enjtaiinfl oločono v cjoluvlnl. Leto LXXIL, št. 201 a LjnaHana, torek Cena Din L— SLOfENS zna|o vsak aan popoldne atvzemsi nedelie in praznike. // Inseroti do 00 p etil vrst d Din 2, dc l(X mi 6 Din 2_5G. od 10C do 30C vrfl 6 Oin 3 ^gft mseroti oetit vrsta Din 4.—w ^oous* oo dogovoru, inserafni davek posebei. // ^Slovenski Narod* velja fnasečno y luaoslavip Dir IZ—- za inozemstvo Dir* 25.— II Rokopisi te ne »ročaje. UREDNBTVO M UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KiKnV^a uSca to*. 5 Teletom 31-22. 31-21. 31-81 31-25 le 31-31 Podružnice t MAJttBOR. Gropki ira *. i II NOVU MfcblO L|ubl|ansko cesta telefon H. 26 H CHJE. ceitsko uredništvo: Strossmaverjevo ulico t, telefon st 65, podružnico upravo* Kocenovo ut Z telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 I, ŠtOVENJ GRADEC. Slomlkov trg 5 U Postna hranilnico v Liubliani 5t 10351 Sedaj govore topovi Na vseh frontah so se že pričele sovražnosti — Angleška letala so zasula Nemčijo z letaki in bombardirala nemške vojne luke — Krvave borbe na Poljskem D očim na zapadni fronti do sedaj še ni prišlo do kakih večjih spopadov, prihajajo z nemško-poljskih bojišč poročila o vedno bo4j krvavih borbah Vojna sreča se nagiba ponekod na nemško, ponekod pa na poljsko stran. Splošno pa se mora reči, da nudijo Poljaki, dasi se morajo boriti proti silni številni in tehnični nadmoči, ne samo čvrst odpor, marveč se jim je po zadnjih vesteh celo posrečilo, da so pognali sovražnika s poljskega ozemlja in so poljske čete pričele borbo na nemških tleh. Po uradno še nepotrienih vesteh se je Poljakom tudi posrečilo zopet osvojiti Čenstohovo. Nemci se v borbi proti Poljakom še vedno poslužujejo v glavnem letal in so zopet bombardirali celo vrsto poljskih mest in vasi. Bombardiranje je po uradnem poti-skem poročilu zahtevalo dosedaj že nad 9300 žrtev, med katerimi je le malo vojakov. Većina žrtev so civilisti. Poljaki tudi obtožujejo Nemce, da se poslužujejo strupenih plinov, kar pa Nemci zanikajo. Angleška in francoska vojna mornarica sta sedaj žc zavzeli svoje določene postojanke. Vsi morski prehodi so zaprti in je blokada Nemčije popolna. Do kakih spopadov na morju dosedaj še ni prišlo, pač pa so angleška voina letala preteklo noč bombardirala nemške vojne luke in potopila eno nemško vojno ladjo. Razen tega so včeraj nemška letala zasula Nemčijo z milijoni in milijoni letakov s poslanico Chamberlaina nemškemu narodu. V londonskih vojaških krogih zlasti podčrtavajo dejstvo, da so angleška letala kljub ogromni nemški protiletalski obrambi brez vsake nezgode izvršila polete nad Nemčijo, kar znova dokazuje tehnično nadmoć angleškega vojnega letalstva. Nasprotno pa so se do sedaj izjalovili vsi nemški poskusi, da bi nemška letala prišla nad francosko ali angleško ozemlje in bombardirala francoska ali angleška mesta kakor je bilo v načrtu nemškega generalnega štaba. Na odprtem morju se še vedno nadaljuje lov za sovražnimi ladjami. Poleg včeraj potopljenega angleškega pamika »Athenia« je angleška križarka »Ajax« potopila nemški parnik »Olindo*. dočim je grški parnik »Kosti« ob danski obali naletel na mino in se potopil. Vojne operacije na zapadu so šele v razvoju in je šele za prihodnje dni pričakovati kakih večjih spopadov. Po uradno Se po srditih borbah vesteh so Pollaki zopet pregnali Nemce iz Varšava, 5. sept. e. Včeraj so se raz-\dU' hude borbe med poljskimi in nemškimi četami za znamenito božjo pot ten.stohovo, ki igra v vsej poljski zgodovini veliko vlogo, Nemcem se je po krvavih borbah proti obupnemu odpora Poljakov naposled posrečilo, da so osvojili to bolj iz moralnega in psihološkega vidika važno postojanko. Med Poljaki je padec Censtohove zbudil tem večje ogorčenje in žalost, ker je bila pri bombardiranja poškodovana tudi znamenita slika črne čenstohovske Ma-done. Poljaki so zaradi tega napeli vse sile, da zopet osvoje Čenstohovo. Davi so prispele v Varšavo uradno še nepotrjene vesti, da se je Poljakom po srditih borbah, v katerih so imeli velike izgube, posrečilo zopet osvojiti Čenstohovo in pregnati sovražnika. Vest je zbudila po vsej Poljski veliko radost. V cerkvah so bile posebne molitve za rešitev Censtohove Pri Zbašinu, ki so ga zavzeli Poljaki v hodi borbi, so poljske čete prekoračile mejo in se vojuje jo na nemškem ozemlju London, 5. sept. e. V zadnjem poljskem komunikeju se trdi, da so poljske čete pri Zbašinu, nedaleč od nemške meje, potisnile nemške čete nazaj in prešle na nemško ozemlje. Poljske čete naglo napredujejo na nemškem ozemlju. V zadnjem trenutka se izve, da je poljska brigada prešla mejo vzhodne Pruske v okolica Kowalowa. Nemci so bili potisnjeni nazaj ter brigada nadaljuje napredovanje v notranjost vzhodne Pruske. Poljsko vojno poročilo Varšava, 5. sept. e. Pat: Komunike glavnega štaba od 4. septembra se glasi: V noti od 3. na 4. septembra in v teku današnjega dne se je nadaljevalo bombardiranje predmestij in vasi pri Varšavi, kar Je povzročilo mnogo požarov in zahtevalo veteko človeških žrtev. Varšava Je bila bombardirana danes popoldne. Poljaki letale: so izvršili včeraj napade na sovražne motorizirane in blindirane edinioe v severnem področju Censtohove. Sestreljenih Je bilo 17 nemških letal, dočim so poljske izgube znašale 8 letal. Na jugovzhodu se nadaljujejo borbe. V noči od 3. na 4. septembra so poljske čete uspešno napadle motorizirane in blindirane edinice in Jim prizadejale silne izgube. Na sektorju v Pomorjanskem smo bili po celodnevni ogorčeni borbi prisiljeni zapustiti B tgosč in Grudžov. Na fronti pri Tješanovu in Prasniču se borbe nadaljujejo. Dozdaj 9*500 žrtev letalskih napadov Nemški bombniki so včeraj zopet bombardirali mesti Kielce in Lodz Doslej pa še ni ugotovljeno, koliko je bilo žrtev. Uradno poročilo navaja, da maša đozdaj skupno število žrtev bombardiranja iz zraka nad 9500, po ogromni večini civilistov. Varšava, 5. sept. c. Poljsko uradno poročno javlja, da je bilo v zadnjih dveh dneh pri zračnih napadih ubitih si* urno 220 oseb in ranjenih 697. Od tega odpade 52 mrtvih in nad 300 ranjenih na bombardiranje nekega begunskega vlaka. Berlin, 5. sept. e. DNB javlja: Nemške čete, ki živahno napadajo v južni Poljski prihajajoč iz slezije. so ujele 15.000 Poljakov. Pri Krakovu se Poljaki umikajo v severni smeri in nemška vojska jim sledi za petami. »Vaš sin ]e padel!« Nov način nemške zaledju v potisk Varšava, 5. sept. e Včeraj je varšavski radio večkrat javil, da Nemci ne mečejo samo bombe, temveč tudi steklenice in epruvete s praški, balončke s plini cigarete m čokolado. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, da teh predmetov ne vzame v roko, ker je možno, da so zastrupljeni V j meznih krajih so dobile rodbine, ki imajo ! svoje ljudi na fronti, brzojavke na rdečih : bi anket i h z naslednjo vsebino: »Vaš sin ie padel!« Raznašalec brzojavke je takoj po I oddaji izginil. To je nov način propagande. I katere namen je, demoralizirati ljudi in i streti poljski odpor. Na fronti Ravi-Leino sodeluje v borbi vse prebivalstvo. Ženete prinašajo možem streljivo in municijo in opravljajo delo v zaledju. Nemci demantira jo Berlin, 5. septembra. AA. DNB: Poljsko veleposlaništvo v Londonu Je objavilo uradno poljsko poročilo o uporabi stiispe rtih plinov s strani nemškega letalstva na Poljskem. Nemški poročevalski urad je pooblaščen ugotoviti, da gre za izzivanja, katerega namen je Jasen, in ki ga Je treba šteti med izzivanje, ki Jih Poljaka pošilja svoji zaščitnici Angliji, ki te lazi takoj objavlja. Laži Iz časov svetovne vojne se ponavljajo. Ne more sploh biti govora o tem, da bi nemška letala uporabljala strupene pline. Nemčija se strogo drži mednarodnega prava, medtem ko Anglija ne spoštuje nevtralnosti tujih držav. „Vsa Poljska je žo uničena44 Berlin, 5. sept. AA. DNB. »Der deutsche Dienst« ponovno piše o lažnivih vesteh varšavskega radia, da so Poljaki sestrelili 64 nemških letal, medtem ko so jih sami izgubili samo 12 Čuditi se je treba, čemu naj služijo take netočne vesti, ko se ve, da je nemška vojska praktično že uničila poljsko letalstvo. V teku 2 dni je bila poljska mornarica, ki so jp toliko hvalili popolnoma premagana s strani nemškega letalstva. Tako rekoč vsa poljska letališča so razrušena. Zračni prostor poljskega letalstva pripada zdaj nemškemu letalstvu, ki uspešno podpira prodiranje nemških čet na vseh bojiščih. Nemško letalstvo je istota-ko uničilo vse poljske vojaške objekte, skladišča in transporte. Nemška mornarica e uspešno sodelovala pri uničenju poljske mornarice v kolikor poljske vojne ladje niso bežale pred njo. Naše izgube so minimalne. V zvezi s tem priporočamo, da bi vse nevtralne države, predno objavijo te lažne poljske vesti .poslale svoje ljudi, ki bi z nemškimi letali leteli nad Poljsko ter tako imeli priliko osebno prepričati se. kaj ie nemška oborožena sila tam dosegla. Poljska poročila o borbah Varšava, 5. sept e Po komunikeju ooli **kega generalnega štaba je nemško letal stvo včeraj in danes bombardiralo letali šča v okolici Varšave. Danes so nemški le talci močno bombardirali poljska me-ta Poljaki so uspešno odbili vec napadov nem ških tankov. Na vsem področju Poljske je bilo v teku včerajšnjega dne sestreljenih 17 nemških in 8 poljskih letal. Na jugovzhodu Poljske borbe se traja-o Po ogorčeni borbi sta padla v nemške roke Bitgošč in Grudžov. Varšava, 5. sept e. Uradno javljajo, da so poljske čete spet zavzele z naskokom mesto Zbašin, pri čemer je padlo 17 Nemcev in več Poljakov. V Poznanju je bilo sestreljenih 17 nemških letal. Na mesto Bžesnice so nemški bombniki vrgli vži-grlne bombe. V teh borbah so nemška letala zrušila tudi en poljski bombnik. Bombardiranje poljskih mest Varšava. 5 sept e Včeraj okrog 15 ie prišlo do močnejših letalskih napadov na Varšavo Nemški bombniki so bombardirali predmestja Varšave Poljaka lovska letala so jih pregnala V zračn bitki ie bilo sestreljeno eno nemške letalo ki ie padlo na varšavske ulice Bombardiranje ie za htevalo mnogo človešk'h žrtev Ob 11 ponoči je varšavski radin javil, da so nemški letalci bombardirali razna inesta na Poljskem. Nad Kozji nrod m Proho\ so metali žigalne bombe in povzročili velike požare. Pri Samodžianu so Ntmci bombardirali potniški vlak Bilo ie mi._go žrtev N*a Pjotrk je bilo vrženih mnogo bomb, prav tako na Lodz. Nad Varšavo sestreljenih 17 nemških letal Varšava, 5. sept. c. Pat poroča: Poljske čete so morale opustiti nadaljno obrambo Bvdgošča in Grudziadza. Pri včerajšnjih letalskih napadih na Varšavo je bilo sestreljenih 17 nemških letal. Poljaki so v zračni bitki izgubili osem letal. Cele vasi porušene Varšava, 5. sept. e. Včeraj opoldne Je sovražno letalstvo bombardiralo kraje blizu Tarnobžeta. D v« vasi v Južnem deta Male Poljske sta bili popolnoma poru ion L Bombardiranje je zahtevalo mnogo človeških žrtev. ZiveC krat) 3moUavlje 9lj. Vet. peter II. Jutri bo ctopolnlt naš mladi kralj Nj. Vel. Peter II. šestnajst let. Jugosloven-ski narod, ki ljubi svojega kralja in je pripravljen zanj in za državo vse žrtvovati, bo proslavil kraljev rojstni dan brez običajnih velikih zunanjih manifestacij. Kakor lani ob rojstnem dnevu našega kralja, tako preživlja tudi letos jugoslovenski narod težke, resne čase. Ko je pred letom dni brat' ska Češkoslovaška doživela usodne dneve, so Jugosloveni s posebnim navdušenjem in posebnim poudarkom pokazali, da se zavedajo, kaj jim je mla= di kralj, sin viteškega kralja Aleksandra L, Zedinitelja. Ves narod je tedaj s proslavami rojstnega dne dokazal, da hoče ohraniti za vsako ceno državo, nad katero je zavladal po tragediji v Marseillu Aleksandrov prvorojenec. V težkih časih se izkažeta volja in morala naroda. Pred letom dni smo vsemu svetu povedali z manifestacijami dne 6 septembra, da stojimo kakor en mož za mladim kraljem, da ga ljubimo in da je Peter II. ves naš up in naša nada. Tudi letošnji rojstni dan Nj. Vel. valja Petra 11 proslavljamo v težkih in resnih okoliščinah. V sedemnajsto ieto stopa mladi kralj v času, ko stopa Evropa v novo krvavo vojno. Zaradi izrednih razmer letos narod ne bo z zunanjimi manifestacijami pokazal mlademu kralju svojo vdanost, ne bo izraz U svoje radosti z bučnimi proslavami. Kakor v cerkvah se bo narod zbral v prosvetnih domovih in v dvoranah ter bo z dušo in srcem pri s\*o-jem mladem kralju Petru II. Še bolj odločno kakor pred letom dni bodo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci obnovili obljubo, da hočejo čuvati in ohraniti Jugoslavijo. Naš mladi kralj dorašča in bliža se dan, ko bo postal polnoleten. Pred tedni je prišel z morja na oddih v Sloveni-Jd. Kjerkoli se je pokazal, ga je narod navdušeno pozdravljal in mu izkazoval svojo ljubezen. Narod se je veselil, ko je videl, kako vzornega, krepkega in vse obetajočega prvega državljana in voditelja je usoda naklonila JugoslavU fl. Narod se je po marsejski tragediji zbral okoli naslednika viteškega kralja m je mobiliziral vse svoje moralne sile v prisegi, da bo izpolnil oporoko očetovo, mladi kralj pa se je pripravljal, da prevzame odgovornosti polno in težko vladarsko dolžnost. S posebno radostjo proslavljamo šestnajsti rojstni dan kralja Petra Uker je mladi kralj letos dokončal s\*ojo šolsko izobrazbo, dovršil z odličnim uspehom srednjo šolo in se more odslej posvetiti posebnim nalogam, kajti bliža se dan, ko bo polnoleten. S posebnim veseljem proslavljamo letošnji rojstni dan našega mladega kralja tudi zaradi tega, ker ga doživljamo tik po dneh sklenitve sporazuma med Srbi in Hrvati. Ves narod si je želel pomirjenja in složnega sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev, za kar blagopokojni viteški kralj Aleksander l. Zedinitelj ni le žrtvoval za svojega vladanja vseh svojih dragocenih sposobnosti, temveč tudi svoje življe* nje. Po težki preizkušnji, ki je Srbe, Hrvate in Slovence doletela z maršej-sko tragedijo, smo bili vsi prežeti 8 kralje\*o mislijo, da je treba Jugoslavijo čuvati. Aleksandrova oporoka se izvršuje in narodni sporazum je gotovo eden izmed dokazov, da se bo v celoti izpolnila in da bo njegov naslednik zavladal čez dve leti nad enotno, složno, močno, svobodno in neodvisno Jugoslavijo. Naš mladi kralj nam je v teh težkih časih simbol enotne volje Srbov, Hrvatov in Slovencev, da smo pripra\*ljeni za vsako ceno in tudi z največjimi žrtvami ohraniti svobodo in neodvisnost. Naj živi kralj Peter IIJ Naj živi kraljevski dom Karadjot-d jevićev! Naj živi svobodna in neodvisna Je-go slav i jal Nevtralnost Jugoslavije Uradna objava vlado — Apel vsemu prebivalstvu Beograd, 4. septembra. AA. Uradno poročilo kr. vlade o stališču JngosftaEVfiB v današnjem mednarodnem položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske o.xiiosaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani neodvisnost in integriteta Jugoslavije. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mnog očem pomagala ponovno vrnttf pomirjen je med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda. Angleži bombardirali nemške vojne Inke Bombe so povzročile ogromno škodo — Ena križarka se je potopila se ognejo zasledovanja nemških lov- London, 5. sept. e. Ministrstvo za letalstvo je izdalo snoči naslednje obvestilo: Snoči so angleške letalske eska-dre bombardirale nemške ladje ob vhodu v Kielski preliv. Tam je bilo več vojnih ladij. Angleške letalske sile so se nato vrnile v polnem redu na svoja oporišča. VVilhelmshaven, 5. sept. e. DNB poroča: Snoči okrog 18. so angleška letala napadla VVilhelmshaven in Cuzhaven. Bombe niso napravile nobene škode, Protiletalska artiljerija je takoj stopila v borbo. Od 12 angleških letal jih je bilo 5 sestreljenih. Sovražna letala so se nato "m*lrnih proti Holnadski, da cev. London, 5. sept. e. Ministrstvo ____ formacije objavlja: Včeraj popoldne jo kraljevo letalstvo izvršilo uspešen napad na nemški pristanišči VVilhelmshaven in Brumsbattel na ostjo v kielski prekop. Težki bombniki so napadi nemške ladje in povzročili veliko škodo. V Brumsbtrttlu so bile napadeno vojne ladje, ki so bile zasidrane ob obali. Povzročena je ogromna škoda, Med napadom so zašla angleška letala v hud protiletalski ogenj. Napadla so jih tudi nemška vojna letala.__ Nadaljevanje na Z. strani Nadaljevanje s 1« strani London, 5. sept, e. Naknadno javljajo, da se je pri napadu na nemške vojne ladje potopila ena nemška križarka. Angleška mornarica zavzela določene položaje London. 0. sept. e. Angleške pomorske edlnice, zlasti pa križarke, so na točkah ki so bile zanje določene v vseh morjih, zavzele svoja mesta. Dozdaj pa angleške vojne ladje še niso imele nobenega spopada s sovražnikom. London, 5. sept. e. Obvestilo angleške admiralitete št. 1 se glasi: Pričele so se akcije vseh pomorskih sil. London, 5. sept. e. Ministrstvo za mornarico javlja, da je akcija mornarice v vseh morjih v polnem teku. Dozdaj še ni ministrstvo prejelo nobenega poročila o kakem spopadu. Dover je zaprt za ves blagovni promet. Francosko vojno poročilo Pariz. 5. sept. AA. Uradno poročilo z dne 4. septembra zvečer pravi, da se zveze s fronto postopno urejujejo. Francoske pomorske sile so prispele na kraje, ki so jim bili določeni. Letalske sile to začele s potrebnimi izvidniškimi poleti. Prvi letalski alarm v Parira Parts, 5. sept. c. Prvi letalski alarm v Parizu je bil dan davi. Ob 7.30 je bil dan signal, da ni več nevarnosti. Sovražna letala se nad Parizom sploh niso pojavila. Evakuacija Londona končana London, 5. sept. e. Uradno javljajo, da je bila snoči evakuacija Londona v predvidenem obsegu končana. t,Nikdar nismo vodili borbe za pravičnejšo stvar kakor danes" Poslanica angleškega kralja vojnemu ministru Hoaru London, 5. septembra. AA. Reuter: Kralj Jurij VI. je poslal vojnemu ministru Hori Belishu brzojavko, v kateri med drugim pravi, da angleška vojska v toku svoje slavne in dolge zgodovine ni bila nikdar pozvana, da vođi borbo za pravičnejšo stvar, kakor danes. Angleška armada nikoli do zdaj ni stopila v borbo za pomembnejšo stvar ter odločnejšo zaščito svetovne civilizacije kakor danes. Zelo dobro vem. pravi angleški kralj, da se zave- date dolžnosti napram svetovni civilizaciji in da se zavedate dolžnosti, ki Jih ima vsak vojak moje vojske in da bodo vojaki te svoje dolžnosti izpolnili s velikim junaštvom. V svoji molitvi bom prožil Boga, da vas ohrani in varuje vsakega po-edinca. Vojni minister Hore Belisha se je zahvalil svojemu suverenu za brzojavko, tako v svojem kakor v imenu vseh angleških častnikov in vojakov. Anglija prekinila odnosa je t Slovaško Bratislava, 5. sept e. Angleška vlada je od poklicala svojega predstavnika pri slovaški vladi v Bratislavi. Prav tako je slovaško zunanje ministrstva dalo navodilo slovaškemu konzulu v Londonu, da se vrne v Bratislavo. Španija proglasila strogo nevtralnost Burgoa, 5. sept. c General Franco jo po sklepu španske vlade snoči izdal zakon o nevtralnosti Španije, ki se glasi: »Ker je prišlo oficielno do nesrečnega izbruha vojne med Anglijo, Francijo In Poljsko na eni ter Nemčijo na drugi strani, proglašam s tem naj-striktnejso nevtralnost Španije v tej vojni, v skladu s španskimi zakoni in mednarodnimi zakoni. — General Franco,« Iran nevtralen Teheran, 5. septembra. AA Reuter: Vlada je izdala sledeče obvestilo: V času, ko je na žalost izbruhnila vojna v Evropi, sporoča iranska vlada svoj sklep, da ostane nevtralna. V Parizu se ni mnogo spremenilo Življenje gre svojo normalno pot Pariz, 5. sept. e. Včeraj je bil izdan prvi službeni komunike, v katerem se trdi. da so se pričele vojne operacije na kopnem, na morju in v zraku. Te vesti niso izzvale nobene nervoze niti vznemirjenosti. V Parizu teče življenje v znamenju izpopolnitve priprav proti napadom iz zraka. Ljudje hodijo po ulicah s plinskimi maskami. Avtomobili vozijo zvečer brez luči. Na vseh hišah so okna zastrta z debelimi, gostimi in temnimi zastori, da svetloba ne uhaja na cesto. Avtobusni promet je popolnoma reden, dasi je za polovico manjši kakor običajno. Življenje po ulicah in zabaviščih je normalno. Po gostilnah in kinematografih je polno ljudi, ki razpravljajo o najnovejših vesteh. Četudi ne bi kavarn in zabavišč ob 23. zapirali, bi se komaj opazila razlika med sedanjim vojnim stanjem in normalnim časom. Trgovine delajo normalno. Resnica je, da je število osebja manjše, a že so vskočile na izpraznjena mesta ženske, ki se počasi uvajajo v delo. Prijetno presenečenje je izzvala v Parizu vest, da je spet odprta italijansko-francoska meja. Te vesti komentirajo na razne načine, a vsi komentarji se strinjajo v tem da so v izgledu boljši odnošsji med Francijo in Italijo. Francosko delavstvo za odločno obrambo Pariz, 5. sept. e. Delavski sindikati v Franciji so objavili manifest, v katerem se izraža edinstvena volja delavstva v Franciji, da doprinese k zmagi pravice In enakosti zunaj Francije, a k pospešenju in zavarovanju narodne proizvodnje doma. Kot odgovor na nemško propagando v francoskem jeziku po radiu je francoska vlada sklenila, da bo tudi ona po radiu odgovarjala nemškim poslušalcem v nemščini. Južna Afrika prekinila odnosaje z Nemčijo Proti predlogu predsednika vlade Herzoga je parlament sklenili da stopi na stran Anglije Capetown, 5. sept. c. Sinoči se je sestal južnoafriški parlament. Predsednik vlade general Herzog je stavil predlog, naj Južnoafriška unija ostane z vsemi evropskimi državami v nespremenjenih odnošajih. Minister pravde general Smuth je stavil spreminjevalnj predlog, naj Južnoafriška unija prekine odnosaje z Nemčijo in ostane v ne-upremenjeno tesnih zvezah z angleškim imperijem. Parlament je po dalj- ši debati sprejel predlog generala Smu-tha z 80 proti 67 glasovom. V debati se je general Smuth odločno izjavil za to, da Južna Afrika stoji trdno ob strani Anglije v popolnem soglasju z govorom kralja Jurija VI. na narode imperija. General Herzog pa je izjavil, da ni nobenih dokazov za Chamberlaino-vo trditev, da hoče Hitler zagospodariti vsemu svetu. Južna Amerika se še ni odločila V svrho določitve skupnega nje dni konferenca vseh New Tork, 5. sept. c. Te dni se sesta-nejo v oni izmed srednjeameriških držav zastopniki vseh držav latinske Amerike, da zavzamejo skupno stališče napram položaju v Evropi. stališča bo latinske Airea, 5. sept e. Javno mnenje Argentine zahteva, da države latinska Amerike ostanejo ob strani in ae ne vmešajo v mednarodne spore. V zvezi s tem je napravila močan vtis izjava Brazilije, da bo ostala nevtralna. Tisk tolmači v istem smislu tudi izmeno brzojavk med predsednikoma Kolumbije in Argentine. Predsednik Kolumbija Santos je poslal predsedniku Argentine brzojavko, v kateri poudarja potrebo sodelovanja ameriških držav glede na spore v Evropi. Predsednik Ortis je odgovoril z brzojavko, y kateri pravi, da pozdravlja to iniciativo in da je Argentina že ukrenila prve Korake v tej smeri ter bo stopila v stike s predstavniki ostalih držav Južne Amerike. Varnostni okrepi v Ameriki New Tork, 5. sept. AA. Ha vas: Po objavi vojne v Evropi se nahajajo vse javne ustanove v New Torku pod nadzorstvom policije, da bi se onemogočila sabotaža. V ta namen je zvišano število stražnikov. Policija varuje konzulate in doke ter mostova in tunele. Pomorsko oporišča v BrookUnu javnosti ni več pristopno. Važnejše tovarne, posebno tovarne letal varujejo privatni detektivi. Waehlnatoty 5. sept c. Ameriška vlada jt odredila, da mobilizira 116 rezervnih rušilcev za zaščito ameriške obale ter zavarovanje nevtralnosti. Tudi osebje vojne mornarice bo znatno povečano. Tudi Madžarska ne bo spremenila svoje nevtralnosti Budimpešta, 5. sept e. Vsi včerajšnji popoldanski budimpeštanski listi prinašajo na prvi strani naslednje ob- *tV**tv*ai s evropskim konfliktom so ta v nekaterih tujih državah razširile Tisti in rasna ugibanja o sedanjem in Bodočem stališču Madžarske. V zvezi s lesni vestmi v madžarskih merodajnih krogih poudarjajo, da je v Berlinu in Rimu znano stališče Madžarske in da, Si ničesar nastopilo, kar bi moglo vpli« na spremembo tega staMŠ&L IU idli npr itn, 9. septembra. AA. Madžarski moronajnl krogi kateaorično demantira, jo, da bi imela vlada namen proglasiti obsedno stanja. 1 Vojaški komisarji na Madžarskem Budimpešta, 5. sept. e. V soboto je stopila v veljavo uredba, da so postavljeni komisarji na vsem ozemlju Madžarska pri vseh okrožnih uradih. Naloga teh komisarjev je, da akrbe za skladnost poslovanja med civilnimi in vojaškimi oblastmi Po madžarskem zakonu o ustanovitvi vojaka se imenujejo komisarji v primeru vojne ali v primaru neposredne vojna nevarnosti. Eksplozija v Zeppe-Unovih menicah Curlh, 5. sept. c ft švicarske meje ob Bodenakem jezera v<*eeajo, de je prišlo ponsči v tovarni letal v PHed-richshafns de hude eksplozije, drobnosti ie niso znano. Utega in 3. sept. c Angleški nik Henderson je bil davi še vedno na nemškem ozemlju. Nemške oblasti ga bodo pustile čez majo šole, ko bo nemški odpravnik poslov is Londona dospel v Rot-terdam, kamor je na potu. Tudi francoski poslanik Couiondre ja ie zadrta n v Nemčiji Poljski poslanik je moral S dni Čakati v vlaka Kodanj, 5. sept. c. Poljski poslanik Ltp-ski je včeraj prispel v Kodanj, potem ko je moral skupno z vsem osobjem poljskega poslaništva v Berlinu dva dni v vlaku čakati na nemško-danski meji, da je dobil dovoljenje za prestop meje. Rumunija čaka s puško ob nogi Ne Sen se mešati v nevtralna* toda budno velesil in Zeli svoje interese 5. sept. e. Včeraj popoldne je tii.\ seja rumunske vi a-H. ki je trajala od 13. do 20. Nato je bil izdan naslednji komunike; ^^Jš^l Ministrski svet je po ekspozeju ministrskega predsednika in zunanjega ministra ugotovil: 1. V državi vladata najpopolnejši red, mir in zaupanje. Edlnstvo nacije je dovršeno. Narodne manjšine se nahajajo v skladu s Življenjskim ritmom države. 3. Glede zunanje politike je Rumunija sklenila« da ohrani sedanje mirno stališče v sporazumu z vsemi sosedi. V tem smislu je vlada pripravljena, da spet ponudi sklenitev pakta o nenapadanju Madžarski. Vlada je ukrenila tudi vse potrebno za, obrambo meja.. Službeni krogi so dobili informacije iz Budimpešte, da se tamošnje javno mnenje in vodeči krogi bavijo z mislijo o organizaciji bloka nevtralnih držav. Hkrati se poudarja, da se vse bolj kaže volja za zaključi t<* v pakta o nenapadanju z Rumu-nijo. Vlada je po svojih najbolj pozvanih predstavnikih Izjavila, da se zunanja poli- tika Romunije odlikuje s jasnostjo ln preciznostjo, ne sledeč nobenim Ideologijam ali drugim smerem, ki prevevajo neke države. Romunija je globoko miroljubna ln pripravljena, da odločno in proti vsakomur brani nedotakljivost svojih meja. Dogodki niso presenetili Rum unije. Njen narod je trdno strnjen okrog prestola. Vojska uživa splošno zaupanje. Javnost z veliko pozornostjo spremlja dogodke v Berlinu, Londonu in Parizu. Prav tako se posveča največje zanimanje definitivnemu stališču, Id ga bo zavzela Italija. Predsednik skupščinskega odbora za zunanje zadeve Lugaaanu je objavil v >Uni-versulu* članek, v katerem daje neka obvestila v tem pogledu. Bil Je pet let ru-munski poslanik v Rimu. Po njegovih informacijah je italijanska vlada sklenila, da ostane v stanju čakanja. Gre torej za čakanje, ne pa za nevtralnost. Točno opredeljeno stališče Italije je eno glavnih vprašanj bodočnosti. Luga San u poudarja, da I je za Rum unijo tudi zelo valno, kakšno stališče bodo zavzeli Sovjeti napram bodoči vojni. V istem smislu piše tudi ves ostali rumunski tisk. Tuje ladje se zatekajo v nevtralna jugoslovenska pristanišča na Jadranu V splitski Inki so že 1 nemška, 1 ameriška in 1 ltolandska ladja Split, 5. sept. e. Včeraj je prispel v splitsko luko velik nemški parnik »Egi-na«, last družbe Nordfolk iz Bremena. Ladja je bila narnenjena v Brailo v Ru-mun-jt, pa je med potjo prejela radijsko vest, naj se umakne v nevtralne vod«3* Na parniku je osem nemških oficirjev in 30 kitajskih mornarjev. V splitski lukl se je zasidral tudi italijanski parnik »Mizerno«, ki se je založil s premogom. Poleg tega sta se zatekli v pristanišče dve manjši jahti, ena ameriška in ena holandska. Pričakujejo, da se bo zateklo v pristanišče še mnogo tujih ladij. Zimski vozni red na Jadranu Split, 5. sept. e. Kakor je bilo predvidevano, je zaradi mednarodnih dogodkov stopil v veljavo zimski vozni red za plovbo po Primorju. Tako bodo parnikl namesto vsak dan pluli med Sušakom in Splitom le trikrat na teden, a med Splitom in Dubrovnikom le po enkrat namesto po dvakrat na dan, kakor do sedaj m kakor so običajno vsako leto vosih' do 15. oktobra oktobra, Italijanom se ni treba vrniti v domovino Split, 5. sept. e. Konzulat kraljevine Italije je obvestil italijanske državljane na svojem področju, da se jim ni treba vrniti v Italijo. Veliki Belt zaprt I Kodanj, 5. sept. e. Doznava se, da je Nemčija položila mine pri vhodu v Veliki Belt južno od danskega otoka Lolanda in pri vhodu v Oresund. Vojno ministrstvo Danske je izdalo posebno naredbo za plovbo v danskih teritorialnih vodah. Nemške ladje so se zatekle v mehiške Inke Mežico City, 5. sept. c. Nemška ladja »Kolumbusc ae je zatekla v luko Veracruz. Skupno je pribežalo v mehiška pristanišča devet nemških ladij. V Ameriki zaplenjen nemški parnik London, 5. sept AA- Reuter: Nemški trgovski parnik >Kristof Dornum« je bil po poročilu iz Halifaxa zaplenjen v Botwoodu na Novi Zemlji. Posadko so zaprli v Saint Johnu na Novi Zemlji. Število Žrtev „Atfaenie" ie ni ugotovljeno London, 5. sept c. Se vedno ni znano točno število žrtev torpedirane ladje »Athe-nia«. Dve nevtralni ladji sta davi pripeljali 400 potnikov z »Athenie« v Firth of Clyde; zaradi megle sta morali prekiniti vožnjo v Glasgow. Norveška ladja »Knut Nilson« ima na krovu 430 res en cev in je na noti v irsko luko Galway. Ameriški parnik >Oty of Flint« je raail osem potnikov, ki ao bali vsi ranjeni. Angleži zavračajo nemške trditve London, 5. sept. e. V odgovor na nemško trditev, da je »Athenia« naletela na mino. javlja angleška admiraliteta, da na kraju, kjer se je parnik potopil, sploh ni bilo nobene mine. Nemci odšli iz Londona London, 5. sept c. Nemški odpravnik poslov je zapustil London snoči. Odpotoval je skupno z vsem uredništvom nemškega poslaništva in nad 100 drugimi nemškimi državljani. Nemški Avstrije! morajo zapustiti Anglijo London, 5. sept. e. Ministrstvo notranjih stvari je obvestilo vse nemške državljane bivše Avstrije, ki so sprejeli nemško državljanstvo po anšlusu, da morajo v najkrajšem Času zapustiti angleško ozemlje. Japonski poslanik v Rimu odpoklican Rim, 5. sept. e. Japonski veleposlanik pri Kvirinalu je odpoklican. Službeno obvestilo pravi, da odhaja v Tokio, da tam poda poročilo o položaju v Evropi, toda japonski krogi v Rimu smatrajo, da je veleposlanik dejansko odpoklica*! in to zaradi spremenjenega stališča japonske vlade napram državama osi Ri ti-Beri in po podpisu nemško-ruskega pakta. N* vi angleški ministri London 3. sept. AA. Reuter. Imenovani SO bili novi ministri, ki ne pripadajo vojnemu kabinetu. Za ministra za prehrano je bil imenovan Morrison, ki bo istočasno vršil dolžnost kancelar ja vojvod inje Lanca-aterske. Za ministra za informacije je imenovan lord Mac Milen, za ministra za vojno gospodarstvo pa Ronald Hubert Cross Omejitev izvoza v Italiji 5. sept. c. Iz Italije je prepovedan izvoz raznih kovin, avtomobilov, letal in nekaterih živil in kemičnih produktov. Avstralija s Amerika 3 * a Pensilvanija, 5. sept. Avstralija si je z zmago nad Ameriko 3:2 osvojila DavLsov pokal. V zadnjih dveh singlih je Quist premagal Rigsa s 6:1, 6:4. 3:6, 6:4 ter Brom arlch-Parkerja s 6:0, 6:3, 6:1. K O L E D AK Danes: Torek, 5. septembra r.iu•...m: I#ovrenc. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Rdeča plesalka KINO SLOGA: Ali Baba in 40 hajdukov KINO UNION: Pesem sreče KINO ŠIŠKA: Ram ona DE1UBNELEKARNE Danes: Mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. uri Torek. 5. septembra: zaprto. Sreda, 6. septembra: Velika akusnjava. Izven. Znižane cene. četrtek, 7. septembra: zaprto. Petek. 8. septembra: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Sobota, 9. septembra: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel, kralja.. Izven. Znižane cene. Sreda, 6. septembra: zaprto. Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostuje gdč. VVisiakova, Izven. Znižana cene. Petek, 8. septembra: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenae in Josipa Gostiča. Izven, Sobota, 9. septembra: Trubadur. Gostovanje gfd£. Basičeve, Izven Znifcane cene. Iz Kratila — PoNovlmi ve*er Gedas-or****™. ki je s svojo ubrano melodioznost jo razveseljeval goste hotela in kavarne > Stare poŠte* ter s svojimi koncertnimi točkami ZFx3ovoljil tudi resnične ljubitelje grlasi*\ se je razvil v pravo družabno prireditev, na kateri je vladalo najprijetnejše, kar prisrčno razpoloženje in katere so se udeležili v zelo lepem številu i letovišča rji i domačini. Prav to slovo je pokazalo kolikšne simpatije so si ti mladi grlasbcnik-i pridobili med trimesečnim bivanjem v Kranju z umetniškim izvajanjem pro£ rama in s svojim priljudnim ter pr jaznlaa nastopom. Največ hvaležnosti in razumevanja so seveda pokazale navdušene plesalke 3 svojimi kavalirji, ki SO večer za večerom obiskovali prijazni vrt hotela ^tare po$te«r in tu omamljen! od zvokov priljubi jenega, Gadža-orkestra pozabljali na svoje vsakdanje skrbi. Pa tudi dnigi so priAri vedno na svoj račun, saj jih je poleg izvrstne godbe tolažila in jim pre. i-njala tegobe življenja pristna kapljica Ln prav skrbno in okusno založena kuhinja hotela *Stare požte^. Prepričan: smo, da je tudi agilni ln vsevtdni hotelir f* L>-ber opazil marsikatero skrito nolzo v ža-rečVh očeh mičnih plesalk in da jih bo prihodnjo sezono otrl s tem da zopet povabi simptične mladen če Gedža-orkestra na gostovanje v Kranj. Čitajte sirite »Slovenski Narod«! ŠAH Brzo turnir centralnega šahovskega kluba za prvenstvo septembra bo 5. t. m. ob 20. v igralnem salonu Zvezde Na klubskem brzo turnir ju za prvenstvo avgusta jO zmagal Puc s 13 točkami izmed 14 dosegljivih pred Kumljem, Kaveč.čem in Germekom. V trenutni duševni Skočil Je skozi okno aa LJubljana, 6. septembra Ponoči ob pol 1. so bili reševalci nujno pozvani na Novi trg 1, kjer as je malo prej odigral strašen dogodek. Skozi okno stanovanja v JU. nadstropju as J* pognal 4 2 letni zasebni uradnik Stanislav P. ln obležal na tlaku z zlomljenimi nogami tn prebito lobanjo, ve« v krvi. Stanko P., W Je Se dolge eaaa stanoval v omenjeni hiši pri poštna« upravitelju g. Lapajnetu, je priisl snoči domov okrog 21. Se pri prihodu Je govoril nekam zmešano. Poprosil je za čaj, ki mu ga je gospodinja takoj skuhala. Ko ga je ispil, je zopet zadel govoriti zmešane stvari, nato pa je odšel v kopalnico ln se okopal. Po kopanju je naenkrat planil na hodnik in zakričal: > Gospa, za te m ni te okna!« Potem je nekaj časa gledal okrog sebe, na prigovarjanje gospe pa as Je umaknsi v svojo sobo. <5ez čas Je poklical domačega sina Stojana. ki mu Je sel kupit cigare in časopis. Kazalo je že, de, se Je pomiril, naenkrat pa Je začel ponovno kričati: »M 5 to Jan, k naval Je spodaj. J*s vas hočem resiti!« Govoril Je se drog* arnegana stvari, slednjič pa as Ja poareoilo domaČim, da so ga zopet pomirili in ao ss nslcaj časa ostali pri ajata v sobi, ko je ie legel v po-staijo. Kasneje se Je za sdofto, d* Js ge- zmedenosti v smrt cesto in obležal mrtev polnoma miren, zato so odšli domači iz sobe, ostali pa so še nekaj ca^a zunaj na hodniku in pazili, če ne bo zopet vstal. Čez kake tri Četrt ure ao res čuli, da se Je v sobi odprlo okno. Domači sin je tedaj hitro odprt vrata in zagledal pred odprtim oknorn Stanka v spalni srajci. Završi Ja, v naalednjem trenutku pa se je Stanko ze pOSSMJ skozi okno in obležal ve« razbit na ©astiAču. Domači so takoj Odhiteli na eesto in obvestili o žalostnem dogodku reševalce, ki so bih Se po nekaj minutah na mestu. Stanka P., ki je imel zlomljeni obe nogi v členkih, razbito glavo in ss druge poškodbe, so v vsej naglici prepeljali v bolnico, kjer pa so mogli ugotoviti samo še smrt. Truplo so nato odpeljali nazaj pred Mestni dom. kamor je prispela kmalu nato komisija, v kateri sta bila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Misle j. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v bolnico hkrati pa so bili že davi na vsa zgodaj obveščeni o dogodku pokojnik ovi sorodniki. Pokojni Stanko P. je bil po rodu Ljubljančan. Bil Je mirne narave in zelo pri. ljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pred caaotn Je bil bolan in ae odtlej ni najbolje počutil. 2e nekaj časa so pri njem opažali znake bolezni v glavi ln je šel tudi v smrt v tmsitai duSevni zmedenosti pojiticni oigornH Iz notranje politike Glavni odbor srbske zemljoradničke stranke je imel v nedeljo sejo v Beogradu Predsedoval je strankin vodja dr Milen Gavnlović, ki je podal obširno poročilo o notranjem in zunanjem položaju, zlasti pa o zaključenem sporazumu z dr. Mačkom An njim je govoril poljedelski minister dr B Cubrilović, ki zastopa zemljoradniiko stranko v Cvetkovićevi vladi V svojem govoru je predvsem poudaril, da je vsto pil v vlado po predhodnem odobrenju strankinega šefa dr Gavr ilovica in da ost a ne v vladi, dokler bo strankin glavni odbor to smatral za potrebno Ko so razni govor niki še izrazih svoje mišljenje o bodočih nalogah stranke je bila sprejeta resolucija, v kateri se 1 enodušno pozdravlja veliko delo srbsko hrvatskega sporazuma. 2. z na vdusenjem sprejema vstop Hrvatov v vlado, ker se pričakuje, da se bo s sodelovanjem Hrvatov izpolnilo načelo zemijorad mške politike in uveljavila polna demokratska svoboščina v vse: državi in 3. odobrava delovanje strankinega vodstva na čelu z dr Milanom Gavrilovičem in vstop v vlado dr ćubrilovića. S seje so bile poslane pozdravne brzojavke kralju Petru, knezu Pavlu in dr. Mačku. — V nedeljo je immo sejo tudi predsedstvo glavnega odbora JRZ. Predsedoval je ministrski predsednik Dragiša Cvetković. O seji ie bil izdan službeni komunike. Komunike ugo tavlja: 1. da ie JRZ od svoje ustanovitve pa do danes disciplinirano in iskreno pod pir al 3 veliko delo narodnega sporazuma, 2 da tudi v novi politični situaciji ne smatra svoje misije za končano, marveč se zaveda, da leži na njej še velik del odgovorno stt z^i p.avilno in uspešno oživotvorjenj* sporazuma in 3 da je bila JRZ ustanovi je na v glavnem z namenom, da združi v sc bi vse važnejše frakcije radikalne stranki Zato smntra pred^edništvo JRZ za svojo donnost. di. nssicvi na vse pripadnike nek danje radikalne stranke apel, da se spričo sedanje situacije združijo v eno politično organizacijo, to je da pristopijo k JRZ, ker je že skrajni čas da se »vzpostavi naša sloga in naše edinstvo*. C. Ti.jvlnshi odbor JNS v Ljubljani Preteklo soboto je imel banovinski od bor Jugostovcnske nacionalne stranke za dravsko banovino svojo sejo v veliki dvorani Kazine v Ljubljani Udeležili so se je skoro brez izjeme vsi člani bano\'inskega odbora. Predsedoval je dr. Rajar. Prvi je poročal o notranji in zunanji situaciji Ivan Pucelj, za njim pa je dr. Albert Kramer osvetlil z vseh strani med dr Mačkom in pooblaščencem krone Cvetko\ ičem skle njeni sporazum, podčrtal njegov velik pomen za državo in narod, končno pa še po dal nazorno sliko mednarodnega položaja Skupščina je z napeto pozornostjo posluša tu izvajanja obeh govornikov in jih nagradila z živahnim odobravanjem. Govorila sta še Milan Mravlje in J Rebek, nakar je zbor izrekel svojo zahvalo in priznanje obema referentoma za njuno požrtvovalno delovanje, odobril njiju sedanjo politiko in ju naprosil, da tudi v bodoče usmerjata svoje politično delo v pravcu, ki se je izkazal za edino pravilen in vodeč k cilju. Delavske organizacije pri ministru soc. politike Minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Srdjan Budisavljevič je v četrtek sprejel delegacijo URS-a v Beogradu in Glavnega radničkega ssveza. Delegacija ie vodil tajnik tega saveza Milorad Belic, ki je ministru vročil posebno spomeni-co, ki \-sebuje \>se aktualne delavske zahte ve. Te zahteve se nanašajo predvsem na vprašanje delavskega zavarovanja in volitev delavskih zaupnikov Komunike o tem sprejemu pravi: »Minister socialne politi ke dr. Budisavljevič je pokazal velik inte res za aktualna delavska vprašanja, kakor tudi mnogo dobre volje, da ustreže delav sk im zahtevam.«: — Minister dr. Budisav Ijević je v četrtek sprejel tudi delegacijo Jugorasa. v kateri so bili delegati iz Beo grada, Zagreba in Novega Sada. Na čelu te delegacije je bit tajnik beograjske Delavske zbornice Ljubomir Mitič, ki je tolmačil ministru želje svoje organizacije. Za hteval je revizijo zakona o zaščiti delav cev, o socialnem zavarovanju, o borzi dela in o inspekciji dela. O tem sprejemu či tamo v komunikeju: »Minister dr. Budisav tjević je pazno poslušal razlaganja g. Miti ča in izjavil, da bo uvaževal upravičena zahteve in predloge Jugorasa v cilju izboljšanja življenjskih pogojev našega delav-stva.* Beseda o vasi in mestu Sušaški tednik »Primorje* je posvetil uvodnik v svoji zadnji Številki vprašanju, jeli vse dobro, kar prihaja iz vasi. Svoja zanimiva izvajanja zaključuje: »Krivično ie. ako brezobzirno favoriziramo vas proti mestu ali mesto proti vasi, nasprotno, mi moramo v interesu našega nacionalnega življenja spravljati v sklad interese hrvatske vasi in njenih vrlin z interesi in vrlinami pravega hrvatskega mesta. Ako se nam po sreči spraviti v sklad te interese, bomo moč ne je in bolje povezal-' vas in mesto med seboj. Na ta način bo ves narod kompaktnejši in močnejši bo odpor nacionalne borbe Postaviti se moramo na staltSče: Sri dobro ono. kar se smatra za dobro ali kar kdo za dobro proglaša, niti ni slabo, kar kdo smatra za slabo, marveč slabo je ono, kar je za nič in kar škoduje, a dobro ono, kar koristi hrvatskim nacionalnim interesom. Dobro. lepo. vzvišeno in koristno za splošne narodne interese moramo sprejeti, pa naj prihaja iz vasi ali iz mesta, slabo in Škodljivo moramo preganjati, pa naj prihaja od koderkoli tn naj m nahaja kjerkoli. Ako bomo to načelo izvajati, bomo napredovali, bomo kai dosegli, ako bomo pa drugače postopali, p* bomo samo škodovali svojim hrvatskim nacionalnim interesom in naši mnaporom za svobodo in blagostanje hrvatskega naroda.Na*e volje«, natisnila pa ga je Narodna tiskarna. To je vendar enkrat koledarček ki v vsakem pogledu ustreza slovenskemu dijaku. Je krasno urejen, lično opremljen, razločno tiskan in vsebuje poleg rubrik, k: so dijaku neobhodne za Solo. celo vrsto koristnih podatkov, tako pouk o narodno obrambnem delu, člančič o bratstvu z Bolgari, francoske in nemške glagole, pouk o socialni in politični ureditvi Jugoslavije, potem matematične formule, važne geografske, astronomske in kemijske podatke, pouk o prvi pomoči, članek o vojni mornarici, pouk o oznakah na motornih vozlih. Morsejevo abecedo in še mnogo drugega, vseskoz zanimivega in poučnega gradiva. Bo samo v Interesu slehernega našega dijaka, če si takoj nabavi dijaški koledarček. — Izlet v južno Srbijo z m!n'mamirni stroški priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani v dneh od 16 do 25. septembra letos. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika do 10. t. m. 427—n. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da do deloma oblačno in spremenljivo vreme z manjšimi padavinami. Davi je nekoliko deževalo v Ljubljani. Navišja temperatura je bila včeraj v Splitu 31, v Dubrovni-ku *m Kum boru 28, v Zagrebu, Sarajevu in na Rabu 27, v Beogradu in na Visu 26. v Ljubljani 25, v Mariboru 24.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761. temperatura je znašala 17.6. Mariborske in okoliške novice — Mariborska sokolska društva imajo interno proslavo rojstnega dne Nj Vel Kralja Petra II. v Sokolskem domu iutri * pričetkom ob 10. dopoldne Zbirališče -jb 9.45 v Sokolskem domu v krojih Ostali « civilu z znakom — Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev. — Proslava in razvitje prapora Sokolsko ga društva Maribor 1. je preložena na 10 septembra, — Zdravniško dežurno *lužbo za nujne zdravniško pomoč ima jutri na praznik rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra D zdravnik OUZD dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tvrševa ulica 14. _ Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova mestna lekarna na Glavnem trgu. tel. 25-85 ter Memsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. tel. 25-32. _ Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 28. minimalna 13.5. — Naša tekstilna industrija zopet ogrožena. V zvezi z evropskimi dogodki je zopet ogrožena mariborska tekstilna industrija. Verjetne so omejitve obratovanja ker se zopet poraja vprašanje dobave surovin. Nabava surovin je znova otežko-čena. ker ni na razpolago tujih valut. Tako se je naša tekstilna industrija znašla v novih težkočah, prizadetih pa je sevedn tudi na tisoče delavcev in nameščencev. — Policijske določbe za čas vpoklica rezervistov. Na osnovi čl 66 in 67 zakona c not. upravi se zaradi preprečen i a pijan Sevanja in izgredov po vojaških rezerv ?tih v dneh od 4. t. m. do nadaljnjega od reja: V času. ko traja vpoklic, je imetnikom srostflnipkih in kavarniških obrate prepovedano vsako točenje in prodajanj alkoholnih pijač rezervistom in njihovim opremljevalcem. Vsakomur je prepovedane v tem času pod kakršnimkoli imenom pro dajati rezervistom in njihovim remljeva. eem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholniV niiač. Prestopki te naredbe se bodo kaz novali po čl 69 zak. o not upravi z globc 10 do 500 din. oziroma ob neplačilu ?lo be v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih piiae ki bi •Hh nosili s seboj rezervisti ali njih spremljevalci. Ta naredba stopi v vel lavo dne 4. septembra 1939 in vel*a do preklica. — Mariborske tržne cene. V smislu po. ročila št. 35 mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu naslednie cene: grovedina 6 do 12. teletina 6 do 10 svinjsko meso s kostmi 13 do 14. svlnisko meso zluščeno 13 do 15. salo 14 do 16. slanina 16, krompir 0.75 do 1.75. merica 6 do 7 *ebula 2 do 3. česen 5 do 8 kislo zelje 3 do 4. karfijola (kom.) 1 do 8. hren 8 do 10 paradižniki 150 do 4, fižol v stročiu ? do 5, hiščen grah liter 10 do 12.50. jabolka 2 do 4. hruške 2 do 5. suhe slive 8 do 12. Crnice 1.50 do 2 breskve 4 do 8, erozdje 5 do 10 brusnice 7.50 do 8 žito: Pšenica in proso 1.75. rž in ječmen 1.50. koruza 1.25 do 1.50. oves 1. ajda 1.50. pro-wno pšeno 3.50, fižol 2.50 *o 3.50. ribe belice 8. morske ribe 10 do 22. domači raki 15 do 20. smetana 7.50 do 10, mleko 150 do 2, surovo maslo 24. čajno maslo 28 do 80, domači sir 10. kokoši 20 do 30, Piščanci 20 do 50. gosi 35 do 40. purani 35 do 45 race 13 do 16. sladko seno 80 do 90 za 100 kg. kislo seno 70 <*o 80. ota-va 80 do 95. detelja 90 do 100. lucerna 45 do 50. pšenična slama 40 do 45 dm. — Odprta noč in dan so gr°ba vrata. V Frankopanovi 15 je umrla skladiščn:kova Žena Alojzija Za vernik, stara 50 let, v splošni bolnici aasebnica Marija Riedl, stara 49 let v Studencih, v Krekovi ulici 6, pa je umrl 831etni upokojeni železničar Peter Trunk. Zamjočim naše globoko so-žalje! — Smola. Nemška oMastva so predala našim obmejnim oblastem 5 delavcev, doma iz Orahovca v savski banovini, ki so jih zalotili v nekem tovornem vagonu v Spil Ju in ki so skušali priti skrivaj v Nemčijo. Pri zaslišanju na tukajšnji policiji so delavci izjavili, da so se v št. Ilju seznanili z nekim moSkim. ki flh je spravil proti nagradi 780 din v ftt. Ilju v tovorni vagon, a katerim so skušali priti preko meje, imeli pa so smolo, ker so jih Nemci v špilju zajeli. V zvezi s tem so sedaj sentiljski orožniki izsledili dotičnega mo-fkega. ki je uboge delavce opravil preko meje. Je to neki 381etni zidarski pomočnik Miha Stanko iz štrihovca, pri katerem so Se našli denar, ki so mu ga izro-/Ji os] epa r jen i delavci. — Vehke tatvine kovin. V tovarni \VaI-terja Alberta so bile odkrite velike tatvine V zadnjih 14 dneh sta bila demontirana z raznih strojev ki niso obratovali, medenina in baker, tako da je tovarna oškodo \ana za približno 40.000 din Tatovi so baker in medenino prodali nekemu maribor skemu trgovcu Te dni je Dilo vlomljeno tudi v prostore Lojzeta Voikerja v Kersnikovi ulici. Tatovi so mu odnesi, razne predmete v vrednosti 5000 din. — Osumljen požiga lastne domačije. V Aožengruntu v Slov. goricah je uničil požar domačijo posestnika Antona Urbanči-ča. ki je oškodovan za okoli 30.000 din. Z domačijo je zgorelo 6 krav, ki jih niso mogli pravočasno rešiti. Preiskava je dognala, da je bil požar podtaknjen in so orožniki zaradi suma požiga aretirali Antona Urbančiča, ki pa je pri zaslišanju tajil vsako krivdo. — Bela kuga. Selniški orožniki so ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu 33- etno Žagarjevo ženo Angelo Pušnik, ki je proti nagradi 100 din odpravila številnim ženskam telesni plod. Neka njena žrtev se je morala zateći v tukajšnjo bolnico, in ako so priš'i nečedru posli na dan. — Krvava nedelja 11 žrtev pretepov se je zateklo v mariborsko bolnico. Vsi sc postali žrtev alkohola ki je zlasti preteklo nedeljo omamil mladeniče. Težko ra ijeni so delavec Karel Breznik, ki mu je neki tovariš v Racah zabodel nož v hrbet adalje Srečke 2oher. ki je bil v neki go •=tiini v Dogoeah takisto zaboden z nožerr hrbet ter Mehmeti Kopandžič, ki ]e postal žrtev pretepa v nek studenški etosUI-aL Kopandžič ima zabodljaje na rokah in irbtu Ostali poškodovanci so lažje ranjeni. — Razen tega so prepeljali v bolnic« posestnika Rudolfa Šilca iz Spodnje Se-narske. ki je s svojim motom m koleson-tako nesrečno padel, da je obležal s hudimi poškodbami na rokah in glavi. PREMIERA francoskega filma ^ PLESALKA (MATA Film o internacionalni *viJiUXmii mmm^m^mm^mm^m^m^m^mmm^a^M^a^a^a^a^a^a^aM HAK1} VERA KORENE. JEAN WORMS. JEAN GALLAND. — Ob 16., 19. in 21. un KINO MATICA, tel. 21-24 II Pt«13 — Markove! pri Ptuju so dobili nov sokolski dom, ki so ga v nedeljo slovesno otvorili. Novi dom je dobil ime po pokojnem br. Pivku. Sokolska četa v Markov, cih je že od vsega početka zelo agilna, čeprav so ji delali povsod ovire, vendar pa se ni ustrašila naporov ter si je zgradila lastno streho. Markovčani so priredili sroetom lep sprejem. Kot prvi je poziravil sroste br. Kostanjevec. Dom je otvoril starosta matičnega društva Sokola v Ptuju br. dr. Šalamun. Govorili so nato še br. dr. Milan Gk>nšek od Sv. Lenarta v S'ov gor., odvetnik Jsnko šegula in drugi. Slovesno blagoslovitev je opravil domači župnik. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki Slovenskih fantov v krojih, ki so bili ves čas navzoči. S tem so pokazali tako eni kakor drugi, da je treba v našem okraju složno delati in da morajo izginiti vse sovražnosti. Po slovesni otvoritvi se je razvila prav prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Udeležba je bila nad vse ve. ličastna. — Tovorni avto z moko se je prevrnil v Dravo. Na banovinski cesti Bori—Dubrava, ki je na gotovih mestih aek> ozka, se je pripetilo ie več nesreč. Cesto sicer vsako leto postopno razširjajo, vendar pa bi se morala temeljito rekonstruirati, ker se razvija po njej aelo velik promet, zlasti g težkimi tovornimi avtomobili. V nedeljo ponoči je vozil :x> tej cesti tovorni a\*tomobil spedieijske tvrdke Kovač Iz Tržiča, ki je prihajal iz Varaždina s tovorom okoli 6 ton moke. Na mestu, kjer cesto popravljajo, se je moral šofer izogniti na skrajni rob ceste, pri tem pa je avtomobil izgubil ravnotežje in zdrknil po nabrežju v Dravo. K sreči sta se šofer in spremljevalec še pravočasno rešila iz ka. bine ter s plavanjem rešila. Škode je okoli 20.000 dan. Avtomobil s prikolico so naslednjega dne potegnili iz Drave. 1 Liane« nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. url KINO SLOGA, tel. 37-30 ALI BABA in 40 HAJDUKOV I Vesela in zabavna filmska komedija._____m DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! DEANNA DURBIN povsod oboževana mlada pevka in umetnica poje v svojem najnovejšem filmu lepe popevke in Gounodovo *Ave Marijo^ p spremljevanjem dunajskega deškega zbora Ob 16., 19. in ti. uri. Ne zamudite: Zabavna veseloigra z lepim petjem: Pesem sreče KINO UNION, tel. M-21 Sokoli« naši obmejni čuvarji uspeh šentiijskega sokolskega slavja — Tudi hseki Sokoli so se odlično izkazali Maribor. 4. septembia Nedeljski nastop šentiljskega Sokola je privabil veliko množico obmejnega prebi, valstva m obmejnega sokolstva v na* obmejni št. IIj Maljivo in vztrajno se j« pripravljal šentiljski Sokol za svojo učinkovito nedeljsko slavje. Po prihodu popoi-ianskega vlaka iz Maribora, ki je bil nabito poln. se je razvila na telovadišču veličastna povorka, ki j« bila deležna navdušenega vzklikanja množice občinstva Po prihodu na telovadišče je sledil bogat, slikovit telovadni spored, ki je izprićal disciplinirano izvežbanost in strumnost vseh nastopajočih oddelkov, ki jim ie množica izkazala toplo, prisrčno priznanje Starosta Ivan Roglič. ki ima velike zasluge za razvoj sokolske misli v št. Ilju, pa je v svoja izklesana izvajanja zajel vodilne mernice vzvišenega sokolskega programa. Po končanem uspešno m nastopu se je razvila prijetna sokolska veselica, ki je vse udeležence združ.la \ prisrčnem bratskem razpoloženju. Nedel sko slavje je razodelo moč sokolske misli ki prodira med nafte obmejno ljudstvo Pa tudi hočki Sokoli so pokazali s svojim na-stopom preteklo nedeljo lep uspeb. Nastopajoči oddelki so želi živahno odobravanje velike množice sokolskega in so-kolstvu naklonjenega občinstva, ki je prihitelo k prisrčni manifestaciji bočkega Sokola Navzlic oviram, s katerimi se mo. rajo boriti Pokoli v Hočah. stopajo neustrašno po začrtani poti ki jih ne more odvrniti od postavljenih ciljev Hočko ao-kolstvo je pokazalo, kako globoko zasidrana je sokolska misel v prebivalstvu našega Dravskega polja. GledaliSki repertoar-ni načrt za 1.1939*40 Maribor, 4. septembra Gledališka uprava objavlja novi reperto-arni načrt iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1939-40. Drama: «!°Nenska dela: Cankar-Skrb.n. šek >Hlapec Jernej in njegova pravica*. Finžgar »Veriga<, Goiouh j^Krisalida Kreft »Celjski grofje«. - srbohrvaška dala: Senečič »Slučaj z ulice« piaovič-Djo-Kcvič »Slovo na mostu«. Nušić »Mlster Dolar«. — ruska delat Čehov »Utva*. Gorki »Na dnu«. Ostrovskij »Gozd«. Tol-stoj-Bor »Vstajenje«. — angie*ka d^la: Milne »Gospod Pim prihaja mimo«. O' Meill »Ana Christie«, Shakespeare »Othel in »Hamlet Shaw »Licemerci«. — italijanska dela: Benedetti »30 sekund lju->ezni«. Goldoni »Latnik«, — francoska deia: Moliere »Namišljeni bolnik«, — nemška dela: Klabund »Praznik cvetočih tresenj«. Schiller »Kovarstvo in ljubezen-. - Špansko delo: Lope de Vega * Pamet na norica«. — finsko delo: Vuolijoki »Žene na Niska\moriju«. — norveško delo: Ham-sun »V krempljih življenja«, — madžarsko ielo: Bekefi »Neopravičena ura«. Opera: Risto Savlu »Lepa Vida«. Auber »Fra Diavolo«. Puccini »Tosca«. Opereta: Beneš »Navihan ka F rimi »Ro-semarie« Jones »Geisha*, Pianquette »Cornevilleski zvonovi«. Rasberger Zaroka na Jadranu«. Morebitne druge uspele slovenske in tu. -e novosti niso izključene. Razstava -'kanu. Organi 'ator razstave se je potrudil, da poda ob-wri ^r-A-i*} oreerle-' slikovitih ?objib družin in skupin Navidezno bolj ali manj podobne si gobe bodo razstav-iiene skuoaj. da si bo m ogrel gledalec za-^omn^l -azlike. ker niso vse enake vredno-•tfj ♦•r-rnTro* en "čkrat užitne in gobam površno podobne tudi take vrste, ki ao manjvredne, neužitne ali celo strupene, 'ato si je treba vsako razstavljeno gobo nazlrvo ostati od vseb strani: po vrhu klobuka, pod klobukom in no k<>cenn. Tu v«Mia nauk: opazuj in primerjaj! Ker še ne vemo. katere vrste gob se bodo tokrat (v začetku septembra) dobile v naravi (odvisno od vremena), si je razstavi ialec pomagal tudi z modeli, ki so res umetniško izdelani, da popolnoma od, rr-"ariajo naravnim gobam po barvi in obliki. Vseh modelov je 123, med temi predstavlja 54 modelov už»tne gobe. Ako s5 vsak obiskovalec dobro zapomni le po-:ovico razstavljenih užitnih zob, je ogTom-no pridobil. Kakor je previdnost pri gobah potrebna, orav tako pa je prevelika bojazljivost neupravičena, "trur ne gobe so na razstavi vidno označene kot take. Prav tako je jasno zapisano, katere gobe so sumljive ali neužitne, oziroma kdaj so katere gobe Užitne n. pr. le v mladosti, le prekuhane, ie brez vrhnje kožice itd. Sploh veljaj za neizkušene gobarje načelo, naj vsako gobo orekujajo in vodo odlijejo. četudi izgube gobe pri terr. mnogo na dobrem okusu. V prvi vrsti si je treba dobro eapom-niti tiste razstavljene gobe, ki so zaznamovane, s krilcem aH oalo z dvema križcema in T napisom: strupena, hudo strupena; nadalje vse gobe, prt katerih je zapisano : sumljiva ali neužitna. Ako imamo v naravi dovolj dobrih gob, lahko pustimo vse tiste, ki imajo označbo manjvredna. Opustiti se mora zastareli in popolnoma neresnični nauk. da so strupene vse gobe, ki prerezane ali pretrgane počrnijo ali pomodrijo; nadalje vse gobe, ki izcejajo sok (mleko). Ravnotako ni res, da strupena goba med kuhanjem ali prazen jem počrnd srebrno žlico ali čebulo. Kdor se drži teh zastarelih naukov, pušča v gozdu prav dobre gobe. a more se smrtno zastrupit: z gobami, ki ne ' ažejo takih sna-kov, n. pr. strupeni Kukrnak ali krompirjev ka (amanita phalloldea), ki je bela, zelenkasti ali rumenkast*. • a* enkrat: ogiette si dobro razstavljene ! gobe in primerjajte! A. B. Iz LluMfane Omejitev proslav na kraljev rojstni dan Agencija Avala objavlja: Povodom rojstnega dne Ni Vel kralja Petra II. bodo službe božje po vseh cerkvah in molilnicah ter običajni sprejemi pri pristojnih zastopnikih oblasti. Javno manifestacije, sprevodi in ba- klade letos izostanejo. ★ —lj Proslava kraljevega rojitiieg-a dne v Ljubljani. Ker na kraljev rojstni dan 6. septembra odpadejo vse javne manifesta, cije po ulicah ln cestah, kakor n. pr. vsa vojažke parade in revije ter civilni sprevodi in baklade, je župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlesič sklical slavnostno sejo mestnega sveta ljubljanskega v pro»lavo rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Petra II. Pri slavnostni seji bodo zapeli združeni pevski zbori Jenkovo >Molitevc, župan dr. Juro AdJe&ič bo govoril prigo-den govor, nato bodo pa združeni pevski zbori zapeli ^Slovenec, Srb, Hrvat* in godba »Sloge€ bo zaigrala državno himno. Slavnostna seja mestnega sveta se prične v sredo zvečer 6. septembra točno ob 20. in jo bo oddajala tudi radio postaja, na kar opozarjamo vse naročnike radia in vso ljubljansko in slovensko javnost. Da se občinstvo ne bo zbiralo po ulicah in cestah, odpade tudi razsvetljava privatnih domov, pač bo pa slavnostno dekorirana mestna hiša. Vabimo Ljubljančane, da rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. praznujejo z udeležbo pri cerkvenih opra\ilib, zvečer pa narodni praznik kraljevega rojstnega dne obhajajo dostojno na svojih domovih. Okrasite domove z zastavami! —lj šolske In damske torbice, aktovke, kovčke — ERJAVEC, trgovina usnja Stari trg 18, Ljubljana. —lj Psihografolog Karmah sprejema obiske do 20. sept. od 9—12 in od 16- 19 v Ljubljani, hotel »Soča«, Sv. Petra cesta. Iz Radeč šolska vest. V tukajšnjo ljudsko solo je bila imenovana učiteljica gdč. Potokarjeva lz Olsevka. dola ima 417 Šoloobveznih otrok. Na vsakega učitelja pride povprečno 46 otrok, šolska sveta masa je bila preteklo soboto ob 9. dopoldne. Strokovno-nadaljevalna šola s trgovskim oddelkom se bo pričela v soboto 7. t. m. ob 13. V soli naj se zglase vsi učenci. Sokolsko gl t da I išče. Preteklo soboto zvečer so vprizorili nažl narasčajnlki dobro uspelo igro >Stari in mladic. Igralci so igrali precej dovršeno, žal, da je bilo manj obiskovalcev. Mnogo jih je rajsl sedelo pri radijskih aparatih in poslušalo svetovno-politične vesti. V novozgrajenem Sokolskem domu je bila to druga igra Dvorana je precej velika in obsežna ter zelo pripravna za najraznovrstnejae prireditve. — Kongres pravnikov bo v Rogaški Slatini in Mariboru od 25. do 27. septembra. Zagotovljen je 75odst. popust na železnici za vse udeležence. Rok za prijave je podaljšan do incl. 7. septembra, da se omogoči udeieaba tudi onim, ki se doslej Se niso prijavili. Smrtna nesreča Radeče, S. septembra, Pretekli petek okrog pol 9. zvečer je peljal posestnik g. Franc Kajič ta Podkraia pri Radečah težko naložen voz drv is gozda v Jagnjenici. Vozeč po klancu navzdol je skušal zavreti voz. Po nesreči je pri tem padei pod kolesa, ki »o ga povozila do smrti. O nesreči ao bili obveščeni domači in oblasti. Truplo so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Danes ob 3. popoldne smo ga ob asistenci domače duhovščine pokopali na tukajšnjem Župnem pokopališču. Pogreba se je udeležila šolska mladina iz Podkraja pod vodstvom šolskega upravitelja g. Mirka Skallna In številnih domačinov Pokojnik je bil namreč dolgo let predsednik krajevnega šolskega odbora v Pod-kraju. Med domačini je bil splošno priljubljen. Naj mu bo zemlja lahka! Preostalim nase sožalje! Raztresenost in pozabljivost slavnih ljudi Znana je zgodba o proiesorju, ki je v raztresenosti izročil svojo ženo gledališki garderobierki ter jo je sam mahnil s svojim dežnikom na svoj sedež v parter. Žena je zaradi tega zahtevala ločitev zakona. Znano je. da so učenjaki raztreseni, a morda Se boli raztreseni in pozabljivi so slavni državniki in slavni igralci. Roosevelt \7oub\ povprečno cn žepni robec na dan, izgubi ea kjerkoli, na pisalni m:zi, v avtomobilu ali na cesti, ko odzdravlja svojim oboževalcem. Zbiralci in Koo-scve-tovi oboževalci s strastjo zbirajo Roo-seve'tovc izgubljene mbec Žal pa uporablja prezident navadne robce, ki nimajo posebnega monograma. zato je avtentičnost Roosevcltovih robcev težko dokazljiva. Čangkajšek uporabija, kakor je povedala njegova žena. samo tenke in barvaste svinčnike Porabi jih kakih deset na mesec, a njegove skrbi so tako velike, da vsaj začasno izgubi najmanj desetkrat na dan svoj svinčnik. Včasih išče svinčnik, katerega drži v roki. Charlie Chaplm je skoraj bolesten po-zah-jivec in raztresenec Izgublja pisma, polnilna peresa, heležnice. denarnice, klobuke, površnike Nekoč je izgubi! celo svojo tajnico, ki je v neki veliki restavraciji zaspala za mizo po celodnevnem napornem delu. Jurij VI., angleški kralj, včasih izgubi svoje polnilno pero ali svoje rokavice. Pripetilo pa se mu je tudi že, da je izgubil svojo melono-polcilinder. Litvinov, bivši ruski komisar za zunanje zadeve, ima navado vtakniti svoje rokavice v desni žep spodnjega suknjiča, toda vedno pozabi, kam je dal rokavice in jih išče po vseh žepih, potem se spomni, kje so. Izgubil je tudi že denarnico in nekoč celo potni list. i r ***** V * * Herriot je samo enkrat pozabil ali izgubil svojo pipo v parlamentu, kar je bila senzacija za Pariz. Fotoreporterji so prišli in pozabljeno pipo fotografirali, časopisi so slike objavili. Sicer Herriot rad izgubi lističe iz žepov, na katerih pa nikoli ni napisana politična skrivnost, temveč samo pripombe k literarnim delom, ki jih je Herriot prej ta dan študiral. Gustav V., švedski kralj, je nekoč izgubil svojo uro, ki ima četverokotno obliko. Na francoski rivieri, kjer prebije vsako leto nekaj tednov, in se udeležuje teniških turnirjev, rad pozabi na svojem stolu cigaretno dozo. Razgovor z eksperimentalnim psihografo-logom F. T. Karmahom NaS znameniti eksperimentalni psfho-gTafolog F. T. Karmah, ki se je mudil nedavno več časa tudi v Franciji in Belgiji, je prispel zopet v Ljubljano, odkoder odide na novo turnejo po Jugoslaviji in Bolgariji. Ker bo slavil v kratkem petnajstletnico svojega uspešnega strokovnega, dela, je podal našemu poročevalcu nekaj zanimivih izjav o svojem dosedanjem delu, kakor tudi o splošnem razvoju moderne znanstvene eksperimentalne psihogra-fologije. Predvsem nas je zanimalo vprašanje«, **aj ga je napotilo, da se je posvetil psihografoloiriji kot življenjskemu poklic« ? ^Proučevanje človeškega značaja.« je dejal F. T. Karmah, »me je zanimalo že v dijaških letih. K temu me je gnal neki notranj: nagon, temelječ na gotovo prirojeni intuiciji, že čisto mlad sem se zanimal tudi za pisavo svojih sošolcev in drugi hI j udi. Dasi še nisem imel pravih, pojmov o gr^fologiji, sem vendar napovedoval stvari, ki so zbujale zanimanje. Tako sem odkril v sebi talent in se zlasti tudi na prigovarjanje drugih ves posvetil tej stroki. Po preštudiran ju cele vrste del o moderni psihografologiji, sem se napotil končno na študije v Švico, odkoder sem se šel izpopolnjevat pozneje še v Nemčijo in Francijo. Tako sem se seznanil z eksperf-mentalno peihografologijo kot znanostjo in se pričel uveljavljati v praksi. Doseženi rezultati so me vzpodbujali k vedno na-nadaljnjLm korakom. Uspehi eo se množili. Sprva, se je omejevalo moje delovanje le m Slovenijo, potem se je raztegnilo na v&o Jugoslavijo in dalje po Evropi.« Kje vse ste doklej že nastopali T >V svrho študija in prakse sem prepotoval večino Evrope. Bil sem razen po veej Jugoslaviji Še v Grčiji, Bolgariji, Tur-č5ci, bivši Avstriji in Češkoslovaški. Nemčiji. Holandiji, Belgiji, Angliji. Franciji, fevici in Italiji. V nekaterih omenjeaih državah eem se mudil ponovno po več mesecev. Moje delo je našlo povsod popolno razumevanje in moje ime je postalo splošno znano. Odkrito moram priznati, da so me skoraj povsod sprejemali kot Jugoslovana zelo uslužno. Po vseh velikih evropskih mestih skoraj ni večjega lista, ki še ni pisal o meni in objavil moje slike. V pariških, londonskih, amsterdamskih, bruseljskih, rimskih, milanskih, tržaških, sofijskih, atenskih in drugih dnevnikih so izšb* interwjuvi z menoj. Ponekod so mi posvetih kar cele strani. V Jugoslaviji pa seveda ni lista, ki še ne bi bil pisal o mojem delu.« V svojem arhivu hrani F. T. Karmah 'vse, kar se je doma in v tujini pisalo o njem, in to je cela skladovnica. Z vsem tem gradivom bi se dale napolniti debele Jtnjjlge. Vsi pa priznavajo, da je naš mojster največji sodobni znanstveni psihogra-fojog- ne Samo v Jugoslaviji, ampak tudi vsega evropskega jugovzhoda. Zato so nas zanimali njegovi uspehi tudi konkretno. >0 tem bi vam mogel pripovedovati dneve in tedne,« je dejal naš mojster. »Naj vam zadostuje, da sem analiziral doslej dosti nad 50.000 rokopisov7 ljudi vseh starosti, spolov, poklicev in narodov od otrok, ki komaj hodijo v šolo, pa do znanih dr- žavnikov, diplomatov, filmskih zvezdnic in zvezdnikov, velegospodarstvenikov itd. Mo je analize so bile često sprejete kot senzacije in moje uresničene napovedi so zbujale največjo r>ozornost. Moram vam pa priznati, da se je ogromna večina ljudi, ki se je zatekla k meni po analize značaja in nasvete, zanimala pred vsem za stvari, ki so se nanašale na ljubezensko in zakonsko življenje. Nesrečne ljubezni in nesrečni zakoni so bili glavni predmet večine konzultacij, šele daleč za temi prihajajo stanovske in poslovne zadeve, potem zadeve zvez, zdravstvenih dispozicij itd.« Ali so vagi, na podlagi »naliT značaja po pisavi dani nasveti, imeli dostikrat uspeh? »Uspeh bi lahko imeli vsaj v 90 od 100 primerov, ako bi se jih ljudje držali in se točno ravnali po dobljenih navodilih. Kadar so to storili, uspeh ni izostal, kadar so jih pa prezrli, se je žal večinoma uresničilo tisto, kar bi se bilo lahko preprečilo. Doživel sem nešteto velikih tragedij, ki so se od grale samo zato, ker se ljudje iz nevere ali iz kakih drugih vzrokov niso hoteli ravnati po navodilih, ki so izvirali iz analiz njihove pisave. Pozneje so seveda to bridko obžalovali. Lahko bi vam pokazal kup pisem, ki so mi jih v takih primerih napisali, še več pa bi vam mogel pokazati zahval.« Ali je moderna eksperimentalna psiho-grafologfja v zadnjih letih napredovala? »V zadnjih 15 letih, odkar se z njo intenzivno ukvarjam, je napravila ogromne korake naprej in je danes že dosegla, da ji noben resen človek ne odreka več znanstvene veljave. Na nekaterih velikih univerzah so se ustanovile že stolice za to novo znanost, o njej se pišejo razprave v najuglednejših psiholoških, pedagoških, medicinskih, krimholoških in irugih strokovnih i«vijah, a izhajajo tudi revije, ki so ji v celoti posvečene. Poslužujejo se je v vseh panogah javnega življenja in vedno bolj si utrjuje zmagoslavno pot v veliko bodočnost, ki jo še čaka. Moram pa priznati, da se mora prav v Jugoslaviji bo- riti z mnogo večjimi težkočami, kakor drugod, pri nas je še zelo veliko ljudi, ki menijo, da je psihografologija neke vrste »vedeževanje«. Krivi so tega v prvi vrsti šarlatani, ki se posebno v zadnjem času množe kakor gobe po dežju, zlorabljajoč ljudsko lahkovernost. Dokler pri nas v tem pogledu ne bo reda, si psihografologi- ja ne bo priborila tistega upoštevanja in spoštovanja, ki ga zasluži. Vendar sem prepričan, da ni več daleč čas. ko se nih-ie ne bo odločil za nobeno odločilnejše dejanje, preden se ne bo posvetoval z resnim, znanstvenim psihografolog^m.« Ob-ske sprejema v hotelu ?Soči*. 427—n. Z ljubljanskega velesejma Ljubljanski velesejem posluje neraoterao Zelenjadni oddelek Letošnja velesejmska prireditev, ki je bila v soboto otvorjena. je privabila že v prvih dveh dneh precejšnje število obiskovalcev, čeprav so razburljivi dogodki zadnjih dni marsikoga odvrnili od velesejma in njegove izredno zanimive kmetijske razstave s 14 oddelki. Množice, ki so čitale o tem, kaj je vse mogoče videti zlasti na letošnji kmetijski razstavi, naj bodo prepričane, da nudi razstava mnogo več, kakor so splošno pričakovali. Nihče naj ne zamudi prilike za ogled letošnje velesejm- ske prireditve, ki je res velika manifestacija slovenskega napredka v kmetijstvu. Nikogar naj ne motijo govorice, da je velesejem zaprt ali da posluje v zmanjšanem obsegu. Vse take govorice so brez podlage, ljubljanski velesejem drla nemoteno dalje ter bo ostal, kakor je določeno v programu, odprt do vključno 11. septembra. fnserirajte v „S1. Narodu"! Iz Celja —c Celjskemu »okoMtvu! Sokol v Oelju bo proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na naslednji način: V torek 5. t. m. ob 20. bo slavnostna akademija so-kolskega društva Celja I v Metnem gleda, lišču. V sredo 6. t. m. ob 8. bo cerkvena proslava v opatij.ski cerkvi in nato v pravoslavni cerkvi, po službi božji pa bo v Narodnem domu sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Udeležba je strogo obvezna za vse članstvo in naraščaj. — Sokolski društvi Celje matira in Celje I. —c Slavnostna akademija Sokolskepra društva Celja I v proslavo kraljevega rojstnega dne se bo pričela drevi ob pol 9. v Mestnem gledališču. Udeležite se akademije v čim večjem številu! —c Brivski in frizerski saloni v Celju bodo v sredo 6. t. m. zaprti ves dan. v petek 8. t. m. pa bodo odprti do 12. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v sredo 6. t. m. zdravnik dr. Cerin v Prešernovi ulici, v pett k 8. t. m. pa zdravnik dr. Premšak na Cankar je vi cesti. —c Tragična »mrt. Na cesti v Rak ovijah pri Braslovčah je v nedeljo zvečer neki motociklist zadM v 761etnega posestnika Antona Brinovca iz Braslovč in ga podrl na tla. Brinovcu je pri karambolu počila lobanja, dobil pa je tudi hudo poškodbo na nogi. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnil. —C Umrl je v nedeljo na L»ožnici pri Celju 841etni preužitkar Jurij Keblič. —c Trik nesreče, v nedeljo okrog 22 se je 30' d sodar Luka čančar iz Lok pri pri Sv. Juriju ob Taboru zaletel z motornim kolesom v ograjo mostu v G riža h ter se močno poškodoval po glavi in rokah. Istega dne je neki kolesar na cesti v tto. rah podrl 291etnega delavca Franca Gabra z rv»brove pri Celju na tla in mu zlomil desno nogo v gležnju. Ko je 301etni Anton Ferlič, gostilničar na Cesti na errad v Celju, sekal v nedeljo doma meso. si je po nesreči odsekal desni kazalec in sredinec. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bol. niči. Oovoij ena sama g1ava — Bil bi za to, da bi bila v vsaki družini samo po ena glava. — Tudi jaz sem za to, odkar sem moral včeraj kupiti ženi in dvema hčerama klobuke. MALI C G L c i beseda 50 par, davek posebej Prekiin .zjave ueseoa Um L,— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih jgtasov je treba priložit znamko. — Popusu v za male ogia^t ne priznamo RAzno Beseda i - um laves po»ei»t Najmanjši znesek 16 Din PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din s.— srbski prokupac ^ » 8.— rizling' > > 9.— dolenjski cviček » » 10.— silvanec » > 12.— dingač » » 12.— jabolčnik » » 5.— žganja: tropinovec » » 28.— slivovka » » 32.— brinjevec » » 34.— rum » » 36.— Mrzla jedila! Se priporoča >Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka VidaniČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 42. T. MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh: eO fKliLNA.Mj MAKIH CENAH si nabavnu oajooijse moske )bleKe perUc in vsa praktična jbiaćiia prt PRESKERJU, Ljubljana Sv Petra cesta 14 t I 541 f AK t>rLA.VJt tžumanje, vezenje zaves, pe-ila, monogramov gum d ni c Velika zaloga perja po 1.— din -Julijana«. Gosposvetska c. 12- 8- T. PEKARNO s stanovanjem oddani takoj. — Mariboi Vojašniška ul. 10. Informacije Josip Osolin, Laško. 2668 OBVE >TILO. Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzel znano krojaško delavnico Anton l*re-zelj, Vošnjakova ul. L Jamčim za prvovrsten kroj in izdelavo. Nizke cene! Istotako se priporoča tam se nahajajoče spreje-mališče za kemično snaženje in barvanje oblek za VVagner, Radovljica, pod strokovnim vodstvom gospe M. Prezelj. Vsa oblačila se Vam v krojačnici elegantno zlikajo, na željo tudi popravijo, tako da imate za majhno ceno novo obleko. Priporočata se: Mila Prezelj, spre-jemališče za A. VVagner. Joško PočivaSek — modno krojaštvo, Vošnjakova ul. 4 PRODAM Rpseda 50 oar 1avek oosebe" Najmanji znesek s Dir OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v »Medami«, Ljubljana, Židovska ul. 6. 45. T oglašuj v mali oglasnik »Slov. Naroda« DOBRO OHRANJEN KLAVIR takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi Slov. Naroda*. 2690 V TREH DNEH postanete popolnoma nekadilec z novim, nepogrešljivim sredstvom. Najboljša cigareta ali cigara ne prija več. Dajem garancijo. Razpošilja glavni zastopnik za dravsko banovino po 50 — 60 — 70 Din. — SKen zastopnike po vseh mestih dravske banovine. — Takojšnje ponudbe pod Akcionar, dober zaslužek. Ljubljana, štepanja vas 124. 2687 s luz6 e ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem za takojšen nastop, za mešano delo. Lukančič Josip, Logatec 64. 2667 PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna v Ljubljani. Ponudbe na upravo *S1. Naroda« pod »Plača«. 2691 PRODAJALEC perfekten manufakturist. samostojen, agilen I-a moč. vojaščine prost, se sprejme Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s točnimi navedbami službovanja na tvrdko Rojnik Ivan. Slovenj Gradec. 2686 POSOJILO V GOTOVINI dobijo takoj vsi državni in mestni nameščenci, upokojenci, učitelji, oficirji, žandarji. finan-carji in drugi. Dolgoročno, ev. brez jamstva do 5000 din. Navodila daje »Adria«, Zagreb, Jurišičeva 8. Priložite znamko. 2585 SOBE OPREMLJENO SOBO lepo, veliko in zračno, s souporabo kopalnice, oddam 1. septembra enemu ali dvema gospodoma, ev. s hrano. Naslov v upravi »SI. Narodac. 2658 narodna TIskarna i LJUBLJANA OVRSUJh VSB VRSTE —Df OBRPBOSTK Ul MAJPUnu6W_ Makulatura! papir prod« uprava „ Slovenskega Narod«4* Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s 'A. P MELN1KOV. 41 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Prisili norca, da bo molil boea. oa si razbiie pri tem glavo, je pomislil Murzajev, dejal je pa: — Da, spominjam se tega, toda taka neumna misel se je mogla poroditi samo v glavi, utrujeni po pre-čuti noči. — Mojim besedam ni treba verjeti, Ivan Gri-gorjevič, saj se lahko prepričate na lastne oči. Na to misel vas napotijo vaše lastne oči. Jaz nimam tako dobrega nosu kakor vi. In nitko, ki je razmotala ves klobčič, ste tudi odkrili vi. Povsod je vam udaril v nos tisti vonj, zato izvolite po-duhati, — je dejal Rvbakov in razvezal zavitek. — Jaz ne duham ničesar, moja žena pa trdi, da ji nekaj diši. Murzajevu ni bilo treba niti poduhati, da je takoj spoznal, da je to vonj, ki mu je udaril nekoč v nos iz zapuščenega avtomobila na ulici. — To pa ne zadostuje, — je dejal Murzajev. — Mnogi ljudje lahko rabijo enake parfume. — To je res, toda oglejte si dobro to, kar je v tem zavitku in spomnite se, kaj je imel v gobcu pes, kaj smo našli na pajčevini pod oknom in kaj je raslo pod tistim oknom, skozi katero je bil vržen v vilo ključ. Se spominjate? Zdaj pa pomislite na mastne oljnate madeže in spomnite se, kako zamazan je bil avto, ki ste ga našli v Oranžni ulici. — Od koga ste dobili vse to? — Vse to pripada tisti, ki je osumljena umora in ki ste pod njenim: okni našli rokavico ter rože. — Potrebna bo strožja preiskava, da se ugotovi, kako je prišlo vse to tja, je dejal Murzajev. — Ni izključeno, da je nekdo vrgel rože tja. kajti tista, ki ste jo vi osumili, ie izven vsakega dvoma, tem bolj, ker knezova smrt nasprotuje njenim interesom. Zaenkrat pa molčiva o tej stvari, da ne postaneva tarča dovtipov in rosanja ljudi, pa tudi zato, da pravi morilec ne izve tega. Povejte mi pa prosim, kako ste se vsega tega polastili, ko se vendar pripravljate na pot. — Zaupal sem vse to svoji ženi. Pokazala je izredno nadarjenost. Pokazal sem i i rokavico, najdeno na kraju zločina, in opozoril sem jo na sledove. — Kako je vse to izsledila? — Dovolite, da zaenkrat to zamolčim. Povem vam to samo v primeru, če se bo moje sumniče-nje izkazalo ne samo kot smešno, temveč tudi kot utemeljeno. Moja navada ie, ne izdajati svojih misli niti svojim predstojnikom, dokler si nisem sam na jasnem. Morda sem si samo s tem zaslužil sloves »čudodelnega« detektiva. »Gromska strela, kar vzame v roke, vse se mu posreči.« a če bi ljudie vedeli, koliko neuspehov sem že doživel. XVII. Murzajev je hotel posetiti Gromova, pa se je spomnil, da ga ob tem času ne bo doma. Da bi ne izgubljal časa, je odšel h knezu Olegu Kiriloviču Kostrovu, ki bi bil tiste dni že lahko imel vesti od prijateljev glede mladosti svojega umorjenega brata. — Kakor sem pričakoval, ni bilo na vesti o tajni bratovi poroki, ki na i bi bila vzrok umora, niti besedice resnice, — je odgovoril Oleg Kirilovič na vprašanje Murzajeva. — Vprašal sem tri ljudi, ki so bili v mladih letih v najtesnejših stikih z mojim bratom. Vsi so se temu smejali, češ, le komu je mogla šiniti v glavo tako neumna misel. Vsi so mi zatrjevali, da je kaj takega izključeno. Nihče ni videl nikoli mojega brata pijanega, zlasti ne tako. da bi mogel v pijanosti skleniti zakonsko zvezo. — Kdo ie pa mogel zvedeti za naše prijateljstvo iz otroških let s Pavdinovo, kakor sta v mladih letih z bratom klicala Tanjo? — V nobenem primeru noben prebivalec tega mesta, kajti jaz in moj brat v mladih letih nikoli nisva bila v njem. Kar se pa tiče Pavdinove, mislim, da svoj živ dan tega mesta ni videla. — Zdi se, da ste se lotili slikanja. — je pripomnil Murzajev in pokazal na stojalo, prevlečeno s olatnom in obrnjeno k steni. — Da. Pa ne samo, da sem se slikanja lotil, temveč me je tudi očaralo. Slikam portret Ari-adne Georgijevne. To je izredno izrazit obraz. Zlasti njene oči, polne globoke zagonetnosti. Njihov pogled je naravnost mističen. — Ali smem pogledati njen portret? — Prosim, toda portret še daleč ni dovršen. Postava in obleka sta še vedno zarisana z ogljem in le na nekaterih krajih je risba že prevlečena z barvo. Obraz in oči so skoraj že dovršene — zadostuje le še neznatna korektura s čopičem. Obrnite stojalo, ta čas pa pripravim dobro razsvetljavo, — je dejal Oleg Kirilovič in odgrnil zaveso na oknih. Murzajev je obrnil stojalo in ko je hotel prijeti na njem stoječo sliko, da bi ne padla, ga je knez opozoril: — Pazite, da se ne umažete. V spodnjem desnem kotu je barva še sveža. Včeraj si je Ariadna Ge-orgijevna sama zamazala roke in zamazala je tudi moje skice, tiste, ki leže na okrogli mizici pri paleti. Obraz portreta je bil sijajno naslikan. Iz oči ji je odseval plamen, predirajoč gledalcu v dno duše. V njih je plamtela ljubezen, iz katere je odsevala prikrita brezobzirnost. V pogledu se je prelivala radost v pritajeno žalost. Poteze ustnice so kazale ne glede na smehljaj na železno' voljo. V vsei podobi je bilo nekaj mamečega, zapeljivega, toda nedostopnega. — V tem kratkem času ste toliko naslikali? — se je začudil Murzajev, presenečen nad knezovo umetnostjo. — To je povsem razumljivo. Poznam njen obraz tako dobro, da ga lahko naslikam po spominu. Žal bom moral to delo kmalu za nekaj dni prekiniti. — Zakaj pa? — Slikajoč portret, sem ubil dve muki z enim udarcem. Prvič upam, da bom na eni izmed pomladnih razstav v Petrogradu razstavil to sliko, ki bo gotovo vzbudila pozornost, če že ne postane središče pozornosti vse razstave. Drugič sem se pa med portretiranjem tako dobro seznanil z Ariad-no Georgijevno, da se mi je posrečilo premagati njen odpor, da bo izpolnila zadnjo voljo mojega pokojnega brata. Zato odpotujem pojutrišnjem v Petrograd in Moskvo, da prepišem na njeno ime bratov denar, naložen tam v bankah. — To je torej cilj vašega potovanja? Veseli me, da je končno premagala svojo ozkosrčnost. — je dejal Murzajev. Urenjie Josip Zupančič II Za „Narodno tiskamo* Fran Jeran H Za upravo in mseratni del Tista Oton Christot // Vsi v Ljubljani