle narodne vojske. Lepa ograja telovadišča je bila narejena s pomočjo prostovoljnih prispevkov, brez vsake obremenitve društvene blagajne, istotako napeljava elektrike in vodovoda. Na prostoru stoji sedaj tudi 21 m dolg paviljon, krit z opeko, za kar gre zahvala tovarnarju g. Hrovatu. ki kaže Ob vsaki priliki razumevanje za društvene potrebe. Po razvitju prapora nastopijo vsi telovadni oddelki, ki se prav pridtoo vežhajo. da bo uspeh čim lepši, ze sedaj vabi meščanski Sokol vsa bratska sosedna društva in nacijonalne organizacije ter vso ljubljansko napredno javnost, da poseti ob tem pomembnem sokoLskem prazniku prireditev v čim večjem številu, da tako podpre Sokole v njihovem nesebičnem so-kolskem delu. Zdravo! Domžalski Sokol se pripravlja Poročali smo že, da se doaiiaLski Sokol z veliko vnemo pripravlja na svoj sokolski praznik, ki bo 31. t. m. Ob tei priliki bo tasdi razvil narašča jsk i prapor. Ta dan bo v Domžalah vetika manifestacija sokolske misli, ki bo izpričala, da vztrajamo Sokoli neustrašeno m trdno na svoji začrtani poti, da ono pripravljeni vsak dan žrtvovati vse za biacor vedlnjenega jugoslovanskega nanaša proti "ieoernemu sovražniku. Na to be prisegla todi naša sokolska mladina ob prejeme sinjega praporja; prisegla bo, da ne bo mirovala, dokler ne pribori med na- rodom popolne zmage sokolski, jueosloven-ski in slovanski misli. Razvitje prapora bo ob 15. Kumovala mu bo s, Ušenicnik Gizela. katero si ie izbral naraščaj sam v 7,nak hvaležnosti, kajti s. Ušeničnikova je najmarljivežja Članica našega društva in v svojem društvenem delovanju posveča posebno skrb sokolski mladini. Kum pa bo br. Umek Ivan. ki je vzor starega sokolskoga borca. N'a naš sokolski praznik opozarjamo vso sokolsko in nacionalno javnost. Prepričani *>mo da bo v njej polnega odziva in razumevanja za »naše plemenite težnje in namene in da nas to podprla s tem, da bo sodelovala prj naši sokolsko nacionalni manifestaciji plemenitega dela! Natančni program bomo objavili prihodnji teden. Prapor je na ogled občinstvu v izložbi Tiskovne zadruge. Selenburgova ul. Ljubljana. Zdravo! Lep sokolski praznik v Zagorju Zagorje. 21. julija Javni nastop, združen z okrožnimi tekmami vsega okrožja, j=. kljub dežju, ki je pretil pokvariti vso prireditev, dosegel velik uspeh. Dopoldne so prihiteli tekmovalci in tekmovalke iz Trbovelj, Hrastnika in z Zidan ga mosta ter razgibali prostrano telovadišče v plemenitem tekmovanju, za godbo pa je skrbel ojačevalec tvrdke Philips. Tekme, ki jih je vodil okrožni načelnik br. Rupnik iz Trbovelj ob pomoči prednjakov in načelntika br. Klima, so sle v najlepšem redu. Prvo mesto (2929 točk) so zasedli člani Trbovlje, drugo Zagorje (2843). tretje pa Hrastnik (2455). Prav tako je prvo mesto zasedla de ca Trbovlje I (2390), drugo tudi Trbovlje H (2325), tretje Hrastnik (2240). nakar sledita dve vrsti Zagorja, kot zadnja pa I»ke. Tudi naraščaj je dosegel lepe rezultate. Na prvo mesto se je plasiral Hrastnik C3074). slede Trbovlje (2985) in Zagorje (2926). Moška deca: prvo mesto si je priboril skrinjar Viljem iz Trbovelj s 600 točkami od prav toliko dosegljivih, drugo pa Hudarin Slavko, todi 600, oba iz Trbovelj, tretje je zasedel G rožnik Franc iz Hrastnika (507). Moški naraščaj: Vaattč Jnhj (6*9 od »0 do. | ) ni s tu je bil sjtioinajsr Tine (680) Hrastnik, tretje pa si je osvojil TJramc Zdenko iz TUsJveij («13). Člani: prv© mesto Po-drenek Drago (654) iz Zagorja, Lukač MIlan, Trbovlje. Sokoeek Ivan, Trbovrja. Tekmovali ao na orodju, v skoku v daljino, krogih, metu krogle, raznoterosti, metu žogice in sokolski ideologiji. Po tekmah so zunanji tekmovalci odali na kosilo v sokolske družine, kar smo letos prvič in z lepim uspehom uvedli. Okrog poldne je pa jelo liti kakor iz škafa. D v zevalo je skoraj do treh in mar. 5i katere ga gosta odvrnilo od obiska. Toda kljub temu se je k povorki zbralo veliko število članstva v krojih in v civihi z znaki, toliko kot že nekaj let sem ne. Preko hriba je prišla neumorna godba trboveljskega Sokola z br. Dotničarjem Rudijem na čelu. V sprevod se je uvrstilo 378 telovadcev in telovadk ter članov v krojih, prav toliko pa se je pridružilo tudi članov v civilu. Z dvema godbama in osmimi prapori na čelu je povorka krenila skozi Zagorje v Toplice in nazaj, ves čas glasno vzklikajoč kralju, domovini in sokotetvu- Večina hiš je bila okrašena z državno troboj^iico, gledajoče občinstvo pa je s simpatijami odzdravljalo in sipalo na Sokole cvetje. Povorka je jasno pokazala, da je Zagorje, če že ne vse v sokol-skean taboru, vendar naklonjeno vzvišeni slovanski ideji, ki jo zastopa sokolstvo. Popoldanski uspeh je tem pomembnejši, ker je že dopoldne sla ena povorka pripadnikov Jugoslovenskih. krščanskih socialistov, to je domačinov in števimdh gostov z Gorenjskega, ki so se pripeljali v avtobusih na razvitje prapora, ki so številčno dosegli komaj dobro polovico udeležencev v sokolskem sprevodu. Po povorki je bil razhod, a takoj so se že formirali oddelki k pozdravu državne zastave na tek>vadisču. Pozdravno besedo in globoko pomemben govor je imel starosta br. Lojze Koleno, ki je poudaril med drugim, da je današnji nastop prvi uvod v proslavo 20 letnice obstoja naše države in narodne svobode. Obujal je spomine na kritično leto 1914 ter izrazil globoko vero v končno zmago sokolske ideje. Sam telovadni nastop je dokazal visoko stopnjo izvajanja prav vseh oddelkov, posebno moških na orodju z vrhunskimi uspehi. Posebno je ugajala ženska vrsta iz Sevnice z vajami na dvovi&nski bradlji. 12 dečkov iz Trbovelj pa je pokazalo, kaj se pravi puška v boju. Po zaključnem pozdravu državni zastavi, skupnem petju himne Hej Slovani- in sokolske >Le naprej*, ki jo je pelo občinstvo, se je razvila animirana zabava do poznih nočnih ur v najlepšem redu in na dostojni višini v s kladu s poslan^vom Sokola. Sokol Poredko se oglašamo rz našega prijetnega kotička in marsikdo še ne ve, kaj se vse pri nas dela ki godi. Misni bo morda kdo, da spimo spanje pravičnega, odnosno umiramo. Nasprotno! Sokolsko delo in življenje sta pri nas v največjem razmahu. Vse je na nogah pri de hi, od najmlajšega do najstarejšega brata in sestrice. Minuli teden so sredi najlepše točke naše vasice, tik državne ceste, zapele 1 opate in kiampi. Krepko dvigajo tesarji tam svoje sekire, vse je žive, kakor v mnsvijišču, kajti staro in mlado pomaga pri graditvi doma. Gradimo dom, sicer lesen in bolj skromen, a vendar so naša lica nasmejana, deca vesela, ker se njihove vroče želje bližajo uresničenjn. Upamo, da bo dom do /.ime dogotovi)jen. za kar pa smo primorani še prositi naklonjena si ca pomoči. Posebno pa velja naša zahvala, da bo d rast vo prišlo do lastne strehe, predvsem posestniku br. Kusarju Janezu. Na drugem koncu telovadišča je vse živo ob večerih, kjer se slišijo strumna povelja in se krepko raziega sokolska pesem. Vedite, da se mladina pripravlja na društveni letni telovadni nastop, ki bo v nedeljo 31. julija. Vabimo vas. da nas ob tej priliki obiščete, ker bo ta dan res prijetno in preskrbljeno za vse. Pridite v naš lepi kotiček, ne bo vam žal. Podprite nas, da tako skupno dosežemo svoj cilj. Skoraj bi pozabili omeniti, da priredimo 4. septembra tudi bogato tornboio, katere čisti dobiček je namenjen gradbi doma. Ne odlašajte z nakupom tomfcoMdfc tablic (cena 2 din), ker vas gotovo čaka sreča, da se odpeljete z lenim kolesom, ali pa da odnesete vrečo moke, žepno aro, lepo obleko in če vam junaška moč dopušča, tudi lahko voz drv itd. itd, Iz gornjega lahko vsakdo sklepa, kako je živo v našem taboru. Vse je pri deta za izvedbo Petrove petletke, rudi najmlajši pomagajo pri lažjih delih, kar voljo do dela še posebno dviga pri stare jim. Pri tem delu pa se veselo raziega naša pesem z »Le naprej brez miru..Ne damo se! Zdravo! Iz višnje gore — Todi tatovi so žejni- čeravno tatovi opravljajo svoj posel le ponoči, ko dnevna vročina že poneha, so vendarle žejni. Vozel Franc, posestnik iz Drage pri Višnji gori, je kupil hruške in napravil okrog 300 1. prav dobre pijače, da hi imel za delavce ob košnji in žetvi. Ko je pa sel oni dan po vino, se je močno začudil: sod je bO do malega prazen. Tatovi so mu odnesli okrog 250 1. sadjevca, čeprav je imel klet vedno zaklenjeno. Tatovi bodo marljivim visnje-gorskim orožnikom težko odnesti pete. — Zopet nov grob. V mali vasici Kriška vas je že navada, da umro vselej trije hitro po vrsti. Pred 14 dnevi je umrla Erjavec Marija, a v soboto je zopet nenadoma umrl posestnik Novak Jože, ki zapušča tri hčere in sina. Pokojni je bil 24 let vdovec, žena mu je umrla na dan mobilizacije, sam je moral pa na vojno ter si je nakopal bolezen, ki ga je sedaj spravila v grob. Bodi pokojnemu lahka zemlja preostalim nase iskreno sožalje. — macndaJBS dež, je vendar namočil dokaj izsušeno zemljo. Sedaj kmetje vsaj lahko se jejo ajdo in repo, doslej to ni bilo mogoče. — KapaHsee je tudi dobro nniissu Prvo leto po otvoritvi modernega kopališča je bil radi aapreata»sga deževja obisk prav slab. Letos pa lepi soinčni dnevi m topla voda, privabljajo vedno več kopalcev. Vsak dan jm kar iingufl v kopališču. Save is najbolj landuttiiil so otroci aa Prenovljeni mariborski grad Maribor. 22. julija Novi vtisi vznika jo sredi Maribora. Preje; mrki, temačni, staroslavni mariborski grad Ji prenovljen, posrečeno, okusno, estetično prenovljen v skladu z okoljem in zgodovino te pomembne stavbe, ki je tako markantno začrtana v strukturo našega Maribora. Prejšnja mestna uprava pod vodstvom g. dr. Franja Lipolda ga je kupila za namene bodočega mariborskega rotov-ža. Sedanja mestna uprava pod vodstvom župana dr. A. Juvana pa ga je prepustila tukajšnjemu muzeju in žrtvovala okoli pol milijona dinarjev za preureditev in prenovitev zgodovinske stavbe. To delo je končano. Mariborski muzej se že seli v nove prostore. Selitev bo trajala najbrž vso zimo tja do prihodnje pomladi, že letošnje jeseni pa bo slovesna otvoritev mariborskega muzeja, združena z otvoritvijo jubilejne razstave ob 20. letnici osvobojenja. Prelepa, z dragocenimi slikarijami opremljena viteška dvorana bo rezervirana za slavnostne sprejeme in svečane prilike. Priključene dvorane so namenjene raznim obdobjem našega slikarstva. Severni bastijski del bo zajel vse one važne predmete, ki so v zvezi z narodno kulturnim preporodom Maribora ter njegovega zaledja in območja. Tukaj bo tudi posebna Maistrova soba. Lapidarij s prostim pogledom na Trg svobode bo eden najlepših v naši državi. Ob vogalu Gregorčičeve in Grajske ulice se bo nezazidani, zagrajeni del posebno lično uredil v skladu s celotno prenovitvijo v smislu nekakšnega malega muzeja na prostem. Ko je prejšnja mestna uprava kupila grad. je del časopisja dvignil mnogo vika in krika radi tega nakupa. Sedaj, ko je poslopje prepuščeno mariborskemu muzeju, je vse tiho in mirno. Mariborčanom pa roje po glavi različne misli: Kakšno čudno mesto je Maribor, ki ima toliko uradnih prostorov raztresenih po vsem mestu, kolikor je oddelkov ? I>anes. ko je grad prenovljen in ko Mariborčani približno slutijo, koliko je v gradu prostorov, pa se vsiljuje misel: Ne bi bil napačen tale rotovž. Lepa. krasna zgodovinska stavba. Vsi oddelki bi lahko imeli tukaj svoje prostore. Kaj je sedanje rotovško poslopje napram staroslavnemu, prenovljenemu gradu, ki bi bfl zares reprezentančna rotovška stavba. Takole si mislijo Mariborčani, pa je žal prepozno. Za mariborski muzej bi se že našel kje kakšen prostor. Za nov rotovž, ki bi bil prepotre-ben pa bo težko najti kaj primernejšega. Svoj čas so nekateri pisali in govorih o veliki polomiji radi nakupa gradu. Bogve, kako bodo sodili zanamci glede te polomije. Mi vemo le to, da ima muzej krasne prostore, da pa mora Maribor misliti še danes na to. kje si bo uredil in postavil nov rotovž, ker dosedanje poslopje izdaleka ne ustreza potrebam in željam mariborskega prebivalstva. Brata Ivanu Nebru v spomin Laverca, 23. julija Brat Ivan Neber je umrl. Zapel je zvon. odmevala je dobrava, a v naiih srcih je zapelo: Ivana ni več. Včeraj te je zakrila bratska zemlja tam doli v Beogradu. T>u-nav in Sava šumita ob Tebi in Ti pojeta pesem, pesem posmrtnico. V dušo se nam je zarezalo m zakrvavelo. Tebe nif Osem let si bil med nami vedno veder, vesel, zdrav. A naenkrat: umri je. ni ga več! Kakor da bi jastreb iztrgal iz naročja materi dete. tako je Tebe nam iztrgala kruta smrt. Tebe ni. ni več Tvoje pesmi. Ivan. ne Tvoje igre, ni več Tvojega smeha. Vrzel, ogromna vrzel je med nami. a Tvoja postava se dviga nad nami in raste z veSfimo in požrtvovalnostjo Tvojega dela v ogromen Bk. v lik Sokota-detaaoa in borca. Naj TI bo večen spomm. se je povenfla js jelo ■fafrjU močneje, snneje v utian težki: sina in brata ni več, ni več. Ni več njegovega doka, ne smeha, ne pota, ne truda. In v boli so vsem omahnile roke. A Ivan, brat, sin, tovariš, prijatelj ne vstane več. Ga ni? PreseHl se je v večnost. Vsi bratje in sestre Sok. Čete Lassroa. kličejo ob britki izgubi spominu Tvojem s Tvojimi brati in sestrami: Slava Ti! Kože so se pocenile Maribor, 22. julija Cene kozam so v zadnjem času sftno padle. Pred meseci so še plačevali trgovci s kožami za govejo kožo nad 40 kg po 14 din za kg. danes 9 din, za goveje kože izpod 40 kg 13 dtn, danes 8 din, za telečje 17 din. danes 10 din. za svinjske kože 11 din, danes 7 din. Cene kozam so torej padle za 36 do 4*V>V Ni se pa stišalo, da bi se bik> v zadnjem času pocenilo nanje. Zanimivo je todi, da usnjarne v Ptuju plačujejo kože za 1 piko na njo štr-tokajžnjL kunnomikarji. ki so se prav dkAasu sseozih s srečkami v pričakovanju, da jo XBadenejo<. Toda sreča je muhasta ha oe ntogne B^podRt, da jo dobi kak revež, Id si je prftrgut od nat, da si je mogel to arečfto, ki nrra utegne pri- - tir— tje. Na d^onšču rudarskega do. tabori že njsksrj dni karavana velblodov I^astmca potujočega Zoo v šotore potag 4 vefbiodov tudi 200 let starega krokodila z mladičem ta nrJfcaj metrov drago kačo, ki si jo navija telesa. Vendar rim le malo obisk ova 1-vne kaže. da preži vi ja jo ti ljudje s ta-Itfmf posii težke čase. — Na Pravdi če ve m pa vabi mladino vehk vrtiljak, ki mnogo na boijsem kakor potujoči Zoo. bi bSou da bi se taki ljudje oprijeli deta, pa hi se sčasoma go-puCnEK sreCne^e. — Vatffctne por>stfh psMsBapp ki sadja. Ostudi js letos občina izdala stroge ukrepe in TBg^giasTta. da se bo steheroega, ki bo zasaftBU pri tatvini poljskih pridelkov in sadje kaznovalo, se rasni ljudje, zlasti pa g#Bjdma ne zmenijo za odredbe. Ne zadovoljujejo se samo z nabiranjem in pobiranjem odpadlega sadja. — pat klatijo z dreves aeieao sadje in ponekod lomijo celo veje in tako poškodujejo sadno drevje. Ali naj Jastrtfki sadovnjakov m kmetje postavijo nasajen* svoje straže. Kako bi se temu zlu odpornoglo. če ne matUk nobena lepa beseda m svarilo. Najboljše zdravilo bi bilo. da se vsak posamezni ugotovljeni slučaj ekaenrplarično kaznuje s strani krajevne policijske oblasti na način, ki je za mlačno najbolj učinkovit, ker si bo potem premislila delati §kodo na sadnem drevju in nn polja. — Ce bi pa to ne zaleglo, potem bodo kmetje pač primorani seči po samoobrambi in to ne bo prijetno za one. ki bodo smasr ceni. — — Sestanek društev. Včeraj popoldne ob 16. uri je bfl v občinski posvetovalnici sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih drudtev. ki ga je sklicalo predsedništvo občine. Na sestanku se je razpravljalo o udeležbi posameznih društev na proslavi 20. letnice nastanka Jugoslavije dne 14. avgusta v Mari-boru. Po zanimanju sodeč bo udeležba na tej veiflci narodni proslavi tudi iz na Se doline iziedno veflka. — vmrKODTJSPBN POSKUS — gogpa. sg s%e res poskusili vse. da hi prepriBafi »Puksua mefa. da je pravi r a na vasi ssranrT — Vse, oosnad doktor. Keban krožmk n Strati 4 Ste*. 163 pp Imate huhnvslii recept Paradižniki zore. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva »pomni p.p jedi. Skuhajte pekatete s paradižniki. J)-T) recept: Veletarist< na ©dra v zg. Šiški. V Zg. Šislc^ |Q bilo v nedeljo zopet živahno m veselo. Mlado in staro ie pohitelo na dvorišče Val. Vodnikove domačije, kjer so njegovi čestilei na odrsk'h deekan pod milim netom prav po diletantske zaigrali veseloigro v treh dejanjih »Veleturistc Spisala sta te posrečenih dovtipov je večkrat »meha vredno ierieo Kurt Krautz in Maks Neal; zelo uspešno pa jo ie zrežiral g. E. FrelJa Član Narodneera gledališča v Ljubljani, za kar se mu društvo prisrčno zahvaljuje. Da bi podrobneje ocenjevali ali grajali posamezne v lose in igralce, bi bilo odveč saj iih je dovoli pohvalilo občinstvo, ki jih je često nagradilo z burnim aplavzom, stalno pa spremljalo s salvami smeha, ki oo o?iu-ševale ropot avtomobilov in vpitje nočnih razgrajačev. Saf so drugi dan vpraševali liudje. ki se za kulturne prireditve manj zanimajo, od kod se ie slišalo toliko vedrega smeha, ki jim ni dalo spati. Prijatel:-sko jim svetujemo, naj si stvar sami gledajo v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri, ko bo društvo icro ponovilo V vlogah posameznikov bi bilo omeniti kot nove. a povsem posrečene vloge hčerk veleturista nato Ja neza in M'.cko. Ostale kakor večje in manjše vloge so bile pr:iv posrečeno zasedene. Oče velet urist Dolinar in njegova žena Iva fU 6* RobittMn lit Joan BlOtldell v naP*tem krirnimalnem vei*filmu SINDIKAT ZLOČINOV KINO MATICA ob 19,15 m 2115» v nederjo ob 11., 15., 17., 19. in 21. uri. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. ove vlo vsak Ist razpoložljive obrestuje po vloge proti odpovedi po Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarfa tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. 4° 5° o o — Albanski kralj in kraljica v I>ubr<>v- niku. Albanski kralj in kraljica prispeta v Dubrovnik z letalom in potovanje na Madžarsko bosta nadaljevala s posebnim letalom. To bo prvi poset albanskega kralja rodbini njegove soproge Geraldine. Kralj Zogu namerava posetiti tudi nekatere kraje na češkoslovaškem, kjer ima albanska kraljica posestva. — Koliko škode *o povzročili l«ni požari- Sestavljena je uradna statistika vseh požarov v naši državi v lanskem letu. Vsa po požarih povzročena škoda je znašala 55,232.807 din všteta pa ni Skoda, ki so jo povzročili požari v Beogradu in onih krajih, kjer ni požarnih bramb. Ta škoda je znašala okrog 25,000.000 din, tako da je znašala vsa lani po požarih povzročena škoda v naši državi nad SO milijonov dinarjev. Vsak dan so tor j požari uničili za okrog 220 tisoč din nepremičnin ali za 10 tisoč din vsako uro. — Prisrčen sprejem angleškega brod o v ja v naših vodah. Včeraj zjutraj je priplula pred Split angleška admiralska ladja >War-spite« s komandantom angleškega sredo-morskega brodovja sirom Ooudlevem Poun-dom. Z admiralske ladje so zadonell topovi v pozdrav, odgovorile so jim pa naše baterije s Sustjepana. Komandant pomorske obalne komande kapetan bojnega broda Ku-ster je posetil komandanta angleškega bro-dovja na admiralski ladji, potem mu je pa le-ta vrnil poset. Na obali so angleškega admirala pozdravili vojaški in civilni dostojanstveniki, potem je pa odšel v bansko palačo, kjer ga je pozdravil v imenu prebivalstva ban dr. Jablanović. Pozneje so zastopniki oblasti vrnili poset admiralu na ladji. Prebivalstvo Splita je priredilo angleškim momarirm prisrčen sprejem. — 987 ancieSkih turistov v Dubrovniku. Včeraj je v Dubrovniku kar mrgolelo naših in inozemskih letovi?čarjev. Z velikim prekooceanskim pnm'kom je prispelo dopoldne v Dubrovnik 937 Angležev, ki so si ogledali mesto in okolico, zvečer so se pa odpeljali proti Draču. — Od 2S. 7. do 15. 8. operne predam e v Trstu. Informacije in prijave v v?eh ti-ljetarnab Putnika. — Tatvina zlatnine. V Beethovnovi ulici 2 je bila iz stanovanja Zine Botoš ukradena črna kaseta, v kateri je bil srebrn jedilni pribor za ribe z mongramom B. L., dva poročna prstana, zlat damski prstan z rdečim kamenčkom, zlata zapestna damska ura z zlomljeno zapestno verižico zlata damska ovratna verižica z debelimi členki in nekaj drugih predmetov. Botoševa je oškodovana za. okrog 6000 din. Kdo je tatvino zagTcš'1 preiskava ?e ni ugotovila. — Smrt pod tovornim avtomobilom. V vaf*i Preloščici blizu Slska je tovorni avto včeraj do smrti povezil sina edinca Pavla JankoHČa Stjepana. Fant '*e bil stpr IS let. — Umor 74 letnega »tare«. V ponedeljek ponoči je bil umorjen v vas; Je*ee-ro blizu Si^ka 74 letni kmet Ivan Rudar. Starec je živel samotarska življenje In v njegovi staj! so večkrat ormočevau potepuhi, ki so mislili, da ima skritega na vrtu mnogo denarja. Zato so ga umorili. Zadrgnili so mu vrv okrog- vratu, dokler so pa rtneMknlll pa smeta biti ponosna, da 6ta hčerki podedovali njima talenta. Vsi naj se zadovoljijo s prisrčnim pri znan jam občinbtva, da pri ponovitvi prav tako zaigrajo, pa bo slove© igraUke družine VaL Vodnikovega društva gotovo še večji. —lj Važno za trafikante. Ker so vse naše prošnje do sedaj za povišanje provizije ostale brez večjega uspeha, prosimo vse naše člane, da se udeleže članskega sestanka, ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 16. v lovski dvorani hotela M k 11 5. Taki članski sestanki bodo na predlog našega Saveza v Beogradu v nedeljo po vseh banovinah in na njih bo sprejeta posebna resolucija glede povišanja provizije, starostnega zavarovanja ter oprostitve davka na monopolske predmete. Resolucijo bo posebna deputacija osebno izročila upravi monopolov, predsedstvu vlade, ter finančnemu ministru. Gle de na važnost sestanka prosimo za čim večjo udeležbo tudi z dežele, zlasti one Člane, ki so v letošnjem letu pristopili k našemu udruženju, da se malo pobliže seznanijo z našim delom. Iz pisarne udruženja trafikantov. —11 Na Rakitno bo vozil v nedeljo avtobus ob »/• 7. izpred Mestnega doma. Tel. 36-98. —li Srajce, pidžame. — Karaienik, Nebotičnik. —lj Danes vsi v restavracijo »IJovd« Sv. Petra c. 7. kjer igra godba Ton-Ton. —lj Ba!»ncarska tekma. Jutri 24 t m ob 9 uri se prične pri »Levu« balincarska tekma med igralci »Leva« in igralci »Je-ločnik«. Rožna dolina! Ker sta oba teama v dobri formi, bo igra zanimiva in napeta Vabljeni. —lj Veseloigra ~ >Veleturf§t« se ponovi v nedel:o ?4 t m. na prostem pri Kamniti mizi v "7g. Ši£ki ob 20. uri. Vprizoritev prošle nedelie ie bila ob polnem posetu občinstva zelo zado^Vjlvn. Za.+o prosimo vse one. ki še ni?o videli >Veleturista Vodnik c. —1? Naiholiši pedifce- ie v kop&USSu Okrožnega urr.da na Mik!o5;čY-v- cesti. —li Promcnadni koncert. Turistični odbor za nie?to Ljubljano pr;r?d: drevi ob 20. promenad ni koncert sodbe Vir—Glfhee pred šolo na Gl'nrah pod vodstvom g. kapelnika GoriuDa Franca. —lj Martjnšma! Sestanek 28. julija ob 10 v fizikalni dvorani liceja. Odhod 29. juli ia z brzovlakom za Zagreb oh S. url zvečer, dlani oboienja prišla "še nk dve mesti prosti!) Vodstvo. —lj Irstalacijo električne razsvetljave In signalnih zvoncev v vojašnici vojvode Mis-ča za proračunsko vsoto 55.061 din je razp'sal T hnični oddelek štaba iuk-vao-ca radova v Metelkovi ulici 2. III. Oglas licitacije ie nabit tudi na oglasni deski na magistratu. _ —lj Pripravljalni odbor za XX. IKUK kongres, ki bo V Ljubljani od 6. do 11. avgusta, vljudno naproša stanovalce mesta LJubljane, da javijo odboru, koliko sob lahko dajo na razpolago odboru za prija vijence kongresa. Prednost imajo sobo 0 posebnim vhodom Navedite tudi najnižjo ceno. Krajevni kengreani odbor. I^BBH—i. Rodova c 29. Mednarodne tekme % letalskimi modeli Slovesna otvoritev tekem na ljubljanskem letališču ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II« kot po« krovitelja, zastopnika vojnega ministra ter komandanta jugoslovenskega letalstva Ljubljana, 23. julija Dopoldne se je pričelo s slovesno otvorit vijo mednarodno tekmovanje letalskih modelov v Ljubljani. Že na vse zgodaj je zavladalo na ietaiišču praznično razpoloženje. M<*d obema hangariema je postavljena govorniška tribuna, ob njen pa tribuni ia častne j?oste. kjer so se že pred 9. uro p* ič«.Ii zbirati odiior.i zastopniki javnosti in obbsti. Pred hanaariem je vista januSorjev z zastavami držav, katerih zastopniki se udeležujejo mednarodnega tekmovanja. Govorniški oder krasi zastava mednarodne aeronavtične zVe-ze, nad hangerjema je zastava Aerokiuba kraljevine Jugoslavije. Kmalu po 9. je prispel na letališče zastopnik Ni. Vel. kralja Petra IL, artilerijski brigadni general Živojin Pavlovjć, ki tfa je pozdravila vojaška godba. Po pribodu kraljevega zastopnika je bil def'le mednarodnih tekmovalcev, k; &o se uato razvrstili pred tribunami po svojih ekipah. Na čaAtni tribuni »o de medtem zbrali polee zastopnika Nj. Vel. kralja generala Pavlovića zastopniki za vojsko in mornarico komandant 16. artiljeriiskega polka v LJubljani Mihajlo Lukanc. komandant letalstva general Dušan Simovic, ban dr. Natlačen, zastopnik ljubljanskega župana mestni svetnik A11-dreika, predsednik ljubi lanskega oblastnega odbora Aerokiuba dr. Orel in drugi. Pozdrav predsednika Jugoslovenskega aerokiuba Na govorniški oder je prvi stopil namestnik predaediiika. Jugoslovenskega ae-roklujba m podpredsednik mednarodne ae-ronavtske zveze inž. Tadija Sondermayer, ki je pozdravil kraljevega zastopnika Nj. Vel. kralja, zastopnika ministra za vojsko in mornarico ter druge odlične goste, nakar je v obširnem govoru poudarjal veliki pomen izdelovanja letalskih modelov in tekmovanja z njimi. Med drugim je dejal: Graditev letalskih modeluv po šolski mladini je postala, s časom posebna panoga letalske aktivnosti, ki ima za letalstvo dva pomena. Na eni straci uvaja iz-delovanje modelov mladino k tehničnim študijem in spoznavanju letenja, tako da pridobi s časom v mladih letih razno tehnično znanje. Letalski modeli lete brez strogih sigurnosti. V njih pride lahko do popolnega izraza svobodna fantazija kan-©■trukterjev. Mlnogre najvažnejše iznajdbe letalstva so bile ustvarjene.^ prav s pre. izkudanjem modelov, odkoder 3© pozneje prišle v prakso. Na zadnjem kongresu naše mednarodne federacije v Berlinu smo imeli priliko, da občudujemo vprašanja letenja prav z le^alakimi modeli. Naj navedem samo, da se je posrečilo letenje motornih ornitopterov, namreč prvih strojev, pri katerih se krila letal gibljejo kakor pri pticah. Prava vizija bodočnosti letalrtva se nam 5e pokazala ob tej priliki. Druga važna stran izdelovanja letalskih mrKlelov je v tem, da se z njim budi zlasti pri šolski mladini zanimanje za tehniko, 9 čemer se poglablja letalsko šolan jo mladine Ugotovljeno je, da je v vseh državah, kjer je število modeler-jev največje, tudi letalstvo najbolj razvito. Mednarodna aeronavtska federacija, ki je najstarejša letal?ka ustanova, podpira že 39 let vsa prizadevanja za razvoj letalstva ter posveča izredno veliko pozornost modelerstvu kot posebni panogi jadralnega in mo ornega let nja. Na današnji tekmi nastopa 47 tekmovalcev z 84 modeli, ki zastopajo 11 držav. Jugoslavijo zastopa 10 tekmovalcev z 12 modeli. S tolikim številom modelov so zastopane Farno še Anglija, češkoslovaška in Nemčija. Komandant letalstva, tekmovalcem Zatem je govoril komandant letalstva armijski general Dušan Simonović, ki je med drugim dejal: Izdelovanje letalskih modelov ima plemenit namen, da goji predvsem med mladino zanimanje za letalstvo in jo pripravlja za bodoče naloge. Izdelovanje letalskih modelov je sport dela in vežbanja duha. Uspehi so odvisni od vas samih. Jugoslavija je srečna, ko vas vidi zbrane v svoji sredi, v lepi Ljubljani, pri plemeniti mednarodni tekmi Lepi pokal, dar našesa mladega vladar j?. Nj. Vel. krali a Petra II.. naj vam bo nova vzpodbuda v vaših stremljenjih za §e lepše uspehe na polju letalstva, v pogledu mednarodnega zbliževanja in stremljenja po ideji miru ter blagostanju vsega človeštva. Želim vam mnogo uspeha v naši sredi ter vas prisrčno pozdravljam. Ob zaključku svojega govora je komandant jugoslovenskega letalstva nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II. kot visokemu pokrovitelju tekmovanja, pri čemer je godba odsvirala državno himno. Pozdrav zastopnika mesta Ljubljane V imenu otolelega ljubljanskega župana je pozdravil prisotne mestni svetnik in polkovnik v p. V. Andrejka. ki je izrazil zahvalo zastopnikom Kr. jugoslovanskega aerokiuba. ker so izbrali LJubljano za prvo mesto mednarodne tekme letalskih modeJov za pokal Ni. Vel. kralja Petra II. Poudarjal je nadalje, da je bila ljubljanska mestna občina prva, ki je razumela zahteve ao-dobnosti ter z vsemi svopmi silami podpirala prizadevanja ljubljanskega AerokJuba. Z velikimi žrtvami je aviaciji preskrbela tudi ta prostorni aerodrom ter ga Se vedno pomaga vzdrževati. S tega našega aerodroma so po nebu že stekle ceste na 'ever ia jus. da smo po najittnrii ia pot zvezani iz Nemčijo in z nasLm Jadranooi. Z največjim zadovoljstvom smo sprejeli veat, da nas v ponedeljek letala zopet po najkrajai l oti zveze jo z našo prestolnico, z Beogra~ dom. Naj bi se zvest našega mesta po zraku čim boli ponmožile! Zq veliki Napoleon ie namreč dejal, da leži Slovenija v »rcu Evrope iedaj tudi nalogo, da iz Ljubljane važnega križišča cest na trdi zemlj'i, napravite enako važno križišče potov na nebu. Prvi Jugo-sloven. ki se je dvignil pod nebo je bil Slovenec Rusjan. 2 njegovo krvjo poškropljena pečina kaiemegdana priča, da so bile slovenske žrtve prve, ki so oplodile idejo letalstva d svojo krvjo in jI pomagale v naši državi k sedanjemu razmahu. Ko praznujemo 20-letnieo naše kraljevine Jugoslavije, se s ponosom spominjamo tudi naglega razvoja in napredka našega civilnega in vojaškega letalstva, ki naj Še nadalje v tova-riškem sodelovanju stremi za napredek države na gospodarskem in kulturnem polju ter za varnost naše nad vse ljubljene iubi-lantke kraljevine Jugoslavije. Ni treba opozarjati na ugodno geografsko lego našega mesta za razvoj le tal s, rva, saj vsi ie dobro poznate tudi prednosti naših slavnih Blok za brezmotorno letanje in za jadranje po zraku. S sodelovanjem letalskih krogov vrne države postajajo Bloke kot letalsko središče prav tako znamenita, kakor *o slavne zaradj dokazov o avtohtonost! slovenskega smučarstva. Na teh naših Blokah «i predvsem mladina pridobiva uspeh za uspehom v jadralnem letanju, a Ljubljana naj bo danes prvič pozor išče tekem mladine z v«efc »trani sveta. Tej z ideali prežeti mladini ie naše mesto poklonilo simbol letanja, ko je vzelo iz svojega grba letečega zmaja, ki varuje ki brani naše me&to že stoletja. Tako ste si izbralj morda nevede za kraj svoje prve tekme mesto s simbolom vaših prizadevanj in idealov. Ta aimboi 1 jnbl>an&ks-ga letečega zmaja združuje danes v Ljubljani zbrano mladino iz Evrope. Afrika. Amerike in Azije v bratskem prizadevanja in v plemeniti tekmi v vjšine idealov vsega človeštva. Nato so se tekmovalci podali v hangarje k pripravam, da takoj prično s tekmovanjem- Tekme bodo trajale ves dan z opoldanskim odmorom. Popoldne se bodo nadaljevale ob 15. Tekmovali bodo tudi jutri, v ponedeljek pa bodo ob javi jeni končni rezultati. Za tekmovanje vlade med obcioetvoai izredno veliko zanimanje ter je udeležba zelo lepa. Atmosferske razmere so za tekmovanje danes ugodne. Do 11* dopoldne je startalo nad 10 modelov. Izmed njih je bil najdalje v zraku ameriški model in sicer 4 minute ki 2 sekundi. Med pristankom nemškega potniškega letaia, ki je prispelo s Sušaka, je bik> tekmovanje za nekaj časa prekinjeno. Občina na čast mednarodnim tekmovalcem Ljubljanska občina je snoči počastila mednarodne goste, udeležence teicmovanje z letalskimi modeli, z večerjo v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini. Večerja je imela skoraj bolj intimen značaj kakor slovesen m mladi 1 jod je, ki na tefcroovanjo zastopajo velik del sveta, so se k mahi zaceli seznanjati kakor dobri prijatelji, čeprav so si tu m tam morah' pomagati % mednarodnim govorom, s kretnjami. Zupan dr. J. Adksič se ni mogel udeležiti večerje zaradi bolezni in ga je »stopal V. Andrejka, polk, v pokoju, podpredsednik ljubljanskega oWaetnega odbora Aerokhiba. Med odličnimi goari 90 bili: po&ovnfk Mihajlo Lukanc, ki zastopa na tekmovanju voj^nega ministra, komandant mesta brigadni general PavGović, podbaci dr. Majcen, namestnika predsednika osrednje uprave Aerokiuba inž. T. !k*iderme-yer in predsednik ljubljanskoga oblastnega odbora Aerokiuba dr. P. Orel Gostom je napM V. w\ndrejfca. Zagotavljal jfh >c da « LjaMjana šteje v posebno čast, ker lahko pozdjsarvija v »voj; sredi hkrati z odličnimi zastopniki našega letal stva tudi mladino, ki je prihkeia « *soh strani sveta k plemeniti m-krni. VeHco odlikovanje našega mesta je. da so sj ga izbrali za prvo torBče, kjer se mladina mnogih držav bori za pokal Nj. VeL kralja Petra TT. Govornik je dejal: Plemeniti namen vaše tekme nam je dokaz, da vaaa mladoat na svojih kritih nosi vsemu sveta in človeštvu rudi največjo srečo — zmago idealov, bratstvo med narodi m večni mir vaa-mu čkrv eštvu. Namestnik predsednika AeroikluSa indL Sondermayer je v napitnici izrazil veselje, da je doletela Jugoslavijo čast prireditelji-ce prvega mednarodnega tekanovanja Mednarodne aeronavtične zveze ter da lahko pozdravljamo v svoji sredi tako odlične zastopnice mednarodne organizacije. Zahva 1H se je mestni občini za gostoljubje tat nazdravil napredku Ljubljane. 8KOrXD£EXJiaOOT _ Trgwua s koloni jahiim blagom oHaV vsako leto dvakrat potnik >t*ati'guf odpaazai aft pa Ji Stev. 163 Stran S GEOBGES OHNETr S ERGEJ PRIMI Romun 1 — To je sijajno! Ce poj de tako naprej, bo imela moja teta tako administracijo kakor nekatere evropske države. Oh, vi ste srečni tu! Svoj poklic imate... Jaz se pa zabavam in ne morem vam povedati, kako me to dolgočasi. Izčrpavam se, na živce mi gre tak način življenja in rad bi prijel za vsako delo. In pri teh besedah je mladi Desvarennes bolestno zastokal. ' — Meni se zdi, — je odgovoril Marechal,, — da ie odvisno samo od vas. če se hočete lotiti kakega dela in sicer bolj, nego od koga drugega. — Vi sami veste, da to ni res, — je vzdihnil Savinien, — moja teta nasprotuje temu. — To je pomota, — je vzkliknil Marechal živo. — Slišal sem gospo Desvarennesovo najmanj dvajsetkrat, kako je obžalovala, da nimate nobenega poklica. Vstopite v naše podjetje; gotovo se bo r.ailo za vas zelo dobro mesto v naših pisarnah. — V pisarnah! — je vzkliknil Savinien trpko. Glej. zdaj je izgovoril tisto veliko besedo. — Čujte prijatelj, mar mislite, da bi se dal tak značaj, kakršen je moj. prilagoditi vsakdanjosti t kspedicijskega dela? Podrediti se toku bežnih kupčij? Brskati po papirjih? Postati uradnik? Jaz? S tem, kar imam v glavi? In z zaničljivim pogledom je zgrabil Atlasa, norega svet na svojih ramah ter jel hoditi z njim :binetu. Pri tem je majal s svojo drobno gla-z ozkim čelom, po katerem so se vili nakodrani lasje. jaz dobro vem. kje tiči vzrok Teta je i i name, ker imam tako sijajne ideje, i > ia bi jih imela v rodbini sama. lavec se je zasmejal in nadaljeval: — Ona je mirti to, da me bo kostno delo, Jaz se ji pa metan. mi je potrebno. To je neodvisnost duha, _ ga k razvozijavanju velikih problemov. Toda ljena pravila, splošni zakon? Tema bi gel podrediti. — To je kakor z izpiti, — je dejal Marechal, zroč nedolžno na mladega Desvarennesa, Id ae je pretegoval v vsej svoji visini: — z izpiti nikoli niste imeli sreče. — Nikoli, — je pritrdil Savinien s posebnim naglasom. — Hoteli so me spraviti na tehniko: ni šlo, na srednjo šolo: tudi ni šlo. Presenečal sem izpitne komisije z novostjo svojih idej, odklonili so me. — Mladi gospod, — je odgovoril Marechal dobrodušno, — če bi bili začeli tako podirati njihove teorije... — No, vidite, — je vzkliknil Savinien zmagoslavno. — To je močnejše od mene samega, moram popuščati vajeti svoji domišljiji. Noben človek ne bo nikoli zvedel, kako drago moram plačati to svojo posebno miselno pot. Niti v lastni rodbini me nimajo za resnega. Teta Desvarennesova mi prepoveduje vsako delo pod pretvezo, da bi jo utegnil spraviti v neprijeten položaj in sicer samo zato, ker sem imel dvakrat smolo. Teta je to plačala, kar je res, je res. Ali pa mislite, da je to plemenito, če izkorišča moj položaj in mi prepoveduje sleherno udejstvovanje? Mar smemo presojati izumitelja po dveh ali treh neuspehih? Ce bi mi bila teta dovolila nadaljevati započeto delo, čutim, da bi bil presenetil svet. — Ona se je bala zlasti tega, — je dejal Marechal dobrodušno, — da bi preveč ne presenetili trgovskega sodišča. ' ( — Oh, torej ste tudi vi v zvezi z mojimi sovražniki? — je potožil Savinien. — Vi se mi rogate? Tn mladi Desvarennes se le ves skrušen sesedel v naslanjač. Jel je tarnati, bil je zelo nesrečen, ker £a ljudje niso razumeli. Teta mu je. sicer dajala trideset frankov mesečno pod pogojem, da se ne bo lotil nobenega dela. Mar je to moralno? On. pln energije in načrtov, naj svoj talent zakoplje? — Vrgel ae ja ▼ borno življenje. Živel je samo za gledansča, klube, restavracije in damske salone. S tem je tratil čaa, denar, iluzijo in lase. Jezil se je sicer na to, ni pa opustil svoje razuzdanosti in nobeno delo ga ni veselilo. Z mračno ironijo je na-zival Tnmoga sebe »galejnik razkošja«. Vzlic vsej tej skrajni razuzdanosti se mu pa ni posrečilo potolažiti bojne domišljije. Sredi orgij, med večerjo in napitninami, v ognju, ki so ga podžigala v njem gola. ramena, so mu rojile po glavi nove misli in inspiracije, imel je trenutke jasnih prividov in delal je čudovita odkritja. In ko se je Marechal opogumil do plahega, nezaupanja polnega >oh«, ae je Savinien razsrdil, da je on izumil nekaj presenetljivega, videl je obogatitev že pred nosom in smatral je, da je s kupčijo, sklenjeno s teto, pošteno nasedel. Zato prihaja razveljavit jo, da bo imel zopet proste roke. Marechal je motril Saviniena, d očim je mladi mož živahno razvijal pred njim svoje častihlepne načrte. Proučeval je nizko čelo, za katerim je skrival ta smešni gizdalin po lastnem zatrjevanju sijajne ideje. Gledal je to šibko, pod težo razuzdanega življenja upognjeno postavo in vpraševal se je v duhu, kakšnih bojev proti raznim oviram podjetnosti bi bil zmožen ta degenerirani mladič. Smehljaj mu je zaigral na ustih. Predobro je poznal Saviniena in vedel je, da je ta mladenič vprav žrtev globoke malodušnosti, ki ga je obhajala, kadar so bili nagibi nizkotni. V takih trenutkih, ponavljajočih se pogosto, je kazal nagnjenje k poklicu, ki ga je gospa Desvarennesova zadrževala z vprašanjem: Ali je treba mnogo? Savinien si je pustil naviti ušesa, predno je privolil v to, da se bo povsem odrekel gotovemu zaslužku od zasnovanega podjetja, kakor je sam samozavestno zatrjeval. Slednjič se je pa le udal in s polnim žepom, čil in vzradoščen se je vračal v svoje budoire, na svoje konjske dirke in v moderne restavracije ter postajal bolj kakor kadarkoli suženj naslade. — A Peter? — je vprašal naenkrat mladi Desvarennes. — Ali veste kaj o njem? Marechaiu se je zjasnil obraz, Bilo je kater da mu je senca zakrila čelo, ko je odgovoril rasno: —Peter Delarue se mudi še vedno v Orijentu. Odpotoval je v Tunis in tam preiskuje obalo. Šlo je za napravo slovečega celinskega morja, kamor bi tekla morska voda preko slanih jezerc, ki zdaj pa zdaj usahnejo in se pokrijejo s plastjo soli. To je ogromno podjetje, ki bi bilo velikega pomena za Alžir. Podnebje bi se povsem izpremenilo. Vrednost kolonije bi se podesetorila, ker bi postala naj-rodovitnejša dežela sveta. Kmalu bo leto dni, odkar se je Peter lotil tega dela in sicer z vnemo in navdušenjem brez primere. 2ivel je daleč od svojih prijateljev in svoje zaročenke, pred seboj je videl samo cilj, ki ga je hotel na vsak način doseči. Bil je gluh za vse, kar bi ga moglo odvrniti od tega velikega dela, za katero je hotel zastaviti vse svoje moči. — No in kaj se govori? — je vprašal Savinien znova s Škodoželjnim nasmehom. — Ljudje baje pripovedujejo, da mu hoče neki mladenič krasne postave v odsotnosti zapeljati nevesto. Pri teh besedah se je Marechal zdrznil. — To ni res, — ga je prekinil, — in ne razumem, kako morete vi, gosnod Savinien, širiti take vesti. Domnevati, da bi gospodična Michelina ne držala besede, da bi prelomila svojo obljubo, to je obrekovanje in če bi širil take vesti kdo drugi.... — No, no, dragi moj, — se je zasmejal Savinien. — Nikar se ne razburjajte, da se prezgodaj ne postarate, kakor pravi star pregovor. Tega, kar pripovedujem vam, bi ne povedal nikomur drugemu. Razen tega pa ponavljam samo vesti, ki krožijo med ljudstvom že tri tedne. Povem vam lahko celo, komu je pridržana čast in radost tako sijajnega osvajanja. To je princ Sergej Panin, da mi ga ne bo treba več imenovati. — l*rinc Panin! Če gre zanj, — je nadaljeval Marechal, — vam lahko povem, da že tri tedne ni prestopil praga gospe Desvarennesove. S takim frfotajočim tičkom se hči našega doma ne bo omo-žila... niumutiiaMflaaaiDtiiiiJiiiia^ttJii!;':; ;"i^!!"::iHi;:^mt;in!niiTmr ,1 OGLASI Beseda :.avek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—k davek posebej. Za parni odgovore glede malin oglasov je treba priložiti zna — Popustov za male oglase ne priznamo. !-'tt:ii-"l»>MimWBMBKhiltl Ul!iiiiU2liilili!i!l Beseda 50 par davek posebej Najmanj-) znesek 8 DiD LAHKA LETNA OBLAČILA vetrm suknjici, perilo L t d prodaja najceneje PRESREB, Sv. Petra cesta 14. 1_FL 50 rAK EMLAiVJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. sJulijana«. Gosposvetska c. 12. MALINOVEC pristen, naraven, a Čistim sladkor jem vkunan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. •»K>iru^rioq8M< raojdsaa "uuaCiqnfn TlOOOId PRODAM PRIPOROČA SE letovišče in kopališče ŠORLI. Oorenja vas nad škofjo Loko. 1675 GOSTILNA MARTTNC Vas vabi! Solidna postrežba, senčnat vrt, plesni prostori! Igra kompleten jazz! 1895 KUPIM tteseđH 50 par. lavek posebej Najmanjši znesek 8 Din ZLATO vsakovrstno, najboljše plačam. B. RA.NGUS zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PLETDLNI STROJ dober, 45/8, prodam. Orehek, SI. Javornik št. 93. 1860 KRASNI OLEANDRI in aspadistre poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov Naroda«. 1898 KOLO dobro ohranjeno, prodam za 600 din. Cesta 29. oktobra št. 9, priti, vrata 5. 1896 POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame to gospode. Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila se prične 1. avgusta 1938. Vsa tozadevna pojasnila dobite v krojni šoli na Aleksandrovi cesti 5fU Ljubljana ZAHVALA Dne 12. junija 1938 mi je požar uničil gospodarsko poslopje. Utrpel sem veliko škodo. Zavarovan sem bil pri domači zavarovalni družbi » JUGOSLAVIJA« ki je škodo takoj drugi dan ocenila v moje največje zadovoljstvo, tako da ji gre v resnici največja zahvala in priznanje podpisanega. Smatram za svojo dolžnost, da zavarovalno družbo >JUGOSLAVIJO« vsakomur kar najtopleje priporočam. Čatež, dne 20. julija 1938. Makulaturni papir prodk uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta t. 1. Veliki narodni tabor 14. avgusta 1938. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnioe Jugoslavije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujsko-prometna razstava — Fotoamaterska razstava — FilateUstična razstava — Gostinstvo — Vinska poskušn ja — Ženska ročna dela — Razstava narodnih nos iz vseh krajev drŽave — Razstava »Nanos« — čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišča — itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! Mladost ne more pogrešati moje pomoči! OLLA Do °1. decembra 1938 1. je v originalni zavitek i. tu ca ta za isto ceno vloženih 13 komadov Ol LA, torej 1 KOMAD VEČ. Kupujte samo zavitke po 7 tacat, ker imate 6> letno garancijo in velik prihranek. Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, motorji, tricim PO ZELO NIZKI C SNI — CmiMl FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 _ Aleksandrova NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA fm NAS VAL SPOREDI evropskih radi jakih postaj roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva onem 6. Mesečna naročnina ttOOGV^ Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo MVJEA ali z oljem NTVEA. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža por javi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin ae zmanjša. Ce namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. i ^ Mednarodna Špedicija n!!M!liM!lllll!«i-llli,.:;:::!;iHJWtl„iiilimlt!l. TURK Prosto favno skladišče OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno m po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 LJUBLJANA prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 VSKLAD1SCENJE raznega blaga Kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU. Oskrba inkaso-povzetij Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne ). Telefon: 30-73 Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše dalo Davorina Ra vijena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej nadi javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (a poštnino 1 din več,. Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj posije položnico. Ce še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izSH v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze? Klabund: Pjotr — Rasa 1 i ' 1 M »SLOVENSKI NAROD«. 23. julija 1938. Stev j 63 VValter Chrysler Ford drugi Od navadnega delavca do lastnika ene največjih avtomobilskih tvornic sveta Kmalu ho 40 let, ko je delal VValter P. Chrysler se kot navaden delavec v petrolejski industriji. Zaslužil je 5 centov na uro. Takrat se ni nihče zmenil zanj. Zdaj je Chrvsler najvišja vodilna glava ene največjih avtomobilskih tovarn na svetu. Nedavno je dejal: A tajna uspehov? Srečo ima tisti, ki začne, svoj poklic z navdušenjem in ki stori vedno nekaj več, nego se pričakuje od njega. Dajte svojemu šefu malo več in videli boste, da se bo pobrigal za vase povišanje, če tega ne stori, je najbolje, da si poiščete novega šefa. Malo več. A little more. Zdaj je VValter Chrvsler zaposlen z vodstvom velikega podjetja. Podrejen mu je cel štab inženirjev, poročevalcev in ravnateljev. Telefonska mizica mu prinaša vsak hip pogovore iz vseh ameriških mest. Tu je težišče podjt tja, tu je vir, ki je pognal proizvodnjo v življenje, tu je izvor moči, ki goni stroje, tu je duh, ki je an^ vdihniti gmoti življenje. Chrvsler je mož lepe, krepke in visoke postave, pravi atlet. Zdravje kar žari iz njega. Glas mu je globok in govori hitro, beseda sledi besedi, kakor da govori avtomat. V odlomek časa hoče stisniti čim več; pri tem pa ne opaziš niti najmanjše nervoznosti. Chrvsler ju tiči promet že v krvi. Njegov ded je potoval v časih »divjega zapada« v znanem pokritem vozu prvih priseljencev. Njegov oče je bil inženir pri železniški družbi TJtaion Pacific Railvoad in vozil se je kar s starimi lokomotivami, kurjenimi z drvmi. In Chrvsler je od mladih nog ljubil železnico. Najljubše opravilo v otroških letih mu je bilo izdelovanje igrač, posebno parnih strojev, v šolo je hodil do 17. leta in kakor večina njegovih tovarišev s kmetov je delal čez poletje v enem onih tipičnih ameriških lokalov, kjer se prodaja tobak, Posoda, obleke, sladoled, tekstilno blago, , slaščice, konzerve, čevlji, likerji, papir itd. Potem je pa štiri leta delal v delavni, cah Union Pacific. Ntkega dne je počila glava valjarja na lokomotivi. Sef prometnega oddelka je poklical Cbrvalerja v svojo pisarno in ga vprašal ali bi mogel lokomotivo v dveh urah popraviti. Znano mu je bilo, da je to nemogoče. Tudi Chrvsler je vedel, da je to nemogoče, a v dveh urah je bila lokomotiva popravljena. Cez tri mesece je postal Chrvsler na šefovo priporočalo vodja železniških delavnic. Storil je bil nekaj več in uspeh ni izostal. Cez devet let je postal šef vsega železniškega prometa v Chicagu. Takrat mu je bilo 33 let. Njegov položaj in dohodki so bili edinstveni, toda Chrvsler je hotel še več. Zato je odložil to mesto, ker ni mogel doseči več in presedlal je kot šef delavnice k družbi Amerikan Lokomotive Companv. Tu je imel manj dohodkov, pač pa več možnosti poglobiti svoje znanje in uveljaviti svoje izredne sposobnosti, čez dve leti je bil že generalni ravnatelj vsega podjetja. Leta 1906. je posetil Chrvsler avtomobilsko razstavo v Chicagu, kjer mu je zelo ugajal avto, ki je veljal 5.000 dolarjev. To je bilo mnogo denarja, toda Chrvsler je hotel avto imeti, ne da bi se vozil z njim, temveč da bi videl, kako je izdelan, m tako ga je kupil. Doma ga je raz-drl in zopet sestavil. To mu je zadostovalo. Takrat je bila napočila zarja individualnega prometa. Na cestah so se jeli pojavljati prvi primitivni vehikli, grdi, visoki in nezanesljivi, vendar so pa že bili avtomobili. Od takrat je Chrvsler še večkrat menjal svoj poklic. Ko je pa slednjič prišel h General Motor Companv, je odložil mesto, ki mu je donašalo 12.000 dolarjev. Ni trajalo dolgo in postal je podpredsednik družbe. Po vojni je organiziral več avtomobilskih tovarn, leta 1924 je pa jel sam izdelovati avtomobile. V začetku razmaha avtomobilizma je šlo v prvi vrsti za količino. V tem pogledu je bil prvi v Ameriki Henry Ford. V drugem razdobju je šlo ž- za zboljšanje, za izpopolnitev in podrobno izdelavo avtomobilov. Ford je bil razširil avtomobil v vse ljudske plasti, toda šele Chrvsler je znal ustvariti iz okornih vozil udoben moderen avto. Tudi tu je dal nekaj več. On je prvi spoznal, da se v proizvodnji ne smemo ozirati samo na gospodarsko stran in da bi še večje znižanje cen ne doseglo zaželenega uspeha. Važna je tudi sociološka stran. Cim je industrijski proizvod dovolj poceni, da je dostopen večini ljudi, se pojavi takoj zahteva po boljši kakovosti in pre-ciznejši izdelavi. In zato je jel Chrvsler svoje avtomobile izpopolnjevati, dal jim je lepšo obliko. In kmalu se je morala temu prilagoditi konkurenca. Chrvsler je postal drugi Ford, on je odprl vrata novemu razdobju v razvoju modernega avtomobilizma. milijonarju, da bi bila, vsak hip pri rokah. Mladi milijonar je bil ves čas pri potni zavesti toda kmalu je zapad«! sUm morami depresiji in krizi duševnega obupa. Vedel je, da ne bo nikoh več mogel hoditi, da je siv mrtvec, da ne bo nikoh več človek kakor njegovi tovariši, a katerimi je igral tenis, jahal in soflral. Stregli so mu pa tako, da je končno aopet zahrepe-nel po življenju. Tehnika mu je omogočila in olajšala težko življenje kolikor je le mogla. Jekleno jedo so obesili iz nepremične lege na udobnejše ležišče in nova postelja se lahko neslišno premika po tiru tako, da lahko bolnika prevažajo fcs sobe na zimski vrt, da ga dvigajo in nagibi je jo. Bolnik je jel mnogo citati in počasi si je tudi prizadeval, da hi govoril, kar pa mu j? delalo zlasti skraja velike težkoče, kajti jeklena krsta močno ovira pljuča in glasilke. Zdravniki so imeli pa se drugo bojazen za bolnikovo življenje. Neprestano bivanje nepremičnega telesa pod visokim pritiskom stroja je povzročalo postopno razkrajanje bolnikovega telesa in kosti. Kosti so postale mehke in nobeno znano sred stvo ni nič pomagalo, še dve leti in bolnik bi bil pri največji negi podlegel slabosti in razkroju- Zdravniški konzUij je sklenil tvegati obupen, toda edini možen poskus, da-li bi se Sni te ne mogel nauči- ti dihati sam brez aparata, na svežem zraku. To nevarno operacijo so napravili pred tremi tedni v Chicagu, kamor so bolnika aopet prepeljali. Zopet so jekleno krsto odprli in položili bolnika previdno na trdo ležišče izven jek 1 nega valjarja. In čudež se je zgodil. Snitov obraz je naenkrat zardel od napora, bolnika je jel duši ti kašelj, oči so postale steklene, toda prsi so se jele dvigati, čelo se je nagu bančflo. BUnflc je dihal in gotovo je bil prepričan, da so to zadnje minute njegovega življenja. Najprej je dihal samo dve minuti, potem so pa poskus ponovili skraja vsak drugi dan, pozneje pa vsak dan. Kmalu je jel bomik tudi gibati z rokami in vrnilo se je novo veselje do življenja. Končno je dihal Fred Salte že 25 minut, toda po tem poskusu je bil štiri dni povsem izčrpan. Vendar pa zdravniki le upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, če se bodo poskusi nadaljevali v sedanjem obsegu in če ne nastanejo nepričakovane komplikacije, upajo zdravniki, da se bo Snit? v šestih letih naučil povsem normalno dihati, seveda vedno ob primerni pozornosti in pod zdravniškim nadzorstvom Izključeno pa tudi ni. da bo lahko čez nekaj let rabil svoje ude. Pač pa ni nobenega upanja, da bi se mogel še kdaj premikati tako, kakor zdravi ljudje. Dva očeta se potegufeta za dvojčka Cela vrsta neverjetnih a resničnih dogodkov v Chicagu Mladenič z jeklenimi pljuči Sin ameriSkega milijonarja Fred Snite diha že 26 cev z jeklenimi pljuči Po 26 mesecih je zdaj Fred Snite vsak dan 23 do 25 minut rešen svojega jeklenega oklapa, da lahko diha na svežem zraku. To je čudo zdravniške vede in discipline, da je stroj naučil otrplo telo zopet dihati in da znajo pljuča sina ameriškega milijonarja vsak dan dobrih 20 minut delovati kot pri normalnem človeku. Ta edinstveni primer vzbuja po vsem svetu veliko zanimanje. Fred Snite, 23 letni sin čikaškega multimilijonarja in indu-strijca, je potoval pred dobrima dvema letoma po Kitajskem in v francoskem Saigonu ga je napadla paraliza dihalnih organov. PG ugotovitvi zdravnikov ga je napadel prav za prav nevaren mikrob, ki je načel možganske organe in paralizi ral možnost dihanja. Nesrečneža so hitro prepeljali v Peking in samo srečnemu naključju se mora zahvatiti, da so ga rešili smrti. Pekinška univerza je namreč imela jeklena pljuča, ki jih je dal dr. Fortner na razpolago sinu ameriškega milijonarja. Tako so mladega Snita zaprli v jekleni valjar, iz katerega se je videla samo njegova glava, sicer je bilo pa vse njegovo telo herme-t*no zaprto v aparatu, ki je nadomestil vsako umetno dihanje in avtonmtičfno potiskal v bolnikova pljuča zrak ter sesal iz njih izdihani zrak. Fred Snite je ostal tako liki živi mrtvec več tednov v pekinški bolnici in oče je poklical k njegovemu jeklenemu valjarju najslavnejše zdravnike sveta. Sodba je bila soglasna: mladi Snite mora umreti v tej jekleni jefiL Oče je pa dal izdelati v Ameriki druga, udobnejša jeklena pljuča za svojega sina in joh poslal v Peking, kamor je prispel tudi sam s aiovećimi zdmvmki. Sami zdravniki so nazivah Snitovo premestitev v novi aparat >velika drama*. Mladenič je bil miren .kajti vedel je, da se bo težko posrečilo živega premestiti v novo jekleno ječo. Zdravnik dar. Fortner je vedel, da je treba ravnati hitro, kajti bolnikovo živrjenje je bDo odvisno od sekund, Stari aparat so odprli in potegnili ss njega otrplo Snitovo telo. Snite se je jel takoj dušrti in v treh sekundah je izdihnil. Bil je mrtev. Njegovo telo so prenesli v novi aparat in z največjo hitrostjo Sq pognali motor. Snite ni dal od sebe nobenega znaka življenja, dele čez tri. tuhmta se je jel počasi zavedati m čez pet iiilmat je bfl dozdevno mrtvi mladenič aopet živ. O vožnji iz Pekinga d© Chicaga, ki je vel jala ^ več milijonov dolarjev m je bOa tehnično eden najtežjih prevozov, ao svoj- čas obširno pisali vsi ameriški in newyor-ški listi. Prenašanje baSSasnlBa z jeklenimi pljuči iz vlaka na ladjo in z ladje v posebne železniške vagone je bOo pravo čudo tehnike. Toda milijoni bogatega, m-dusbrijca so prepeljali ubogega mladeniča domov, kjer so ga pa čakale nove sne muke. Snite je živel četo Isto t na terasi, od koder je imet sta stene razgled. Zreški, visečo sad njim, mu je omogočalo videti prijatelje m znance, ki so prihajali k njemu, da bi ms lajšali gorje. Tri strežnic e so se noč in dan pri jekleni krsti m rale na aparatih pravimo delovanje ja, s tem pa tudi umetno boanikovo nje. Dva zdravnika sta stanovala kar pel Čudo za čudom se je odigravalo od trenutka, ko so vdrli nedavno v neko stanovanj8 ko hišo v Chicagu agent je zdravstvene policije. V vosa 1 u umazane sobe so našli slabotna dvojčka, prezgodaj rojena in prav nič podobna drug drugemu. To. kar ie sledilo, je vrsta najrazličnejših preokretov za. eenši od matere same. Ne bi bilo nič čudnega Če bi se ne spominjala imen svojih dvojčkov, ker ima razen njih 5e dvanajst otrok v starosti od 2 do 18 let. Morda bi se zdelo tudi dokaj verjetno, da ji nj znano očetovo ime. Toda nameetu teea >e označila za očeta kar dva, nekega 24-letnega Italijana in 26-letnega Spanca, oba brezposelna delavca. Obenem ie predstavila dve verjetni babici, materi obeh verjetnih očetov, ki sta se po dolgem prepiranju glede pravice predlagati za dvojčka imeni sporazumeli na tem, da je ena krstila dečka na ime Jose de Je-sus, druga pa deklico na ime Ana Marija. 2e to je bilo nekaj posebnega A takoj se je zgodilo še nekaj čudnega. Oba verjetna očeta ne samo da se očetovstva nista otepala, temveč sta se priglasila oba kot očeta dvojčkov. vs sorodna sasjČSSS, ki jo nahajacno pogosto tudi kot solato na vrtu in sicer strupena ločika, lactuca vi rosa. Ekstrakte te rastline so v prejšnjih časih pogosto raJbffi v Evropi t auravnistvu kot uspavamo aiedstvo, po sne Je je pa lapodKiaa to zaetUno nfiisn. Tinejfti, toda nevarne jai m bolj strupeni opij tudi zato, ker so imeli primiti v uo pripravtjem ekstrakti is ločike neenako učinkovitost bodisi da so btll strupeni aH pa je učinek apiou odpovedal. Zadnje čase ss je pečal s to rasttmo glede na prizadevanje po gospodarski osa- A. Forst, ki ▼ >Muncoener mo- di zinale Wocnecschrift«. Poskusne živali se pogrezajo po primerni dozi v mirno spanje, ki nima postranskih znakov kakor jih vidimo pri drugih uspavalnih sredstvih, recimo motnje v dihanju, zelo nizek krvni pritisk, padec temperature telesa itd. Pogoj stalnosti in varnosti učinka je primerna priprava ekstraktov iz rastline. ©e je priprava tehnično na visku, učinek skoraj nikoli ne izostane. To sredstvo je že prišlo v promet. Izmed našega sočivja prihajajo v poštev razne vrste ločike, ki se odlikujejo po uspavalnem učinku. Lahko pa vzamemo tudi gobe, ki vsebujejo cholinu sorodne snovi, na katere naletimo tudi v človeškem telesu. Te snovi znižujejo krvni pritisk in s tem zbujajo nagnjenje k spanju ali pa poglabljajo naravni sparne. Zato se po gobah taka dobro spi. ce so dobro pripravljene in če niso strupene. Priprava uspavalnega sredstva, ki bj moglo nadomestiti opij, je velikega medicinskega in gospodarskega pomena. DRUGAČE MISLJFNO — Zakaj si tako razburjen? — Pobegnila mi je neka dama z izgubo. — Ali jc bila velika? — Ne, majhna in debela. ZVOČNI KLNO SOhULShJ 1MJM V SlSKl, TELEFON 41-7» Velik pevski film SESTRA MARIJA SLIKARJEV MODEL V gl. vlogah: Čamila Hora, Aleksander Sved, Paul Javor L ur. V dopolnilo zvočni tednik in kulturni film. Predstave v soboto ob H 9., v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob ^9. uri SOKOLI! Posečajte in podpirajte sokolski kino! V torek: AlaflOV VTt~ Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega stiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 24. julija 8: Duet harmonik — brata Golot«, — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske oerkve. — 9.45: Verski govor (g. ravn. Jože Jagodic). — 10: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 11.30: Otroška ura - Stnček Matiček. — 12: Trboveljski pevski jazz. — 13: Napovedi. — 13.20: Na izlet v daljne kraje (plošče). — 17: Kjnetijska ura: Ohranimo zemlji rodovitnost (g. ing. Rado Lah). 17.20: Tržna poročila. — 17.30: Prenos pro-menadcega koncerta iz Rogaške Slatine; Diiriremt: A. Neffat. — 18.H0: Citraske točke (plošče). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac ura-" Junaštvo in slava Sombor-ea pri obleganju Dunaja L 1683 (dr. M. Stoikov, publicist, Beograd). — 19.50: Originalna švicarska godba (bratje Malenšok). 20.30: Koncert vojažke godbe. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Lahkih nog naokrog (pločče). — Konec ob 23. url Ponedeljek, 25. julija 12: Kmečki trio. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Glasbene stike. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi. Porodila. — 19.30: Nac. ura: Upor v Mostaru 1860 leta (Ahmed Muradbegovič, književnik, Zagreb). 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.10: Počitniške kolonije za vajence (g. dr. Albert Trtnik). — 20.30: Prenos koncerta is Dobrne, — 22: Napovedd. poročila. — 22.15: Fantje na vasi. — Konec ob 23. uri. Torek. 26. julija 12: Vojaške godbe igrajo (pdosče). . 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Solističen instrumentalen koncert (plošče). — 19: Napovedi, poročila. - 19.30: Nac ura: Glavni poljski pridelki nase zemlje (min. Novako-vič, pomoč, ministra, Beograd). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Plošče: Bralim«: Ogrski ples SL 5 v fiu molu. — 20.10: Baročna arhitektura in kiparstvo (g. Jože Gre-gorič). — 20.30: Iz zvočnih filmov (plošče). 21: Prenos iz Turina; v odmoru napovedi, poročila. — Konec ob 23. uri. Sreda. 27. julija 12: Donski kozaki pojo (plošče)- — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Harmonika solo (Avgust Pilih). — 1H: Sprehod v gozdu (plošče). — 18.20: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A- Dolinar). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac ura: Kako so bjJe organizirane karavane v srednjem veku (dr. Anton Dabanovič, prol. univ. Zagreb). — 19.50: Citre solo — g. Emil Mezgolits. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta tz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke 2laste jz nebotičnika. — Konec ob 23. uri. Četrtek. 28. julija 12: Koncert baletne slasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vjrtuozi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Železo v Jugoslaviji iMin. šuma in rudnika, Beograd). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Pripovedke iz dunajskega gozda. Strauss (pJošče). — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: A. Neffat. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Gimermanov kvartet. Konec ob 23. uri. Petek, 29. julija 12: Odmevi z naših livad (plošče).- 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramli igrajo (plošče). — 19: Napovedi, poročiia. 19.30: Nac. ura: Bolgarska književnost po vojni (Štefan Atanasov, student medicine, Ljubljana). — 19.50: Zanimivosti. — 20: B. Smetana: Dve vdovi, fantazija (plošče). 20.10: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: A. Neffat — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Angleške plo. '^ce, Sobota, 30. julija 12: Plošča za ploščo, ni san a zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. — 13.20: Plo^Sa za ploščo, pisana zroe«. godba vesela in ijesmice vmes. 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Socijamo skrbstvo v Franciji (gdč Zdata Hrastova). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Sport kot vaZen faktor na-cionakie propagande (2. Bogdanovič. public. Beograd). — 19J50: Pregled sporeda.— 20: Zunanja politika (g. dr. A. Kuhar). . 20.30: Večer za pasje dni. Izvajajo elani rad. igr. drufine. vmes plošče. Sestava m vodstvo Jožek , n Ježek. — 22: Napovedi, poročila. 22.16' Koncert vesele glasbe ftgra Radijski ). Konec ob 23. uri. Urejuje Josip j&ttfiaacJe — £s