Posamezna številka Din 1.—. Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV 210 V LJUBLJANI, pondeijek, 12. oktobra 1925. LETO li | Ishajd wak dan opoldne, izvzeiaš: nedelj in praznikov. Mose5na naročnina: V Ljubljani in po požti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. iistivisen noimč^rf list U8EDNISTV0 IX UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. THLSFOS 8TBV. 552. Rokopisi se na vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.633. Demokracija je diskusija. Ni menda pri nas stranke, ki ne bi naglašala o tebi, da je demokratična. In čim bolj naglasa o sebi, da je demokratična, teni bcij sigurno greši proti osnovnim načelom demokracije. Klasičen primer za to je naša SDS, ki celo v svojem imenu nosi pridevek demokratične stranJ;e. To pa je ni motilo, da je propagirala politiko trde reke, da je sklepala volilne rede, ki so imeli edin namen, kako korigirati ljudsko voljo v njeno korist, da je delila dijaške štipendije le po strankarskem ključu in da je postopala v diametralnem nasprotju z osnovnimi načeli demokracije. Pa tudi druge naše »demokratične« stranke so bile kaj 'hitro v nasprotju z demokracijo, če ni bila ta čisto v soglasju z njih strankarskimi interesi. Najbolj očitno se je to pokazalo in se še kaže v tem, kako se vse stranke rade ogibajo diskusiji. In vendar je demokracija samo v diskusiji, kakor je dejal resnični demokrat Masaryk. Glavni namen demokracije je ravno v tem, da ustvari med ljudstvom J sporazum, da izloči vsako nasilje in da uveljavi samo to, kar je v skladu z voljo večine. Vse to pa je dosegljivo le potom diskusije. Tej pa se naše stranke ogibajo ko za stavo. Da damo par primerov: Sprožili smo ob petletnici koroškega plebiscita miseJ, da je treba ustanoviti slovenski narodni svet, ker pridemo le tako do enotne slovenske politike. Ker je brez dvoma, da j mi tak narodni svet rabimo, kaj je bolj naravno kc-t to, da so ga naše stranke in njik časopisi preslišali. Narodni svet bi pa8 malo podrezal strankarski egoizem in «to ga stranke odklanjajo. Padla jo beseda o slovenski fronti proti preobdačenju Slovenije. Pa čeprav ni davkoplačevalca, ki ni bi na lastni koži obdutil krvavo potrebo take fronte, ven-je bil tudi ta predlog prešli san, ker je strankarska ljubosumnost premočna. Samo iz, narodnih interesov smo prijK)-ročali vstop SLS v vlado, ker ne moremo razumeti, da je izločil slovenski narod ovojo politično SLS samo zato, da ostane ) ta politična moč neizrabljena. Toda di- ’ skuaij* o tem vprašanju nismo mogli ^oživeti, temveč samo prazne očitke in j •icor a en« strani, da delamo za klerikalce, 7, druge pa, da delamo za liberalce. Ča pa že doživimo kdaj, da se raz-vnarn* v slovenskih listih debata, potenj smemo biti prepričani, da se bo vodila v najbolj nedemokratičnem duhu. Tako jo u. pr. dr. Gregor Žerjav napadel »Kmetijsko družbo«, da je strankarska in nedelavna. Predsednik Kmetijske družbe je nato poslal »Jutru«, ki je pri- j občilo dr. Žerjavov članek, silno stvarno | in zmerno pisan odgovor, ki ga >Jutro< i seveda ni priobčilo. Ko smo to pojasnilo j objavili nato mi, je odgovoril nanj dr. i Žerjav in sicer ta]j0j ^a nj izvedel bralec ! > utrac aa vsebino Sancinovega odgovo- j ra. Da se tako ne vodi diskusija, kakor jo zahteva demokracija, je jasno Ker ne časte naše stranke načela di-akusijo, zato je tudi nemogoč političen napredek naroda. Le v javni diskusiji «nor« volilec spoznati pravilnost te ali •no misli, le v javni diskusiji se izčistijo programi in taktike strank. Ker pa pri nas diskusije ni, zato so tudi programi strank vedno bolj potisnjeni v ozadje in zato cvete v naži dnevni politiki brez-načelnost, kakor še nikoli. Demokracija je diskusija in samo stranica, ki se ravna po tem izreku, je demokratična. Zakaj samo ta stranka »poštujo mnenje drugega, v tem spoštovanju pa j* kvor demokracije. Bil bi jenci St. Radiča in po jasnih izjavah radikalnih voditeljev je postalo popolnoma jasno, da ni pričakovati ftrav nobene izpremembe v politični situaciji. Docela brez podlage je tudi nada samostojnih demokratov z ozirom na odložen povratek Nikole Pasica. Pašič je sam izvedel politiko sporazuma in je mnenja, da je koalicija med radikali in radičevci državna potreba. Zato je izključeno, da bi hotel Pašič povzročiti spremembo sedanje politike. Pač pa je res, da je Pašič proti takojšnji rekonstrukciji kabineta, ker želi, da najprej prouči v Beogradu položaj in da se i šele nato loti dela za rekonstrukcijo vla- j de. Ker tudi radičevci ne polagajo važnosti na rekonstrukcijo kabineta, ne more v tej stvari priti do nobenega nesoglasja. St. Radič po svoji avdijenci v Topoli zopet kategorično potrdil. Obupen pa je položaj samostojnih demokratov, ki čutijo, da mora njih stranka razpasti, če obstane sedanja vladna ko-] alicija. Ker so se njih poizkusi, da bi | razbili to koalicijo, klavrno ponesrečili, j skušajo priti preko radikalne stranke v ! vlado. Pa tudi ti njih poizkusi so brezupni. Radikali se le predobro zavedajo, da bi bili samostojni demokrati za nje le balast, dočim dobe samostojno demokratske volilce tudi brez pomoči prvakov. Enako je brez podlage vest, da bi vsled kraljevega kronanja prišli v vlado davi- ’ dovičevci. Radikali nočejo o tem slišati niti besede. Situacija je čvrsta in izprememb pričakujejo le tisti, ki so v brezupnem položaju. Kdor se potaplja, seže pač po vsaki bilki. KorJsrenca v imm. Beograd, 12. oktobra. Po vesteh iz Ločanu so voditelji delegacij dr. Luther, Briand, Chamberlain in Stresemann priredili včeraj izlet z motornim čolnom ob obali jezera. Po povratku je Chamberlain izjavil predstavnikom tiska, da je zelo zadovoljen z diskusijo. Vendar pa svari pred prevelikim optimizmom, kajti čeprav je storjen velik korak naprej, se more še vedno naleteti na nove in velike težkoče. Angleški krogi so zlasti zadovoljni z uradno izjavo italijanskega delegata Sci-aloje, da bo Italija podpisala pakt in zanj jamčila pod istimi pogoji kakor Vel. Britanija. To bo osnovna misel garancijskega pakta. POLOŽAJ GRŠKE VLADE SE VEDNO KRITIČEN. Beograd, 12. oktobra. Iz Aten poročajo, da je položaj še vedno zelo kritičen. Vlada ima neprestano seje in posvetovanja o merah, ki jih bo podvzela proti opoziciji. Cela vrsta zaupnih oficirjev skuša med ljudstvom vzbuditi ugodno razpoloženje napram režimu generala Pangalosa. Plahiras dela "vladi veliko preglavi«. Vladni krogi mislijo, da je Plahiras ostal v Atenah. Posebno pa jih skrbi, če je odšel Plahiras v Solun, odkoder bi mogel uspešno nadaljevati svojo akcijo proti Atenam. GENERAL PLAHIRAS — BOBEGNIL. Beograd, 12. okt. Po vesteh iz Aten je vlada izdala ukaz, da se mora general Plahiras takoj odstraniti iz Grške. Plahiras je bil o tem vladnem sklepu že prej obveščen in je neznanokam pobegnil. Vsa poizvedovanja policije so brez uspeha. INTERPAIILAMENTARNA KONFERENCA V WASHINGT0NU KONČALA SVOJE DELO. Beograd, 12. okt. Delegati za interpar-lamentarno konferenco so prispeli včeraj v Newyork po končani konferenci v Washingtonu. Ameriško jugoslovensko društvo je priredilo banket, katerega so se udeležili najuglednejši zastopniki tiska, financ in odlični politiki. Delegacija potuje danes v Kanado, da tam konča svoje delo na konferenci v kanadskem parlamentu. POSLANEC PILATI PODLEGEL RANAM. Firenza, 12. okt. Maksimalištični poslanec Pillatti je podlegel ranam, zadob-ljenim ob priliki zadnjih fašistovskih spopadov. IZVAJANJE AGRARNE REFORME V DALMACIJI. Beograd, 12. okt. Jutri potuje v Dalmacijo podpredsednik HSS Predavec kot predsednik agrarne komisije, da zbere potrebno gradivo za donošenje spocijal-nih agrarnih zakonov za te l.raje. Člani komisije bodo po izjavi g. Predavca obiskali vsa važna mesta Dalmacije in hiteli z delom, tako da bo zakon že v začetku prihodnjega leta predložen skupščini. SPORTNH VESTI. Zagreb, 12. oktobra. Včerajšnja tekma med Haškom in Concordijo je končala 3 : 2 za Haška. V Beogradu j© naš team pprazil rtv munski team ▼ tekmi za pokal Nj. Vol. kraljice. Izid 8 : 0 (5 : 0). Beograjčani »o tako dobili kraljičin pokal. Vstop Radiča v vlado se izvrši in to je — Pašič se še yedno ni povrnil. Beograd, 12. okt. Včerajšnji dan ni zabeležil v politični situaciji nobenih važnih momentov. G. Pašič se še vedno ni vrnil v Beograd. O njegovem povratku, ki se pričakuje v političnih krogih z velikim zanimanjem, krožijo najrazličnejše PROSLAVA SPOMINA BRANILCEV BEOGRADA. Beograd, 12. okt. Včeraj se je na naj-svečanejši način vršila proslava spomina vseh junakov, ki so padli v častnem boju za Beograd. Proslave se je udeležil ves diplomatski kor, kraljev zastopnik, razne korporacije in četniki. Zastopani so bili tudi dobrovoljci. Pričetek slavnosti so naznanili topovski streli. Patrijarh Dimitrije je opravil molitve, pri katerih so mu odgovarjala pevska društva. Predsednik odbora je očrtal zgodovino teh bojev. Položeni so bili venci Nj. Vel. kralja, vlade, vojnega ministrstva, narodne | obrane itd. V mestu je bil za eno minuto ustavljen ves promet. SLAB ODMEV PRIBIČEVICEVEGA SHODA V VINKOVCIH. Beograd, 12. okt. Včeraj ob 10' uri 30 min. se je vršilo v Vinkovcih zborovanje g. Pribičeviča. Zborovanja so se udeležili le njegovi osebni prijatelji. Medtem pa trdijo samostojni demokrati, da je bilo navzočih na tisoče ljudi. Pretiravanje samostojnih demokratov pa je preočito, da bi imelo uspeh. Pribičevič je imel daljši političen govor, v katerem je kritiko vat sporazum RR, kar je že poudarjal na vseh svojih zborovanjih. Njegov govor ni vzbudil v politični javnosti nobenega zanimanja, ker je njegova kritika že preveč obrabljena in neštetokrat o vržena. Po »uspelem« zborovanju je gosp. Pribičevič odpotoval v Beograd. NASTOP »POLITIKE« PROTI SK0FU SAVIČU. Beograd, 12. oktobra. Današnja »Politika« piše zelo obširno o nadškofu Saviču, ki da je že večkrat sistematično deloval proti naši državi in njenim interesom. Savič, da je dal odstraniti sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra iz zavoda sv. Je-; ronima v Runu. Radi takega postopanja pa j© njenov položaj omajan. Iz merodajnih virov smo izvedeli, da je vlada skle-uila zahtevati pri Vatikanu odstranitev fiaa, da bi volilec sodil tudi po tem stran^ ko in no samo po njih kričavosti in njih reklami. vesti. Po neki kombinaciji prispe mini- j sirski predsednik danes zvečer v Beo- j grad. Drugi zopet trdijo, da se bo gosp. i Pašič še dalj časa zadržal v Monte Carlu, | nakar se povrne v Beograd šele v drugi } polovici t. m. j škofa Saviča z njegovega sedanjega položaja. A ko Vatikan ne bo ugodil upravičeni zahtevi vlade, tedaj bo vlada primorana škofa izgnati, pravtako, kakor so to storili Čehi v papežkim nuncijem in kar pripravljajo tudi Poljaki in Rumuni. Vlada bo postopala energično v obrambo državnih interesov, zavedajoč se svoje upravičenosti. BOLGARSKA POLICIJA USTAVILA DVA NAŠA KURIRJA. Beograd, 12. okt. Dne 10. t. m. sta prispela v Dragoman s potniškim vlakom dva naša kurirja z uradno pošto našega poslaništva in vojaškega odposlanika. Kurirja sta pokazala uradne diplomatske potne liste, vendar so ju bolgarski politični in carinski uradniki maltretirali. Na postaji je zahteval bolgarski carinski uradnik, naj odpreta kovčeke, da jih bo pregledal. Ker kurirska uradnika tega nista hotela storiti in sta se sklicevala na diplomatski potni list, je šel omenjeni carinski uradnik po policijo. Uradnika sta bila primorana pokoirti se Ukazu bolgarske policije. O vsem tem je bila obveščena naša vlada, ki bo storila primerno korake in vložila protest. MAKEDONSKI KOMITET ZAUKAZUJ» UMORE. Beograd, 12. okt. Pw-vesteh iz Rima je končana preiskava proti morilcu bolgarskega komitskega vojvode Čavleva. Morilec je bil izročen sodišču. Morilec je izjavil, da je izvršil umor po nagovoru makedonskega komiteta, od katerega je bil Čavlev obsojen na smrt radi svojih zvez z boljševiki. Kocka je zadela ravno njega, nakar je bil prisiljenv Čavleva ubiti. OTVORITEV KULTURNO - ZGODOVINSKE RAZSTAVE V ZAGREBU. Zagreb, 12. oktobra. V Zagrebu je bila otvorjena kultumo-zgodovinska razstava mesta Zagreba v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva. Razstava je nameščena v več zgradbah. Otvoritve so se udeležili zastopniki civilnih oblasti, predstavniki društev itd. Hobene ižprsmemtse. Beograd, 12. okt. Po opetovaui avdi- Velika Nemčija — Jugoslavija. ii. Mariborski dopisnik pravi na koncu drugega članka (»N. D. št. 204) precizno in določno tako-le: »Pri ..Anschlussu” se bo določala naša definitivna meja, zato se moramo na to novo razmejitev tudi temeljito pripraviti ter zahtevati vse, ne pa samo drobtine, ki bi pomenile le še nadaljnji neznosni provizorij.* Sicer pa ve on še več: ve tudi, da bo: »Do takrat brezdvomno rešeno bolgarsko vprašanje in vprašanje Rusije. Blagor njemu, ki take reči tako brezdvomno ve! Lahko njemu potem pisati v »N. D.« članke z občudovanja vredno gotovostjo in tudi hrabrostjo. On je že vkorakal čez Karavanke z oboroženo silo, vsedel se je na strategičnih mejah nad Osojami in mirne duše čaka najmoderneje oboroženo vojsko 70-nriiijonske države. »Pridobljeno bomo že znali čuvati!« pravi samozavestno. Težko je, ne pisati satire ob taki igrači z besedami! Jaz se nisem upal zapisati tako odločno, da se bo ob - Anschlussu- res zopet reševalo naše koroško vprašanje. Pripustil sem le možnost, a še rta to sem dejal: »Zakaj ne bi Slovenci pripravljali take možnosti s hladnokrvno, modro, pošteno politiko in resno premišljeno taktiko?-: Ta možnost bo veliko težje dosegljiva, nego si predočuje moj časiiti mariborski prijatelj. Za naše »velike zaveznike-*, ki jim tudi on preveč ne zaupa, je neko vprašanje tam nekje v Korotaniji definitivno rešeno in nihče več ne misli na tako malenkost v konglomeratu evropskih zmešnjav. Je še veliko drugih in neprimerno večjih krivic, ki čakajo pravičnega sodnika. Liga društva narodov zboruje leto za letom in hodi okoli teh vprašanj kakor mačka okoli vrele kaše. Tudi interparlamentarna zveza še ni prešla prve formalnosti. Vsakdo je. prepričan, da ga sršeni grdo opikajo, ako bo o nepravem času drezal v njih gnezdo. — In vendar gre tu le za malo bolj človeško ravnanje z narodnimi manjšinami, ne pa za take »korekture meje, ki pomenijo vendar odstop lepih kosov dežele in neomajno preložitev straie-gične meje- . Kolikortoliko moremo oprostiti tisto usodno zmoto, ki jo je potrdil mariborskemu dopisniku tudi pokojni dr. Lovro Pogačnik, takratni prvi in zadnji slovenski »vojni minister-, namreč: da proti severu kar na zemljevidu potegnemo mejo, pa bo! Morda so v Parizu v pivi pijanosti po polomu Nemčije in Avstrije res natvezili tega kozla dr. Korošcu in dr. Žerjavu in slovenske brumne (iuše so vse do pike verjele. Dopuščani, da je kdo veljavnih mož v Parizu takrat sam ver-jev v tako možnost. — Ali kako temeljito se je položaj spremenil že tekom mirovnih pogajanj! Wilsona in njegove plemenite ideje so vrgli med staro železo obrabljenih topov, a naši visoki pokrovitelji sami uiso že več drug drugemu povsem zaupali. Francozi so imeli edino skrb, da Nemčijo kolikor mogoče za dolgo dobo oslabijo, pred vsem seveda, da se ji ne priključi Avstrija. Mnoge države so kar tekmovale med seboj, katera bo bolj... magala Avstriji na lastne noge, da se ji ne bo skominalo po zvezi z Nemčijo. — Zato, vidite, so padle v vodo vse tiste lepe besede Korošcu in Žerjavu, zato koroški plebiscit, zato tista dvomljiva pomoč, tki smo jo imeli tekom priprav za glasovanje od vseh zastopnikov velikih zmagovalcev. Da je eden teh imel še drugačne zahrbtne nakane, to vemo vsi! Ali za prvo cono je vendar še kolikortoliko bilo vsaj navidezne podpore, pri drugi coni pa smo bili že docela osamljeni. — Končni izid glasovanja je vzbudil v vrstah velikih naših zaveznikov več zadovoljstva nego razočaranja, vsekakor pa ugleda do nas v njihovih očeh to ni povečalo^ Od takrat se je položaj za nas še temeljno j>oslabšal. Zmagovalci so drug za drugim le prekmalu spoznali, da je Nemčija pretrd oreh tudi za njihove zobe. Nemški narod je obračunal s preteklostjo, udal se je v usodo sedanjosti in začel s čudovito pridnostjo delati za bodočnost, — da ozdravi vse rane doma, — plačuje reparacije in vojne odškodnine v fantastičnih vsotah. To so dejstva, ki imponirajo vsemu svetu. Ko je pa čičerin sklenil v Rapallu z Nemčijo znano pogodbo, je nakrat vzrastel ugled Nemčije tako, da je ta dogodek najprej iztreznil Angleže, ki imajo z Rusijo v Aziji silno zamotane račune. Kemalova Turčija, ki imponira tudi mojemu vrlemu prijatelju iz Maribora, je naslala šele v tej dobi, ki sem jo ravnokar označil, in ta je s Sovjetsko Rusijo naraven zaveznik proti angleškim-aspiracijam v Mali Aziji. — Rusija je v tako srečnem položaju, da celo osamljena lahko piska na vso Evropo, v zavezni- štvu s Turčijo in morda celo z Nemčijo pa je naravnost nevaren sosed v Evropi in Azi- j ji. Zato oni prijazen kura v evropski politiki napram Nemčiji, ki se je stopnjeval od meseca do meseca, zato tekanje med Parizom I in Berlinom, zato prijaznosti ob zasedanju . Društva narodov, — zato prav zdaj konferen- . ee v Locarnu, ki naj Nemčijo odtrgajo od Ru- j sije in navežejo na zapadno Evropo, pred -vsem pa definitiven mir med Francijo in j Nemčijo. Ta naj še enkrat svečano prizna • Alzacijo in Loreno Franciji, okraja Eupen in Malmedy Belgiji, zate pa Francozi in Belgijci popolnoma izpraznijo zasedeno ozemlje, celo ono na levem bregu Rena (t. z. garancijska pogodba). I)a, namigavajo celo Nemcem, da bi mogli dobiti nazaj celo izgubljene kolonije (vsaj nekatere), ki so jih z velikimi žrtvami že kultivirali tako daleč, da bi ; se investicije začele izplačevati. Kaj vse skuhajo \ Locarnu, danes se ne j moremo natančno vedeti. Ali toliko je go- : tovo, da Nemci ne pokvarijo svojega polo- | žaja ne na zapadu in ne na vzhodu. Oboje i železo držijo v ognju! In tako so Nemci že v j petem letu po Versaillesu nekaka luč, v ka- , tero se omotično zaletavajo metulji: kar na j več strani jih vlečejo in si hočejo zagotoviti ; njihovo prijaznost. — Verjetno je, da po- j stane Nemčija enakopraven član Društva na- ; rodov, kjer se bodo upoštevale njene besede j in želje. V taki atmosferi dozoreva vprašanje Av- ; slrije in Anschlussa — in več nego verjetno ; je: da pride io vprašanje v doglednem času i na dnevni red v Društvu narodov. In najbolje bo, da lo vprašanje pride na j dnevni red in do — rešitve. Prav majhna j razlika bo, ako se Avstrija via faeti pribli- ' ža Nemčiji, ali ako pride tudi do formalne j združitve. Saj je Nemčija itak federativna re- j publika, v kateri so vse države samostojne, j i/.vzemši najnujnejše skupne zadeve. — Tisto < pa, kar je skupnega in kar tvori na zunaj i moč nemškega naroda, — tisto morejo Av- : strijci iudi brez formalne združitve gojiti j tako, da v danem slučaju že čea noč lahko skupno nastopijo prcii skupnemu sovražniku, i — In na tej poti so! — Zato pa si ni treba mašiti oči in ušes p;ed ; zorečim vprašanjem: združitve Avstrije z Nemčijo. Ta pride, pa naj jo še tako dolgo zavlačujejo! — In pride do mirne rešitve, to je moje najgloblje prepričanje. Pa je tudi za nas Slovence najbolje tako, ako hočemo še I enkrat dobiti priliko, da poskusimo rešiti koroške rojake. Najbrže ne bo lahka naloga naših diploma- ■ tov., da ob lej priliki obnove naše koroško ; vprašanje. — Veliki zavezniki naši imajo j vsak svoje Skrbi in bolečine, ki so prve, po- j tem dolgo nič, na to zopet njihove skrbi, ki ’. se jih bodo hoteli definitivno rešiti. Vsaka i nova koncesija, ki bi jo morali dati Nemci, j bo skoro gotovo* celo našim zaveznikom ne- • prijetna sitnari ja, ki se je bodo hoteli otre- • sti. Naši diplomatje bi utegnili zainiereši- j ra ti odločilne činitelje, ali vsaj en del njih, 1 le tedaj, ako pridejo z docela utemeljenimi, j pravičnimi, poštenimi predlogi, katerim niti Nemci ne bi mogli lahko odrekati opraviče- ; nesti. Morda! Ako pa uderejo v zbor diplomatov s — Celovcem, Gospo Sveto, z Osoj-skirn jezerom itd., na kar bi Nemci zdivjali in bi bili »naši zavezniki« sami presenečeni, tedaj smemo biti gotovi, da nam celo prijatelji zabrusijo v obraz: »Ali ste znorelj?!« — in konec! Nikdar več ne bo koroškega vprašanja!! , . In kaj potem? Ali pride takrat naš častiti mariborski dopisnik, ki brez sentimentalnosti pojde tja čea. z armado, ki bo »pridobljeno že znala čuvati«?! Ali res misli, da bodo jugoslovanski državniki sposobni za lake avanture, ki lahko uničijo vse...?! Ne bodo, to naj si prijatelj le zapiše za ušesa! Čemu torej taka brezmiselna pisarija!! Glasilo koroških Slovencev je prosilo, naj ee opusti javno razpravo o takih morebitnih bodočih dogodkih, ker oni vsled tega trpijo. Verujem, da trpijo, ako prihajajo v svet članki. kakoršen je oni v »S. N.«, ki predlaga celo stik z Italijo in skupno delitev plena. — Ali pošten, akademičen razgovor v mejah zdrave pameti, pravičnosti in izvršljivosti — ne more škoditi! Saj Nemci vedo dobro, pri čem so, da je 10. t. m. »Koroški dan«! Ali to lahko rečem: tudi gospod —v. — b. bi koroški stvari več koristil, da je ohranil vso svojo korajžo za druge prilike, ki si jih tudi velik del novih Mariborčanov srčno želi! — Stavil bi, da me tudi zdaj ne razume! Je pač križ! — Morda še kaj! A. G. Rezime: Koroški večer v Ljubljani je bil dobro aranžiran in je prav lepo uspel. KOROŠKI DAN. Ob 11. dopoldne je bila zbrana na Kongresnem trgu nepričakovano velika množica občinstva. Na govorniški oder je stopil predsednik Jugoslovenske Matice dr. Pretnar in otvoril je s kratkimi in jedrnatimi besedami mani-iestacijsko zborovanje. Svoj govor je zaključil približno takole: »Preko Karavank done zmagoslavni klici nemškega naroda, ampak tudi žalostni klici done k nam, klici koroškega ljudstva, ki želi biti združeno z nami in danes smo se zbrali, da damo našim bratom onstran Karavank poguma, zbrali smo se. da čutijo, da je izguba Koroške vprašanje vse Jugoslavije. Koroška ni za vedno izgubljena. Danes kličemo zasužnjenim Korošcem: Dokler bo stala Jugoslavija, računajte z nami!« Nato podeli predsednik Jugoslovenske Matice besedo dr. Dinko Pucu, ki prinaša pozdrave mesta Ljubljane, nakar preide na nesrečni plebiscit. »Težak je dan«, pravi, »zavedamo se krivde in popraviti jo hočemo.« Bvoj temperamentni govor zaključi z besedami: »Čakajte bratje, mi pridemo, gotovo pridemo!« Prihodnji govornik je bil dr. Basaj. ki je dejal med.dragim: »Danes obhajamo dan, ko je Dilo 70.000 bratov odtrganih od nas. Vendar pa ne sme tugovati srce, temveč pomnili je treba, da je prišel po petih letih dan dela minerjev, v Celovcu slave zmago, manifestirajo za »Anschluss«. To je vzpodbuda za nas. Zalo smo se zbrali tu, da manifestiramo za, priključitev Koroške k Jugoslaviji. — Po pogodbah je priključena Koroška Avstriji. Ge Avstrija izgine, poslane pogodba neveljavna.-Nato ožigosa govornik flagrantno kršenje manjšinskih pravic od strani Avstrije. »Umori, požigi in vsakovrstna druga nasilstva Hei-matsdiensta« so dokazi, kako se kršijo v Avstriji manjšinske pravice. (Klici: Sramota!). Dr. Basaj navaja priče, ki so čutile take stvari na lastni koži ter nadaljuje: -Se manj kakor o osebni, pa je mogoče govoriti o kulturni svobodi Slovencev v Avstriji. V vsej Koroški ni niti enega slovenskega učitelja, niti ene slovenske šole. Ker torej avstrijski Nemci niso držali svojih pogodbenih obveznosti, moramo apelirati na vlado, na Njegovo Veličanstvo, da se doseže, na pripade v slučaju »Anschlussa« Koroška nam!« Kot zadnji govornik je nastopil dr. Marušič, ki je govoril tako-le: »V življenju posameznika nastopijo čestokrat trenutki, ki so odločilnega pomena za celo življenje. Od sklepa, katerega človek takrat napravi, zavist ves njegov bodoči razvoj. Ge si v takih trenutkih zberemo pot navzgor, pravimo, da je to naša zasluga. Ce nas pa pot povede navzdol, zvračamo krivdo na usodo. Psiholog pa, ki globlje posmatra vzročne zveze, ve, da odločitev v kakem uso-depolnem trenutku ni samo slučaj usode, temveč da je odločitev posledica vseh latent-nih sil in lastnosti posameznika, katere tvorijo 40p.£OV jaz* njegovo osebnost. Ravno tako se pojavljajo taki odločilni trenutki tudi v življenju naroda. Vsa narodna bodočnost, ves narodni obstoj, izpolnitev poslanice, katero je Bog določil narodu, da jo vrši v prid človečanstva, je odvisna od sklepa, katerega je narod napravil v takem odločilnem trenotku. In narod nima pravice, da krivi usodo ali drugo, ako ta odločitev ne izpade tako, kakor je to v korist njegovega obstoju, blagostanja in napredka. Krivica leži v njem. ker ni sna! in ni hotel razviti vseh svojih dobrih lastnosti, ker ni imel dovolj energije, dovolj požrtvovalnosti, dovolj ponosa in zaupanja v samega sebe. Danes se nahajamo pred takim odločilnim trenotkom. Po petih letih od dneva nesrečnega spomina je zopet odprto takozvano Koroško vprašanje. S tihim, marljivim, sistematičnim, a tudi zahrbtnim delom, sta se Nemčija in Avstrija pripravili, da pogazita njim neprijetna določila mirovnih pogodb. Kaos, ki je nastal v Evropi po svetovni vojni, medsebojna ljubosumnost velikih držav, odsotnost velike Rusije in Amerike od vplivanja na razvoj dogodkov je tema državama omogočil, da ste pripravili ujedinjenje obeh držav duševno in materijalno. Manjka samo še formalni akt Anschlussa. in evo Nemčije na Karavankah, tiste Nemčije, ki od Bismar-ka dalje dosledno gradi most do Adrije in do Bagdada. Malenkostni in optimisti bi bili, ako bi iz vsega tega razlagali, da bi ta akt pomenil samo smrt naših koroških bratov in definitivno amputacijo enega dela našega telesa in to tistega dela, na katerega smo navezani z vso svojo tradicijo prvih slovenskih knezov, s katerimi nas je skupaj zlilo ne samo na- rodno in jezikovno edinstvo, temveč vsa iz srca goreča poezija narodnih pesmi, planin in jezer, v katerih se zrcali vsa pristnost naše narodne duše. Ne, koroško vprašanje ni samo vprašanje obstoja naših koroških bratov*, temveč je vprašanje našega narodnega ponosa, našega življenja in udejstvovanja v človeški zgodovini To vprašanje je v ozki zvezi z c-odo naših bratov onkraj Triglava in Snežnika ob sinji Adriji, ki so rnvnotako kri naše krvi. srce našega srca. Nima jo vzroka naši koroški bratje in naši mučeniki ob bregovih bistre Soče, da nam bodo hvaležni. Imamo pa mi globok razlog, da smo jim hvaležni ne samo za vztrajnost, s katero se bore zn svoj in naš obstoj, ne samo za muke, ki jih v tem neenakem boju prenašajo, nego predvsem in v prvi vrsti za to, ker so nas oni-prisilili, da sme globoko iz svojega srca izklepali vsa ona na (plemenitejša čustva, ki delajo narod vredinm. da živi. Oni so povod, da smo daneis ob tem svečanem trenutku pozabili malenkostne spore, ki nas delijo, njim se imamo zahvaliti, ako naša srca danes gore v čisti in plemeniti domovinski ljubezni, ako smo pripravljeni za vse žrtve, ako nam obrazi planite navdušenja in ponosa. Njim moramo biti hvaležni, da so nam večen memen-to, da moramo vstrajati na tej poti, da moremo gojiti ta čustva, da v žrtvah ne omagamo n i i i v junaški in trdni odločitvi, da hočemo živeti svoje življenje, da hočemo in da zaslužimo, da imamo med narodi svoj kotiček na solncu. Ta večen, sladek in bolesten opomin nam tudi jasno pokazuje, da je edina naša rešitev v' složnosti in ljubezni do naše narodne države, v konstruktivnem delu za ponosno zgradbo njene moči, njenega in našega napredka. Evo bratje, tu je tudi rešitev koroškega problema. S 'smotrenira, resnim delom, ki je enako daleč od malodušnega brezdelja, kakor od hrupnega frazerstva, moramo se povzdigniti na moralno višino naroda,, ki ve kaj hoče in ki ima resno voljo, pod vsako ceno, tudi pod ceno največjih žrtev, doseči zmago svoje pravične in poštene stvari. Za to ni danes bistveno, da zatrjujemo našim bratom onkraj Karavank in Snežnika, da jih ne pozabimo. čemu so potrebne take obljube, ko je jasno, da so ti naši bratje tako združeni z našim narodnim orgaimzmom, da bi jih ne mogli pozabiti, tudi ako bi hoteli, da bi jih mogli iztrgati iz srca samo. ako bi si istočasno tudi iztrgali sree. Tisočletja bodo prišla za nami. spomin na trpljenje in borbe naših bratov bo ostal. Ampak pred zgodovino bi imeli strašno odgovornost, ako bi ne prisegli vsi tu eno-dušno. da hočemo vse napraviti, vse žrtvovati, da naše brate osvobodimo, da jih zopet sprejmemo v gorki ohjem naše skupne matere. To je važno in bistveno. Za to naj ču-jejo naši'bratje naše sporoičlo: Morejo biti med nami nesoglasja glede malenkostnih notranjih vprašanj, toda v tem je ves narod od Trigl-ava do Peristera edin, da hoče s krvjo priboriti Vam svobodo, ki ste jo izgu- bili ne po vaSi krivdi. Za io vzvišeno misel hoče narod Siveti in umreti, ker bi bil nevreden življenja, ako bi hotel malodušno kloniti pred to veliko nalogo. To vam prisegamo in tako nam Bog pomagaj! Naše misli, naši pozdravi lete preko Karavank, kjer Haimatsbund danes slavi svoje orgije. Enako leti naša duša proti sinji Adriji in kliče vsem zasužnjenim, teptanimMn zaničevanim: Ne klonite, vztrajajte! Mi cu.jemo in bdimo. Bog pravični na višavah ne bo dopustil, da je toliko pravičnih solz, toliko plemenite krvi bilo prelite zastonj. Celemu narodu pa kličemo: »Pogum, vztrajnost m sreča junaška!« Živela Jugoslavija, živeli naši zasužnjeni bratje, živela pravica! Naito je preči tal govornik več pozdravnih brzojavk in resolucijo, ki se pošlje zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Resolucija zahteva, »da mora biti Korotan v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji naš < ‘Visi govorniki so želi buren aplavz. iPo prečitanju resolucije je zaigrala železničarska godba državno himno, ki jo je po-slušalo občinstvo odkritih glav, nakar se je formirala impozantna več tisoč ljudi broječa povorka. Sprevod se ije pomikal po \Volfovi ulica, Aleksandrovi cesti, Bleiweisovi, Rimski, Cojz-ovi, preko šentjakobskega, Starega in Mestnega trga ter \Volfove ulice na Kongresni trg nazaj, kjer se je občinstvo mirno razšlo. Vso pot so udeleženci manifestirali z viharnimi vzkliki: »Živela Koroška! , »Živijo slovenski Korotan! , »Živijo kralj!«, »Živijo vojska , »Živijo Jugoslovanska Matica!« in podobnimi. Pred vladno palačo so zapeli manifestanti »Hej Slovani«. Mir se ni kalil ter je bilo ojačenje policije popolnoma nepotrebno. Ljubljana za slovensko Koroško. V soboto zvečer je priredila Jugoslovenska Matica v veliki dvorani hotela »Union« Koroški večer. Udeležba je bila ogromna, še pred osmo uro so se valile množice ljudi v dvorano, ob osmih ni bilo dobili nobenih sedežev več, kmalu nato so bile polne tudi galerije. Dosti ljudi sploh ni dobilo prostora. Prva točka programa je bil nastop mešanega zbora pevskega društva Ljubljana Kakih 50 pevk in pevcev je zapelo pod vodstvom dr. Fr. Kimovca Klemenčičev zbor »Oj poglejte ptičke na domače njive« in koroško narodno »Pojdem v rute«. Zbor je dobro discipliniran ter je rešil svojo nalogo prav častno, zakar jo žel topel aplavz. Nato je stopil na oder pesnik Oton Zupančič Občinstvo ga je pozdravilo z viharnim ploskanjem. Njegov globoko zasnovani in pesniško dovršeni slavnostni govor je izzval pravo navdušenje in frenetičen aplavz, ki ni ponehal, dokler se ni vrnil govornik po svojem odhodu še enkrat na oder ter se v drugič poslovil od občinstva. Sledil je nastop ženskega zbora »Glasbene Matice«, ki je zapel pod vodstvom pevovod- je Kumarja pet Sukovih dvospevov. Spremljala sta jih štiriročno'na klav. Z. Zarnikova in Janko Ravnik. Umetniška šolanost zborov »Glasbene Matice«, kakor_ tudi posameznih gojencev je znana, nastop ženskega zbora na sobotni akademiji je bil nov dokaz zanjo. Nato je iznenadila občinstvo Pavla Pilonova, gojenka I. c razreda ženske realne gimnazije z recitacijo dr. Ivan Lahov pesnitve »Pesem novih otroki. Ta točka namreč ni bila na programu. Deklamatorka je nastopila jako graciozno. Žela je burne aklamacije in zaslužen aplavz. Operni pevec Svetozar Banovec je zapel s spremijevanjem prof. Ravnika Štiri koroške narodne pesmi. Tudi on jo žel obilo zasluženega priznanja. Končne točke programa je absolviral pevovodja Zorko Prelovec z moškim in mešanim zborom »Ljubljanskega Zvona«. Zvo-naši so zapeli štiri koroške narodne pesmi, med njimi najlepšo koroško popevko »Gor čez izaroc. Zadnji dve točki sta bili Adamičev zbor »Kaj ti je mojica« in Premrlov »V Korotan«. Da so peli Zvonaši lepo in umetniško dovršeno, kakor vedno, se razume samo po sebi. Politične vesti. = Radičev vstop v vlado. Radikalno »Vreme* piše, da radikala zelo žele, da vstopi St. Radič v vlado, toda le ko! resorni minister. Da bi postal podpredsednik vlade, je nemogoče, ker zakon takega mesta ne pozna. Moral bi se ustvariti poseben zakon, kar pa ni takoj mogoče. — »Obzor« piše, da radikali zaradi visoke starosti in slabega zdravja Pašiča ne morejo pristati na to, da bi bil Radič podpredsednik vlade. Če namreč ne bi mogel Pašič voditi svojih poslov, potem bi avtomatično prevzel ministrsko predsedstvo Radiča in bi bil, čeprav šef manjše stranke, tudi šef vlade. Na to pa ne morejo pristati radikali. Če je Radič vseeno izjavil, da mu je zagotovljeno mesto podpredsednika vlade, polean je hotel s tem presekati vse intrige, ki so se pletle okoli njegovega vstopa v vlado. Toda vprašanje je, če je bil ta korak Radiča umesten. Pašič namreč ni navdušen za sporazum in iz spora okoli Radičevega pod predsedstva bi mogla nastati tudi vladna kriz.a. Ni pa umestno, da bi Radič povzročil tako krizo zaradi osebnega vprašanja, temveč je veliko bolj umestno, da »e najprej reši io stvarna vprašanja. Zato je po mnenju »Obaorai bolje, da Radič to vprašanje opu- sti in da Pašiču ne olajša stališče, če bi ta hotel imeti volitve. — Naše »Jutro« je aeV®”** iz tega »Obzorovega« uvodnika napra slona, pa čeprav je jasno, da nima ta uvodnik prav nobenega drugega namena, ko izvesti na Radiča* tudi iz Zagreba pritisk, da popusti. V ta namen je* tudi situacija črno naslikana, kar pa na informirane kroge ne bo naredilo nobenega vtisa. — Laza Markovič o Radičevem na.*d«l>“ * Ženevi in sporazum. Pariškemu d°r>isr" , »Vremena« je dal Laza Markovič širno izjavo o Radiču in vladni P°' ..i > , kovie je med drugim ^«S‘V1e bU nie Radičev govor i^‘^.rioliSfi ^ mo n8,iš?drVžaviPv korist' Tudi ni res, da bi SC Radič neugodno izrazil o Francoski ali A nul i ji Glede sedanje vladne koalicije je dejal Laza Markovič, da ta mora obstati, ker ni druge koalicije, ki bi jo mogla zameniti. Sodelovanje se je komaj pričelo in tla za intenzivno parlamentarno delo so komaj pripravljena. Zato je neresno govoriti o neuspehu ali pretrganju politike, ki se pravzaprav še ni pričela niti iz.vajati. Vsaka koalicija ima svoje težkoče in ko so delali radikali koalicijo s Pribičevičem, tedaj je proti temu protestirala radikalna organi/atrija v "Virovitici, ki je tudi sedaj nezadovoljna. To pa so samo neresni incidenti, ker je glavna sila stranke odločno za sporazum in ki zaupa politiki Nikole Pasica. Pribičevič je dobil 22 mandatov tedaj, ko je šel s Pašičem, vprašanje pa je, koliko jih bo dobil sedaj, ko je- v boju s Pašičean. Markovič je mnenja, da sedanja koalicija sploh nima resnih nasprotnikov in da bi mogle nastati stvarne tetko če le, če radičevci in radikali ne bi vodili dobre politike. Iz razgovorov s St. Radičem sem dobil utis, da hoče on do konca ostati odločen zagovornik sedanje politike sporazuma. Kakor poanam lastno stranko, pa yeai, da bo politika sporazuma trajna dn plo-donosna. Ta politika je dobila svojega pro-tektorja v kroni in to vsled potrebe države, da se vsak ekstremističen in separatističen po k ret onemogoči. Krona se ne meša v stran-karske^posle, toda potrebno je, da vodi račun o vprašanju, ki ima vsenaroden značaj in ki je- velepomenljiv. Vsled modrega in nevidnega vpliva krone v popolnem skladu s parlamentarizmom, se je prišlo do sediinje koalicije, katere trajnost je v rokah radičev-cev in radikalov. — Naj si od »Jutra« na-iarbaui bralci to preberejo. = Celo Nemci so lojalnejši od Jutrovcev. O Radičevem govoru v Žeuevi piše tudi »Cil-iier Zeitung« in pravi: Pozicija Radiča ni vsled Ženeve niti najmanje omajana, temveč ssmo okrepljena. Na teni ne morejo ničesar Azpremeniti škodoželjni komentarji njegovih nasprotnikov. Tako, kakor je govoril Radič, more pred Evropo govoriti samo politik, ki ve, da je za njim močna in dobro ur e »n a država. Če je to v resnici tako, je brez pomena za utis, ki ga je dobila Evropa. Ce je država taka, kakor jo je zastopal Radič, potem mu morajo biti hvaležni vsi patrioti, ker jo je tako predstavil, če pa ni taka, pottMn se mu je s stališča države treba še bolj zahvalili, ker je pripomogel, da jo Evropa tako ceni. Oboje je od velikanske koristi- Nasprotniki Radiča, ki so imeli dolgo tasa monopol za patriotizem, bi morali biti pravzaprav ponosni na ženevsko zastopanje Radiča. Oni bi tudi bili ponosni — če bi ne bil ravno gos-pod — Radič. Proti njemu pa no nastopajo iz patriotičnih, temveč strankarsko egoističnih nagibov. Ti bodo Sčasoma izgubili na sili ravno tako, kakor nade, da bodo Radiča zapustili njegovi volilci. Nepri-' stranskemu opazovalcu izgleda položaj v Beogradu, če nee nastopi kaj posebnega, manj zamotan, kakor je bil kadarkoli.« Tako-le uči 'Cillier ZeituiLgc naše samostojne demokrate patriotizma! Komentar je res nepotreben! — Splošen optimizem r Locarnu. Zadnji dnevi so biii posvečeni številnim neoficijel-rtim razgovorom posameznih delegatov, čeprav ni bil izdan o teh razgovorih noben komunike, se veuvdar trdi iz švicarskih krogov, da je bil na teh sestankih dosežen kom-p rami s glede i/ipremembe čl. 16. statutov Zveze narodov, 'in sicer v tem smislu, da bi mogla Nemčija vstopiti v Zvezo. Stresem a nn je- na seji poudarjal, da je za Nemčijo, ki je docela razorožena, nemogoče, da bi sprejela vse člene Zveze narodov. Briand pa je lemu jjasproti zastopal stališče, da morajo biti po- '* za vse eualci in du bo sprijnznenje naro-JOA itak privedlo k razorožitvi. Splošno se smatra neoficijelna pogajanja kol zaključena in v vseh krogih prevladuje optimistično razpoloženje. Misli se, da je vstop Nemčije v Zvezo narodov siguren in ravno tako tudi sporazum glede zapadnega garancijskega pakta. — Glede francoske garancije na vzhodu pa se misli, da bo dosežen sporazum v tem smislu, da odloči Zveza narodov, re itn a Francija nastopiti v obrambo Poljske in češkoslovaške ali pa ne. — Francoski listi priznajo, da ni nemško stališče glede čl l(i brez podlage in zato so za kompromis v tem vprašanju. Naglašajo pa, da bi bil veMko dosegljiv sporazum, če bi imeli Fran-gotovost, da je nemška vlada v resnici piezeta z demokratičnim in resnicoljubnim duhom. ; — Mamko. Iz Feza poročajo o novih po- i koritvah plemen. Po še nepotrjeni vesti, so Spanci osvobodili HOO od Hif;mov ujetih Špan- i cev. — Rifani nadaljujejo z obstreljevanjem rnestn Tetuan. Španski oficirji in uradniki so poslali svoje rodbine v Cevto in v Španijo _ >Intrasigeant« poroča, da je dospela kri- i.trka »Par is« težko poškodovana v Francijo. Rila je 15 krat zadeta od granat. DELAVSKO AKADEMIJA. Včerajšnje drago predavanje »Delavske ! .•akademije!: se je vrnilo v Mestnem domu, ' ker se je izkazalo, da je bil dosedanji prostor — šolska soba v III. državni gimnaziji — premajhen za številno delavstvo, ki se je priglasilo k udeležbi tečaja. To pot je nad 150 ^flavceA in delavk poslušalo predavanje g. proL Melika o »Zgodovini srednjega veka«! na podlagi stenske karte. V' enournem predavanju je podal g. profesor očrt srednjeveških trgovskih in prometnih razmer pred odkritjem Amerike, stremljenje Evrope po bogati Indiji in iskanje direktne praktične rvpjte. Opisal je prometna sredstva in ovire raziskovanj radi vraž in praznovernega strahu pred južnimi pokrajinami, »kjer morje vre ’ *®‘l požirajo ladje, t Vsled teh razmer i ~i (-rgoYina ni mogla razviti. Nato i - ede odkritja do Kolumba, ki izvirajo iz ! »Iremljenja najti pot v Indijo. Nato je govor i o Kolumbu 1!1 prvem potovanju. Nadaljevanje I »panske ekspedicije - pot v Azijo, Omenil ' Je kulturo ameriških plemen, zlasti kulturno aocijalistično urejeno državico Peru. Najdba Špancev v novih pokrajinah — zlato, in posledice: Španci se trumoma selijo v Ameriko »n prične se zatiranje in izžemanje domači-uov. Domačini so morali v rudnike, vsled vt-sar so slabotna plemena hirala in izumirata. Začela se jo trgovina s črnimi sužnji. Dalje sledijo odkritja Francozov in Angležev, ki so se stjilno naseljevali in so zato Ameriko tudi obdržali. Ta doba je doba odkritij ki je važna radi napredka trgovine in izumov. Predavanje je bilo namenjeno masi in'je g. predavatelj predaval zanimivo. Vendar mislim, da se bodo ljudje mrtvih in neaktualnih Predavanj kmalu naveličani. —1— Dnevne vesti. Skupen odbor Zveze slov. kmet. ljudstva in radikalov v Mariboru. 1. V mariborski oblasti se je osnoval dne 20. avg. 1925 z nedotaknjenimi programi in J tat uti svojih matic skupni odbor legalnih predstavnikov ZSKL (radičevci in samostojni kmetje) in NRS, kii hoče reševati sporazumno različna gospodarska in socialna vprašanja, popravljati krivice in uvesti v upravo red, poštenost -in objektivnost. 2. Ta odbor se redno sestaja in predstavlja 2-1.000 pri zadnjih skupščinskih volitvah oddanih glasov. Stranke, v njem zastopane, imajo v nar. skupščini 3 narodne poslance. 3. Brezdvomno je korak zbližanja, sporazumevanja in skupnega delovanja navedenih strank, v velikih gospodarskih in socialnih vprašanjih ogromen napredek v političnem življenju nas Slovencev. 4. V skupnem odboru zastopane stranke ne izključujejo nikogar, ki hoče pošteno in odkritosrčno sodelovati v smislu zgoraj naznačenega programa. 5. Prvi malenkostni uspehi skupnega sodelovanja so bili, da so kompetentni ministri upoštevali predlog odbora zastopnikov navedenih strank in da so uradnike, ki so bili iz strankarskih razlogov premeščeni v najrazličnejše kraje, premestili nazaj na svoja stara službena mesta. 6. Zato gledajo navedene stranke s prezii-rom na neresnično poročanje njim nasprotnega časopisja. Zastopniki, potem ko so dobili odobreinje svojih strankinih forumov, pritisnejo pečat in podpišejo. Za tajništvo slov. kmetskega ljudstva v Maribora: Franjo Hvikaršič. član predsedstva SRS, Roman Bende, član predsedstva SRS in tajnik ZSKL. Ivan Mrmolja, bivši narodni poslanec, Lipovšek, predsednik SKS. — Za Oblastni odbor NRS: Dr. Rudolf Ravnik, predsednik, Janko Tavčar, podpredsednik. — Izjava. Prišla mi je v roke številka ! Vašega lista, v kateri me poživljate k pre- j klicu moje sodbe o nekaterih slovenskih li- i stih v »Našem Zvonu«, v kolikor se tiče »Na- j rodnega dnevnika«. Ker sem vtsak trenutek pripravljen popraviti vsako neresnico ali kri- doseza jugoslov. tiskovni zakon — le resnici na l jubo 'izjavljam, da sem — ne iz zle volje, temveč v naglici — res preveč generaliziral in premalo distingviral. Uvidim, da se »Narodnem« dnevniku« ne more reči, da je kapitalističen lisi, ni Li da želi Slovence čez noč preleviti v Srbe, ali da je protiverski. To bom povedal tudi v »Našem Zvonu . Odkrito povem, da bi se »Narodnega dnevnika« ne bil dotakniil, četudi se ž njim v vsem ne strinjam, ko bi ne bil od gotove strani k polemiki — izzvani. Pozdrav vsem v domovini, ki so dobre volje! Bettrop - Bov na Westfal-skem «10. — I. Kalan. — Pojasnilo o koroški rnx«(aTi. V nedeljskem »Jutra- pravi g. poročevalec o Koroški razstavi med dragim; da je videl »nekje Gasparijevo zasmehovanje Avstrije«. Ta eo-spod si je razstavo prav površno ogledal, ker vidi samo nekje moje propagandno delo za Koroško. Zato ugotavljam, da je do malega vsa ilustrativna propaganda za časa plebiscita moje delo. Da smo imeli samo »lepo I in poetično« propagando ni moja krivda, ker so mi tako merodajni gospodje naročevali. Kar sem iz lastne inicijative napravil, pa je i prilagodeno koroški slovenski duši, katero i sem za časa dolgotrajnega bivanja v Rožu ! vsaj toliko spoznal, kot gospod poročevalec v i »Jutru«. — M. Gaspari. — Cisto razumemo, da »Cillier Zeitung« ni zadovoljna z našim mnenjem, da ni mogoče govoriti o spodnještajerski nemški manjšini. Morala bi pač nastopiti preveč proii sebi. Toda vsled tega se resnica vseeno ne izpremeni in ljudem, 'ki so le priseljeni ali ki so se raznarodili od naroda, med katerim žive, se nlikjer na svetu ne prizna pravica narodne manjšine. Naj pa preši e/je . j a°n? -spodnještajerske Nemce, ki so , na :-«p. Štajercem doma in ki morejo par . Kolen nazaj pokazati na nemško pripadnost. 1 Teh ni m zato -se naj »C. Z. tudi malo manj i razburja. s .. »Cillier Zeitung« se nekaj razburja, ker i ji ne da nas mariborski dopisnik zahtevanega J odgovora. Prepričani -smo, da v spornem ! vprašanju ne pride med »Cillier Zeitung i in našim dopisnikom nikdar do soglasja. Kaj pa bi potem tratili čas za stvar, ki se ne da raždinu obstoja že danes prvo vojaško društvo abstinentov »Pobjeda<. — Posojilo mesta Sombor. Somborska mestna občina se je pogodila z nekim ameriškim konzorcijem za posojilo 1,000.000 dolarjev. l'osojilo se vporabi v investicijske svrhe. — Kongres pevskih društev v Sarajevu. Dne 25. t. m. se vrši v Sarajevu kongres Ju-goslovenskega pevskega saveza. Kongresa se udeleže skoro vsa pevska društva v državi. — Vsak teden tri praznike so imeli doslej v Bosni, in sicer v petek za muslimane, soboto za Žide, nedeljo pa za kristjane. Ker je bilo to dejstvo povod za nečedno konkurenco med trgovci, so oblasti odredile, da velja odslej tedenski praznik samo nedelja. — Borba za klobuk v Sarajevu. V Sarajevu se bije ostra borba med starimi in novimi muslimani za in proti nošnji klobuka. Boj je izzvala vlada v Angori, ki je prepovedala državnim nameščencem nositi klobuk. V Sarajevu se je ustanovil klub skoro samih muslimanskih mladeničev, ki propagirajo nošnjo klobuka, češ,da je fez znak konservativnosti. — Čeljarski tečaj se otvori v Zagrebu. Tečaj bo trajal vsak dan od 8. do 10. ure, šest tednov. Učnina s pripomočki stane 350 Din za vsakega. Poučeval bo čevljarski mojster Gjuro Simonovič. — Stavka bančnih uradnikov v Beogradu. V seboto dopoldne so pričeli štrajkati vsi uradniki beograjske Franco - Serbe - banke. Vzrok: Uradništvo je zahtevalo zvišanje plač in skrajšanje delavnika, kar je vodstvo banke odklonilo. — Bogastvo bivšega nadvojvode Friderika. Iz Dunaja poročajo' Zanimive podatke o dohodkih bivšega nadvojvode Friderika je podal te dni valorizacijski proces, ki ga je naperilo zoper 'bivšega nadvojvodo več upokojencev. Pravni zastopnik umirovljencev je izjavil, da ima Friderik še dandanes na leto več milijard dohodkov. Svoji ženi, bivši nadvoj-vodinji Elizabeti daje na mesec po 500 milijonov za postranske izdatke. Friderik ima še danes tri posestva, ki mu nesejo letno 70 milijonov šilingov. 2e to vrže na leto 21 milijonov šilingov ali 21 milijard kron. Razen tega ima Frie 7 zabojev, natrpanih z zlatimi in srebrnimi predmeti, ki so bili svoječasno deponirani v »Bankvereinu« in za katere je ko lijonov tega je imel v mirnem čusu velikanske depoje v švicarskih in angleških bankah. Na Madžarskem ima elektrarno, ki je stala 18 milijard kron. — Nova madžarska valuta. Iz Budimpešte poročajo: Finančni minister Bud je predložil vladi svoj elaborat o novi valuti. Baza nove valute naj bi bil goldinar, ne pa angleški šiling. — Direktni kabel Rim—Buenos Aires. Iz Rima poročajo, da se otvori danes direktna brzojavna zveza Rim—Buenos Aires. — Pomanjkanje trgovskih pisarniških moči v sovjetski Rusiji. Dasi vlada med trgovskimi nastavljenci v sovjetski Rusiji v splošnem nezaposlenost, primanjkuje tam kvalificiranega personala, posebno dobro izvežbanih knjigovodij in stenografov. Vzrok temu je dejstvo, da je bil strokovni pouk na ruskih državnih šolah pomanjkljiv. Ker država zaenkrat ne more pomnožiti števila šol za tak personal, je dobil komisarijat za pouk pooblastilo, da izdaja dovoljenja za otvoritev privatnih trgovskih šol. Pogoj je, da se drže te šole istega učnega načrta kakor državne ter se podvržejo gotovi kontroli, vsled česar imajo pololicijalni značaj. — I* državne službe. Imenovani so: Josip ; Saje za arhivskega uradnika, Franc Tomina j za uradnika pripravnika, dr. Anča Konvalin- ka pa za zdravnico pripravnico pri splošni j bolnici v Ljubljani; Rudolf Matč za pomoč-! nika komisarja železniške policije na Jeseni-j ra h: Anton Šramel za pisarniškega pristava i pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; ! Edmund Krivic za okr. šumarja pri okr. gla- varju v Murski Soboti. — Premeščena sta: Alojzij Rus, upravitelj šumske uprave na Bohinjski Bistrici kot okr. šumarski referent pri okr. glavarstvu na Hvaru in Fran Lah, Upokojen je Mihael Bobek, pisarniški pri-pisar pri evidenci katastra v Mariboru, stav pri evidenci katastra v mariborski oblasti. — I« šolske službe. Nastavljeni so: Svojmir Jamšek na deški meščanski Soli v Ptuju, Julij Novak in Friderik Božnar na meščanski šoli v Tržiču, Stanko Dominko v Lokah pri Vranskem, ALma Mulej v Studencah, Nanda Medica v Žalcu, Milan Jaklič v Št. Jakobu v , , • Slov. giricah, Albin Cič v Jederovcih, Marija olta i Z FnU 3 J"? 2610 S Kremžar v Gomilskem, Julija Kmet v št . lela >ClUler Zei*ung< v re- Tlirfu nri rcXtn v smci popolnoma pnav in če ne bi bilo niti enega nelojalnega državljana meti spodnještajerskimi Nemci. Ali ima res >P.ilti«r Zei- Ali inm res »Cillier Zel tuug« to prepričanje? — Nota novinarska raredba. Minister za izenačbo zakonov dr. Milan Srskič je sprejel v četrtek poročevalca stalnega odbora »Novinarskega udruženja« za naredbo o novinarjih. Urednik Slavko Vodvarška je* izjavil, da ni nobene zapreke, da ne bi stopila za novinarje velevažna naredba že s 1. januarjem 1926 v veljavo. Minister namerava sklicati meseca novembra anketo, ki naj se je udeleže novinarji in lastniki časopisov. Dotlej bodo konferirale posamezne sekcije udraženja z lastniki časopisov. ~ Pobijanje alkoholizma v armadi. — V svrlio pobijanja alkoholizma je odredilo vojno ministrstvo, da se uvedejo v vojaških šo-tah m četah predavanja o škodljivih posledicah alkohola. Za oficirske in podoficirske kazine se naroč* knjige in slike antialkoholi-sticnega gibanja. Obenem se ustanovijo posebne trezoostne organizacije. V armadi se uvede tmnostna propaganda. V šolah se bodo vzgajali oficirji, podoficirji in gojenci, ki imajo veselje in zmožnost zato za agitatorje protialkoholnega gibanja. V Petrovs- Jurju pri Celju, Franc Škrbnič v Sredini, Željko Sltalič v Moravcih v Prekmurju, Štefanija Vrbnjak v Selih-Vrhih, Roman Furek v Brezovcih, Kristina Papst v Ribnici na Pohorju, Joško Kos v Guštanju, Barbara Par-faut v Pirešici, Avgusta Kirbiš v Sv. Barbn-ri v Slov. goricah, Josipina Borštner v Podovi. „ R^pisami mesta. V državnem zdravili-9tu. '.Topolšici sta razpisani dve mesti pomožnih zdravnikov v pripravljalni skupini I. ategorije državnih uradnikov. Prošnje je vložiti do 31. oktobra pri vodstvu zdravilišča. — Velik požar pri Olešavi. V sredo okrog polnoči je izbruhnil v tovarni pohištva Tho-net-Mundus v Olešavi velik požar, ki je uniaičil Iri trakte z vsemi stroji. Škoda je ogromna. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. — Monstre protest proti odmetnikoni se je pričel te dni v Cetinju. Obtoženih je nad 40 lopovov, pozvanih je par sto prič. — K očaki izropali cerkev. Kakor poročajo je napadla tolpa Kačakov pod vodstvom majorja Avhmed Reschilda vas Kulmi iz Ska-dra, ki je odaljena 6 ur hoda od Skutari. Roparji so oplenili cerkev ter uničili sliko sv. Nikolaja, do katere je imelo tamošnje prebivalstvo tako zaupanje, da so romali k njej ne samo katoliki, temveč tudi muslimani. — Nagrade na izsleditev Hajdukov. Notranje ministrstvo je razpisalo na aretacijo od-metnika Velička Veljanoviča iz skopeljskega sreza nagrado 30.000 dinarjev, na aretacijo Dragiča Dragičeviča iz amavskega sreza pa «5.000 dinarjev. — Grofica in policijski stotnik tatova. V Berlinu je bila aretirana radi številnih tatvin grofica Bothmer, ki je občevala v najboljši družbi. Obtožnica obsega 14 strani. V senzacijonalno zadevo je zapleten tudi njen galan policijski stoinik Hefter, ki je zavajal nesrečno aristokratinjo k zločinom, da je par-ticiziral na izkupičku za ukradene stvari. Oba sta velika lahkoživca ter sta igrala v berlinski družbi veliko vlogo. Hefter je oženjen. Kljub intimnemu razmerju z grofico je bil tudi v krogih mladih, življenja željnih potsdamskih prodajalk splošno znan in priljubljen don Juan. — Posledice poljuba. Kakor poročajo avstrijski listi, se je moral te dni dr. Erwin Felber, ki so ga poslali dunajski listi kot poročevalca na mednarodno glasbeno slavnost v Benetkah hudo pokoriti za nedolžen ti irt na nekem majhnem italijanskem parniku. Na krovu je bilo temno in nemški muzik je sedel v nežnem tete a tetu z vročekrvno Italijanko. V trenutku, ko ji je pritisnil na usta poljub, je posvetil kapitan nanj z električno svetilko. S tem kapitenom je imel dr. Felber že preje dan mal rencontre. Ko ga je zasačil pri poljubovanju dame, ga je hudo oštel. Kaj mu je očital, Felber ni razumel, ker ne zna italijanski. Po prihodu v Benetke, ga je dal aretirati. Na uradu je moral podpisati italijanski protokol. Ker je odgovarjal, da ne ve, kaj je podpisal, mu je dejal zapisnikar: »Siamo in Italia«, nakar sta navalila nanj dva karabinerja ter ga vlekla v temno ječo, kjer je prečul noč na trdih deskah v družbi pijancev. Drugo jutro so ga gnali uklenjenega v sodnijski zapor. Tam so ga daktiloskopirali, nato pa vrgli v ječo, kjer je prebil 48 ur ob kruhu in vodi v družbi težkih zločincev. Nato so ga zaslišali v francoskem jeziku. Na vse njegove pritožbe in prošnje so mu odgovarjali stereotipno: Siamo in Italia. Nobena intervencija ni pomagala. Končno je prišel dan obravnave. Ker so ga zopet uklenili in je protestiral, mu je odvrnil stotnik zopet: »Siamo in Italia* in privili so mu spone tako močno, da so se mu zarezale v kožo. Končno je izvedel za kaj gre: Kapiten ga je obdolill nemoralnega čina. Ker svoje obdolžitve ni mogel dokazati, ie bil Felber oproščen. Kljub temu so ga vrgli v policijski zapor, kjer se je pokoril 14 dni, nakar so ga vsled intervencije avstrijskega konzulata in nekega energičnega advokata končno izpustili. — Družaben škandal v Londonu. 731etnt lord A. iz ene prvih aristokratskih rodbin v Londonu je doživel te dni čudno afero. Podal se je, kakor trdi, v posredovalnico za službe Erberger, da si izbere za svojega vnuka gu-vernato. Takoj po njegovem vstopu v lokal, ga je pustil Erberger s svojo mlado soprogo, ki je znana krasotica, samega. Kmalu se je razvil med starim lordom in mlado gospo pogovor. Ixird pravi, da sta govorila samo o popolnoma indiferentnih stvareh, nakrat pa je potegnila gosjia Rrbergova iz žepa malo stekleničico ter mu jo pomolila pod nos, češ naj poduha najfinejši francoski parfum. Lord je to storil, takoj nato pa je izgubil zavest. Čez kak četrt ure se je prebudil ležeč v Erbergerjevem stanovanju na otomani silno pomanjkljivo oblečen. Mlada gospa je sedela poleg njega. Nenadoma je stopil soprog. Gospa je padla na kolena ter ga prosila odpuščanja. Soprog je potegnil revolver ter hodil razjarjen po sobi gori in doli, končno pa je menil, da lorda spričo njegove starosti pardonira, vendar pa se bo dal takoj raz-poročiti, nakar mora lord njegovo sedanjo ženo poročiti, sicer ga ustreli. Po dolgem naporu se je lordu jjosrečilo, da je Frber-gerja pregovoril. Vendar pa je Erberger odstopil od svoje zahteve samo pod pogojem, da mu je izročil lord svojo listnico z vsebino 1000 funtov šterlingov. Par dni nato je zahteval Erberger še 1000 funtov za močečnost. Tudi te mu je lord poslal. Ko pa je zahteval Erberger tretjič denar, je vložil lord ovadbo radi hudodelstva izsiljevanja. — Konj rešil svojo lastnico. Iz Londona poročajo: V bližini Southamptona je zapeljala hči nekega posestnika svoj enovprežen voz k neki mlaki, kjer je hotel konj piti. Ko se je konj nagnil k vodi, je izpoddrsnil ter padel z vozom in svojo lastnico vred v vodo-Ker dekle ni znalo plavati, bi bilo utonilo, 1 elitni kino MSTICfl Samo še danes 1 i s© predvaja II. del in konec velikanskega francoskega Gaumont - filma Telefon IM. )UDEX Predstave ob: 4. 7. 9. n znanimi francoskimi igralci, Prvovrstni umetaiški orkester svira pri vseh predstavah Jutri senmijon&lni spored »EDINA ŽENSKA" V Jugoslaviji še ne predvajano! da -ni priplaval k njej konj, la čigar grivo se je prijela. — Popolnoma varno naložite denar v L jubljansko posojilnico r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 6, ker jamčijo vse vloge vsi^ zadružniki ne le s svojimi deleži, temveč še s stokratnim zneskom istih. Ljubljana. — č'e kom« ngasne električna luč — je to mb neprijetna stvar. Kaj stori tak človek v Ljubljani? Steče k bližnjemu telefonu in po-kliče namesto mestne elektrarne mestni magistrat, to je urad župana. Ker se taki slučaji ponavljajo, opozarjamo tem potom vse Ljubljančane, da to ni prava adresa. Občinstvo naj se- torej obrača na edini pravi naslov, to je na podjetje samo, namreč na mestno elektrarno, ki ima telefon št. 144, kar si vsakdo lahko razbere iz telefonskega seznama. — Klub esperantistov r Ljubljani otvori ▼ torek dne 13. t. m. v šentjakobski šoli es-perantski tečaj za začetnike. Kdor se misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. uri v Šentjakobski šoli II. nadstropje. Mesečna učna pristojbina bo znašala Din 15.—, za dijake Din 10.—. Prosveta. Ljubljanska opera. Mrtve oči. Poročali ®no že, da je doživela ta d’Albertova po su-jetu in glasbi zanimiva glasbena drama uva-fevanja vredno, skrbno pripravljeno upri-»»ritev, ki je pričala o znanju, vestnosti in rutini uprizoritelja in dirigenta. Zasedba ▼log je bila posrečena. Za obširno in naporno partijo Grkinje Mirtokle je treba pevke močnega glasovnega materijala in muzikalne inteligence, poleg obeh pa ne v zadnji vrsti dramatične in v snov poglobljene igre. Tem tahtevam je g. Vika Caletova, ki je že lansko leto v naši operi parkrat gostovala, zelo hvalevredno ustrezala. G. Holodkov (Aree- zij), ki si je pri prvem svojem nastopu mahoma osvojil publiko, je podal svojo ulogo t pevskem oziru odlično. Njegov prikupljivi, lepo doneči, obsežni bariton briljira. Igra g. Holodkov izvrstno, dasi nekoliko preveč s patosom. Za n;’šo opnro velika pridobitev. — Simpatično se je uveljavila v vlogi Arzi-noe ga. Ribičeva. Bila je menda to nje prva daljša in tudi težka vloga. V petju in igri hitro ter razveseljivo napreduje. — Marija Magdalena g. Vilme de Thieriv-Karčnikove je bila učinkovita kreacija. Tenorsko partijo — sicer ni velika, pa je tudi težka — je pel ■ g. Kovač (Galba) prijetno in je popolnoma i kos vlogi. Obvlada jo z muzikalno sigurnostjo in elegantno igro. Partija Ktezifasa je g. Mohoriču, ki se v podobnih vlogah zelo vestno in ambicijozno udejstvuje, prijala. Za g. Bauovt-a je vloga pastirja v predigri — tako kot v Nižavi — kakor nalašč. G. Šubelj je nastopil v dveh vlogah. Pel je kosca (v predigri) in pohabljenega Žida. Ugajal je^ v drugi. Igralec je dober, poje čezdalje boljše. Židovske žene so začetnice, med njimi glasovno zadovoljiva s. Rantsakova. — Orkester i je mnogo boljši od lani in je v Mrtvih očeh svojo nalogo izvedel prožno ter je pazljivo sledil intencijam g. kapelnika Štritofa. Zbor je svojo neznatno, pa za vpadanje dokaj kočljivo partijo srečno prevozil. Oprema in inscenacija dela sta bili primerni in okusni, podaljšanje odra in nov portal sta vplivala ugodno. Dobrota v Mrtvih očeh je le ena pavza, med predigro in dejanjem, in še ta bi bila lahko za spoznanje krajša. — Publika je drugače zelo uspelo uprizoritev spreejla i s priznanjem, dasi so ji ljubše opere, ki so ; preračun jene na zunanje učinke. Pri prvi j predstavi (izven abonmaja) tudi gledišče ni | bilo polno. — Šport. Izredna glavna skupščina L. N. P. Včeraj dopoldne se je vršila v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« izredna glav- na skupščina L. N. P. Predzgodovina te skupščine je bila sledeča. V septemberski redni glavni skupščini L. N. P je prevzela vodstvo ; L. N. P. skupina klubov z A. S. K. Primor- j jem na čelu, ki se z bivšim poslovanjem te ! športne organizacije ni strinjala. Bivša vla- j dajoča skupina S. K. Ilirije je prešla seveda j v najstrožjo opozicijo ter s tem ovirala nor- : malno in uspešno poslovanje novega podsa-veznega odbora. Tekom kratkega poslovanja novega odbora je prišlo med obema skupi- , nama do tolikih diferenc, da je pet odbornikov odstopilo ter odložilo svoje funkcije. S tem je bila otvorjena kriza v L. N. P., vsled katere je moralo priti do izredne glavne skupščine. Zahteva opozicije pa, da se skliče izredna glavna skupščina, na zahtevo ene tretjine klubov, kakor predvidevajo podsa-vezaa pravila, pa se je izkazala kot brezpredmetna, ker so nekateri klubi, ki so sicer prvotno podpisali deklaracijo za sklicanje izredne skupščine, že takoj nato svoj pristanek anulirali, češ, da so bili mistiticirani. Podsa vezni odbor je torej vsled tega sklical izredno skupščino samo v svrho izpopolnitve izpraznjenih mest v upravnem odboru. Omeniti moramo še dejstvo, da je upravni odbor 1 štiri odstopajoče odbornike radi očitka »nezmožnosti poštenega delovanja< kaznoval z večmesečno izključitvijo iz športnega delovanja. Tej izredni glavni skupščini je prisostvoval predsednik J. N. S. g. dr. Lipovščak in II. tajnik g. Riboly ko* ofieijelna savezna delegata! Od 17 v področje podsaveza spadajočih klubov je bilo zastopanih na skupščini 16 i. s.: Ilirija, Jadran, Slovan, Slavija, Svoboda Ljublj., Svoboda Maribor, Primorje, Red Star, Atletiki, Celje, Ptuj, Maribor, Hermes, Merkur, Mura in Šoštanj; manjkal je le mariborski Rapid. Skupščina je bila v svojem poteiku precej burna in le navzočnost saveznega predsednika je vplivala pomirjevalno na obe skupini. Vsled tega se je vodila debata tudi v dovolj zmernem tonu. Očitki opozicije o partizanskem in protipra-vilnem poslovanju podsaveza so se izkazali v ogromni večini kot neutemeljeni. Po štiri-urni debati je slednjič prišlo ob 14. uri do glasovanja za zaupnico. Klubi Slovan, Piri— morje, Red Star, Celje, Atletiki, Maribor,..,. Merkur in Svoboda Maribor so glasovali za zaupnico, Ilirija, Jadran, Slav'ija, Hermes in Svoboda Ljubljana proti, kluba Ptuj in Šoštanj pa sta se vzdržala glasovanja. S tera je bila z 8 : 5 glasovom podana upravnemu odboru zaupnica. Tu pa klubi opozictije ne-navajajoč stvarnih razlogov, zapuste zbore-valni prostor. Po njihovem odhodu preide-skupščina na volitev odbora, ki izpade sledeče: predsednik g. Jaklič, major v p.; podpredsednik g. ing. Struua; tajnik 1. g. Karet, tajnik II. g. Batista; odborniki gg. Zaje, Bedjanič, Dorčec, Kuuip, St nad, RepaJi&ek, Ne vsa ta mesta in vse te vasi so zidane na trdnih skalnatih tleh, ki so le pokrita s tanko plastjo peska. Tak prostor so si že takoj pri naselbini poiskali, kei bi na štiri metre visoki plasti peska ne stala niti koča iz ilovice. In potem so še mošeje in druga kamenita poslopja.« (Dalje prih.) * VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfineiši in najokusnejši namizni kis iz inskega kisa. JpttF' Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmodsmeje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Liubliana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. MALI OGLASI aglasooi do 20 based Din 3*—, v*ak« nadaljna besed« 50 par. e s m st a Izšla. je Blasnlkova a m e Stanovanje ebitejefe i* kuhinj« in ene »obe iifo proti nagradi zakonski par. — P«eu4b* ut upravo lista pod: »Sta-»ovanje«. Trgovski uradnik Mrtektea knjigovodja is korespon-dmt s veSletno prakio, iifo primer-•*8* *e*t* pri vsžjem trgovskem ■X Maetrijikea podjetja. Ponudbe «• «pr*T» Usta pod >rn«?ntu Samostojna tnjlgovodkinja In korespondentinja i večletno prakso išče stalno mesto ia takoj v večjem kraju na Gorenj-ikem. Ponudbe z navedbo plaie na »pravo lista pod »Energiina moč<. Absolventinja trgovske tole leli vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu reijemn ljubljanskem« podjetja. Ponudbe prosi ■a opravo lista pod: »Marljiva«. nrjom— i MT,nn | S za navadno leto 1926, S ki ima 365 dni. g »VELIKA PRATIKA" je g g naj starejši slovenski n ■ kmetijski koledar, koji B ■ ja bil najbolj vpoutevan ■ g že od naših pradedov. ^ ■ Tudi letošnja ob&rna ia- g 5 daja se odlilcujo po bo- B ■ gati vsebini, D B prav vsaki slovenski D ■ rodbini - Dobi se v g j vseh ttgoviftab po Slo- H IB veniji in stane B D. Kjer p ■ bi jo na bilo dobiti, naj ■ g se narodi po dopisnici pri g S J. Biasnika naslednikih g I tiskarna iti HtografiCnl zavod a g Ljubljana, Breg štev. 12 g Gospod v starosti BO Ut m ielt •eanuttl l gospodično iz boljie rodbime. Ženitev ni izključena. Le resne pomudbe prosi na upravo lista pod »Zaafajc Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrlnarska šola“ v Kranju.. Kis ss Ul? le pri tvrdki 8 r kih Ljubljana | BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI * najboljši šivalni stroj ib rodbinsko »II cbit.io rabo. svetovno znanih znamk „6RITZ*ER" - „A0LER" - „PH0NIX" Isto tam posamezne dele za strole In ko as«, Igle, olje, Jermena, pneunatlk«. Pouk o vezenju na stroj brezplačen Večletna garancija KavelUo! Ha malo! MOpeka“ prvovrstne zidake priporoča opekama D. 0. v Ljubljani — Tova*»* BB V13«v (Brdo) — v Pr&Ickovl alta 3. prtU«Je. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došii! O! tike damske od dU,i7.°’Ta.^ Din 150--, otroške od Din 50 do Din 70-- nakileni od Din 100--naprej — dokler troja zaloga. Oglejte »i cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Staffl tgg štet. 21 Premog r-Cebm- UblCopa •/■/<»/•16 Gospod preprosto sobioo m takoj. audbe aa *pmv« lista pod: »Sob««- tELBZKIKAR ALHK8AN»BtL - Z* t**««« >M*rkBT< T L*aW*aai: A,Bdrel 8e™-