oočinslci _ poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tej.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim. Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 24. 9.1984, LETO XXIII, ŠTEVILKA 12
Ob krajevnem prazniku treh domžalskih krajevnih skupnosti:
Oddolžitev spominu borcev — kurirjev...
-V spominskem parku „88 dreves" ob Kamniški Bistrici v Domžalah so odkrili spomenik trem borcem — kurirjem.
! Sobota, 15. septembra 1984 je pomenila dan, ko so v spominskem parku „88 dreves" ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnega in javnega življenja odkrili spominsko obeležje trem padlim borcem — kurirjem, ki so prav na območju domžalskih krajevnih skupnosti oz. celo na mestu, koder je bil odkrit spomenik, izgubili svoja mlada življenja.
Svečano prireditev, ki so jo ob tej priložnosti pripravili, je odprl dr. Velimir Vulikič, predsednik komisije za tradicije NOB v KS Slavka Šlandra. Pozdravil je navzoče ter podčrtal pomen te in takih prireditev, hkrati pa pozval narodnega heroja Franca Avblja—Lojka, da kot slavnostni govornik spregovori.
Franc Avgelj—Lojko je v svojem slavnostnem govoru podčrtal vso veličino žrtev, padlih za svobodo, veličino, ki je dobila * novim spominskim obeležjem tudi v naši občini novo potrditev. Trije padli borci — kurirji Franc Keržan—Bratec, Anton Prašni kar—Bebi, Anton Nemec—Dinar so v Ddmžalah darovali svoja mlada življenja, spomin nanje pa bo ohranjalo spominsko obeležje, ki so ga prevzeli v varstvo pionirji Osnovne šole Šlandrove brigade.
Kulturni spored, v katerem je sodelovala godba na piha/a Domžale, mešani pevski zbor Domžale in recitatorji z Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale, je bil posebno doživetje, saj je posredoval celo osebno izpoved enega od treh padlih borcev.
Spominski park „88 dreves" je izredno primerno izbrano mesto za to obeležje, ki pionirje Pionirskega odreda Osnovne šole Šlandrove brigade tembolj zavezuje, da bodo skrbeli zanj. Za to so se tudi obvezali. ,
Gotovo je bila omenjena svečanost izredno lep prispevek k praznovanju domžalskega krajevnega praznika.
M.
Na spominski svečanosti so v parku »88 dreves« odkrili spominsko obeležje spomin na tri padle borce kurirje — Antona Nemca, Franca Keržana in Antona Prašnikarja. Spomenik je odkril narodni heroj Franc Avbeli-I.oiko. ,vso foto: I.Matičic) .
S
r
j Pionirji
|*|ifl"|f|ll*LrO   Srečamo se na Krumperku 29. sept. 1984.
_5__:_ Pridite, obetamo vam veselje, igro, zabavo ... I
(Več na 3. strani) |
13. seja CKZKJ:
Družbena vloga in odgovornost ZK za nadaljni razvoj družbe
j
V sedanjih zapletenih družbenogospodarskih razmerah, ki so dobro znane iz vsakdanjega življenja in ocenjene v številnih družbenih dokumentih, se za vsakega člana ZK nedvomno zastavljajo številna vprašanja, kako naprej uresničevati družbeno vlogo ZKJ. Pred več kot četrt stoletja je v svojem programu ZKJ zapisala: jugoslovanski komunisti ne smejo in si ne žele, da bi prek državnega aparata postali oblast, namesto delavskega razreda in delovnih ljudi. Samo družbenoekonomski interes delavskega razreda, delovnih ljudi, ki proizvajajo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, in na tem interesu temelječa socialistična zavest, sta lahko temeljno trajno gibalo družbenega napredka."
Z ozirom na to, da naš politični sistem temelji na samoupravljanju in delegatskem sistemu, ZK ne sme in ne more biti nosilka nekakšnega političnega monopola ali „vlada" družbi, ZK ne more graditi svojega družbenega vpliva na moči in vplivu države oz. njenega aparata. V tem' primeru je njen vpliv in domet enak vplivu tega aparata, kar pomeni, da bi se poistovetila s slehernim ukrepom državnih organov, tudi s tistimi, ki so nujno pragmatični - ne pa tudi vedno
praktični. Do .konkretnih" ravnanj državnega aparata mora ZK imeti močno izostren kritičen posluh in distanco kritične presoje teh ravnanj. Vsako delovanje ZK s pozicij oblasti neposredno zamnjšuje njeno sposobnost za mobilizacijo ljudi, za spodbujanje in podpiranje njihove ustvarjalne perspektive in kritičnosti, ki bi se morala večkrat slišati z odrov SZDL, sindikata, ZZB in mladih. Foru nisko delo, horizontalna kadrovska rotacija znotraj   ozkih   skupin, prenašanje
stvarnega odločanja iz delegatskih struktur v koordinacijske organe in neformalne, vendar zelo močne liderske skupine ter obveščanje članov o že sprejetih stališčih in odločitvah povzročajo nastajanje in-poglabljanje prepada med vodstvom in člani ter omogočajo vse večjo pasivizacijo in birokratizacijo same ZK. V času, ko se maneverski prostor samoupravljanja zožuje, širi pa prostor za administrativne posege, je ZK dolžna in poklicana, da se v takšnih pogojih postavi na čelo socialistične samoupravne fronte, torej delavskega razreda, delovnih ljudi in gre skupaj z njimi v spopad za zaščito samoupravljanja. To pa .pomeni intenzivirati demokratične procese v družbi, krepiti avtoriteto delegatskega sistema, kajti če ga bomo potiskali ob stran, se ne bomo mogli upreti nritiskom birokratizma, tehnokratizma ipd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Svojci padlih na spominski svečanosti.
Pionirji OŠ Šlandrove brigade Domžale so pripravili kratek, vendar lep kulturni program. V tem programu sta sodelovala tudi Mešani pevski zbor Domžale in Godba na pihala Domžale.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Družbena vloga
in odgovornost ZK
za nadaljni razvoj družbe
Zato moramo v ZK izpopolniti svojo,organizacijo in metode dela ter okrepiti svojo teoretično in praktično moč. Osnovna družbena (ustavna) nalog ZK v sedanji fazi družbenega razvoja je zavestno organizirana idejno in politična akcija, da se zagotovi in ojača:
a) družbeni položaj delavca kot upravljalca v procesu ustvarjanja in delitve dohodka v okviru organizacije združenega dela
b) da se ta položaj ustrezno izrazi v procesu političnega odločanja znotraj družbenopolitičnih skupnosti od občine do federacije.
izhodišča in program za takšno politično akcijo imamo; to je program gospodarske stabilizacije, sprejet pred skoraj letom dni. Prav tako ima ZK politično moč v več kot 2 milijonski organizaciji in v svojem priznanem' položaju v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, s tem, da se opira na socialistične sile, organizirane znotraj SZDL. Da lahko krepi družbeno vlogo in uresničuje omenjene naloge, mora biti ZK kritična in samokritična do sebe oz. svoje lastne prakse. In to radikalno kritična, ker je to pogoj za napredek in obenem pot do resnice. Ta kritika mora biti odgovorna in ustvarjalna. V nasprotnem je ZK obremenjena z birokratizmom in oportunizmom (kot se danes pogosto dogaja) in ne more opravljati svoje naloge v današnjem trenutku naše revolucije. Predlogi sklepov 13. seje CK ZKJ in način sprejema dajejo realno osnovo za trditev, da je čas, da pride do notranjih idejnih in političnih premikov znotraj ZK, ki bodo nedvomno vplivali na širše razvojne spremembe sedanjih družbeno gospodarskih razmer.
Simon ĐURETIĆ
Osrednja točka 43. seje predsedstva Občinskega sveta ZSS je bila ocena gospodarjenja organizacij združenega dela v občini v prvem polletju, iz katere so razvidni pozitivni rezultati gospodarskih gibanj, ki se kažejo v rasti proizvodnje, povečujejo se sredstva za akumulacijo, ugodni pa so bili tudi izvozni dosežki.
Predsedstvo je ocenilo, da je razprava o gospodarjenju potekala v vseh delovnih sredinah, dejstvo pa je, da v enih bolj zavzeto, drugje manj. Predvsem se kaže slabost v tem, da so se zadovoljili s podatki, ki so jih podale strokovne službe, niso pa zahtevali podrobnejših analiz ža pomembnejše stroškovne postavke.
1V i
Premalo je potekala razprava o tem, kaj je vplivalo na dohodek oz. kako smo ga pridobivali. Ugotavlja se, da je tako visok porast dohodka v glavnem rezultat višjih cen gotovih izdelkov. Člani predsedstva so ugotavljali, da je v delovnih sredinah še vedno premalo prisotno dejstvo, da bomo prišli do dohodka z boljšim delom in boljšim gospodarjenjem, združevanjem dela in sredstev, z novo proizvodnjo itd.
Predsedstvo se je zavzelo tudi za to, da bi s skupnimi napori ustvarili čimbolj stabilne pogoje gospodarjenja, ne pa da je skoraj postala praksa, da to urejamo z administrativno etatističnimi metodami.
Sprejet je bil tudi sklep, ki obvezuje vse osnovne organizacije ZS, da pred zasedanjem zborov občinske skupščine obravnavajo gospodarsko poslovanje v svoji organizaciji in da zavzemajo stališča do poslovne politike ter le-ta posredujejo na seji zbora združenega dela.
Ob obravnavi ocene poletnih rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela je predsedstvo opozorilo
na težaven socialno-ekonomski položaj delavcev. V zvezi s tem je obravnavalo pregled osebnih dohodkov za mesec junij 1984, ki ga je pripravil Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski položaj in ugotovilo, da je le-ta precej pomanjkljiv, saj strokovne službe OZD niso posredovale podatkov v skladu z navodili. Zato je bil sprejet sklep, da se ponovno izdela analiza o gibanju osebnih dohodkov in sicer za mesec avgust. »
Predsedstvo je ostro obsodilo organizacije združenega dela, ki podatkov niso posredovale (Zdravstveni dom Domžale, OK ZSMS, Center za socialno delo, Zora).
Vse osnovne organizacije ZS pa je zadolžilo, da redno spremljajo gibanje osebnih dohodkov v svojih delovnih sredinah in da primere z nizkimi osebnimi dohodki obravnavajo in analizirajo vzroke ter sprejmejo ukrepe za spremembo stanja. Ustrezne sw kovne službe pa bi morale imeti oz. pripraviti točen pregled in navodila za pridobitev socialnih pomoči.
Delitev bonov za zadnje trimesečje 1984
V naši občini bo delitev bonov za naftne derivate za zadnje tromesečje 1984 potekala v sredo 26.9.1984 in v četrtek, 27.9.1984 od 9. - 12. ure in od 13. - 19. ure na običajnih delitvenih mestih ter na sedežu občine.
Zamudnike opozarjamo, da bodo lahko uveljavljali svojo pravico do bonov po zgoraj opravljeni delitvi samo še vsako prvo sredo v mesecu.
Dandanes, ko vse več gradov propada, je obnovljena graščina že prava red kost. (foto: I.Lipovšek)
Zgodovinar dr. Josi]
Mal je dobil spominsko obeležje
Pred sto leti se je v Pretržu v krajevni skupnosti Peče rodil slovensk zgodovinar dr. Josip Mal. Njegov sin in vnuk sta v spomin nanj obnovil^ grad Kolovrat, ki stoji južno od Trojan. Svečana otvoritev gradu je bila 1 septembra. Slavnostni govornik, predsednik Slovenskega zgodovinskeg' društva prof. dr. Vasilij Melik, je odkril spominsko ploščo Josipu Malu ir povedal, zakaj ga lahko štejemo med najvidnejše slovenske zgodovinarje Poseben vtis je napravil kvintet trobil, ki je zaigral „Kolovraške fanfare' Uroša Kreka.napisane posebej za to priložnost. Igor LIPOVŠEH
Domžalčan Drago Flis, novinar radia na poti po svetu:
Osebne izkaznice po novem:
Skrajni čas za zamenjavo
Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale je v preteklih dveh letih opravil pri zamenjavi osebnih izkaznic že veliko delo, saj je v rednih in izrednih akcijah skušal zajeti kaj največje število občanov. Ugotavljajo pa, da je še vedno sorazmerno veliko število občanov, ki še niso zamenjali tega svojega osnovnega osebnega dokumenta. Ocenjujejo, da od cca 28.000 upravičencev tega ni storilo še kakih 6.000 občanov.
Ker pa v teh dneh (točno 12. oktobra 1984) poteče z zakonom opredeljena veljavnost starim osebnim izkaznicam, je tedaj neobhodno, da tp store tudi preostali občani. Po tem . roku starih osebnih izkaznic v pravnem prometu ne bo več moč uporabljati (banke, lekarne, zdravstvene, upravne in druge ustanove).
Da bi se izognili preveliki gneči, so v Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale poskrbeli za to, da bo v času delitve bencinskih bonov, to je v sredo 26.9.1984 in četrtek 27.9.1984 od 9. - 12. ure in od 13. - 19. ure poskrbljeno tudi za sprejem vlog za zamenjavo starih osebnih izkaznic v Hali Komunalnega centra v Domžalah. To mesto je določeno za občane vseh krajevnih skupnosti občine Domžale.
Vsak občan se mora oglasiti sam zaradi oddaje prstnega odtisa in lastnoročnega podpisa. Vse, ki niso rojeni oz. poročeni v naši občini lepo prosimo, da prinesejo na vpogled izpisek iz rojstne oz. poročne matične knjige in potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. S sabo prinesite dve novejši fotografiji velikosti 3 x 3,5 cm in 15,00 din.
OBČANI, KI TEGA ŠE NISTE STORILI, ZAMENJAJTE SVOJE OSEBNE IZKAZNICE! ,
Ta dežela postaja vse bolj bližnje vzhodna, kmalu bo skoraj taka kot vse druge: že sedaj je v Izraelu vsak tretji prebivalec Arabec, če semkaj štejemo Arabce v samem Izraelu, v okviru meja izpred leta 1967 in okupirana ozemlja. Ker je v Izraelu toliko Arabcev, jih v to deželo tudi potuje največ. Židje zelo varčujejo, težko se pravzaprav odločijo za potovanje v tujino, saj lahko potujejo le z letalom, morda še z ladjo, za avtomobilska potovanja pa so prikrajšani. Največ denarja za potovanja imajo v Izraelu tako Arabci, ki imajo navadno sorodnike po vsem Bližnjem vzhodu, največ pa v bogatih arabskih državah.
Na letališču na Cipru gledam ogromne arabske družine, ki vse potujejo v Izrael. Seveda imajo Arabci oz. velike družine prednost pred posameznimi potniki, ki niso tako kregaški, da bi se vsilili v letalo. Na Blišnjem vzhodu letalski promet izgleda drugače kot v Evropi, seveda potniku ne morejo dati sedeža, če ga ni; navadno so vsa letala polna, nekaj potnikov je treba „vreči" na naslednje letalo, ki navadno pelje, če je dovolj potnikov. Prav tako je bilo tudi z letalom za Tel Aviv. Iz Cipra do Izraela je le 350 kilometrov, toda toliko težav. Najbolj me jezi, ker med potniki sploh ni nobenega Izraelca, pač eden morda je.
„Ali ste Izraelec?" vljudno vprašam bradača v kratkih hlačah, ki ga na klopi čaka žena z ruto povezano čez čelo za lasmi, kar je pri Izraelkah pogosto.
..Izraelec" pomenljivo pogleda in odgovori. „Ne, niseml". Toda moral je biti, z ženo sta se tako razlikovala od Arabcev. Seveda Izraelec v tujini ne bo nikoli povedal, kaj je. To je najbrž spet nekaj.
česar se Izraelci držijo, ne glede na medsebojne razlike. Najbrž to svetujejo vsakomur, ki potuje v tujino: nikomur pripovedovati, da si iz Izraela, ko si v tujini! To je najbrž ena izraelskih varnostnih zapovedi. Seveda, lahko bi jih kdo nadlegoval, napadal.
PREGLED VSEH PREGLEDOV Pozno ponoči se je za Tel Aviv nabralo ogromno potnikov in   tako je morala
ciprska letalska družba poslati kar velM letalo Boing 707. Vsaka varnostna kontrm za polete v Izrael je nepozabno doživem Deset pregledovalcev sredi noči odpi kovčke, vse najprej pregledajo in razmečd ročno, potem telesni pregled in nazadnje f rentgen kovčkov, ki so jih prej že iizičk pregledali. To je najbrž potrebno, saj i največ letal doslej eksplodiralo ravno, ko | imeli kakšne opravke z Izraelom. Ondani v Antenah zaprli Arabca, ki je za v letalom Tel Aviv skušal podtakniti torbo z dinafi tom...
Večina Arabcev seveda ne podm bomb, na letu CY 749 je bilo vse v redu. I\ vem,zakaj na letalih za Bližnji vzhod lahk sedeš samo na oštevilčen sedež; Arabci svojimi majhnimi in večjimi otroki sej letalovem trupu nepopisno dr enjajo, leK ske natakarice jih potrpežljivo razporeja na oštevilčene sedeže. Arabci potufi domov, največ jih gre na zahodno obf, Jordana in v Gazo, to so gosto našem arabska območja, ki jih je Izrael zasr, leta 1967 in Se sedaj ni vrnil, čeprav gre' popolnoma arabska območja. Arabci , vračajo z obiskov v drugih arabS^ državah, s katerimi seveda ni neposrei' -letalske zveze iz Izraela. Nekateri
wmm
katero jim dovoljujejo povratak v Iznffl nekatere celo po petnajstih letih. Videl' bodo s svojci.
(nadaljevanje prihodni __S
Nov dom družbene samozaščite v Ihanu:
Strnjeno hotenje - velik skupen uspeh Ihancev
29. september — pionirski dan
Vsako leto praznujemo 29. september - kot dan pionirjev.. V spomin na ustanovitev pionirske organizacije v dneh od 27. do 29. decembra 1942 v osvobojenem Bihaću, na prvem mladinskem kongresu sKOJ-a. Delo pionirjev so organizirano vodili sko-jevci, mladinci in borci. Pionirji so imeli naloge kot prava partizanska vojska. Izkazali so se že v prvih dneh vseljudskega upora proti sovražnikom s svojo požrtvovalnostjo, predanostjo, tovarištvom. Čeprav so bili še otroci, so bili po duši in srcu odrasli. Za otroške igre ni bilo časa. Namesto pesmi za lahko noč, so morali poslušati streljanje pušk, mitraljezov in jok nesrečnih mater, ki so za njimi žalovale. Odzvali so se klicu KPJ in tovariša Tita.
Tov. Tito je zapisal: „Da gredo v borbo odrasli ljudje, za osvoboditev domovine, je nekaj naravnega, je njihova dolžnost. Da pa gredo otroci, ki še niso začeli živeti (prostovoljno, ne da bi jih kdo silil, je več kot dolžnost junaštvo, herojstvo".
Izkazali so se vsepovsod. Kot kurirji, obveščevalci, vezisti, borci, aktivisti. Najmlajši so zbirali, obleko, zdravilo, pa tudi orožje za naše borce. Pisali in trosili so letake, lepake, rezali telefonske žice, spreminjali smerokaze, raznašali partizanske časopise, radijska poročila, opravljali so propagandne in sabotažne akcije. Jemali so orožje sovražnim vojakom in poročali partizanom o premikih njihovih patrulj in čet. Tudi domžalski pionirji so bili zelo aktivni. Zbirali so sanitetni material za bolnišnico in delali na poljih, ker odraslih ni bilo.
Mnogi med njimi so bili tudi borci. Pisari so gesla po hišah, zidovih, ulicah. Po Ljubljanici so spuščali papirnate ladjice z gesli in zastavicami. Tudi Sarhova sinova, otroka, sta padla v zadnjem, usodnem boju Pohorskega bataljona. Mnoge so sovražniki zaklali, zažgali, pobili. Mnogi so umrli v taboriščih. Mnogi so jurišali na sovražne bunkerje. Med njimi je bila tudi pionirska četa Boška Buhe. Otroke so našli partizani, ko so prišli v po žgano, uničeno, razbito vas. Mnogi med njimi so bili nemi, hromi, brezimeni. Skrbeli so zanje in se jim pridružili. Poštah so pravi junaki—heroji. Tako tudi pionirja Boško Buha in njegov prijatelj Bogdan Radan. Oba sta junaško padla v borbi s četniki na planini Jabuki nad Plevljem v Črni gori. Ščitila sta partizansko zdravnico, ko so jih iz zasede napadli četniki.
Ranjeno zdravnico so rešili partizani, ki so šli dalje. Za njimi pa je ostala zelena ledina in velik madež njihove junaške krvi.
Tako je bilo med vojno. Danes se Pridno učijo in se vključujejo v najrazličnejše aktivnosti, kjer rudi spoznavajo našo ureditev, seznanjajo se s pridobitvami naše narodnoosvobodilne borbe, utrjujejo bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnost-uu, spoznavajo našo zunanjo politiko, to je neuvrščenost, ter gojijo prijateljevo med vsemi narodi sveta, bore se za mir.
Čestitam jim njihov dan in jim ■klim veliko zabave in rajanja ter sProstitve na Krumperku.
Danica ZIDARI C
Lepo je bilo v Ihanu pričakovati veliko delovno zmago, otvoritev novega doma — doma družbene samozaščite, ki so ga v težkih časih uspeli zgraditi Ihan-ci, zahvaljujoč samo veliki strnjenosti vseh občanov in skupnemu hotenju.
Na otvoritev je govoril predsednik SO Domžale Karel Kupar: ideja o gradnji doma se je rodila v glavah naprednih Ihancev že skoraj pred desetletjem, dozorela pa leta 1978, ko so podpisali samoupravni sporazum o sofinanciranju v vseh organizacijah in društvih v Ihanu. 1. 6. 1980 je bil svečano vzidan temeljni
kamen. ^ ». .      . ....
»Čeprav ne živimo kot smo živeli
včeraj, čeprav je potrebno velikih naporov za premagovanje nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov, nam vendarle doseženi gospodarski rezultati v občini kažejo, da znamo delati, uresničevati vse v naši resoluciji sprejete cilje, da presegamo načrtovano industrijsko rast, da izvažamo več Rot uvažamo, da kljub pomanjkanju sredstev investiramo v nove delovne obrate, da nimamo delovnih organizacij, ki bi delale z izgubo in da skušamo z rastjo osebnih dohodkov zmanjševati padec življenjskega standarda. Ti rezultati niso prišli sami od sebe. ampak so bili ustvarjeni z našim odnosom do dela, so rezultat usklajevanja interesov v občini in sadovi medsebojnega sporazumevanja.
Mislim, da je tudi ob takšnih priložnostih poterbno izreči delovnim ljudem in občanom vso zahvalo za njihov doprinos pri premagovanju težav, plodnem iskan ju izhoda i/, njih, kar pa bomo morali v sedanjem času povezati tudi s smernicami našega nadaljnjega razvoja, ki jih bomo oblikovali v" naslednjih mesecih.«
Program so nadaljevali domači kulturni delavci, prisrčen je bil nastop
V dosledno uresničevanje dogovorjenega so se vključili prav vsi krajani. Že pri zbiranju gradbene dokumentacije so morali ljudje iz sveta pod Taborom dokazovati na vseh mogočih nivojih, da so si edini in dovolj odločni za gradnjo doma, ki bi jih zbliževal in omogočal normalno delo na vseh področjih družbenega življenja. Pajčevi-nasta mreža, ki je združevala elan vseh krajanov, se je spremenila v jekleno.
Da stvari niso bile prepuščene same sebi ima največje zasluge prizadevni gradbeni odbor, ki je bil sestavljen iz ljudi, ki tvorijo vrh krajevne samouprave, s tem je bila dosežena izredna koordinacija.
Kar pa je verjetno najvažnejše; krajani so prispevali preko 4000 prostovoljnih delovnih ur in neposredno, nekateri tudi s svojimi žuvlji vtkanimi v zidove novozgrajenega doma. Mnogo zaključnih del je bilo narejenih brezplačno s strani krajanov, ki so hoteli po svojih jočeh doprinesti h končnemu cilju — novemu DOMU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE.
DO Agroemona TOZD Prašičereja Ihan, Termit TOZD ll.POS, pa tudi HELIOS in Perutnina (delovne organizacije, ki se nahajajo s svojimi TOZD-i oz. obrati na območju ihanske KS), so pokazale, da živijo s krajem in so finančno krepko podprle gradnjo.
Moralno in finančno pomoč so izkazale samoupravne interesne skupnosti in druge družbene skupnosti občine Domžale.
Glavno finančno breme pa so spet nosili Ihanci sami, bodisi kot posamezniki ali pa v okviru posameznih organizacij oz. društev.
Dom s prostornino blizu 700 kv. m bo nudil zatočišče DPD Svoboda, gasilcem, dejavnikom družbene samozaščite in mladini. V domu so prostori KS, večja in manjša sejna soba pa sta namenjeni vsem DPO in društvom kraja.
Za otvoritveno slovesnost so se Ihanci izredno potrudili. Pripravili so izredno uspelo proslavo, vkateri so sodelovali člani vseh društev v kraju, DPO, gasilci in drugi. Svečanost so pripravili na parkirnem prostoru pred novim domom, udeležilo pa se je je več sto domačinov in gostov. Slavnostni govornik je bil predsednik SO Domžale Karel Kušar, ki je v svojem govoru poudaril revolucionarno mesto, ki ga Ihan s svojo okolico ima v naši zgodovini. Bližina Tabora, kjer je bil shod Ljudske fronte ter Judeževe domačije v bližini, kjer je bila ob udeležbi Josipa Broza Tita III. konferenca KPS dajeta svojstveno obeležje kraju in ljudem, ki tod živijo.
Prav tako je predsednik skupščine občine Karel Kušar poudaril tudi pomem no mesto, ki ga Ihan ima v literarni in etnografski zgodovini, saj pomenijo njegovi ljudje od davnega eno največjih zakladnic ljudskih pesmi in pričevanj). Ko je dodobra orisal celovite razmere v kraju, je še dodal:
»Posebej pa velja poudariti vpetost delovnih organizacij v razreševanje krajevnih problemov in še prav posebej veliko pripravljenost za prostovoljno delo pri gradnji mnogih objektov, predvsem pa pri samem domu. Tam. kjer so ljudje priprav ljeni žrtvovati toliko svojega časa za zgraditev večnamenskega objekta tolikšne vrednosti, tam ni bojaznj. da ne bi živelo tisto, čemur pravimo krajevna samouprava in delegatski sistem.«
Ko se je bežno ozrl na gospodarske in družbene razmere, je poudaril:
Predsednik gradbenega odbora Zvone Slovnik je v pozdravnem govoru podčrtal, kako velika je bila enotnost Ihrancev, ko so se odločili za gradnjo, pa tudi potem, ko so dom skupno gradili.
Slavnostna povorka v Ihanu je pokazala, kako zelo je v Ihanu razvito družbenopolitično in društveno delo.
najmlajših iz vzgojnovarstvene ustanove, ob koncu pa so simbolično podelili ključ vsem, ki bodo imeli v Domu svoje prostore.
Slovesnost so zaključili s posaditvijo lipe, kar so zaupali predsedniku skupščine občine. Lipa bo simbolizirala v prihodnje rast kraja na vseh področjih.
Slavje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem, ki so ga zelo uspešno pri-
pravili domačini v svojem športnem parku.
Ihanci danes ne poskušajo ugotavljati dejanske materialne vrednosti doma, ki je nedvomno velika, veseli so, da ga imajo, saj mnogim pomeni veliko več kot pomenijo ometani zidovi.
V domu se bodo še pogosteje srečevali in si z novimi idejami pridobivali novih moči za še uspešnejše življenje in delo vseh organizacij in društev v kraju.
V lanskem letu je Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Dob ob pomoči Zveze prijateljev mladine in nekaterih delovnih organizacij prvič organiziralo ob 29. septembru DNEVU PIONIRJEV srečanje vseh pionirjev naše občine na prostoru Konjeniškega kluba BF Krumperk na Krumperku. Žal se tega srečanja iz različnih vzrokov ni udeležilo veliko pionirjev, vendar organizatorji niso vrgli puške v koruzo in tako bo letos 2. srečanje (ki naj bi postalo tradicionalno) zopet na Krumperku. Organizator DPM Dob že dlje časa pripravlja to srečanje, zato smo nekaj več o vsebini, obliki in organizaciji tega srečanja zvedeli od predsednika DPM Dob tov. Jožeta Josipoviča.
Morda nekaj o izhodiščih in organizaciji te prireditve!
Prireditev, ki bo v soboto 29. septembra 1984 na Krumperku, je namenjena vsem pionirjem vseh osnovnih šol iz naše občine, ki naj bi ob svojem prazniku DNEVU PIONIRJEV tu sprejeli svoj skupni program pionirske organizacije v naši občini, obenem pa naj bi prireditev zanje pomenila tudi prijetno srečanje, sprostitev, sklepanje novih znanstev in ne nazadnje prijetno preživet dan. Pobudnik te prireditve je bila že lansko leto Zveze prijateljev mladine, sam organizator je enako kot lani Društvo prijateljev mladine Dob, novost pa je, daje pokvoriteljstvo nad prireditvijo letos sprejela Skupščina občine Domžale.
Morda nekaj o programu?
Lansko leto je bila ena izmed osnovnih težav, da je bil isti dan organiziran kros za vse pionirje, zato smo v povezavi s Šolskimi športnimi društvi in ZTKO letošnji kros pripravili na Krumperku in sicer se bo začel ob 9,30. uri in bo kot tak popestril vrsto prireditev tega dne, od katerih naj naštejem le nekatere:
že pred začetkom bodo taborniki postavili šotore, zakurili taborni ogenj in na tak način tudi poskrbeli za vse potrebne prostore, osrednja prireditev se bo pričela ob 10,00 uri, slavnostni govornik pa bo tov. Karel Kušar, predsednik SO. Ob tej priložnosti bodo vsi pionirski odredi na osnovi že
predhodno sprejetih lastnih programov dela sprejeli svoj občinski program, sledil bo kviz o NOB na območju naše občine (pripravili smo zelo lepe nagrade), pa krajši nastopi vseh šol, ki bodo na tak način predstavile svoje interesne dejavnosti. Sledile bodo skupne športno-kulturne dejavnosti, kijih za vse pionirje pripravljajo mentorji z OŠ Martina Koželja, OŠ Matije Blejca Matevža in člani TVD Partizan Dob.
Že iz tega najinega pogovora lahko sklepamo, da bo vsebina prireditve zelo bogata. Bi morda opozorili še na kaj?
Radi bi predstavili tudi dejavnost pionirjev-gasilcev, ki jo bodo v obliki vaje izvajali gasilci iz Doba in Mengša, prijetno presenečenje bo nastop modelarjev članov MODRE PTICE, ki bo pripravil tudi manjšo razstavo, del svoje dejavnosti bodo predstavili tudi konjeniki, opozorim pa naj tudi na to, da bo ves dan odprta tudi Železna jama, svoje sodelovanje pa so nam obljubili tudi planinci in morda še kdo.
Veliko pestrih dejavnosti, ki pa jih bo potrebno tudi povezovati?
To bo storil veliki prijatelj majhnih in velikih otrok BOZO KOS, ki se bo predstavil tudi s svojimi .Risbicami", k sodelovanju pa ne bo pozabil povabiti tudi pionirjev, ki se vedno radi srečajo z njim. Prijetno, zlasti „veselo" bo tudi srečanje z Vinkom Šimekom znanim Šraufcigerjem, ki je
obljubil čisto nov program posebej za pionirje.
Vse kar si naštel, ima tudi namen predstavljati določene dejavnosti, TUDI UČITI? Kaj pa čisto zabavno?
Zabavni del bo na vrsti po malici ki jo bomo pripravili za vse pionirje. To bo tekmovalni DISCO NA PROSTEM, za katerega bo poskrbela skupina KAJŽARJI, sicer ansambel sestavljen iz mladih fantov iz naše občine, vse skupaj pa bomo skušali popestriti tudi še s čim.
Zares pestro, zabavno, nalašč za pionirje, ki so sicer prikrajšani za obisk različnih družabnih in zabavnih prireditev. Starejši imamo gostilno, imamo kinodvorano, različne diseo-klube, plesne dvorane, medtem ko imajo pionirji izključno šolo, telovadnico in če vemo, da le-tu preživijo včasih tudi več kot 8 ur, potem jim bo ta oblika sprostitve, srečanja še kako prav prišla. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, da bomo vsi prišli na prireditveni prostor, kjer naj bi se po naših predvidevanjih zbralo nekaj tisoč ljudi, zlasti pionirjev, dobre volje, pripravljeni za sodelovanje, za veselo rajanje.
So vabljeni tudi starši?
Vsekakor bomo poskrbeli tudi zanje. Vabimo jih, da se udeležijo tega praznika svojih otrok, da s seboj pripeljejo tudi mlajše otroke, kajti program je resnično zastavljen tako, da je namenjen otrokom vseh starosti, marsikaj pa bo zanimivo tudi za odrasle. Zato, prisrčno vabljeni „otroci" vseh starosti. I In kaj pričakujete v prihodnje?
Naša želja je, da bi prireditev resnično postala tradicionalna, da bi iz leta v leto kvalitetno rastia, da bi izpolnjevala resnično vse vzgojne momente, da pa bo temu tako, pričakujemo še več sodelovanja pedagoških delavčev, ki najbolje vedo, kaj je najboljše za otroke. V .V'-
OBČINSKI POROČEVALEC
STRAN 3
Prvi dan pouka v Glasbeni šoli.
Zanimanje mladih, da bi spoznavali čudoviti svet glasbe, je mnogo večje, kot pa so možnosti zagotoviti jim glasbni pouk v Glasbeni šoli.
Deset mladih prostovoljcev v enotah
teritorialne obrambe
Vključevanje mladincev prostovoljcev v enote TO je vsakoletna akcija Zveze socialistične mladine in Teritorialne obrambe. ZSMS je nosilec zbiranja prostovoljcev, TO pa jih usposablja in vključuje v svoje enote. Na ta način mladi že pred odhodom v JLA pokažejo svojo pripravljenost braniti domovino. Zal zanimanje iz leta v leto upada: še nedavno se je letno odločalo za vstop petdeset prostovoljk in prostovoljcev, letos pa le še dobra desetina.
Domžalski štab TO je za mladince pripravil usposabljanja 1. in 2. septembra. Prostovoljci so krenili, skupaj s kamniškimi, z Rudnika. Na poti so obiskali več pomnikov iz NOB, streljali so z vojaško puško, spoznavali oborožitev naše armade, se učili orientirati.... Usposabljanje so končali s slovesnostjo v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra v Kamniku.
Igor LIPOVŠEK
Največ prostovoljcev se je odločilo za »vojake« na usposabljanju i/venšolske mladine in na Centru srednjih šol Domžale. (Foto: I.Lipovšek)
Premalo sredstev za glasbeno vzgojo:
Pomanjkanje denarja zapira vrata v svet glasbe
V septembru so vse domžalske šole spet odprle svoja vrata za mlade, znanja željne glave. Med njimi jih je odprla že 34. leto zapored tudi Glasbena šola Domžale, katero bo, skupaj z njenimi petimi podružnicami, letos obiskovalo kar 615 mladih glasbenikov. Vendar je interes za učenje glasbe med mladimi v domžalski občini mnogo večji, kot kaže število vpisanih, saj so morali domžalski glasbeni pedagogi v letošnjem šolskem letu odkloniti kar 80 učencev, ki so se želeli vpisati v glasbeno šolo. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico domžalske glasbene šole prof. MH& ŽIVULOVIČ.
„V letošnjem letu je v Glasbeno šolo Domžale vpisanih 615 učencev: v matični šoli v Domžalah se izobražuje-353 mladih glasbenikov, podružnico v Mengšu jih obiskuje 123, v Radomljah 57, Dobu 37, Moravčah 26 in na Brdu 19 učencev. Največ naših gojencev se uči klavirja — kar 137, potem pa sledi učenje naslednjih instrumentov: kitare 72 učencev, harmonike 62, pihal 60, godal 23 in Irobil 20 učencev, medtem ko je ostalih 205 učencev razporejenih takole: 22 jih obiskuje pripravnico, 100 učencev obiskuje prvi razred nauka o glasbi, ki je pogoj za vpis k instrumentu, 6 učencev hodi k skupinskemu pouku klavirja in 75 k izraznemu plesu. V letošnjem letu smo sprejeli 160 novih učencev v pripravnico, 1. razred nauka o glasbi in v pripravnico izraznega plesa, 60 učencev pa se je po uspešno opravljenem razredu nauka o glasbi prvič začelo učiti instrumente."
Kljub sprejetju 160 novincev je interes za vpis seveda večji...
Gasilci GD JARŠE-RODICA so praznovali:
Dejavnost, požrtvovalnost, humanost
V* dneh 30. junija 1984 in 1. julija 1984 so gasilci GD Jarše-Rodica slovesno obeležili 20 letnico obstoja društva. Slavnost se je začela v soboto popoldne s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter s sektorsko vajo. Pokroviteljstvo je prevzela SIS za varstvo pred požarom Domžale s sopokroviteljem Občinske zveze Domžale in Vektrojem. Predsednik tov. Jože Ručigaj je v svojem govoru orisal prehojeno pot - 20-tih let društva, ki je bila zelo plodna in ustvarjalna, kar potrjujejo tudi doseženi rezultati. Zatem so podelili republiška, občinska in društvena priznanja in častne značke. Po podelitvi priznanj je bila slavnostna seja zaključena in vsi navzoči so odšli na prizorišče, kjer je 8 gasilskih društev s 66 gasilci izvajalo „mokro vajo". Po oceni, ki jo je podal tov. Janez Breceljnik takoj po končani vaji, je vaja pokazala, da naši gasilci dobro obvladajo tehniko gašenja, pokazali pa so tudi izredno izurjenost in spretnost. V vaji so sodelovali člani GD vseh starosti, od pionirjev do veteranov. Po uspešno zaključeni gasilski sektorski vaji so nastopajoči in gledalci odšli na družabno srečanje pri gasilskemu domu.
Veliko pionirjev in mladincev je vključeno v društvo Mladi gasilec, ki uspešno deluje v osnovni šoli Josip Broz Tito. Vso pohvalo zaslužijo mentorji in seveda tudi starši, ki omogočajo otrokom, da obiskujejo vaje in se lahko udeležujejo tekmovanj. Sledil je bogat kutlurni spored.
Te slovesnosti se je udeležilo veliko število občanov, simpatizerjev gasilcev, turistov, tako da je udeležba presegla vsa pričakovanja. Po prvem slavnostnem delu se je začela velika vrtna veselica, ki je bila izredno obiskana.
ing. Miha PAVLIC
„Res je. Lani smo sicer vpisovali nove učence samo v Domžalah, v novem šolskem letu pa tudi na podružničnih šolah: v Radomljah smo sprejeli 13 novih gojencev, v Dobu 11, v Moravčah 8, na Brdu 6, v Mengšu 40 in v Domžalah 55 učencev. Seveda je interes staršev, da bi njihovi otroci obiskovali glasbeno šolo, mnogo večji, tako da smo morali v letošnjem letu na vseh oddelkih odkloniti kar 80 učencev. Zaradi tako velikega povpraševanja se zatekamo k sprejemnim izpitom pred komisijo, ki preizkusi glasbene sposobnosti otroka, tako da je uspešno opravljen preizkus pogoj za vpis. Zavedamo pa se, da je težko preizkusiti v nekaj minutah, ki jih imamo na razpolago, otrokovo glasbeno nadarjenost.
Težko nam je, da smo morali odkloniti toliko otrok, vendar po pogodbi z občinsko izobraževalno skupnostjo nam leta prispeva za glasbeno šolanje le 10 odstotkov šoloobveznih otrok domžalske občine. Letos smo to številko zopet presegli, saj je v naši občini 5620 šoloobveznih otrok, mi pa smo jih presegli 615 — torej kar 53 več kot nam to dovoljuje Občinska izobraževalna skupnost.
Primorani smo poiskati notranje rezerve kot so: krajše ure začetnikov, učenci višjih letnikov bi po programu morali imeti 90 minut učenja tedensko, v Domžalah ga imajo tako kot učenci nižjih letnikov 60 minut, odločilna pa je tudi visoke delovna zavest naših pedagogov, ki se kaže v večji učni obveznosti: v Ljubljani, na primer, pride na vsakega pedagoga 17 učencev, v Domžalah pa 19 učencev. Dodam naj še, da imamo v Domžalah in Mengšu svojo zgradbo, v ostalih
Mladinski pozdrav
Drugi slavnostni dan se je pričel z raportom poveljnika gasilskega mimohoda, v katerem so sodelovali gasilci več kot 25-tih GD, enote civilne zaščite, narodne noše; na čclu.gasilske parade pa je korakalo 25 praporščakov. Za njimi godba na pihala iz Moravč, mladi gasilci, ki so posebno popestrili zares veličastno povorko, kateri so delali špalir gledalci, ki jih je bUo blizu 1 500 in to ob ulici, po kateri so korakali gasilski cšaloni. Po končanem mimohodu so se postrojili pred slavnostno tribuno, na kateri so bili že zbrani gostje, med njimi predsednik Sob Domžale tov. Karel Kušar, predstavniki pokrovitelja in sopokroviteljev ter botri in botrice ter ostali udeleženci. Po državni himni je osrednjo slovesnost ob 20. letnici GD Jarše-Rodica otvoril in pozdravil
goste predsednik pripravljalnega odbora tov. Franjo Ravnikar ter predal besedo slavnostnemu govorniku - predsedniku GD Jarše-Rodica - tov. Jožetu Ručigaju. Kot je navada, se je v svojem govoru spomnil prvih začetkov, ki segajo v leto 1963.
Društvo je v 20 letih z izrednim požrtvovanjem članov doseglo resnično zavidljive rezultate in to ne samo pri tehničnem in materialnem opremljanju, ampak moramo nazadnje poudariti zelo pomembno stvar, to je pridobitev k sodelovanju velikega števila mladih, pionirjev in mladincev, ki uspešno delujejo v društvu, prav tako pa se radi udeležujejo vseh vaj in vsakoletnih občinskih tekmovanj. Letos se je tega tekmovanja iz GD Jarše-Rodica udeležilo skupaj s člani in veterani 12 ekip.
Mladinska organizacija iz KS Velika vas—Dešen je pričela, po dolgih letih predaha, spet delovati. Upamo, da je bil odmor dovolj dolg. Sedaj še v ustanavljanju; vendar se lahko pohvalimo z nekaj akcijami, tako na delovnem kot tudi na kulturnem področju („šepa" le šport in zabava). Mladinci smo sami pripravili recital sodobnih slovenskih pesnikov, s katerimi smo nastopa/i na prireditvah štafete mladosti, ki je bila letos v Moravčah. Celoten kulturni program smo pripravili tudi za naš krajevni praznik 12.8.1984. Organizirali smo
tudi dve delovni akciji, ki smo jih na kratko poimenovali Ceste 84 (Luknje 84). Pod okriljem mladinske organizacije je bila tudi družabna prireditev v začetku junija, katere izkupiček nam bo omogočil izgradnjo športnega igrišča.
Idej za nadaljnje delo nam ne manjka: od družabne prireditve ob koncu leta, poskusa uprizoritve dramskega dela, do opremljanja doma DS in ureditev njegove okolice, prirejanje jesenskih plesov, itd...
In na koncu: še se bomo oglasili!
Janez Firm
podružnicah pa gostujemo brezplačno na osnovnih šolali. Vse to pa so ukrepi, ki pripomorejo, da spravimo več učencev pod streho."
Koliko pedagogov pa poučuje 615 vpisanih učencev?
„V Glasbeni šoli Domžale je redno zaposlenih 19 predavateljev in štirje kot tehnični kader, 13 pa imamo zunanjih sodelavcev. To so v glavnem študentje - naši štipendisti in učitelji glasbenega pouka na osemletkah, kjer gostujemo. Pojavlja pa se nam problem nagrajevanja zunanjih sodelavcev, saj so honorarji nizki. Vsekakor bi morali honorarje zvišati, če hočemo, da bi podružnični oddelki, kjer zunanji sodelavci v glavnem poučujejo, še ostali, vendar nimamo dovolj gmotnih sredstev"
Kako pa pridobivate gmotna sredstva za nemoteno delo?
„V letošnjem letu smo morali povečati šolnino zaradi porasta materialnih stroškov. Tako znaša najvišja šolnina 700 din mesečno (klavir, kitara, harmonika), najnižja pa 400 din mesečno (izrazni ples, nauk o glasbi). Za primerjavo naj povem, da se mesečna šolnina na ljubljanskih glasbenih šolah giblje okrog 1000 dinarjev. Vendar prispevek staršev pokriva le 12 odstotkov potrebnih sredstev, 86 jih prispeva izobraževalna skupnost, 2 odstotka pa pokrijemo iz drugih virov."
Nekaj let že poučujete, poleg vodenja glasbene šole, tudi eksperimentalni skupinski pouk klavirja na OŠ Šlandrove brigade. Kakšne so vaše izkušnje pri tem poizkusu?
„Poizkusnega učenja skupinskega pouka klavirja na OS Šlandrove brigade sem se lotila na priporočilo republiškega zavoda za šolstvo. Eno skupino sem lani pripeljala h koncu triletnega šolanja, letos pa imam zaradi pomanjkanja časa le skupino šestih učenk, čeprav je zanimanje ogromno. Med poučevanjem me je obiskalo več inšpekcij in moram reči, da so izkušnje pozitivne. Mimo samega poučevanja klavirja sem jih učila tudi osnove glasbene teorije, kar je napravilo pouk zanimivejši. Opazila sem, da učenci pri skupinskem pouku ne morejo toliko razviti prstne tehnike, ker se pedagog ne more posvetiti vsakemu posebej, vendar zato toliko bolj razvijajo muzikalni občutek, saj se lahko med seboj primerjajo.
Če bo povpraševanje po vpisu v glasbeno šolo tudi vnaprej tolikšno, je mogoče najti neke vrste rešitev v skupinskem pouku glasbenih instrumentov na osnovnih šolah, nato pa bi se najbolj nadarjeni in prizadevni iz osnovnih šol vključili v glasbeno šolo. Druga rešitev pa je, da se vrata glasbene šole odpro bolj na široko, kar pa je finančno nemogoče, ker smo z Občinsko izobraževalno skupnostjo v dogovorjenem programu."
Igor MATIČIČ
Razstava ob 100-ietnici domžalske Godbe na pihala:
Uspel pogled
na eno stoletje
V hali Komunalnega centra v Domžalah so v sklopu prireditev ob 100-letnici Godbe na pihala Domžale pripravili razstavo pisnih dokumentov in slikovnega gradiva, ki ga je v zadnjih nekaj desetletjih zbral znani domžalski kulturni delavec Tone Ravnikar. Na tej razstavi so se vnovič predstavili prizadevni člani likovnega društva Peter Loboda s prerezom ustvarjalnosti v zadnjem obdobju. Gre za široko paleto motivov in tehnik, ki so jih uporabljali pri različnih nastopih, zvečine sodelovanjih na Extemporih.
Svečana otvoritev razstave dne 17.9.1984 ob 18. uri v hali Komunalnega centra je bila zelo dobro obiskana. Uvodoma je spregovoril tov. Stane Habe, sicer predsednik pripravljalnega odbora ob praznovanju 100-letnice. Pozdravil je vse navzoče na prvi od nekaj prireditev, ki jih Domžalčani pripravljajo v teh dneh, zahvalil se je pri pravijalcem razstave, zlasti pa je podčrtal prispevek Toneta Ravnikarja, ki je bil zaradi bolezni odsoten. Besedo je prevzel Jernej Lenič, predsednik Skupščine kulturne skupnosti Domžale. V kratkem je orisal zgodovino kulturnih prizadevanj domžalskih godbenikov, njihovo mesto v bogati glasbeni po ustvarjalnosti domžalske občine. Istočasno pa je poudaril tudi nenehno pripravljenost domžalskih likovnikov, pripravljenost pomagati. To so izkaza/i tudi ob tej razstavi.
Ob tej razstavi, ki je bila prva med prireditvami 100-letnice, velja opozoriti tudJna sicer kratek, pa zelo lepo ubran kulturni spored, ki ga je prispevala domžalska Glasbena šola. V sporedu so nastopili Matija Savnik, Dušan Živulović, Katka Malinger, Irena Skvarča, Jernej Gnidovec ob spremljavi Romane Bizjak-Sajetove.
B.
Posnetek naslovnice nove brošure, ki jo je ob svoji 100-letnici izdala domžalska godba. Brošura, ki je izšla v nakladi 1300 izvodov, je delo Toneta Ravnikarja, v njej pa so podani domala vsi podatki, ki ilustrirajo delo godbe v vseh stotih letih njenega obstoja.
Pred otvoritvijo razstave, ki sta jo ob 100-letnici pripravili Godba na pihala Domžale in likovno društvo Peter Loboda, je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 100-letnice Stane Habe, sledil pa je lep kulturni program, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Domžale.
Člani likovnega društva »Peter Loboda« so na razstavi prikazali izsek iz svojega dela v zadnjem obdobju.
Veliko so se naučili
Republiška konferenca ZSMS je letos v okviru mladinskega tabora Trebče pripravi/a tudi novinarsko šolo. Med mladimi novinarji, ki so pridobivali znanje, je bila tudi Katarina Plaznik iz Domžal.
V dopoldanskem času so delali na trasi, popoldne in zvečer pa sp se učili „novinarske" obrti. Ob koncu so izdali bilten „Na udaru"in v njem je tudi zanimiv intervju, ki je Katarinino delo. Pa sami'ocenite, da so se veliko naučili, predvsem pa so ohranili nekaj, kar starejši novinarski kolegi počasi izgubljajo; to je kritičnost.
Zadni čas v svetu lahko zasledimo mladinsko vrenje. Kljub temu, da so mladi čedalje bolj odtujeni zaradi potrošniške družbe, se ponovno začenjajo zbirati v manjše skupine, ki pa potem preraščajo v prava gibanja. Marsikje lahko vsak dan slišimo, kako narašča moč mladih ekologov in „mirovnikov". Niso osamljeni, saj se jim pridružujemo tudi mi, slovenski mladinci. S svojo dejavnostjo ne opozarjamo nase le kot na organiziran in močan dejavnik v naši družbi, ampak opozarjamo celo našo javnost na posledice, ki jih lahko povzročita oboroževalna tekma in tehnološki razvoj. Mladi pa smo lahko močni samo, če se trdno povezujemo med seboj in poskušamo preseči tudi državne meje. Da lahko to dosežemo, pa je potrebno sklepati nova poznanstva, prijateljstva. Z mednarodnimi mladinskimi tabori, kot je naš - Trebče 84, to lahko uresničimo. Udeleženci teh taborov lahko v dneh bivanja pri nas dodobra spoznajo naše naravne lepote, naravna bogastva, zgodovinske znamenitosti, na lastne oči pa lahko še zlasti spoznavajo naš socialistični samoupravni sistem. V njem -v zboru tabora - pa lahko celo neposredno sodelujejo.
Kako pa se mi mladi sploh vključujemo v samoupravni socialistični sistem? Smo v njem dejavni? " Znamo izkoristiti dane možnosti? Ne sodi med te tudi Zveza socialistične mladine? Kdo je kriv, da »aša mladinska organizacija ne vključuje v svojo sredino tudi tistih mladih, ki imajo pripombe glede delovanja naše in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij? V čem je bodočnost mladinske organizacije in mladinskih delovnih akcij?
Na žalost pa nekateri še vedno sodijo Zvezo socialistične mladine samo glede na uspeh in odmev mladinskih delovnih akcij.
Katarina:
Zakaj misliš, da mladinska orge-iizacija še ni zaživela v svoji popolni vlog'/ Kdo je za to kriv: mi mladi ali samo vo Jilni krogi znotraj ZSMS?
Ignac:
Kje so vzroki? Verjetno je prvi vzrok mogoče najti v sami organiziranosti mladinske organizacije in njeni zbirokratiziranosti. Temu so kriva organizacija ter seveda nekateri ljudje v tej organizaciji, ki onemogočajo prenašanje nposrednih interesov, mnenj, predlogov mladih v političnem sistemu, to se pravi preko delegatskega sistema v delegatske skupščine, kjer bi se lahko spopadli, doživljali poraze ali zmage. Tako pretoka informacij ali bolje mnenj do zdaj ni bilo čutiti oz. sta bila prisotna v manjši mori, vendar največkrat to niso bili interesi mladih, pač pa nekje vmes. Poleg teh vzrokov, je mogoče verjetno najti vzroke tudi drugje: v sami družbi, kjer je vse spravljeno v predalčkih, kjer je vse vnaprej določeno, kjer je za vsak interes organizirana posebna institucija, posebna komisija in tako naprej. Do takega stanja v ZSMS je prišlo zaradi navedenih vzrokov in na koncu koncev tudi zaradi krize, v kateri se trenutno nahajamo. Ta kriza pa se ni pravkar začela, temveč traja že nekaj časa, kar se seveda pozna. Zlasti se pozna v mladinski organizaciji. Poskušali smo in bomo spremeniti nekatere stvari, ki pa se jih seveda ne da preseči kar čez noč. Verjetno bo potreben proces odmiranja take organizacije, kot je zdaj, njeno spreminjanje, in seveda nastanek nove organizacije, uporabljamo izraz „frontne organizacije" in ne klasične politične partije, ki bi bila nekakšna predstavnica mladih. Potrebujemo tako organizacijo, kjer bodo glavno besedo imeli mladi, ne pa njihovi politični predstavniki.
Katarina:
Je tu vmesno govoriti o družbi kot o zavirajočem dejavniku; pri tem mislim starejše oz. nosilce vodilnih funkcij?
Ignac:
Da. Samo mislim, da to ni glavni razlog. Bistvo problema je v naši lastni organizira-. nosti, v lastni sposobnosti pri oblikovanju določenih predlogov, idej in njihovega prenašanja v ta sistem. Lahko se zgodi in se tudi dogaja, da smo poraženi, da prevlada negativno mnenje starejših, med katerimi so nekateri tudi na vodilnih položajih, vendar mislim, da to še ni tisto, kar najbolj ovira delovanje ZSMS; najbolj ga ovira naša lastna nemoč v družbi. Če bi se znali organizirati, če bi dobivali predloge, in če bi imeli podporo mladih, sem popolnoma prepričan, da bi prodrli oz. premagali ovire. Ne smemo tudi ločevati posebnih mladinskih interesov od ostalih. Res, da imamo mogoče   nekatere   specifične interese,
ampak to so interesi vseh delavcev in to ne samo nasplošno.
Katarina:
Ti kot profesionalec, kako gledaš na težnje, da bi v mladinski organizaciji prevladovali na vodilnih funkcijah neprofesional-ci?
Ignac:
To je proces, ki smo si ga zadali na zadnjem kongresu. Je izredno težak, saj se precej tako imenovane politične birokracije, ljudi, ki so pred tem opravljali neko funkcijo amatersko, neprofesionalno, kasneje pa so za enako ali podobno delo plačani. Toda vsega tega se ne da naenkrat porušiti in takoj zgraditi na novo. To je verjetno paralelni proces, v katerem se bodo mladi usposobili za odločanje, za prenašanje svojih stališč in predlogov naprej. In če bodo interesi širše skupine, potem mislim, da ne bomo potrebovali nekaterih političnih predstavnikov, da bi jih prenašali naprej. Tedaj bomo predlagali manjše število profesionalcev in bodo dovolj le amaterji. Dokler pa tega ni in ta stvar ne deluje, dokler je ta struktura porušena, so profesionalci nujno potrebni, saj oblikujejo ta stališča in jih „ostrijo" za spopad v tem sistemu.
Katarina:
Ali po tvojem mnenju mladinski organizaciji pada ali raste ugled? Ignac:
\ Moje mnenje je, da se mladinski organizaciji ugled dviga, vendar izredno počasi. Lahko je porušiti in mi verjetno smo porušili zgradbo iz lego kock, ki jo bo zelo težko ponovno zgraditi. Dosegli pa smo že nekaj uspehov na področju zaposlovanja, bodisi spremembe zakona o usmerjenem izobraževanju, o tem, koliko dolgo naj bi trajal vojaški rok ipd. Vse te ih druge zadeve bodo in že dvigujejo ugled mladinski organizaciji. Vse osnovne informacije ne prihajajo do mladih, četudi so to informacije o uspehih. Pomeni, da to ni več tista klasična politična partija, da ni zbirokrati-zirana organizacija, pač pa da se nekaj znotraj nje poskuša spremeniti, da se nekaj dogaja, razvija. Mislim, da ta informacija mora priti med mlade, pa čeprav postopoma, počasi. Katarina:
Mladinski organizaciji potemtakem vztrajno, toda postopoma raste ugled, toda zakaj na mladinskih delovnih akcijah pada? Kaj je narobe z njimi? Kako to, da se mladi čedalje manj vključujejo v M DA?
Ignac:
Korenine problenra so verjetno v zunanjih dejavnostih: praksa oz. delo na akcijah ■ se ne priznava kot obvezna praksa, vse bolj postaja pereče vprašanje vrednotenja prostovoljnega dela v celotni družbi, poleg tega pa se socialni položaj študentov in dijakov izredno naglo slabša, kar pomeni, da mnogi študentje in dijaki delajo v poletnih mesecih, zato, da bi lahko - ne bom sicer rekel preživeli, ampak skoraj to. Študentje so prisiljeni, tudi zato, da bi si lahko kupili hrano, delati preko študentskega servisa. Poleg zunanjih okoliščin pa so še drugi notranji dejavniki: čisto militaristična organizacija dela, odločanja, čeprav imamo skupščino itd. Vojaške obliKe na žalost prevladujejo in prav te je potrebno verjetno spremeniti. Pri manjših specializiranih skupinah bi morali skrajšati rok oziroma čas trajanja akcij. Seveda pa ne bi smeli ostajati zgolj pri fizičnem delu in samo pri kram-panju in lopatenju, ampak bi morali mladinske akcije v čimvečji možni meri razširiti z umskim delom, vpeljati bi morali računalniške krožke in druge podobne dejavnosti. Potrebno bi se bilo povezati s temi specializiranimi organizacijami in društvi, ki že imajo te tabore, pa čeprav na drugih različnih področjih: od arheologije, pa do računalniških krožkov.
Katarina:
Kot veš je naš tabor mednarodni in tu je tudi nekaj tujcev. Ali je v tujini veliko zanimanja za naše mednarodne tabore in akcije? Kdo sploh prihaja nanje in kako ti navezuješ stike z njimi?
Ignac:
Zanimanje za mednarodne akcije je. Letos prvič smo začeli z njimi in čeprav se je odzvalo manj udeležencev, kot smo jih pričakovali na tem taboru, ne smemo obupati, ker bo v Ljubljani v avgustu še en podoben tabor in tam jih bo zagotovo več. Interes je. V mislih nimamo samo teh taborov, saj imamo pri nas tudi druge klasične akcije, ki se jih prav tako udeležujejo tujci.
Zaradi enostranske obveščenosti si želijo predvsem spoznati razmere v naši družbi, kaj se dogaja v Jugoslaviji; pobliže bi se radi
seznanili s samoupravljanjem in našim mirovnim gibanjem, za katerega ne vedo točno ali sploh obstaja ali ne in kako sploh deluje. Zainteresirani so za našo neuvrščeno . politiko. Zlasti skozi ta tabor lahko spoznavajo razliko med samoupravljanjem in anarhijo.
Sodelujemo z mednarodnimi organizacijami in ena izmed teh je tudi v Z-Evropi. Imenuje se SERVICE INTERNATIONAL. To je mednarodna organizacija za izmenjavo prostovoljcev in brigadirjev. V bodoče se bomo o izmenjavi števila prostovoljcev pogovarjali vsako jesen. Prav tako se bomo sproti dogovarjali o številu mednarodnih taborov, ki jih bomo organizirali pri nas ter pri tem vsekakor ne bomo pozabili na naše prostovoljce in brigadirje, ki bi se radi udeležili mednarodnih taborov in akcij v tujini.
Katarina:
Kako se slovenski mladinci udeležujejo mednarodnih akcij in taborov v tujini? Se odločajo več za Z ali V—države? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se sploh lahko udeležiš take mednarodne akcije ali tabora?
Ignac:
Mi smo v tem letu nekoliko uspeli , doseči ravnotežje med udeležbo na akcijah I v Z Evropi in v V Evropi. K takemu ravnotežju bomo tudi težili, saj je odšlo 5 brigadirjev že v Tunizijo, to se pravi, v eno izmed neuvrščenih držav.
Za sodelovanje v V~ Evropskih državah je poleg formalnih pogojev za udeležbo (potni list, zdravniško spričevalo ..) potrebna še udeležba na vsaj eni izmed naših delovnih akcij. Večji oz. težjih pogojev ni. Za Z Evropo pa je seveda potrebno obvezno poznavanje jezika dežele, v katero greš 'in pa tematiko.
Na Z pa so prav specializirani tabori s področja ekologije oz. varstva okolja, potem so mirovni, zgodovinski ali solidarnostni tabori z Latinsko Ameriko, z J Afriko itd. Torej, posameznik mora poznati jezik in pa tematiko, ki se na tem taboru obravnava. Še to: stroške potovanja v V Evropo krije Republiška konferenca ZSMS, medtem ko pa za Z Evropo na žalost tega ne počnemo, ker nimamo dovolj sredstev.
Plesni tečaji
za mladino in starejše v disco klubu Slamnik Domžale.
Bliža se jesen in ko bomo premaknili še kazalce na uri, bodo večeri naenkrat postali daljši. V takih večerih je dobrodošla dobro organizirana rekreacija. Ena od teh so tudi plesni tečaji za mladino in starejše.
Tako kot preteklo, bodo tudi to leto tečaji potekali v disco Klubu Slamnik, ki je poleg veleblagovnice Napredek v Domžalah. Izbirate lahko med dvema različnima dnevoma po sledečem razporedu: SOBOTA, 22.9.1984
ZAČETNI   ZA  MLADINO ob
16.30,
ZAČETNI   ZA  STAREJŠE ob 18.00 TOREK, 25.9.1984
ZAČETNI   ZA   MLADINO ob
19.00,
ZAČETNI   ZA  STAREJŠE ob
20.30 ,
Vsak tečaj traja dva meseca oziroma ima 8 vaj, vaje so 1 x tedensko. Po končanih septembrskih, bo v mesecu novembru nov začetni in nadaljevalni tečaj.
Ob vodstvu plesnega učitelja se boste lahko naučili ali ponovili priljubljene standardne in latinsko— ameriške plese kot so foxtrot, cha cha ,..., na tečajih za mladino pa še osnovo Rock'n Rolla. Pri tem vas bi radi opozorili še na letošnjo noviteto med družabnimi plesi — TANGO ARGENTINO, ki je bil na Svetovnem kongresu poleg BREAK DANCE prikazan kot modni hit; spremenjeni tango bo verjetno všeč starejšim kot tudi mladimi!
Prijave sprejemamo ob pričetku na tečaju samem v disco Klubu Slamnik.
Ob bencinskih bonih in vse večjih stroških prevoza do Ljubljane, so plesni tečaji v Domžalah lepa priložnost!
Ob plesni glasbi in v plesnem prostoru Kluba, vam želimo prijetno sprostitev!
ORGANIZATOR
občinski poročevalec
.stran 5
ŠPORT in TElSSnfl KULTURA
Minute s športnikom-rekreativcem:
»Jekleni« Radomljan
Našega tokratnega sogovornika, 32-letnega FRANCA LIPOVŠKA, smo nazvali kar Jekleni" Radomljan. Pa ne zgolj zaradi tega, ker se je Franc v avgustu kot eden redkih občanov naše občine udeležil „Triatlona jeklenih" na Bledu v plavanju, kolesarjenju in teku in se uvrstil v prvo tretjino nastopajočih, temveč tudi zaradi tega, ker že tretje leto nastopa v akciji RTV Ljubljana za lovoriko „Kaveljc-Korenina", mimo tega pa se udeležuje rekreativnih športnih tekmovanj v teku, kolesarjenju in teku na smučeh..
„Triatlon se mi zdi zanimiva kombinacija, ker vključuje mimo teka in kolesarjenja, ki ju rekreativci bolje poznamo, tudi plavanje kot vztrajnostno panogo. Posrečena zamisel pa se mi zdi tudi akcija
„Kaveljc-Korenina", saj združuje celoletne preizkušnje v petih športnih panogah, na katere pa se mora vsak udeleženec malo pripraviti in se je s tem primoran redno, pa čeprav le rekreativno športno udejstvovati.
Start rolkarjev v Domžalah na ulici Veljka Vlahoviča. (Foto: I.IVlatičič)
Seveda pa, če bi mi postala ta akcija v obremenitev in ne v užitek in veselje, bi pač nehal", je dejal ob našem srečanju Franc Lipovšek.
Z rekreativnim športnim udejstvova-njem se je začel pravzaprav ukvarjati iz potrebe: „Ko sem bil zaposlen v Leku, sem delal v okolju, kjer sem vdihaval topila in druge strupene snovi, zato sem začutil potrebo, da s športom spravim iz sebe vse te strupe, da se „proventiliram". No, službo sem zamenjal, potreba po rekreaciji pa je ostala. Treniram dvakrat na teden, predvsem tečem in kolesarim, pred tekmovanji pa povečam aktivnost." Sedaj je Franc nosilec obrti v Edigsu: „Biti obrtnik je svoboda, da si delo razporedim po svoji želji, po svoje pa tudi ne, saj delam tudi po 12 ur dnevno vključno s sobotami, tako da najdem čas za rekreacijo šele zvečer. Zaradi obilice dela se kdaj tudi po dva meseca nisem športno udejstvoval, vendar so nastopile zdravstvene posledice — težave s krvnim tlakom."
O tem, da danes tudi rekreativna tekmovanja niso več zgolj rekreativna, je povedal: „Rekreacijskih športnih tekmovanj se nekateri udeležujemo zaradi lastnega zadovoljstva in,sprostitve z dobršno mero zmernosti, medtem ko gre velik del rekreativcev v skrajnost. Danes je namreč veliko rekreativcev, ki več trenirajo kot je včasih marsikateri vrhunski športnik. Ta pretiravanja so povsem zgrešena, saj je nesmiselno iskati v letih vrhunske rezultate na rekreativnih tekmovanjih. Se posebej na maratonih in marših je dosti pretiravanja, saj so bili primeri, ko so nekateri rekreativci na tekmovanju . od napora celo izgubljali zavest. Moj cilj na tekmovanjih je predvsem primerjava dosežkov glede na preteklo leto, večjih ambicij pa nimam. Poleti v glavnem kolesarim in tečem, pozimi pa tečem na smučeh, kar se mi zdi najbolj privlačna športna panoga.- Že od vsega začetka se udeležujem smučarskega „Teka treh dežel" iz Jugoslavije v Italijo in Avstrijo."
Franc Lipovšek, sicer doma iz Rov, je tudi eden izmed ustanoviteljev ŠD Radomlje, za delo v športu pa je prejel krajevno priznanje: „Pred desetimi leti jc bila mladinska organizacija v Radomljah najdejav-
nejša na športnem področju, zato smo ustanovili to športno društvo z dvema sekcijama na začetku: košarkarsko in namiznoteniško, katerega sem bil tudi prvi predsednik. Se sem aktiven v društvu, vendar manj kot pretekla leta. Sem tudi trener košarkarjev sekcije ŠD Radomlje, vendar bom najbrž zaradi drugih obveznosti prenehal s trenerskim delom, da ne bom delal le polovičarsko, saj je nerodno, da mladi košarkarji včasih tudi zaman pričakujejo svojega trenerja."
„Mislim, da je treba jemati rekreacijo kot potrebo, sprostitev in užitek, močno pa nasprotujem rekreativnemu udejstvovanju zgolj zaradi mode ali zapoznelega uresničevanja mladostniških športnih ambicij", nam je dejal „jekleni" Radomljan ob koncu našega srečanja. Igor Matičič
Jekleni Radomljan — Franc Lipovšek
V tekmovanju starejših mladincev so prva tri mesta osvojili člani SK Ihan (od leve: Boštjan Krajšek, Marko Povirk in Boštjan Lekan)
Štiri zmage doma
Kar okrog 500 Domžalčanov si je v nedeljo, 10.septembra, ogledalo zanimivo mednarodno tekmovanje v teku na rolkah, ki ga je na krožni progi v središču Domžal pripravil SK Ihan pod pokroviteljstvom TKS Domžale.
Tekmovanja, ki je bilo posvečeno prazniku domžalskih krajevnih skupnosti, se je udeležilo kar 51 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Iz Italije so prispeli naši zamejski Slovenci iz SK Devin pri Trstu in ŠD Mladina, iz Avstrije rolkarji celovškega kluba Sport Union, naše barve pa so zastopali tekmovalci Olimpije, Dola, Gorij in seveda rolkarji smučarskega kluba Ihan. Pomerili so se na krožni progi po ulici. Veljka Vlahoviča in Cesti talcev, dolžina kroga pa je znašala 1100 metrov.
Ihanski rolkarji so se, kot smo že navajeni z njihovih mednarodnih nastopov, tudi tokrat imenitno odrezali. Dokaz za to so štiri zmage SK Ihan, kar H ihanskih rolkarjev pa se je uvrstilo med tri najboljše, ki so prejeli medalje, medtem ko so organizatorji namenili najboljšemu v vsaki kategoriji še pokal. Med mlajšimi pionirji je zmagal Ihančan Robi Gudlin, med starejšimi pionirji pa Štefan Starbek, ki je zanesljivo slavil pred Italijanom Antoničem. Med mlajšimi mladinci jc član SK Ihan Bojan Kovic slavil z malenkostno prednostjo, medtem ko med starejšimi mladinci najuspešnejši ihanski rolkar in smučarski tekač Marko Povirk ni dovolil presenečenja ter je drugouvrščenega klubskega tovariša Lekana prehitel kar za 32 sekund. Le med člani niso imeli naši rolkarji tekmovalca med prvo trojico, kljub temu pa so bih številni gledalci priča hudemu boju za zmago v boju med reprezentantom iz Dola Klemenčičem in Avstrijcema Haber-nichtom in Lacnerjem, ki ga je-v razburljivih zadnjih metrih dobil slednji, medtem ko se je moral Klemenčič zadovoljiti s tretjim mestom. Še posebej toplo so gledalci pozdravili zmago veteranskega zmagovalca Italijana Oscarja de Ebnerja, ki je bil s ffjS leti starosti hkrati tudi najstarejši rolkar na tekmovanju v Domžalah.
Uvrstitve rolkarjev SK Ihan: ml. pionirji: 1. Robi Gudlin, 3. Gusti Hozjan, str.
pionirji: 1. Štefan Starbek, 6. Štefan Urbanija, ml.mladinci: 1. Bojan Kovic, 3. Jože Hribar, 5. Matjaž Pavovec, st. mladinci: 1. Marko Povirk, 2. Boštjan Lekan, 3. Boštjan Krajšek, člani: 8. Branko Orešek, članice: 2. Zvonka Kokalj, 3." Andreja Krajšek, veterani: 2. Frenk Kavka. *
Igor Matičič
Vabilo na kros
ZTKO Domžale in SD Domžale pripravljata v soboto, 29. septembra s pričetkom ob 9.30 uri na Krum-perku - Goirjuši jesenski kros 1984. Tekači se bodo pomerili kar v 23 starostnih skupinah: od cicibanov in cicibank pa do veteranov B in veterank. Pravico nastopa na krosu imajo vsi občani občine Domžale, tekmovanje pa bo tako za posameznike kot ekipe. Najboljši trije posamezniki v vsaki kategoriji bodo prejeli medaljo, najboljše ekipe pa pokale. Zadnji rok prijav je sreda, 26. septembra na naslov ZTKO Domžale, p.p. 32. Podrobnejše informacije je moč dobiti na telefon 721-015 (ZTKO Domžale).
Spodbudni dosežki
Strelni šport se v Jugoslaviji deli na nacionalni in mednarodni program. Prvi obsega vsa tekmovanja s serijskim orožjem, medtem ko mednarodni program obsega tekmovanja s stadardnim orožjem, ki ga je moč kupiti le v tujini in je zato seveda znatno dražji. Prav zaradi tega se je Trzinska strelska družina Tine Kmetic opredelila le za nacionalni program, čeprav bi nekateri strelci lahko uspevali tudi v mednarodnem. Rezultati načrtnega dela se kažejo predvsem v streljanju z zračno puško, za kar imajo v Trzinu dobre pogoje, manj pa v streljanju z malokalibersko puško, saj v domžalski občini ni prepotrebnega MK strelišča, ki bi koristil tudi za obrambno usposabljanje občanov. V letošnjem letu sta dosegli pionirski ekipi SD Tine Kmetic številne uspehe osvojili na RP z zračno in MK puško pet prvih mest, med posamezniki pa tri prva, tri tretja, tri četrta mesta, itd. Postavili so tudi tri ekipne republiške rekorde. Na državnem prvenstvu v Zenici so trzinski strelci osvojili peto in dve šesti mesti med 180 tekmovalci iz vse države, v ekipni razvstitvi pa so najprej zmagah z novim repubUškim rekordom, nato pa bili po napaki organizatorja diskvalificirani. Organizator namreč sodelujočih ekip ni pravočasno obvestil o vrstnem redu tekmovanja in tako so Trzinci zaključili s tekmovanjem že po dveh, namesto po treh tekmovalnih skupinah. In tudi pritožba in protesti niso zalegli. In kaj menijo o svojih tekmovalnih uspehih in pogojih za delo nekateri mladi trzinski strelci?
1. FRANC BREČKO, trener in predsednik SD Tine Kmetic: x v ** „Trzinski strelci smo aktivni v vseh starostnih kategorijah, res pa
je, da smo dali poseben poudarek vzgoji najmlajših strelcev in strelk. Aktivno trenira kar 40 strelk in strelcev naše strelske družine. Občinska^trelska zveza združuje pet SD, vendar smo aktivni le v trzinski in domžalski. Uspehi so spodbuda za naše delo, vendar pogrešamo MK strelišče, saj bi z njim dosegli boljše rezultate tudi v tekmovanjih z MK puško. Menim, da imata mimo Trzina tudi TKS in ZTKO posluh za naš šport, čeprav ni prioriteten."
2. BORIS PATERNOST, učenec 8. razreda OŠ Vcnclja Perka, doma iz Depale vasi: „Tekmujem eno leto z zračno in malokali-brsko puško. Moj največji uspeh je 3. mesto na republiškem pionirskem prvenstvu z MK puško. Treniramo dvakrat do trikrat tedensko. Tudi starši so zadovoljni z mojim športnim udejstvova-njem in me spodbujajo."
3. BOZO HABJAN, učenec 7. razreda OŠ Matije Blejca-Matevža v Mengšu: „Streljani dve leti. Najbolj sem ponosen na 4. mesto na republiškem pionirskem prvenstvu z zračno puško, ki sem ga dosegel letos. -Starši.se z menoj veselijo vsakega mojega uspeha in me spodbujajo,"
4. DARKO PIRC, učenec 1. letnika Litostrojske šole: „Učim se za modelnega mizarja metalurške smeri. Stanujem v Trzinu. Moj največji uspeh je 3. mesto na letošnjem republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško. V SD dobro treniramo, pa tudi doma me spodbujajo vsi, tudi oče, ki se sicer udejstvuje v nogometu."
5. DAMJAN KLOPClC, učenec 8. razreda OŠ Venclja Perka Domžale: „Tekmujem drugo leto. Med moj največji uspeh štejem 6. mesto na letošnjem državnem prvenstvu v Zenici v streljanju z zračno puško v pionirski konkurenci. Starši me spodbujajo k novim dosežkom, sošolci pa so zadovoljni, a se čudijo uspehom."
ŠPORTNI FELJTON - 2
Piše: JOŽE BLEJC
1000 km po Sloveniji
III. ETAPA, 25.6.1984, MORAVCI - KUMROVEC 160 km      IV. ETAPA, 26.6.1984, KUMROVEC - KOČEVJE 130 km
Ko nas zjutraj zbudi naša „budilka" Tone, že sije sonce. Takoj smo boljše volje, saj smo že skoraj pozabili kako izgleda vožnja v suhem. Z zajtrkom malo zamujamo in ko pridemo ob 7,30 iz restavracije, Marjanu poči guma Še predno sede na kolo -verjetno od strahu. Poženemo se proti Ljutomeru in ko zapeljemo v mesto, se dobro pre.tresemo na, s kockami tlakovani, cesti. Na poti do Ormoža gume spuščajo kot za stavo, imamo 3 defekte, to se pravi skupaj že 6 od starta. Medtem ko mi menjamo gume, naš menager in šofer Tone ter kuharica in maserka Tinca v bližnjem gozdu nabirata gobe in to dokaj uspešno, kar ugotovimo zvečer ob gobovi juhi. Pripeljemo v Ptuj in pri znancih na vrtu obilno pomalicamo in se okrepimo še za nadaljnih 90 km do Kumrovca. Proti Rogaški Slatini se spoprimemo tudi z nekaj makadama, Bojan pa spotoma dobi polubček od "čebele prav na ustnico. V Rogaški Slatini žigosamo knjižice, Bojan dobi ledene obkladke na ustnico, ostali pa ugotovimo, da je pivo boljše od Donata.
Proti Kumrovcu zletimo kot telegram in se komaj ustavimo pred rojstno hišo tovariša Tita. Na spomenik položimo lovoijev venec ZB Mengeš, napravimo nekaj spominskih posnetkov in se utrujeni po 160 km vožnje odpravimo v Spomen dom, kjer imamo prenočišče, pa tudi prha se nam pošteno prileze. V navadi nam je že, da se pO prhanju zberemo ob pivu, se pogovorimo o prevoženi poti in zanimivostih, po večerji pa naredimo plan za naslednjo etapo.
Po zajtrku in obvezni kavici, zapeljemo cilju naše 4. etape nasproti. Vreme je kot
nalašč oblačno, kar nam prija, pozneje pa se prikaže sonce. Peljemo se skozi
Bizeljsko in žalostno pogledujemo proti vinogradom, saj nas vedno bolj žeja. Že
smo v Brežicah in naš prvi postanek je v Šentjerneju, kjer srečamo kolesarje iz
Doba, prav tako na akciji 1000 km po Sloveniji, le v obratni smeri od naše.
Ugotovimo, daje njihova poprečna starost 21 let, poprečna starost naše ekipe pa 35
let. Napravimo skupni posnetek in se zapodimo vsak v svojo smer. Ustavimo se v
Dvoru pri Žužemberku. Posledice naporov prejšnje etape se vidijo v živčnosti cele
ekipe, zato se dobro okrepčamo in pogovorimo, kajti pred nami je 3 km
makadamskega klanca proti Kočevju, katerega iz usmiljenja do gum in koles, skoraj
v celoti prepešačimo, saj so gume pokale kot za stavo, danes je počilo petkrat,
skupni seštevek je torej že 11 defektov na gumah. Ostalih okvar niti ne štejemo, a
vsak dan je kakšna. Ko smo končno v Kočevju, nas receptor hotela Pugled že
pričakuje na vratih. Vsak dan je naša prva skrb shramba koles in šele nato nas na
poti do sedaj vsi lepo sprejmejo in pozdravljajo ob cesti. Po namestitvi v sobah in
kopanju, se pred večerjo spet zberemo v restavraciji in že je narejen plan za jutrišnjo
etapo do Kopra, ki kot kaže, sploh ne bo lahka. Glede na to, da ima Marjan-Lazo
težave s kolenom, sklenemo, da se bo jutri težji del etape peljal v kombiju, čeprav
sam temu nasprotuje. Lačni smo že, zato gremo večerjat in takoj na spanje. Koje
Bojan v lokalu nekemu domačinu omenil, da se je iz Kumrovca v Kočevje pripeljal s
kolesom, mu ta svetuje naj obišče psihiatra. . ,
(se nadaljuje)
45
ŠPORT ID TElEJnfl HUlTURfl
ŠPORTNE NOVICE
Akcija Smučarske zveze Slovenije
MORDEJEVA SPET DVOJNA PRVAKINJA
(im) - Petnajstletna Trzinka Violeta Mordej, članica drsalno-kotalkarskega kluba Olimpija, tudi na letošnjih kotalkar-skih prvenstvih ni dovolila presenečenja. Najprej je zmagala na republiškem prvenstvu v Celju, pred dnevi pa še na državnem kotalkarskcm prvenstvu v Titovem Velenju. Dodajmo še, da je letos že četrtič zapored osvojila dvojni naslov republiške in državne prvakinje. V juliju pa je dosegla naša mlada občanka Violeta svoj doslej največji uspeh, ko je na kotalkarskcm tekmovanju za evropski pokal v Palermu v Italiji osvojila tretje mesto, kar je bila po dolgem času prva medalja jugoslovanskih kotalkarjev na mednarodnih tekmovanjih. Po državnem prvenstvu se bodo kotalkarji preselili s kotalkarskih plošč na led. Ker Violeta Mordej uspešno tekmuje tudi v umetnostnem drsanju, kjer je tudi že osvojila naslov državne in republiške prvakinje, lahko od nje pričakujemo odličnih uvrstitev tudi pozimi.
SD Domžale izvrsten organizator
Smučarsko društvo Domžale je izvrsten organizator tekmovanj v alpskem smučanju - je moč sklepati po zaključku akcjje Smučarske zveze Slovenije, v kateri je ocenila kakovost organizacije tekmovanj za Coca-Cola pokal.
SZS je posamezna tekmovanja točkovala do deset. Za najboljšega organizatorja je proglasila kranjskogorski smučarski klub za izvedeno smukaško tekmo za starejše pionirje in ji dodelila oceno 10. Izvrstno drugo in tretje mesto pa sta pripadla SD Domžale za organizacijo republiških prvenstev v slalomu in veleslalomu za starejše pionirje na Podkorenu v Kranjski gori, ki sta bili hkrati tudi tekmovanji za Coca-Cola pokal. Obema tekmovanjima je posebna komisija SZS dodelila oceno 9,5. Četrto mesto je osvojil SK Velenje za pripravo slalomske tekme na Golteh z oceno 8%5, peto SK Jesenice za veleslalom na Podkorenu, itd. V ocenjevanje je SZS zajela 20 tekmovanj, vendar med uspešnimi organizatorji tekmovanj za Coca-Cola pokal in drugih smučarskih klubov naše občine.
Vsekakor je priznanje, ki gaje športnim
delavcem smučarskega društva Domžale izrekla SZS, velika vzpodbuda tudi za pripravo tekmovanj v prihodnje. Dodajmo še, da je SD Domžale pripravilo v aprilu na Krvavcu mednarodno FIS veleslaiomsko tekmovanje za ženske za pokal Domžal, ki je za svojo kakovost in brezhibno izvedbo poželo laskave ocene v jugoslovanskem tisku.
Seveda sloves dobrih organizatorjev obvezuje športne delavce SD Domžale tudi vnaprej. Tako jim je SZS namenila za prihodnjo smučarsko sezono v organizacijo nekaj tekmovanj' za Coca-Cola pokal, mladinski pokal, vrhunski razred in tekmovanj LTS, 8. aprila prihodnje leto pa bodo na Krvavcu spet pripravili mednarodno FIS tekmovanje v VSL za ženske za pokal Domžal, ki bo tako postalo tradicionalno.
Igor M ATI Čl Č#
AVBLJEVA ZMAGA
MEDNARODNA   MLADI ATLETI V KOČEVJU
Na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v motokrosu v razredu do 250 cem je med 32 tekmovalci iz sedmih evropskih držav prepričljivo zmagal član AMD FAM Lukovica MARJAN AVBELJ. Dirkači so se pomerili trikrat, naš občan pa je zmagal v vseh treh preizkušnjah in tako prepričljivo zasedel prvo mesto pred Bolgarom Romanom Nikolovom, tretji pa je bil Stanislav Spaček (ZRN). Od jugoslovanskih dirkačev sta se uvrstila še Drago PREDAN na sedmo in Slavko BARIŠIC na osmo mesto.
URBANIJA VODI V DP
V Markovem dolu pri Novem Sadu je bila dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm. V obeh vožnjah je prepričljivo zmagal BERNARD URBANUA iz AMD FAM Lukovica, FAM Lukovica pa je v ekipnem vrstnem redu zasedla drugo mesto za AMD Lenart. V točkovanju za državno prvenstvo se je Urbanija z dvojno zmago le še utrdil na prvem mestu in ima tako lepe možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Drugi na lestvici Novogoričan Simčič zaostaja za Urbanijo kar za 26 točk.
ZADNJE KOLO ODLOČILNO
(im) - V predzadnjem kolu rčpubliške lige v dviganju uteži je TAK Domžale v domžalski hali komunalnega centra zanesljivo premagal TAK Olimpija kar za 244,5 dvignjenih kilogramov več in se tako približal vodečemu Celju. Na tekmovanju je bil najboljši nekdanji udeleženec svetovnega prvenstva in reprezentant Rajko DIMC, ki je v potegu dvignil 92,5 kg v sunku pa 110 kg. O letošnjem ekipnem republiškem prvaku bo odločil dvoboj med vodećima Celjem in Domžalami v zadnjem kolu, ki bo 28. septembra v domžalski hali KC.
Dosežki domžalskih dvigalcev uteži: Rajko Dime 143,5 (92,5+110), Marko Cerar 141 (95+125), Silvo Girandon 131,5 (100+120), Franc Pavli 119 (90+115), Ivko Peterca 117,5 (105+135), Janez Velepec 116,5 (87,5+105), Simon Jene 113,5 (82,5+100), Sašo Kovačič 104 (80+85).
BORBENI, A NENATANČNI
(im) - V četrtfinalni košarkarski tekmi za pokal Slovenije je pred okrog 300 gledalci v dvorani OS Venclja Perka Smelt-Olimpija visoko premagala Helios--Domžale kar s 137 : 83 (61 : 43). Naši košarkarji so bili enakovreden nasprotnik igralcem bivšega prvoligaškega kluba le v prvi polovici prvega polčasa, nato pa so napravih preveč napak pod obema košema, kar so gostje s pridom izkoristili. Vseeno pa moramo domžalske igralce pohvaliti za borbenost, ki jih je odlikovala skozi vso tekmo, čeprav so bili večkrat nenatančni in neuspešni pri metih na koš in skokih za odbitimi žogami. Pri gostitelju je bil najboljši Dušan Kovačič z 20 koši, pri gostih pa Subotič s 30 koši. Seveda le glede na to tekmo ne moremo ocenjevati, kako so naši košarkarji pripravljeni na novo ligaško sezono, upati pa je, da bodo pod vodstvom ■ novega trenerja Krmna Brumna, nekdanjega priznanega košarkarskega sodnika, ki je zamenjal trenerja Lada Gorjana, tako uspešni kot v pretekli sezoni, ko so osvojili naslov republiškega prvaka.
Prvenstvo Slovenije v atletiki za pionirje in pionirke je bilo tokrat v Kočevju in sicer v soboto, 15. in nedeljo, 16. septembra. Preko 200 mladih atletov in atletinj iz 23 atletskih kolektivov se je pomerilo za republiške naslove.
Največ prvakov imajo v Mariboru in sicer 8, po tri naslove so osvojili tekmovalci Brežic, Celja in Velenja, po dva naslova sta odšla v Ptuj in Olimpijo, pionirskega prvaka pa imajo tudi v Postojni, Kopru, Novi Gorici in Slovenj gradcu.
Zastopstvo atletskega kluba Domžale je bilo skromnejše kot smo pričakovali, možnost tekmovanja je pridobilo šest atletov, tekmovanja se dva atleta iz nerazumljivih vzrokov nista udeležila. Uvrstitev naših pionirjev in pionirk je dobra, žal pa je še vedno mnogo talentiranih tekačev izven dosega dela Atletskega kluba Domžale.
Hostnik Vesna je sodelovala v teku na 100 m, kjer je v velikem finalu dosegla 5. mesto, skupno sedmo, Bojana Burnik je tekmovala v teku na 300 m in dosegla svoj osebni rekodr 47,4, kar je bilo dovolj za 15. mesto (26 tekmovalk), Majcen Boštjan je v teku na 2000 m dosegel sedmo mesto s časom-7.01,2, Borut Gorza seje po kvalifikacijah uvrstil v finale,bil je osmi ter se kasneje z metom 41,44 m prebil na šesto mesto, kar je soliden rezultat za kratko delo v tej tehnični disciplini.
Ob gledanju dvodnevnega tekmovanja najboljših slovenskih pionirjev in pionirk v vseh atletskih disciplinah '(tudi kladivo, disk, skok s palico) sem se prepričal, da tiste sredine, ki so posvetile veliko pozornost mladim lahko pričakujejo vrhunske rezultate v naslednjih letih, tako pa delajo v Mariboru, Ptuju, Velenju, Brežicah, Celju, Novi Gorici, Postojni, Kopru.
M. GORZA
Nov nogometni veter
Domžalski nogomet ima praznoval 65-letnico, odkar športa.
V petih selekcijah nastopa preko 120 aktivnih nogometašev, s katerimi se ukvarjajo 4 trenerji. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je tudi med najmlajšimi ponovno opaziti povečano zanimanje in veselje za igranje nogometa; trenutno je v najmlajši generaciji preko 40 pionirjev, ki pridno vadijo. Za pridno delo so letos' prvič pripravili za najprizadevnejše tudi letovanje na morju, resno delo z mladimi pa kaže sadove tudi ha vzgojnem področju.
Resno delo v zadnjem času ter odgovornejši pristop k tekmovalnim ciljem pa se kaže tudi v rezultatih. Ti rezultati so v prvih kolih jesenskega dela prvenstva zelo ugodni v vseh selekcijah, še posebej pa je uspešna
dolgoletno tradicijo, saj bo kmalu so v Domžalah začeli gojiti to zvrst
peta selekcija, ki se po treh kolih v OČL—zahod tekmovanja nahaja na prvem mestu z dobrimi izgledi za visoko uvrstitev v nadaljevanju tekmovanja in morda celo za uvrstitev v slovensko nogometno ligo. Uspehi, ki jih dosega peta selekcija, so tudi rezultat dobrega sodelovanja z ostalimi domžalskimi klubi, predvsem z NK Dobom in NK Mengšem.
Pri tem uspešnem začetku tekmovanja ima prav gotovo največji delež novi trener Dimitrije SRBU, nekdanji igralec in kasneje trener v Olimpiji. Za prihodnje vsi igralci obetajo, da se bodo v tekmovanju zelo potrudili, to pa jim tudi lahko verjamemo, saj so vsi igralci domačini oz. občani naše občine.
Wmwm
Nogometaši NK Domžale obetajo, da bodo v letošnjem tekmovanju igrali pomembnejšo vlogo v II. slovenski ligi — zahod.
Matjaž Čik na svojem konju med tekmovanjem v Avstriji.
Matjaž Čik zmagal v Avstriji
Na povabilo koroške jahalne zveze so se člani KK BF Krumperk, okrepljeni z jahalci iz Komende in Beograda, udeležili 8. jahalnega turnirja v preskakovanju zaprek ob Klopinjskem jezeru, na katerem so Korošci izbirali svoje deželne prvake. Domžalski jahalci so se na gostovanju v Avstriji imenitno odrezali. Največji uspeh je dosegel Matjaž Čik z Arronom s prepričljivo zmago brez napake na tekmi, ki se jo je udeležilo 34 jahalcev. Z Donom je' dosegel še 18. mesto, Marko Brojan, ki se je pred kratkim vrnil iz JLA, pa je bil 26. Na drugi tekmi je Matjaž Čik prejel pokal še za 3. mesto, dodajmo pa, da sta ga do druge zmage ločili le dve sekundi in pol. Tekmi štafet sta Domžalčana Sunili Smolnikar na Anke in Marko Brojan na Wellerju osvojila pokal za tretje mesto. V tekmi za mlade jahalce je bil Sandi Smolnikar 18., za ježo brez napake na posebnem tekmovanju pa je dobil tudi rozeto: Zaradi ene same napake je bil Matjaž Čik v četrti tekmi ob zmago in je med 28 tekmovalci osvojil 9. mesto, v peti tekmi je bil z Donom 14., v zadnji tekmi pa z Arronom šesti.
Na sliki: Matjaž Čik je z Arronom uspešno premagoval vse ovire.
Foto: Igor MATIČIČ
Skl
Domžalski planinci v Tubingenu
Radovednost kliče mlade ljudi v svet, v tuje kraje, med tuje ljudi, da v njih odkrijejo nekaj novega, zanimivega, privlačnega.
Lanske počitnice smo člani Mladinskega odseka PD Domžale tako potepanje po tujih deželah omogočili 13 mladim nemškim planincem JDAV iz Tubingena, mesta, kjer je naš Primož Trubar tiskal prvi slovenski knjigi. Pokazali smo jim Domžale, Ljubljano, jih popeljali na Veliko Planino, Korošico, Ojstrico, potem pa so z nami 10 dni taborili v Bohinju. Bili so zadovoljni pri nas. In letos smo jim obisk vrnili.
Deset mladinskih vodnikov oz. pripravnikov, dva prizadevna pionirja MO in dva alpinista AO smo se v nedeljo, 22. julija zvečer odpeljali z mini avtobusom iz Domžal proti Ljubelju.
Točno ob dogovorjeni uri smo bili na cilju. Nemški prijatelji so nas prisrčno sprejeli in po dobri večerji v društveni sobi smo se razkropili po domovih gostiteljev. V Tiibingenu smo ostali dva dneva. Tako smo imeli dovolj časa za ogled mesta ob zgornjem toku Neckarja.
Večeri so bili namenjeni družabnosti: s kolesi na piknik, pa predavanje z diapozitivi o domžalski alpinistični odpravi v Patagonijo. Tako se je hitro približal dan, ko smo se skupaj z nemškimi planinci odpravili v avstrijsko pogorje Ratikon. Z avtobusom smo se pripeljali do vasi Latschou, potem pasmo se peš povzpeli na višino 1250 m, kjer je bilo naše prvo bivališče Gauertal , Hiitte. Prva skupina se je podala na 2168 m visok Mittagspitze, druga pa na travnat Griineck (1890 m). Kadar smo se med potjo ustavili, smo si obrisali le potne in dežne kaplje z obraza, videti pa tako in tako nismo mogli ničesar zaradi megle in nizke oblačnosti. V takih trenutkih človek pomisli, kako sramežljiva je narava, ki se ovije s tančico, da človek ne more občudovati njenih lepot, čeprav se je za to pripravljen pošteno potruditi.
Tudi v soboto je narava vztrajala pri svojem in vdali smo se. Z dežniki smo se namesto v gore podah v Schruns, 4 km oddaljeno vas, kjer smo nakupili razglednice.
Treba je bilo pripraviti nahrbtnike in zgodaj zlasti v spalne vreče. Naslednji dan nas je čakala naporna nedelja. /,
Jutro.je bilo čudovito; šele takrat smd videli pravo podobo visokih skalnatih gora, ki so nas vabile in klicale, kakor da jim je žal, da so se dva dni skrivale pred nami. Veseli smo bili sončnega jutra.
Z avtobusom smo se popeljali v pogorje Silvretta. V načrtu je bila dvodnevna tura. Edino alpinisti so ostali doma in so se naslednji dan podali na švicarsko stran Ratikona pod steno Gr. Drusenturma. Silvo
Karo in Janez Jeglič sta preplezala prvenstveno smer, ki sta jo poimenovala Mladinska (ocena: VII, Al, 15 ur).
Mi pa smo, razdeljeni v dve skupini, hiteli navzgor, kajti želeli smo priti na gori, ki sta celo višji od našega Triglava. Morali smo prečiti ledenik. Navezani in s cepini v rokah smo se počasi v koloni pomikali naprej. Vsi smo bih prvič na ledeniku. Kanček strahu in negotovosti, sicer pa doživetje in nova izkušnja. Obdani smo bili z visokimi vrhovi, ki jih je pokrival sneg, pod nami se je širilo ledeniško jezero Silvrettasse.
Ustavili smo se. Višinomer je pokazal 2950 m. Malo smo bili utrujeni, še bolj pa smo želeli naprej, še višje in potešeni smo bili, ko smo si stisnili roke na 3223 m -visokem vrhu. Schneeglocke (Snežni zvonovi). Čas je priganjal, z vrha smo hiteli proti Saarbriickner Hiitte. V koči nas je že v skrbeh pričakovala druga skupina, ki je ta dan osvojila 2882 m visok Sonntag Spitze (Nedeljski vrh).
Ponedeljkovo jutro je bilo zopet čudovito. Vrhovi gora so se kopali v soncu. Vsi smo se odločili za lažjo turo: Platten Spitze (2852 m). Po sedmih urah hoje smo se spustili v dolino in tako zapustili Silvretto in se vrnili v Ratikon.
Naslednji dan smo se odločili za aktivni počitek - v velikem bazenu v Schrunsu.
Se trije dnevi so bili pred nami. Vreme nam je prekrižalo načrte. Predvideni turi na najvišji vrh Rittikona Schesaplano (2965 m) smo se morah odpovedati.
Zvečer smo v koči čestitali našima alpinistoma Janezu in Silvu, ki sta preplezala še eno prvenstveno smer: Centralni kamni (ocena: VII, 7 ur).
V petek, 3. avgusta, smo se vračali domov. Drugo leto se bomo z nemškimi prijatelji srečah zopet pri nas, v naših planinah.
občinski poročevalec
stran 7
KULTURA IH KUlTURfiE PRIREDITVE
Razstavi Danijela Fuggerja na rob v blejski Festivalni dvorani:
Kontrasti, oblikovni in vsebinski učinki
Pred dnevi so na Bledu v Festivalni dvorani sklenili razstavo domžalskega rojaka akademskega slikarja Danijela Fuggerja. Tej razstavi, ki je vzbudila med gosti Bleda lepo zanimanje, je dr. Cene Avguštin namenil tole oceno:
Med prvimi, ki so svet opozorili na eno največjih nevarnosti našega časa — na ogrožanje in uničevanje človekovega naravnega okolja, so bili umetniki.
Eden najpomembnejših slovenskih slikarjev na Koroškem Valentin Oman je npr. tej temi posvetil vrsto svojih najboljših stvaritev.
Dober dan, domžalski občan:
Danijel Fugger se loteva t^ga problema na svoj, poseben način. Pred gledalca postavlja na eni strani neoskrunjeno naravo - sočno zelenje dreves in gozdov, pretkano z modrino neba, ki slikarju pomeni čist zrak, vir življenja in človekovega zdravja in na drugi strani mračno sivino uničene narave, podobo razkroja vsega živega,
Dr.
Velimir Vulikić
Velimir Vulikić, Domžalčani mu pravijo kar Vel j ko, je stomatolog — podpolkovnik v pokoju. Dolga leta — pravzaprav že 32 let je Domžalčan, to pa je tudi obdobje, da so ga tudi najbolj trdovratni ali zagrizeni Domžalci že priznali za svojega. Pred nedavnim je na Vojnomedicinski akademiji v Beogradu opravil doktorsko disertacijo na temo zgodovine partizanskega zobozdravstva v Sloveniji.
Kako ste, Veljko, po dvaintridese-tih letih, odkar ste Domžalčan?
Res je, toliko časa sem že v Domžalah. Do leta 1952 sem služboval v JLA kot zobozdravstveni delavec obmejnih enot. Tedaj sem prišel v Domžale, poročil sem se, ustvaril družino. Hčerka Melita je profesorica geografije v Stični, sina Borisa pa imamo trenutno tam, kjer se služi domovini.
Navada je, da se v kratkem pogleda na prehojeno življenje, delo . ..
Doma sem v Vitomirici, v neposredni bližini Peći, v družini osmero otrok petih bratov in treh sester. Takoj po končani gimnaziji v Peći 1. 1947 sem se vključil v šolanje v JLA, koder sem deloval na različnih stomatoloških zadolžitvah. Šolanje na stomatološki fakulteti sem sklenil 1963 v Ljubljani, magisterij pa leta 1971 na VMA v Beogradu. Doktorsko disertacijo sem opravil v mesecu maju letos. Tako sem bil v letih 1967-1976 načelnik stomatološkega oddelka vojne bolnišnice Mladika v Ljubljani. Ves čas, kjerkoli sem delal, sem pa tudi pisal.,. .
Predstavite nam to delo ...
Največ časa sem posvetil zgodovini partizanskega zobozdravstva, pravzaprav polnil 12 let dela. V tisku založbe Partizanska knjiga je rezime tega dela in zbiranje monografije ..Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem". Poleg tega sem zbral tudi celotno Biblioteko partizanskega zdravstva na Slovenskem, kije tudi že oddana v tisk in bo izšla kot dodatek k 4. knjigi Zbornikov podatkov in dokumentov sanitetne službe NOV in POS.
Toliko časa ste posvetili raziskovanju zgodovine partizanskega zobozdravstva. Predstavite nam jo v kratkem ...
V arhivih Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani sem v 67 fascikiih sanitetne službe zbral okoli 400 dokumentov, ki osvetljujejo partizansko zobozdravstvo, na volji so mi bila pričevanja še živečih zobozdravstvenih partizanskih delavcev. Zelo shematičen in nepopoln poskus prikaza začetkov partizanskega zobozdravstva pa bi lahko strnil takole:
V začetku vojne je bilo na Slovenskem okoli 150 zobnih terapevtov, ki so že v predvojnem času opravljali zobno prakso v večjih mestih in vidnejših naseljih, kjer je bila kupna moč občanov največja. Med zobozdravstvenimi delavci so bili v večini zobozdravniki, ki so kreirali politiko zasebne zobozdravstvene službe. Prva partijska celica zobozdravstvenih delavcev (zobnih tehnikov) je bila ustanovljena 1938 v Ljubljani, iz katere so dejansko izhajali organizatorji
partizanskega . zobozdravstva. Leta 1941 je bil ustanovljen „Matični odbor zdravnikov OF" v Ljubljani. V njem so bili preko dr. Franca Čele-šnika zastopani tudi zobozdravniki. Leto pozneje je bila ustanovljena organizacija OF dentistov in zobnih tehnikov, naloga vseh teh pa je bila, da pripravlja kader in materialno osnovo za njihov odhod v partizanske enote. To so bili prvi začetki. Tak je konec maja 1942 po nalogu KPS in OF odšel v partizane na Dolenjsko dentist Avgust Zupet - Jerič, ki je 15. junija istega leta organiziral prvo zobno ambulanto v slovenski partizanski vojski in sicer v 1. sanitetni postojanki v Kočevskem Rogu.
Naloga te zobne ekipe (naziv Zobna ambulanta ni ostajal) je bila zdravljenje zob ranjencem in bolnikom v sanitetnih postojankah, poznajši Slovenski centralni vojno-partizanski bolnišnici in bolnim bolnikom bližnjih partizanskih enot.
Tej prvi zobni ekipi se je pridružila še ena v Gorjanskem bataljonu na Gorjancih. V naslednjem letu se je oblikovala še ena zobna ekipa v Dolomitskem odredu.
V naslednjem obdobju delovanja partizanskega zobozdravstva od kapitulacije Italije sept. 1943 do konca vojne je bilo ustanovljenih še 35 zobnih ekip, skupaj torej 38 zobnih ekip. poleg njih pa je v teh zobnih ekipah delovalo nad 40 pomočnikov, ki so bili zobni tehniki, zobne asistentke, največ pa navadni borci. Slovenci - zobozdravstveni delavci -so delovali tudi izven Slovenije in sicer v bazi NOVJ v^južni Italiji, na sremski fronti in v Dalmaciji. V slovenskem zobozdravstvu so sodelovale tudi druge narodnosti kot npr. Rusi in
prikazano na mrtvaško-črni plastični foliji, na vreči za odpadke.
Najbolj so se Danijelu Fuggerju posrečile prav tiste slike, v katerih je dosegel najbolj kontrastne oblikovne in vsebinske učinke. Težko, polno zelenje poletnega parka, posejano s plavimi točkami ozona brez barv in upanja, v vizijo konca sveta, pred katerim nas svarijo futurologi.
Upajmo, da bo zmagal razum in ljubezen do narave, do lepot, ki nam jih podarja, do dobrin, od katerih
Italijani. Od omenjenega števila sta v NOB padla dva dentista in dva pomočnika borca. Će bi želeli prešteti žrtve med vsemi zobozdravstvenimi delavci, ki so padli v NOB in bili žrtve fašističnega terorja ali-drugače sodelovali v odporu, OF in drugod, je bilo to število 18.
To je torej kratek opis pogojev delovanja partizanskega zobozdravstva. Kaj še pripravljate?
Tekom let se je nabralo ogromno gradiva, ki služi kot imenitna osnova za literarno obdelavo. Tu gre tako za dogodke iz zobozdravstva ali iz okolij, od koder so ljudje izhajali. Nekaj izkušenj s tega področja že imam. snov je zanimiva, bomo videli.
Kaj je oh tem opravljenem delu vaša temeljna želja?
Zdravje zob pomeni ogromno za borbeno pripravljenost posameznika-borca, četudi se tega ne zavedamo dovolj, v še manjši meri pa ukrepamo, da bi za vse priskrbeli ustrezno varstvo. Vsem pa je znano, da zdravje zob močno vpliva tudi na splošno zdravstveno stanje. Naša naloga vseh zobozdravstvenih delavcev je, da opozorimo na to veliko odgovornost, ki jo v obrambnih pripravah nosimo do te specifične pa zelo pomembne oblike skrbi za zdravje borcev. V bistvu gre za prelamljanje dosedanje-miselnosti in prav ta prelom z dosedanjo miselnostjo lahko pomeni izhodišče za rezimiranje vojnih stomatoloških izkušenj.
Aplikacije teh izkušenj in vključitev strokovnih in tehnoloških dosežkov bo osnova za izdelavo vojne stomatološke doktrine. Kako pa je danes? Zdravstveni domovi zvečine nimajo kompleta za izredne pogoje delovanja njihove zobozdravstvene službe, vse sloni na prilagajanju sedanjim pogojem, kar ni ustrezno. Tehnološkim, sicer normalnim bonitetam (tekoči vodi, elektriki in drugemu) se je v izrednih pogojih ali vojnih razmerah treba odpovedati, zato se sklicujoč na naša vojna izkustva sprašujem, ali je vključevati jih v obrambne priprave smotrno.
Pripravili ste tudi nekaj razstav o vsem tem ...
Razstavo o partizanskem zobozdravstvu v NOB na Slovenskem junija 1984 v Lipici ob priliki zborovanja slovenskih zobozdravnikov. To isto razstavo bomo prikazali oktobra letos v Rogaški Slatini ob priliki zborovanja slovenskih zobozdravstvenih delavcev, kjer bom tudi predavalo .partizanskem zobozdravstvu. Redno poročam o delu skupnosti zobozdravstvenih delavcev v NOV in POS in znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, kjer sem tajnik v TV-15, v Zdravstvenem vestniku, v Zobozdravstvenem vest-niku in drugod. Skušam pa delovati tudi v naši KS Slavka Šlandra v Domžalah.
Prosti čas, tega sploh še kaj ostane?
Bolj malo. Pa ga skušam preživeti zdravo. Čim več se gibljem, živim v naravi na Trojici, kjer za hobi malo kmetujem in kjer skušam biti skratka koristen na zdrav način, ki mi zelo ustreza.
Matjaž Brojan
živimo. In če se nočejo spametovati le trenutnim potrebam vdani posameznimi, je naša dolžnost in še posebej dolžnost umetnika, ki se je že od nekdaj kot nekak ljudski tribun zavzemal za življenjsko pomembne ljudske potrebe in želje, da razprši mrak, v katerega nas peha sodobna civilizacija. Prav temu namenu želi služiti tudi Fuggerjeva razstava.
Akademski slikar Danijel Fugger je po rodu iz Domžal. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral pri prof. Antonu Gojmiru Kosu, pri katerem je končal tudi mojstrsko specialko.
Deset let se je študijsko izpopolnjeval, in umetniško deloval v Franciji, Italiji, Nemčiji in Švici.
L. 1975 je uredil spodnje prostore graščine v Dolu in v njih postavil zanimivo razstavo z naslovom Prostor in slika.
.Pripravil je številne samostojne razstave in sodeloval na mnogih skupinskih likovnih prireditvah doma in v tujini. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad in priznanj.
Cene Avguštin
NA TISOČE
V ENIH SANJAH
tisoče mravelj
poteptanih
pod tvojimi stopali
tisoče minut osedlanih v tvojih dneh
tisoče kletev
iz hrapavega goltanca
odlom/jenih
tisoče kapelj znoja v zidove zgradb vgrajenih
tisoče dobrih idej , v globini pozabi jenja izgubljenih
v samski sobi se je v enih sanjah zbralo
a ko si oživeti jih hotel časa je bilo za vse prema/o,
Jure.Drljepan Izbrala: Cveta Zalokar-Oražem
Z VEZA KUL TURNIH ORGAN I ZA CIJ SLOVENIJE
RAZPISUJE
V sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občinah, kjer bodo organizirana srečanja, in v Gradišču v Slovenskih goricah, RS ZSS, RK ZSMS, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev:
13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
Območna srečanja bodo potekala jeseni in pozimi 1984/85 v Ljubljani, Izoli, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Škof ji Loki, Krškem in Titovem Velenju.
Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov.
Avtorji lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku, ki morajo biti napisani s pisalnim strojem.
Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike:
— črtice, novele, satire, humoreske, romane;
— pesmi, epigrame, basni, aforizme;
-dramska besedila, dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, T V igre, T V nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslavo;
— kritične prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja: kritike, eseje, družbeno angažirana razmišljanja.
Svoje prispevke naj avtorji pošljejo v treh izvodih, označijo naj jih s šifro, ne s pravim imenom. Poslanim tekstom s šifro naj priložijo zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. .
Tričlanske žirije (imenoval jih bo organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje preseglo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri Z KOS, upoštevajoč izključno kvaliteto, pridržuje pravico zadnjega izbora.
Prispevke pošljite najkasneje do 30. septembra 1984 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, za 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
Morebitne dodatne informacije dobite na naslov: ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, (tel. 061/211-828, interna 18).
Odbor za literarne dejavnosti pri ZKOS
8 STRAN
RC
uudje in zemufl
Obvestilo kmetom in ostalim družinskim članom, ki delajo na kmetiji:
Konec meseca zadnji rok za kmetijsko zavarovanje
30.9.1984 poteče zadnji rok za prijavo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za združene kmete.
Za združene kmete—kooperante iz 10. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bo prijave opravljala Kmetijska zadruga Emona Domžale, Kidričeva 14, za ostale kmete iz 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa Občinska zdravstvena skupnost Ljubljanska 70, Domžale.
Ob prijavi mora kmet prinesti naslednje dokumente:
— delovno knjižico
— zdravstveno knjižico
— zdravstvene knjižice za družinske člane
— preostale dokumente za družinske člane (za ženo poročni list, za otroke rojstne liste).
Zavarovanci se lahko v letošnjem letu odločajo za naslednje zavarovalne razrede:
I. letna obremenitev        13.836 din
II. 16.603 din
III. 19.371 din
IV. izenačenost pravic
z delavci 23.524 din
V. 27.674 din
VI. 32.994 din Poleg prispevka za pokojninsko
invalidsko zavarovanje pa morajo zavarovanci plačevati še prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 26 % od letnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. -
KS Vrhpolje - Zalog:
Kmetje, ki so pred 1.1.1984 dopolnili 60 let, lahko nadaljujejo svoje zavarovanje v starostnem zavarovanju kmetov.
Pogoji za upokojitev
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine
- ženske pri 60 letih s 15 leti delovne dobe
-moški pri 65 letih s 15 leti delovne dobe oziroma
- ženska pri 55 letih s 20 leti delovne dobe
- moški pri 60 letih s 20 leti delovne dobe.
Zavarovalno dobo, prebito v starostnem zavarovanju kmetov, priznavajo lastniku kmetije, njegovemu zakoncu in prevzemniku.
Zavarovanci, ki so bili vseskozi zavarovani v starostnem zavarovanju kmetov, so si pridobili 11 let in 6
Več znanja,
da bodo pripravljeni
■— če bo treba
člani različnih sestav civilne zaščite v KS VrhpoljeZalog se izobražujejo in zatrjujejo, da bodo v primeru potrebe pripravljeni...
V KS VrhpoljeZalog je v razne enote civilne zaščite vključenih 82 pripadnikov in pripadnic, od tega največ žensk — mladih, ki „pokrivajo" celotno območje krajevne skupnosti. Razporejene so v enote prve medicinske pomoči, veterinarsko enoto, enoto za odstranjevanje ruševin, gasilsko enoto in v komisijo za socilano delo. Tečaje za prve medicinske pomoči so večinoma opravile pripadnice CZ, medtem ko ostale enote teh tečajev še nimajo.
mesecev delovne dobe, da bi si pridobili višjo pokojninsko osnovo imajo možnost dokupa let za cca 42.000,00 din za eno leto. Pri dokupu let potrebujejo naslednje dokumente: potrdilo Uprave za družbene prihodke, delovno knjižico, potrdilo, da seje
ukvarjal s kmetijstvom (Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj), potrdilo Občinske zdravstvene skupnosti, da je bil starostno zavarovan.
Preden začnejo kmetje upravičenci urejati svoje pravice do starostnega zavarovanja, morajo dvigniti delavsko knjižico na Sekretariatu za kadrovske zadeve Domžale, Ljubljanska 94, za katero morajo predhodno predložiti sledeča dokumenta:
- veljavno osebno izkaznico, na kateri mora biti tudi matična številka občana
- spričevalo o zaključeni šoli, vkolikor ima upravičenec dokončano šolo.
Delovno knjižico upravičenci prejmejo proti plačilu 85,00 din.
Pohitite, zadnji september je skrajni rok za ureditev pravic do kmetijskega zavarovanja.
Za varno pot otrok v šolo in iz nje
Krajevna skupnost in komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opozarjata vse udeležence v cestnem prometu in starše otro k-šolarje v. da poskrbijo za varnost njihovih otrok na poti v šolo in domov.
V ponedeljek dne, 3. septembra so se ponovno odprla šolska vrata, pred tem pa je v občini in Krajevni skupnosti stekla široka akcija za zagotovitev varnosti naših šolarjev.
~ Voznike motornih vozil želimo opozoriti na previdno vožnjo zlasti v bližini šole, avtobusnih postajališč in seveda v naselju.
- Šolarje opozarjamo na nujnost nošenja kresničke, ki pomeni večjo varnost na cesti, zlasti v mraku in temi.
- Voznikom priporočamo pravočasno uporabo zvočnega signala zaradi opozarjanja otrok o avtomobilu na cesti.
- Starše opozarjamo, da naj ne puščajo otrok kolesarjev na cesto z neopremljenimi kolesi. Brezhibnost koles bodo pregledovali miličniki Postaje milice Domžale.
Jože NOVAK
Jože GRČAR, Selo št. 11, vratar, Uposlen pri „Meso" Kamnik-Domžale:
Sem član ekipe PMP v KS VrhpoljeZalog. Leta 1971 sem opravil 48 urni tečaj, drugega 40-urncga leta 1979, leta 1981 -^O-urnega in sicer za pomožnega bolničarja.
tečaji mi zelo koristijo v vsakodnevni ^"žbi. Znanje, ki sem ga pridobil, mi je dobrodošlo.
Predlagani, da bi se naj tečaje pripravlja-,0 vsako leto v zimskem času, pa tudi več "3J bi bilo praktičnega dela. Vsak pripadnik naj bi imel za sabo potreben tečaj, saj °° le takrat uspešno opravljal svoje dolžnosti. Za tekmovanja, ki jih organizira ^Sako leto občina za pripadnike enot PMP 1,1 gasilske enote, naj bi predhodno izbrala j^jboljše vsaka krajevna skupnost, le tako °odo uspehi boljši.
Jožica KUNAVAR iz Sp.Tustanja št. 22, prodajalka, zaposlena v trgovskem podjetju ..Napredek" Domžale:
Sem članica enote prve medicinske pomoči v KS Vrhpolje-Zalog. Leta 1983 sem obiskovala 40-urni tečaj, katerega sem uspešno opravila in sicer sem usposobljena za pomožnega bolničarja. Tečaj mi bo koristil tako doma, v službi, na cesti, saj imamo za to sedaj potrebno znanje, ki ga bom uporabljala tudi v KS, če bo to kdaj potrebno. Letos sem se udeležila tekmovanja v Domžalah. Tekmovalo nas je šest, vendai nismo dosegli dobrega mesta. To pa zato, ker pred nastopom ni bilo potrebnih vaj. Zato predlagam, da bi v prihodnje na tekmovanja pošiljali res pripravljene tekmovalce .
Milena PETERKA, Zalog pod Trojico št. 10, šivilja, zaposlena v tovarni „Universale" Domžale:
Vključena sem v enoto prve medicinske pomoči, od koder so me leta 1983 poslali tudi na tečaj. Veliko smo se naučili in to znanje sedaj v praksi tudi uporabljamo, najbolj pa seveda v primeru, če bi nas doletela nesreča ali vojna nevarnost. Bilo bi nadvse koristno, da bi te potrebne veščine obvladalo čimveč občanov. Prvič sem se udeležila tudi kakega tekmovanja. Pokazati nam je bilo treba, kako pomagamo utopljencu. Sicer smo to napravile, pa vendar slabše, kot če bi doma vadile, kot so druge tekmovalke. V prihodnje predlagam, da te oblike izobraževanja organiziramo v zimskem času.
Anketo pripravil: Jože NOVAK
Bliža se jesenska setev ozimnih žit, zato bi vas radi opozorili na pravilno agrotehniko pridelovanja ozimnih žit.
1. Priprava zemlje
Oranje vsaj 14 dni pred setvijo, posebno na težjih tleh, da se zemlja sesede.
2. Gnojenje
Z NPK z malo količino dušika, skupaj 30 kg/ha. V primeru gnojenja s hlevskim gnojem damo samo PK v obliki mineralnih gnojil.
3. Setev
Od 25. septembra do 20. oktobra, odvisno od mikroklime in vremena, izključno kupljeno razkuženo seme, obvezno testiramo sejalnico in se držimo navodil o gostoti setve 50-600 kaljenih zrn/m .
4. Sorte
a) zelo intenzivne - le za dobra rastišča: nizija: resnica, nizka, rana, L kvalitetni razred baranjka: nizka, rana, II. kvalitetni razred mačvanka: srednje visoka, srednje rana, I. kval. razred superzlata: nizka, srednje rana, III. kval. razred zlatoklasa: nizka, srednje rana, III. kval. razred dika: nizka, srednje rana
b) srednje intenzivne sorte za ostala rastišča:
banija: srednje rana, srednje visoka, II. kvalitetni razred — resnica Jugoslavija: srednje rana, visoka, I. kvalitetni razred Balkan: srednje pozna, visoka, I. kvalitet .razred.
Priporočene sorte rži:
med sortami ozimne rži velja priporočiti sorto DANKO, kije dobro odporna proti poleganju in daje velik pridelek zrnja (več kot 4,5 t/ha).
Priporočene sorte ozimnega ječmena:
- NS 27: srednje ran, večvrstnik, primeren zlasti za osrednjo Slovenijo
- NS 293: srednje ran, dvovrstnik, primeren za vzhodno Slovenijo
- VEGA: srednje ran, večvrstnik, primeren za osrednjo Slovenijo
5. Jesensko zatiranje plevelov:
Zelo priporočljivo tretiranje jeseni, takoj po setvi, pred vznikom pšenice (žit) z Dicuran 50 FVV 3 do 4 l/ha - zatre travnate in nekatere širokolistne plevele.
6. Prvo dognojevanje ob koncu zime:
Dognojujemo z NPK toliko, da pride 50 do 75 kg čistega N/ha, odvisno od intenzivnosti sorte ter od prezimitve. Bolj intenzivnim in slabo prezimnim posevkom damo več N in če je bilo jeseni danega dovolj P in K, damo samo N (urea, KAN).
7. Spomladansko zatiranje plevelov:
Če je potrebno (pri višjih sortah) kombiniramo tretiranje z rastnim regulatorjem Stabilanom — Aniten DS 2,5 l/ha — deluje proti večina odpornim širokolistnim plevelom (tudi proti smolencu)
- Dicuran 50 FVV 3 do 4 I/ha: če ga nismo dali jeseni, spomladi zatre travnate plevele in v dovolj rani fazi tudi smolenec in mrtvo koprivo ter zebrat
- Dicofluid MPC 41 /ha: zatre večino odportnih širokolistnih plevelov
- Lentagran VVP 3 l/ha: tudi proti večini odpornih širokolistnim plevelom in drugi. Obvezno se držati predpisanih navodil! Ne škropiti v vetrovnem in mokrem vremenu, 6 ur po škropljenju naj ne dežuje. Škropivom dodamo Stabilan ali Cicocel 1 do 1,2 l/ha (rastna regulatorja). Pšenica naj ima v času tretiranja 2 do 3 stranske poganjke
8. Drugo dognojevanje:
Pri 2. kolencu pšenice 50 do 75 kg N/ha (urea, kan). Posevke je potrebno opazovati zaradi pojava pepelaste plesni ali rje. V primeru pojava bolezni škropimo z Bavletonom VVP-25,0,5—1,0 kg/ha.
9. Škropljenje s fungicidi in insekticidi - sredstva za zaščito pred boleznimi in škodljivci za zavarovanje klasa in zgornjega lista pšenice
Ob pojavu klasa (če ni prej potrebno) škropimo: , -TIL T 0,5-1,0 l/ha ali
- Bayleton 0,5-1,0 kg/ha.
V primeru pojava listnih uši in žitnih strgačev ter stenic združimo to škropljenje tako, da primešamo enega od insekticidov (sredstva za uničevanje škodljivcev):
- Basudin WP : 1 kg/ha K = 42 dni -jPolimat: 1,5 I/ha K = 21 dni
- Metasystox: 1,01 l/ha K = 28 dni
- Lebaycied: 1,5 l/ha K = 35 dni
- Actellic: 1,5 l/ha K =14 dni
- Talcord: 0,25 l/ha K = 28 dni
- Decis: 0,5 I/ha K = 28 dni
K = karenca - doba strupenosti
10. Kohcina potrebnega semena/ha
- za setev pšenice rabimo okoli 250 kg semena/ha
- za setev rži rabimo okoli 200 kg semena na ha
- za setev ječmena rabimo okoli 160 kg semena na ha.
STRAN 9
52