SPORT OKOLJSKA PACKA ■i/o ■o im ■in -c--■r- S kopjem do prvega str. 20 Amadeo bi lahko slovenskega diamanta ljubili tudi drugače str. 19 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let Št. 20 / Leto 69 / Celje, 15. maj 2014 / Cena 2,50 EUR Preplavile so nas barve. Evropske! V Novem tedniku novice iz 33 občin lezona AKCIJE! HEJ MATURANTKA IN CAT MAUURAHJT Ste že glasovali? NASA TEMA Ne le brezposelni, tudi direktorji bankrotirajo str. 16-17 AKTUALNO Mladi so na Evropski vasi ustvarjalno predstavili evropske države, vključno s Zdaj streljamo že na kulinariko. Zavedajo se, da gre ljubezen pač skozi želodec. In to bomo imeli v reševalce mislih tudi ob volitvah za Evropski parlament, kajne? str. 44-45, 12-13 str 2-3 Inovacija, ki je tudi zaživela str. 5 Bo kamnolom treba zapreti? str. 4 CELJE- v v Iščejo kupca za dijaški dom str. POLZELA Brez evrov za most na državni cesti str. 8 VOJNIK - Imeli bodo Tončkovo vino str. 7 Pravljica, ki vidi v srce str. 37 LAŠKO - V novi žalnici dostojnejše slovo str. Foto: GrupA Učinkovita energija, vrhunsko vzdrževanje C® ENERGETIKA TEROTECH-VZDRŽEVANJE Mednarodna sejma INTELIGENTNIH REŠITEV za ENERGETSKO UČINKOVITOST in TRAJNOSTNI RAZVOJ Celjski sejem 20.-23. maj www.ce-sejem.si 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Konec za nov začetek Ste opazili, kakšne silne razprave sprožijo teme, ki so povsem banalne? Na nekem »glasbenem« tekmovanju, kjer je pomembno vse drugo, samo petje ne, zmaga moški v ženski preobleki in to postane top tema na vseh spletnih forumih in družabnih omrežjih. Ob kakšnih duhovitih bi se človek še smejal ali zamahnil z roko, češ da so to teme, ki nimajo z našimi življenji neposredne zveze in torej z njimi ni vedno izgubljati časa. Konec koncev so naše Sestre to počele že pred leti, pa svet še kar stoji! Problem je, ker ob takšnih primerih spet pridejo na dan vse nestrpnosti in sovražnosti do vsega drugačnega in nenavadnega. Tu pa se nezanimanje za dogajanje mora nehati in vprašanje, ki se zastavi, je, kaj je nekaterim, da so tako polni besa in jeze. Jih je življenje naredilo takšne? So v otroštvu doživeli kaj hudega in jim je to pustilo posledice? Saj ne, da bi se šli psihoanalitike, toda včasih se zdi, da smo vsi skupaj zreli za kakšen Freudov kavč. Kako naj si človek drugače razlaga dogodke, kot je bilo nedavno streljanje na reševalce v bližini Šentjurja? Da delo z ljudmi ni enostavno, vedo vsi, ki to počnejo. In vsi se strinjajo, da postaja iz leta v leto še težje. Včasih so dovolj napačen pogled, ton glasu ali kakšna druga malenkost, da človeku prekipi. Kako dolgo se je v njem vse to nabiralo in kje je ključni razlog za izbruh, je težko ugotavljati. Vsak dan je stresen, življenje preizkuša našo trdoživost in vsi nimamo dovolj debele kože, da bi lahko prenesli vse, kar nam je naloženo. Toda stresanje besa na nič krive, ki opravljajo zgolj svoje delo z željo, da bi pomagali, je najslabša izbira. Že pojav varnostnikov v ustanovah, kjer jih včasih nismo bili vajeni, je bil pred leti za mnoge šok in streznitev, da so se časi spremenili. Bodo po novem za službe v zdravstvu, sociali in šolstvu obvezni tečaji samoobrambe? Morda pa bi bilo včasih dovolj, če bi se skušali za trenutek vživeti v doživljanje drugega, stopiti v njegove čevlje oziroma sesti na njegov voziček ali si zavezati oči ali zamašiti ušesa. Tako bi zaslutili, kakšno je življenje z omejitvami in verjetno se ne bi več dogajalo, da bi pri projektiranju v mestih »pozabili«, da so tudi invalidi naši someščani. To, kar se zdi samoumevno, je za nekoga nepremostljiva ovira. Urbani sprehodi, ki so jih minule dni pripravili tudi v Celju, so bili možnost za razmislek o bolj prijaznem mestu za vse. Zdi se, da bi ta čas nujno potrebovali tudi kakšne podjetniške tečaje. Ponekod v Evropi jih imajo menda že otroci v vrtcih in šolah, da znajo razmišljati o tem, kako na pravi način izkoristiti svoje sposobnosti. Pri nas mladi niti po končani srednji šoli velikokrat ne vedo, kaj bi sami s seboj, kaj šele, da bi znali ustvarjalno iskati nove rešitve, kot kaže primer mlade Vojničanke Ane. Čeprav vseh ne smemo metati v isti koš. Že kratek sprehod med stojnicami na Krekovem trgu, kjer so se pred tednom predstavljali mladi s projektom Evropska vas, kaže, da so mnogi željni novih izzivov, sodelovanja in učenja. S tem, ko bodo več vedeli in znali, pa bodo imeli žal še več možnosti za beg v tujino, če jim doma ne bomo znali zagotoviti prihodnosti. Vsi seveda ne morejo niti ne želijo drugam. Eni iščejo rešitve v svojem domačem okolju, tako kot skupina mladih, ki je zasnovala eko kamp ob Savinji. Ali pa si želijo najti delo blizu doma in se nostalgično spominjajo nekdanjih časov, ko so njihovi starši imeli službe v tovarnah tik pred nosom. Nič čudnega, da se je potem v Kozjem na predstavitvi knjige o zgodovini tovarne, ki je izdelovala vsem znane bunde, zbralo tako veliko ljudi. Toda od spominov se ne da živeti niti ne od nekdanje slave. Včasih se stvari ne obrnejo v pravo smer, drugič so morda krivi preveliki apetiti iz preteklih prijaznejših časov. Naenkrat je dolgov preveč, izhoda ni videti in osebni stečaj je edina možnost. Z njim se soočajo tako tisti nekoč znani in pomembni, ki jim posli niso več uspevali, kot povsem običajni ljudje iz soseščine, ki so se »zaštrikali« in bi se radi na ta način znebili dolgov. Obojih je vsako leto več, zato se bomo verjetno sčasoma morali tudi pri nas navaditi, da konec ene zgodbe še ne pomeni, da ne bi mogli začeti nove, drugačne, bolj uspešne. Če se seveda iz napak tudi kaj naučimo. Klofute, brce in zmerlj ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA m gj mrnu mmnmmn 9EH PONEDELJEK TOREK SREDA Himne gj 5ü gj mu ii i 23 wmwr\ uatn Human poklic, a pogosto nehumani odzivi bolnikov Strokovni vodja ZD Celje Milan Rajtmarjer, dr. med.: »Bojim se, da bo tega nasilja vedno več. Predvsem verbalnega nasilja je ogromno tudi v ambulantah. Ljudje izražajo nezadovoljstvo nad sistemom, gnečami, načinom dela, prednostjo pri zdravstveni obravnavi nad prvo osebo, ki jo srečajo, in pogosto so to naši delavci, ki želijo samo pomagati.« Streljanje v reševalca pretekli teden v Podgaju pri Šentjurju je še vedno tema pogovorov na hodnikih zdravstvenega doma v Celju. In tudi med ljudmi, ki se zavedajo, kako humano delo opravljajo reševalci. 74-letnik, ki je reševalcema onemogočil, da bi njegovo bolno ženo odpeljala v bolnišnico, je ovaden zaradi poskusa uboja in je v priporu. S svojim nepremišljenim dejanjem je zaznamoval delovanje in razmišljanje tistih, na katere se ljudje najprej obrnejo, ko potrebujejo pomoč. Delavec, ki pride človeku pomagat in se zato znajde v življenjski nevarnosti, ne doživi samo fizičnih posledic. Reševalca, ki sta odhitela v Šentjur, strelskega razpleta dogodka nista pričakovala. Prvi šok je za njima. Rešila sta se pravočasno. »Vesel si, da se ni zgodilo najhujše, srečen, da si se rešil. A ko prideš domov, vidiš svojo družino, pomisliš, kaj bi bilo, če bi se končalo drugače,« razlaga strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje Milan Rajtmajer, dr. med., in tako povzema razmišljanje sodelavcev, ki se dnevno znajdejo v nasilnih dogodkih. Čeprav želijo samo pomagati. O samoobrambi in zadržku Do 40 odstotkov zdravstvenih delavcev, ki so žrtve na- Na udaru tudi redarji, socialni delavci ... Nezadovoljni kršitelji, nestrpni upravičenci Številni primeri kažejo, da mnogi delavci tudi v službi niso več varni. Zaradi listkov o neprimernem parkiranju redarji med ljudmi niso priljubljeni, kar lahko vodi v številne konfliktne situacije. Ljudje nemalokrat pozabijo, da v stik z občinskim redarji ne bi prišli, če ne bi storili prekrška. Redar začne postopek, ko vidi prekršek. Kršitelji pa pogosto mislijo le na to, da bodo kaznovani, in ne na to, da so sami krivi za prekršek. Komunalno-cestna inšpektorica Nataša Kos in vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče je povedala, da verbalne grožnje, kritiziranje, vpitje ali sramotenje v javnosti niso osamljeni primeri. Pogoste verbalne grožnje in vpitje Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče beležijo zgolj en fizični napad, Posredovanje ob manjših sporih Varnostnika, ki skrbita za red in varnost dijakov Šolskega centra Celje, večino časa preživita pred vhodom v šolo, občasno pa stanje preverjata tudi na hodnikih. Večjih izgredov direktor Šolskega centra Celje Igor Dose-dla ne pomni, posredujejo največkrat le zaradi manjših medsebojnih sporov, največja potreba po sodelovanju z varnostno službo pa se je pojavila po uvedbi protikadil-skega zakona. Problem, ki ga direktor Dosedla izpostavlja, so gostinski lokali in trgovine v bližini šole in ne nemir med dijaki. Osrednja naloga varnostnikov tako postaja preganjanje kadilcev, ki ne spoštujejo šolskih predpisov in kadijo na šolskih medtem ko uporaba prisilnih sredstev redarjev še ni bila potrebna. Ob izvajanju nad- površinah. Dijaki bi morali osnovne vzorce lepega vedenja pridobiti že doma, še dodaja, šola bi morala prevzeti samo nadgradnjo že privzgojenega. Varovanje delno financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek plača šola, delo varnostnikov pa je plačano po urnih postavkah, zato izdatnejših stroškov šola s tem nima. Direktor se včasih sprašuje, ali varnostnike sploh potrebujejo, saj se odnosi med dijaki iz leta v leto izboljšujejo, zato je proti oboroženemu varovanju v šolah. Največji problem, ki se lahko pojavi, so zunanji obiskovalci, ki lahko prosto vstopajo v šolo, saj je ta javni prostor, zato niti varnostniki ne morejo preprečiti vstopa morebitnim zlonamernim obiskovalcem. ANJA KOVAČIČ zora nad mirujočim prometom je redar opazil prekršek - napačno parkiranje vozila. Najprej je občinskega redarja razburjen voznik napadel verbalno, nato fizično, zato je morala posredovati tudi policija. Tudi inšpektorica Nataša Kos je že potrebovala prisotnost policije, ko so se vršile izvršbe na terenu. Po njenem mnenju sta poklica redarja in inšpektorja kljub nekoliko večji ogroženosti zanimiva. Redarji s trdo kožo, a vendar ... V zadnjih dvanajstih letih, odkar je Nataša Kos zaposlena kot inšpektorica, opaža, da so se ljudje spremenili, postali so bolj nestrpni. Meni, da imamo ljudje vedno manj potrpljenja, vsak dogodek pusti pečat na posamezniku, veliko prej je prisotna slaba volja, kot je bilo to pred leti. Dodaja, da težko v inšpekcijskih postopkih zadovoljijo stranke, saj postopki trajajo predolgo, kar je posledica birokracije. Ves čas pa se trudijo, da AKTUALNO 3 ivke za zahvalo? padov, se v letu po dogodku odloči zapustiti službo. To je dolgoročna posledica tovrstnih primerov. »Podzavestno za vedno ostane strah v človeku. Ko mora na teren, ga nek primer spomni na to, kaj je doživel. Pomisli, ali se bo zgodilo enako. Nastopi zadržek. Ravno ta spremeni človeka,« razloži Rajtmajer. Tu je temeljna razlika med njimi in policisti, ki so izurjeni za odziv v nasilnih dejanjih. V zdravstvu pa je v izobraževanju osnovno vodilo pomoč. Iz tega se rodi pričakovanje, da bodo ljudje hvaležni. Toda verbalno in fizično nasilje, ki ju nekateri stresajo na delavce v zdravstvu, kažeta, da je hvaležnost izgubila pomen. Rajtmajer priznava, da zaposlene poučijo o osnovah samoobrambe, čeprav je njihov temeljni napotek zdravstvenim delavcem, naj se umaknejo iz nevarnega okolja. Zabodla ga je s škarjami Največkrat povzročajo težave vinjeni, odvisniki in posamezniki s težkimi psihičnimi motnjami. Pri slednjih zdravstveni delavci prepoznajo simptome in zaprosijo svojce, naj jih umirijo. Žal se pogosto dogaja, da svojci, namesto da bi bolnika umirili, s svojim negativnim obnašanjem samo še prilijejo olje na ogenj. Reševalci so izpostavljeni predvsem situacijam, ko mnogi ne želijo sprejeti prve pomoči ali se upirajo nujnemu prevozu v bolnišnico. Problem so prisilne hospi-talizacije bolnikov, ko zdravnik oceni, da nekdo potrebuje nujno psihiatrično pomoč. Takrat zaprosijo za spremstvo policijo. Svojevrstno težavo predstavljajo agresivni narkomani, pri katerih obstaja sum okužbe z nalezljivimi boleznimi. Zgodilo se je že, da so vinjeni posamezniki poškodovali reševalna vozila in opremo v njih. Reševalce in zdravnike so že brcali in klofutali. Rajtmarjerja je neka ženska pred leti celo zabodla s škarjami. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Zdravstveni delavci nasilne dogodke (če ne gre za huda kazniva dejanja ali večje poškodbe opreme) redkokdaj prijavijo policiji. Vzamejo jih kot del svojega poklica. Če pa že sprožijo postopke, so ti dolgotrajni, pravi zdravnik Milan Rajtmarjer. Velikokrat zaradi dodatnega pojasnjevanja kakšnega takšnega dogodka bolj obremenjujejo delavce, ki so napadeni, kot tiste, ki napadejo. NE PREZRITE Strelec ostal v priporu stran 23 resnično branijo javno korist. Nataša Kos pojasnjuje, da je za reševanje konflik-tnih situacij nujno potrebna dobra usposobljenost redarjev, poleg obveznega izobraževanja skrbijo še za dodatno izobraževanje, ki vključuje samoobrambo. Tako so redarji dobro fizično in psihično opremljeni. Stranke morajo znati tudi večkrat pomiriti z umirjeno besedo. Agresivni izpadi tudi po telefonu Mnogo ljudi živi v pomanjkanju in njihovo nezadovoljstvo je vse večje. Posledica tega je tudi izpostavljenost strokovnih delavcev na Centru za socialno delo Celje. Ogroženost se je še povečala v preteklih letih, ko je ministrstvo zmanjšalo višino sredstev za materialne stroške, zato denarja za varovanje delavcev in uporabnikov ni več. Direktorica centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalic opaža, da se zadnja leta izgredi, storjeni v afektu, povečujejo. Svojo jezo zaradi nezadovoljstva z odločbami ljudje stresajo na strokovne delavke. Vedno več je tudi agresivnih napadov po telefonu. Strokovne delavke morajo upoštevati zakone, hkrati pa poskušajo razumeti uporabnike in najti druge načine pomoči. »Zaradi dobre strokovnosti delavk fizičnega napada še ni bilo,« je prepričana Olga Bezenšek Lalic. Pojasnjuje, da so nekaterih večletnih prejemnikov denarne pomoči, ki občasno povzročajo nevšečnosti, že vajeni. Na te so strokovne delavke že pripravljene in jih znajo pomiriti. Svoje stiske in stres, ki jih doživljajo pri soočenju z zahtevnimi strankami, zaupajo enkrat mesečno strokovnjakom iz supervizije, kar jim pomaga pri kvalitetnejšem delu. Tudi v življenjski nevarnosti Velik problem je po di-rektoričinem mnenju ogroženost strokovnih delavk na terenu pri izvajanju 24-urne regijske interventne službe. Tiste delavke, ki so popoldne dežurne, morajo biti v stalni pripravljenosti, da lahko nudijo pomoč žrtvam kaznivega dejanja. Na klic policije so se že velikokrat odzvale sredi noči, se same peljale na mesta, kjer so bile tudi v življenjski nevarnosti. Zgodilo se je že, da policije na kraju dogodka ni bilo več, storilec kaznivega dejanja pa se je vrnil kljub prepovedi približevanja. Se zavedamo, da tudi redarji, socialni delavci, zaposleni v zdravstvu, varnostniki, konec koncev opravljajo le svoje delo? In da jim ga kot uporabniki velikokrat otežimo? JASMINA JAKOPIČ Popravek V časopisu Novi tednik, št. 19, ki je izšel 8. 5. 2014, je bilo na strani 3 v prispevku Tine Vengust z naslovom Dvignili roke za ravnatelja napačno zapisano, da je občinski svet dal pozitivno mnenje za imenovanje Viljema Prevolška na delovno mesto ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je pojasnil, da je občinski svet dal negativno mnenje k imenovanju, saj je občina prejela dopis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v katerem to navaja, da ravnatelj pri odpustitvi ene od delavk na osnovni šoli ni ravnal v skladu z navodili ministrstva. S tem je povzročil finančno škodo, saj je treba delavki plačati odpravnino. Ministrstvo odpravnine ni pripravljeno izplačati in to obveznost prelaga na Občino Rogatec, je še pojasnil župan. Za napako se iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO Reševalci: »Delamo v dobro bolnikov« »Bil sem že tarča fizičnih napadov, tudi z ostrimi predmeti, a se je na srečo vse končalo brez poškodb,« pravi predstojnik Reševalne postaje ZD Celje Branko Kešpert. Ob tem prizna, da to prisili človeka k drugačnemu razmišljanju. Dodaja, da se s sodelavci veliko pogovarjajo o dogodku pri Šentjurju. Vsi so zavzeli stališče, da bodo še bolj poskrbeli za svojo varnost: »Četudi bo na drugi strani nekdo, ki potrebuje pomoč. Dokler ne bo okolje varno, ne bomo stopili na kraj, kjer bomo morali pomagati.« Pri svojem delu vstopajo neposredno v bolnikovo okolje. Kljub vodilu, da delajo v dobro bolnikov, vsi bolniki ne mislijo enako. Zato kakšnega zapleta ne more rešiti niti ustrezna komunikacija. »Mislim, da se nam ni treba učiti samoobrambe. Oceniti moramo, kje je tista meja, ki je ljudje ne bi smeli prekoračiti, a če jo že, kdaj se moramo umakniti in poklicati tiste, ki so za to pristojni,« pojasnjuje Kešpert. Opaža, da je verbalnega in fizičnega nasilja resnično več kot včasih. Včasih kdo reševalce ozmerja že ob prvem telefonskem klicu na pomoč. Za takšen odnos Kešpert vidi krivdo tako kot Rajtmarjer Predstojnik Reševalne postaje ZD Celje Branko Kešpert. Reševalci med seboj niso samo sodelavci, ampak tudi dobri prijatelji. Zato jim pogovori in nasveti veliko pomenijo. Kdaj koga, ki pomisli, da bi pustil službo, ravno zaradi takšnih situacij tudi obdržijo. v krizi in odnosih v družbi nasploh. Tudi v zdravstvu se namreč nenehno varčuje in ljudje imajo občutek, da so pri določenih stvareh prikrajšani. NE PREZRITE V Kozjem je bila odmevna predstavitev knjige Od Kozjanke 1955 do Monta 2005. Knjigo o razvoju tekstilne industrije na Kozjanskem je napisal nekdanji direktor Jože Planinc. Na predstavitvi je bil tudi novinar Novega tednika Branko Jeranko, ki je poklepetal z udeleženci, ki so tamkajšnjo kinodvorano napolnili od blizu in daleč. Zaživeli so spomini na podjetje Mont, ki je nastalo iz nekdanjega Metkinega obrata, zaposlovalo več kot dvesto delavcev in po svojih puhovkah postalo prepoznavno tudi na tujem. Suzana Moškon, nekdanja Montova delavka iz Bistrice ob Sotli: »Dokler sem delala v Montu, sem živela v Kozjem, po stečaju sem se vrnila v domačo Bistrico ob Sotli. Tovarno imam v zelo lepem spominu, v službo smo odhajali z veseljem. To je bil kolektiv s srcem, vsi smo dihali s to tovarno, ne glede na to, če smo bili domačini ali ne. Predstavitve knjige o Montu sem se udeležila, ker se še vedno čutim kot del Monta, saj sem tam delala devetnajst let. Najprej na mestu tehnologa »normirca« in pozneje kot mojstrica, pred tem sem bila Montova štipendistka ...« Polona Zakošek s Pilštanja: »Na kaj se najprej spomnim ob omembi Monta Kozje? Takoj pomislim na puhovko, ki smo jo hoteli imeti vsi. Spominjam se, kako so se pripeljali celo iz Ljubljane, da so jo lahko kupili v tej naši nekdanji prodajalni. Po Sloveniji so Kozje zelo prepoznavali po Montu, še vedno ga. Ko drugod poveš, da prihajaš iz Kozjega, iz tega okolja, sprašujejo, ali Mont še deluje ....« stran 36 4 GOSPODARSTVO »Žalostno je, da so nas v Ljubljani spravili v težave, kako se bomo izkopali iz njih, pa nikogar ne zanima,« pravi Edita Gmajner, direktorica podjetja Ecobeton - najemnika kamnoloma v Veliki Pirešici. Bo kamnolom treba zapreti? Zaradi togih državnih birokratov kamnolom v Veliki Pirešici izgubil dovoljenje za opravljanje rudarskih del - V zraku 28 delovnih mest Mnoga gradbena podjetja v stečaju, med njimi tudi CM Celje, imajo velike težave zaradi svojih kamnolomov. Drugače kot v preteklosti so se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor odločili, da bo odslej veljalo pravilo, da leto po uvedbi stečaja preneha dovoljenje za opravljanje rudarskih del v kamnolomu. In prav to se je zgodilo tudi kamnolomu v Veliki Pirešici, kjer je dobro leto pogodbeni izvajalec rudarskih del podjetje Ecobeton iz Latkove vasi. Stečajna upraviteljica podjetja CM Celje Milena Sisinger je na ministrstvo za infrastrukturo in prostor takoj, ko je prevzela vodenje stečaja, poslala vlogo za podaljšanje koncesije, ki pa so jo v Ljubljani zavrnili. Povezala se je z ostalimi podjetji s podobnimi težavami, v reševanje problema se je vključila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. S stečajnimi upravitelji je pozvala ministrstvo, naj problem reši razumno in v kamnolomih še naprej omogoči izvajanje rudarskih del. Vendar so bila vsa dosedanja prizadevanja zaman. Rudarska dela že ustavljena CM Celje je konec februarja prejel odločbo inšpekcije za energetiko in rudarstvo, po kateri so morali v Veliki Pire-šici takoj ustaviti vsa rudarska dela. V kamnolomu tako ne smejo več minirati, ampak lahko le še predelujejo zaloge od prej. Če bo kamnolom, Bi najprej zaprtje kamnoloma in za tem nujna okoljska sanacija tega območja morda komu koristila? kjer že ves čas stečaja rudarska dela opravlja pogodbeni izvajalec in v stečajno maso prinaša redne prihodke, treba zapreti, bo s tem narejena velika škoda, opozarja stečajna upraviteljica. Kamnolom namreč predstavlja dobro polovico vrednosti stečajne mase. Z zaprtjem se mu ne bo le zmanjšala vrednost, ki naj bi padla za kar 80 odstotkov, nastali bodo tudi veliki stroški, saj bo območje treba dobro zavarovati. Do zdaj je stroške varovanja plačeval najemnik. Ogrožena so delovna mesta Kot je povedala Sisingerjeva, so se v reševanje težav vključili tudi ločitveni upniki, med njimi ministrstvo za finance, ki bodo v primeru zaprtja kamnoloma najbolj oškodovani. Tudi ti so na pristojno ministrstvo poslali poziv, naj omogoči nadaljnje izvajanje rudarskih del, vendar odgovora še niso dobili. Morda bo kaj več znano v prihodnjih dneh, ko se bodo predstavniki gospodarske zbornice spet sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Kot je povedal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jože Renar, je v primeru zaprtja kamnolomov po Sloveniji neposredno ogroženih več kot 150 delovnih mest. Številna vprašanja imajo tudi v Žalcu Samo v Veliki Pirešici trenutno dela 28 ljudi. Kaj bo z njimi, če bo kamnolom do konca ugasnil, direktorica podjetja Ecobeton Edita Gmajner še ne ve. »Poskušali jim bomo najti kakšno drugo delo, vendar se bojim, da za vse v podjetju ne bo prostora,« je povedala Gmaj-nerjeva, ki je sicer ogorčena zaradi togosti slovenske Stečajna upraviteljica CM Celja Milena Sisinger je do zdaj za kamnolom v Veliki Pirešici razpisala dve dražbi. Na zadnji je cena s 15 padla na dobrih 9 milijonov evrov, vendar je bila dražba kljub temu neuspešna. Zdaj za nakup kamnoloma zbira ponudbe, nato bo na osnovi najvišje ponujene cene spet pripravila dražbo. zakonodaje in tudi uradnikov v Ljubljani. V podjetju zaradi prepovedi miniranja še nimajo škode, saj so zaloge surovin za zdaj še dovolj velike. Če bodo skopnele, bodo morali poiskati drug kamnolom. Če bo treba kamnolom v Veliki Pirešici zapreti, bo imela izgubo tudi Občina Žalec, ki je v preteklosti v svoj proračun dobila vsako leto 23 tisoč evrov koncesnine. Zaradi stečaja je bil lani ta znesek trikrat manjši. »Če bodo kamnolom zaprli, bo to seveda pomenilo prenehanje obremenjevanja okolja, vendar je v tem trenutku bolj pomembno, da bomo v tem primeru v občini izgubili kar nekaj delovnih mest,« pravi direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. V Žalcu se tudi sprašujejo, kdo bo v primeru zaprtja saniral območje kamnoloma in ali za vsem skupaj morda ne stojijo kakšni drugi interesi - da želi namreč nekdo vse kamnolome zapreti in jih potem poceni kupiti. INTIHAR JANJA Foto: GrupA IV I ■■■ I V ■ Dvojček: energija in vzdrževanje Specializiran strokovni sejem Na novinarski konferenci v prostorih Celjskega sejma so orga- nizatorji med drugim povedali, da bo letos na sejmišču med tokratnim sejmom prvič odprta tudi pisarna ministrstva za infrastrukturo. Minister vlade v odstopu Samo Omerzel pa bo v torek ob dnevu slovenskih inštalaterjev - energetikov tudi uradno odprl sejem. Na celjskem sejmišču bodo v torek odprli vrata druge največje sejemske prireditve v Sloveniji, sejemskega dvojčka Energetika in Terotech-Vzdrževanje, kjer se bo do petka v štirih sejemskih dvoranah na 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 574 razstavljalcev iz 23 držav vsega sveta. Iz sejemskega četvorčka je letos nastal specializiran dvojček, ki bo tako strokovni kot širši javnosti ponudil najnovejše rešitve s področja energetike in industrijskega vzdrževanja. S spremenjenim konceptom želijo sejem specializirati in na ta način pritegniti strokovno javnost iz tujine, je pojasnila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Na sejmu Energetika bodo izpostavili široko ponudbo varčnih načinov razsvetljave, vodovodne in sanitarne inštalacije ter različne ponudnike električne energije, zemeljskega plina in drugih varčnejših in cenejših virov. Učinkovita raba - to je to! »V Sloveniji delamo premalo, vsi skupaj, od ministrstva dalje ... Ministrstva nas sicer poslušajo, a nas nihče ne sliši,« je problematiko učinkovite rabe energije, na katero že več let opozarjajo ministrstvo, izpostavil predsednik sekcije inštalaterjev-energetikov iz Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Maribor (SIEM) Danilo Brdnik. Po njegovem prepričanju je skriti vir energije prihodnosti ravno njena učinkovita raba, to temo pa bodo obravnavali na četrtkovi okrogli mizi. Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan bo v petek pripravil delavnico o tem, kako trajnostno povečati proizvodne zmogljivosti in izboljšati okoljsko, energetsko in gospodarsko učinkovitost ter zmanjšati rabo neobnovljivih virov energije. Vroče razprave o dogajanju na trgu zemelj skega plina pa je na Plinskem forumu o dogajanju na trgu zemeljskega plina v Sloveniji in regiji JV Evrope v četrtek napovedala Mateja Hegel Kozlevčar, vodja projektov in dogodkov spletnega časnika Energetika.NET. Da bi bolj razumeli obnovljive vire V ospredju sejma Terotech-Vzdrževanje bo avtomatizacija objektov, zmanjševanje porabe energije in posledično zmanjšano onesnaževanje okolja. Obiskovalce je treba seznaniti z obnovljivimi viri energije in njihovim vzdrževanjem, saj se, kot trdi Brdnik, napovedujejo višje cene ponudnikov energije, hkrati pa se povečuje povpraševanje po investiranju v obnovljive vire. »Zavedamo se, da je virov energije sicer dovolj, niso pa neomejeni. Obnovljivi viri se nam ponujajo vsak dan, izkoristiti bi jih morali razumno,« je pojasnila Obrez Preskarjeva. Predsednik Siema je ob tem opozoril na investicije v solarne elektrarne na strehah, ki so po njegovih besedah zašle v slepo ulico. Subvencije so se izčrpale, odkupna cena pa je v primerjavi z začetno zdaj nična. Potrebni bodo večje sodelovanje z mladimi, njihovo ozaveščanje in spodbuda k izobraževanju. Na sejmu bo zato državno prvenstvo dijakov srednjih poklicnih šol, ki se izobražujejo za poklic inštalater strojnih inštalacij, za katerega ni več veliko zanimanja. Dijaki do zdaj šestih prijavljenih šol se bodo pomerili v znanju teorije in prakse, svoje znanje, projekte in aplikativne rešitve pa bodo lahko predstavili tudi prisotnim članom ministrstva za infrastrukturo in prostor. ANJA KOVAČIČ GOSPODARSTVO 5 Inovacij je ogromno, a le redke zaživijo Iztok Medved in Sebastijan Prislan v letu dni realizirala lansko večkrat nagrajeno inovacijo »Na papirju imava še ogromno inovacij, v glavah še bistveno več. Inovator se mora namreč vedno vprašati, zakaj neko idejo realizirati oziroma ali je to sploh smiselno. Ali bo človek s tem zadovoljiv le svoje potrebe po znanju ali bo inovacija podjetju prinesla tudi kakšno dodano vrednost,« pravi Iztok Medved. Iztok Medved in Sebastijan Prislan iz žalskega podjetja Ursa, ki se ukvarja z elektroniko, sta na razpisu Inovator leta Spodnje Savinjske doline letos sodelovala že tretje leto zapored. V njunih glavah, kot pravita, mrgoli najrazličnejših idej, iz katerih nato nastanejo bolj ali manj uporabne inovacije. Le peščico jih inovatorjem uspe dejansko uresničiti oziroma uvrstiti na tržišče. Pri tem ponavadi največji oviri predstavljata začetni finančni kapital in dejanska uporabna vrednost. Spodnjesavinjčana k ustvarjanju številnih inovacij vedno znova ženejo želja po znanju, navdušenost nad raziskovanjem in potrebe trga. Podjetja namreč morajo, kot pravi Medved, lastnik in direktor podjetja Ursa, vedno znova spremljati potrebe potrošnikov in se jim prilagajati. »Prav zaradi tega se v okviru osnove dejavnosti, to je v najinem primeru proizvodnja elementov za Sebastijan Prislan: »Ali raziskovalcu inovacijo uspe realizirati, je odvisno od njene uporabne vrednosti, povpraševanja na trgu in cene.« industrijsko elektroniko, ukvarjava z raziskovanjem in nadgrajevanjem novih izdelkov,« pravi Iztok Medved. Ker raziskovalci zelo majhen odstotek idej uspejo uresničiti v praksi, je spodbudno, da je Medvedu in Pri-slanu tovrsten preboj v letu dni uspel z lansko nagrajeno Po hitri analizi trga, ki sta jo opravila Medved in Prislan, sto tisoč zgradb v Sloveniji potrebuje sistem za izsuševanje kapilarne vlage. Spodnjesa-vinjčana bosta zadovoljna, če jima bo v naslednjih letih uspelo prodati napravo deset tisočim uporabnikom. ECOpulse z izsuševanjem vlage prinaša boljše življenjske pogoje, podaljša življenjsko dobo zgradbe, zniža stroške ogrevanja, prepreči pokanje sten in nastanek bakterij ter plesni. inovacijo ECOpulse. Izdelovanje sistema izsuševanja stavb, kar se tudi skriva za tržnim imenom ECOpulse, počasi postaja eden rednih programov podjetja. Inovatorja si celo želita, da bi v prihodnjih letih med njunimi izdelki prevzel vodilno vlogo. Priznanja odskočna deska Ideja o sistemu, ki na preprost način odpravlja vlago v starih zgradbah, ki so še posebej podvržene tovrstnim težavam, se je v glavah Spodnjesavinjčanov porodila pred približno štirimi leti. Ker je tovrsten problem še posebej pereč v številnih hišah po Sloveniji, je njuna inovacija naletela na odličen odziv. Zanjo sta Podelili priznanja najboljšim inovatorjem Občine Spodnje Savinjske doline so prejšnji teden v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojno agencijo Savinja podelile priznanja in nagrade najboljšim inovatorjem v dolini. Komisijo je letos z inovacijo, imenovano hladilni sklop elektromotorja s centričnim statorjem, najbolj prepričal Jože Kočevar s Polzele. Inovacija predstavlja hlajenje elektromotorja neposredno tam, kjer toplota nastaja, torej na navitjih oziroma tuljavah, ki jih je treba zato izdelati v obliki hladilnih reber, da se razvita toplota odvaja kot s kakšnega radiatorja, in to ne z navadnim, običajnim pretokom hladilnega medija, temveč z ekspan-diranim zrakom. Za razliko od prve inovacije, ki je Polzelan še ni realiziral, je drugonagrajena inovacija, iskalec izgubljenih predmetov s tržnim imenom Chipolo, na mednarodnem tržišču naletela na veliko zanimanje. Inovacija avtorja Domna Plaskana s Polzele je namenjena iskanju predmetov, na katere je Chipolo nameščen. Uporabnik jih lahko najde s pomočjo pametnega telefona. Med najboljše tri inovatorje preteklega leta se je letos ponovno uspelo prebiti Sebasti-janu Prislanu iz Šempetra. Ideja njegove letošnje inovacije, imenovane krog življenja, je omogočiti majhen vrt prihodnosti vsakomur, ki si ga želi. Sistem vključuje najboljše s področja hidroponične pridelave hrane in področja ribogojništva. Cilj inovacije je čim bolje posnemati naravo in vse skupaj tehnološko podpreti. v letu dni prejela tri državna priznanja. Na razpisu Inovator leta Spodnjesavinjske doline 2012 sta prejela srebrno priznanje, Regionalna gospodarska zbornica Celje jima je podelila bronastega, na Tehnovacijah, razpisu mariborske univerze, se jima je uspelo uvrstiti med pet finalistov. Priznanja so bila po njunih besedah poleg uporabne vrednosti izdelka in nizkih stroškov proizvodnje tudi odskočna deska za nadaljnje izdelovanje sistema, ki vse bolj postaja konkurenčen osnovnemu programu izdelkov, s katerimi se ukvarja žalsko podjetje. Do zdaj sta izdelala in prodala že petnajst tovrstnih sistemov. Naročenih imata že dodatnih deset. V tem primeru s pomočjo inovacije, ki sicer podjetju oziroma raziskovalcu v prvi vrsti večinoma prinaša zgolj nikoli poplačane stroške, podjetje Ursa že ustvarja prihodke. »Peč na vodik ostaja v predalu« Na drugi strani inovacija, s katero sta se pred tremi leti potegovala za naziv inovator leta na ravni Spodnje Savinjske doline, kljub temu da sta zanjo prav tako prejela nagrado, zaenkrat ostaja v predalu. Pri uresničitvi ideje ju ovirata pomanjkanje denarja in to, da družba zaenkrat še ni pripravljena nanjo. »Gre namreč za multifunkcijsko elektrolitsko peč s termo-električnim generatorjem oziroma poenostavljeno povedano za peč na vodik. Zaradi zapletenosti sistema ne moreva ustvariti sama v podjetju, ampak bi se morala povezati z drugimi,« navajata glavni razlog, zaradi katerega sta inovacijo zaenkrat potisnila na stranski tir, a to še ne pomeni, da sta nanjo pozabila. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Šaleška znova na nogah Zaradi reorganizacije v HSE vroče V Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) so konec aprila izvedli reorganizacijo družb v skupini, v katerih je holding edini družbenik, in ukinili nadzorne svete v družbah Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Termoelektrarna Šoštanj. Odslej so vodstva teh družb odgovorna neposredno poslovodstvu holdinga. In v Šaleški dolini so župani vseh treh občin v odprtem pismu izrazili ogorčenje nad izjavo direktorja HSE Blaža Košoroka, da želi z ukinitvijo nadzornih svetov preprečiti vpliv lokalnih skupnosti na poslovanje državnih družb v njihovem okolju. Po navedbah HSE je tovrstno preoblikovanje način izboljšanja prakse korporativ-nega upravljanja in začetek resne, postopne in celovite ureditve razmer v skupini. Med drugim naj bi se namreč pokazalo, da nadzorniki družb iz skupine svojega dela kot organ nadzora naj ne bi opravljali »v zadostni meri zadovoljivo«. Župani Velenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja pa pou- darjajo, da so načela korpo-rativnega upravljanja lahko zelo priročen izgovor za ukinjanje nadzornih svetov družb v državni lasti, kjer bi sicer bilo logično, da imajo lokalne skupnost svoj vpliv, vendar župani poudarjajo, da še zdaleč ni tako. »To, da generalni direktor HSE ukine nadzorni svet, je seveda povsem legalno. Nismo pa prepričani, da je to v sozvočju z družbenim in s socialnim dialogom,« opozarjajo župani. Dodajajo tudi: »Ne pristajamo na to, da bo nekdo, ki je od nekoga postavljen v Ljubljani, odločal o naši usodi v Šaleški dolini, številu delovnih mest, o tem, kaj in kako bomo proizvajali v naši dolini in kako bomo odpravljali posledice te proizvodnje. Ne pristajamo na to, da bomo imeli v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj le obratovodje, ki bodo slepo poslušali navodila t. i. lastnika.« Predsedniki sindikatov v omenjenih treh družbah ter predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar so izrazili bojazen, da je ukinitev nadzornih svetov eden od korakov do razprodaje energetike. Kot odgovor na potezo HSE do napovedali tudi možnost stavke. Medtem pa je nadzorni svet HSE, ki mu predseduje dr. Miloš Pantoč, potrdil poslovni načrt družbe za leto 2014 s pogledom do leta 2016, medtem ko, vsaj uradno, o nastalih razmerah in nejevolji v hčerinskih družbah naj ne bi govorili. US, BPT Iščejo kupca za Kajuhov dijaški dom Ekonomska šola Celje gospodari s tremi stavbami, prostora za vse dijake bi bilo dovolj v eni - Že od septembra prazen nekdanji Kajuhov dijaški dom »V srednji in višji šoli, kjer je prav tako manjši vpis, nas je zaposlenih 111, zato bomo morali spet reševati presežke zaposlenih. Število učencev se nam zmanjšuje po vertikali, slab vpis se zdaj >vleče< v vseh štirih letnikih in dokler se število oddelkov v prvih in četrtih letnikih ne bo izravnalo, bodo presežki,« pravi ravnateljica Kajuhovega dijaškega doma Bernarda Marčeta. Kompota v šoli ne bo! Ravnateljica Bernarda Marčeta pred stavbo Kajuhovega dijaškega doma v Vodnikovi ulici 10a pravi, da so imeli lani 1. septembra 824 dijakov, za letos je najbolj optimistična napoved 800, realno pa pričakuje 750 dijakov. »Imamo številčno zelo majhne oddelke. Tako je na primer 80 dijakov ekonomskega tehnika razdeljenih v štiri oddelke, čeprav bi bilo bolj racionalno, če bi bili v treh. A ne gre, ker so dijaki od zdajšnjega drugega do vključno četrtega letnika izbirali različne module; v eni šoli finančne, v drugi komercialne. Letos in še dve leti moramo zdržati, saj imamo enotno vpisane šele letošnje prve letnike. Hruške in jabolka lahko daš skupaj le, če pripravljaš kompot, a mi v šoli ga zagotovo ne!« CELJE - Od lanskega 1. septembra je po formalni združitvi nekdanjih srednje ekonomske šole in poslov-no-komercialne šole, ki je začela veljati že 1. januarja, v Ekonomski šoli Celje enoten tudi pedagoški proces. V enovito šolo so vpisani dijaki prvih letnikov programov ekonomski tehnik, administrator in trgovec, pouk pa še vedno izvajajo v šolskih prostorih v Vodnikovi ulici 10 in Kosovelovi ulici 4. V Vodnikovi ulici so ostali tudi vsi dijaki ekonomske gimnazije. So pa že čez poletje povsem izpraznili prostore nekdanjega Kajuhove-ga dijaškega doma, ki ga je je srednja ekonomska šola dobila v upravljanje v letih, ko je zaradi velikega vpisa dijakov dobesedno pokala po šivih. Centralo učnih podjetij in še nekatere druge dejavnosti so preselili v stavbo v Vodnikovi ulici 10, a jih bo vseeno letos sicer povsem prazen Kajuhov dijaški dom stal pri- bližno 15 tisoč evrov. Plačati je namreč treba približno 9 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ob tem pa še 6 tisoč evrov znašajo stroški omrežnin za elektriko, vodo in plin ter minimalnega ogrevanja, saj kljub temu da je stavba prazna, pozimi ne sme ostati neogrevana. Kot pravi ravnateljica Bernarda Marčeta, je le še vprašanje, kako dolgo bo šola zaradi razseljenosti na več lokacijah zmogla kriti vse stroške. Ministrstvo doma noče Da Kajuhovega dijaškega doma za svojo dejavnost ne potrebujejo več in ga bodo konec šolskega leta izpraznili, so v Ekonomski šoli Celje resornemu ministrstvu sporočili že marca lani. Šolsko ministrstvo je namreč ustanovitelj šole in s tem tudi lastnik vseh treh stavb, v katerih ta deluje. »Najbolj si želimo, da bi ga v upravljanje prevzelo ministrstvo, saj bi nas tako razbremenilo stroškov,« pravi Marčeta in dodaja, da so rešitev intenzivno iskali tudi jeseni, vendar zaenkrat še nič ne kaže, da bi jo tudi našli. Glede na to, da je Ekonomska šola Celje, v okviru katere deluje tudi višja strokovna šola, za simbolično najemnino še najemnik prostorov v stavbi na Mariborski cesti 5, ki je v občinski lasti, so na ministrstvu ponudili menjavo prostorov z mestno občino. Vendar tudi Celjani za Kaju-hov dijaški dom zaenkrat ne kažejo zanimanja. Glede na to, da je stavba ocenjena na več kot milijon evrov, bodo na ministrstvu najbrž tudi težko našli kupca zanjo. Kot zadnja možnost se namreč zdaj obeta javna dražba, na kateri bo ministrstvo skušalo prodati stavbo v Vodnikovi ulici 10a. Iskali tudi najemnike Kot pojasnjuje ravnateljica Bernarda Marčeta, je bila na Kajuhovem dijaškem domu obnovljena streha, leta 2011 so zamenjali vsa okna, še vedno pa je stavba potrebna temeljite obnove. Tako bi bilo treba vanjo v primeru, če bi jo preurejali v stanovanja, vložiti po 400 evrov na kvadratni meter, polovico manj pa, če bi ostala še naprej namenjena za izobraževanje ali poslovne dejavnosti. »Znotraj je sicer dobro opremljena, prostorne učilnice so bile ves čas skrbno vzdrževane,« pravi in dodaja, da bi bilo treba obnoviti vse inštalacije in pročelje, s katerega zdaj ponekod odpada omet. Najbolj primerni bi bili ti prostori v središču mesta vsekakor za višje- oziroma visokošolsko dejavnost, morda tudi za socialno podjetništvo. V šoli so sicer rešitev za Kajuhov dijaški dom iskali skupaj z ministrstvom, a ob tem tudi na lastno pest preverjali, ali bi se kdo v Celju odločil vsaj za najem stavbe. Tako so dobili kar nekaj zavrnitev, med drugim je le nekaj mesecev prej zaradi pomanjkanja prostora Celje zapustila waldorfska šola, ki bi imela s ponovno selitvijo seveda prevelike stro- ške. Še največ zanimanja so za prostore v središču mesta pokazali v Centru za varstvo in delo Golovec, vendar do dogovora tudi ni prišlo. Dolgoročno v eni stavbi Kot se zdaj boji ravnateljica Bernarda Marčeta, najverjetneje tudi na javni dražbi za dom ne bo prav velikega zanimanja, zato bo še naprej ostal v upravljanju Ekonomske šole Celje. »Zase ga ne potrebujemo, a da bi vanj selili našo višjo šolo, enostavno za obnovo nimamo dovolj denarja,« pravi in dodaja, da komaj še zmorejo kriti stroške za prostore v Vodnikovi ulici 10 in Kosovelovi ulici 4. Glede na število dijakov - srednje šole namreč ministrstvo financira po principu glavarine - bo tako dolgoročno treba razmišljati o selitvi v eno stavbo. »Zdaj so izjemno visoki vzdrževalni stroški, saj vse plačujemo dvojno,« pravi in našteva, da jih je Kajuhov dijaški dom lani stal 40 tisoč evrov, stroški šolske stavbe v Vodnikovi ulici pa še približno sto tisoč evrov. Le nekoliko nižji so stroški za stavbo v Kosovelovi ulici 4, saj tam prihranijo pri ogrevanju na račun cenejšega energenta, seveda pa je zaradi tega, ker je stavba novejša, tudi manj vzdrževalnih del. »Šola seveda ne more v stečaj, a iskati moramo rešitve. Časa imamo največ eno leto,« pravi ravnateljica in dodaja, da bi bilo za šolo seveda najbolj optimalno, če bi se združili na eni lokaciji. O tem bodo v kratkem razpravljali tudi člani sveta šole. »Razumem dijake, ki se že tri leta šolajo v Vodnikovi ulici, da želijo ostati tam. Tudi učitelje razumem, da so navezani na prostore,« še pravi, a hkrati opozarja, da je vse odvisno od denarja in od tega, koliko dijakov bodo imeli. Vpis novincev je zaenkrat boljši kot lani, a na račun novega programa tehnik varovanja, kjer se je na razpisanih 28 mest prijavilo 24 devetošol-cev. »Vpis v ostale programe ostaja na lanski ravni, zato upamo na en oddelek ekonomske gimnazije, po dva oddelka PTI, ekonomskega tehnika in trgovca, čeprav pri slednjem zaenkrat kaže na enega, ter po en oddelek administratorjev in tehnikov varovanja. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA mesec spsrta Ne zamudite pestrega | •športnega dogajanja v fknejmmestu! \ V tednu od 15. do 21. maja poleg rednih tedenskih vadb ne spreglejte: V KNEŽJEM MESTU 9.5.- 8.6. 2014 nformacije www.szc.si www.fatburn.si mm- Mali urbani gladiatorcekT za otroke (sobota, 17. maj med 10. in 12. uro, Lapidarij pri OKC) 1 \ JlK t ^^ W ki Urbani gladiator (nedelja, v 18. maj, start ob 10. uri, Lapidarij pri OKC) Pohod na Brnico - (nedelja, 18. maj, start ob 8. uri izpred parkirišča pri letnem bazenu) Fundacija za šport www.ftjndaclJazaspoft.org Park za starejše GORNJI GRAD - Za centrom starejših so začeli urejati park za starejše, ki ga gradi gornjegrajsko društvo upokojencev, namenjen pa bo starejšim tako v kraju kot tudi v centru starejših. V parku nameravajo urediti balinišč in kegljišče na vrvico, postavili bodo klopce in lesen objekt za rekvizite, posadili pa bodo tudi drevesa. Park naj bi uradno odprli ob občinskem prazniku, ki ga v Gornjem Gradu slavijo konec junija. US Konjičani dobro poslujejo V zdravstvenem domu opozarjajo na težke pogoje poslovanja Direktor konjiškega zdravstvenega doma Darko Ratajc z novo zobozdravnico Tino Jerše Lužnik, ki dela od marca. Direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Darko Ratajc je do splošnih razmer v slovenskem zdravstvu zelo kritičen. Kot opaža, tisti, ki so za ureditev razmer odgovorni, tega ne storijo. »Samo čakajo in če se bo čakalo, se zdravstvu v Sloveniji ne piše nič dobro,« meni Darko Ratajc. Po njegovem opažanju naj bi se najprej sploh dogovorili, kdo naj ima v zdravstvu prvo besedo. »Po eni strani imamo zavarovalnico, kjer stokajo, da denarja nimajo, po drugi strani imamo že dolgo ministrstvo brez ministra, ki potrebnih ukrepov ne sprejme. Spet po drugi strani imamo zdravniško zbornico in sindikat zdravnikov,« dodaja direktor v Slovenskih Konjicah. »Naj se v tej državi vendar le že dogovorijo, za kaj se gre, kdo je za kaj odgovoren in za kaj plačan. Naj začnejo svoje delo opravljati,« pravi Ratajc, ki je do primarnega zdravstva manj kritičen. SLOVENSKE KONJICE -V občini so zadovoljni z lanskim uspešnim poslovanjem zdravstvenega doma, kjer so dobro gospodarili kljub težkim razmeram. Po finančnem načrtu za leto 2014, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, naj bi prihodke povišali za štiri odstotke. Ti naj bi odhodke znova presegali. Po poročilu, ki so ga predstavili na zadnji seji občinskega sveta, je zdravstveni dom lani ustvaril 2,7 milijona evrov prihodkov in malo manj odhodkov. Poleg prihodkov iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja so del prihodkov ustvarili na trgu, od tega največ na področjih medicine dela in samoplačniških storitev v zobozdravstvu. Med odhodki predstavljajo najvišji delež stroški dela, ki znašajo 58 odstotkov vseh odhodkov (v zdravstvenem domu je 65 zaposlenih). Pomembno je, da jim je lani uspelo znižati število ur dežurstev za 14 odstotkov, kar so dosegli z boljšo organizacijo dela. »Zdravstveni dom ima za poslovanje težke pogoje,« omenja direktor Darko Ratajc. Delež zasebnega zdravstva na tem območju je kar 75-odsto- ten, kar bistveno vpliva na delež financiranja zavarovalnice. V breme so jim prav tako nizki količniki glavarine, nekaterim ambulantam prav tako manjka bolnikov, kar je posledica visokega deleža zasebnikov. Letos naj bi stroške dela povišali še za šest odstotkov, kar je posledica zaposlitev zaradi dveh novih koncesij. Gre za referenčno ambulanto in zobno ambulanto v Zrečah, ki je začela delovati marca. »V novi zreški ambulanti opažamo izjemno dober vpis, zato verjamemo, da bomo zahtevano število bolnikov vpisali do konca leta,« ocenjuje direktor. Med večjimi potrebami zdravstvenega doma je načrtovan nakup vozila za nujne in nenujne ležeče prevoze bolnikov, kupili naj bi ga prihodnje leto. Takšna vozila stanejo okoli osemdeset tisoč evrov, zanj naj bi sami zagotovili polovico potrebnega denarja, za preostalo bodo prosili občine ustanoviteljice, To doslej ni bila praksa, vendar jih v to sili dejstvo, da zavarovalnica sredstva za naložbe znižuje. BRANE JERANKO Foto: BJ Od spomenika do vina Velike priprave Frankolovčanov v počastitev velikega Antona Bezenška VOJNIK - Na Frankolo-vem se obsežno pripravljajo na praznovanje 160-letnice rojstva očeta bolgarske stenografije, frankolovskega rojaka Antona Bezenška. V Bolgariji ga veliko bolj spoštujejo kot v Sloveniji in Frankolovčani so se odločili, da bodo znamenitemu rojaku za letošnjo obletnico posvetili veliko pozornost. V kraju je že nekaj stvari, ki spominjajo na Bezenška, poleg rojstne hiše s spominsko ploščo oživlja spomin nanj ime prosvetnega društva. Letos bodo odkrili njegov doprsni kip, slovesno odprli po njem imenovano Tončkovo učno pot in po njem imenovali osnovno šolo. »Vse to bo Antona Bezenška postavilo na pravo mesto, čeprav moram reči, da nismo spali,« pravi župan Beno Podergajs in omenja knjigo o Bezenšku iz leta 1995, ki so jo izdali na Frankolovem. Spoštujejo ga tudi Bolgari Bezenškov doprsni kip bodo slovesno odkrili 24. maja, ko bodo na Frankolovem praznovali krajevni praznik. Kiparja Petra Kostadinova so prebivalci Sofije že marca opazovali, kako je ustvarjal mavčni odlitek Bezenškovega spomenika v bolgarski prestolnici, ki služi za bronasto kopijo skorajšnje- ga kipa na Frankolovem. In Bolgari so našega Bezenška toliko vzeli za svojega, da so postavili na njegovo hišo v Sofiji spominsko ploščo, v Sofiji in Plovdivu so mu posvetili ulici, v preteklosti so tudi izdali poštno znamko z njegovo podobo. O spoštovanju do Be-zenška priča med drugim to, da bo na odprtju kipa nastopil upoštevan dekliški pevski zbor iz Plovdiva, pričakujejo prav tako nekaj profesorjev srednje šole, kjer je učil Bezenšek, in tri bolgarske poslance. Šolo in pot poimenovani po njem V okviru praznovanja 160-letnice njegovega rojstva so po njem poimenovali franko-lovsko osnovno šolo, odpirajo tudi po njem poimenovano Tončkovo učno pot. Osem kilometrov dolga krožna učna pot vodi od osnovne šole do njegove rojstne hiše na Bezen-škovem Bukovju ter naprej v Črešnjice, od koder se po drugi poti vrnemo k osnovni šoli. »Pomemben je izobraževalni vidik te poti, da odkrijemo tančico iz življenja in dela Antona Bezenška, da ohranimo spomin nanj,« pravi predsednica Turističnega društva Fran-kolovo Irma Blazinšek, kjer so bili na čelu prizadevanj za vzpostavitev Tončkove poti. BRANE JERANKO Anton Bezenšek naj bi na Frankolovem dobil celo svoje vino. »Pripravljamo tudi polnitev protokolarnega vina frankolovskih vinogradnikov, Tončkovega vina,« je na novinarski konferenci pred velikim slavjem napovedal predsednik krajevne skupnosti in prosvetnega društva Antona Bezenška Dušan Horvat. Pospravijo lahko občani NAZARJE - Koncesionar za vzdrževanje vodotokov, celjski Nivo, letos izvaja zelo obsežno čiščenje struge Drete od Šmartnega ob Dreti proti Nazarjam. Dela še niso končana, Občina Nazarje pa je Nivoju poslala prošnjo, naj pred začetkom košnje s travnikov odstrani drevje in vejevje, očiščeno iz vodotokov. Vendar je Nivo v svojem odgovoru zaprosil za pomoč občane. Zainteresirani priobalni lastniki naj sami vzamejo drevje in ga porabijo za kurjavo pod pogojem, da počistijo, poberejo in odstranijo tako večja debla kot tudi manjše veje in dračje. Tako bi v varovalnem pasu Drete s skupnimi močmi povečali poplavno varnost območja. US Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje Infond vzajemni sldadl Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si "Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21 člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http://uuujuu.alta.si/disclaimer. Kot nam je lani poleti zagotovil Tomaž Willenpart z Direkcije RS za ceste, naj bi bil novi most čez Hotunjščico zgrajen v prvi polovici letošnjega leta. Gradnja se je zaradi pomanjkanja denarja tik pred koncem ustavila. Novega mostu še ne bo Obnova mostu na državni cesti med Polzelo in Velenjem zaradi pomanjkanja denarja stoji POLZELA - Po številnih občinah na Celjskem so med ključne naložbe uvrstili prav obnovo dotrajanih občinskih cest, ki jih še dodatno načenja vse gostejši promet. Namesto da bi bilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor pri urejanju cest zgled lokalnim skupnostim, so državne cestne povezave ponekod še v veliko slabšem stanju. Eden takšnih primerov je državna cesta med Polzelo in Velenjem, ki zaradi številnih lukenj, kot smo že poročali lani poleti, postaja vedno bolj nevarna, direkcija za ceste pa denar namesto za celovito obnovo namenja zgolj za krpanje lukenj. Na odseku je še posebej v slabem stanju most čez potok Hotunjščica. Kljub temu da je za promet zaprt že vse od leta 2010, je država novega začeli graditi šele lani jeseni. Ko je že kazalo, da bo cesta v Andražu nad Polzelo letos poleti, ko naj bi bila po zagotovilih direkcije gradnja novega mostu končana, ponovno normalno prevozna, je vse skupaj padlo v vodo tik pred koncem gradnje. Država nima denarja Obstoječi most so zgradili leta 1960. Ker sta ga v vseh teh letih dodobra načela zob časa in vedno gostejši promet, so ga pristojne službe oktobra leta 2010 zaprle za ves promet. Koncesionar rednega vzdrževanja državnih cest je namreč ugotovil, da je levi obrežni opornik močno razpokan. Strokovna komi- sija je ocenila, da zaradi poškodbe promet čez most ni več varen, njegova obnova pa je zaradi starosti, neustreznega temeljenja in dotrajanosti materialov povem negospodarna. Direkcija za ceste je še isti mesec postavila začasni jekleni most. Razmere so se še poslabšale lani marca, ko se je del obstoječega mostu porušil in s tem ogrozil še nadomestnega. Izvajalec del, Voc Celje, je novi most, vreden malo manj kot 290 tisoč evrov, začel graditi lani avgusta. Po prvotnih načrtih naj bi ga zgradil do konca junija letos. Zaradi rebalansa državnega proračuna, na podlagi katerega je direkcija za ceste ostala brez vseh sredstev za izvedbo investicijskih del, se je gradnja ustavila. Domačini vse bolj nejevoljni Domačini in ostali redni uporabniki ceste postajajo vse bolj nejevoljni. Če jih v prvi vrsti ne moti toliko enosmerna zapora ceste, je za njih posebej pereč problem zagotavljanje ustrezne varnosti. Prehod čez Hotunjščico je zaradi nedokončanih gradbenih del vedno bolj nevaren, saj široka vozila, med katerimi je zaradi bližnjega kamnoloma veliko tovornjakov, na tem delu vse bolj najedajo cestišče. Spodnjesavinjčani si ne upajo niti pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo, če bo gradnja zaustavljena za daljši čas. Na občini so pojasnili, da se vedno več udeležencev v prometu obrača tudi nanje, a imajo v tem primeru, ker gre za državno cesto, zvezane roke. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Ponovno festival industrijske konoplje ŽALEC - Lani je bil v Bio parku Nivo v Žalcu prvi slovenski festival industrijske konoplje, v soboto pa so se strokovnjaki in vsi, ki jih zanima ta tema, ponovno družili, se seznanjali z gojenjem te rastline, pokušali jedi iz konoplje ter izmenjevali izkušnje in mnenja o njeni uporabnosti. Gojenje industrijske konoplje namreč v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Svoj delež k tem premikom so po besedah vodje parka Ja-nija Štuseja prispevali tudi organizatorji festivala, ki že nekaj let prirejajo Ekofest, na katerem so že pred leti prvi v Sloveniji začeli učiti, e MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 96. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU GLAZIJA - OBMOČJE S10 I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu Glazija - območje S10, ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). Predmet podrobnega načrta je predvidena gradnja na zemljišču s parcelnimi številkami 388 in 389/2, obe k.o. Celje. Za nameravan poseg je bila izdana odločba o izdelavi CPVO, vendar ne v zakonitem in razumnem roku, zato le-ta ni del gradiva za javno razgrnitev. Spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu Glazija - območje S10 se nanašajo le na spremenjene izvedbene pogoje. Nameravana prostorska ureditev ne spreminja osnovne namenske rabe prostora, nanaša se na dopolnitev obstoječe pozidave in zgoščevanje naselja samo v smislu nadomeščanja odstranjenega objekta. II. Gradivo bo od 23. 5.2014 do vključno 23.6.2014 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter - na sedežu Mestne četrti Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje. Javna obravnava bo v sredo, 28. maja 2014, ob 15. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Glazija 10«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/okolje. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Na stojnicah so na festivalu ponujali izdelke iz industrijske konoplje. kako pridobiti dovoljenje za pridelavo konoplje, kakšne so njene koristi in zdravilnost. V strokovnem delu festivala je bilo mogoče slišati pogovore o tem, da konoplja zagotovo zdravi bolezni, povezane z degeneracijo in s staranjem celic, za kanabi-noide, kot je THC, pa velja, da imajo podobno kemično sestavo kot naši lastni hor- moni. Industrijski konoplji pripisujejo več koristi, ki niso le zdravstvene narave. Uporabna je namreč v papirni, tekstilni, gradbeni, kozmetični, prehrambeni industriji, a tudi v industriji umetnih mas in energetiki. Postavljeni so bili temelji za ustanovitev zadruge za razvoj konopljarstva v Sloveniji. TC, foto: GrupA Žalnico je avgusta lani začelo graditi podjetje NGD iz Ljubljane, ki je bilo izbrano kot najugodnejše na podlagi javnega razpisa. Žalnica naj bi bila po prvotnih napovedih dokončana že v letu 2013, ker pa so bili zidovi obstoječe stavbe močno dotrajani in je bila potrebna novogradnja v celoti, so novo stavbo namenu predali v petek, 9. maja. Med gradnjo je bila v neposredni bližini postavljena začasna nadomestna žalnica, ki je omogočala nemoteno izvajanje pogrebnih obredov. Za dostojnejše slovo od bližnjih Žalujoči manj izpostavljeni vremenu in hrupu - Stavba bolje pripravljena na morebitne poplave LAŠKO - Občani, ki na laškem pokopališču svoje bližnje pospremijo na zadnjo pot, so si vrsto let želeli primerneje urejene žalnice. Ob slovesu je zbrane namreč motil hrup, obstoječa žalnica iz leta 1973 pa ni več zagotavljala ustreznih pogojev za izvedbo sodobnega pogrebnega obreda. Projekt je predvideval dozidavo k obstoječi stavbi in njeno rekonstrukcijo, ker pa je bila žalnica doslej večkrat poplavljena, so bili nosilne stene in temelji že močno dotrajani. Zaradi zagotavljanja ustrezne statike je izvajalec moral na novo zgraditi vse poslovilne vežice. Stavba je tako v celoti novogradnja, na eni strani ima nadstrešek, da bodo ljudje, ki se poslavljajo od bližnjih, zaščiteni pred vremenom, druga stran pa je zaščitena pred hrupom. Dokončanje del je bilo predvideno že za konec leta 2013. Pridobivanje novega, dopolnjenega gradbenega dovoljenja pa je rok dokončanja zamaknilo za tri mesece. Vodoodporna oprema Žalnica bo uporabnikom bolj prijazna tudi zaradi novega, prizidanega servisnega dela k obstoječemu objektu na jugovzhodni strani. V njem so dve čajni kuhinji, garaža za pogrebna vozila, prostori za inventar, sanitarije in prostori za zaposlene ter za duhovnika. Na severni strani je zgrajen plato, kjer stoji poslovilna dvorana, velika 210 kvadratnih metrov. Vhodi v poslovilne vežice so obrnjeni na zadnjo stran, proti pokopališču. Skupaj ima stavba dobrih 400 kvadratnih metrov notranjih prostorov in dobrih 200 kvadratnih metrov nadstreškov. Tehnologija gradnje in izbrani materiali zagotavljajo minimalno škodo stavbe v primeru poplav. Vsa oprema je vodoodporna ali dvignjena na protipoplavno raven. Žalnica ostaja na starem mestu Občina Laško si je sicer več let prizadevala zgraditi nov, sodoben in funkcionalen objekt, namenjen poslavlja-nju od bližnjih. Prve ideje o prenovi segajo že v leto 1998, različne projekte pa so projektantska podjetja izdelala še v letih 2001, 2003, 2007, v sodelovanju s Pivovarno Laško pa še leta 2009. Ta zasnova je predvidevala rušenje stare žalnice in njeno gradnjo na novem mestu, in sicer na območju stare žage podjetja Bor Laško. Zataknilo se je pri pridobitvi dovoljenja za spremembo lokacije. Ker novogradnje v poplavnem območju reke Savinje niso več dovoljene, je prestavitvi nasprotovala Agencija RS za okolje. TINA VENGUST Foto: Občina Laško Postorili že več kot polovico ROGATEC - Občina Rogatec je vključena v projekt obnove vodovodnega omrežja, ki nosi naslov Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Ta bo zagotovil boljšo oskrbo s pitno vodo za več kot 32 tisoč prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega. V Rogatcu se ne bojijo, da dela ne bi bila končana znotraj predvidenega časovnega okvirja. Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle v občini Rogatec predvideva menjavo sedem kilometrov obstoječih azbestnih cevi in je ocenjen na 1,2 milijona evrov. Po besedah župana Martina Mikoliča se investicija nadaljuje po predvidenem načrtu, postorjenih pa je že več kot polovica potrebnih del. Zato se na občini ne bojijo, da obnova vodovoda ne bi bila končana do letošnjega septembra, ko je predviden rok za dokončanje projekta. TV NA KRATKO Mesec mladih prvič v knežjem mestu CELJE - V Klubu študentov občine Celje (KŠOC) so pretekla leta spomladi pripravljali različne prireditve, ki so jih konec maja zaključili z velikim koncertom Mladi smo - Open Air. Letos so se odločili te strniti v en mesec zlasti zaradi tega, ker je bila organizacija tolikšnega števila prireditev tudi finančno (pre)velik zalogaj za klub študentov. V maju želijo mladim ponuditi priložnost, da sodelujejo na dogodkih, ki so idealna priložnost za druženje, spoznavanje novih vsebin ter vključevanje v mladinske dejavnosti. »Predvsem pa jih zvabiti ven iz stanovanj, zlasti proč od računalnikov,« pravi Iva Jeknic in dodaja, da se bodo tako v Celju do konca meseca zvrstile kulturne, izobraževalne, športne in družabne prireditve. Za začetek Meseca mladih so pripravili razstavo in srečanje stand up komikov ter kino pod zvezdami. Kot še dodaja Iva Jeknič, so bile prve prireditve izjemno dobro obiskane. V Celjskem mladinskem centru se je obakrat zbralo več mladih, kot so jih pričakovali, tako da so morali v dvorano prinesti še dodatne stole. Ta konec tedna sledita v petek delavnica o socialnem podjetništvu in v soboto dobrodelni pohod na Celjsko kočo. IS Po letu inšpektorata PODČETRTEK - Minilo je leto od ustanovitve medobčinskega inšpektorata občin Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec. Na zadnji seji občinskega sveta Podčetrtka je o njegovem lanskem delu poročal medobčinski inšpektor Marko Razboršek. Tri občine so skupni inšpektorat ustanovile lani januarja. Slatinčani in Rogačani so so pred tem imeli že skupno re-darstvo. V inšpektoratu so zadovoljni, ker so bili lani izrečeni inšpekcijski ukrepi v skoraj vseh primerih upoštevani. Inšpektor izpostavlja, da je kar nekaj kategoriziranih cest v zasebni lasti, vendar je vse več primerov, ko zasebniki javnega prometa tam ne dovolijo. Na cesto celo postavljajo ovire, od betonskih ograj in podrtih dreves do različnih vozil. Inšpektor poudarja, da zakonodaja postavljanje ovir na javno cesto prepoveduje in da je to prekršek. V primeru, če gre za oviro, ki je ni mogoče takoj odstraniti, inšpektor zapove, da jo je treba odstraniti in za to določi rok. Posamezni svetniki so omenjali, da so rezultati dela inšpektorata na terenu opazni. Na seji je svetnica, ki jo moti to, da nekateri kmetovalci cest po opravljenih kmečkih delih ne počistijo, inšpektorja vprašala, kam je onesnaževanje ceste mogoče prijaviti. Inšpektor ji je pojasnil, da je to mogoče prijaviti občinskemu inšpektorju, redarju in policiji. BJ ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Namesto davka za nove pridobitve ROGAŠKA SLATINA - Ker so ustavni sodniki razveljavili davek na nepremičnine, bodo občine denar, predviden za plačilo davka na nepremičnine v občinski lasti, lahko porabile za kaj drugega. V Rogaški Slatini ga bodo najverjetneje namenili investicijam. »Ostalo ne bo nič, saj imamo dovolj vsebin, za katere potrebujemo denar,« je dejal župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič. Občina bo na eni od prihodnjih sej občinskemu svetu predlagala, da bi približno 80 tisoč evrov, ki so bili predvideni za plačilo davka na nepremičnine v občinski lasti, prerazporedila za investicije - za nove projekte ali za stroške nepričakovanih dodatnih del. Z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča bo občina v proračunu letos po besedah župana zbrala približno enak znesek kot lani. TV Z roko v roki do obnovljenih cest ŠENTJUR - Minuli petek in soboto so v občini namenu predali dva prenovljena odseka cest, ki sta ju krajevni skupnosti Dramlje in Prevorje obnovili s pomočjo občinskega razpisa za sofinanciranje modernizacije javnih poti in nekategoriziranih cest. V krajevni skupnosti Dramlje so trak prerezali pri modernizirani cesti Straža na Gori-Zgornje Slemene in Zgornje Slemene-Stare Slemene v skupni dolžini okoli 1,3 kilometra. V krajevni skupnosti Prevorje pa so v vasi Košnica odprli dober kilometer obnovljene javne poti Zgornja Košnica-Po-gorevce. Na občinski razpis za obnove cest se lahko prijavi vseh 13 krajevnih skupnosti. Šentjurska občina je v letih 2013 in 2014 zanj skupno namenila slabega pol milijona evrov. Obnove iz svojih proračunov sofinancirajo še krajevne skupnosti in krajani. TV ■ I VI VB I ■ ■ Učimo se vse življenje Teden vseživljenjskega učenja zdaj traja dva meseca Doroteja Špec iz Laškega se je z različnimi oblikami neformalnega izobraževanja srečala že kot redna študentka. Neformalna znanja za zaposlitev Diplomantki fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Doroteji Špec se zdijo izkušnje dodatnih izobraževanj, ki niso povezane s študijem, pomembne pri iskanju prve zaposlitve, saj delodajalci vse bolj cenijo neformalno izobraževanje. Po njenem mnenju je študij (pre)ozko usmerjen in študentu ne prinese dovolj širokih znanj. Tako se je sama ves čas izobraževala na različnih področjih. Med študijem je bila aktivna v domačem študentskem klubu v Laškem. Laški akademski klub ji je omogočil, da se je preizkusila kot organizatorka projektov. Ugotavlja, da bo lahko znanja vodenja in organiziranja projektov ter iskanja sponzorjev unovčila pri iskanju zaposlitve, saj se zdijo delodajalcem ta znanja potrebna, čeprav jih v formalnem izobraževanju študenti ne pridobijo. Zaveda se, da je znanje jezikov danes nuja, zato se ves čas izobražuje tudi na tem področju. Predvsem znanje ruščine je čedalje bolj cenjeno pri njeni študijski usmeritvi, zato se pridno že nekaj mesecev izpopolnjuje v znanju ruskega jezika. Doroteja je prepričana, da mladim primanjkujejo tudi izkušnje pri iskanju dela. Številni se soočajo z nepreglednim življenjepisom in ne vedo, kako ga napisati tako, da izstopa med številnimi, ki se pojavljajo na mizah delodajalcev. Prvi razgovori tako predstavljajo za številne mlade neprijetne izkušnje. Sama se je temu izognila, saj se je udeležila enega od šestih zaposlitvenih klubov, ki delujejo po Sloveniji. Prepričana je, da ji je klub omogočil številna nova znanja o povečanju zaposljivosti in da je zdaj pripravljena samozavestno stopiti na trg dela. A ne samo to, Doroteja se dogovarja že za svojo prvo zaposlitev. JASMINA JAKOPIČ V ta mesec oblačimo za drobiž V podjetju Outlet Marines vas bomo ves mesec razvajali z mega razprodajo tekstilnih izdelkov, kakršne že dolgo ni bilo. Če ste pripravljeni, da 50 centov zamenjate za kvalitetno majico ali recimo 1,5 evra za srajco, se vidimo na Teharjah 7a! Kakorkoli obrnemo, 50-do 70-odstotni popust ali 50 centov za majico je dovolj zgovoren podatek, da je razprodaja res mega. Izbirali boste med mnogimi izdelki: moške in ženske srajce so že od 1,5 evra, moške in ženske majice od 1,5 evra, polo majice od 2 evra, vetrovke od 4 evre, rjuhe od 3 evre, otroška oblačila in otroške majice od 50 centov, mehke odeje od 3,5 evra. Vse to v več barvah in velikostih. Zanimiv je program brisač, kopalniških in pla-žnih. Brisače za vašo kopalnico, 50x100 cm, boste v podjetju Outlet Marines dobili že za 50 centov, velike plažne brisače pa od 1,5 evra. To so proizvodni viški z manjšimi napakami, ki jih najbrž niti opazili ne boste. Zagotavljamo, da boste prijetno presenečeni. OutletCenterMarines Teharje 7a, Celje Delovni čas: pon. do pet.: 9.00-18.00 sob: 9.00-13.00 Vljudno vabljeni! Promocijsko besedilo Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki ga kot najpomembnejšo promocijsko manifestacijo izobraževanja in učenja v državi usklajuje andragoški center, v Sloveniji prirejajo že devetnajstič. Po vsej državi se številne prireditve pod sloganom Učenje za življenje vrstijo vse od 1. maja do 30. junija. Slovenija se je v projekt promocije vseživljenjskega izobraževanja in učenja vključila leta 1996 kot šesta država na svetu, projekt pa raste iz leta v leto, saj zdaj festivale učenja prireja že okrog 40 držav, od tega več kot 20 v Evropi. Načeloma je TVU uradno tretji teden v maju, torej ta teden, sicer pa vanj štejejo vse prireditve, ki se bodo v Sloveniji zvrstile od začetka maja do konca junija. Lani je približno 1.300 izvajalcev pripravilo 9.440 izobraževalnih, promocijskih, informativno-svetoval-nih, družabnih in kulturnih dogodkov, letos bo približno 1.460 izvajalcev priredilo več kot 11.500 podobnih prireditev. Na Celjskem jih bo največ, 341 v Celju, 151 v Šmarju pri Jelšah, 81 v Rogaški Slatini, v Šentjurju 137 in v Žalcu 116. Sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole, ljudske univerze, svetovalna središča in izobraževalni centri, občine, podjetja, uradi in službe zavoda za zaposlovanje. Močno so zastopani tudi društva in različne interesne skupine, knjižnice, kulturni domovi, glasbene in plesne šole, kmetije, turistična združenja, taborniki, skavti, študijski in bralni krožki ... Iz- jemno rast projekta dokazuje pogled v začetno leto 1996, ko je v Sloveniji 74 izvajalcev pripravilo 500 različnih dogodkov. Prireditve TVU so namenjene najširši javnosti, predstavnikom prav vseh generacij. Rdeča nit, ki povezuje dogodke, je običajno vezana na vsakoletno temo Evropskega leta. Ker pa ta letos ni bila razglašena, so v Andragoškem centru Slovenije (ACS) izbrali slogan Učenje za življenje s podtemami: Delo in poklic, Kultura in ustvarjanje, Mul-timediji in učenje, Narava in okolje, Poti do znanja, Šport in turizem, Učeče se skupnosti in Zdravje. IVANA STAMEJČIČ V ACS vsako leto izberejo tudi promotorje znanja, ob učnem krožku iz Tolmina in podjetju Kolektor Group iz Idrije so prejemnice tega naziva tudi tri posameznice s Celjskega. To so Marija Imperl iz Radeč, Jasmina Levičar s Prevorja v šentjurski občini in Mirjana Šibanc iz Velenja. Marija Potočnik vsak dan uporablja znanje iz računalništva. Tečaji dobrodošli za upokojence Marija Potočnik s Kozjanskega je 68-letna upokojenka, ki zadnjih šest let s prijatelji in sorodniki pogosto klepeta preko družabnih omrežij. Vendar ni bilo vedno tako. Pred približno šestimi leti je njen sin Marko odšel študirat v Veliko Britanijo. Kot se rada pošali Marica, je bil prav on »kriv«, da se je odločila za obisk računalniškega tečaja. Želela se je naučiti, kako rokovati s svetovnim spletom, kako komunicirati po elektronski pošti in skypu. Telefonski pogovori v tujino namreč kar nekaj stanejo. »In zakaj bi plačevali, če se lahko pogovarjamo zastonj,« je bila praktična Potočnikova. Po opravljenem tečaju si je ustvarila naslov elektronske pošte, nato se je prijavila tudi na največje družabno omrežje Facebook. »Takšni tečaji so za nas starejše koristni, saj se lahko povezujemo preko interneta in s tem širimo svoje zanje,« je povedala o koristnosti izobraževanja. Se pa živahna upokojenka udeležuje tudi drugih tečajev, med njimi je bil zanjo zelo dobrodošel začetni tečaj nemškega jezika. »V Nemčiji imam veliko sorodnikov, ki pridejo vsako leto na obisk. Zdaj se že lahko malo bolje sporazumevam s tistimi, ki ne govorijo slovensko,« je povedala Marija. V okviru upokojenskega društva, kjer je Potočnikova zelo dejavna, sodeluje v tečaju o koristnosti zdravilnih rastlin in uporabi gozdnih sadežev, kjer jih poučuje kar kolegica iz društva. V okoliških gozdovih in na travnikih nabirajo in proučujejo različne rastline, vmes pa si izmenjujejo recepte za čaje in zdravilne likerje. »Spoznavanje rastlin v naravi je res lepo doživetje. Poznam veliko rastlin, a se kljub temu vedno naučim kaj novega. Zadnjič smo nabirali divje šparglje. Sploh nisem vedela, da rastejo tudi na našem koncu,« je navdušeno povedala in ob tem dodala, da so tečaji za starejše poleg pridobivanja novega znanja tudi druženje in kakovostno preživljanje prostega časa. »Škoda le, da tudi na tem področju primanjkuje denarja in da je brezplačnih oziroma cenejših tečajev vedno manj,« je zaključila Marija Potočnik. JERICA POTOČNIK Za pregledno lastništvo GORNJI GRAD - Poleg »domače« tudi občine Luče, Solčava, Ljubno in Nazarje, zdaj ko je začelo delovati odlagališče odpadkov v Podhomu, urejajo lastniške donose v tem zbirnem centru. Občine so medsebojne odnose uredile s Pogodbo o sodelovanju pri realizaciji projekta Zbirni center Podhom pri Gornjem Gradu. S pogodbo so se občine zavezale, da bodo uresničile projekt kot investitorice, torej da bodo sodelovale pri pripravi investicijske dokumentacije in ustreznih občinskih aktov, vključile projekt v proračune in ga seveda tudi sofinancirale. Občina Gornji Grad je za gradnjo odlagališča prispevala tudi nepremičnino, zemljišče v velikosti dobrih 30 tisoč kvadratnih metrov, vrednost pa ocenjujejo na 51 tisoč evrov. Občine Gornji Grad, Nazarje in Ljubno bodo v odlagališče vložile približno četrtinske deleže skupne vrednosti odlagališča, občina Luče malo več kot 15 odstotkov, Solčava pa 5-odsotni delež. US »Pred desetimi leti smo ob starem kulturnem domu, kjer je danes Ksevt, ob občinski in državni zastavi izobesili evropsko. Takrat si na takšen dogodek, ki se je zgodil po desetletju, niti ne bi upal pomisliti,« komentira župan Slavko Vetrih. Orbitalni okteti. Na slovesnosti s tem naslovom je nastopilo več oktetov. Obletnica v vesoljskem duhu Izbrali so Vitanje VITANJE - Osrednja državna proslava v počastitev desetletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo je bila v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij. Proslava je bila v znamenju bogatega kulturnega programa, slavnostna govornica je bila predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek. Na slovesnosti z naslovom Orbitalni okteti je med več skupinami z osmimi izvajalci nastopil Vitanjski oktet, recitirali so dramski umetniki, nastopili sta tudi folklorna skupina v belokranjskih nošah in skupina Beneški fantje. Režiser proslave Dragan Živadinov je tako želel pove- zati duh časa 21. stoletja in univerzalni čas ljudskega ter planetarnega. Kot duhovno izhodišče mu je služil Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927. Slavnostna govornica Alenka Bratušek je med drugim opozorila na štiri temelje, na katerih sloni mogočna stavba vesoljskega centra v Vitanju: omenila je vizionarstvo Hermana Potočnika Noordunga, delavnost Vitanjčanov, dobro osmišljena evropska sredstva za ta projekt in upravljavsko modrost. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, desetletnico vstopa Slovenije v evropsko integracijo pa je počastila tudi slovenska Katoliška cerkev. Pred državno slovesnostjo je bila v župnijski cerkvi na Hri-berci maša za domovino, ki jo je vodil apostolski nuncij dr. Julius Janusz, somaševala sta predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Gla-van in njen podpredsednik dr. Stanislav Lipovšek. Po njej so v podružnični cerkvi v Breznu odprli še razstavo križev iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Križi skozi stoletja. V Vitanju ocenjujejo, da je bila državna proslava v tem kraju za promocijo te občine izjemen dogodek, ki je prav tako pomemben po vsebinski plati. BRANKO JERANKO Foto: arhiv MK (Stanko Gruden, STA) Kraj proslave ob desetletnici vstopa Slovenije v EU je določil Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, pri organizaciji so z njim sodelovali Občina Vitanje z javnim zavodom Ksevt in RTV Slovenija. Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo strošek organizacije proslave na približno 44 tisoč evrov. Državne proslave v celoti financirajo iz postavke pri tem ministrstvu, posebej namenjene njihovi organizaciji. NA KRATKO Izbrali so vrtec PREBOLD - Aprila so Mercatorjevi kupci v stotih izbranih Mercatorjevih trgovinah po celi Sloveniji, med njimi tudi v preboldski poslovalnici, s svojimi glasovi odločali, katero od predlaganih lokalnih društev bo prejemnik Mer-catorjeve donacije v njihovem lokalnem okolju. Kupci v preboldski trgovini so od začetka do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim so lahko oddali svoj glas podpore enemu od treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. Največ glasov, to je 7.024, so namenili tamkajšnjemu vrtcu, ki je ob koncu akcije prejel donacijo v vrednosti tisoč evrov. Nagrajeni sta bili tudi ostali dve udeleženi društvi. Drugo mesto je s 6.689 glasovi zasedlo PGD Prebold in tretjega z 2.008 točkami preboldsko upokojensko društvo. ŠO O ljubezenskih trikotnikih VOJNIK - V kulturnem domu v občinskem središču je bila v nedeljo premierna predstava igre Niti tat ne more pošteno krasti, ki so jo pripravili tamkajšnji ljubiteljski gledališčniki. Zanjo je poskrbela dramska sekcija Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna, ki gledalce s predstavami redno preseneča. Komedija Daria Foa Niti tat ne more pošteno krasti predstavlja različne ljubezenske trikotnike in z njimi povezane zaplete. Predstavo je režiral član gledališkega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje Igor Žužek, ki je v Vojniku v dvanajstih letih režiral že šest predstav. BJ Pod Kozjakom imajo potomko DOBRNA - Ob stopnišču k župnijski cerkvi so v soboto slovesno posadili potomko stare trte z mariborskega Lenta. Posadili so jo mariborski mestni viničar Stane Kocutar, ki jo je prinesel kot protokolarno darilo, njen uradni gospodar župan Martin Brecl in njen skrbnik Roman Ramšak. Ta je vodja vinogradniške sekcije na Dobrni. Potomko je blagoslovil župnik Milan Strmšek, v kulturnem programu so nastopili godba, Sestre Jakob, Ljudske pevke Dobrna in Folklorna skupina Dobrna. Slovesnosti so se udeležili slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in predstavniki Evropskega reda vitezov vina. BJ Spomin na padle ŠTORE - Za obletnico zmage v drugi svetovni vojni so v občini pripravili svečanosti ob pomnikih NOB. Padlim so se najprej poklonili pred spomenikom pred Ocvirkovo domačijo v Kompolah, ki spominja na štiri družinske člane, umrle med bojem proti nacizmu. Na Javorniku so obiskali spomenik neznanemu vojaku ruske Rdeče armade, čigar spominu se je poklonil tudi Sergej Ivanov, ruski konzul v Ljubljani. Ustavili so se tudi pri novem spomeniku Celjski četi in nato ob spomeniku na Svetini, kjer je pokopanih trideset partizanov in aktivistov. Povsod so prinesli cvetje in prižgali sveče. Svečanosti sta organizirala občina in krajevni odbor zveze borcev za vrednote NOB. BJ Obeležili dan zmage BRASLOVČE - V Letušu je bilo prejšnji petek sedmo srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Udeležili so se ga člani borčevskih organizacij iz vseh krajev Savinjske doline, braslovški, šmarski in žalski župani ter Eva Dolničar Šivic, hči pokojnega Ivana Dolničarja. Zbrane sta v uvodu pozdravila predsednik KOZB za vrednote NOB Braslovče in častni občan Viktor Zorec, nato pa še župan občine Branimir Strojanšek. Slavnostna govornica je bila poslanka Ljubica Jelušič. Spregovorila je o pomenu dneva Evrope, ki ga ne obeležujemo le zato, ker je Slovenija že deset let članica Evropske unije, temveč tudi zato, ker so bili v Sloveniji, tudi v Savinjski dolini, pomembni dogodki druge svetovne vojne. ŠO Za državno proslavo desetletnice vstopa v Evropsko unijo je bil vesoljski center slavnostno osvetljen. Največ informacij s Celjskega □ r □ 1 ?m □©(Šdl 12 EVROPSKE VOLITVE Kot smo zapisali v pojasnilu o spremljanju evropskih volitev v Novem tedniku 8. maja v št. 19 na strani 6, danes objavljamo povzetke iz sporočil za javnost, ki so nam jih organizatorji promocijskih aktivnosti posameznih kandidatov in kandidatnih list na Celjskem posredovali na naslov uredništva tednik@nt-rc.si do vključno ponedeljka, 12. maja. V uredništvu smo se odločili, da bralcem pobliže predstavimo nekaj vidikov delovanja in pomena Evropskega parlamenta s pomočjo vabljene avtorice, Celjanke, ki živi v Ljubljani in si je profesionalne izkušnje nabirala tudi v Evropskem parlamentu. Prav tako nadaljujemo objavo razmislekov mladih o tem, kaj zanje pomeni desetletje življenja v Evropski uniji. V Novem tedniku, ki bo izšel 22. maja, bomo objavili povzetke sporočil za javnost, ki jih bomo prejeli do vključno ponedeljka, 19. maja. Sicer pa lahko kandidati in kandidatne liste svoje programe in poglede na politiko, ki jo bodo zastopali v Evropskem parlamentu, objavijo v plačljivih promocijskih sporočilih in oglasih. Za ponudbo se obrnite na e-naslova marketing@radiocelje.si (za Radio Celje) in agencija@nt-rc.si (za Novi tednik). UREDNIŠTVO Kandidati s Celjskega Med 118 kandidati za Evropski parlament je tudi 11 imen s Celjskega. V celoti smo kandidatne liste z izžrebanimi zaporednimi številkami na glasovnicah že objavili v prejšnji številki Novega tednika, tokrat ponavljamo le tiste liste kandidatov, ki imajo na mandatnih mestih tudi posameznike s Celjskega. Državljanska lista in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (nosilec liste aktualni minister za pravosodje Senko Pličanič, na 4. mestu svetovalka notranjega ministra vlade v odstopu Gregorja Viranta, in sicer Vesna Alaber, 27-letna univ. dipl. politologinja iz Celja), Nova Slovenija - NSi in Slovenska ljudska stranka - SLS (nosilec liste zdajšnji evropski poslanec Lojze Peterle, na 4. mestu lanska vinska kraljica in direktorica MC Dravinjske doline Nežika Pavlič, 26-letna gimnazijska maturantka iz Slovenskih Konjic, in na 6. mestu državnozborski poslanec SLS Jakob Presečnik, 66-letni univ. dipl. inž. gradbeništva iz Mozirja), Socialni demokrati in Stranka evropskih socialistov (nosilec liste predsednik stranke Igor Lukšič, na 5. mestu podjetnica Marinka Vovk, 47-letna doktorica bioloških znanosti iz Slovenskih Konjic), Slovenska demokratska stranka - SDS (nosilec liste zdajšnji evropski poslanec Milan Zver, na 6. mestu podpredsednica podmladka SDS Carmen Merčnik, 23-letna študentka evropskih študij iz Zreč), Slovenski narod (nosilec liste pravnik Bogomil Knavs, na 3. mestu Dušan Egidij Kubot - TotiSlo, 54-letni teolog iz Zreč, in na 6. mestu arhivarka in knjižničarka Simona Drev, 31-letna univ. dipl. mikro-biologinja iz Šoštanja), Zeleni Slovenije (nosilec liste predsednik stranke Vlado Čuš, na 7. mestu nekdanji vrhunski atlet Franc Branko Vivod, 70-letni upokojeni zlatar iz Celja), DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (nosilec liste zdajšnji evropski poslanec Ivo Vajgl, na 3. mestu podjetnik Iztok Salobir, 52-letni univ. dipl. ekonomist in inž. gradbeništva iz Celja), Zares - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (nosilka liste nekdanja ministrica in magistrica ekonomije Darja Radič, na 5. mestu podjetnica Simona Potočnik, 47-letna mag. ekonomskih znanosti iz Celja, in na 7. mestu podpredsednica stranke Cvetka Ribarič Lasnik, 54-letna doktorica bioloških znanosti iz Velenja). Danes ne bi več glasovala za vstop v EU Marjana Majcen, 32 let, Šentjur: »Pričakovala sem red, urejeno državo, konec propadanja največjih slovenskih podjetij; pa zaupala sem Janezu Drnovšku, takrat se mi je zdel edini pametni politik. No, po desetih letih imamo še večji kaos. Politika EU nam je pripeljala brezobzirni kapitalizem, s katerim je tudi sama prepojena, vendar mu je pri nas, poleg politike, vdano podleglo tudi sodstvo. Članstvo v EU mladim omogoča študij po evropskih univerzah, študijske izmenjave so postale nekaj vsakdanjega, kar je zagotovo velik plus, saj si tako bolje opremljen za iskanje zaposlitve v tujini, potem ko doma ne vidiš več priložnosti. Veliko je tudi projektov za mednarodno povezovanje mladinskih organizacij, kar je prav tako pozitivno, ker je to priložnost za spoznavanje in oplajanje z različnimi običaji, miselnostjo, kulturo. Negativno plat vidim predvsem v tem, da se mora slovenska zakonodaja v večji meri ravnati po navodilih unije, zelo malo imamo manevrskega prostora. In ko bo unija enkrat pokleknila, na primer pred Monsan-tom, bomo tudi pri nas morali saditi izključno njihove gensko spremenjene paradižnike in jesti pujse, obolele za rakom zaradi gensko spremenjene koruze. Danes ne bi več glasovala za vstop v EU. Verjetno bi bilo več možnosti za vpeljavo človeku in naravi prijazne politike. Svojo prihodnost pa zaenkrat še vidim v domovini.« Ali me v Bruslju čaka služba? Mestni odbor SDS Celje in SDM Celje sta pripravila okroglo mizo na temo zaposlovanja mladih v ustanovah EU, ki sta se je udeležila tudi kandidata za evropskega poslanca, dr. Milan Zver in mag. Anže Logar. Dr. Zver je na začetku povedal, da so mladi najbolj ranljiva družbena skupina, ki jo je kriza najbolj prizadela, in dodal, da so v Evropski uniji kljub splošnemu krčenju proračuna prvič sredstva namenili tudi za boj proti brezposelnosti mladih. Ob tem se je dotaknil problematike izobra- ževalnega sistema in poudaril, da morajo univerze postati bolj odprte, pri čemer ne bi smele živeti le od države. Opozoril je, da fakultete izobražujejo mimo potreb gospodarstva, zato posledično 2,5 milijona delovnih mest ostaja praznih. Mag. Anže Logar je poudaril, da mora biti iskanje zaposlitve izven meja ožje domovine priložnost in ne nuja. Vsako leto Evropski parlament, svet in komisija ponujajo številne možnosti za delo ali pripravništvo. Tudi v pisarni dr. Zvera v Bruslju in Strasbourgu je v tem mandatu pripravništvo opravljalo 38 mladih. »Pripravništvo, vajeništvo, tudi prostovoljstvo so oblike dela, kjer si mladi lahko naberejo ogromno izkušenj in znanj ter veščin za nadaljnjo pot,« je povedal dr. Zver. Gosta sta s pomočjo moderatorke in poslanke v DZ Sonje Ramšak mladim podrobno predstavila možnost zaposlovanja v Bruslju in poudarila, da v inšti-tucijah EU še vedno veljajo izkušnje in znanje, vendar je naivno pričakovati, da služba čaka vsakogar. NSi in SLS v Obsotelju in na Kozjanskem Kandidati skupne liste NSi in SLS za volitve poslancev v Evropski parlament so na dan pred praznikom dela v nizu obiskov po Sloveniji obiskali Obsotelje in Kozjansko. V občini Rogaška Slatina so nosilec liste Lojze Peterle in kandidati Franc Bogovič, Ljudmila Novak in Jakob Presečnik obiskali Orglarstvo Škrabl, kjer je Lojze Peterle tudi zaigral na or- gle, čeprav sicer igra orglice. Sledil je obisk Rogatca, kjer je kandidate liste NSi in SLS župan Martin Mikolič skupaj z mnogimi domačini popeljal v slikovit muzej na prostem. Ob obisku zdravilišča Terme Olimia v Podčetrtku so spregovorili o izzivih gospodarske politike s poudarkom na turistični politiki. V Kozjem je kandidate sprejel župan Dušan Andrej Kocman in jim predstavil pred kratkim odprt večnamenski center pri osnovni šoli, ki je bil zgrajen s pomočjo denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in s katerim je regija pridobila nov prostor za razvoj kulturne ustvarjalnosti. Obisk so kandidati nadaljevali v Bistrici ob So-tli, kjer so se udeležili tradicionalnega prvomajskega srečanja na Mostu prijateljstva Kunšperk- Gmajna, ki pod ruševinami gradu Kunšperk povezuje slovenske in hrvaške sosede ob Sotli. Izpostavili so pomen vstopa Hrvaške v EU ter izrazili željo, da bi šengensko mejo čim prej postavili niže - s slovenske na vzhodno hrvaško mejo. Zvečer je v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah sledilo še srečanje z ljudmi s celotnega območja Obsoteljskega in Kozjanskega. EVROPSKE VOLITVE 13 Evropski parlament in naš vsakdan V dneh, ko praznujemo deseto obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo in se datum evropskih volitev hitro približuje, si morda večkrat zastavljamo vprašanje, ali je bila odločitev, ki so je leta 2003 podprli Slovenke in Slovenci o vstopu v EU, pravilna. Kar 90 odstotkov je takrat glasovalo za demokratično ureditev, za blaginjo in za vrnitev na območje, kamor kulturno, gospodarsko, geografsko in zgodovinsko tudi sodimo. V desetih letih je kljub začetnemu navdušenju upadlo zaupanje v evropske povezave. Morda temu botrujejo nerealna pričakovanja o članstvu, ki naj bi nam avtomatično zagotovilo blaginjo, čeprav Slovenija še vedno prejme več iz EU blagajne, kot vanjo vplača, morda vpliv krize, ki nas je doletela nepripravljene, ali pa občutek, da na odločitve (danes se več kot 80 odstotkov zakonodaje sprejme v EU) državljanke in državljani nimajo vpliva. Pogosto še vedno prevladuje mnenje, da so evropske politike nezanimive, sprejemanje zakonodaje pa je zapleteno in nepregledno. Bruselj pa da je oddaljen in da pravzaprav nihče v evropskih inštitucijah ne ve, kaj si javnosti mislijo o ukrepih, ki jih sprejemajo. Vendar poglejmo še drugo plat medalje. Pogosto o zadevah, za katere krivimo Bruselj, odloča kar naša administracija, za katero pač vemo, da je preveč obsežna in v kateri se pogosto zaposluje po netransparentnih merilih. Predvsem pa (še) ni kos nalogam, ki jih zahtevajo nove okoliščine. Bolonjska izkušnja Za primer vzemimo spremembo visokošolskega sistema, t. i. Bolonjsko deklaracijo, ki jo je v imenu Slovenije podpisal takratni državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga, zdaj profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Povedal je, da je pri uvajanju sprememb v Sloveniji sodeloval le v začetni fazi, kasneje pa ABC evropskih ustanov a/ aa// / / y s s / s / s s / / / -s>y-/ r / s Evropski parlament Edino neposredno voljeno teto El. Predstavlja 500 milijonov d ržavljanov EU. Ima ključno vlogo pri izvolitvi predsednika Evropske komisije. S Svetom EU si deli odgovornost za sprejemanje zakonodaje in prorafuna EU. 751 poslancev Število sedežev na državo Po vstopu HrvaŠke v Ell iraa Parlament seda) 766 poslancev, V skladu z l iz bonsko pogodbo bo na volitvah v Parlament maja 2014 izvoljen iti 751 poslancev. JI 17 21 13 K 6 11 21 54 74 n 73 6 8 n £ 71 6 26 IS 51 21 32 8 13 13 20 73 s 5 2 i s * * 2 * 25 5| % S 1 s 3 S2 5 S s 2 o v; S C ^ 5 a- | a -t > :£ 2 £ 1 > S £ ttf o < □ i i p 5 2 = O s* o i- z -s = > at O II > Evropska komisija IzvrSno telo EU. Odgovorna je predlaganje in izvajanje evropske zakonodaje, nadzoruje tudi Izvajanje določb sporazumov o EU. / S / // // // // // // // // /s Svet Evropske unije Združuje ministre držav EU, ki si z Evropskim parlamentom delijo zakonodajne pristojnosti v Eli. Evropski svet Združuje predsednike vlad in držav EU, Strateško telo, ki odloča o temeljnih političnih usmeritvah EU. so ga iz projekta umaknili. Po njegovem mnenju reforma visokega šolstva ni šla v smer, ki jo je priporočal. Ob tem ni odveč dodati, da je bil pristop v proces prostovoljen in odvisen le od odločitve naših vladnih predstavnikov v EU. Mnoge države so se tej reformi odrekle. Brez nadzora ne gre Tudi nekateri voljeni slovenski predstavniki se pogosto ne odrežejo dosti bolje. Spomnimo se samo afere o zloglasnih lobistih v Evropskem parlamentu in korupcije, ki je prislužila »vikend zapor« našemu bivšemu evropskemu poslan- V nasprotju s prepričanjem mnogih glede uporabe gensko spremenjenih organizmov Evropski parlament nima večjega vpliva, kajti Evropska komisija in države članice se skupaj odločajo za uporabo gensko spremenjenih organizmov oziroma semen na svojem ozemlju. Šest držav se je že odločilo, da uporabijo t. i. zaščitno klavzulo o GSO: Avstrija, Francija, Grčija, Madžarska, Nemčija, Luksemburg. Članek je pripravila mag. Irena Zagajšek, Celjanka, ki trenutno živi v Ljubljani. Je dolgoletna novinarka in visokošolska predavateljica komunikacijskih spretnosti in evropskih politik. V Evropskem parlamentu v Bruslju je delovala od leta 2003 do 2006 v direktoratu za komuniciranje. Zadolžena je bila za slovenski sektor in je predavala slovenskim in tujim obiskovalcem o evropskih integracijah in politikah. cu Zoranu Thalerju. Učinkovit nadzor nad delovanjem naših predstavnikov, izobraževanje javnosti o demokratičnih mehanizmih v EU in medijska podpora so zaenkrat najbolj učinkoviti načini vplivanja na evropsko zakonodajo in s tem na kakovost našega bivanja. Kar nekaj dosežkov Evropski parlament je najbolj demokratična ustanova v EU, kajti poslanci so od leta 1979 izvoljeni na neposrednih volitvah. Področje delovanja parlamenta pokriva skoraj vsa področja politik, tako notranji trg, okolje, promet, kmetijstvo, varstvo potrošnikov, državljanske svoboščine, energetiko, zdravje ... Poglejmo nekatera, ki so imela največji vpliv na naš vsakdan. V preteklem mandatu so se poslanci veliko ukvarjali z reševanjem finančne krize, ki je odkrila pomanjkljivosti nadzora nad finančnim sektorjem. Evropski parlament je potrdil direktivo o sanaciji in reševanju bank, ki predstavlja konec tradicionalnega reševanja bank s podržavljanjem dolga (t. i. »bail-out«). Vpeljuje ukrepe, ki omogočajo, da za napake bank plačajo delničarji in posojilodajalci. Če to ni dovolj, mora bančni sektor zagotoviti dodatna sredstva. Direktiva o sistemu zajamčenih vlog pa še dodatno krepi zaščito vlagateljev s finančno zajamčenimi shemami v vsaki državi članici. Na ta način so zajamčene vse vloge do sto tisoč evrov ne glede na to, kaj se z banko dogaja. Pomen samooskrbe Kmetijska in ribiška politika sta že desetletja v središču evropskega projekta. Poslanci si prizadevajo za pravičnejše subvencije in cene, pri čemer poudarjajo zaščito okolja, dobro počutje živali in varstvo potrošnikov. Desetletje članstva Slovenije v EU je slovenskemu kmetijstvu prineslo novo ovrednotenje in zavedanje o pomembnosti samooskrbe. To so zagotovo omogočili tudi izdatnejši finančni prilivi, ki jih je bilo za slovensko kmetijstvo samo iz proračuna EU za skoraj 1,9 milijarde evrov v obdobju 2004-2014. Po drugi strani bo Slovenija morala v proračun EU vrniti 2,17 milijona evrov zaradi neupoštevanja pravil EU ali neustreznih postopkov glede nadzora nad izdatki za kmetijstvo. Umik nevarnih zdravil Dosežek Evropskega parlamenta je zagotovo tudi sprejem zakonodaje o hitrejšem in učinkovitejšem sistemu za opozarjanje in umik zdravil s trga, kadar bi se pri že odobrenih zdravilih pokazala tveganja ali nevarnosti. Takšen primer je umik prodaje francoskega zdravila Mediator, izjema je Francija. Zdravilo za zdravljenje diabetesa in zmanjševanje apetita je od leta 1999 do 2009 povzročilo od 500 do 2000 smrtnih primerov. Parlament je potrdil tudi predloge za izboljšanje varnosti medicinskih pripomočkov in vsadkov, ker je njihova slaba sledljivost botrovala škandalom s prsnimi vsadki in z umetnimi kolki. Cenejše telefoniranje Parlament je zelo aktiven na področju spoštovanja človekovih pravic in varstva zasebnosti ter osebnih podatkov. Podprl je odpravo mobilnega gostovanja za države članice EU do konca leta 2014 in je med vodilnimi pri odzivanju na podnebne spremembe. Zadnjih pet let se močno zavzema za zaščito potrošnikov, ki blago in storitve kupujejo pri ponudnikih storitev iz drugih držav EU. To je le nekaj področij, ki vplivajo na življenje pol milijarde Evropejk in Evropejcev, torej tudi na prebivalce Slovenije. Bolj kot bomo seznanjeni z delovanjem poslancev in administrativnega aparata v Bruslju, več vpliva bomo imeli na oblikovanje politik in uspešnejši bomo. Politične skupine v Evropskem parlamentu, maj 2014 Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) - ELS, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu - S&D, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo - ZLDE, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze Zeleni - ESD, Evropski konzervativci in reformisti - EKR, Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice GUE/NGL, Skupina Evropa svobode in demokracije - ESD. 14 KULTURA Ljubezenska zgodba, ujeta v stekleni sijaj Franci Cernelč tragično ljubezen Veronike in Friderika ponazoril s steklenimi in kamniti skulpturami Tragično ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega v Pokrajinskem muzeju Celje od prejšnjega četrtka odsevajo steklene in kamnite skulpture. V pritličju Knežjega dvorca si je vse do konca avgusta mogoče ogledati razstavo skulptur, imenovano Friderik in Veronika. Skulpture je oblikoval Bistričan Franci Černelč, izdelali pa so jih v Steklarni Rogaška. Razstava steklenih in kamnitih skulptur je sestavljena iz portretov dveh nesrečnih zaljubljencev, Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega. Franci Černelč je za svoj zadnji umetniški projekt, ki ga javnosti v celjskem pokrajinskem muzeju v celovitem obsegu predsta- vlja prvič, navdih črpal iz tragične ljubezenske zgodbe znanih članov rodbine grofov Celjskih. Sklop steklenih in kamnitih skulptur ponazarja zgodbo Friderika II. Celjskega, ki se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske skrivaj poročil z Veroniko Deseniško. Ljubezni je močno nasprotoval njegov oče Hermanom II. Celjski, zato si je prizadeval njuno zvezo prekiniti. Veroniko Deseniško je dal utopiti, Hermana, sina prvorojenca, pa zapreti v stolp na celjskem gornjem gradu. Mogočni Celjan in plemkinja s koprnečim srcem Černelča, ki je cikel začel pripravljati pred tremi leti, je za upodobitev te znane celj- ske zgodbe spodbudila zgodovinska povest Friderik in Veronika avtorja Karla Grža-na. »Njuna zgodba je tragična. Ko sem prebral Gržanovo delo, sem na njuno usodo začel gledati bolj optimistično. To me je spodbudilo k upodobitvam skulptur v steklu in kamnu,« pravi. Tako ena njegovih skulptur prikazuje Veronikino smrt, spet druga Friderikovo ujetništvo. V treh kipih iz kamna je na eni strani ponazorjen Friderik kot mogočen Celjan in na drugi strani Veronika kot skrivnostna in mistična plemkinja s koprnečim srcem. Kritik Darko Slavec je zapisal, da je Černelčev umetniški cikel obrtna in likovno-umetniška mojstrovina, avtor pa je pri tem dokazal brezhibno obvladovanje anatomije člo- Mentorji se predstavljajo V celjski Galeriji Plevnik-Kronkowska je od petka na ogled fotografska razstava Fokus v prerezu, na kateri so na ogled dela šestih priznanih slovenskih fotografov. Razstava napoveduje eno največjih slovenskih fotografskih delavnic Celje Fokus 2014, ki bo julija v knežjem mestu. Fokus v prerezu je skupinska pregledna fotografska razstava, na kateri sodelujejo vsi mentorji julijske fotografske delavnice. Letos so organizatorji iz celjskega Zavoda Fokus v sodelovanju z novim umetniškim vodjem delavnice Jakom Babnikom osvežili ekipo mentorjev, tako da bo vsak udeleženec lahko našel svojega sogovornika, ki ga bo popeljal na višjo fotografsko raven. V Galeriji Plevnik-Kronkowska poleg Babnika, strokovnjaka za portretno fotografijo, prerez svoje- Avtor razstave Veronika in Friderik je Franci Černelč (drugi z desne). V Pokrajinskem muzeju Celje zanjo skrbi kustos Jože Rataj (tretji z desne). ga dela predstavljajo Mimi Antolovič, ki se v prvi vrsti ukvarja z modno fotografijo, Jure Kravanja, strokovnjak s področja terapevtske fotografije, Peter Rauch, ki bo na julijski delavnici deloval na področju koncepta, Klemen Razinger, ki se bo posvetil udeležencem, ki jih zanima oglasna fotografija, in Matic Zorman, vzhajajoča zvezda dokumentarne fotografije. ŠO, foto: GrupA veškega telesa. S portreti z zaprtimi očmi zaljubljencev in s prefinjeno oblikovanimi obraznimi podrobnostmi, kot še dodaja Slavec, avtor nakazuje spoštljivost do tragične zgodbe obeh portreti-rancev. Po steklu še kamen Franci Černelč je bil dolgoletni oblikovalec stekla v Steklarni Rogaška in Dekorju v Kozjem, eni nekdanjih vodilnih brusilnic stekla v Sloveniji. Poleg oblikovanja stekla, po čemer ga v prvi vrsti pozna širša javnost, se v zadnjih letih vedno pogosteje ukvarja tudi s kiparstvom v kamnu in lesu. Do zdaj je izdelal celo vrsto različnih skulptur. V različnih krajih v Sloveniji so namreč spomeniki, katerih avtor je prav Bistričan, sicer reden udeleženec simpozijev Forma viva v Makolah in drugih krajih po Sloveniji. Oblikoval je spomenik Primoža Trubarja na Dobležičah na Kozjanskem, Antona Aškerca v Podsredi in Kralja Matjaža v Slovenski Bistrici. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Uvod v mesec umetnosti Dijaki Gimnazije Celje - Center vsako leto nastopijo na Pomladnem koncertu, sicer tradicionalni prireditvi dekliškega pevskega zbora. Letošnji, ki so ga pripravili prejšnji četrtek v celjskem Narodnem domu, je imel prav poseben pomen. Predstavljal je uvod v mesec, ki ga dijaki gimnazije posvečajo umetnosti oziroma 10. obletnici likovne gimnazije v knežjem mestu. Dekliški zbor na Gimnaziji Celje - Center deluje že več kot štiri desetletja, zadnji dve leti pod mentorstvom profesorja Davida Preložnika. Pevke se z bogato koncertno dejavnostjo in najvišjimi odličji s tekmovanj doma in na tujem uvrščajo med najboljše tovrstne zasedbe v Sloveniji in Evropi. Letos aprila so na bienalni državni pevski reviji v Zagorju osvojile zlato priznanje. Dekliški pevski zbor vsako leto pripravi tri celovečerne koncerte, ki predstavljajo pomemben del celjskega kulturnega in družabnega utripa. Pomladni, ob koncu šolskega leta, je na eni strani namenjen pregledu celoletnega dela in dosežkov, a tudi slovesu od maturantk in maturantov, ki so soustvarjali glasbeno podobo šole. Na koncertu deklet so nepogrešljivi tudi fantje skupine The Šlagers in vokalna zasedba FaVoZa, ki v šoli nadaljuje tradicijo moškega petja. ŠO Foto: GrupA V Galeriji Plevnik-Kronkowska si je do 25. maja mogoče ogledati fotografije mentorjev letošnje fotografske delavnice Celje Fokus 2014. Med najboljšimi tudi gledališčniki s Celjskega Konec tedna bo v Novi Gorici festival mladinskih gledaliških, lutkovnih in rok skupin Slovenije, imenovan Vizije. Med najboljše mlade gledališčnike v državi se je letos uspelo uvrstiti tudi dvema mladinskima gledališkima skupinama s Celjskega. Članom skupine Žaba gleda&išče Prosvetnega društva Vrhovo je državnega selektorja uspelo prepričati s predstavo Instant - komedija z dvema obrazoma v režiji Katarine Klajn. Na državnem srečanju, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica, se bodo v tekmovalnem delu programa predstavili v soboto. Prav tako se bodo v soboto med mladinskimi gledališkimi skupinami za najboljše v državi potegovali recitatorji OŠ Franja Malgaja Šentjur, združeni v Teater (nade)budnih, ki delujejo pod mentorstvom Bojane Potočnik. Dekliškemu pevskemu zboru Gimnazije Celje - Center se na letnem koncertu že tradicionalno pridružijo ostali glasbeni sestavi šole. KULTURA 15 Kot solistki sta se v ponedeljek Mladinskemu simfoničnemu orkestru Glasbene šole Celje pridružili flavtistki Vesna Ploštajner Mužar in Klara Krumpak. Pestra bera velikih koncertov Mladinski simfonični orkester celjske glasbene šole sklenil bogato koncertno sezono V ponedeljek zvečer so v knežjem mestu na svoj račun prišli glasbeni sladokusci. Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je ob koncu sezone zaigral na letnem koncertu. Osrednji tovrstni glasbeni sestav v regiji, ki ga zadnjih petnajst let vodi dirigent Matjaž Brežnik, je tokratni nastop posvetil štirim izjemnim glasbenikom celjske glasbene šole. Letošnja glasbena sezona Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, v katerem ustvarja približno 60 najboljših učencev osnovne in srednje stopnje glasbenega izobraževanja ter nekaj študentov, je bila zelo obsežna, saj je naštudiral kar deset koncertov z različnimi programi. Prvi koncert v sezoni so mladi celjski simfoniki pripravili s skupino Nude, ko so občinstvo navduševali v razprodanih ljubljanskih Križankah. V nadaljevanju sezone so se spogledovali tudi z odrskimi deskami. Kot gostje so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kar trikrat nastopili v gledališki predstavi Slovenska muska od A do Ž v izvedbi Špas teatra. V predprazničnem času so se z novim programom že tradicionalno predstavili na novoletnem koncertu v Celju in ga ponovili še v Velenju. Januarja niso manjkali niti pri soustvarjanju kulturnega programa na prireditvi Slovenka leta. Z izjemni solisti Ponedeljkov letni koncert v Celjskem domu so mladi celjski glasbeniki posvetili štirim izjemnim učencem in dijakom Glasbene šole Celje, ki so se letos še posebej izkazali, saj so postali prvonagra-jenci državnega in mnogih drugih mednarodnih glasbenih tekmovanj. Kot solisti so se predstavili flavtistki Klara Krumpak in Vesna Ploštajner Mužar ter pianista Vitomir Janez Zagode in Aljaž Šumej. Vitomir Janez Zagode je ob koncu sezone ob spremljavi glasbenih kolegov izvedel Haydnov Koncert za klavir in orkester, Aljaž Šumej Griegovega, flavtistki pa sta ob spremljavi orkestra nastopili v duetu z Dopplerjevim Rondojem. Vse omenjene nastope so člani orkestra prepletali s samostojnimi kompozicijami. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA V Velenju se dogaja Prejšnji konec tedna se je v Velenju začel 24. festival Dnevi mladih in kulture, celomesečni sklop kulturno-družabnih vsebin. Šaleški študenti so letos pozornost v prvi vrsti namenili brezposelnosti med mladimi, »skaterski« kulturi, erotični poeziji in likovni umetnosti. Pripravili so pester glasbeni in zabavni program, ponovno pa bodo predstavili revijo Rit in na Velenjski grad iz Kumrovca prinesli Štafeto modrosti. Dogajanje se je začelo prejšnji petek, ko so se v eMCe placu predstavili komiki mlajše genera- cije. Iz Studia smijeha Zagreb sta velenjsko občinstvo zabavala An-drijan Mario Golubovič in Tihomir Paravina, družbo jima je delal Kranjčan in aktiven improligaš Sašo Stare. Sobotno dogajanje je bilo v znamenju alternativnih vsebin. Po tekmovanju v rolkanju, eni od novosti letošnjega festivala, je na strehi okrepčevalnice Mladost nastopil 6pack Čukur s prijatelji. Osrednji kulturni dogodek pretekli konec tedna je bila prva ponovitev politične satire Gospod poslanec v izvedbi velenjskega gledališča in v režiji Kajetana Čopa. V skladu s tradicijo bo v petek, 23. maja, na Velenjskem gradu koncert Rock na gradu, v soboto pa bodo v atrij Velenjskega gradu prinesli Štafeto modrosti in predstavili revijo Racionalno izbrane teme (Rit). V nedeljo, 25. maja, bo na vrsti druga novost letošnjega festivala. V Strem Velenju bodo odprli Hišo bendov, v kateri so urejeni prostori za vaje lokalnih glasbenih zasedb. Prvič letos bo festival postregel tudi s Kulturno pečico in z Večerom erotične poezije. ŠO Pod Celjskim stropom Prejšnji četrtek zvečer so bile v dvorani pod Celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje Fantazije pod Celjskim stropom, tradicionalni koncertni večer, ki ga v Hiši kulture Celje in pokrajinskem muzeju so ga pripravili že enajsto leto zapored. Na dogodek, ki se sicer uvršča v komorni cikel Vesperae Musicae, sta organizatorja tokrat povabila hrvaško sopranistko Željko Predojevic in slovenskega tenorista, Celjana Matjaža Stopinška. Vokalista sta se z izbranim programom baročnih, romantičnih in sodobnih del predstavila ob klavirski spremljavi dirigenta Simona Dvoršaka. ŠO NA KRATKO Nesrečna Tirakumija BISTRICA OB SOTLI - V knjižnici je bila v petek pravljična urica. Pravljico Ko ni več deževalo je napisala Marie Jose Sacre, pripovedovala jo je domačinka Lenka Černelč, vzgojiteljica vrtca v Kozjem. Pravljica pripoveduje o dolgo srečnih ljudeh sončne dežele Tirakumija, kjer lakote niso poznali. Nato se je neko leto pojavila huda suša, ljudje so se začeli izseljevati, nakar sta se na srečo pojavila rešitelja. V Bistrici pripravljajo pravljične urice enkrat na mesec, običajno jih pripoveduje Jožica Kunst, nekdanja krajevna knjižničarka, ki to počne že več let. Ponavadi ji prisluhne okoli deset otrok. Pravljične urice organizira enota šmarske osrednje knjižnice, Knjižnica Bistrica ob Sotli. BJ Zborovsko petje v Bočni GORNJI GRAD - Tradicionalni večer zborovskega petja na oder dvorane kulturnega doma v Bočni vedno privabi najboljše zasedbe iz vse Slovenije. Na že 19. prireditvi so številne obiskovalce, ki so napolnili dvorano, s pesmijo in plesom v pomlad popeljali Ženski pevski zbor Kulturnega društva Bočna, Družinski kvartet Štiglic iz Radmirja, Moški pevski zbor Adoramus Slovenj Gradec, Folklorna skupina Kulturnega društva Bočna, Lovski pevski zbor Škale, Družinski pevski zbor Kulturnega društva Jurij Mozirje in Moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna. HŽ Petje in predvsem druženje KOZJE - Prejšnji teden je bilo v gasilskem domu v Kozjem tradicionalno srečanje kozjanskih pevskih zborov. Na 23. srečanju je nastopilo 13 zborov iz Obsotelja in s Kozjanskega. Po besedah organizatorja in predsednika Društva moški pevski zbor Kozje Antona Brgleza vsakoletni dogodek ni tekmovalne narave. Kot je povedal, gre predvsem za uživanje ob poslušanju zborov in druženje ter klepetanje pevcev in obiskovalcev. JP Zvesti komedijam ŠMARJE PRI JELŠAH - Dramska sekcija Društva RODD iz Šentvida je doslej pripravila štiri gledališke predstave. Komedijo Niti tat ne more pošteno krasti je premierno uprizorila minuli petek v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Društvo RODD je sicer športno društvo, sčasoma pa se je pod njegovim okriljem oblikovala gledališka sekcija, ki združuje približno dvajset članov. Nadarjeni amaterski igralci iz šmarskega okoliša so doslej na oder postavili predstave Vinka Möderndorferja Mama je umrla dvakrat, Na kmetih in Šah mat. Tokrat so izbrali delo Nobelovega nagrajenca Daria Foja. Predstava, ki jo je režirala Anka Novak, ki je poskrbela tudi za scensko in kostumsko oblikovanje, govori o tatu, ki se ponoči skozi okno prikrade v stanovanje. Ko se loti dela, pri tem nima niti minute miru. Najprej ga po telefonu skrbno nadzira njegova žena, kmalu prideta v stanovanje lastnik z ljubico in lastnikova žena. Tudi njen ljubimec se za kratek čas oglasi. Njegovo edino zatočišče pred čudnimi zadregami in nesporazumi je velika ura. TV Pesmi iz srca slepega pesnika POLZELA - Združenje prijateljev slepih Slovenije in polzelski zavod za kulturo turizem in šport sta prejšnji petek na gradu Komenda pripravila literarno-glasbeni večer, na katerem je svojo pesniško zbirko Pesmi mojega srca predstavil slepi pesnik Sebastjan Kamenik. Kamenik, sicer vsestranski kulturnik, je knjižni prvenec posvetil svojemu dekletu Mojci. V knjigi, ki jo je v začetku marca premierno predstavil na celjski Špici, je zbral šestdeset ljubezenskih pesmi. Prepričan je, da se v njih najdejo vsi, ki so zaljubljeni, in tudi tisti, ki so že pozabili na metuljčke v trebuhu. Na polzelski predstavitvi je Sebastjanove pesmi recitirala Mojca Breznikar, kulturni program pa so oblikovali njegovi glasbeni prijatelji, Samo in Sorodne duše ter duo Mark in Bojan Tivadar iz Prekmurja. ŠO Zapeli tudi Vranšani VRANSKO - V žalski glasbeni šoli je bila konec tedna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin v organizaciji žalskega javnega sklada za kulturne dejavnosti. Iz občine Vransko sta na reviji nastopila Mešani pevski zbor Vransko pod vodstvom Franca Lesjaka in Mešani pevski zbor Livra pod vodstvom Katje Florjančič. Zaradi velikega števila zborov je bila revija v dveh delih. Na njej je letos nastopilo kar 525 pevcev in pevk iz 24 zborov oziroma sto Spodnjesavinjčanov več kot lani. Veliko zanimanje za nastop na reviji še posebej veseli vodjo žalskega izpostave sklada za kulturne dejavnosti Marka Repnika, kar je tudi izpostavil v uvodnem nagovoru. 16 NAŠA TEMA Ne le brezposelni, bankrotirajo tudi direktorji Na Celjskem je letos število osebnih stečajev skokovito naraslo - Finančni propad še vedno sramota Kaj imata skupnega nekdanji delavec CM Celja in nekdanji direktor propadlega podjetja Kiv Vransko? Na prvi pogled poleg tega, da sta oba nekje nekdanja, najbrž nič - tudi zato, ker je med njima na družbeni lestvici velika razdalja. Pa vendarle ju nekaj povezuje. Oba sta lani bankrotirala. Osebni stečaj namreč ni več »rezerviran« samo za brezposelne, zanj se odloča tudi vse več bivših direktorjev. Kot opozarja stečajni upravitelj Tomaž Kos, gre zadnje čase v stečaj vse več posameznikov, ki so jamčili za dolgove propadlih podjetjih, ki so jih imeli v lasti ali so jih vodili. Z rastjo števila stečajev podjetij je takšnih propadlih porokov vse več. Osebni stečaj vsekakor ni lahka izbira, pravi Tomaž Kos. Tisti, ki se odloči zanj, je med postopkom, ki lahko traja nekaj let, pod nenehnim nadzorom in je finančno skoraj popolnoma nesamostojen. A vseeno je takšna izbira boljša, kot da se prezadolženi preda obupu. Po končanem stečaju namreč dobi priložnost, da zaživi na novo. Je osebni stečaj res pomoč prezadolženim posameznikom v hudih osebnih stiskah ali je le še en način, da se nekdo izogne plačilu dolgov? Osebni stečaj je vsekakor pomoč poštenim dolžnikom, ki ne morejo plačati svojih dolgov. Tako kot marsikje drugje po Evropi je tudi pri nas nekakšna socialna gesta države, ki omogoča nesrečnim posameznikom, da ponovno normalno zaživijo ali na novo začnejo posel. V večini primerov je osebni stečaj upravičen. Seveda se tu in tam najde tudi kdo, ki ta inštrument izkoristi. Vendar je v zakonodaji kar nekaj varovalk, ki naj bi to onemogočile. V petih letih oziroma v približno sto osebnih stečajih, ki sem jih vodil, sem imel tri ali štiri primere, ko dolžnik ni dobil preizkusne dobe oziroma ni dobil možnosti odpusta dolga. Na splošno pa lahko rečem, da osebni stečaj v tej krizi res rešuje zasebne dolžnike ali samostojne podjetnike hudih finančnih težav. Čeprav so številke o osebnih stečajih iz leta v leto višje in je bankrot postal že del vsakdana, je občutek sramu pri ljudeh, ki so se finančno zlomili, še vedno velik. Pri nas bankrota posameznikov še nismo navajeni tako kot na primer v zahodni Evropi ali v ZDA, kjer je postopek nekaj povsem normalnega, tako kot sta normalna rojstvo in smrt. Sploh v ZDA, kjer imajo na tem področju zelo dobro zakonodajo, ni toliko negativne psihologije kot drugod. Tam lahko gre vsak dolžnik kadarkoli brez težav v stečaj in nato začne na novo. Seveda odvisno od njegovih finančnih zmožnosti. V ZDA lahko nekdo, ki je bankrotiral, celo spet kupi svoje premoženje. »Tistih, ki zaključijo osebni stečaj, ne spremljam več. Včasih koga srečam na ulici in kot ugotavljam, so njegovi problemi enaki kot prej, le zadolžen ni več.« Se je v teh letih, odkar je tudi v Sloveniji mogoče razglasiti osebni stečaj, spremenila struktura ljudi, ki so bankrotirali? Spremembe so, vendar niso velike. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je v prvem obdobju šlo predvsem za posameznike in tudi kakšnega samostojnega podjetnika, njihovi dolgovi so znašali do največ 100.000 evrov. Zadnje čase pa se pojavljajo tudi lastniki in direktorji podjetij, ki so se v finančnih težavah znašli zaradi osebnih poroštev, ki so jih morali dati bankam za obveznosti podjetja. Zato je zdaj kar nekaj primerov, ko imajo posamezniki v osebnem stečaju ogromne, tudi večmilijonske dolgove. Ker je stečajev podjetij vse več, pričakujem, da bo vse več tudi takšnih osebnih stečajev. Sicer pa gre še vedno v večini primerov za ljudi, ki so izgubili službo ali pa so se preveč zadolžili. V povprečju znašajo obveznosti 80 ali 90 tisoč evrov. Kdo lahko predlaga osebni stečaj? Predlog za osebni stečaj lahko vloži tako dolžnik kot upnik. Več je primerov, ko stečaj predlagajo dolžniki sami. Tu in tam sta med predlagatelji tudi banka ali davčna uprava. Upniki redko predlagajo stečaj, ker morajo založiti predujem za začetek postopka. Dolžnikom denarja ni treba založiti, saj so začetni stroški do leta 2013 šli v breme brezplačne pravne pomoči, zdaj bremenijo proračune sodišč. Kakšni so pogoji za osebni bankrot? Predlog se vloži, kadar je dolžnik prezadolžen. To pomeni, da v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti. V zakonu je zapisano, da je nekdo prezadolžen, če več kot dva meseca zamuja s plačili obveznosti, ki presegajo trikratnik njegove plače. Če ima recimo 1.000 evrov plače in 3.000 evrov obveznosti. Za { brezposelnega pa prezadolženost velja v primeru, če dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki je višja od 1.000 evrov. Kakšni pa so najpogostejši razlog za osebni stečaj? Je to še vedno brezposelnost? Večina dolžnikov so res brezposelni, ki se sicer trudijo poiskati službo, pri čemer pa so mnogi omejeni zaradi zdravja ali starosti. Zelo veliko je primerov, ko vlogo posreduje fizična oseba, ki je bila prej samostojni podjetnik. Ko je podjetje zaprl, mu je ostal cel kup obveznosti, najpogosteje do bank in do davčne uprave. Gre torej za propadle podjetnike, ki niso šli v stečaj takrat, ko so še imeli prijavljeno dejavnost. Veliko posameznikov pa se prezadolži tudi z različnimi nakupi. Torej še vedno velja, da osebni stečaj v glavnem razglasijo reveži? Res gre v večini primerov za ljudi, ki so pristali na cesti, vendar je, kot sem že dejal, v zadnjem času tudi kar nekaj takšnih, ki so bili prej direktorji. Za večino pa velja, in to je treba poudariti, da v glavnem nimajo premoženja. Le v največ desetih odstotkih primerov imajo posamezniki premoženje, ki ga je mogoče prodati. Večina namreč svoje premoženje izgubi že prej v izvršbah. Zato lahko rečem, da gre v 90 odstotkih osebnih stečajev le za papirnato delo upraviteljev, upniki pa se lahko obrišejo pod nosom. Kaj vse gre v stečajno maso, s katero se potem poplačajo upniki? Prav vse, kar ima dolžnik, tudi slike in avtomobili. Skratka vse, kar je kaj vredno. Če je zaposlen, se ves denar, ki presega minimalno plačo, nakazuje na fiduciarni račun upravitelja, to je poseben transakcijski račun, na katerem se zbira stečajna masa. V osebnem stečaju torej posameznik izgubi vse svoje premoženje. Do zdaj namreč še nisem imel primera, da bi nekdo poplačal upnike in bi mu pri tem ostalo še nekaj premoženja. »Zgodba vsakega, ki gre v stečaj, je drugačna, razlogi za osebni finančni zlom pa so večinoma enaki - neplačana posojila, neporavnane druge obveznosti in izguba delovnega mesta. Tu in tam se najde tudi kdo, ki je bil včasih >velik< podjetnik.« Za nekatere, ki so na seznamu osebnih stečajev, kar težko verjameš, da so bankrotirali. Da torej nimajo ničesar in ne morejo plačati svojih dolgov. Najbrž se da tudi z osebnim stečajem izigrati upnike. Marsikaj se da. Teoretično je vsaka stvar možna. Vendar, če nekdo nima premoženja in * I nima kakšnih grehov, recimo, da ni kazensko obsojen, lahko gre v osebni stečaj in mu ne moreš nič. Ima prav takšne pravice kot vsi ostali. Iz svojih izkušenj lahko povem, da takšnih, ki bi »fintirali«, ni veliko. Morda le tu in tam kakšen. Kar veliko varoval je, ki lahko preprečijo goljufanje. Ko se začne postopek osebnega stečaja, pošljemo poizvedbe o premoženju posameznika na 30 do 35 naslovov, od bank do zemljiške knjige in celo urada za plovila. Preverjanje je res temeljito. Seveda pa je vse možno in če se izkaže, da je nekdo lažno prikazoval svoje premoženjsko stanje, je mogoče še dve leti po odpustu obveznosti, torej po končanem postopku, vložiti tožbo za izpodbijanje odpusta. Možne so tudi kazenske ovadbe, ki pa jih lahko vložijo upniki ali država. Kaj pa, če nekdo svoje premoženje prepiše na koga drugega in se tako obvaruje pred prodajo v stečajnem postopku? Tudi za to je v zakonu varovalka. Stečajni upravitelj namreč lahko izpodbijamo dolžnikova ravnanja do tri leta pred vložitvijo predloga za osebni stečaj. Vendar pri tem in tudi na sploh velja, da ne smemo posegati v tisti del premoženja, ki po zakonu o družinski zvezi pripada zakoncu. Kako pa potem prodajate polovico stanovanja ali hiše ali kakšne druge nepremičnine? Zelo slabo. Polovice ne kupi nihče. Pri osebnih stečajih velja, da gre v glavnem za socialno stisko. Imate med svojimi primeri tudi kaj upokojencev? »Terjatve v osebnih stečajih so zelo različne. Medtem ko se pri osebah, ki so v stečaju pristale zaradi brezposelnosti, zneski gibljejo pri nekaj deset tisoč evrih, so pri nekdanjih direktorjih tudi več milijonov evrov.« Ja, tudi upokojenci gredo v stečaj. Trenutno vodim postopek dveh upokojenk. Eni od njiju je sodnica določila kar pet let preizkusne dobe, torej časa, v katerem si morajo tisti, ki so šli v stečaj poiskati službo in sicer živeti vzorno življenje. Na osnovi tega se potem sprejme sklep o odpustu dolgov. Ne moreš verjeti, kako so nekatera sodišča neživljenjska. Celjsko je pri tem svetla izjema. Ne vem, kako lahko sodišče nekemu upokojencu določi tako dolgo dobo, saj mu ni treba iskati zaposlitve. Bo takšen sploh lahko dočakal čas, ko bo lahko zaživel brez finančnih bremen? Kaj upokojence požene v stečaj? Običajno obveznosti, ki jih niso uspeli poravnati pred upokojitvijo. Poleg tega mnogi ne morejo poravnavati tudi stroškov za stanovanje in dolgovi se nabirajo. Kaj se sicer dogaja z dolgovi, ko je uveden postopek osebnega stečaja? Ob začetku stečajnega postopka imajo upniki običajno tri mesece časa za prijavo svojih terjatev, pri osebnih stečajih pa lahko terjatve prijavijo tudi kasneje, do zaključka stečaja. Nato je treba opraviti preizkus terjatev in če ima dolžnik kakšno premoženje, sledi razdelitev stečajne mase. Postopek se zaključi po odpustu obveznosti, to je odpustu dolgov. Odpust praviloma predlagajo vsi dolžniki, sodišče pa jim nato dodeli preizkusno dobo od dveh do petih let. Od česa je odvisna dolžina preizkusne dobe? Sodišča po Sloveniji imajo različne kriterije, od višine zadolženosti do zdravstvenega stanja dolžnika. Preizkusna doba v povprečju traja od treh let do štirih let in pol. Ponekod tudi manj. »Stečajna zakonodaja postaja vse bolj zapletena, imam občutek, da se pisci zakonov in novel sploh ne poglabljajo v probleme. Trenutno pri vodenju postopka potrebujem kar štiri obsežne knjige.« V kakšnem primeru pa ni odpusta in preizkusne dobe? Če je dolžnik bil kazensko obsojen in ga še niso izbrisali iz evidenc, če je v zadnjih dveh treh letih imel davčni dolg, pa ga ni prijavil ali če se je prekomerno zadolževal glede na svoje zmožnosti. Čez nekaj let bo aktualno tudi določilo, da nekdo ne more iti v osebni stečaj, če od zadnjega odpusta še ni preteklo deset let. To pomeni, da bo kmalu v Sloveniji mogoče iti v stečaj vsakih deset let. Torej trikrat do štirikrat v življenju. Ste imeli kaj primerov, da sodišče ni dalo odpusta? Ja, sem imel. Največji problem so kaznovanost dolžnikov, kar po uradni dolžnosti preverja sodišče. Kot je znano, morata po prestani kazni preteči dve leti, da se kazen izbriše iz kazenske evidence. Imel sem primer, ko so dolžnici do izbrisa manjkali samo trije meseci, zato sem postopek zaključil. Gospa je počakala, da je to obdobje minilo in ko ni bila več v kazenski evidenci, je šla v stečaj. V zadnjih mesecih je v celjski regiji in tudi v celi Sloveniji število osebnih stečajev skokovito naraslo. Zakaj? Prepričan sem, da je to odsev čedalje večje gospodarske krize. Čeprav je marsikdaj slišati, da je najhuje že mimo, ljudje še vedno na veliko izgubljajo službo. Bodo številke še naraščale, koliko Slovencev je zrelih za stečaj? Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo. Dejstvo pa je, da je cela država prezadolžena in bi morala cela država iti vsaj v prisilno poravnavo, če ne že kar v stečaj. Potrebna bi torej bila generalna razdolžitev celotne države. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Tomaž Kos je doslej končal že več kot 30 osebnih stečajev. Trenutno vodi 44 postopkov. NAŠA TEMA 17 Iz leta v leto več osebnih stečajev Od leta 2008, ko je osebni stečaj omogočila tudi naša zakonodaja, je bankrot razglasilo že več tisoč posameznikov. Sprva je bilo primerov manj, od leta 2009 pa število na novo začetih postopkov raste. Predlani se je v Sloveniji začelo malo več kot tisoč osebnih stečajev, lani skoraj devetsto, letos pa se krivulja obrača še bolj navzgor. Po podatkih zbornice stečajnih upraviteljev je januarja v osebni stečaj šlo 224 oseb, februarja pa 207. Zaradi prevelike zadolženosti je vse več osebnih stečajev tudi na Celjskem. Leta 2012 je sodišče prejelo 301 predlog za osebni stečaj, lani je bilo predlogov 423, letos pa je sodišče uvedlo že skoraj 190 osebnih stečajev. Za primerjavo - lani je od začetka januarja do konca aprila šlo v stečaj 50 ljudi, letos v enakem obdobju pa kar 176. Ali kot je razvidno tudi iz tabele, je aprila lani na Celjskem bankrotiralo 12 ljudi, letos aprila pa 49. Pokleknili so tudi mnogi znani Celjani Osebni stečaj za nov začetek? Na seznamu ljudi, ki so razglasili osebni bankrot, je tudi nekaj imen, ki so jim še pred nekaj leti mnogi navadni smrtniki zavidali položaj in stil življenja. Vendar so se tudi ti, očitno zaradi življenja preko svojih finančnih zmožnosti ali iz kakšnih drugih razlogov, ujeli v past prezadolženosti. Seznam znanih je iz leta v leto in iz meseca v mesec vse daljši. Med prvimi se je nanj že leta 2010 vpisal Boštjan Zakelšek, sin bolj znanega Stanka Zakelška in njegove- ga podjetja Hudournik. Kot je razvidno iz poročil sodišča, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, sta edini upnici, NLB in KBM Leasing, do Boštjana Zakelška prijavili za 1,2 milijona evrov terjatev. Tako kot mnogi se je tudi Zakelšek ujel v poroštvo za posojilo svojemu podjetju, ki je leta 2009 šlo v stečaj. Dolgov ne bo mogel vrniti, saj kot je ugotovil stečajni upravitelj, ni lastnik prav nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja. Preizkusna doba, ki ji sledi odpust dolgov, mu bo pote- kla aprila 2016, vendar ima zadnje čase stečajni upravitelj kar nekaj pripomb na njegov odnos do stečaja in lahko se zgodi, da bo vložil ugovor proti odpustu obveznosti. Z minimalno plačo že nekaj časa živi tudi Beata Kandu-ti Šumej, ki je bila pred leti kot direktorica prav tako propadlega Ingrada poleg Hilde Tovšak in Lidije Žagar članica slavne ženske gradbene trojke na Celjskem. Tudi Kanduti Šumejeva bo lahko lažje zadihala leta 2016, njen dolg, ki je tudi nastal zaradi poroštva, pa znaša 362 tisoč evrov. Očitno pa bo moralo sodišče večino dolga odpisati, saj uradno ni lastnica nobenih nepremičnin, motornega vozila ali vrednostnih papirjev. Ima samo minimalno plačo, ki jo prejema v enem od podjetij v Škofji vasi. V letu 2016 naj bi finančno breme padlo tudi z ramen nekdanjega direktorja propadlega podjetja Kiv Vransko Iva Kreče in znanega Celjana Uroša Godca, ki se ga je v njegovih uspešnih podjetniških časih prijel naziv »kralj par- fumov«. Kreča je osebni stečaj razglasil konec lanskega leta, svojim upnikom, med katerimi je največ terjatev prijavila Unicredit banka, pa dolguje 457 tisoč evrov. Dolg mu bo sodišče najbrž moralo odpisati, saj ima v lasti le polovico nepremičnine v Portorožu, ki ni veliko vredna, je pa tudi lastnik poslovnih deležev nemške in britanske družbe Kiv. Skoraj desetkrat manj dolga kot Kreča ima Uroš Godec, edini upokojenec med znanimi Celjani, ki so se odločili za osebni stečaj. Je pa v njegovem stečaju skoraj 400 tisoč evrov terjatev prijavil Poslovni sistem Zupanc, vendar upravitelj tega dolga ni priznal. Godec največ denarja dolguje podjetju Kovintrade. Rekorder po višini dolga je med znanimi Celjani zagotovo Tomaž Jeršič, nekdanji roko-metaš, nekdanji bančnik in državni sekretar ter nekdanji podjetnik. Predlog za njegov osebni stečaj je vložila NLB, ker ni redno poravnaval svojih obveznosti. NLB je do Jeršiča prijavila za kar 11 milijonov evrov terjatev, vsi njegovi dolgovi, ki jih je stečajni upravitelj sicer priznal le pogojno, pa znašajo več kot 14 milijonov evrov. Nekdaj priljubljeni celjski rokometaš bo lahko bolj svobodno zadihal šele leta 2018, saj mu je sodišče določilo pet let preizkusne dobe. od januarja letos je na seznamu znanih Celjanov, ki so bankrotirali, tudi nekoč pomemben gradbinec Stanko Božičnik. Ker se je pri njem postopek stečaja šele začel, podatkov ni veliko, je pa stečajni upravitelj že sporočil, da Božičnik nasprotuje predlogu o začetku stečaja. Kdo ga je vložil, nam ni uspelo izvedeti. Upravitelj se je tudi pritožil, da mu stika z Božičnikom nikakor ne uspe vzpostaviti, zato še ni mogel opraviti ogleda nepremičnin. Božičnika tudi ni bilo na narok, ki ga je sodišče sklicalo zato, da bi stečajni upravitelj lahko vendarle opravil primopredajo dokumentacije. JANJA INTIHAR Depozit z naraščajočo mero. Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Ponekod nekaj vsakdanjega, drugod raje v smrt Tuja zakonodaja, zlasti ameriška, osebni stečaj pozna že od nekdaj. Vendar so po svetu pogledi na stečaj različni, odvisni so tudi od kulture posameznega naroda. V ZDA je osebni stečaj nekaj povsem vsakdanjega, njihov odnos do stečaja je takšen, da v podjetnikih ne utiša želje po ponovnem poslovnem tveganju, pri potrošnikih pa ne zamori želje po zapravljanju. Povsem drugače je na Japonskem, kjer se vlada v zadnjih letih sicer trudi, da ljudje, ki so bankrotirali, ne bi dobili žiga nesposobne osebe. Za Japonce je namreč poslovni in osebni neuspeh še vedno velika sramota in mnogi raje, kot da bi v takšni sramoti živeli in poskušali rešiti finančne težave, naredijo samomor. Osebni stečaj je sramota tudi za Angleže, v ostalih evropskih državah pa imajo odnos do osebnega stečaja dokaj različen. V Italiji in Grčiji na primer posameznik sploh ne more razglasiti stečaja in nekateri v težavah ostanejo tudi za vedno. Osebni stečaj na kratko Zelo na kratko in poenostavljeno osebni stečaj, ki ga lahko predlaga dolžnik ali upnik, poteka takole. Zadeva se začne s sklepom o začetku postopka ... Sodišče nato izda še dva sklepa: prvi je sklep o zasegu denarnega dobroimetja na transakcijskem računu - sodišče zaseže vsa denarna sredstva, ki presegajo minimalno plačo. Drugi sklep sodišče izda, če je oseba zaposlena. Vsak mesec ji torej rubijo plačo vse do minimalnega osebnega dohodka, to- rej do približno 590 evrov. Ves vzeti denar gre na posebni, tako imenovani fiduciarni račun, s katerega se poravnavajo obveznosti do upnikov in stroški postopka. Vsak, ki je predlagal osebni stečaj, ima pravico zaprositi za odpust obveznosti, To naredijo skoraj vsi predlagatelji, Sodišče nato določi preizkusno dobo, ki po zakonu traja od dveh do petih let. Ko preteče preizkusna doba in če dolžnik v tem času ni storil ničesar, kar mu je prepovedano, mu sodišče izbriše dolgove. Zfl.iiMt.pTiiimže691pl novi tednik VSAK ČETRTEK NOVICE IZ 33 OBČIN Oplemenitite vaše prihranke z ugodno naraščajočo obrestno mero: od 1,05 % do 1,95 % letno Preverite v najbližji poslovalnici ali na spletni strani. Ponudba velja od 1. maja 2014 do spremembe sklepa o obrestnih merah. ^ 150 let I banka celje www.banka-celje.si Našo temo o osebnih stečajih je pripravila novinarka Janja Intihar. Vaše mnenje o članku lahko zapišete in nam ga na pošljete na e-naslov: tednik@nt-rc.si s pripisom Odmev. Ä 18 AKTUALNO Potekel rok za spravilo iglavcev V gozdovih še veliko poškodovanih dreves - Težave tudi zaradi neveščih lastnikov Katastrofalna ujma z žle-dolomom je pred tremi meseci poškodovala kar polovico slovenskih gozdov. Na območju Zgornje Savinjske doline je poškodovanih in za posek predvidenih 80 tisoč kubičnih metrov dreves, na območju Spodnje Savinjske doline pa je takšnega lesa 242 tisoč kubičnih metrov. Lastniki gozdov, ki so prejeli odločbe za sanacijo, so imeli do 15. maja čas, da iz gozdov odstranijo poškodovane iglavce. V kolikor tega niso storili, so do tega datuma lahko v pristojni krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije oddali vlogo za podaljšanje roka. Na območju Zgornje Savinjske doline so za posek do zdaj označili 80 odstotkov poškodovanih dreves, od tega so tri četrtine iglavcev tudi posekali in pospravili. »To pomeni, da vsi lastniki še niso mogli pospraviti dreves, ker je enostavno obseg prevelik,« je iz- postavil vodja območne enote zavoda za gozdove iz Nazarij Anton Breznik. Po ocenah vodje območne enote Celje Aleksandra Ratajca je bilo na območju Spodnje Savinjske doline do zdaj posekane 69 tisoč kubičnih metrov lesne mase oziroma 28 odstotkov celotne poškodovane lesne mase. Ob tem je pojasnil, da je od vseh iglavcev, predvidenih za posek, 30 odstotkov posekanih in pospravljenih. Razlogi za zastoj In kje tičijo razlogi za le delno sanacijo iglavcev? Ratajc je pojasnil, da se je zaradi sedanjih razmer trg lesa popolnoma zaprl in da se zato ogromno lesne mase nahaja ob gozdnih prometnicah. »Nam je bilo že v začetku jasno, da bo sanacija trajala do pet let, saj po nekaterih ocenah govorimo že o 10 milijonih kubičnih metrov poškodovanega lesa, ki ga je treba posekati in pospraviti iz gozda,« je izpostavil. Do 15. maja naj bi bila po pričakovanjih Ratajca sicer iz gozda odstranjena približno tretjina poškodovanih iglavcev. Poleg izredno nizkih odkupnih cen za les težavo predstavljajo Zakaj se mudi? Kako Breznik kot Ratajc sta opozorila, da se začenja sezona lubadarja in da je treba vse iglavce, ki so jih napadli ti lesni škodljivci, posekati čim prej. »Če se takšna drevesa ne odstranijo pravočasno, obstaja nevarnost, da bodo podlubniki začeli napadati tudi zdrava in vitalna drevesa. S tem bo škoda v gozdovih še precej večja,« je povedal Ratajc. seveda ogromne količine poškodovanega drevja. Dodatne probleme povzročajo tudi tisti lastniki, ki dela v gozdu niso vešči in zato potrebnega spravila poškodovanega lesa niso sposobni opraviti. Prav njim po besedah Ratajca strokovno pomoč nudijo enote gozdarskih zavodov. Ukrepi za zamudnike V primeru, da lastniki gozdov sanacije niso pravočasno opravili oziroma niso podali pobude za podaljšanje tega roka, jih po besedah Breznika čaka izvršba (sanacijo na stroške lastnika izvede druga organizacija, pooblaščena za dela v gozdu) ali obravnava pred gozdarsko inšpekcijo. Kot sta povedala Breznik in Ratajc, so za vsa dodatna vprašanja lastnikov na voljo pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv NT (US) Podoba z žledom obdanih gozdov je v spominu predvsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline, kjer je na širšem Celjskem žled pozimi najbolj prizadel gozdove, zagotovo že zbledela. Žal so lubadarji nova preteča nevarnost. NA KRATKO Skoraj dve tretjini vozačev ŠOŠTANJ - V občini pripravljajo javno naročilo za izvajanje šolskih prevozov za naslednja štiri šolska leta, torej od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2018. Ker je prostorsko občina Šoštanj zelo velika in ima razvejano cestno omrežje, za izvajanje šolskih prevozov na letni ravni namenijo približno pol milijona evrov. Pred izvedbo javnega naročila je občina naročila izdelavo študije varnih šolskih poti in prevozov šolskih otrok. Pri izvajanju šolskih prevozov daje občina v prvi vrsti poudarek varnosti otrok, saj je kar približno 60 odstotkov učencev Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj vozačev. US Bo bankomat ostal? REČICA OB SAVINJI - Predstavniki rečiške občine bodo mogoče le uspeli obdržati bankomat v kraju. Bankomat je nameščen v središču kraja, za prostor, ki je v zasebni lasti, pa občina že dlje plačuje najemnino. Tudi na Rečici so z ogorčenjem prejeli obvestilo NLB, ki je poleg nekaterih poslovalnic po Sloveniji načrtovala tudi umik bankomata. Po predstavitvi svojih argumentov za njegovo ohranitev zdaj kaže, da so s predstavniki banke le dosegli okvirni dogovor, bankomat pa naj bi prestavili na stavbo, ki je v lasti občine. US Pred pohodom LJUBNO - Člani domačega planinskega društva so minuli konec tedna očistili okolico in kočo na Travniku, ki velja za sveto goro ljubenskih planincev, pripravili na letošnjo sezono. Koča na Travniku je priljubljeno shajališče ljubenskih ljubiteljev pohodništva. Zanjo skrbijo domači člani planinskega društva, ki vsak konec tedna skrbijo za dežurstvo oziroma za to, da obiskovalci koče ne odidejo lačni in žejni. Konec tedna bo ob koči zelo živahno, saj pD Ljubno pripravlja v nedeljo tradicionalni pohod na Travnik, ki se ga vsako leto udeleži ogromno domačih gornikov. US Odprti za povezovanja DOBJE - Osnovna šola Dobje je bila del projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala. Ob koncu projekta je gostila prireditev z zgovornim imenom - Koreninjenje. Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala je zasnovan v obliki mreženja in je poleg dobjanske osnovne šole vključeval OŠ Lesično, IV. OŠ Celje in Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Šole so sodelovale celo šolsko leto, na zaključni prireditvi pa so še enkrat poudarile pozitiven pomen prepletanja vezi med različnimi osebami. Kulturni program so sooblikovale vse sodelujoče šole, simbol njihove povezanosti pa je tudi novo zasajeno mlado drevo, ki bo odslej raslo na travniku za šolo. TV Zbrali so se mladi raziskovalci ŽALEC - V Osnovni šoli Petrovče je bila včeraj zaključna prireditev Mladi raziskovalec 2014. Na njej so se zbrali vsi letošnji mladi raziskovalci žalske občine, ki so za svoj trud na različnih raziskovalnih področjih prejeli zaslužena priznanja. Letos je na razpis prispelo 42 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo malo manj kot 500 otrok, priznanja jih je prejelo 163. Vrtci iz vse občine so skupaj izdelali osem raziskovalnih nalog. Najbolj so se pri tem potrudile vzgojiteljice iz šempetrske enote, kjer so nastali kar trije projekti. Učenci osnovnih šol iz Žalca, Petrovč, Griž in Šempetra so izdelali preostalih 34 nalog. Največ projektov je nastalo na temo zdravja. Mladi so se tako v dvanajstih raziskovalnih nalogah spraševali, kaj lahko zanj naredijo še danes. Povsem enako priljubljeni temi sta bili pesmi nekoč in danes ter moja žival. Sledile so še naloge na teme razmere v družbi, reciklirajmo svet okoli nas, učinki digitalizacije pri otrocih in berem jaz, bereš ti, beremo vsi. ŠO Konec prepirov ribičev s kajakaši? Župniku za pol stoletja LJUBNO - V občini že več let poskušajo urediti razmerja ribiči in ponudniki športnih aktivnosti na Savinji. Za to so bili pripravljeni že različni predlogi, pri čemer je bilo sklicanih kar nekaj usklajevalnih sestankov. Glavni pobudnik za ureditev razmerij je Ribiška družina Ljubno, medtem ko bi se o pravilih igre radi dogovorili tudi ponudniki športnih aktivnosti. Na zadnji seji so občinski sve- tniki v prvem branju sprejemali odlok o rabi in varovanju vstopno-izstopnih mest za športno plovbo po reki Savinji v občini Ljubno, ki v bistvu prinaša novo ureditev plovbe. Čeprav je še vedno mogoče slišati kar nekaj pripomb, predvsem glede cen, župan Franjo Naraločnik pravi, da so odlok v veliki meri uskladili. Podoben odlok naj bi sprejela tudi Občina Luče. US MOZIRJE - Med nedavnim občinskim praznikom so odkrili doprsni kip kanonika Alojzija Žagarja, ki je bil častni občan Mozirja. Žagar je umrl pred petimi leti, leto prej pa so v Mozirju z večjo slovesnostjo obeležili 50-letnico njegovega prihoda v župnijo. Sicer je bil Žagar rojen v Trbovljah, po vojni pa je bil kaplan v Slovenskih Konjicah in tudi v Celju. Leta 1958 je uradno prevzel mozirsko župnijo kot župnik, nato je v gornjegrajski dekaniji opra- vljal opravljal dekansko službo, bil je imenovan za častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja, upokojil pa se je leta 1995. Kanonik Žagar je v Mozirju pustil neizbrisen pečat, del svojega bogatega življenja pa je zapisal v knjigi z naslovom V kovačnici življenja. Mozirjani so se mu za njegovo delo pred leti zahvalili z imenovanjem za častnega občana, zdaj pa so njegov spomin počastili še z doprsnim kipom, ki stoji pred cerkvijo. US NA KRATKO Pomahajmo v svet RADEČE - Mladi podjetniki so se pred časom povezali v Zavod Fini in vzpostavili mednarodni projekt Pomahajmo v svet. S pomočjo projekta otroke v vrtcih in šolah povezujejo s pomočjo video omrežja, kjer se lahko v živo vidijo, si pomahajo in se naučijo prvih tujih besed. Velik poudarek so znotraj projekta namenili spoznavanju kultur, običajev in načina življenja. Otroci si lahko pokažejo, kako se igrajo, kakšne pesmi pojejo, v kakšnem okolju živijo, kakšno hrano jedo, kateri jezik govorijo ... Namen projekta je tudi rahljanje predsodkov, nestrpnosti do drugače mislečih, tujcev, ljudi s posebnimi potrebami, starejših in drugih družbenih skupin. V letošnjem šolskem letu se povezujejo vrtci iz Slovenije, s Švedske, iz Italije, s Slovaške, z Norveške, iz Litve, s Hrvaške, Poljske, iz Romunije, Kanade, Brazilije, Gambije in Avstralije. TV Pobudo prevzela občina LAŠKO - Občina je pred časom naročila idejne projekte za izboljšanje infrastrukture južnega dela Laškega. Predlog za ureditev reke Savinje na odseku marijagraškega ovinka - vključno z ovinkom Udmat - bo s pripadajočim okoljskim poročilom do 25. maja razgrnjen v prostorih Občine Laško, Krajevne skupnosti Marija Gradec in na spletni strani občine. Projekti so izdelani za gradnjo novega nadomestnega podvoza pod železniško progo, dveh mostov čez reko Lahomnico in novega tretjega mostu čez Savinjo, krožišča, povezovalnih državnih cest na območju marijagraškega ovinka in povezovalne ceste Marija Gradec-Radoblje. Kljub temu da gre za ureditve, ki so v pristojnosti države, je za izdelavo projektne dokumentacije poskrbela občina, saj se bo lahko, ko bo pridobila gradbeno dovoljenje, potegovala za denar na razpisih Evropske unije. Bo pa v sredo, 21. maja, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Marija Gradec tudi javna obravnava osnutka, ko bo možno podati ustne pripombe. TV Iz leta v leto SLOVENSKE KONJICE - V mestu se pripravljajo na energetsko obnovo velikega prizidka Osnovne šole Pod goro. Delo je dobilo domače gradbeno podjetje Kongrad, ki ga bo opravilo med šolskimi počitnicami. V Kongradu, ki je dobil delo v vrednosti več kot sto tisoč evrov, se na začetek obnove že pripravljajo. V Osnovni šoli Pod goro bodo tako letos zamenjali okna in izolirali fasado, večino denarja bo prispevalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Na prizidku šole so najprej lani toplotno izolirali streho in poskrbeli za novo kritino, saj je v stavbi že zamakalo. Prihodnje leto bodo poskrbeli še za varčnejšo razsvetljavo in termostatske ventile ter nabavili toplotno črpalko. V Osnovno šolo Pod goro je vključenih približno petsto učencev, poleg teh jih je še nekaj v šoli s prilagojenim programom in v podružnični šoli v Špitaliču. V Slovenskih Konjicah sta kar dve veliki osnovni šoli, poleg omenjene še Osnovna šola Ob Dravinji s podobnim številom učencev. Šolska okoliša ločuje Dravinja. BJ Vrtec bodo obnovili VITANJE - V trgu se pripravljajo na energetsko obnovo vrtca, ki jo bodo opravili med šolskimi počitnicami. V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo ponudb za izvajalca, na občini so prejeli tri. Med energetsko obnovo bodo poskrbeli za toplotno zaščito fasade, zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo podstrešja, ocenjena vrednost naložbe znaša osemdeset tisoč evrov. V vrtec v Vitanju je vključenih 65 otrok, ki so v štirih oddelkih. V njem je osem zaposlenih. BJ Učenci na zabavi v naravi TABOR - Učenci turističnega krožka so se aprila udeležili 28. festivala Turizmu pomagal lastna glava. Letošnji podnaslov prireditve, ki je bila v velenjskem Mercator centru, je bil Na zabavo v naravo. Festivala so se udeležili štirje učenci taborske osnovne šole Miha Drolc, Anja Vranič, Nina Kreča in Klemen Strožič ter mentorici Katja Završnik in Polona Miklavc. Izdelali so turistično nalogo z naslovom Preizkusi se v naravi. V njej so predstavili dvodnevni tabor v naravi, namenjen osnovnošolcem, ki omogoča kakovosten, zabaven, zanimiv in poučen način preživljanja prostega časa ter hkrati ponuja možnosti nadaljnjega raziskovanja narave. V konkurenci trinajstih šol iz celjske, velenjske in koroške regije so prejeli srebrno priznanje. Znova popackan vodnjak v Prešernovi ulici CELJE - Skoraj leto se razen radovednežev ob skrbno obnovljen mestni vodnjak na mestni zvezdi v Prešernovi ulici ni »spotaknil« nihče, najverjetneje prvi marče-vski konec tedna pa je padel v oči duhovitežu, ki je z barvnimi grafiti v obliki srca ob njem »krasil« še pročelja in izložbe praznih lokalov v središču mesta. Izrisana zelena srca z oboda vodnjaka so strokovnjaki iz tehnične službe celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije takoj zatem očistili, a njihov trud je zdržal le dober mesec. Zdaj je namreč beli obod vodnjaka spet pozelenel. In takšen bo ostal še nekaj časa, vse dokler za enega od štirih mestnih vodnjakov ne bodo našli trajnejše rešitve. Mestni vodnjak z vklesanim celjskim grbom in letnico 1781 so po odkritju med prvim delom obnove starega mestnega jedra obnovili skladno s kulturno-varstvenimi pogoji celjske območne enote Zavo- da za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je sredi marca ob prvem vandalizmu pojasnjevala vodja celjske območne enote zavoda Tanja Hohnec, so takoj potem, ko je Alešu Plevčaku in Alešu Sotlarju iz tehnične službe uspelo očistiti obod vodnjaka, skupaj s strokovnjaki začeli iskati najboljši način, kako vodnjak trajno zaščititi. Obsta- jajo namreč različni premazi za zaščito pred grafiti, vendar je zaščita vodnjaka precej zahtevna, saj je obnovljen z različnimi materiali. IS, foto: SHERPA Golosek ob levem bregu Voglajne Celjani še niso pozabili, kako so v okviru zagotavljanja večje poplavne varnosti na porečju Savinje lani po nepotrebnem padla drevesa na Polulah, a minuli konec tedna se je podoben golosek dreves zgodil tudi ob Voglajni. Na razdalji nekaj sto metrov ob Teharski cesti do sotočja s Savinjo so podrli vrbe, topole in jelše, številni meščani pa se ob tem sprašujejo, ali je bilo res treba podreti toliko dreves. Ob rednem vzdrževanju in čiščenju brežin vodotokov namreč takšni posegi ne bi bili potrebni. Kupe hlodovine, zložene Celjan Iztok Skok in se ob na vrhu brežine, je posnel objavi videoposnetka na spletnem portalu spraševal, kako je lahko prišlo do tako velikega posega v naravo. V podjetju Nivo Eko naj bi naročili podizvajalcu, da 5 metrov od roba struge poseka vse drevje in grmičevje, po drugih informacijah, ki so prav tako krožile v javnosti, naj bi bilo za odstranitev označenih le določeno Če bi strugo in brežine Voglajne redno čistili, na tem območju tako debela in visoka drevesa ne bi uspela zrasti. V naslednjih tednih bodo v okviru protipoplavnih ukrepov ob Voglajni nadaljevali regulacijo struge in temeljito očistili mulj iz nje, ob tem pa bo potrebna še gradnja armiranobetonskih zidov in nadvišanje obstoječih nasipov. število dreves. Pri tem naj bi podizvajalec delo opravil brezplačno oziroma za plačilo dobil les, ki ga nato predela v pelete. Je vse to res in kako je torej z nadzorom del na terenu? V okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da »je bil izveden sanitarni posek na levi brežini Voglajne - in to izključno na spodnjem delu brežine, kjer so delavci odstranili zarasti iz tlakovanega dela brežine«. Ta dela so bila usklajena z Zavodom RS za varstvo narave. Ker vsa zarast v tem delu Voglajne raste na naplavinah, iz tlakovanega dela brežine tako rekoč iz vode in so bila ob grmovju posekana drevesa, nekatera visoka tudi do štiri metre, to kaže, kako dolgo nihče ni skrbel za vzdrževanje brežin Voglajne. Ker je na desni strani struge zarasti bistveno manj, se tokrat čiščenja brežin sploh niso lotili. Kot še pojasnjujejo v ministrstvu, ob vodotokih puščajo drevnino, ki ne ovira pretoka v strugi. Ta pa bi bil ves čas neoviran, če bi redno čistili tako struge kot brežine, saj je dejstvo, da je trajalo kar nekaj let, preden so iz Voglajne zrasla tako visoka drevesa. IS Foto: GrupA 20 ŠPORT Prvi slovenski diamant priborjen s kopjem »Na tako visoki ravni še nisem tekmovala,« pravi Ratejeva po Dohi Članica AD Kladivar Celje Martina Ratej, slovenska rekorderka v metu kopja, je zmagala na uvodni tekmi diamantne lige, s katero se je v katarski Dohi začela največja serija atletskih mitingov na svetu. Orodje je za prvo slovensko zmago v zgodovini diamantne lige vrgla do 65 metrov in 48 centimetrov! Tekma je bila v petek, že v nedeljo zjutraj je vadila v dvorani Kladivarja. Očitno ste se odločili, da časa za počitek ni! Imela sem opravke v ponedeljek in ker v ključnem delu sezone ne smem izpustiti niti enega treninga, sem že prej načrtovala čas vadbe. Ni pa bila obremenilna, bolj sprostitvena. Sredi meseca maja ste tretja po izidih sezone na svetu. To ni zanemarljivo, kajne? Evforije ne sme biti, pred mano je še vsaj deset pomembnih tekem, Ostajam trdno na tleh, to je bila vendarle prva preizkušnja. Želim zadržati podobno raven čim dlje. Že večkrat ste dejali, da je Doha za vas srečen kraj. Včeraj so minila štiri leta, odkar ste tam postavili odličen državni rekord 67,16 m. Ste tudi tokrat imeli dober občutek? Že na ogrevanju sem se dobro počutila, kar je potrdil že prvi met. Za izboljšanje osebnega rekorda še ni bilo možnosti, če pa mi bo zdravje služilo, pa se mu letos lahko povsem približam. Za vami sta se zvrstili svetovna podprvakinja Av-stralka Kimberley Mickle, ki ima v lasti izid sezone, in Južnoafričanka Sunette Vi-ljoen, četrta na olimpijskih igrah pred dvema letoma v Londonu. Vseskozi sta vas lovili, na srečo neuspešno. Sezono sta sicer bolje začeli od mene. Tokrat mi nista bili kos, čeprav sem imela občutek, da me Avstralka lahko premaga. Zato sem želela še izboljšati svoj dosežek. To mi sicer ni uspelo, toda ostala sem na vrhu, kar me je izredno razveselilo. Ste presenetili samo sebe, morda tudi trenerja Andreja Hajnška, ki ga ni bilo zraven zaradi pomanjkanja financ? Na treningih so bili meti solidni, toda dosti krajši. Martina Ratej najbolj uživa, ko se iz tujine vrne z zmago k svojima sinovoma. Pričakovala sva dolžino okoli 63 metrov. Andrej mi je večkrat omenil, da sem na pravi tekmi sposobna še vsaj za dva metra boljšega dosežka. Imel je prav. Po lanskem razočaranju je prišlo do odločitve, da se vaš štab občutno razširi. Kako si trenerji porazdelijo delo? Za fizično pripravljenost je poskrbel Miro Kocuvan, glede tehnike meta mi pomaga Jože Kopitar, ob sebi imam tudi maserko, glavni trener pa je ostal Andrej. Se spomnite, kdaj ste nazadnje nastopali na tako visoki ravni, s toliko zelo dobrimi meti? Uh, ne. Mislim, da še nikoli nisem imela tako odličnega niza. Na naslednjih diamantnih ligah v Šanghaju in Eugeneju ne bo meta kopja. Sledila bo tekma v Evropi, 5. junija v Rimu. Imate zdaj lahko visoke cilje tudi v diamantni ligi? Drži, lahko jih imam. Uvod že kaže tako in odpira vse možnosti. Upam, da bom na vseh tekmah, ki se jih bom udeležila, vsaj tretja. Martina, vse pa je podrejeno evropskemu prvenstvu v Zürichu. Vaša velika želja, cilj celotne kariere je zagotovo medalja na velikem tekmovanju. Priložnost bo izjemna. Kaj menite? Vrsto let sem že v svetovni >špici< in čas je za odličje. Formo bo treba še dvigniti, potrebna bo tudi sreča. Med zimsko sezono sem imela manjšo poškodbo, ki pa je že pozabljena. In sinova? Vse bolj in bolj sta samostojna, zdaj stara že 12 in 10 let, tako da mi je lažje. Iz leta v leto je bolje, še najlepše pa, ko se vrnem s potovanja z zmago in se skupaj veselimo. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Hopsi presegli cilje Državno prvenstvo za košarkarje je pred vrhuncem sezone. V torek se je začel polfinale končnice, vanj se je po dolgih petnajstih letih uvrstila tudi zasedba s Polzele. Hopsi so na prvi polfinalni tekmi proti Krki v Novem mestu klonili z visokih 102:59. Druga tekma bo nocoj (20.00) na Polzeli. Prvo tekmo je zasedba trenerja Jerneja Kobaleta v deželi cvička dobro začela. Vodila je s 16:11, a potem povsem popustila. Po precejšnjem številu napak je Krka na koncu zelo visoko slavila. Na Polzeli bo vroče V Novem mestu je bil s 15 točkami najučinkovitejši Alexis Wangmene, v dresu Krke jih je Šentjurčan Luka Lapornik vpisal 17, ko je domače občinstvo na noge spravljal ob vratolomnih zabijanjih. »Tekmo smo začeli dobro, nato pa pod pritiskom domačih košarkarjev v pičlih petih minutah izgubili tekmo. Zaradi izgubljenih žog smo iz protinapadov prejeli 20 točk. Krki smo dopustili, da se razigra. Ostalo je že zgodovina,« je dejal Kobale. Polzelani so z uvrstitvijo med najboljše štiri ekipe presegli cilje, navdušili svoje privržence, večino ostalih opazovalcev pa precej presenetili. Po zmagi nad Laščani so košarkarji Hopsov metali v zrak svojega trenerja Jerneja Kobaleta. Drevi konec sezone? Kakorkoli že, Hopse je večina odpisala že po odhodu najboljšega igralskega dvoj-ca Hugh Robertson - Samo Udrih in po poškodbi najboljšega podajalca lige Daniela Vujasinoviča. Potem pa so Polzelani udarili z vso silo. Brez težav so se uvrstili v ligo za prvaka, kjer so ugnali tako Union Olimpijo kot tudi Krko. V četrtfinalu pa so jo zagodli še Zlatorogu. Četudi bo danes morda za Hopse konec sezo- ne, si zaslužijo vse pohvale. Morda pa bo po uvrstitvi v polfinale končnice zanimanje sponzorjev večje, trud vodilnih učinkovitejši. Zvesta navijaška skupina Hmelj boys si seveda tudi v novi sezoni želi kakovostnih tekem. Že na dopustu Slatinčani so proti Heliosu na drugi tekmi pokazali zobe ter izsilili tretjo tekmo, tam pa so bili prekratki. Domžalčani so Rogaško na ključni tekmi ugnali z 82:75. Kljub porazu je bila za Slatinčane sezona uspešna. V prvem delu je bila zasedba trenerja Damjana Novakoviča trdno zasidrana med vodilnimi mesti, v ligi za prvaka pa ji je v določenih tekmah zmanjkalo športne sreče in pa tudi boljšega sodniškega kriterija. Sezona 2013/14 daje Slatinčanom dodaten motiv za novo sezono, ki jo želijo končati še kasneje kot letos. Na obzorju so že nove okrepitve. Potrjene naj bi bile že v naslednjih dneh, tednih. Najbližje Rogaški Slatini naj bi bil Celjan Matej Krušič, ki je letos igral za Grosuplje. Milovic prebudil Laščane Podobno je v Laškem, kjer so prav tako upali na polfinale, a na tretji četrtfinalni tekmi na Polzeli klonili z 61:55, ko sta na sceno pri domačih stopila izkušeni Goran Jagodnik in nepričakovano tudi Uroš Godler. Laščani so prvi polčas odigrali bolje, ga dobili, v drugem pa je bilo vse preveč napak. Trener Predrag Milovič naj bi v teh dneh z Zlatorogom podaljšal pogodbo. Moštvo je prepo-rodil, privržencem »pivovar-jev« pa dal novo upanje po lepših časih v laški košarki, ki je v zadnjih sezonah nezadržno padala. Po klavrnem začetku letošnje sezone je preboj v ligo za prvaka in na koncu še v četrtfinale končnice za Zlatorog lep uspeh. Ena izmed Milovičevih želja je tudi Grega Jakhel Kolare-vič, trenutno član Lastovke iz Domžal. MITJA KNEZ Foto: ALEŠ KNEZ NA KRATKO Celjanke tretje Celje: S tekmo med Celjem Celjskimi mesninami in Ve-plasom se je zaključila sezona za rokometašice v drugem delu državnega prvenstva. Celjanke so v dvorani Golovec zmagale s 23:20 in osvojile tretje mesto, Žalčanke so četrte, Velenjčanke pa pete. Sledil bo le še finalni obračun med Krimom in Zagorjem, v sistemu tekmovanja, ki mu ni primerjave. Maribor omogočil vodstvo Celje: Celjske rokometaše je po gladki zmagi nad Trimom razveselila novica iz Rdeče dvorane, kjer je Maribor ugnal Gorenje s 26:25. Celjanom se tako obeta 18. naslov v državnem prvenstvu. Jutri lahko tudi izgubijo doma z Mariborom, če bodo 23. maja zmagali v Rdeči dvorani proti Gorenju, ki je zdaj zdesetkano, bržkone tudi brez najboljšega igralca lige Staša Skubeta zaradi poškodbe kolena. Če pa »pivovarji« premagajo Maribor, potem jim bo v Velenju zadostoval tudi remi. Toda o njem nihče več ne razmišlja zaradi kakovosti celjske ekipe, ustrezne forme, pa tudi zaradi vse večjih težav neposrednih tekmecev. Spodrsljaj v finalu Grindelwald: V Švici je bila tretja tekma svetovnega pokala športnih plezalcev v balvanih. V finale se je od štirih Slovencev uvrstil le Celjan Jernej Kruder, ki pa je po ponesrečenem finalnem nastopu tekmo končal na šestem mestu. Kruder je v finalu nastopil s prvim izidom polfinala in tretjim izidom kvalifikacij. Urh v obeh čolnih Celje: Na Špici je bila prva tekma za slovenski pokal v slalomu. Mladi celjski tekmovalci so ponovno dokazali, da so najboljši v Sloveniji. Urh Turnšek je v kategoriji starejših dečkov premočno zmagal tako v kajaku kot v kanuju. Pri mlajših dečkih sta dvojno zmago za domači klub priveslala Lan Tominc in Jan Ločnikar. Pri mlajših deklicah je Zala Zanoškar osvojila drugo mesto. (DŠ) ŠPORT 21 17-letni Matic Marcius: »Z izidom seveda nismo zadovoljni, trenerju pa sem hvaležen, da me je poslal na igrišče in da sem proti Mariboru debitiral v 1. ligi.« Uspešno z Olimpijo, z Mariborom ne Po izjemno pomembni zmagi v Stožicah visok poraz doma s prvaki (0:4) - Žurej junak v Ljubljani, nato zapravljal »zicerje« Tekma se še ni niti dobro začela, a je imel Andraž Žurej v razmiku 20 sekund dve izjemni priložnosti. Ko je bil sam pred vratarjem, ga je zadel v roko, nato je zatresel prečko. Po tekmah 33. kroga 1. SNL je bilo jasno, da celjski nogometaši - navkljub porazu - ne morejo več neposredno izpasti iz elite. Namreč boljši bodo ostali v medsebojnih tekmah s Krko in Triglavom, oba pa jih ne moreta prehiteti, četudi bi Celjani izgubili vse zadnje tri tekme. Včeraj so igrali v Novem mestu, v soboto bodo odpotovali še v Kranj. Vsekakor se nadejajo, da v boju za osmo mesto (in s tem izognitvi kvalifikacijam) ne bo odločala tekma zadnjega kroga, 25. maja doma z Gorico. Cilji Rudarja so drugačni, višji. V soboto bo drugič zapored igral doma (včeraj z Zavrčem) in se skušal oddolžiti Krki, proti kateri je od devetih možnih točk osvojil zgolj dve! Skromen izkupiček proti Dolenjcem je Velenjčanom preprečil celo borbo za naslov prvaka, zadovoljilo pa bi jih drugo mesto. Odločitev bo bržkone padla v medsebojnem obračunu z neposrednimi tekmeci Koprčani v zadnjem krogu na Bonifiki. Žureju dovolj minuta V 32. krogu se je končno vse izšlo po željah Celjanov. V Ljubljani so premagali Olimpijo, izgubila pa sta oba zasledovalca v boju za obstanek, Krka in Triglav. Enajstmetrovko je priigral Andraž Žurej, potem ko je bil na igrišču le minuto! V Stožicah je edini gol dosegel Benjamin Verbič: »Z zmago smo se oddaljili od Krke. O našem obstanku ne bi smelo biti dvomov.« Zabil je svoj osmi gol v sezoni in si na lestvici najboljših strelcev deli 10. mesto. Na vrhu sta napadalec Rudarja Mate Eterovic in Massimo Coda (Gorica) s po 15 goli. Glasni »Mujke« V Stožicah je bila celjska obramba končno zanesljiva, k čemur je ogromno pripomogel 40-letni vratar Amel Mujčinovič. Njegov glas je odmeval od skoraj praznih tribun. Zavoljo njegovih opozoril je bilo lažje branilcem, tudi Mateju Centrihu: »Pritisk je bil ogromen, saj je bilo za nami pet zaporednih porazov. Olimpija je imela v določenih obdobjih boljšo posest žoge. To smo predvidevali in obenem pretili v protinapadih. Tako veseli že dolgo nismo bili.« Resnici na ljubo je treba poudariti, da so Celjani imeli v prvem delu pet strelov (Olimpija nobenega); Nejc Kolman je s 30 metrov zadel prečko. Brez sedmih! Mladi trener Simon Rož-man je na svoji prvi tekmi v gosteh v 1. SNL vknjižil zmago. Vse je kazalo, da ne bo nič od nje, kajti njegovi varovanci so povsem enako kot štiri dni prej proti Koprčanom zapravljali priložnosti. »Kaj sem jim dejal med odmorom? Naj le nadaljujejo z enako igro. Zelo sem vesel in obenem ponosen na njih. Ni jim bilo lahko, hudo so trpeli v obdobju petih zaporednih porazov. Odigrali so zelo disciplinirano.« Potem se je ponovila ista zgodba, njegovi fantje bi lahko po dobrih treh minutah proti Mariboru vodili z 2:0. »Gostje so izkoristili skoraj vsako našo najmanjšo napako in pokazali, zakaj so tam, kjer pač so. Mi smo zelo dobro začeli in če bi vsaj enkrat zadeli, bi se tekma obrnila v povsem drugo smer. Ne preostane nam drugega, kot da se kaj naučimo na napakah.« Kaj bi pomenil gol v uvodnih minutah na zadnjih treh obračunih? »Ogromno, vsaj 30 odstotkov energije in moči bi prihranili. To bi bilo bistveno v ostrem ritmu tekme in ob okrnjenem igralskem kadru.« Manjkala je sedmerica, ki bi sicer bila v prvi postavi: kaznovani Verbič, Vrhovec in Žitko ter poškodovani Jugovič, Bajde, Močič in Krajcer. Akcija tekme Vijoličasti so v Areni Petrol nasuli štiri gole. Ante Šimundža je bil pred leti pomočnik glavnega trenerja Celja, včeraj je imel proti Triglavu možnost za osvojitev naslova državnega prvaka: »Brez prask smo jo v Celju odnesli po dveh naših velikih napakah v obrambi, po prvem doseženem golu pa zanesljivo nadzorovali potek tekme. Veseli smo bili treh točk, kajti celjska ekipa ima energijo in kvaliteto.« V 4. minuti mariborska obramba ni storila napake, temveč je bila izigrana po podaji Zajca Vidmajerju, ki je imenitno s Lestvica 1. SNL MARIBOR 34 23 4 7 76:30 73 LUKAKOPER 34 19 6 9 47:34 63 RUDAR 34 17 9 8 50:28 60 GORICA 34 15 10 9 57;30 55 ZAVRČ 34 16 5 13 55:58 53 DOMŽALE 34 1014 10 46:34 44 OLIMPIJA 34 10 6 18 33-53 36 CEDE 33 9 6 18 27J4 33 KRKA 33 7 6 20 24J8 27 TRIGLAV 34 6 8 20 3470 26 peto zaposlil Žureja. Ta bi lahko kasneje tudi izenačil, kajti v 17. minuti je bil spet sam pred vrati. Dvojni užitek Viol Nič ni bilo od sanjskega začetka pred 1.500 gledalci in Rožman je v 2. delu na igrišče poslal 18-letnega Nina Pungarška in še leto mlajšega Matica Marciusa. Debija ne bosta nikoli pozabila, rezultata (žal) tudi Celje proti Mariboru (42-3-1): Mujčinovič - Gobec, Bilali, Centrih, Korošec -Miškic, Kolman - Vidmajer, Zajc, Žagar Knez - Žurej. Igrali so še Rajsel, Marcius, Pungaršek. Celje proti Olimpiji (4-2-31): Mujčinovič - Žagar Knez, Žitko, Centrih, Korošec - Vrhovec, Miškic - Kolman, Zajc, Verbič - Rajsel. Igrali so še Žurej, Ploj, Bilali. ne. Pri 0:2 se je zdelo, da so bili Celjani prikrajšani za enajstmetrovko, ko je Šuler zrušil Nicolasa Rajsla, sodnik Bukovec pa je prosti strel »izvlekel« iz šestnajst-metrskega prostora. V pravi pripeki so Viole uživale tudi med sporočili po ozvočenju: »zmajčki« so morali namreč v Kranju petkrat po žogo v mrežo ... DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Igrivi Miha Zajc se je v Stožicah izkazal s tremi močnimi streli, v soboto pa z imenitno asistenco. Panorama NOGOMET 1. SL, 34. krog: Rudar - Za-vrč 2:3 (0:2); Eterovič (66- 11 m, 94), Olimpija - Gorica 0:2, Maribor - Triglav 2:1, Luka Koper - Domžale 1:1. 33. krog: Celje - Maribor 0:4 (0:2); Mendy (7), Milec (27), Fajič (50, 77), Domžale - Rudar 0:0, Zavrč - Krka 2:1 (1:0), Gorica - Koper 0:1 (0:1), Triglav - Olimpija 5:2 (3:1). 2. SL, 25. krog: Šampion - Veržej 0:3, Dob - Šmartno 3:1 (2:1) Bolha (5). Vrstni red: Dob 60, Radomlje 47, Aluminij 44, Veržej 38, Krško, Šmartno 36, Ankaran 35, Šenčur 30, Šampion 16, Bela krajina 6. 3. SL - vzhod, 21. krog: Dravinja - Malečnik 6:0 (2:0); Čander (79), Čerenak (13), Naglič (73), Ribič (81), Gosak (88), Nafta - Šentjur 1:2 (0:0); Belak (51-11 m), Goršek (93). Vrstni red: Dravinja 56, Ptuj 45, Rakičan 39, Ljutomer, Beltinci 37, Odran-ci 36, Nafta 35, Šmarje 30, Tromejnik 26, Malečnik 24, Grad 21, Šentjur 19, Bistrica 13, Martjanci 9. Štajerska liga, 22. krog: Lenart - Mons Claudius 1:1 (0:0); Polajžer (54), Kovinar Štore - Pohorje 0:0, Fužinar - Žalec 5:2 (2:2); Juraja (9-ag), Vodovnik (19), Peca - Zreče 0:0, Šoštanj - Pesnica 2:4 (1:0); Bulajič (37), Šmon (90). Vrstni red: Fužinar 53, Dravograd 45, Radlje 39, Lenart 38, Mons Claudius, Marles hiše 29, Zreče 28, Peca, Kovinar, Žalec 27, Šoštanj 24, Pesnica 20, Pohorje 18, Slovenj Gradec 15. MNZ MČL Celje, 16. krog: Radeče - Rogaška 0:1 (0:0); Vtič (80), Mozirje - Kozje 0:0, Krško B - Vojnik 1:2 (1:1); Verhovšek (17, 79). Vrstni red: Rogaška 32, Mozirje 28, Krško B 27, Radeče, Vojnik 21, Kozje 5. KOŠARKA 1. SL, četrtfinale končnice, tretji tekmi: Hopsi - Zlatorog 61:55; Jagodnik 15, Mulalič 11, Vašl 10, Wangmene 8, Go-dler 7, Atanackovič 6, Gabriel 4; Miloševič 19, Jovanovič 13, Samojlovič 8, Jurak 6, Mara-sovič 3, Dimec, Abramovič, Mitrovič 2, Helios - Rogaška 82:75; Rebec 18, Hrovat 17; Čebular 16, Mijovič, Miljko-vič 13, Nikolič, Koštomaj 10, Brkič 6, Smajlovič 3, Cmere-šek 2, Jotič, Pelko 1. 1. tekma polfinala: Krka - Hopsi 102:59; Buljan 21, Lapornik 17; Wangmene 15, Vašl 13, Jagodnik 11, Atanackovič 8, Mulalič 6, Rat 3, Gabriel 2, Lukan 1. 1. SL, dodatne kvalifikacije, 2. krog: Lastovka - Tajfun 55:94; Kolarevič 17, Percel 10; Veličkovič 18, Držič 16, Zadnik 15, Petkovič 14, Zimič 10, Cuk 9, S. Sebič 5, Primo-rac 4, M. Sebič 2, Milovac 1, Plama Pur - Elektra 64:86; Srebovt 18, Kavgič 16; Bajra-mlič 20, Rizman 16, Priest 14, Lelič 12, Zagorc 10, Podvršnik 9, Bukovič 3, Dimec 2. ROKOMET 1. SL, drugi del, 8. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 27:42 (15:19); Ratajec 9, Rojc 5; Skube, Zelenovič 7, Razgor 4, Mačkovšek, Žuran, Janc 3, Miklavčič, Sliškovič 2, Blagotinšek, Mlakar, Bun-dalo, Lekai 1, Gorenje - Maribor 25:26 (13:14); Dujmovič 7, Medved 6, Golčar, Šoštarič 4, Cehte, Gams 2; Hrastnik 5, Marič, Razgor, Zarabec 4. Vrstni red: Celje, Gorenje 54, Maribor 46, Ribnica 32, Trimo 29, Sevnica 19. 1. SL (ž), drugi del, 9. krog: Celje Celjske mesnine - Veplas Velenje 23:20 (11:10), Zagorje - Zelene doline Žalec 35:19 (22:11). Vrstni red: Zagorje 50, Celje 35, Žalec 32, Velenje 30, Krka 27. (MiK) Športni kodelar Četrtek, 15. 5. KOŠARKA 1. SL, polfinale, druga tekma, Polzela: Hopsi - Krka (20). Petek, 16. 5. ROKOMET 1. SL, drugi del, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor (19). Sobota, 17. 5. NOGOMET 1. SL, 35. krog, Kranj: Triglav - Celje, Velenje: Rudar - Krka (17). 3. SL - vzhod, 22. krog: Bistrica - Šmarje, Šentjur - Dravinja (17). Štajerska liga, 23. krog: Radlje - Šoštanj, Zreče - Fu-žinar, Žalec - Marles hiše, Slovenj Gradec - Kovinar Štore, Pohorje - Mons Claudius (17). MNZ MČL Celje, 17. krog: Krško B - Radeče, Vojnik - Mozirje, Kozje - Rogaška (17). KOŠARKA 1. SL, dodatne kvalifikacije, 3. krog, Domžale: Lastovka - Elektra (19), Ilirska Bistrica: Plama Pur - Tajfun (19.30). Nedelja, 18. 5. NOGOMET 2. SL, 26. krog: Šmartno 1928 - Šampion (17). 22 ŠPORT Kobilin strah pred zasloni Jahačica iz Radovljice redna obiskovalka celjskega centra Lidijina Fragile Van t Meulenhof je suvereno preskakovala zapreke, ko je zaslonoma kazala hrbet. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Na tekmi svetovnega pokala v preskakovanju ovir v Celju je bil naš uveljavljeni tekmovalec Tomaž Laufer tretji, 26. mesto pa je v izostreni konkurenci osvojila Lidija Grum, ki je bila obenem članica naše reprezentance v pokalu narodov. 33-letna Radovljičanka je članica Centra konjeniškega športa Celje. Klubu se je pridružila kmalu po njegovem nastanku. So razlogi za vašo odločitev preprosti? Povsem. Tukaj so pogoji najboljši v Sloveniji. Doma imam sicer hlev z dvajsetimi boksi, toda v Celju je resnično krasno trenirati, prav vse imamo na razpolago. Interes pa je obojestranski. Koliko konjev imate? Štiri. Treh ne nameravam prodati, enega pa bom morala, saj se moram preživljati. Kako pa ste začeli? Uh, to je dolga zgodba. In če jo skrajšava ... Imam tri brate, ki pa ne čutijo do živali toliko kot sama. Kot najstnici mi je pomagal oče, kmalu po polnoletnosti pa sem se postavila na lastne noge. Kupila sem poceni konja in skušala z njim nekaj storiti. Nato sem kupila še enega. Zdaj sem lastnica treh sposobnih kobil. Upam, da jih bom ohranila zdrave. Predvsem to je pomembno. In najbolj zahtevno ob vseh naporih. Poškodbe so namreč zelo pogoste. Kdaj ste se uveljavili? To je bilo v obdobju z belgijskim konjem, imenovanim Dorango van de Zwingelstal. Z njim sem prvič tekmovala v pokalu narodov in na državnem prvenstvu pred tremi leti osvojila drugo mesto. Zdaj imate devetletno belgijsko kobilo Fragile Van t Meulenhof. Kaj lahko poveste o njej? Ima enkraten značaj. Štiri leta sva skupaj. Kupila sem jo kot petletnico in tedaj sem se odločila, da si bom sama »naredila« konja. Vam je uspelo? Koliko je vredna? Mislim, da mi je, zato zame nima vrednosti. Ne bi je prodala za nič na svetu. Mnogi to težko razumejo. Tisti, ki pa imajo radi živali in jih imajo tudi pri sebi, pa že vedo, kaj mislim. A vendar, koliko bi bili morebitni kupci pripravljeni odšteti zanjo? Hm, morda nekaj sto tisoč evrov. V Celju ste takoj ugotovili, kaj je bilo narobe pri preskakovanju določenih zaprek. Res je. Že v Budimpešti je kobila imela težave, ko je tekla proti velikemu zaslonu. Preglavice so se ponovile v Celju, na prvi in peti zapreki, ko je bilo treba skočiti v smeri zaslona. Ti so obvezni na velikih tekmah. Hugo Bosio se je malce šalil, da naj kupim zaslon in ga vključim med vadbo, obenem pa je mislil tudi resno. Menim, da se bo kobila sčasoma privadila na vse, kar spremlja pomembnejše tekme. Mora se. Lidija Grum (Foto: MITJA KNEZ) So tudi vaše želje povezane z olimpijskimi igrami? Seveda. Vsi v slovenskem konje-ništvu sanjamo, da bomo izpolnili olimpijsko normo. Veliko dejavnikov je povezanih s tem. Enkratno se morajo prekriti, predvsem pa moraš imeti vrhunskega konja. DEAN ŠUSTER Šest težkih bitk v Parizu Celjski borec Benjamin Lah se je v Parizu udeležil najpresti-žnejšega ju jitsu turnirja. V francoski prestolnici se lahko pohvalijo z enako udeležbo kot na svetovnih ali evropskih prvenstvih. Lah se je vrnil z bronasto medaljo, za katero je moral v repasažu kategorije do 94 kilogramov preliti ogromno znoja. Po zmagi v predkrogu proti švedskemu predstavniku je naletel na Rusa Marčenka, aktualnega evropskega prvaka. Celjan je bil pred zmago, ki pa se mu je izmuznila v zadnjih sekundah. To ga je raztogotilo: v repasažu je ugnal po dva Francoza in Rusa, za bronasto medaljo Čarkina, lanskega zmagovalca Combat games. Slovite borilne igre bodo naslednje leto čez lužo; kandidata sta Las Vegas in Rio de Janeiro. »Beni« je bil v Parizu brez trenerja Marka Gabra. Z njim bi bilo drugače, meni. Kljub temu je zbral lepo število točk za svetovno jakostno lestvico, čeprav je bila v njegovi kategoriji zbrana vsa svetovna smetana z izjemo predstavnika Irana. Čez mesec dni se bo Benjamin Lah udeležil evropskega odprtega prvenstva v Bukarešti, kjer bo imel oteženo delo, kajti v vsaki kategoriji bodo lahko nastopali kar po trije predstavniki določene države. Konec novembra pa se bo vrnil v mesto ob Seni na glavno tekmo sezone, svetovno prvenstvo. DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv S celjskim klubom proti Tokiu Benjamin Lah med eno od učinkovitih akcij V nedeljo je bila na Ptuju prva letošnja tekma za slovenski pokal v šprint triatlonu. Nastopilo je več kot 150 tekmovalcev z vsemi najboljšimi moškimi triatlonci, medtem ko je bila ženska konkurenca okrnjena. Po 750 metrih plavanja, 20 kilometrih kolesarjenja in petih kilometrih teka je bil prvi na cilju odlični Ve-lenjčan David Pleše pred Matevžem Plankom (Kamnik). Tretji je bil - na komaj svoji drugi triatlonski preizkušnji - član Športno rekreacijskega društva Celje Domen Dornik. Pred domačo tekmo 22-letni Dornik si je zagotovil klubske stopničke prvič po letu 2010, ko je bil tretji Sandi Ivančič. Že v začetku meseca je izpolnil kriterije za priključitev slovenski reprezentanci do 23 let. Zdaj se pripravlja na domačo preizkušnjo. 24. maja bo namreč tekma v šprint triatlonu na Šmartinskem jezeru. Glavni cilj sezone pa je uspešen nastop na tekmi za evropski pokal septembra v Kopru. Domnov dolgoročni cilj je izpolnitev olimpijske norme za Tokio leta 2020. Predpogoji dani Domnov trener je prav Sandi Ivančič, ki je v Celju pripravil Dan talentov. Trboveljčan, bivši tekmovalec v plavanju, se mu je zdel zanimiv, čeprav ima precej netipično triatlonsko postavo - zelo široka ramena, močne mišice ... Medicinski brat, ki je voznik reševalnega vozila, se bo moral preseliti v Celje, če želi intenzivno trenirati in izpolniti osebne cilje. »Je talentiran, če se lahko sploh tako izrazim. Torej ima Na vrhu je David Pleše, na tretji stopnički (desno) pa Domen Dornik. potencial, da se razvije v vrhunskega tekmovalca. Ob dobrih telesnih predispozicijah ima tudi razum in delovno vnemo, brez katere tekmovalec ne more biti v svetovnem vrhu. Športnik, ki ne razume, zakaj trenira, in ni pripravljen vložiti vseh sto odstotkov za uresničitev svojega cilja, ne bo nikoli dosegel vrhunskega rezultata. Treba bo vložiti veliko dela, da bomo imeli vsaj možnost napada na Tokio. A zaenkrat so obeti dobri,« pravi Ivančič po enoletni skupni vadbi. Kočljiva menjava Dornik je širokopleč, visok 180 centimetrov. Med triatlonci, ki so zelo vitki, malce izstopa. Ivančič načrtuje počasno zmanjševanje mišične mase, ki je nujno za krat- ki (olimpijski) triatlon: 1.500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. »Pred tekmo na Ptuju sem imel nekaj treme, saj sem vedel, da je zbrana vsa slovenska konkurenca in da bom uvidel, kam objektivno spadam in do kod lahko ciljam v tej sezoni. S plavanjem sem zadovoljen, čeprav vem, da sem lahko še hitrejši. Na kolesu sem bil v prvi skupini, kar je bil tudi cilj. Na srečo mi hud tempo ni pobral vseh moči. Pred tekom sem bil zaradi zmede pri menjavi rekvizitov peti, a sem hitro ulovil pravi občutek in se prebil do tretjega mesta. S tekmo sem zadovoljen, saj sem se prepričal, da lahko konkuriram vsem, no, le Plešetu še ne,« je pripovedoval Dornik. DEAN ŠUSTER Foto: ŠRK Celje KRONIKA 23 Obsojen tudi direktor Rhydcona Sodba še ni pravnomočna Direktorja podjetja Rhyd-con iz Šmarja pri Jelšah Vinka Stiplovška so v torek na Okrožnem sodišču v Celju spoznali za krivega kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja pri gospodarski dejavnosti. Sodnik Marko Brišnik ga je obsodil na leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Gre za primer, ki je tesno povezan z obsodbo nekdanjega predsednika uprave Uni-orja Zreče Gorazda Korošca pred več meseci. Stiplovšek se je namreč od decembra 2010 do septembra 2011 podpisal na šest računov, ki jih je njegovo podjetje izstavilo zreškemu Uniorju. Računi naj bi prikazovali zneske za več gradbenih del pri Uniorju, ki nikoli niso bila opravljena. Skupen znesek vseh računov je bil 179.916 tisoč evrov. S fiktivnimi računi naj bi zakrili sporne posle pri plačilu obresti za bančno posojilo Rhydcona, na katerem je slonel nakup delnic Uniorja. Naj dodamo, da je bil Rhydcon v malo več kot tretjinski Uniorjevi lasti. Izigravanje? V takšnem spornem poslovanju družb je sodnik videl »izigravanje« zakonodaje, prav tako ni verjel Stiplovškovemu zagovoru. Čeprav kazenski zakonik za kaznivo dejanje, kot so ga očitali direktorju šmarskega podjetja, predvideva celo do osem let zapora, je Brišnik sledil predlagani kazni tožilstva in jo v celoti potrdil. Pogojno kazen mu je izrekel tudi zato, ker je bil Sti-plovšek do zdaj nekaznovan, kar je tudi tožilstvo štelo kot Nekdanji šef uprave Uniorja Gora-zd Korošec je lani krivdo priznal. Njegova sodba je že pravnomočna. Foto: arhiv NT (SHERpA) olajševalno okoliščino. Njegovo podjetje je bilo kot pravna oseba obsojeno na plačilo sto tisoč evrov, vendar tudi v tem primeru velja preizkusna doba. To pomeni, da zneska podjetju ne bo treba plačati, v kolikor podjetje v dveh letih po pravnomočnosti sodbe ponovno ne stori kakšnega kaznivega dejanja. Se pa Stiplovšek ne bo mogel izogniti plačilu 179.916 tisoč evrov Uniorju. Družba je namreč zahtevala celoten znesek, za katerega naj bi bila oškodovana. Korošec že plačuje svoj dolg Kot je znano, naj bi ravno ta primer »pomagal« pri zamenjavi Gorazda Korošca na delovnem mestu nekdanjega šefa uprave Uniorja. Lani decembra je bil ravno zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki ga je storil v tem poslovanju, obsojen prav tako na leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Direktor Rhydcona iz Šmarja pri Jelšah Vinko Stiplovšek je po sodbi takole odkorakal z Okrožnega sodišča v Celju. Korošec je takrat krivdo priznal in se izognil nekoliko višji kazni in celotnemu dokaznemu postopku. Njegova sodba je že pravnomočna. Ker je Stiplovšek takrat vztrajal pri svoji nedolžnosti, so na sodišču sodna postopka ločili. Korošec je v svojem dejanju bolj kot kaznivo dejanje videl »računovodsko napako«. Kot razlog zanjo je navedel težko finančno stanje v Uniorju in poskus zaščite družbe pred sovražnim prevzemom. Ves čas je poudarjal tudi, da se pri tem ni osebno okoristil, čemur je verjelo tudi tožilstvo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Sodna postopka, v katerima sta se znašla Stiplovšek in Korošec, je pravzaprav posledica tretjega sodnega postopka oziroma »afere« Vodušek. Novinarju Vladimirju Vodušku namreč sodijo zaradi kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja nekdanjega vodilnega v Uniorju Gorazda Korošca. Od njega naj bi zahteval, da oglašuje v Voduškovem mediju v zameno za to, da bi kot novinar zamolčal domnevne sporne posle ravno med Uniorjem in Rhydconom. Novinar krivde ne priznava in pravi, da naj bi ga v domnevno sporne posle zvabili na zvijačen način ter da je sam žrtev celotne situacije. Krog se je sklenil, ko ga je Korošec zaradi domnevnega izsiljevanja prijavil. Pri tem ni mogel mimo posla, zaradi katerega naj bi ga Vodušek izsiljeval. S tem je Korošec takrat prijavil tudi sam sebe. Strelec ostal v priporu Za njegovo ženo so uspeli poskrbeti Kriminalisti so končali preiskavo okoliščin streljanja v Podgaju pri Šentjurju minulo sredo. Kot je znano, je 74-letni moški z orožjem streljal v dva reševalca nujne medicinske pomoči iz Celja. Ta sta se pripeljala po njegovo 78-letno ženo, ki bi morala nujno v bolnišnico. Po neuradnih podatkih se njen mož s prevozom žene v bolnišnico ni strinjal, ker naj bi bila zelo navezana, a tudi tudi zaradi preteklih domnevno slabih izkušenj pri zdravljenju. Zapletati naj bi se začelo že v sredo zgodaj popoldne, ko sta poklicala zdravniško pomoč, saj naj bi imela 78-letnica gangreno in je zdravnica iz Zdravstvenega doma Šentjur presodila, da je potrebna zdravstvena oskrba v bolnišnici. Zato je klicala nujno medicinsko pomoč v Celje in organizirala prevoz. Ko sta reševalca prišla do hiše in poskušala žensko odnesti iz prostorov spalnice, moški tega ni dovolil. Zatem ko naj bi sprva grozil verbalno, naj bi vzel orožje (domnevno predelano) in streljal skozi hišna vrata ter enega od reševalcev zadel v ramenski del roke. Ko sta se reševalca umaknila do vozila, je streljal še enkrat in poškodoval vozilo. Na kraj so nato prispeli policisti, ki so moškega pridržali in omogo- čili, da je zdravstveno osebje vendarle poskrbelo za 78-le-tno bolnico in jo odpeljalo v bolnišnico. Njenega moža so po odvzemu prostosti in po opravljenem razgovoru na policiji odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor. Policisti so strelca ovadili zaradi poskusa uboja in povzročitve splošne nevarnosti. Grozi mu do petnajst let zapora. SŠol Tatovi - orodjarji? V minulih dneh so se na Celjskem spet nizali vlomi v hiše. V Graški Gori lastniki pogrešajo nekaj denarja in fotoaparat, v Vitanju pa je nekdo iz stanovanjske hiše odnesel »samo« denar. Sicer pa policisti preiskujejo še vlom v hišo na Dobrovi, kjer so vlomilci odnesli predvsem denarnice in denar, ter vlom v hišo v Šentvidu pri Grobelnem. Storilec je v prostore prilomastil skozi okno in uspel odnesti večjo vsoto denarja. Zgolj orodje pa si je prisvojil neznanec, ki je prišel nepova- bljen v hišo v Ulici heroja Bračiča v Celju. Odnesel je namreč električni vijačnik. V Ulici heroja Šarha v Celju pa je tat po vlomu v eno od hiš ukradel motorno žago. V isti ulici so zatem policisti preiskovali še vlom v barako ob stanovanjski hiši, od koder je izginilo kolo, poleg tega pa še več orodja. Še v dve podjetji je bilo vlomljeno v preteklih dneh. V ponedeljek v zunanje skladišče podjetja v Latkovi vasi. Neznanci so odnesli več strešne opeke in dimniško izolacijo. Za seboj so pustili za okoli tri tisoč evrov škode. V Šoštanju pa je nekdo vlomil v gradbeni zabojnik in odnesel več različnega orodja, vrednega malo več kot tisoč evrov. Spet je na sodišču Celjan Esad Čehajic, ki je javnosti znan predvsem po prijavi o podkupovanju celjskega okrožnega sodnica Milka Škoberneta in po tem, da so ga pred mesecem obsodili zaradi posredovanja pri prostituciji, je moral spet na sodišče. Tokrat se je pred sodnico znašel zaradi očitkov o razžalitvi. Zasebno ga toži Zaim Draganovič, ker je omenjal njegovo ime v enem od prispevkov na komercialni televiziji pred leti. Čehajicu so leta 2012 namreč v elektro omarico pred njegovo hišo neznanci podstavili eksplozivno napravo. V izjavi za komercialno televizijo je navedel, da naj bi podstavitev naprave naročil ravno Draganovič. Naj spomnimo, da sta zaradi prodaje in nakupa hiše tudi drugače že vrsto let v sodnem sporu. Draganovič zanika, da bi stal v ozadju kaznivega dejanja, zato je proti Čehajicu vložil zasebno tožbo. Obtoženi krivde ne prizna, zato se bo sojenje začelo 12. junija. INFO 113 Našli nevarne mine Pretekli petek popoldne so kar v treh krajih na Celjskem naključno našli nevarna ubojna sredstva. V Silovi pri Velenju je občan našel nemško protipehotno mino iz druge svetovne vojne. V Dobrnežu pri Slovenskih Konjicah pa je moški med delom na njivi našel topovski projektil, ki je prav tako iz druge svetovne vojne. Podobno je bilo tudi v Podčetrtku, kjer so med gradbenimi deli naleteli na minometno mino. Vse nevarne predmete so odstranili in ustrezno shranili pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Iskra zanetila požar V ponedeljek popoldne je zagorelo v Govcah na območju Laškega. Občan je namreč za vožnjo pripravljal motorno kolo in pri tem akumulator priklopil na električni polnilec. Med poskusom prižiganja motorja je iskra iz akumulatorja preskočila na madež bencina. Pri tem je prišlo do požara, ki ga je na srečo lastnik motorja uspel pogasiti sam. Škoda, ki je nastala, znaša približno štiri tisoč evrov. Morda bi kebab V Petrovčah so se vlomilci lotili gostinskega lokala, ki sicer trenutno ne obratuje. Ker očitno denarja niso našli, so se odločili za tatvino peči za peko kebaba, električnega žara, noža za rezanje kebaba in računalniške blagajne. Po prehrambene izdelke se je drug neznanec odpravil še v dve počitniški hišici na Lopato. Poleg hrane si je nagrabil še nekaj orodja. Alkoholne pijače in cigarete pa so dišale vlomilcu v gostinski lokal v Podjavorškovi ulici v Celju. Odnesel jih je kar nekaj. Še en lastnik gostinskega lokala je oškodovan, in sicer na Slomškovem trgu v Celju. Pogreša več različnih pijač in menjalni denar. Spodil ga je sosed Natančno pred tednom sta lastnika dveh avtomobilov prijavila tatvino(ponavljanje) in poskus tatvine. (to sta dve različni kaznivi dejanji, zato)Prvi je brez vozila ostal v Slovenskih Konjicah, drugi pa bi brez njega skoraj ostal v Velenju. V prvem primeru je neznanec odpeljal avtomobil Audi A4, srebrne barve, registrskih številk. MB 10-24Z. Vozilo je bilo v času tatvine parkirano na parkirišču ob stanovanjskih blokih v Ulici Toneta Melive v Slovenskih Konjicah. V Velenju pa je neznan storilec poskušal ukrasti avto Seat Leon v Foitovi ulici. Odstranil je kontaktno ključavnico, ko pa je nameraval vozilo spraviti v pogon, ga je opazil sosed lastnika vozila in ga tudi poklical. Ker so storilca pravočasno pregnali, avta ni uspel odpeljali, jo je pa ucvrl neznano kam. Da tatovi očitno ne poznajo sramu ali strahu, kaže primer tatvine kolesa sredi mesta. Tat ga je namreč odpeljal kar s Krekovega trga, kjer je bilo kolo parkirano in zaklenjeno v stojalo za kolesa. Kolo pogreša tudi lastnica garaže Na Zelenici v Celju. Storilec je vlomil v garažo in se odločil odpeljati na ženskem gorskem kolesu. Kar pet koles pa je pred dnevi izginilo iz kolesarnice bloka v ulici Pod Gabri v Celju. Rep med noge Konec minulega tedna so policisti posredovali na Mariborski cesti v Celju, od koder so bili obveščeni o vlomu v trgovino. Nepridipravi so namreč iz prostorov podjetja uspeli ukrasti 70 tiskalniških kartuš, a jih je zmedel prihod policistov. Ko so jih opazili, so jo ucvrli, večino kartuš pa pustili na travniku pred podjetjem, saj jih niso uspeli naložiti v vozilo in odpeljati. SIMONA ŠOLINIČ 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Ekart: Še eno rundo daj točajka 2. Mladika: Otroška želja 3. Azalea: Zaklenila sva ljubezen 4. Vera in Originali: Gremo na pivo 5. Vihar: Nocoj bom z drugim zaplesala 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ADDICTED TO YOU - AVICII (3) 2. ALL OF ME - JOHN LEGEND (4) 3. THE MAN - ALOE BLACC (1) 4. CHANGES - FAUL AND WAD AD VS PNAU (4) 5. SING - ED SHEERAN (2) 6. IT'S ON AGAIN - ALICIA KEYS (5) 7. LAST NIGHT - THE VAMPS (1) 8. NO REST FOR THE WICKED - LYKKE LI (5) 9. FEEL IT COMING BACK - SANTANA FEAT. DIEGO TORRES (3) 10 COMING OF AGE - FOSTER THE PEOPLE (2) DOMAČA LESTVICA 1 DEJ POVEJ - ESKOBARS (5) 2. TI IN JAZ - KIM B (4) 3. TO NI BLUES - BILBI (6) 4. 1000-E LUČI - BO! (2) 5. CAR - ALYA (4) 6. PARTY GENERACIJA - MITJA PODLESNIK (1) 7. NOVA GENERACIJA - JAN PLESTENJAK (3) 8. GREVA TJA - SWEETSOLOGY (3) 9. NISI SEBE DAL - MONIKA PUČELJ (2) 10. NE MOREM BREZ NJE - VILI RESNIK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: RISE LIKE A PHOENIX - CONCHITA WURST NOT ALONE - ARAM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA SVOBODNA KAKOR PTICA - JASMINA BUČ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. A Na čelu prizadevanj Na Frankolovem se pripravljajo na veliko slovesnost, povezano s 160-letnico rojstva rojaka Antona Bezenška, očeta bolgarske stenografije. Na čelu prizadevanj za postavitev Bezenškovega doprsnega kipa ter odprtje po njem poimenovane Tončkove učne poti je turistično društvo, ki ga vodi prizadevna Irma Blazinšek. V prizadevanja za počastitev Bezenška je vključena vsa njena družina. Blazinškova je prav tako pevka v župnijskem zboru ter dejavna še v drugih društvih. Njen soprog Karli je predsednik Društva jadralnih padalcev Kajuh s sedežem na Frankolovem. Ob zadnjem občinskem prazniku je prejel srebrni grb občine Vojnik. Zanimiva Frankolovčanka, ki skupaj s sodelavci veliko pripomore k živahnemu utripu kraja, bo gostja nedeljske oddaje Znanci pred mikrofonom. Vabljeni k poslušanju. BJ Irma Blazinšek (v rumeni majici). Foto: osebni arhiv y i tSidOSIR 95.1 | 95.9 [ MHz VSAKO SOBOTO ob 12.15 Alkohol v prometu Da je alkohol na slovenskih cestah resen problem, je znano že leta in leta. Tudi to, da so ravno vozniki na Celjskem v samem slovenskem vrhu po številu vinjenih za volanom in po številu pijanih povzročiteljev nesreč. V četrtkovi oddaji Odmev bomo ponovno opozorili na dejstvo, da alkohol in vožnja ne sodita skupaj. Slišali boste zgodbo voznika, ki je bil hudo poškodovan v prometni nesreči. Številne žrtve namreč zaradi pijanih povzročiteljev vse življenje ostanejo invalidi. Seznanili vas bomo tudi s tem, kako alkohol deluje na človekovo telo. Se pa glede uživanja alkohola k sreči spreminja miselnost med mladimi. Ti se vedno bolj zavedajo problema alkohola na cestah in se pri odhodu na zabave organizirajo tako, da tisti, ki vozi, ne pije alkohola. V oddaji, ki bo na sporedu v četrtek ob 12.15 uri, pričakujemo tudi mnenja poslušalcev. Vabljeni k poslušanju. I VSAK ČETRTEK ob 12.15 tlmev POGLEDI jUBJiS m IEZPLAČNI www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 ] 100.3 | 90.6 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 15. maj_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 16. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Irma Blazinšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Irma Blazinšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 REGiJSKO STUDiJSKO SREDISCE V CELJU v sodelovanju s svojimi partnerji od torka, 6. maja, do četrtka, 12. junija 2014 na različnih lokacijah v Celju organizira prireditve v okviru tednavseživljenjskega učenja pod geslom UČENJE ZA ŽIVLJENJE. Otvoritveni dogodek bo v petek, 16. maja 2014, od 10. do 18. ure v Citycentru Celje. Partnerji: Osrednja knjižnica Celje, Hospic - OE Celje, Šolski center Velenje - MIC, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - Višja strokovna šola, Razvojna agencija Savinjske regije, Visoka šola za varstvo okolja Velenje, Visoka zdravstvena šola v Celju, Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Planer plus, d. o. o., Aleš Hudernik, s. p. in Citycenter Celje. Vsi dogodki, namenjeni promociji in spodbujanju vseživljenj- skega učenja, so BREZPLAČNI! Celoten koledar zanimivih dogodkov (predavanja, koncerti, razstave, delavnice ...)je objavljen na spletni strani www.rss-ce.si Informacije so dostopne tudi na tel. št. 03/428 79 07 KUPIM MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM KUPIM FIAT punto, letnik 1997, registriran do 10. 7. 2014, in punto, letnik 1995, registriran do 6. 6. 2014, prodam skupaj ali posamezno, zelo ugodno oziroma menjam za štirikolesnik, moped ali skuter. Telefon (03) 573-8006, 070 423-415. L 84 IJ'H^limH'H.'M:! OSEBNO vozilo, kakršno koli, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 708497. Š 113 POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p STROJI PRODAM OBRAČALNIK za traktor prodam. Telefon 041 650-577. 1330 KOSILNICO Gorenje muta diesel in prikolico za hlodovino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 650-577. 1330 KROŽNO brano, širina 2 m in samona-kladalko Sip, 17 m3, ugodno prodam. Telefon 041 822-830. 1399 VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 041 807-853. 1409 MOTOKULTIVATOR Pasquali s priključki prodam. Telefon 041 763-313. 1408 OBRAČALNIK za traktor prodam. Telefon 041 285-424. 1418 KOŠNJO sena, večjo površino, kupim. Telefon 041 574-195. 1410 ODDAM HIŠO na Ložnici pri Celju, stanovanjski del 100 m2, parcela 700 m2, oddam. Telefon 051 317-879. 1406 MANJŠI lokal za razne storitve, z vsemi priključki, Glavni trg 11, Celje, oddam. Telefon 031 600-643. 1411 STANOVANJE PRODAM TRAKTOR Deutz, Imt, Zetor, Ursus, Univer-zal ali Štore, po možnosti zraven tudi priključke in kiper prikolico Tehnostroj, kupim. Telefon 031 851-485. p ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Znider's Celja, Gosposka ul. 7 Žnider'sd.o.o.,UI. Vrta Kraigherja 5, Maribor POSEST ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam po parceli za 20.000 EUR. Telefon 031 375-6 46. 1138 V BABNI Gori prodam bivalni vikend z vinogradom in sadovnjakom. Telefon 070 378-488, 031 789-148. 1267 VIKEND za bivanje na relaciji Celje-Laško, Debro 56, prodam. Telefon 041 514722 ali (03) 5488-081. 1392 ZAZIDLJIVO parcelo, 400 m2, na Ljubečni, 300 m od avtoceste, prodam. Telefon 041 333-086. 1404 TAKOJ vseljivo večjo hišo, 2,6 ha zemlje, v enem delu (njiva, travnik, gozd), primerno za ekološko kmetovanje, idiličen razgled, ugodno prodam. Telefon 041 591-623. 1407 HIŠO, 130 m2, letnik 2003, na lepi, sončni legi, ob gozdu, Bovše 10, Vojnik, prodam. Telefon 041 709-684. 1415 ODDAM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATKE objavlja RAZPIS ZA NAJEM GOSTINSKEGA LOKALA »PRI GASILCU« Prijava naj vsebuje osnovne podatke o ponudniku, dosedanje izkušnje v gostinstvu ter vizijo delovanja lokala. Upoštevali in obravnavali bomo prijave, ki bodo prispele na naš naslov: PGD Matke, Matke 76 a, 3312 Prebold ali elektronski naslov pgdmatke@gmail.com najkasneje do 30.5.2014. Dodatne informacije na 031-662-600. POVSOD 3LJZU STORITEV POŠTNE SANKE SLOVENIJE STANOVANJE, visoko pritličje, 49 m2, opremljeno, balkon, bližina trgovine 100 m, zelo mirna soseska, veliko zelenja, prodam. Telefon 031 329-366, 041 329-366. 1285 ENOSOBNO stanovanje v centru Celja, 40 m2, klet 12 m2, prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Telefon 070 361220. 1373 TRISOBNO stanovanje, center Celja, tretje nadstropje, plinsko etažno ogrevanje, oddam. Telefon 051 351-569. 1420 MAJHNO stanovanje v centru Celja, bližina parka, oddamo. Telefon 041 531-284. 1427 PRODAM PRALNI stroj Gorenje WA 1381 S, dobro ohranjen, ugodno prodamo. Telefon 051 203-305. 1431 AKUSTIKA PRODAM Poštna banka Slovenije posluje prek strankam najbolj dostopne mreže pošt. Teh je v Sloveniji skoraj 500. Poslovanje z osebnim računom, varčevanje in najem kredita so vam tako vedno na dosegu roke. Kje najdemo enote PBS? Na najbližji pošti. Tam lahko stranke poslujejo z osebnim računom, sklepajo varčevanja, najemajo kredite, plačajo položnice... Mobilne poslovalnice PBS sežejo dlje od poštnih enot Vsem, ki poslovalnice težje obiščejo ali pa si želijo več zasebnosti, naše storitve pripeljemo bližje. Mobilni bančni svetovalci pokrivamo celotno Slovenijo in lahko stranke obiščemo na domu, v pisarni ali kjerkoli drugje. Svetovanje mobilnih bančnih svetovalcev je brezplačno. Kakšne ugodnosti ponujate strankam? Za nove imetnike osebnih računov s kartico smo tudi v letos pripravili paket ugodnosti NOV ZAČETEK, ki prinaša vrsto ugodnosti. CELJE. Opremljeno dvosobno stanovanje, 52,70 m2, prodam za 56.000 EUR. Telefon 040 2 62-676. 1379 DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2, 8 m2 kleti, ki se nahaja blizu centra mesta Celje - Gaberje, bližina celjskega sejma, trgovskih središč Spar in Tuš, prodam za 25.000 EUR. Telefon 031 781-089. 1403 VISOKOPRITLIČNO dvosobno stanovanje, opremljeno, z garažo, na Otoku, prodam ali oddam. Telefon 041 666-131. 1424 OTROŠKO harmoniko Rihard, duri B, Es, As, dva dodatna gumba, šesti bas, prodam za 1.590 EUR. Telefon 041 939-472. 1346 PBS POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. Maja Založnik, mobilna bančna svetovalka PBS za področje Štajerske: »Naš namen je strankam omogočati tako dostopnost do enot banke kot do enostavnega opravljanja bančnih storitev.« Več informacij na: 080 80 58 www.pbs.si info@pbs.si Oglasno sporočilo mmm astrologinja jasnovidnost cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja GLASBENA ŠOLA CELJE Slomškov trg 10, Celje, tel.: 03/492 57 30 OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 60 m2, z balkonom, TV, klimo, od morja oddaljen 70 m, blizu je trgovina. Informacije po telefonu 041 783-982. 1059 V SAVUDRIJI oddamo za dopustovanje apartma za 3 do 4 in 4 do 5 oseb. Najem je možen od 15. maja do 15. septembra. Informacije po telefonu 041 424-086. 1259 OPREMLJENO garsonjero na mirni lokaciji na Golovcu oddam. Cena 200 EUR + stroški. Telefon 051 653-812. 1327 GARSONJERO v Celju, na Lavi, opremljeno, obnovljeno in takoj vseljivo, oddam. Telefon 041 694-177, Urška. 1393 vabi k VPISU OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Petek, 23.5.2014 od 9.00 do 11.30 in od 14.30 do 19.00 Četrtek, 22.5.2014 od 15.00 do 20.00 Sobota, 24.5.2014 od 9.00 do 11.30 Predhodna rezervacija termina na telefonski številki: 03/ 492 57 30. J J J Vpisujemo v naslednje programe: »Predšolska glasbena vzgoja: 5 let stari učenci; »Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci; »Glasba /instrumentalni pouk); 7 let stari učenci in več: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot, trobenta, rog, bariton, pozavna, tuba, tolkala, klavir, orgle, kitara, harfa, harmonika, petje, diatonična harmonika, citre, tamburice. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. »Nadstandardni programi: - Elektronske klaviature (synthesizer): pouk poteka na OŠ Lava - Bas kitara - JAZZ program (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja glasbene šole. Novi učenci dislociranih oddelkov v občinah Štore in Vojnik pridejo k vpisu v Glasbeno šolo Celje. J J novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC Dodatne informacije: www.glasbena-sola-celje.si;glasbena.sola.celje@siol.net 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna, je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice JOŽEFE KOPRIVC GRAČNER iz Podpeči pri Šentvidu 5 Planina pri Sevnici (2. 4. 1939 - 6. 5. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Anici Jošt, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, zanjo darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Martinu Luskarju za besede slovesa, šentviškim pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: mož Jože, sinova Stanko in Peter ter hči Majda z družinami KLAVIRSKO harmoniko Hohner Morino IV M, 120 basov in klaviaturo PA 800 Korg, novo, še zapakirano, primerno za ansambel, prodam. Telefon (03) 5717-517. 1371 DIATONIČNO harmoniko, C, F, B, zelo lepo, malo rabljeno, prodam za 1.450 EUR. V račun vzamem klarinet ali motor Apn 6 oz. skuter. Telefon 041 793-963. 1428 PRODAm NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, jarkice, tik pred nesno-stjo, rjave in črne barve, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. r ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, stari so 8 tednov, odličnih staršev, prodamo. Za informacije pokličite po telefonu 031 201-780, (03) 5743-441. 1391 j m tirni i aslrologinla 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašega operaterja BIKCA, čb, starega en mesec, prodam. Telefon 041 547-769. Š 120 PRAŠIČE, od 50 do 70 kg, prodam. Telefon (03) 5798-167, 041 389-370. 1390 GORSKEGA kozla in dve kozi, stari eno leto, prodam. Telefon 031 431-140. 1397 DVE kozi, ena mlekarica, druga stara eno leto, poceni prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 1394 BIKCA in teličko, simentalca, težka 120 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 1401 NEPAŠNO kravo, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 292-360. 1405 OVNA, starega eno leto, breje zajčke ali z mladiči, lahko tudi očiščene, prodam. Telefon 070 864-120. 1416 TELIČKO, staro 7 mesecev, pasma ls/ls/ rh, težko 180 kg, prodam. Telefon 051 330-569. 1414 KUPim NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. ■Zaupate nam že 69 let novi tednik V SPOMIN ROZIKI KINCL Deset let je minilo, čas beži, a bolečina ostane. Spet se je prebudila pomlad, a mi jo bomo morali preživeti brez tebe, draga soproga, mama in babica. Zelo te pogrešamo! Vsi tvoji ŠTIRI jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 369-397. 1422 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 692-582. 1421 JAGNJETA za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 685-913. L 85 PURANE, stare šest tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po telefonu 040 744-539. p Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Je prazen naš dom. Utihnil je tvoj glas, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V naših srcih živiš in ostal boš za vedno. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata JOŽEF NOVAK iz Bodreža Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji najdražji DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 1342 GORSKO kolo, dobro ohranjeno, prodam za 40 EUR. Telefon 041 515-447. 1334 VINO in teličke poceni prodam. Telefon 031 747-930. 1410 PRoDAm VINO, belo ali rdeče, kakovostno, ugodna cena, prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p DESET silažnih bal prodamo na Babnem pri Celju. Telefon 041 741-028. 1374 KAKOVOSTNO seno s hribov, v kockah, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-545. 1402 20 letošnjih silažnih bal prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-717. 1429 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold OSTALO PRoDAm DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346. p ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno! Telefon 070 376-076. p INVALIDSKI skuter, štirikolesni, kot nov, v garanciji in nov invalidski voziček, električni, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p BUKOVA drva na paleti prodam. Cena 110 EUR, prevoz zastonj. Slovenski les. Telefon 041 242-405. p BIKCA simentalca, starega 12 dni, telico limuzin, staro 3 mesece in traktorsko prikolico za lažji traktor prodam. Telefon 031 840-282. 1344 NOV plinski gorilnik (Kočna) s plinsko jeklenko prodam za 33 EUR. Telefon 070 477-884. 1372 j ta«?* IŠČEMO: r 1 MEDICINSKE SESTRE (posebej s končano višjo medicinsko šolo) ZA REDNO ZAPOSLiTEV V ŠViCi Pogoji: - slovensko državljanstvo - potrdilo o izobrazbi - znanje nemškega jezika ali pripravljenost narediti nemški tečaj V Sloveniji bom med 6. in 8. junijem in se lahko osebno srečamo za več informacij. Zainteresirani se javite za termin, z osebnimi podatki in naslovom na: javi.se@bluewin.ch Enako velja za dodatna vprašanja, na katera vam bom takoj odgovorila. Iris Stähli - Dečko, Švica, dipl. vodja doma (študij za menedžment v zdravstvu) n p MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Ne prošnja ne jok te več ne prebudi... V mislih, spominih z nami ostajaš, ljubljena mati ti... V SPOMIN 5. maja 2014 je minilo deset let, kar nas je zapustila draga žena, mama, omica in tašča MARIJA KOLAR iz Štor Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni 1398 Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala tu del nas. Mama, za vso dobroto, ki si nam jo dala, HVALA. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre MESARIČ rojene Bočko iz Celja, Opekarniška ulica 12 b (15. 10. 1920 - 30. 4. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala celotnemu kolektivu Doma ob Savinji, kjer so ji zadnja tri leta nudili vso pomoč. Hvala gospodu Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Mojca z družino, vnukinje Tamara, Vesna in Bojana z družinami, pravnuka Tina in Izak, brat Franci z družino, ostalo sorodstvo in prijatelji 1430 SLAVE Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta, tašča in botra NEŽA GABER roj. Kožuh iz Trnovelj pri Celju (21. 12. 1921 - 12. 5. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki jo še vedno nosite v svojem srcu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in deževna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim. ZAHVALA Ob smrti moje drage žene JUDITE FLORJANČIČ (1942 - 2014) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem Drapšinove ulice, še posebej družinam Kos, Leskovšek in Musinovič ob iskrenem izreku sožalja ter darovanem cvetju in sveč. Prav tako hvala Društvu upokojencev KS Dečkovo naselje. Srčna hvala za vso zdravstveno oskrbo dr. Viljemu Kovaču z onkološkega inštituta kot tudi dr. Mirku Lekicu iz bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala tudi gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za podporo pri zadnjem slovesu in opravljeno sveto mašo. Mož Franc Ni te več ob domačem ognjišču, ni več tvojih pridnih rok, ostal je le spomin in srce polno bolečin. V SPOMIN LJUDMILI ŠTEBLE iz Landeka 6 pri Novi Cerkvi (12. 12. 1929 - 15. 5. 2013) Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči Jurij Cvikl V SPOMIN ALOJZIJI VINKU ČANŽEK ČANŽKU (10. 5. 1936 - 5. 5. 2013) (19. 7. 1923 - 12. 5. 2001) Kje so zdaj tisti zlati časi, ko smo skupaj srečni še bili? Ko smo vaju, draga mama in ata, še imele, a zdaj vaju od nikoder ni. Oh, ko bi se še enkrat lahko objeli in si stisnili dlani! Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srca razjeda nam dan na dan. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Vajine hčerke Milena, Marjana in Romana z družinama KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1143 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n ' 1 * ■ * vedeževanje in astrologija pogovor 090 77 77 zakup minut 080 35 97 www.astrocenter.s * / POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KRAVO simentalko, težko 450 kg, »pri-puščeno« 2 meseca, staro 4 leta, prodam. Kupim stiskalnico, 100 do 150 l, hidravlično ali menjam za 250-litrsko. Telefon 041 932-348. 1380 ta radiocelje ■.^'95.1 95.9 100.3 90.6 MHz GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. V maju popust na izdelke. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 142 6 ANGLEŠČINA: glasbene urice z angleščino za otroke; inštrukcije za šolarje in dijake. Katja Burnett, s. p., Bezenškova 3, Celje, telefon 041 702-858. 1425 V ŠENTJURJU iščemo natančno osebo za enkrat tedensko čiščenje nove hiše in za likanje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ŠENTJUR. 1434 Poroke Celje Poročila sta se: Stanka ZAVŠEK iz Šentjanža nad Štorami in Darko ARLIČ iz Slatine v Rožni dolini. Laško Poročili so se: Maja BRE-ZNIKAR iz Lahovega Grabna in Peter WEBER iz Velikih Gorelc, Dijana MAKSIMO-VIČ in Danijel VASIČ, oba iz Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki, Maruša ZUPANC in Roman STRITAR, oba iz Brdc, Simona BREČKO in Andrej BIGEC, oba iz Hrastnika, Simona ZIDARIČ in Marko VERANIČ, oba iz Spodnjih Prelog pri Slovenskih Konjicah. Žalec Poročili so se: Rosvita ZIDAR iz Šentjurja in Jure RAMŠAK iz Liboj, Nives STROPNIK s Polzele in Toni ŽNIDARŠIČ iz Latkove vasi, Petra ROJC iz Žalca in Aleksander PETRIC iz Ljubljane Velenje Poročila sta se: Vera KO-VAČIČ iz Velenja in Vinko ŠTUMFEL iz Topolšice. Smrti Celje Umrli so: Erika GAJŠEK iz Grobelnega, 71 let, Cvetko PAVLIČ iz Štor, 84 let, Jožef CENTRIH iz Štor, 87 let, Zdenka BAŠA iz Celja, 94 let, Alojzija ŽAGAR iz Laškega, 87 let, Franc TAVČAR iz Prebolda, 74 let, Stanislava PINTAR iz Celja, 81 let, Marija PERC iz Laškega, 80 let, Mihaela VREČKO iz Celja, 90 let, Frančiška VIDMAJER iz Griž, 89 let, Marija BAČUN z Ljubnega ob Savinji, 91 let, Alojzij POTOČNIK iz Šmar- tnega v Rožni dolini, 77 let, Stanislava ŽNIDARŠIČ s Polzele, 85 let. Laško: Umrla je: Terezija LEŠNIK iz Laškega, 76 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Anton TADINA iz Brezja pri Podplatu, 67 let, Marta MUŽERLIN iz Rakov-ca, 66 let, Ciril POČIVALŠEK iz Olimja, 87 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija MOHOR-KO iz Loke pri Žusmu, 81 let, Peter KONČAN iz Celja, 82 let, Viktor GRAČNAR iz Tajht, 57 let, Štefanija JELO-VŠEK iz Šentjurja, 83 let. Žalec Umrl je: Peter JUHART iz Kamenč, 64 let. Velenje Umrli so: Angela JURČIČ iz Velenja, 87 let, Ana RAN-ČAN iz Šoštanja, 82 let, Ema RIZVANOVIČ iz Velenja, 56 let, Neda PFAJFAR iz Celja, 90 let, Zeqir ISAKU iz Ljubljane, 75 let, Jožefa SKAR-LOVNIK s Polzele, 77 let, Jožefa KOPRIVC GRAČNER iz Šentjurja, 75 let, Danica Vida DORNIK iz Radeč, 87 let. RA 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC ŽERJAVA ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; DELO NA VISOKEM ŽERJAVU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE ELEKTROMONTER ELEKTROMONTER ZA ELEKTROINŠTALACIJE - DELO V NEMČIJI IN AVSTRIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, PRIKLOP ELEKTRO OMAR, LUČI, VTIČNIC, STIKAL, POLAGANJE KABLA IN KABELSKIH TRAS, POSLOVNI OBJEKTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.5.2014; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE DELAVEC NA ELEKTRO PODROČJU - M/Ž; INŠTALIRAJ ELEKTRIČNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.5.2014; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE ELEKTROINŠTALATER STROJNI DELAVEC - M/Ž; INŠTALIRANJE STROJNIH NAPRAV IN NAPELJAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.5.2014; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK - SERVISER WC KABIN - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2014; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, SKRB ZA TOVORNO VOZILO, TOVOR IN DOKUMENTACIJO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.5.2014; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI VOZNIK C IN E KATEGORIJE, MEDNARODNI PREVOZI - M/Ž; VOZNIK, MEDNARODNA ŠPEDICIJA, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2014; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO AVTOMOBILOV, NEDOLOČEN ČAS, 17.5.2014; AC FRI-MO-BIL, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., DEČKOVA CESTA 43, 3000 CELJE PRALEC VOZIL V ROČNI AVTOPRAL-NICI POMOŽNI DELAVEC/PRALEC - M/Ž; POMOŽNA DELA V DELAVNICI, PRANJE TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2014; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK KUHINJSKI POMOČNIK (NE NA DOMU) "KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; SODELOVANJE PRI PRIPRAVI MALIC IN ALACARD OBROKOV; PRIPRAVA SOLAT, SLADIC, ČIŠČENJE KUHINJE IN POMIVANJE POSODE", DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.5.2014; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE BOLNIČAR V ZDRAVSTVENEM ZAVODU BOLNIČAR NEGOVALEC, SPREMLJEVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; SPREMLJA IN POMAGA PRI PREVOZU BOLNIKOV MED AMBULANTAMI, FUNKCIONALNIMI DIAGNOSTIKAMI OZ. BOLNIŠKIMI ODDELKI, ODNAŠA ODVZETE MATERIALE, ITD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.5.2014; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK (BOLJ ZAHTEVNA DELA) SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - ZDRAVSTV-NIK PRIPRAVNIK V ZD CELJE - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - ZDRAVSTVENIK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.5.2014; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK PROGRAMER - DELO V TUJINI (NEMČIJA IN AVSTRIJA) - M/Ž; PROGRAMIRANJE IN POPRAVILO RAČUNALNIKOV, SOFTWARE IN HARDWARE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.5.2014; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE KOMERCIALIST NA TERENU "KOMERCIALIST ZA ZAHODNO SLOVENIJO - M/Ž; ŠIRITEV PRODAJNE MREŽE, PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV IN NAROČIL, TER TRŽNE AKTIVNOSTI PRI AKTUALNIH KUPCIH; ANALIZA CILJNEGA TRŽIŠČA IN KONKURENCE TER PREDLAGANJE KOMERCIALNO RAZVOJNIH AKTIVNOSTI; PLANSKO OBISKOVANJE KUPCEV IN POSPEŠEVANJE PRODAJE, POGAJANJA S KUPCI, PROMOCIJA PODJETJA, IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI SKLADNO S STRATEGIJO DRUŽBE, POSLOVNIM NAČRTOM DRUŽBE IN PLANOM TRŽENJA, PRIPRAVA PONUDB ZA PRODAJO, DOGOVARJANJE S KUPCI, SPREJEM IN OBDELAVA NAROČIL, SKRB ZA IZTERJAVO, TERENSKO DELO", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.5.2014; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO KOMERCIALIST ZA ČISTILNE SISTEME - M/Ž; IZVAJANJE PROMOCIJE IN STROKOVNEGA PREDSTAVLJANJA PRODUKTOV V SKLADU S POSLOVNIM NAČRTOM ZA PODJETJE, RAZVIJANJE IN KREPITEV ODNOSOV S KLJUČNIMI KUPCI, DOSEGANJE IN AŽURNO SPREMLJANJE PLANOV PRODAJE, TEDENSKO IN MESEČNO POROČANJE DIREKTORJU, SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA NA TERENU, VESTNO IZPOLNJEVANJE NALOG V ROKIH, DOLOČENI S STRANI VODSTVA, NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2014; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS VZDRŽEVALEC RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ SISTEMSKI ADMINISTRATOR - M/Ž; TEHNIČNA PODPORA V IT PODJETJU NA PODROČJU SPLETNIH GOSTOVANJ IN REGISTRACIJE DOMEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.5.2014; SPLETNE STORITVE, URBAN JAZBINŠEK, S.P., SLANCE 8, 3221 TEHARJE VODJA EVROPSKEGA PROJEKTA DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKO-VALNIH PROJEKTIH - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA ZA DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKO-VALNIH PROJEKTIH (PODROČJE POLIMERNIH IN DRUGIH NAPREDNIH MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ). DELO ZAJEMA KOORDINIRANJE PROJEKTOV, PRIPRAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, IZDELAVO POROČIL, KONTAKTE S PROJEKTNIMI PARTNERJI, PRIPRAVO STROKOVNIH PUBLIKACIJ, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV. OD VAS PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO, VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDPOGOJ JE ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 15.5.2014; GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GROZD PLASTTEHNIKA, KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE ZDRAVNIK, SPECIALIZANT SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z OPRA-VLJENEIM STROKOVNIM IZPITOM V ZD CELJE - AMBULANTA NUJNE MEDICINSKE POMOČI - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI POD VODSTVOM MENTORJA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 17.5.2014; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE PRAVNIK PRAVNO SVETOVANJE - M/Ž; PRAVNO SVETOVANJE, SPREJEM STRANK, PISANJE ZAHTEVKOV, PRITOŽB, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.5.2014; PNA, PRAVNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O., ZALOŠKA CESTA 58 A, 1000 LJUBLJANA UE LAŠKO VOZNIK LAHKEGA DOSTAVNEGA VOZILA VOZNIK MOTORNIH VOZIL, SKLADIŠČNI MA-NIPULANT IN POMOČNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; DOSTAVA BLAGA S KOMBIJEM V SKLADIŠČE IN NA OBJEKTE, PREVOZ VOZIL NA SERVISIRANJE, ČIŠČENJE VOZIL, RAZNA KURIRSKA OPRAVILA, VOŽNJA POSLOVODSTVA, POSLOVNIH PARTNERJEV IN DELAVCEV NA LETALIŠČE IN IZ LETALIŠČA, POMOŽNA DELA V SKLADIŠČU IN PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.5.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2014; TEKSAS BAR NOVA ŠTIFTA SILVA POLJANŠEK S.P., ŠMIKLAVŽ 3, 3342 GORNJI GRAD PICOPEK PICOPEK - KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA RAZLIČNIH VRST PIC IN OSTALIH JEDI PO NAROČILU. NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2014; PEKARNA, KAVARNA IN PIZZERIJA MIROSLAV REDNAK S.P., LUČE 10, 3334 LUČE UE SLOVENSKE KONJICE REZKALEC REZKALEC - M/Ž; REZKANJE KOVIN, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2014; METALKOM STROJI, REZERVNI DELI D.O.O., MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE DELOV LESNO-OBDELOVALNIH STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2014; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE MONTER INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV MONTER STROJEV - M/Ž; MONTIRANJE IN SESTAVLJANJE DELOV LESNOOBDELOVALNIH STROJEV V DELAVNICI IN NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2014; WRAVOR, PROIZVODNJA TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE ORODJAR ORODJAR - STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.6.2014; LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJARSTVO IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTRY, ŠKALCE 74, 3210 SLOVENSKE KONJICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL. ČITANJE NAČRTOV. VARENJE S CO2. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.5.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE OPERATER NA CNC-STROJU KOVINARSTVO, POSLUŽEVALEC CNC STROJA V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/Ž; DELOVNO MESTO BO ZAJEMALO POSLUŽEVANJE CNC STROJEV V KOVINSKI PROIZVODNJI, PRIPRAVO MATERIALA ZA STROJE IN KONTROLO IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2014; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA KOMERCIALIST ZA PRODAJO KOMERCIALIST ZA RUSKO TRŽIŠČE - M/Ž; KOMERCIALIST ZA RUSKO TRŽIŠČE, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2014; WRAVOR, PROIZVODNJA TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE TEHNOLOG STROJNIŠTVA POMOČNIK TEHNOLOGA - M/Ž; POMOČ TEHNOLOGU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.5.2014; KOVINAR DRUŽBA LIVARSTVA, KO-VAŠTVA IN TRGOVINA D.O.O., KOVAŠKA CESTA 12, 3205 VITANJE ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; PROTETIČNA IN KONZERVATIVNA DELA V MLAD.ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2014; SANI-DENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2014; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ ( VODOVOD, OGREVANJE, HLAJENJE) IN POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.5.2014; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVEC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2014; GRADBENA DELA DENIS HUSIKIČ, S.P., CEROVEC 3 A, 3230 ŠENTJUR TESAR TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2014; GRADBENA DELA DENIS HUSIKIČ, S.P., CEROVEC 3 A, 3230 ŠENTJUR ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2014; GRADBENA DELA DENIS HUSIKIČ, S.P., CEROVEC 3 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV. MOT. VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTERE STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KLIM,HLADILNIH NAPRAV,TOPLOTNE ČRPALKE,KURILNE NAPRAVE, VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROMONTER ELKTROMONTER - M/Ž; ELEKTROMONTAŽA NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE V RAZLIČNIH INDUSTRIJSKIH PANOGAH, KOT SO AVTOMOBILSKA, ELEKTRONSKA, AVTOMATIZA-CIJSKA, PETROKEMIJSKE IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2014; IMD-SISTEM INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D.O.O., SPODNJE SEČOVO 77 A 3250 ROGAŠKA SLATINA RECEPTOR V PODJETJU RECEPTOR M/Ž - M/Ž; SPREJEMANJE, UREJANJE IN POTRJEVANJE REZERVACIJ, SPREJEMANJE GOSTOV OB PRIHODU TER OBVEŠČANJE DRUGIH ODDELKOV O SPREMEMBAH V ZVEZI Z GIBANJEM GOSTOV, SESTAVLJANJE RAČUNOV ITD V HOTELU SLOVENIJA V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2014; HOTEL S, HOTELIRSTVO IN TURIZEM, D.O.O., CELJSKA CESTA 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC TEKSTILA PRODAJALEC TEKSTILNIH IN USNJENIH IZDELKOV - M/Ž; PRODAJALEC V TEKSTILNI TRGOVINI Z OBLAČILI BLAGOVNE ZNAMKE GAL-VANNI V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2014; STUDIO BERT D.O.O.; STUDIO BERT D.O.O, PE TRGOVINA GALVANNI, ZDRAVILIŠKI TRG 10, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC ZA DRUGA PREPROSTA DELA PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; LAŽJE FIZIČNO DELO V PROIZVODNJI PRIMERNO ZA MOŠKE IN ŽENSKE, DELO SE OPRAVLJA NA OBMOČJU ŠTAJERSKE, ZAHTEVA SE NATANČNOST, PRIDNOST, ODGOVORNOST, ZANESLJIVOST, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. 9 MESECEV, 22.5.2014; FILIPS1, KADROVSKI INŽENIRING, D.O.O., ULICA TALCEV 2, 8000 NOVO MESTO KOMERCIALIST ZA PRODAJO KOMERCIALIST - TRŽNIK ZA PRODAJO OKEN - M/Ž; PRODAJA, TRŽENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2014; IKOS BP, INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC GEODET GEODET - M/Ž; VODENJE MEJNIH OBRAVNAV NA TERENU, DELO V PISARNI S PROGRAMOM GEOS, NEDOLOČEN ČAS, 30.5.2014; GEODETSKE STORITVE IN PRAVNO SVETOVANJE GEOVIN, VINKO STROPNIK S.P., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE PROGRAMERJI RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ UVAJANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV -M/Ž; UVAJANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2014; IN. SIST, INFORMACIJSKI SISTEMI, D.O.O., ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA MONTER V AVSTRIJI - M/Ž; MONTAŽA OKEN, VRAT IN STEKLENIH FASAD. NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2014; CELOTNE INFORMACIJSKE REŠITVE, PARKETARSTVO, ALEKSANDER LESJAK S.P., PONGRAC 101 C, 3302 GRIŽE FASADER FASADER - M/Ž; IZDELAVA TERMO FASAD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.5.2014; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE DELAVEC ZA PREPROSTA KMETIJSKA DELA DELAVEC NA KMETIJI - M/Ž; DELO V HLEVU, DELO S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.5.2014; BRIŠNIK ANDREJ, PREKOPA 26, 3305 VRANSKO ZIDAR ZIDAR - GRADBENIK - M/Ž; ZIDANJE TER DRUGA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; POKER, IZDELOVANJE DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLAČIL, SANJA KAJTNA S.P., DOLENJA VAS 170,3312 PREBOLD KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA IZDELKOV PO NAROČILU, NAČRTIH, VARJENJE, PESKANJE, ELEKTROSTATSKO BARVANJE, MATERIALI INOX, JEKLO, MEDENINA, NEDOLOČEN ČAS, 21.5.2014; KOVINOPASARSTVO REHAR, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., ZALOŠKA GORICA 12, 3301 PETROVČE PRODAJNI INŽENIR INŽENIR STROJNE SMERI ZA DELO V PRODAJI - M/Ž; INŽENIR STROJNE SMERI ZA DELO V PRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2014; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PE-TROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE CINEPLE Spored od 15. 5. do 21. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Atomski z desne - romantična komična drama petek: 22.45 sobota: 15.00, 22.45 nedelja: 15.00 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D četrtek: 18.15, 20.45 od petka do srede: 18.20, 20.45 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.10 petek, sobota: 17.30, 20.10, 21.40 Maščevanje v visokih petah - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.00, 20.00 petek, sobota: 16.20, 18.00, 20.00, 22.20 Need for speed: Želja po hitrosti - akcijski od četrtka do srede: 19.20 Neverjetni Spider-Man 2 - akcijska domišljijska pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.10 Neverjetni Spider-Man 2 - akcijska domišljijska pustolovščina,3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 sobota, nedelja: 13.40, 19.30 Noe - zgodovinski film četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 petek, sobota: 17.00, 22.00 Rio 2 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 sobota, nedelja: 14.30, 17.30 Rio 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Sivolasi žigolo - komedija od četrtka do srede: 18.30 Sosedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.40, 19.40, 20.40 petek, sobota: 16.40, 18.40, 19.40, 20.40, 22.40 Trd oreh - animirana komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.15 sobota, nedelja: 14.10, 15.15, 1.10, 17.15 Udar ljubezni - komedija od četrtka do srede: 16.25 Zvončica in piratska vila - animirana domišljijska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 ČETRTEK 20.00 Jej, spi, umri - drama PETEK in NEDELJA 18.00 Jej, spi, umri - drama 20.00 Preteklost - drama SOBOTA 18.00 Preteklost - drama 20.30 Jej, spi, umri - drama SREDA 20.00 Ugrabitev - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Trd oreh - animirana komična pustolovščina, sinh. 19.45 Sivolasi žigolo - komedija 20.30 Obljuba - romantična drama 21.30 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D SOBOTA 18.00 Trd oreh - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.30 Obljuba - romantična drama 20.15 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika NEDELJA 16.00 Trd oreh - animirana komična pustolovščina, sinh. 17.45 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D 19.00 Obljuba - romantična drama 20.30 Sivolasi žigolo - komedija PONEDELJEK 20.00 Ona - komična romantična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 15. 5. 9.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Krznarka Fanika Pavič predstavitev obrti na občasni razstavi Muzejske sledi do urbanih poti 9.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 9.30, 10.30 in 17.00 Dom kulture Velenje Trije prašički otroška predstava 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Muzejski medved Medo Hermanova družinska ustvarjalnica, izdelovanje medvedka 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka javno vodstvo 17.00 Ljudska univerza Žalec Smo več kot samo fizično telo - Ali vem kdo sem? predavanje, vstop prost 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mohamed Malainin: Barva peska predstavitev kulture, umetnosti in življenja prebivalcev Zahodne Sahare 18.00 Knjigarna Antika Cinkarniško-antični kulturni večer gostja bo Petra Kolmanič 18.30 Muzej premogovništva Velenje Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini vodenje po razstavi 19.00 Kvartirna hiša Celje Branko 70 let, 214 cm odprtje razstave; razstava je posvečena celjski atletski legendi Branku Vivodu 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Fotografije Fotografskega društva Celje odprtje pregledne razstave 19.00 Muzej premogovništva Velenje Mi gradimo nov svet in novo pomlad predstavitev knjige Janje Jedlovčnik 19.00 Glasbena šola Velenje Šolski pevski zbori koncert 19.19 Mestna knjižnica Velenje Vpliv sončnih žarkov na kožo - sonce ni vedno naš prijatelj predavata Monika Pocajt, dipl. kozmet. in Barbara Mulej, dipl. med. sestra 19.30 SLG Celje_ Yasmina Reza: Kako poveš, kar si odigral abonma četrtek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godalni in simfonični orkester GŠ Žalec koncert VODNIK 29 OSREDNJA JIZNICA Celje Pri Mišku Knjižku Sreda, 21. maja, ob 17. uri PRAVLJICA PRI MIŠKU KNJIŽKU, pravljične dogodivščine z Dragico. Vstop prost! Več info na 03 426 17 66 Levstikova dvorana Četrtek, 15. maja, ob 17.30 Mohammed Malainin: Barva peska (predstavitev kulture, umetnosti in življenja prebivalcev Zahodne Sahare) Ploščad pred knjižnico in kavarno Sobota, 17. maja, od 9. do 13. ure Sejem unikatnih izdelkov cART V prostorih knjižnice Četrtek, 22. maja, od 8. do 18. ure Dan zbiranja spominov - 100 let od začetka 1. svetovne vojne Ob bližnji stoletnici začetka prve svetovne vojne vabimo k sodelovanju vse imetnike gradiva, ki se nanaša na obdobje med leti 1914-1918 in govori o vsakdanjem življenju ljudi v zaledju in na frontah. Predmete in dokumente si bomo ogledali ter vas prosili, da nam zaupate zgodbo, ki se navezuje nanje. Na koncu jih bomo previdno digitalizirali in vam jih takoj vrnili. Najbolj zanimive zgodbe in fotografije gradiva bomo objavili na spletnem portalu KAMRA in v Albumu Slovenije. Vstop prost. Več informacij na tel. 03 426 17 24. NEDELJA, 18. 5. 10.00 Velenjski grad 19.30 Galerija Zgornji trg Šentjur 15 let Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur likovna razstava SOBOTA, 17. 5. 20.00 Matt Cafe Šentjurski Sej bo! monokomedija v izvedbi šentjurskega komika Toma Costa PETEK, 16. 5. 14.00 Celjski mladinski center Dijaki 4. I razreda Gimnazije Celje - Center zaključna razstava dijakov programa umetniška gimnazija - likovna smer 17.00 Pokrajinski muzej Celje Orožje brezplačno javno vodstvo po razstavi; po razstavi bo vodil mag. Damir Žerič 9.00 do 17.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu muzejev 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Frane Miličinski Ježek: Zvezdica Zaspanka Lutkovno gledališče Ljubljana; abonmajček 15.00 Telovadnica I. osnovne šole Žalec Revija pevskih zborov društev invalidov 15.30 Večnamenski center Kozje Mednarodni folklorni festival povorka; nastop harmonikarjev in citrarjev; festival folklornih skupin 18.00 Osrednja knjižnica Celje Razstava dijakov umetniške gimnazije - likovna smer na Gimnaziji Celje - Center ob 10. obletnici likovne gimnazije 19.00 PoŠ Prevorje Prevorje in Prevorjani predstavitev knjige Marije Gubenšek 19.30 Plesni forum Celje Korpus - koreografska platforma plesnih ustvarjalcev večer sodobnega plesa 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalne zabavne glasbe 20 Galerija AQ Celje_ Balkan pank odprtje razstave in predstavitev knjige Jožeta Suhadolnika 20.00 Hotel Evropa_ Skupina Venus glasbeni večer Mladi muzealci - Pomlad na Kavčnikovi domačiji nedeljske muzejske ustvarjalnice za otroke od 4. do 10. leta 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Mednarodni dan muzejev brezplačen ogled vseh zbirk Pokrajinskega muzeja v Knežjem dvorcu in Stari grofiji 10.00 do 18.00 Grad Podsreda Mednarodni muzejski dan dan odprtih vrat 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski brezplačno javno vodstvo po razstavi ob mednarodnem dnevu muzejev 11.00 Galerija Velenje 19.00 Dom kulture Svoboda Griže ŽPZ KUD Svoboda Griže in MPZ Petrovče koncert 19.00 Župnijska cerkev sv. Lovrenca Podčetrtek Cerkveni mešani pevski zbor kulturnega društva Zvon majski koncert 19.00 Dom krajanov na Konovem pri Velenju 40 let KUD Lipa Konovo koncert 19.30 Plesni forum Celje Meeting point - prostor srečanja plesno-glasbeni projekt Plesnega foruma Celje in Glasbene šole Singen 20.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi Pesem v maju prireditev 20.00 eMCe plac Velenje_ Rock kabaret in koncert Srečna mladina ter ZircuS Dnevi mladih in kulture 20.30 Špital za prjatle Celje Skupina Jeannette 19.00 Galerija Velenje_ Irena Romih: Mimikrije pogovor z avtorico 19.30 Plesni forum Celje Štiri v vrsto avtorska plesna predstava; Festival Velenje in Plesni teater Ljubljana PONEDELJEK, 19. 5. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Orožje brezplačno javno vodstvo po razstavi ob mednarodnem dnevu muzejev 17.00 Mestna knjižnica Velenje Puhaste živalice iz cofov delavnico vodi Darinka Bizjak 19.30 Plesni forum Celje Štiri v vrsto plesna predstava Irena Romih: Mimikrije mednarodni muzejski dan 11.00 do 13.00 Plesni forum Celje Plesna delavnica pod vodstvom plesalk Tine Benko, Neže Jamnikar, Tadeje Podobnik in Veronike Valdes 11.00 do 17.00 Savinova hiša Žalec Prost ogled Savinove hiše ob svetovnem dnevu muzejev 11.00 do 17.00 Ekomuzej Žalec Prost ogled Ekomuzeja 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkestri koncert TOREK, 20. 5. ob svetovnem dnevu muzejev 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Dario Fo: Niti tat ne more pošteno krasti ponovitev predstave 19.00 Kulturni dom Škofja vas Slovensko-dalmatinski večer nastopata glasbeni skupini M. J. A. V in Kvartopirci 19.00 Minoritski samostan Olimje Območna revija malih vokalnih skupin 9.00 in 11.00 Dom kulture Velenje Bralna značka podelitev priznanj; nastopila bo Ljoba Jenče 9.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Svečarka Mileva Preskar demonstracija obrti na občasni razstavi Muzejske sledi do urbanih obrti 9.30 Muzej novejše zgodovine v Celju Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat 16.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop učencev osnovne stopnje 5., 6., 7. in 8. razreda ter komornih skupin 17.00 Celjski dom_ Pojem in igram območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami gost: Milan Razdevšek koncert 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Miciki je treba moža veseloigra v izvedbi mladih z Jožefovega hriba 19.30 Narodni dom Celje Mešani pevski zbor Pevskega društva upokojencev Celje letni koncert SREDA, 21. 5. 10.00 Pokrajinski muzej Celje Barbara Celjska odprtje razstave 12.00 Pokrajinski muzej Celje Recital srednjeveških in novodobnih ljubezenskih pesmi v spomin na Barbaro Celjsko v izvedbi dijakov I. gimnazije v Celju 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 18.00 Krajevna knjižnica Petrovče 12 mesecev v letu literarni večer mladih učencev OŠ Petrovče 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare 19.00 Glasbena šola Celje_ Zaključni nastop 4. letnika srednje stopnje 19.00 Župnijska cerkev sv. Egidija Zreče Dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje koncert Društva vabijo PETEK, 16. 5. 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje_ Predstavitev vojaške opreme in poklica ter delovanja Slovenske vojske 20.00 Kulturni dom Marija Gradec KD Antona Tanca Marija Gradec ob 35. letnici delovanja srečanje SOBOTA, 17. 5. 9.00 do 13.00 Ploščad pred knjižnico in kavarno Celje Sejem unikatnih izdelkov cART PONEDELJEK, 19. 5. 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Stiska družinskih članov po izgubi svojca zaradi samomora predava Cvijeta Pahljina, dr. med., spec. psihiatrije osrednja Knjižnica Celje Vabljeni na predstavitev projekta in okroglo mizo BARVA PESKA, MESTNA OBČINA CELJE ki bo potekala v sodelovanju z mednarodno priznano osvobodilno organizacijo Polisuia Front, legalno zastopnico Zahodnih Saharcev. Naša gosta bosta predstavnik Zahodne Sahare g. Malainin Ahmad in direktor Inštituta za študije Zahodne Sahare g. Alai Skomiak-Plai v četrtek, 15. maja, ob 17.30 uri v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. G. Malainin bo predstavil kulturo, umetnost in življenje prebivalcev Zahodne Sahare, trenutno politično in pravno situacijo države, današnje razmere, življenje v taboriščih, cilje in želje Saharcev ter odnos mednarodne skupnosti do tega vprašanja. Na ogled bo tudi kratek dokumentarni film z naslovom Hčere Upanja (Las hijas de la esperanza), razstava tradicionalnih izdelkov in fotografij Zahodne Sahare. TOREK, 20. 5. 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Kaj je teozofija? predava Domen Kočevar Dobrodelne prireditve SOBOTA, 17. 5. 9.00 Pri gasilskem domu v Zagradu Dobrodelni pohod na Celjsko kočo zbrana sredstva bo Klub študentov občine Celje namenil maturantki Gimnazije Celje - Center NEDELJA, 18. 5. 9.00 Parkirišče pri Kulturnem centru Laško Veseli dan za Vesele nogice dobrodelni tek Razstave Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Muzejske sledi do urbanih obrti, do 25. 5.; Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: razstava ob 20. obletnici Univerze za III. življenjsko obdobje, do 20. 5. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek, do 2. 6. Pokrajinski muzej Celje Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava Politics Within, do 8. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 5. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Umetniki za Karitas - priložnost za postno žrtev, do 31. 5. Galerija Plevnik - Kronko-wska Celje: fotografska razstava Fokus v prerezu, do 24. 5. Galerija AQ Celje: kiparska razstava Panphobia, kiparke Bojane Križanec, do preklica Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov iz Laškega, do 30. 6. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava fotografij Francija Horvata, Utrinki, do 31. 5. Galerija Velenje: razstava Irene Romih, do 24. 5. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo! Permakultura Permakultura je način življenja, ki v največji možni meri zmanjša porabo energije za bivanje. Njen osnovni princip temelji na opazovanju delovanja narave in vključevanju iz tega porojenih spoznanj v način bivanja. Danes permakultura povezuje agrikulturo, energetiko, gradnjo, ekonomijo in medčloveške odnose v učinkovito samostojno celoto. K zdravi, ekološki, energetsko varčni in prijetni hiši sodi učinkovit ekosistem, ki dopolnjuje njeno funkcionalnost in podpira človeka. Hiša in ekosistem sta povezana, pri čemer so zabrisane ločnice znotraj-zunaj. Vrt se prenese v kuhinjo, dnevno bivanje se prestavi v vrt. Ob minimalnem vloženem delu ponuja permakultura bujno estetiko, energetsko vitalnost, zdravo hrano, domačo lekarno, sprostitev za družino, animacijo za otroke in ob primerni velikosti še ogrevanje [kurjavo) hiše in dodaten zaslužek. zelo zmanjšamo zalivanje. Če je potreba, lahko uvedemo enostaven in učinkovit namakalni sistem. Na vrtu je prisotnih tudi veliko podpornih rastlin za živali in rastline, ki so hkrati domača lekarna za človeka. Izbiramo stare sorte gojenih rastlin, ki niso gensko spremenjene in so prilagojene domačemu naravnemu okolju. na, lahko pridelamo zelenjavo in sadje. Vrt z enostavnim namakalnim sistemom brez težav uredimo za večdnevno odsotnost. Živali kot sodelavci Sinergičen vrt Ta nadomešča klasičen vrt. Ko se ga vzpostavi, ga nikoli več ni treba prekopa-vati in gnojiti. Pletja je iz leta v leto manj. Čez 10 do 15 let, ko obvladamo in prilagodimo vse postopke, zahteva družinski vrt uro do dve dela na teden, Sinergičen vrt predstavljajo gomilaste grede, kjer je poudarek na tvorbi humusne plasti in pestrosti življenja v zemlji ter nad njo. Ker enakih rastlin ne sadimo skupaj, zemlje enostransko ne izčrpavamo. Hranilno zelo potratne rastline po potrebi zalivamo z zeliščno gnojnico. Z upoštevanjem dobrih sosedov, različnih potreb po hranilih, soncu in vodi rastlinam omogočimo prijetno združbo, ki se podpira in ščiti. S stalno zastrto zemljo Vrt na balkon Permakulturo uspešno izvajamo tudi na okenskih policah. Če je stanovanje obrnjeno na zelo prometno ulico, sadimo rastline za naravno klimo in z nekaj zelenja prispevamo k boljšemu ozračju v stanovanju in k tudi čistejšemu zraku v mestu. Z dobrim zgledom lahko veliko prispevamo h kakovosti bivanja v mestu. Organske odpadke, ko ni hude zime, pretvorimo v hranilo za rastline direktno, brez kompostiranja in smradu. Če je lega stanovanja primer- Živali imajo prirojene čudovite lastnosti, ki jih uporabljamo za podporo ekosis-temom. Deževniki rahljajo in gnojijo prst, kokoši uravnavajo zalege ličink, race jedo polže, prašiči orjejo njivo, ptiči in žabe uravnavajo število insektov. Živalim moramo zagotoviti primemo okolje, da so lahko samostojne in imajo zagotovljene vse potrebe po hrani, vodi, varnosti in primerni družbi. Tako dobimo vestne sodelavce, ki podpirajo ekosistem. Organiziramo jih tako, da ne potrebujejo dnevne nege. V premakulturi pozabimo, da bolezni in škodljivci obstajajo, vlagamo le v stabilnost sistema. gfS Če želite oglaševati \ v rubriki TaD) Vsi naši mojstri, jK- pokličite: -^031 692-860 Skrb za zemljo in ljudi ter vračanje presežkov - Permakulturni vrt je samozadostni trajnostni vrt, ki ga upravljamo sonaravno. Osnova permakulture so trije temelji. Skrb za zemljo Skrb za ljudi 12 principov Za zemljo moramo skrbeti, ker je osnova za rast rastline. Le na zdravi zemlji je pridelava bujna. Brez nje ljudje ne moremo zdravo živeti in se uspešno razvijati. Ljudje moramo imeti prost dostop do sredstev, ki so pomembni za obstoj. Vračanje presežkov Kar se pridela in ustvari, a se ne uporabi, se mora vrniti v sistem. To vključuje tudi recikliranje odpadkov in njihovo uporabo v druge namene. Na osnovi teh temeljev je bilo oblikovanih 12 principov permakulture: opazuj in sodeluj, ujemi in shrani energijo, izkoristi možnost, samonadzoruj in upoštevaj povratne informacije, uporabljaj obnovljive vire, ne proizvajaj odpadkov, načrtuj iz velikega v malo, združuj namesto ločuj, začni z malim in nadaljuj počasi, uporabljaj in ceni raznolikost, upoštevaj stičišča in uporabljaj mejno, na spremembe se odzivaj ustvarjalno. Pri vrtnarjenju se izogibamo uporabi kemičnih pripravkov in umetnih gnojil. Spremljamo dogajanje na vrtu in se mu prilagajamo. Opazujemo razvoj zelenjave in drugih rastlin in ukrepamo, če je to potrebno. Sadimo in seje-mo tisto, kar v našem okolju uspeva. Recikliramo vse, kar je mogoče, pa naj bodo to organski odpadki, ki jih predelamo na kompostu, ali odpadne deske, ki jih lahko uporabimo za izdelavo dvignjenih gred. VSI NAŠI MOJSTRI 31 ■ STIIJEPIISIIH PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uiimstrojepLastika.sL ASFALT Asfalt Kovač a.a.O., Planina phi Sevnici 47 A. 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KO VAC@SIO L.NET Specialist za strehe že 30 let! FVe, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, | zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, siikopieskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si KliLLil ^OPRAtNJ" zjj™. io priimiez/isto« 9v?LjSkj SEfcVS rLIICCA Ui. M. (jrevenfavich 1, Nm i/as, WOO Celje Tel.: O? 1 m OZL , >OLNl TBcrntNiH IN ^NJENIH OBLAČIL DELCVM ČAS: (Wv - pet.: od l&r 1 i Mre; soir: oi i. dtr% art Anton Ravničan s.p. TRŽNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11 J, tel, 03 752 04 96 fax: 03 752 04 97, GSM, 041 856 575 v Novem tedniku Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom! str. 43 34 AKCIJA Šest finalistov se poteguje za končno zmago V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tokrat bo naša medijska hiša v sodelovanju s Turistično agencija Palma vsakemu od zmagovalcev finalnega dela podarila bon v vrednosti 140 evrov. Naj maturantka in naj maturant ju bosta lahko porabila za kakšno potovanje ali počitnice po lastni izbiri. Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov. Po prvem tednu finalnega glasovanja imata največ glasov Ajda Lesjak in Matic Pinter, vendar je do konca glasovanja še kar nekaj časa ... Za končno zmago se potegujejo: - Monika Oset in Domen Preložnik z Gimnazije Lava (zmagovalca februarja) - Ajda Lesjak iz Ekonomske šole Celje in Miha Verdnik iz 1. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) - Tjaša Romih iz Srednje zdravstvene šole Celje in Matic Pinter iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila) Učitelji lahko pomagajo Tudi v finalnem delu lahko kandidatom pomagajo učitelji. Izbranemu kandidatu lahko dodelijo dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Razredniki nam morajo to sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek .................................................................................................. naslov .......................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta ..................................................................... -K- Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Kupone za finalni del glasovanja bomo sprejemali do torka, 3. junija, do 12. ure! REPORTAŽA 35 Vse za avte, za invalide in drevesa pa ni prostora To so med drugim ugotovili udeleženci letošnjih treh urbanih sprehodov po Celju Urbane sprehode, imenovane Jane's Walk, pripravljajo širom po svetu vsak prvi konec tedna v maju. Z njimi spodbujajo urejanje mest po meri pešcev in tako nadaljujejo delo in prizadevanja Kanadčanke Jane Jacobs. Ta sociologinja, publicistka in laična urbanistka je kritizirala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prevladujočo miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi. Kritična je bila predvsem do posegov v mestih, ki so bili narejeni po meri avtomobilov. Po njeni smrti so v njen spomin po svetu začeli pripravljati urbane sprehode in lani so bili prvič tudi na Celjskem. Letos so od srede do petka v Celju pripravili kar tri različne sprehode, ki so bili dobro obiskani in sprejeti. Vsi trije so spodbujali pe- nosti. S tem pa se krepi tudi šačenje in prost dostop vseh kategorij prebivalcev do tega, kar ponuja mesto. Pešačenje ne prispeva le k psihofizičnemu zdravju prebivalcev, pač pa se temu sčasoma prilagodi organiziranost mesta, kar spodbuja razvoj lokalnih trgovini in storitvenih dejav- Borko Kregar iz društva slepih in slabovidnih: »Vsi semaforji niso urejeni za slepe. V mestu sta samo dva zvočna, na Mariborski cesti pa invalidu niti ne uspe priti na drugo stran, saj se signal prej konča in mora čakati na nov val.« hajalci. Pa je v Celju dobro poskrbljeno tudi za gibalno in senzorno ovirane, da lahko dostopajo do vsega, kar mesto nudi? To so ugotavljali pravo o tem, da je za invalide na vozičkih vožnja z vlakom takorekoč nemogoča. Nič bolje ni z avtobusom. Pohvalili pa so banko, ki je bankomate povezanost med ljudmi v lokalnih skupnosti. Mesto ni le za zdrave Le če ljudje uporabljajo vse, kar mesto ponuja, je to živo in je življenje v njem kakovostno, so poudarili spre- Franc Ivenčnik: »Ko moram kaj urediti na Telekomu, urejam to na cesti, saj po stopnicah k njim v poslovalnico ne morem. Potem mi pa reče uslužbenec: Hitro povejte, ker imam stranko v pi-sarni.< A jaz pa nisem stranka?« na četrtkovem sprehodu pod vodstvom celjske umetnice Andreje Džakušič. Pri prepoznavanju ovir in dobrih rešitev v mestnem jedru so pomagali člani medobčinskega društva delovnih invalidov, društva paraplegikov, gluhih in naglušnih ter skupine za samopomoč starejšim Iskrice, ki smo se jim pridružili tudi mi. Ker se je pot začela na Krekovem trgu, je pogled na železniško postajo sprožil raz- uredila dovolj nizko, da jih lahko dosežejo in da z dvigalom lahko pridejo v poslovalnico. Za ogled kakšne prireditve v sosednjem Celjskem domu pa že nastopijo težave, saj za gibalno ovirane ni dostopa do dvoran in tudi indukcijske zanke za gluhe še ni, kot tudi ne v gledališču ali Metropolu, pa čeprav ima po besedah Gorazda Hrova-ta iz celjskega društva gluhih kar 200 tisoč Slovencev težave s sluhom. Neuporabne klančine Nadaljnji sprehod je pokazal, da so marsikje na pločnikih parkirani avti, kar dodatno ovira invalide. Če imajo sami avto, pa težko najdejo prosto mesto za parkiranje. Invalidska mesta večkrat zasedajo drugi vozniki. Klančine, ki bi naj omogočale dostop do različnih ustanov, so večkrat neprimerne ali pa jih sploh ni. Včasih so prestrme, drugič niso dovolj široko speljane. Lahko so celo samo na začetku pločnika, na drugi stani pa je robnik. Niti tržnici, ki je ena novejših gradenj, v tem pogledu ni primer dobre prakse, kaj šele starejši objekti. Društva invalidov sama večkrat prosijo in opozarjajo pri- Peter Planinšek iz društva paraplegikov: »Ena največjih težav je mobilnost. Če nimaš prilagojenega avta, ne moreš nikamor. Potem pa rečejo, da se invalidi itak ne vozijo z vlaki in avtobusi.« stojne na težave, pa se zgodi, da naletijo na gluha ušesa. Tako so ob urejanju poti okrog Šmartinskega jezera paraplegiki že pri gradnji opozarjali, da številne stopnice niso primerne za invalide, pa se ni nič spremenilo. So pa na njihovo posredovanje popravili klančine na pločnikih ob Dečkovi cesti in v Ulici frankolovskih žrtev, kot je povedal član društva Franc Ivenčnik. Posebej bodo v prihodnjih dneh preverili še, kako je za invalide urejeno območje ob Savinji skupaj z novim mostom. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Predsednica društva delovnih invalidov Dragica Mirnik Amon: »Veliko stvari bi se dalo rešiti z malo dobre volje, pa je kulture med ljudmi vse manj.« Prenova starega mestnega jedra je skoraj končana. Pa so pri tem mislili tudi na invalide in družine z malimi Takole se je ponekod treba prebijati mimo vozil in drugih ovir. Za zdravega človeka to ni nič posebnega, otroki? To so ugotavljali sprehajalci na enem od urbanih sprehodov po Celju. invalidi ali mamice z vozički pa imajo pri tem veliko težav. O pomenu zelenja in ugodnem vplivu dreves na človeka in življenje v urbanem okolju so govorili na zadnjem sprehodu, ki ga je vodila agronominja Irena Ašič. Na primerih nekaterih dreves, kot je paulovnija pri gledališču ali platane pri Metropolu, so ugotavljali neustrezno ravnanje s temi »pljuči mesta«, ki imajo v svojem okolju že sicer omejen prostor za rast. Če manjka še skrb usposobljenih ljudi, je propad skoraj neizbežen. Zato so se zavzeli za to, da bi nasvete stroke odgovorni sprejemali kot pomoč in ne kot grožnjo. Prvi urbani sprehod na temo Živeti v starem mestnem jedru sta vodila arhitekta dr. Mojca Furman Oman in mag. Gorazd Furman Oman. Včasih je bilo živeti v starem mestnem jedru prestiž, kasneje pa se je kakovost življenja zmanjšala. Sprehajalci v delu mesta, imenovanem kare 9, so ugotavljali, da se je treba prenove lotiti celostno in da mora biti naravnana v smeri ozelenitve in z vzpostavitvijo večje parkovne površine. Večji del mirujočega prometa, predvsem za obiskovalce in postopoma tudi za stanovalce, je potrebno premestiti v garažno hišo, sproščene površine pa zasaditi in ozeleniti ter nameniti prebivalcem. 36 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE »Tukaj se lahko vidi sprevrženost neke demokracije in kakšni so bili cilji neizkušenih mladih menedžerjev,« je žalosten Jože Planinc. Prizor iz dvorane. Ob predstavitvi knjige je bila kinodvorana v Kozjem nabito polna. S predstavitve knjige o tovarni Mont, ki jo je napisal njen nekdanji direktor Jože Planinc (na fotografiji v sredini). Dogodek je bil za osrčje Kozjanskega pravi praznik. Na tovarno puhovk ostal le še spomin Nekdanji direktor Jože Planinc je napisal knjigo o nekdanji tovarni Mont - Prvo bundo v Sloveniji so izdelali v Kozjem - Montove puhovke so na tujem ponarejali Uničenje Monta Blagovno znamko Mont so ustvarjali tri desetletja. »Samo tisti, ki tega ni ustvarjal, lahko naredi s to vrednoto to, kar se je zgodilo,« pripominja nekdanji direktor Jože Planinc. Ko so leta 2000 Mont prevzeli novi lastniki, je postala nova direktorica Milena Grobelšek, ki ji je na čelu podjetja kmalu sledila Dušanka Pavčnik. »Pri celi zgodbi se je pokazalo, kaj pomeni uvoženi kader, ki ni prežet s tkivom podjetja in okolja,« omenja Jože Planinc. V tovarni so se posvetili predvsem dodelavnim poslom, leto pred stečajem so imeli nekaj naročil iz Italije, nazadnje niti tega ni bilo več. V zadnjem obdobju je bilo v Montu le še 75 zaposlenih. Zaradi prezadolženosti Monta, ki je bil največ dolžan bankam in njegove izgube, je bil aprila 2005 predlagan stečaj. Montovo blagovno znamko je kupila zadnja direktorica. Med novimi, zadnjimi lastniki Monta je imel 55-odstotni delež GIP Beton iz Zagorja ob Savi in 37-odstotni delež BB z Brezovice (ista lastnika sta imela v lasti tudi velenjsko družbo M klub). Marsikateri Slovenec ima svoje nekdanje delovno mesto v slabem spominu zaradi slabih razmer. V tovarni Mont v Kozjem očitno ni bilo tako, saj je predstavitev knjige o njej trško kinodvo-rano napolnila do zadnjega kotička. Knjigo je napisal nekdanji direktor Jože Planinc. Na dan so privreli spomini, ljudje so bili na trenutke ganjeni, izkazala se je velika pripadnost kolektivu. Mont seveda ni bil čisto navadna tovarna ... Mont je bil nevsakdanja tovarna že zato, ker je kar pol stoletja domoval v graščini na robu trga Kozje, ki je bila po drugi svetovni vojni na spisku za rušenje. Ko so obrodile sadove dobre zveze vplivnih Kozjanov, so po posredovanju poslanke, narodne herojke Mice Šlan-der, graščino celo zasilno obnovili. Del velike graščine so uporabili za mlekarno in sirarno, v prvo nadstropje so pripeljali 36 tkalskih statev. Leta 1955 odprto podjetje z dvajsetimi delavci se je najprej imenovalo Tekstil Kozje, vendar so ga kmalu preimenovali v Kozjanko. Podjetje ni dobro poslovalo, zato so ga združili s tekstilno tovarno Metka Celje. Na Kozjanskem so potrebovali kadre, med prvima dvema štipendistoma je bil Jože Planinc, poznejši direktor Monta. Leta 1962 ga je obratovodja odpeljal s fičkom na sprejemne izpite v Maribor; za fanta s takrat nerazvitega Kozjanskega je bilo skorajda še pomembneje, da je bila to njegova prva vožnja z avtomobilom v življenju! Več kot dvesto delavcev V Metkinem obratu v Kozjem niso več samo tkali, izdelovali so tudi posteljno perilo. Leta 1972 je Metka ob graščini zgradila celo proizvodno halo z novo tehnično opremo. V središču Kozjanskega so zaposlovali že več kot sto delavcev. Pojavilo se je delavsko samoupravljanje, obrat v Kozjem je postal Tozd Konfekcija posteljnega perila, kjer so se lotevali zahtevnejših izdelkov. Ko so prevzeli še Toprov obrat iz bližnjega Virštanja, je štel kolektiv rekordnih 240 delavcev, se med drugim spominja v svoji knjigi njen avtor Jože Planinc. Leta 1979 so v Kozjem v okviru športnega programa izdelali prvo puhovko v Sloveniji. Kmalu je dobila ime Mont, poimenovana je bila po himalajski odpravi na Mont Everest, ki je uporabljala opremo s Kozjanskega. Leta 1989 so v Kozjem zgradili še eno skladišče, vendar je bilo to obenem leto, ko se je Metka Celje znašla pred stečajem. To je bilo obdobje, ko se niso pojavljali zgolj referendumi o odcepitvi jugoslovanskih republik - po Planinčevem pre- dlogu je prišlo do delavskega referenduma o odcepitvi od umirajoče Metke. V leta 1989 osamosvojenem podjetju Konfekcija Mont Kozje so najprej pridobili dodatno telefonsko številko in kupili faks ter fotokopirni stroj. »V današnjem času elektronike, interneta in informatike se to sliši odmaknjeno v prazgodovino,« se spominja časa pred komaj dvema desetletjema Jože Planinc. Kmalu je prišlo do razpisa novega, slovenskega obrambnega ministrstva za nakup dvanajst tisoč spalnih vreč za novo Slovensko vojsko. Rok za oddajo ponudbe je bil ravno v dneh vojne v Sloveniji, ko se je Jože Planinc osebno odpravil na nevarno pot v Ljubljano, kjer je bilo polno barikad. Nad mestom so krožili helikopterji. In velik posel je tovarna Mont iz Kozjega dobila! Ponarejene puhovke Z razpadom Jugoslavije in vojno na Balkanu je Mont izgubil pomemben trg. Na Balkan se je kmalu vrnil, čeprav delno po dolgih obvoznih poteh čez Madžarsko. In blagovna znamka Mont je bila tako zelo upoštevana, da so puhovke iz Kozjega celo začeli ponarejati! Delno na Balkanu, delno na Kitajskem! »Ti goljufi bi s temi izdelki skoraj prišli konkurirat v Slovenijo. Na srečo se to očem carini- kov ni izmaknilo, saj so pojav odkrili,« se spominja Jože Planinc. Kozjani so tožbo na sodišču v Skopju dobili. »Bil je čas, ko je bilo dela in naročil zelo veliko, ko se je zdelo, da je pred nami še dolga in svetla perspektiva. Tako je bilo videti še leta 1995,« ima lepe spomine avtor knjige o Montu. Kozjani so celo Filip Volavšek, občinski svetnik iz Kozjega: »Monta se spominjam daleč nazaj predvsem po odličnih izdelkih in uspešnem vodenju podjetja. Doma še imam nekaj njegovih izdelkov, na prvem mestu je seveda puhovka, ki je bila med glavnimi izdelki. V Montu je delal moj pokojni stric Karel, ki je bil na to podjetje zelo čustveno navezan. Zaposleni so bili izjemno zadovoljni že zaradi možnosti, da so imeli delo v domačem kraju.« opremljali posamezne državne športne reprezentance, vendar se je začelo podjetju leta 1999 slabo pisati. Zaradi manjkajočega denarja, ki so ga drugi dolgovali Montu, je prišlo do prisilne poravnave, ki je bila uspešna. Potem se je direktor Planinc leta 2000 invalidsko upokojil, pojavili so se novi lastniki Monta. Po Karel Jagrič iz Kozjega, pevec kvarteta nekdanjih Montovih delavcev: »Podjetje Mont Kozje imam v zelo dobrem spominu. Tam sem bil zaposlen skoraj desetletje, podjetje je bilo takrat enkratno. Od Monto-vih izdelkov imam doma še vedno bundo, ki jo še vedno uporabljam. V Montu je nekaj časa delala tudi hči. Izguba tovarne je bila za kraj velik udarec, ljudje so bili žalostni, saj je zmanjkala možnost zaslužka.« nekaj letih se je znašlo podjetje v resnih težavah in leta 2005 je prišlo - namesto do proslave 50-letnice - do stečaja. »Tukaj se lahko vidi sprevrženost neke demokracije in kakšni so bili cilji neizkušenih mladih menedžerjev,« je žalosten Jože Planinc. BRANE JERANKO Foto: BJ Anton Berglez iz Kozjega, nekdanji vodja kadrovskega sektorja v Montu: »Mislim, da je bilo to podjetje, ki so ga ljudje imeli radi še posebej zato, ker jim je nudilo zaslužek. Na tem območju na začetku ni bilo večjih podjetij, pozneje se je med drugim razvila steklarna. Zadovoljen sem bil, da sem imel službo. Z direktorjem Planincem sva dobra prijatelja že vse od otroških let. Najlepši spomin ostajajo Montovi izdelki, ljudje jih še vedno nosijo, kar pomeni, da so bili kakovostni, lepi in topli.« Direktorjeva brezplačna knjiga Naslov knjige o Montu je 50 let od Kozjanke 1955 do Monta 2005. Njen izid in njena javna predstavitev v začetku maja sta bila za osrčje Kozjanskega pravi praznik. Jože Planinc, ki ima danes zaradi bolezni resne težave z govorom, se je spominjal dobrih starih časov, v dvorani so se poleg nekdanjih delavcev zbrali veljaki od blizu in daleč. Med njimi je bilo mogoče videti nekdanjega direktorja Metke Celje Staneta Meleta, ki je Kozjanom takrat veliko pomagal, in nekoč pomembnega Montovega poslovnega partnerja iz Srbije Slobodana Vukica. V kinodvorani v Kozjem je zapel kvartet Spomin, ki ga sestavljajo nekdanji delavci Monta, na harmoniko je zaigral na Kozjanskem upoštevan harmonikar Franci Rajgl, prav tako nekdanji delavec Monta. Oglasil se je tudi župan Kozjega Andrej Kocman, ki je povedal, da je še pred dnevi poklicala na občino gospa, ki je spraševala, kje naj najde Mont, saj rabi za puhovko novo zadrgo. Knjiga o Montu je izšla v samozaložbi Jožeta Planinca v 350 izvodih. Pred vhodom Ki-nodvorane Kozje jih je bilo veliko zloženih ob napisu: »Po en brezplačen izvod za vsako družino v Kozjem.« ANKETA PORTRET 37 To je Pravljica zate. Vidi naravnost v srce! Ne glede na to, koliko si star ali mlad Življenja odraslih so mnogokrat prepletena s težkimi odločitvami in preizkušnjami. Ena takšnih je ločitev. Pusti pečat pri partnerjih, ki jih je nekoč povezovala ljubezen, in tudi pri otrocih, ki morajo ne glede na ločitev ljubezen še naprej čutiti. Ne glede na strah ali občutek nelagodnosti. Niso samo psihološki strokovnjaki, ki otrokom pomagajo. Ne. Njihove duše lahko nežno pobožajo tudi vile. Vile iz Pravljice zate. Pravljice, ki bi jo morali prebrati tudi starejši. Življenjsko zgodbo je na liste prelil Celjan Sebastjan Bezgovšek. Otrokom in njihovim staršem, ki jih je usoda ločila zaradi nesoglasij, je na prav poseben način prikazal, kaj otroci doživljajo, ko v svojem najbolj krhkem in ranljivem obdobju doživljajo ločitev staršev. In kako na sebi lasten način iščejo uteho. Tudi za Bezgovškom je takšna prelomnica, zato se je pisateljevanja lotil še toliko bolj tankočutno. »Ideja za pravljico ni bila moja,« pove že v začetku pogovora. Dala jo je njegova starejša hči Lara. Nek večer v času postopka ločevanja. »Takrat je bila stara šest let, druga Koliko otrokom tolažbo nudijo vile, ne da bi starši to sploh vedeli? hči Ula pa je mlajša. Medtem ko je Ula zaspala, Lara ni mogla, in ko sem jo vprašal, zakaj ne, mi je dejala, da čaka na prijateljice, ki pridejo ponoči na obisk.« Deklica je čakala vile. Njena domišljija si jih je v sobici narisala na podlagi svetlobnih odsevov, ki so prodirali skozi zastrto okno z ulice. S svetlobo so prišle tudi Selestina, Lesketka in Pr-hutavka. Z njihovo pomočjo se je deklica lažje soočala s strahovi zaradi ločitve svojih staršev in z vprašanjem, kaj naenkrat pomenita dva doma. Njene besede so očeta popeljale v razsežnost otroškega, pravljičnega sveta. Sveta, ki bi lahko marsikateremu otroku, ki se znajde v podobni situaciji, pomagal. In začel je pisati. Dva ljubeča domova »Pravljica je pravzaprav nastajala skupaj s hčerkama, sproti sta jo brali in tako bili moj prvi kritik,« pove Bezgovšek. Proces nastajanja pravljice ni bil lahek. Ne le zaradi osebne vpetosti v rdečo nit zgodbe, ampak tudi zato, ker je bilo eno od življenjskih dojemanj hude odločitve težko ubesediti tako, da ga razumejo najmlajši - tisti, ki jim je knjiga v prvi vrsti namenjena. Avtor nikoli prej ni pisateljeval. A njegove pravljično zastavljene besede slikajo čustva in dojemanje odraslega sveta skozi nežne otroške oči. Pravljica je zato tudi cesta do staršev, ki ugotovijo, da skupna pot s partner- »Veš, ostati moraš pogumna deklica. Vsak občutek v življenju enkrat doživimo prvič. Za neprijeten občutek v trebuščku, ki se je od nekod priplazil, je odgovoren nič priden strahec Nevemkajbo. S svitom vstaja, vendar z mrakom ne zaspi. Občasno se neslišno prikrade do tvojega srčka in ga prav nesramno stisne. Ne skrbi. Nič ni večno. Strahec, ko je poražen, zagotovo izgine, verjemi.« jem ni mogoča, toda otrokom morajo na enostaven način razložiti, da ljubezen do njih nikoli ne bo usahnila. Mnogi od parterjev po ločitvi ne zmorejo narediti preskoka, ostanejo ujeti v misli in preteklost, kar vse otroci čutijo. »Družinico pisanih ribic še vedno povezuje voda. Prav takšna, topla in prijetna, kot si je vajena. Veliko nepozabnih trenutkov in lepih spominov čaka nate. Zdaj ribici pač živita vsaka v svoji skalni votlinici. V obeh je tvoje varno zatočišče. Ljubeči dom,« so besede pravljične vile, ki potolaži deklico. Hkrati so besede pokazatelj partnerjem, da jim medsebojna jeza nikoli ne sme podreti mosta in doživljenjske povezave, kjer ima glavno vlogo otrok. Oči so ogledalo duše Pravljico, ki si jo je mogoče izposoditi tudi v knjižnici, je s svojevrstnimi ilustracijami oplemenitila Anabel Cvetko Vajgl, dijakinja Srednje šole Nasmejani Sebastjan Bezgovšek že načrtuje, da bo najverjetneje spet začel besede prelivati na pravljični papir. Tokrat še za drugo hčer. »No, potem bo morda sledila še tretja pravljica. Se mi zdi, da bodo tri knjige zaključile celoto. Človek mora imeti cilje ne glede na to, da so morda na prvi pogled nedosegljivi. Ker ko jih dosežeš, je toliko slajše,« še zaključi. Pravljica zate. BARVA KAVE KI Ml JO PRINESEŠ KAR V POSTELJO. Sebastjan Bezgovšek je od leta 2002 zaposlen na Oddelku za ledvične bolezni in dializo Splošne bolnišnice Celje kot zdravstveni tehnik. Njegovo avtorsko delo so sodelavci sprejeli z navdušenjem in izredno pozitivnimi odzivi. Teh je vedno več tudi med njegovimi bralci. za strojništvo, mehatroniko in medije. Dekle je zaljubljeno v risanje in ne glede na mlada leta, ves čas nadgrajuje svoje znanje. Do sodelovanja z njo je prišlo čisto po naključju. »Da, če verjamete v naključja,« se nasmeji Bezgovšek. »Ravno v času, ko sem razmišljal, da bi poiskal dobrega ilustratorja, sem srečal prijateljico, ki mi je svetovala njo. In ilustracije so res čudovite. Nekoliko drugačne od ostalih v otroški literaturi. Všeč mi je, ker so na njih poudarjene oči. Oči pa so ogledalo duše,« še doda. In kdo ve, morda bi morali starejši na način, kot je to storil Bezgovšek, še bolj videti v otroška srca? Slišati, ne le poslušati svoje najmlajše. Kaj pa če vile res obstajajo? Toda ne, odrasli vanje žal ne verjamejo, je zapisano v pravljici ... »In ne samo v vile, v vsa pravljična bitja. Odrasli so pretirano ujeti v vsakdanje skrbi, povzamejo prepričanje, da tisto, česar ne vidijo, ne obstaja. Kar je precej pogosta težava z odraslimi nasploh. Zmotno zaverovani v lastno nevednost poljubčke preprosto odpihnejo iz rok, misleč, da sami najdejo pot na nežna otroška lička. Nekdo pa bi jim moral prišepniti. Nič ni dlje do resnice.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (iupoi ? ■A /j & IN KAKŠNE BARVE SO VAŠI OBČUTKI? Uživajte v barvah in barvanju z več kot 10.000 barvnimi odtenki, ustvarjenimi po vašem občutku. Pot do profesionalnih rezultatov je tako preprosta. www.jub.si JUPOL GOLD. BARVE, EDINSTVENE KOT OBČUTKI. □JUB Za vsak občutek, ki ga imate radi, obstaja barva JUPOL Gold Z veseljem vam predstavljamo novo generacijo vrhunske notranje zidne barve JUPOL Gold, namenjene vsem, ki želite v svoj dom vnesti toplino pisane palete odtenkov. S pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin smo pripravili recepturo, ki jo odlikujejo: • enakomeren videz barvane površine brez opaznih sledi valjčka; • čisti in visoko pokrivni odtenki; • možnost niansiranja večjega števila odtenkov - več kot 10.000 barvnih odtenkov; • povečana pralnost - po EN 13300 razred 2; • povečana izdatnost (v odvisnosti od odtenka); • bolj mat videz barvnega filma; • potrdilo »Perfect spray« proizvajalca opreme pištol za brizganje Wagner. Uživajte v barvah in barvanju, saj je pot do profesionalnih rezultatov povsem enostavna. JUB, d. o. o., Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, T: 080 15 56, E: info@jub.si, www.jub.si 38 PORTRET Skoraj štiri desetletja na čelu laške knjižnice Večkrat stopila tudi v čevlje »arhitektke« - Njeno delo opaženo na lokalni ravni in na ravni stroke Knjigo Aleksandra Sol-ženicina z naslovom En dan Ivana Denisoviča si je Metka Kovačič na začetku svoje poklicne poti zapisala na vrh seznama del, ki jih mora prebrati. Kljub temu da je večino časa preživela v družbi s knjigami, ga je imela le malo za mirno in sproščeno branje. Zdaj ko se po 38 letih prva in nekaj let edina redno zaposlena strokovna delavka, kasneje vodja občinske matične knjižnice in nazadnje direktorica tega javnega zavoda poslavlja od svojega delovnega mesta, bo to knjižno delo končno vzela v roke. Knjige imajo v življenju Metke Kovačič ves čas posebno mesto. Že kot majhna deklica je rada posegala po tistih, ki so vabile z domačih knjižnih polic. Še bolj so jo mamile nekoliko obsežnejše zbirke pri starih starših. Preden je prestopila prag osnovne šole, je v roke rada vzela tudi stare vezane revije iz časa predvojne Jugoslavije in jih pregledovala. Njena oskrbovalka s čtivom je bila kasneje teta, ki je poleg poučevanja opravljala tudi delo šolske knjižničarke. In ta poklic jo je navdušil, ko se je po končani gimnaziji odločala za svojo prihodnost. Kljub temu da je na pedagoški akademiji študirala slovenski jezik in književnost, se je namreč bolj kot v razredu videla med knjižnimi policami. Zato je vpisala še študij bibliotekarstva. Delo Metke Kovačič je bilo opaženo na lokalni ravni in tudi na ravni stroke. Leta 1995 je prejela občinsko priznanje Antona Aškerca, leto kasneje pa Čopovo diplomo - najvišje republiško priznanje za prispevek k razvoju knjižničarske stroke, česar je bila še posebej vesela. To, da se o knjižnici širi dober glas, pa je po njenem mnenju tudi motivacija za člane te ustanove. ni bilo povsem urejeno po strokovnih merilih, v ostalih knjižnicah na terenu pa sploh ne. Da je bila ureditev 6 tisoč knjig po vsebini na začetku velik zalogaj, dokazujejo kataložni listki, ki se jih je do leta 1995 oziroma do prehoda na računalniško »Moja strokovna prizadevanja so na začetku razumeli predvsem dijaki in študentje ter mlajši zaposleni, s katerimi smo hitro stkali prijateljske vezi. V mojem rojstnem kraju, Rimskih Toplicah, pa je vrata knjižnice večkrat prestopila tudi kakšna gospa, ki je bila knjige s polic navajena jemati kar po vrsti. Ob tem ni bilo redko vprašanje, če je za razvrščanje knjig res potreben študij,« pojasnjuje Metka Kovačič, kako se je v štirih desetletjih spreminjal odnos ljudi do knjižničarjev. Med kartončki in klasifikatorji Ko se je leta 1976 zaposlila v knjižnici v Laškem, je bila pred zahtevno nalogo. Pod okriljem občinske matične knjižnice je morala povezati vse društvene knjižnice in jih dvigniti na ustrezno strokovno raven. S kolegi iz Mozirja, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah je utirala pot knjižnicam, kot jih poznamo danes. Knjižno gradivo v Laškem še zdaleč obdelavo in povečanja fonda na 45 tisoč knjig nabralo za približno 25 tekočih metrov. Danes ostajajo kot pomnik v kleti knjižnice. Medtem ko jo je pri zahtevnem urejanju gradiva v Laškem vodila bibliotekarska specialistka Zdenka Smole, so se v Rimskih Toplicah kot pridni pomočniki pri enostavnejših delih izkazali nekateri osmošolci tamkajšnje osnovne šole. Čar zemljevidov in načrtov V otroštvu so jo prav tako kot knjižna dela zanimali slikovni atlasi in zemljevidi, med ogledovanjem katerih je vase srkala podobo sveta. Navduševali so jo tudi načrti, zato je med prostimi trenutki v šoli na liste zvezka risala načrte za hiše, šole in druge stavbe. Se je pa v vlogi »arhitektke« nehote znašla marsikdaj na svoji službeni poti. Kot pravi, namreč skoraj ni minilo leto brez obnov, posodobitev in širitev v kateri od enot v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah. Ponosna je, da je matična občinska knjižnica po zaslugi njenih prizadevanj iz prostorov v velikosti malo večje sobe prerasla v prostore Weischsel-bergerjevega dvorca na 550 kvadratnih metrih. Čeprav je kot direktorica tega javnega zavoda že pri odprtju zadnje pridobitve opomnila, da bodo prostori zadostovali le za nekaj let ... Knjige želela približati ljudem »Za počutje obiskovalcev knjižice je pomembno vsebinsko zaokroženo in dobro urejeno gradivo. Pomembni so prijazni in predvsem prizadevni bibliotekarji, oboroženi z znanjem. Zelo pomembno je tudi okolje, v katerem je knjižnica,« pravi Metka Kovačič. Zato se je trudila za boljše pogoje v vseh knjižnicah, enako tudi v izposojevališčih v Šentrupertu, Zidanem Mostu in Jurkloštru. Prepričana »Da znajo knjižničarji svetovati ljudem, se morajo o marsičem poučiti po strokovni plati. Poleg tega morajo znati ljudem prisluhniti, se vživeti v njihovo osebnost. Človeka morajo spoštovati, mora jih zanimati. Z njim se morajo spoprijateljiti in potem je to delo lahko zelo lepo.« je namreč, da morajo biti knjige in informacije čim bolj dostopne ljudem iz krajev, ki so bolj oddaljeni od občinskih središč. Za sveže gradivo knjižničarji tam skrbijo s pomočjo premičnih zbirk. Želja dolgoletne prve dame laške knjižnice pa je, da bi odročne vasi v prihodnosti lahko obiskoval bibliobus. Predana domoznanstvu Za domoznanstvo je Metko Kovačič navdušil njen profesor in kasneje prvi službeni mentor Miloš Rybar. Z njegovo pomočjo so se učenci pod okriljem laške knjižnice lotili raziskovanja življenja znanih Laščanov, istoimensko delo pa je nato Kovačičeva izdala v knjižni obliki. Ogromno domoznanskih predavanj je Knjižnica Laško organizirala tudi po zaslugi akademika dddr. Jožeta Mačka. Ta je uredil dva Laška zbornika, ki ju je leta 2002 in 2007 izdala laška knjižnica, ki je tudi sodelovala pri pripravi, v njenem imenu še posebej Kovačičeva. Dnevna soba, odprta za vse Je pa knjižnica, kot pravi Metka Kovačič, pomembno gonilo življenja v kraju tudi po zaslugi informacijskih storitev in kulturnih prireditev, s pomočjo katerih se vse od sredine 80. let odpira kot dnevna soba javnega prostora. V njej so dobrodošli tako učenjaki kot tisti, ki morda za trenutek izgubijo smer v življenju. Tja radi zahajajo malčki iz vrtcev, šolajoča se mladina, zaposleni, prav tako upokojenci. Slednje bi morali po besedah sogovornice privabiti še v večjem številu. Zgovoren podatek o tem, da se ljudje v knjižnici dobro počutijo, je več kot 5 tisoč članov. Kovačičevo veseli, da je ta številka večja od slovenskega povprečja. To je še posebej spodbudno, ker deluje knjižnica na velikem in redko poseljenem območju. Ustvarjalnost navsezgodaj Metko Kovačič že zdaj ob delavnikih iz sna ni prebujala budilka. Oči navadno kar sama odpre okoli pete ure in prav jutra so zanjo najbolj ustvarjalen del dneva. Takrat ji misli kipijo od idej, ki jih sproti zapisuje. Kadar ni vpeta v službene obveznosti, lahko spi dolgo v dopoldne, kar si bo privoščila tudi po zadnjem dnevu v službi. Takrat se bo zagotovo odpravila tudi na morje, saj sta njegova modrina in prostranost zanjo kot navdih. Čas je za družino Seveda tudi kot upokojenka ne bo povsem zanemarila strokovnega poslanstva, ki ji je v skoraj štirih desetletjih zlezlo pod kožo. Zadnja leta se je zakopala v knjižnični arhiv in dela tam še ni končala, pravi. Posvečala se bo še domoznanstvu in morda tudi pisanju strokovnih člankov. Sicer pa bo v tretjem življenjskem obdobju uživala v krogu družine, ki se ji takrat, ko je bila od jutra do večera vpeta v delo, ni mogla posvečati, kot bi si želela. Neizmerno rada ima vnučka in z veseljem pričakuje, če se bo družina povečala še za kakšnega potomca. Posvečala se bo tudi nečakinjama, s katerimi skupaj kuhajo, ustvarjajo in uživajo v družbi. Končno pa bo nastopil čas za mirno, sproščeno branje. Poeziji se bo po 38 letih znova pogosteje pridružila proza . TINA VENGUST Foto: TOMO JESENIČNIK »Produkcija knjig zadnji dve leti nekoliko upada. Še slabše pa je, da je med njimi veliko del, katerih glavni namen je, da se dobro prodajo. Strokovnih in izvirnih knjig, ki niso ponatisi in ki so dobro pripravljene, pa je malo in so tudi zelo drage. Zato morajo knjižnice premišljeno kupovati novosti. Precej ljudi ima rado lažje čtivo, prioritete knjižnice pa so drugje.« PORTRET 39 Med ideali in življenjem Predstavljamo dr. Jožefa Muhoviča Čitalniški večer je stalnica dela KUD Utrip, ki v goste vsako leto povabi enega od sokrajanov, ki so se s svojim delom uveljavili v Sloveniji in širše. Z dr. Jožefom Muhovičem se je pogovarjala Breda Bregar. Slikar, filozof, likovni teoretik in publicist ter profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani dr. Jožef Muhovič je eno od zgornjesavinjskih imen, o katerem veliko ljudi ve vsaj nekaj, vendar je večina tega poznavanja omejena na »to je pa tisti umetnik z Rečice«. Z družino živi Ljubljani, hkrati pa se zelo rad vrača v rodne kraje. Muhovič se je sicer rodil v Lenartu pri Gornjem Gradu, vendar se je družina z enoletnim fantom preselila na Rečico. Vseeno so na rojstni kraj ostali lepi spomini, povezani predvsem s počitniškimi dnevi. »Spomini na Gornji Grad so mehkejši, bolj razpuščeni, na mladost na Rečici pa so trdnejši.« Glede talenta za slikanje Muhovič meni, da je človeku prirojen, vprašanje je le, če in kdaj se zbudi. Sam se spominja, da v nižjih razredih ni bilo nikogar, ki bi mu razložil, kaj je oljno slikarstvo. »Zato sem doma napel platno in ga pobarval z voščenkami. To so bile zame prve oljne slike.« Med pletenjem spominov se je še Muhovič začudil, da je imel srečo in v vsaki šoli našel podporo oziroma učitelja, ki mu je prisluhnil. Tako v osnovni šoli, kjer ga je spodbujala Anka Rakun, kot kasneje v takratni celjski pedagoški gimnaziji, kjer je spoznal profesorja Milana Lo-renčaka. »Na to, da se je vedno našel posameznik, ki je bil pripravljen delati z mano in me pripravljati na resno delo, sem gledal kot na čudež. Profesor Lorenčak me je spodbujal, da sem na steni pred šolsko risalnico imel vsaka dva tedna mini razstavo mojih najnovejših del. Prinašal mi je tudi precej knjig s področja likovne ustvarjalnosti, ki so me navduševale. Veliko sem delal in prerisoval ter se pripravljal na sprejemni izpit na ljubljanski umetniški akademiji. Takrat ga je opravil vsak deseti kandidat, sam sem uspel že v prvem poskusu.« Likovnost in filozofija Odločitev za kasnejši študij je bila težka, saj je oče želel, da bi fant študiral strojništvo. »Pa ni šlo. Tudi kaj drugega ni šlo. Mislil sem namreč, da bi študiral biologijo, vlekla me je kemija, na koncu pa je zmagala likovnost.« Spre- jemni izpiti niso bili prijetni, najtežje se mu je zdelo risanje po spominu. Na akademiji je študiral slikarstvo, nato opravil specialko iz slikarstva in grafike, vmes pa je študiral filozofijo. »Stvari so se začele prepletati. S profesorjem dr. Milanom Butino sva se ujela, saj sva se oba zanimala za obe pogonski kolesi ustvarjalnosti: za prakticiranje in teoretiziranje. V vsaki stvari, vsaj tako sem prepričan, morata biti teorija in praksa tako povezani, kot sta prvo in zadnje kolo pri kolesu. Če manjka eno, se ne moreš voziti, nobeno pa ni pomembnejše. Poleg tega me je Butina navdušil s predavanji ... Pri meni se je pojavila potreba po bolj intenzivnem študiju estetike, do katere seveda prideš preko filozofije.« Da sočasni študij ni bil enostaven, priznava Muhovič in dodaja, da mu ni bilo nikoli žal. Pozabil je namreč, da je moral za študij porabiti več ur, znanje pa je raslo drugače, kot če bi študiral samo na eni fakulteti. Sedaj sam poučuje na akademiji. »Časi so hitrejši, kot so bili nekdaj. Danes je v razredu petkrat več študentov kot v mojem času. Študentje, ki na predavanja nosijo samo še računalnike in telefone, nič več knjig, morajo veliko delati, žal pa profesor ne more biti z njimi v tesnem stiku.« Od slik do knjig Dr. Muhovič ni samo profesor, temveč še vedno veliko ustvarja. »Imam svoj atelje, kamor se preredko zaprem. Le lani sem med počitnicami lahko ustvarjal praktično cele dneve. Od kod prihajajo ideje, je težko povedati, impulzi so namreč zelo različni. Včasih so lahko terminski, saj imaš določen datum. Včasih je vsebina tista, ki te povsem prevzame ali pa rešitev najdem šele po dolgem preda-hu. Zgodi se tudi, da s sliko nisem zadovoljen, včasih pa tudi šele kasneje prepoznam njeno vrednost.« Sicer veliko razstavlja tudi v tujini, v zadnjem času predvsem s sedanjimi in nekdanjimi kolegi z akademije. Poleg tega je uspešen publicist, pisec knjig in učbenikov. Včasih pripravlja tudi tekste o slikarskih kolegih, ki jih je zbral v knjigi S slikarstvom na štiri oči. V njej je predstavil deset avtorjev in jo označil kot »stranski produkt« 15-letnega dela. Posebno mesto v njegovem življenju ima tudi religija. Tudi zato je v knjigi Umetnost in religija skušal definirati oba naslovna pojma in zasledovati, kako se obe dejavnosti po- vezujeta v zgodovinskem in človekovem osebnem času. Na izid čaka Muhovičevo tretje večje delo, Leksikon likovne teorije. V njem je obdelal 800 strokovnih pojmov oziroma pripravil prav tolikšno število krajših razprav o določeni temi. »Ko sem po dvajsetih letih dela postavil piko za zadnjim stavkom, smo doma spekli torto. Tega je bila kriva moja naivnost, da ko napišeš tekst in pritisneš piko, si gotov. Vendar je zaradi zahtevnosti tiska takoj za tem nastopil problem zbiranja denarja za natis, ker danes, v kriznih časih založnikov pravzaprav ni. Kljub temu kaže, da bo delo prihodnje leto kljub vsemu zagledalo luč sveta.« Družinski utrinki Dr. Muhovič je med tistimi, ki v javnosti uspešno Dr. Jožef Muhovič je leta 1977 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 1980 končal specialko iz slikarstva pri Janezu Berniku in leta 1981 iz grafike pri Bogdanu Borčiču, vzporedno je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo ter leta 1981 ma-gistriral in leta 1986 doktoriral. Med letoma 1993 in 1996 je gostoval na nemških univerzah v Magdeburgu in Berlinu. Kot redni profesor zdaj vzgaja mlade likovnike na akademiji v Ljubljani. skrivajo svoj zgornjesavinj-ski naglas, ki pa ga še kako vestno negujeta z ženo Romano, prav tako Rečičanko. Sicer Muhovičeva družina živi svojstveno življenje. »Ko sva pričakovala prvega otroka, sina Jona, sem se spraševal, kako se bom počutil, ko bomo naenkrat doma trije. Vendar sem si to vprašanje zastavljal le tako dolgo, dokler žena z Jonom ni prišla domov. Fant je bil v hipu naš. Kot bi od nekdaj živeli skupaj.« Fant, sedaj študent računalništva, potrjuje rek, da otroci staršem zrastejo čez glavo - sedaj je, kot vsi dobro hranjeni otroci, za glavo višji od očeta. Z drugorojenko, deklico Mašo, ni nič kazalo, da bi bilo kaj narobe. Potem so zdravniki v Berlinu, kjer je bila družina, ugotavljali, da mogoče ne sliši. Potem jih je skrbelo, da ne vidi ... »Potem je šlo vse na kvadrat narobe. Vse mogoče smo poskušali, da bi ugotovili, kaj z malo Mašo ni prav. Do danes, ko je stara 18 let, nismo dobili diagnoze in preprosto ne vemo, kaj ji je. Maša ne hodi in ne govori, čeprav imamo dokaj dobro razvito neverbalno komunikacijo. Zdi se mi, da je bila Maša zapakirana v grd paket, vendar bolj ko ta paket odvijamo, lepša je vsebina. Uči nas, da pri njej poteka vse tako, kot poteka, da moramo stvari sprejeti take, kakršne so. To pa je velika stvar, ki v življenju pogosto zelo prav pride. V telesnem smislu je Maša povsem zdrava, ... in vedno znova nas razveseljuje. Vendar pa je treba z njo živeti, da ugotoviš, kako lepa vsebina je v paketu.« URŠKA SELIŠNIK Utrinki o umetnosti Jožef Muhovič je na čitalniškem večeru, kamor so ga povabili člani KUD Utrip z Rečice ob Savinji, seveda poskušal odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je umetnost: »Ko sem v Berlinu raziskoval knjižnice, sem našel knjigo, v kateri je bilo 1.290 definicij pojma umetnost. Sam bi rekel, da jo je mogoče opisati z mnogo zornih kotov, nobena definicija pa tega fenomena ne more razložiti. Po moje je umetnost mera, termometer za človekove ideale v neki družbi. Vendar je treba vedeti, da ljudje po navadi mislijo, da je umetnost samoumevna. Pa ni. Tudi za stik z njo se je, podobno kot za vse drugo v življenju, treba pripravljati in učiti.« Da se umetnost hitro odziva na družbene spremembe, ki jih tudi po svoje beleži, je razlagal Muhovič. »Umetnost je neke vrste termometer oziroma pokazatelj družbenih idealov. Če ne izmeri visoke temperature, pa zato ni kriv termometer, ampak temperatura tega, kar termometer meri. Vprašati se je tako treba, če je kaj narobe s prisotnostjo visokih idealov družbenem življenju. Še eno dejstvo velja: umetnost lahko, ne glede na čas, grebe globoko - včasih tako globoko, da je ne razumemo.« Muhovič je v razumljivi govorici razložil, da umetnost naše življenje spremlja globinsko in površinsko. Pri slednjem gre za oblačenje, tehnološke pripomočke ... »So pa nekateri človeški vidiki takšni, da teoretiki pravijo, da mora vsaka generacija na ista vprašanja najti nove odgovore. Ta vprašanja so: kaj početi v življenju, kako najti partnerja, kako vzgojiti otroka ter kako opraviti z damo-klejevim mečem neizbežnosti smrti. Umetnost včasih da odgovore na ta globinska vprašanja, in mi jih praviloma tudi najdemo, ko jih resnično potrebujemo.« POKRAJINSKI MUZEJ CELJE DAN SLOVENSK VOJSKE Petek, 16. maj 2014 Brezplačen ogled razstave OROŽJE med 10.00 in 18.00' Predstavitev vojaške opreme in poklica ter delovanje Slovenske vojske med 10.00 in 16.00 pred Staro grofijo. Brezplačno javno vodstvo: ob 16.00 OROŽJE M MEDNARODNI MUZEJSKI DAN Nedelja, 18. maj 2014 Brezplačen ogled muzejskih zbirk med 10.00 in 18.°°' Brezplačna javna vodstva: ob 11.00 GROFJE CELJSKI ob 16.00 OROŽJE RAZSTAVIŠČE STARA GROFIJA Pokrajinski muzej Celje, Muzejski trg 1, Celje RAZSTAVIŠČE KNE2J DVOR Pokrajinski muzej Celje,Trg Celjskih knezov B, Celje 40 REPORTAŽA »Cukri« ob šumenju Savinje Ob odprtju letošnje sezone smo obiskali Naturplac Na škali, streljaj oddaljen od Ljubnega ob Savinji Gašperja Domjana smo nekaj časa spremljali kot sodelavca našega časopisa. S fotoaparatom je v objektiv pogosto ujel kakšno zanimivost, bil na terenu z novinarji ... Zdaj lahko Celjana srečamo bolj bogu za hrbtom, v neokrnjeni naravi v bližini Ljubnega ob Savinji. Domjan je s prijateljem Alešem Krivcem, pri čemer se jima je pridružil še Klemen Sa-gadin, lani uredil nov prostor za kampiranje. »Kot fotograf nisem mogel pristati, da bi za damping cene fotografiral naokoli. Fotografijo imam preveč rad. Sicer se še preživljam s fotografiranjem, vendar ne slikam porok, temveč delam s podjetji, zato so poletni meseci bolj kot ne mrtva sezona,« je pripovedoval Domjan. »Veliko sem razmišljal, kje bi našel pozitivno in delovno okolje, ki bi kdaj omogočilo tudi preživetje. Zanimala me je eko oskrba, vendar sem hitro odkril, da kmet nisem in ne bom vstajal ob petih zjutraj. Od nekdaj pa sem raje s sinom dopustoval na Soči kot na morju. Potem sem v turizmu odkril prijeten koncept oziroma to, da je okrog mene vse več ljudi, ki se jim ne da ležati na plaži, temveč bi raje dopust preživeli bolj aktivno. In z Alešem, ki izhaja iz turizma, sva začela iskati primeren prostor ... Res je, da so se nama vsi smejali, ko so slišali, da iščeva prostor po Zgornji Savinjski dolini. A smo kaj hitro skupen jezik našli z domačinom in lastnikom parcele Franjem Budno.« Na škali Tako je zrasel prireditveni prostor Naturplac Na škali. Če mislite, da gre za novo tujko, se motite: izraz »škala« Vsi, ki v zadnjem času dihajo z Naturplacom, so za uvod v sezono posadili drevo. je pogovorni izraz Ljubencev za skalo v vodi. Lani je prireditveni prostor po 15. juniju sprejel prve obiskovalce in kljub neprijetnemu poletju se je nabralo štiristo nočitev. »Velikokrat pomislim, da je ta prostor zase ustvaril sam bog. Tu res vlada neka mistika: obiskovalci pridejo za četrt ure, a ostanejo celo popoldne ... Občudujejo spokojnost tega kraja, ki jo verjetno povzroča Savinja, ki obkroža prostor,« s posebnim žarom pripoveduje Domjan. Ime »naturplac« je zraslo še iz ene posebnosti domačinov: »Lju-benci pogosto rečejo, da vse >štima, tudi če ful lije, vseeno štima<. Zato >naturplac<.« Sicer je bil prostor, ki je od Ljubnega oddaljen približno dva kilometra in leži tik pod cesto proti Lučam, v poletnih mesecih že dolgo priljubljena točka ljubiteljev čiste Savinje ali prostorov za piknik. Več kot dve desetletji so domači- ni opazovali turiste, ki so v gozdičku kampirali na črno, za njimi pa so ostale smeti. »Imeli so precej problemov s krivolovom, sem so na >after partije< prihajali Celjani in Velenjčani. Še lani, ko je bil prostor že urejen, smo imeli kar nekaj težav z dnevnimi obiskovalci. Rekli smo jim padalci, saj so mislili, da lahko počnejo, kar hočejo. In potem nikakor niso mogli razumeti, da je zdaj tu drugačen red.« V sožitju z naravo in domačini »Naša ciljna skupina so mladi po srcu in tisti, ki imajo radi naravo in sobivanje v njej. Smo zelo natančni pri ločevanju odpadkov. Vse skupaj smo postavili tako, da nismo naredili večjega posega v prostor. Recepcija je na kamnitih tleh, vse je premično, da potem jeseni, ko pospravimo, ostane le še neokrnjena narava,« pravi Domjan, ki doda še, da mnogi govorijo o eko turizmu, vendar je vprašanje, koliko to eko v resnici živi v praksi. Kot je še v žaru pripovedoval Domjan, prijatelji oziroma upravljavci kot ena družina poskušajo, da se imajo dobro sami in da so njihovi prijatelji tudi gostje, ki prihajajo na Ljubno. »Vemo pa, da v turizmu ni nič lahko in da bo treba še kar nekaj truda, da bo prostor povsem zaživel. Zaenkrat smo postrgali vse prihranke, v urejanje pa vložili svoje delo in veliko navdušenja. Spodbuja nas tudi to, da je okrog nas veliko >cukrov<. Po moje ima Zgornja Savinjska dolina še veliko neizkoriščenega ma-neverskega prostora v turizmu oziroma je še neizbrušen turistični biser. Bo pa za pravi razcvet potrebnih veliko dogovorov.« URŠKA SELIŠNIK Foto: ANJA CENCELJ »Vse poskušamo vračati naravi in tudi ljudem. Vse, kar stoji na prireditvenem prostoru, so izdelali oziroma postavili domačini, od lesa do elektrike. Trudimo se za dober dialog in res doslej ni bilo večjih težav. Več jih je s kakšnim Celjanom, ki se ne more načuditi, da lani je lahko vstopil, letos pa je >ram-pa<. Prostor in vso opremo namreč lahko z doplačilom uporabljajo tudi dnevni gostje. Že lani so prihajale mlade družine z majhnimi otroki, ki imajo tu raj. Je pa res, da je obisk precej odvisen od vremenske napovedi. Čeprav se velikokrat zgodi, da je tu drugačno vreme, kot je bilo napovedano. Vendar je, tudi ko dežuje, tu lepo,« vzneseno pripoveduje Gašper Domjan. Na prostoru so postavljeni šotori iz lesa oziroma t. i. »flosarske kočure«, v katerih so potem postavljeni še navadni šotori. V njih sta po dve ležišči z odejami in s solarno lučko. Na voljo je skupna kopalnica z več prhami in s stranišči, za samostojno pripravo obrokov pa nudijo skupno kuhinjo in opremo za peko na žaru. Zajtrk, večerjo in kosilo lahko gostje, seveda z doplačilom, tudi naročijo. V sodobnem kampu se lahko gostje dogovorijo za rafting, kanjoning, vožnjo s kajakom ali za jadralno padalstvo, igrajo lahko tudi odbojko na mivki, se podajo na pohode, plezajo ali kolesarijo. Oprema za vse aktivnosti je na voljo z doplačilom, lastniki pa imajo licenco za vse omenjene dejavnosti. Nekaj koles si lahko izposodijo brezplačno, nekaj pa jih je možno najeti. REKREACIJA 41 Iz mestnega parka na Anski vrh ter po gozdni poti nazaj v mestni park se je v nedeljo dopoldne opravilo približno 30 pohodnikov, spremljali pa so jih trije vodniki. Ti skupni pohodi so zlasti za začetnike priložnost, da osvojijo pravilno hojo in se tako izognejo morebitnim napakam, ki bi jim kasneje lahko kratile užitek na prehojenih poteh. Juriš za začetek meseca športa Hodili in tekli Prvi konec tedna letošnjega meseca športa, ki ga v sodelovanju z mestno občino pripravljajo v Športni zvezi Celje, je minil v znamenju hoje in teka. Tudi sicer je program brezplačnih športno rekreativnih prireditev in različnih vadb zastavljen tako, da se bodo vse do 8. junija tekmoval-no-rekreativni dogodki vrstili ob sobotah in nedeljah, strokovno vodene vadbe in različna predavanja o zdravem načinu življenja v sklopu projekta Šport za vse pa med tednom. Uvod v mesec športa je bil sobotni Juriš na Grmado, ki so ga v Celju sicer pripravili že 17. po vrsti. Letošnji absolutni zmagovalec je bil Miran Cvet, ki je za progo od gasilskega doma v Zagradu do križa na vrhu Grmade, kjer je pozvonil na zvonec, potreboval 16 minut in 50 sekund. Soboto so za vzpon na Celjsko kočo izkoristili še ljubitelji nordijske hoje, v nedeljo pa se je skupina pohodnikov iz mestnega parka odpravila na An-ski vrh. IS, foto: arhiv MOC Razpeli bodo jadra Žalčani tudi letošnje poletje ne bodo počivali. Tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem bo že štirinajsto leto zapored pripravil večmesečni sklop športnih prireditev za vse generacije, imenovan Razpnimo jadra. Dogajanje se bo začelo maja in končalo septembra. Prva športna prireditev in obenem tudi največja bo to soboto v Športnem centru Žalec. Spodnjesavinjčani bodo izbirali med številnimi različnimi športnimi aktivnostmi. Za nekoliko starejše bodo na voljo test hoje na dva kilometra, rusko kegljanje in streljanje z zračno puško. Obiskovalci se bodo lahko udeležili namiznega tenisa, odbojke na mivki, plezanja po plezalni steni, rolanja ali tenisa. Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši. Zanje bodo pripravili napihljive poligone, vožnjo z otroškimi trikolesniki in gusarske igre. Osnovnošolce bo verjetno najbolj pritegnila igra z vodnimi baloni. Po uvodni prireditvi bo sledila še vrsta drugih. V soboto, 24. maja, bo pohod Vsi na Hom - na lasten pogon. Zadnji majski konec tedna bodo Žalčani tekli ob ribniku Vrbje. Ena letošnjih novosti bo plezanje v Kamniku. Z njo želijo v športno dogajanje vključi- ti tudi tiste, ki se navdušujejo nad to vedno bolj priljubljeno obliko rekreacije. Žalski zavod bo konec junija organiziral prireditev Dan z žogo, na kateri se bodo v različnih igrah z žogo pomerili občani in člani društev. Zadnji konec tedna v juniju bo tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini in v začetku julija še prireditev Zmorem preplavati 100 metrov. Poletno športno dogajanje Razpnimo jadra se bo končalo septembra, ko bodo že tradicionalno tekli po žalskih ulicah, zavod pa bo podelil priznanja najzvestej-šim udeležencem. ŠO Dobili najboljšega Tenis klub Kozje je v nedeljo v novem večnamenskem centru v Kozjem organiziral občinsko tekmovanje v badminto-nu. Občinski prvak v tej disciplini je postal Jože Vuk, drugo mesto je osvojil Bojan Dobravc in tretje Roman Gradišek. Trinajstega tekmovanja v badmintonu se je udeležilo enajst tekmovalcev. Ti so po besedah predsednika Športne zveze Kozje Romana Gradiška člani okoliških športnih društev. Tenis klub Kozje sicer redno organizira različna športna tekmovanja, na katerih poleg občanov Kozjega sodelujejo tudi prebivalci bližnjih občin. JERICA POTOČNIK Foto: JP Tokrat so bili najboljši Bojan Dobravc, Jože Vuk in Roman Gradišek. NA KRATKO Enotno urejene poti ZREČE - V občini se je končal projekt ureditve pohodnih in kolesarskih poti Zaljubljeni v naravo - z vetrom v laseh po pohorskih poteh. Med njegovim izvajanjem so uredili in enotno označili sedem pohodnih in šest kolesarskih poti po občini ter njeni bližnji okolici. Tako so postavili 150 smernih tabel pohodnih in kolesarskih poti ter še enajst informativnih tabel, kjer sta predstavljeni naravna in kulturna dediščina. Glavno informacijsko tablo so postavili na zreški avtobusni postaji, kjer je zemljevid na novo označenih poti z znamenitostmi in s turistično ponudbo. Zemljevid poti so prav tako dali natisniti, gostom je na voljo v Ticu in pri turističnih ponudnikih. Naloga je bila zahtevna, saj so morali za označitev poti ob državnih cestah izdelati elaborat in pridobiti soglasje direkcije za ceste. Projekt je stal 23 tisoč evrov, pomagali so si s programom Leader, od koder je večina denarja. Ostalo so prispevali LTO Rogla-Zreče, občina in planinsko društvo. BJ Gasilci še zadnjič na Heavy rescue Slovenija MOZIRJE - V Žekovcu pri Mozirju so organizatorji pripravili peti in hkrati zadnji Heavy rescue Slovenija seminar. 113 udeležencev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije in Črne gore je na usposabljanju pridobilo potrebno teoretično in praktično znanje ter izmenjalo izkušnje tako na področju novosti avtomobilske tehnologije kot na področju reševalnega orodja in opreme ter novih pristopov in načinov reševanja ob prometnih nesrečah. V sklopu seminarja so organizatorji izvedli tudi nočno HRS-dirko. Gre za taktično gasilsko tekmovanje, izvedeno po vzoru tekem gasilskih dvojic. Zaradi zahtevnosti lahko sodelujejo zgolj polnoletni operativni gasilci. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip. V kategoriji A (moški do 35 let) sta zmagala Martin Čampa in Benjamin Grabrijan, v kategoriji moški nad 35 let sta bila najboljša Erik Bačnar in Ivan Mivšek, v kategoriji mešanih dvojic pa Andrej Tratnik in Martina Modic. HŽ Dobrodelno spretnostno tekmovanje NAZARJE - Pretekli konec tedna je bilo na Ranču Burger na Venišah spretnostno tekmovanje Extreme Trail 2014. Na spretnostni tekmi so devet ovir različnih zahtevnostnih stopenj premagovali tako odrasli jahači - med katerimi je zmagala Martina Ivančič - kot otroci do dvanajstega leta. Zmagovalka v tej kategoriji je postala Sara Steblovnik Burger. Za Extreme Trail poligon so bile na ravni podlagi postavljene ovire, s katerimi se jahači srečujejo pri terenskem jahanju. Cilj tekmovanja ni samo hitrost, temveč tudi neprisiljeno in sproščeno premagovanje poligona, kar je med vsemi sodelujočimi najbolje uspelo Evi Laninšek. HŽ Kolesarska pot po železnici VELENJE - V mestni občini so izdelali projekt za kolesarsko pot Huda luknja, ki predstavlja povezavo med mestno občino in naseljem Dolič v občini Mislinja. Približno devet kilometrov poti kar šestkrat prečka reko Pako in državno cesto ter trikrat zavije v tunel. Pot je določena tudi po trasi nekdanje železnice med Velenjem in Dravogradom. Zaradi zahtevnosti terena, bližine reke Pake, varovanih območij naravne dediščine, potrebne obnove tunelov in gradnje novih prehodov čez državno cesto in Pako so posegi za gradnjo zelo zahtevni in povezani z visokimi stroški. Po prvih ocenah bo vrednost naložbe presegala tri milijone evrov, zato bo v veliki meri odvisna od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev. Kolesarsko pot bo gradila Direkcija Republike Slovenije za ceste, saj povezava predstavlja del državnega kolesarskega omrežja. Izdelan projekt bodo zdaj dali v recenzijo, ki jo bo zaradi hitrejšega postopka plačala velenjska občina. Letos bodo še naprej pridobivali projektno dokumentacijo. US Slovenski župani kot športniki ŠMARTNO OB PAKI - Minulo sredo so na nogometnem igrišču pripravili športno tekmo v spomin na pokojnega župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška. Podgoršek si je kot ustanovitelj ekipe Župani slovenskih občin prizadeval za ohranjanje in utrjevanje športnih vezi, kar so želeli nadaljevati tudi organizatorji športnega srečanja. Na tekmi sta se pomerili ekipi slovenskih županov in Humane zvezdice. Humane zvezdice sestavljajo estradni umetniki pod vodstvom Bojana Prašnikarja, prav tako šmarskega rojaka, ki se pripravljajo na nastop na svetovno prvenstvo v Moskvi. US Priporočamo V soboto, 17. maja, bo ob 10. uri pri Lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje začetek Otroškega malega urbanega gladiatorčka. Odrasli se bodo lahko kot Urbani gladiatorji pomerili ob isti uri, na istem kraju naslednji dan, in sicer v nedeljo, 18. maja. Prireditve se bo udeležila tudi naša mlajša novinarska kolegica Anja Kovačič in obeta se nam zanimiva foto-reportaža v prihodnji številki Novega tednika. 42 FOTOREPORTAŽA Dogodki, kot je dobrodelna tržnica, so po besedah predsednika Rotary kluba Barbara Celjska Matjaža Marovta tudi priložnost za spreminjanje napačne miselnosti, da so rotary in lions klubi namenjeni zgolj združevanju elit za svoj namen. »So klubi moralne odgovornosti tistih, ki so v družbi že nekaj koristnega postorili. Združeni smo močnejši,« je poudaril Marovt. Da so njihova prizadevanja v današnjih razmerah, ko državi skrb za državljane polzi iz rok, dobrodošla, so se strinjali tudi nekateri naključni mimoidoči. Humanitarni klubi so na tržnico povabili člane svoje socialne mreže. Prepevanje pevskega zbora Orfej, nastopi glasbenikov in predstavitve klubov pa so na zvezdo in Stanetovo ulico pritegnili tudi številne mimoidoče. Dogodek je podprl tudi mestni marketing Mestne občine Celje. Večni krog prejemanja in darovanja Humanitarni klubi združeni na enem mestu - S svojimi dejanji skušajo slikati lepšo podobo sveta V Celju se je doslej zvrstilo že veliko dobrodelnih tržnic, minulo soboto pa so se v takšni obliki prvič skupaj predstavili klubi, ki se po etičnih, poklicnih in ostalih načelih trudijo za dobrobit ljudi. Gre za lions, rotary in soroptimist klube in njihove podmladke, ki kljub svojemu poslanstvu po veljavni zakonodaji še niso registrirani kot dobrodelne ustanove. Namen tržnice je bila predstavitev članov posameznih klubov s Celjskega, vrednot, za katere se zavzemajo in projektov, s katerimi pomagajo posameznikom, družinam, social- no ogroženim, nadarjenim mladim in drugim. Prva dobrodelna tržnica je bila tudi priložnost za spoznavanje članov klubov med seboj. Izkupiček od prodaje domačih izdelkov in druge pestre ponudbe, ki so jo ponujali na stojnicah, bodo klubi glede na svojo rdečo nit delovanja namenili pomoči potrebnim. TINA VENGUST Foto: GrupA Silva Klepej, Celje: »Prišla sem pomagat po svojih močeh in zaradi druženja. V Celju je premalo takih priložnosti, kot je današnja. Poslanstvo humanitarnih klubov mi je blizu, sama sem članica Društva Sožitje in prav tako poskušam storiti čim več dobrega za našo družbo. V današnjem času so dobrodelna prizadevanja čedalje bolj dobrodošla. Samo hvaležni smo lahko, da so ljudje drugim pripravljeni posvetiti svoj čas in denar. Če bi bilo takšnih več, bi bilo življenje v naši državi še veliko lepše.« Asim Maslo, Celje: »Mnogo se sliši o dejavnostih humanitarnih klubov, vendar se številni ljudje morda ne poglobijo v to, da bi popolnoma razumeli, kaj nudijo in kaj dosežejo z organizacijo svojih dogodkov. Predvsem zaradi ugleda članov menim, da so njihovi nameni iskreni. S svojimi gestami obračajo svet na bolje. Kadar pomoč pride na pravi naslov, je po mojem mnenju velikega pomena. Kolikor le lahko, se odzovem na povabila za darovanje. Tudi danes sem dal nekaj v skrinjice na stojnicah.« Največ izkušenj s sodelovanjem na dobrodelnih tržnicah imajo članice Lions kluba Mozaik Celje. Domače dobrote in unikatne izdelke namreč že vrsto let prodajajo pred božičem, veliko nočjo in ob drugih priložnostih. Članica kluba Zlatka Salobir (v sredini) je dejala, da so z leti osvojile številna dobrodelna srca, redne stranke, ki pridno polnijo skrinjico za prispevke. Ob času, ki ga namenijo za druge, in skupnem druženju pa članice omenjenega kluba bogatijo tudi sebe. Minulo soboto so imele polne roke dela, saj so zvečer organizirale še eno dobrodelno prireditev. Cilj njihovih humanitarnih prizadevanj je tokrat nakup vozila, s katerim bodo lažje prevažale hrano pred iztekom roka uporabnosti iz trgovin v novo razdelilnico. »Odziv klubov je za prvo dobrodelno tržnico odličen. Upam, da bomo prihodnje leto še kaj dodali, nadgradili. Obiskovalci se radi ustavijo, seveda pa bi si jih želeli še več. Mi je pa resnično toplo pri duši predvsem zato, ker smo dokazali, da se znamo povezovati in da je v naši družbi mnogo družbeno odgovornih ljudi,« je dejala pobudnica dobrodelne tržnice in predsednica Rotary kluba Celje Marijana Kolenko (levo). Sicer pa so na stojnici tega kluba obiskovalci zase našli številne izvirne izdelke - omenimo le domače čemaževe in čokoladne testenine, ingverjev liker in tudi nekaj rastlin življenja - sadik ginka. Zbrane prispevke bodo rotarijci namenili družini iz Andraža nad Polzelo, ki je dom izgubila v ognjenih zubljih. Nedavno je nastal klub Soroptimist Celje, četrti takšen klub v državi, ki je del mednarodnega združenja poklicno uspešnih in družbeno aktivnih žena. Ime soroptimist izhaja iz latinskega imena »sorores optimae« in pomeni sestre v prizadevanju za najboljše. Članice kluba so lani zbrane prispevke namenile za delovanje bolnišnične šole v Celju. Letos bodo zbran denar darovale za posodobitev gine-kološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. »Gre za veje javnega sektorja, ki so nenehno podhranjene in katerih delo je usmerjeno v skupnost,« je povedala predsednica kluba Marina Tavčar Krajnc. Na stojnici kluba so članice v zameno za donacije ponujale cvetje, knjižico receptov, opremljeno z risbicami šolskih otrok, in slaščice. Povabilu, da se predstavita obiskovalcem, sta se z veseljem odzvala tudi Leo klub Mavrica in Leo klub Celjski vitezi, ki združujeta mlade med 18. in 30. letom. Kluba organizirata različne dobrodelne dogodke, kot so delavnice v Osnovni šoli Glazija, šoli s prilagojenim programom, priprava božične večerje za tiste, ki svoj začasni dom poiščejo v zavetišču za brezdomce, obisk Miklavža v celjski bolnišnici ... Tokrat sta pomen razdajanja za druge obiskovalcem skušala približati s knjigo Levček Aleksander in njegov zaklad, ki govori o nesebični pomoči soljudem. PODLISTEK / AKCIJA 43 Romanja Celjskih grofov - knezov (1) Med plemiškimi rodovi na Slovenskem ni nobenega, ki bi ga po njegovem sijaju in naglem dvigu, po zgodovinskem pomenu in po ostri izklesanosti posameznih njegovih članov mogli primerjati s Celjskimi. Celjski grofi so bili poslednja velika dinastija, pomembna v evropski politiki 15. stoletja, ki je imela središče na slovenskih tleh. Prizadevali so si z vsemi sredstvi - s političnimi in z gospodarskimi, z nasiljem in denarjem - utrditi svojo moč. Njihovi podvigi so bili usmerjeni proti jugu in vzhodu. Pri tem niso niti najmanj gledali na državne in narodnostne meje. V tem so se razlikovali od drugih fevdalnih rodbin na slovenskih tleh. Celjski grofi so bili v sorodstvu z bosanskimi kralji, s srbskim despotom in hrvaškim plemstvom; imeli so posest na Hrvaškem in Ogrskem, se vmešavali v politične zadeve Hrvaške, Bosne, Ogrske, Avstrije in Češke. V temo zavit začetek Skromen in dokaj v temo je zavit začetek rodu poznejših Celjskih. Po gradu Žovneku v Savinjski dolini se od prve polovice dvanajstega stoletja omenja ta rod. V Savinjski dolini so se Žovneški obdržali celo kot edini od nekdanjih tamkajšnjih staroplemenskih svobodnih rodbin. Sorodstvene zveze s pripadniki visokega plemstva so omogočile dvig Tri zgodbe, ki se navezujejo na naše območje, bomo v nadaljevanjih objavili v obliki podlistka. Vse tri so iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014). rodbine. Friderik I. Žovneški je z nakupom in s fevdalno pridobitvijo v znatnem obsegu povečal posest v Savinjski dolini in leta 1341 zase in za svoj rod dosegel grofovsko dostojanstvo. Začel se je dobrih sto let trajajoč nagel vzpon rodbine Celjskih. Rešitelj je bil bogato poplačan Grof Herman II. je ustva-ritelj velike sile Celjanov, nedvomno osebnost, ki jo moramo šteti ne le med tvorce naše ožje, ampak tudi tedanje evropske zgodovine. Javno delovanje je začel kot večina njegovih prednikov. Sodeloval je na vojnih pohodih v tujih deželah. Tako se je leta 1396 priključil križarski odpravi ogrskega kralja Sigismunda Luksemburške-ga proti osmanskim Turkom, ki so se že ugnezdili v Vlaški severno od Donave. Turki so združeno krščansko vojsko, v kateri so poleg celjskih in ogrskih oddelkov sodelovali tudi francoski vitezi, silovito potolkli v bitki pri Nikopo-lju 25. septembra 1396. Sam kralj Sigismund bi izgubil življenje ali svobodo, če ga ne bi rešili, ko se je že utapljal v Donavi. Med rešitelji je bil grof Herman II. Kralj se je Hermanu II. bogato oddolžil. Že po vrnitvi z bitke mu je podaril mesto Varaždin za vse večne čase. Luksemburško-celjska zveza Bitka pri Nikopolju je odločila usodo Balkana. Turkom je odprla pot po Savi navzgor. Ta bitka je bila odločilna tudi za nadaljnjo luksemburško-celjsko zvezo, ki je več desetletij ostala smernica celjske politike. Ob njej so bili Habsburžani za nekaj časa porinjeni povsem ob stran. Vzporedno z ustvarjeno rodbinsko zvezo, Sigismund se je namreč leta 1406 poročil s Hermanovo hčerjo, lepo Barbaro, so se vrstile tudi zemeljske pridobitve. Grof Herman II. je posodil Sigismundu 48 tisoč dukatov, ki jih je ta potreboval v borbi s pristaši tekmeca Ladislava Neapeljskega. Kot poroštvo je dobil Herman v zastavo Čakovec in Medži-murje. Ker Sigismund ni vrnil denarja, je Medžimurje ostalo v posesti Celjanov. Temu sta sledili podelitev banske časti v Slavoniji in pravica nameščanja izpraznjenega sedeža zagrebškega škofa. Od takrat so se Celjani podpisovali kot grofje Celjski in Zagorski. Sin strastne narave Hermanu je pri uresničevanju njegovih visokih ciljev zelo koristila rodbina, zlasti njene ženske članice. Toda posamezniki so mu prizadejali bridkosti, ki jih je veliki in mogočni mož junaško prenašal. Najtežjih udarcev je bil deležen od prvorojenca Friderika II. Oče ga je že kot dečka leta 1388 zaročil z Elizabeto, edinko kneza Štefana I. Frankopa-na - Modruškega. Poročila sta se šele leta 1405. Ker Elizabeti niso mogli izplačati dote v višini 32.000 dukatov, sta mlada zakonca dobila v zastavo polovico otoka Krka ter gradove Trsat, Bakar in Bribir v Vinodo-lu. Tako je dobil mladi Celjan v roke del frankopanske posesti in se dokopal do Jadranskega morja. Z ženo je Friderik v začetku bival v Krškem. Kmalu se jima je rodil sin Ulrik. Friderik je bil strastne narave kakor Celjani nasploh. Med dvorjankami svoje žene je spoznal Veroniko. Bila je lepa in plemenita. Zaradi tega je prišlo do razdora med Friderikom in Elizabeto. Oče Herman in ženini sorodniki so se trudili, da bi ju pomirili. Leta 1423 sta se spet sestala v Krapini. Toda pomiritev je bila le navidezna. Zjutraj so Elizabeto našli mrtvo. Po deželi se je javno govorilo, da jo je Friderik zavoljo ljubke gospodične Veronike ponoči zabodel in umoril. Pravih dokazov o umoru Elizabete ni in grof Friderik je bil verjetno nedolžen. Grof Herman je namreč dve leti po Elizabe-tini smrti prepustil Frideriku banske posle v Slavoniji. Se nadaljuje Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju. Navdušite nas s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014. Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik. Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014. Ob bližnji stoletnici začetka prve svetovne vojne vabimo k sodelovanju vse imetnike gradiv, ki se nanaša na obdobje 1914-1918 in govorijo o vsakdanjem življenju ljudi v zaledju in na frontah. ZBIRANJE BO v četrtek, 22. MAJA 2014, od 9.00 do 18.00 v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje Predmete in dokumente si bomo ogledali ter vas prosili, da nam zaupate zgodbo, ki se navezuje nanje. Na koncu jih bomo previdno digitalizirali in vam jih takoj vrnili. Najbolj zanimive zgodbe in fotografije gradiva bomo objavili v Novem tedniku in na portalu KAMRA. Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom. Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. JjjL info: 03 426 17 36 amra 03 426 17 24 v osrednja Knjižnica osrednja knjiinica Celje - w Celje domoznanski oddelek novi tednik 44 FOTOREPORTAŽA Krekov trg zaživel v bar Evropska vas že štirinajsto leto privablja mlade k sodelovanju Evropska vas je projekt za mlade v organizaciji slovenskih šol v sodelovanju z Evropsko končal projekt s prireditvami. Njegov cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevan zavedanje lastne kulturne identitete. Učencem različnih šol je na slikovit način uspelo pri V Evropski vasi smo obiskali tudi Slovenijo. Stojnica, ki nam jo je predstavila Ajda Rančigaj iz III. osnovne šole Celje, je predstavljala slovenske običaje, ljudske pripovedke, življenje nekoč in posebnosti slovenske kulinarike. Učenci IV. osnovne šole Celje so predstavili Irsko. Aleksandra Vasiljevic je ponosno povedala, da zdaj o tej državi ve dosti več. Naučila se je nekaj o glavnem mestu, prebivalstvu, znamenitostih in kulinariki Irske. Osnovni šoli Žalec so dodelili Nizozemsko. Kot je povedala učeni poglobili v projekt. Sadili so tulipane v atriju, pri likovnem pouki nizozemske znamenitosti. Na stojnici Srednje zdravstvene šole Celje smo lahko poskusili ciprski s; tem smo se poučili tudi o razliki med slovenskim in ciprskim sadnim kru Brečko, je slovenski kruh bolj podoben pecivu, prebivalci Cipra pa upori FOTOREPORTAŽA 45 *vah Evrope iišo Maribor. Na dan Evrope, 9. maja, se je v osmih različnih regijskih središčih po Sloveniji je, strpnost, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati kazati kulturne raznolikosti držav EU. Rdeča nit vsebin v šolskem letu 2013/14 je bila deseta obletnica priključitve Slovenije k Evropski uniji. Koordinacijo projekta Evropska vas je že drugo leto v celjski regiji prevzela OŠ Frana Roša. V Celju so osnovne in srednje šole, Vrtec Zarja Celje, Glasbena šola Celje, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje ter Celjski mladinski center predstavili širši javnosti svoje ideje, rezultate raziskovanja in popestrili dogajanje s kulturnim programom. Zgodovinske, kulturne, etnografske, geografske in druge raznolikosti držav so zaživele na odru v plesu, glasbi in besedi. Obiskovalci so poskušali dobrote iz različnih držav EU, se slikali v kartonastih okvirjih znanih športnikov, si ogledovali izvirne izdelke in uživali ob zanimivih predstavitvah. Vsako leto spoznavamo drugo državo ... V celjski regiji v projektu sodeluje zadnja leta 34 šol. Območna koordinatorica projekta Evropska vas in ravnateljica OŠ Frana Roša Mojca Kolin meni, da projekt predstavlja celoletno kakovost dela v šolah. Že na skupnih sestankih spodbujajo šole, da spoznavanje države vključijo v redno delo in pouk, nekaj izdelkov in dobrot pa šole pripravijo za predstavitveno stojnico v mestu. »Zaključna skupna prireditev pripomore k motivaciji mladih in hkrati zanje pomeni zanimivejše druženje ter seveda predstavitev celo- letnega dela obiskovalcem in ostalim prijateljem iz drugih šol,« pove Mojca Kolin. Letošnja prireditev bo mladim še posebej ostala v spominu, saj je bila 9. maja desetletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obletnico je s svojimi sporočilnimi besedili obogatil 6 Pack Čukur. »To ni merilec zadovoljstva s trenutno situacijo, ampak v Evropi smo in to je en način spoznavanja raznolikosti in drugačnosti ter vzgoje za strpnost, kar trenutno zelo potrebujemo,« zaključi svojo misel koordinatorica projekta Evropska vas na Celjskem. JASMINA JAKOPIČ JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Mimoidoči so bili po želji deležni tudi brezplačne poslikave. V barvah evropskih zastav so zasijali predvsem obrazi mlajših, starejši pa so raje poskusili kulinarične dobrote. Drugošolke Osnovne šole Štore, preoblečene v eno svojih najljubših literarnih junakinj Piko Nogavičko, so v okviru plesno-gibalnega krožka pripravile plesno točko. Koreografijo, ki je bila posvečena tej navihani Švedinji, so prisrčne učenke sestavile kar same. ta Katarina Stepišnik, so se v šoli zelo j pa risali in iz gline ter lesa ustvarjali adni kruh in kruh z dodatkom oliv. Ob Vita Florjanc iz osnovne šole Braslovče je povedala da so bili učenci zel° hom. Kot je pojasnila dijakinja Tjaša na trnih, saj se vsako leto zelt) veselijo Evropske vasL Priprave so bile dol~ ibljajo sadni kruh kot vsakdanjega. gotrajne in tudi naporne. Mlajši otroci ^ kot je povedala Vita predvsem risali, starejši pa delali plakate in pisali brošurice o značilnostih Finske. Bojana Kroflič, Celje: »Vsako leto se udeležim dogodka, tudi zaradi sina, ki obiskuje OŠ in vsako leto sodeluje na Evropski vasi. Zelo mi je všeč, saj vedno kaj novega izvem. Zdi se mi, da se dogodka udeležie vsako leto več šol in otrok, tudi iz širše okolice Celja, kar je pohvalno. Predvsem me zanimajo sosednje države, Italija, Madžarska, Avstrija. Otroci in mentorji so izredno ustvarjalni. Znajo uporabiti enostavne stvari in predstaviti izdelke. Najbolj so se mi vtisnili v spomin tulipani iz jajčnih škatel.« »Z obiskom smo zadovoljni. Tako vsi dobijo potrditev za dobro opravljeno delo,« pravi Mojca Kolin, območna koordinatorica za našo regijo pri projektu Evropska vas. Maks Klemen, Celje: »Ravno sem prišel, vendar projekt dobro poznam in se ga vsako leto udeležim. Dogajanje se mi zdi zelo pestro. Vsi smo že po miselnosti v Evropi in pred njo. Mislim, da bom veliko lepega videl in slišal ter doživel na tem dogodku. Vsaka šola predstavlja značilnosti evropskih držav, kar se mi zdi dobrodošlo za mlade. Bojim pa se, da bodo mladi z večjo širino znanja in odprtostjo še prej pobegnili v tujino, če v Sloveniji ne bodo dobili služb.« Marija Verdnik, Celje: »Zelo mi je všeč ta prireditev, zato jo vsako leto obiščem. Zelo zanimive se mi zdijo predstavitve, enako tudi spoznavanje novih kultur. Mladi se veliko naučijo. Poskusila sem tudi nekaj dobrot. Vsaka država je po svoje zanimiva.« Jelka Hribernik, IV. OŠ Celje, prof. slovenščine: »V prejšnjih letih smo že veliko delali za projekt Evropska vas. Ravno sem prišla na prireditev in bom z užitkom pogledala stojnice. Upam in menim, da mi bo zelo všeč, tako kot ponavadi. Letos je bila v naši šoli izbrana država Irska. Za otroke je Evropska vas pomemben projekt, saj kaj novega izvedo in se sami znajdejo, hkrati pa pokažejo drug drugemu, kaj in kako so naredili. Mislim, da pri tem uživajo.« Boris Marolt, Celje: »Na Evropski vasi nisem prvič, saj imam veliko vnukov, ki sodelujejo vsako leto. Zanimivi so mi najbolj moji vnuki, ki predstavljajo države na stojnicah, ena vnukinja nastopa. Šele prišel sem in gremo naprej pogledat stojnico Češke.« Irena Robič Selič, I. gimnazija v Celju, prof. slovenščine: »Mi zastopamo I. gimnazijo v Celju. Projekt Evropska vas že kar nekaj let traja v naši šoli. Dijaki zelo radi sodelujejo. Priprave oziroma dejavnosti trajajo celo šolsko leto. Vsak mesec ali na dva meseca smo pripravili tematsko razstavo ali prireditev. Letos je bila izbrana država Portugalska. Največje priprave so bile za današnjo sklepno prireditev. Stojnica je obarvana v portugalskih barvah (rdeče-zelena). Obiskovalcem nudimo nogometno ličenje, imamo maketo Ronalda, ob kateri se lahko obiskovalci slikajo, lahko si postrežejo s kroglicami, skratka vse je v stilu nogometa oziroma žog.« 46 BUKVARNA / PODLISTEK Odisej sem, Itaka dom je moj sončni: Borut Korun Na krilih antičnega vetra Le kdo ne pozna znamenitega grškega junaškega epa Odiseja, ki naj bi ga domnevno napisal Homer? Zgodovinski roman Odisej sem, Itaka dom je moj sončni, ki ga je lani napisal in v samozaložbi izdal velenjski potopisec Borut Korun, vsebino tega svetovnozgodovinskega antičnega epa podaja v obliki pripovedi. V njej izvemo, zakaj in kako je prišlo do vojne za Trojo, kako se je Odisej ni hotel udeležiti in zakaj je po njej še deset let taval po Sredozemlju in iskal pot na rodni otok. Zgodbo v romanu, kate- slovnim elementom. Bogovi rega osrednji lik je Odisej, pripoveduje kar glavni junak sam. Borut Korun je napisal pripoved, ki je po vsebinski plati povsem identična epu, izognil pa se je vsem baje- se v romanu ne pojavljajo, obstajajo pa v zavesti ljudi in tako vplivajo na dogajanja. Še danes ne vemo povsem natančno, ali je trojanska vojna res bila. Roman je nastal na podlagi teze, da se je res zgodila. Odisej se namreč v njem vrača iz trojanske vojne. Na svoji dolgi in razburljivi poti doživlja vse mogoče pustolovščine. Korun je zgodbo, ki je nastala na podlagi natančne študije epa in časa, v katerem je nastal, napisal tako, kot bi se lahko zgodila, če bi bila resnična. Prav zaradi tega je nekatere Odisejeve dogodivščine, tiste najbolj pravljične, izpustil oziroma preoblikoval. Mednje sodijo zgodba o Eolovem mehu, v katerem so bili zaprti vetrovi, Skila, ki je v Mesinski ožini požrla nekaj Odisejevih tovarišev, Kirkino spreminjanje ljudi v živali, srečanje s Polifemom in prisilno življenje z vilo Kalipso. Avtor romana je prav tako v izpustil bogove in njihova pojavljanja, kljub temu da so v epu igrali pomembno vlogo. Bogovi so v Korunovih likih prisotni zgolj v njihovi zavesti. Takratni ljudje, kot je prikazal Velenjčan, so verjeli, O avtorju: Borut Korun, po poklicu zobozdravnik, ki je študiral tudi etnologijo je znan kot popotnik in potopisec. Največ se je posvečal Latinski Ameriki, vedno pa ga je vleklo tudi v Sredozemlje, kjer se je posvečal grški antiki. Velenjčan je do zdaj izdal že kar nekaj knjig. Med njimi tudi Kondorjev klic, Reke, soteske, brzice, Stopinje boga Atona, Kača in jaguar, V porečju Orinoka in Na začetku je bila Troja. da se brez volje nesmrtnikov ne zgodi nič pomembnega. Na moč bogov nakaže na primer z viharjem, ki je nastal po žrtvovanju Poliksene. V Homerjevi Odiseji se od vseh zgodb še posebej neresnična zdi pripoved o potovanju v Had. Korun zanjo v romanu poišče razlago v zgodovinskih dejstvih, povezanih s svečeniki, ki so ponekod v antični Grčiji za drag denar »organizirali« srečanja z mrtvimi. Ljudje, ki so se odločili srečati z dušami umrlih, so pred tem morali zaužiti mamila, ki so pri tem igrala ključno vlogo. Pojavljanje siren je Korun poskušal razložiti s halucinacijami, ki so jih pomorščaki doživljali na dolgih plovbah. ŠPELA OŽIR ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Stavbna dediščina mozirskega trga (4) Kaplanija oziroma staro šolsko poslopje in župnišče Stavba je bila zgrajena leta 1832, v njej pa je bilo šolsko poslopje ter stanovanje za kaplana. Ob dokončanju je veljala za najlepšo stavbo v tedanjem Mozirju. Danes v njej domujejo slaščičarna, lokalna Karitas, Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani ter Osebna zbirka Aleksandra Videčnika. Leta 1833 je bilo s pomočjo občanov zgrajeno šolsko poslopje, v katerem je dobil stanovanje tudi kaplan. Dvonadstropna, petkrat triosna stavba, s štirikapno streho, krito z bobrovcem, je ob dokončanju veljala za najlepšo v Mozirju. Poslopje je bilo obnovljeno leta 1880, kakor pravi napis na glavnih vratih: »Narodna učilnica ponovljena MDCCCLXXX«. Pouk v tej šoli se je končal leta 1896, ko je bila zgrajena moderna štiri-razredna osnovna šola, ki je stala na mestu, kjer je danes trgovina Mercator. Župnišče je staro poslopje, ki je 5. maja 1660 popolnoma pogorelo in bilo potem v raznih obdobjih dozidano. Današnjo podobo je dobilo leta 1859. Lekšetova hiša V tej hiši ob Trnavi so prebivali edini klobučarji v Mozirju do druge svetovne vojne. Obrt se je obdržala vse do leta 1942, do smrti Franca Lekšeta, zadnjega klobučarskega mojstra v Mozirju. Prvotno je bila hiša manjša, kasneje pa dozidana in povečana. V tej hiši pri Žličniku Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ob Trnavi so bili doma klobučarji, pred drugo svetovno vojno edini v Mozirju. Izdelovali so klobuke za »furmane«, »olcerje« in »flo-sarje«. Volno so predelovali v klobučevino, ki so ji rekli »filc«. To delo je bilo zelo težko. Volno so takrat obdelovali ročno. Najprej so jo krtačili, nato s »struno« zrahljali. Potem so jo križem nalagali, da se je prepletala. V takšnem stanju so volneno zmes vložili v žvepleno kislino. Tako prepojeno so potem »valjali« v vroči vodi pri 90°C. Prav ta del obdelave je bil izredno nezdrav in težak. Tako so dobili klobučevino, ki so jo potem namestili na kopita, če so delali copate, ali pa na kalup, če je šlo za klobuk. Klobuče-vinasti škornji so bili zelo iskani, saj je bilo to najtoplejše obuvalo, pa tudi copati so se dobro prodajali. V posebnih sušilnicah se je klobučevina sušila na ustreznih kalupih in tako obdržala obliko. V hiši ob Trnavi so izdelovali klobučevi-no vse do leta 1942, ko so okupatorji zaprli in pozneje ustrelili Franca Lekšeta, zadnjega klobučarskega mojstra v Mozirju. ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Kaplanija v Mozirju Lekšetova hiša radi pišete in fotografirate. zabeležite dogodke med vrstniki v šoSi, društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas! ja k i in ne njihovi mentorji Mladi za mladeO' Prispe v ke priča kujemo na elektronski naslov tednikčnt-rc.si PISMA BRALCEV / PODLISTEK 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Slovenija, raj za lopove in kriminalce 19. januarja je minilo že 24 let, odkar je na nepojasnjen način izginila neznano kam Andža Klarič iz Košnice pri Celju, a 8. maja bo minilo 24 let, odkar so jo našli v greznici na avtocestnem počivališču na Polskavi. O tem krutem zločinu je bilo že zelo veliko napisanega in nazadnje lani v Novicah članek Vojka Zakrajška, češ da bo specializirana enota tožilcev ponovno zagriznila v trd oreh, a kaj več od besed niso sposobni ukreniti. Kaj sploh razburjajo javnost, da bodo poskušali poiskati morilce, če niso sposobni pripeljati pred roko pravice niti tistih, ki jih vsi poznamo in se nemoteno gibljejo med nami. Mislim na tiste lopove, ki so nas pahnili v to veliko bančno luknjo in zdaj lagodno živijo, osirotel slovenski narod pa naj poravna njihove račune. Celo tistim, ki so štirideset let pridno delali in imajo danes malo lepše pokojnine, grozijo, da jim jih bodo znižali, da bi pokrili izgube, ki so jih povzročili znani ljudje. Vsa čast koprskemu sodišču, ki je prvo zaplenilo premoženje znanega lopova, a ena lastovka še ne prinese pomladi. In tako razmišljam naprej, da če niso sposobni poloviti, kaznovati in jim pobrati nezakonito pridobljenega premoženja, kako bodo potem našli morilca, ki se že skoraj četrt stoletja uspešno skriva pred organi pregona. Ugotavljam pa, da so dobro zdresi-rani za polnjenje državnega proračuna, saj so pri izreku kazni za prekrške in prehitro vožnjo svetovni prvaki, a ko je treba rešiti grozen umor, mine 24 let, a rezultata ni in ni. Splošno znano je, da popolnega zločina ni, a to za našo ljubo Slovenijo ne velja, saj vidimo, da pri nas popolni zločin obstaja, dokaz za to so ljudje, ki so nas spravili na kolena, a jih ne najdejo, pa tudi omenjeni umor verjetno nikoli ne bo rešen. Sprašujem pa se, ali ne želijo rešiti teh dejanj ali jih niso sposobni. Govorijo, da imajo organi pregona polna pooblastila, da ukrepajo in spravijo te kriminalce pred roko pravice, a vidimo, da lovijo le v plitki vodi in ulovijo samo male ribice, velike ribe pa spretno vijugajo v malo bolj globoki vodi, kamor si naši organi ne upajo ali pa se bojijo, da bi se sami utopilo. Pa brez zamere, če sem dregnil v osje gnezdo. MIRKO GOLOB, Laško Kam gre onesnažena hrana? Na območju cinkarne so polja, vprašanje je, kam gre hrana s teh kontaminiranih polj? Tudi na tržnico? Ali jo jedo živali? Kje je nadzor, kaj počnejo odgovorni? To so prava vprašanja. In še predlog: na tržnici bi moral vsak prodajalec hrane imeti označen položaj kmetije na zemljevidu, podatke o njej ter po možnosti fotografijo domačije. Tako bi tistim, ki pridelujejo zdravo hrano na zdravih območjih, dali vrednost, ki si jo zaslužijo. Na ta način bi spodbujali pridelavo hrane na območjih, ki niso onesnažena, in preprodajalce, ki kupujejo hrano v skladiščih, izolirali ali pa bi morali prodajati za dosti nižjo ceno. Groteskno je, da Simbio, ki bi moral biti najbolj ozaveščen, saj se poklicno ukvarja z odpadki in nevarnimi snovmi, in bi moral na to opozarjati, meji na obdelano kontaminirano zemljišče. IZTOK SKOK, Celje Pohvale Prizadevni policisti Običajno si ljudje vzamejo čas za grajo, tokrat pa menim, da je prav, da si ga vzamemo tudi za pohvalo. Javno pohvalo namenjam policistom PP Šentjur, ki so vodili postopek obravnave tatvine, v katerem sem bil oškodovan. S svojim vztrajnim delom in korektno vodenim postopkom so primer rešili in mi vrnili ukradno blago. Za to se jim še enkrat iskreno zahvaljujem. JOŽE POLUTNIK, Prevorje Pritožna knjiga Parkirajo povsod Prebivalci Zagrada in Pečovnika smo ogorčeni nad nedisciplino, neodgovornostjo in nesramnostjo izletnikov, ki svoje avtomobile puščajo na kmetijskih zemljiščih, pločnikih in cesti ob vznožju ter se potem odpravijo na Celjsko kočo oziroma Grmado. Parkirani avtomobili (teh je v sončnih dneh več kot sto) ovirajo promet, saj so trenutne kapacitete parkirišč premajhne oziroma vozniki veliko raje parkirajo na in ob cesti kot na pripravljenem, označenem in pokošenem zemljišču, namenjenem parkiranju. Lastniki in najemniki parcel imamo poslovno škodo zaradi pomendrane trave, ki jo povozijo neodgovorni lastniki vozil, da o smeteh, ki jih le ti pustijo za sabo, sploh ne pišem. Voznike redno opozarjamo na njihova dejanja, a so nesramni in tudi nasilni do nas. Zavedamo se, da je ta izletniška točka zelo priljubljena, ampak problem je treba rešiti na miren način. Glede na to, da si izletniki želijo rekreacijo, bi lahko prišli peš iz mesta oziroma parkirali tudi na malo bolj oddaljenih parkiriščih (Po-lule - trgovina in osnovna šola, vznožje Pelikanove poti, štadion Skalna klet), ampak očitno malo daljša pot presega njihove fizične sposobnosti ... Po pogovoru s policisti nismo našli rešitve, saj naj bi bili za to problematiko odgovorni redarska služba in občina, redarska služba pa ob nedeljah, ko je vozil največ, ne dela. Upam, da se turisti zavedajo, da s svojim nespametnim početjem škodijo prebivalcem in uničujejo naravo, v katero tako radi zahajajo. TOMAŽ HABJAN, Celje Modri telefon Pravica do pokojnine Bralka iz okolice Celja sprašuje, če ima pravico do »minimalne« pokojnine. Omenja, da je stara 64 let in ima pet let delovne dobe. Njen mož ima le tristo evrov pokojnine, živita na manjši kmetiji. Iz službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odgovarjajo: »Bralki pojasnjujemo, da po določbah veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovanka lahko pridobi pravico do starostne pokojnine, če je dopolnila najmanj 15 let zavarovalne dobe in v letošnjem letu 64 let (oziroma v letu 2015 starost 64 let in 6 mesecev, od leta 2016 dalje pa 65 let). Glede na to, da bralka ni dopolnila najmanj 15 let zavarovalne dobe, žal pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne izpolnjuje.« BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Zgodba o različnih cenah Na tržnici v manjšem mestu Planine in preozke ceste, ki se kot nekakšni kitajski zmaji brez kril vijejo navzgor in potem navzdol. Planine in spet ceste. In potem se omenjeni niz šele začne. To je Guizhou. Je ena najmanj razvitih provinc Kitajske, kjer geografija preprečuje hiter razvoj, pomagajo pa ji velike količine dežja in kulturna raznolikost. Ne gre le za to, da Guizhou premore izjemno število narodnostnih manjšin - te so izredno specifične, podeželje pa je nasploh »zaostalo v času«. Če res 90 odstotkov kmetov Kitajske še vedno živi kot pred 40 leti, je to v veliki meri prav v provinci Gu-izhou. (In 40 let je malo .) Radi bi bili bogati ... Na vsaki lokaciji in v vsakem modernem kitajskem mestu obstajajo določene lokalne značilnosti, neke vrste tematska rdeča nit. Dve tematski niti Guiyanga predstavljajo izredno močni feferoni in hribi sredi mesta: malce sivi in stisnjeni, kot so stisnjene ulice. Prometna gneča je nujnost. V središču mesta nenadoma nebo presekajo nebotičniki. Pričeske mnogih deklet so kratke. Pešcem so ponujeni podhodi, v katerih odmeva »glasba za dvigala«. V njih Piše: Peter Zupanc pozimi ljudje sprehajajo toplo oblečene pse. »Mi bi radi bili bogati kot Hong Kong, a ne moremo,« kasneje pripomni bežna sogovornica. Ta ambicija pripelje do nenavadnih protislovij. Ulična hrana je povsod, a v poslopjih za njo so izjemno opremljene restavracije. Zgodi se, da poješ preprostejše kosilo za evro, potem pa daš pri sosedu za kavo štiri evre. Poslovalnice kitajske hitre hrane so dražje kot v »mojem« Nanningu (čeprav je to načeloma dražje in razvitejše mesto.) Relativno slavni Dico's (mislite na McDonald's s kitajskimi značilnostmi) postreže kot tipično kosilo riž z dodatkom mesa in omake za 28 RMB. Ista hrana v isti fran-šizi stane v Nanningu 23 RMB. Pri tem je zanimivo še nekaj: Podlistek z zgodbami s Kitajske pripravlja Polzelan Peter Zupanc, poznavalec filma, čigar prispevke lahko berete v prilogi TV-Okno, sicer pa je izdal dva romana in napisal nekaj scenarijev oziroma sodeloval pri tem. Drugi dom je pred leti našel v daljni vzhodni deželi. Njegove prispevke lahko berete vsak tretji četrtek v mesecu. od lani obstajajo standardi ocenjevanja kakovosti hrane, ki morajo biti razobešeni na vidnem mestu restavracije, in ista franšiza v Nanningu ima višjo stopnjo kakovosti hrane kot ta v Guiyangu; obe sta sicer enako polni strank. (Mimogrede, vidne ocene kakovosti hrane v restavracijah so posledica le enega od ostrih novih pravil, ki Kitajsko nenehno preplavljajo.) Bogataš in revež Uradno Kitajska velja za deželo tretjega sveta, deželo v razvoju. Toda očitno je - in Guiyang je klofuta, ki to nadvse nazorno dokazuje - da je del Kitajske sicer dežela v razvoju, medtem ko drugi del spada med izredno razvite. V resnici v vsakem večjem mestu na Kitajskem lahko živite kot princ, a če ne gre, lahko preživite kot popolno nasprotje, kot ubog berač, tudi s tremi evri na dan; res je, da boste jedli zunaj, najverjetneje juhice s testeninami ali hitro pražen riž, toda preživeli boste. Tako se gradijo premoženja: en par kratkoročnih sandalov na drugega, slaba obleka, oblečena na prejšnjo, želodec, poln praženih testenin in feferonov, dokler ne pride otrok z diplomo v dobri šoli in z boljšo službo, torej končno nekdo v družini, ki lahko podstavi finančno lestev naslednjemu . Internetna avtocesta Guiyang tudi dovolj jasno kaže, kakšen standard si Kitajska želi. Lokalna vlada trenutno razmišlja, da bi mesto pretvorila v enega od kitajskih centrov »cloud computinga«, neke vrste »kitajsko silicijevo dolino«. Na nek način je ideja smiselna - če ne moreš zgraditi množice pravih avtocest, zgradiš internetno avtocesto. In ali ni povsem fascinantna misel o internetnem delovnem raju v mestu sredi province, kjer velika množica ljudi govori drug jezik - ne mandarinšči-ne - in včasih pisave sploh ne premore ali pa jo vsaj pred kratkim ni premogla? Lahko rečete, da bosta dva svetova Kitajske še bolj razcepljena. Lahko pa tudi rečete, da gre za vizijo. Celje K1TÜJ5K1 KQTICEK CHINESE CORNER Entile Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CEUE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si V 48 BRALCI POROČEVALCI Uspešni mladi športnici Med 6. in 14. aprilom je bilo v Minsku v Belorusiji 29. člansko, 20. mladinsko, 6. veteransko in 4. otroško evropsko prvenstvo v taek-wondoju. Mesto v slovenski reprezentanci si je z dobrimi nastopi in dobrim delom prislužila tudi naša mlada občanka Pia Matko, sicer članica kluba Sun Braslovče. Nastop med najboljšimi na stari celini je Pii odlično uspel, saj je tako v kategoriji forme deklice rdeči pas kot tudi borbe deklice do 40 kg osvojila tretje mesto. Za prvi nastop na največjem tekmovanju v Evropi so to odlični rezultati in zagotovo pomenijo nagrado za ves trud, ki ga je Pia vložila v priprave na to tekmovanje, in zagotovo tudi spodbudo pri nadaljevanju njene športne poti. Z enajstimi leti oditi za teden dni v daljni kraj in daljno državo ni mačji kašelj tudi za odraslega, zato je uspešen nastop naše mlade športnice še toliko bolj izjemen. V reprezentanco se je uvrstila Odslej s kulturnim predznakom Saša Sirše, še ena občanka Tabora, ki zadnja leta trenira v ljubljanskem klubu Škorpijon. Tudi Saša je osvojila tretje mesto med članicami borbe nad 75 kg. Slovenska reprezentanca se je domov vrnila s petimi zlatimi, s štirimi srebrnimi in z enajstimi bronastimi kolajnami. Za odličen nastop na evropskem prvenstvu Pii in Saši iskreno čestitamo tudi v Občini Tabor in jima želimo še obilo odličnih športnih uspehov! SZ »Preimenovanje Turističnega društva Celje v Turistično in kulturno društvo Celje veliko bolj sovpada tako s preteklim kot tudi z načrtovanim programom delovanja,« je na zboru članov društva poudaril predsednik Matija Golner. V petek, 11. aprila, je društvo na zboru pregledalo opravljeno delo v letu 2013 in načrte za letošnje leto, člani pa so sprejeli tudi sklep o preimenovanju društva. Turistično društvo Celje je namreč že več kot desetletje pripravljalo različne kulturne projekte, s katerimi je promoviralo Celje, celjsko zgodovino, zgodbe ... ter tako pomembno vplivalo na celjsko turistično promocijo. Med tovrstne projekte lahko prištevamo srednjeveški dan Pod zvezdami Celjanov, delovanje Srednjeveške skupine Celjani in skozi animacijske Čajanke obujeno Sofijo Hess ter Galerijo Kvartirna hiša. Po dveh odmevnih dogodkih lani ... V letu 2013 se društvo lahko pohvali še z dvema precej odmevnima dogodkoma. Prvi je mednarodni projekt Kraljica Barbara, v okviru katerega so člani turističnega društva v sodelovanju s Škofijo Celje in ob podpori Ministrstva RS za zunanje zadeve, Mestne občine Celje in Pokrajinskega muzeja Celje dosegli trajno obe-ležbo grobnice kraljice Barbare Celjske v srcu Prage, v katedrali sv. Vida na Hradčanih. Drug pomemben projekt je bila obeležba 140 let delovanja Cinkarne Celje in 180-letnice rojstva švedskega izumitelja Alfreda Nobela, ki je posredno vplival na uspešen začetek delovanja tega pomembnega dela celjske industrije. Turistično društvo Celje je obe praznovanji obletnic smiselno dopolnilo s premierno predstavitvijo novega, lastnega turističnega produkta Čajanke Sofije Hess in z odkritjem kipa Alfreda Nobela na Kvartirni hiši. ... smelo naprej Tudi načrti so ambiciozni. Več poudarka bo na delovanju Srednjeveške skupine Celjani in dokončanju zastavljenih projektov izdelave scensko-kostumografskih likov celjskih kraljic Barbare in Ane. Dopolnili bomo izvajanje Čajank Sofije Hess v tujem jeziku in z dodatnim likom guvernante. Poseben del načrtov za prihodnost delovanja društva predstavlja za letošnje leto načrtovana priprava strategije za izvajanje okoljskih oziroma »zelenih« projektov društva, ki bodo za svoj logotip uporabljali prijaznega povodnega moža Zelenca. VG Zelena delovna mesta V Narodnem domu v Celju je bil 17. aprila seminar z naslovom Podjetja in lokalne skupnosti za soustvarjanje zelenih delovnih mest v Savinjski regiji. Udeležili so se ga predstavniki občin, razvojnih agencij, podjetij, OOZ Celje in drugih inštitucij ter zavodov. V ustvarjalnem okolju so udeleženci pod vodstvom Gaje Brecelj in dr. Renate Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, odkrivali nove razvojne priložnosti v regiji, spoznali obstoječe podporno okolje in uspešne prakse za razvoj zelenih delovnih mest. Udeleženci so v kratkih razpravah po skupinah v delavnicah diskutirali in se opredelili do virov (naravnih, človeških in drugih), priložnosti in možnosti ustvarjanja zelenih delovnih mest. Največ priložnosti za nastanek zelenih delovnih mest so prepoznali v turizmu, s katerim so povezane vse druge dejavnosti, od tradicionalnih obrtnih znanj, lesne predelave z dodano vrednostjo, energetske prenove stavb do ekološkega kmetijstva s samooskrbo ob velikem potencialu majhnih predelovalcev, omenili so še predelavo odpadkov ter obnovljive vire energije. Ob koncu so udeleženci prejeli tudi gradivo z navedenimi mehanizmi financiranja, ki spodbujajo k zeleni rasti. Glede na to, da so med 27 ukrepi, ki podpirajo uresničevanje strateških ciljev Strategije razvoja gospodarstva Mestne občine Celje 2014-2020, tudi zelena delovna mesta, je bilo zanimivo izvedeti, da izvajanje tovrstnih ukrepov podpirajo mehanizmi financiranja tako na evropski kot nacionalni ravni. TATJANA ŠTINEK Z okusom in vonjem po Bližnjem vzhodu Svetovni dan knjige, 23. april, se je letos prvič podaljšal v Noč knjige, mednarodni dogodek, ki podpira knjige in branje ter nagovarja in spodbuja vse generacije bralcev. Med številnimi knjižnicami po Sloveniji, ki so se s svojstvenim preživljanjem noči pridružile dogodku, je bila tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Knjige in knjižničarji to noč niso spali. V vseh njenih enotah so lahko člani pozno v noč vračali gradivo brez morebitne zamudnine in si ga izposojali. Vsako polno uro (od 19. do 24. ure) pa so brali pravljice iz Tisoč in ene noči. Preobrazba knjižničark v Šeherezade in knjižničarja v sultana Šahriarja, vonj dišečih sveč, sadje, glasba - vse to je vsako uro pričakalo obiskovalce. Kar nekaj jih je bilo, posebej tistih, ki so vrnili gradivo, s čimer je knjižnica še posebej zadovoljna. Del noči je bil prisoten tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki so mu kasneje zaupali, da za Noč knjige naslednje leto načrtujejo nekoliko drznejše tekste in oprave, a povezane s klasičnimi vsebinami. IRENA ŠTUSEJ Foto: TT Državno tekmovanje kemijskih tehnikov Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je bilo 8. aprila 19. državno tekmovanje kemijskih tehnikov. Udeležilo se ga je 12 dijakov z vseh štirih slovenskih šol, ki izobražujejo za poklic kemijskega tehnika. Tekmovalci so reševali naloge s področja osnov eksperimentalne kemije in pri praktičnem delu izvedli vo-lumetrično analizo ocetne kisline. Pri praktičnem delu so ocenjevalci ocenjevali delo v laboratoriju, pisno poročilo o delu in pravilnost rezultata. Tekmovalci so bili zelo izenačeni. Veseli nas, da je večina tekmovalcev dosegla pravilen rezultat. Zmagovalec, Peter Robič, K2a, iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je bil dober na vseh področjih in tako dosegel 95 odstotkov vseh možnih točk. Drugo mesto je zasedel Blaž Regina iz Novega mesta, tretje mesto pa Luka Ciber iz Ljubljane. Zelo do- Predstavniki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo: Ana Arh, Peter Robič (končni zmagovalec tekmovanja) in Primož Hren bro sta tekmovala tudi druga dva predstavnika naše šole. Primož Hren, K4a, je zasedel 4. mesto, Ana Arh, K4a, pa 5. mesto. Za uspeh ima zasluge njihova mentorica Mojca Dro-fenik-Čerček IRENA DROFENIK BRALCI POROČEVALCI 49 Bodi umetnik in dan za spremembe V okviru mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano, ki s svojimi aktivnostmi spodbuja integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij, je bil zasnovan tudi Bodi umetnik - 7. mednarodni likovni natečaj Igraj se z mano. Prijavilo se je 314 šol, vrtcev, zavodov in drugih izobraževalnih ustanov iz Slovenije in tujine. Prispelo je 5.012 likovnih del na papirju v različnih tehnikah. K postavitvi razstave risb so pristopili tudi v Domu starejših Šentjur in k sodelova- nju povabili VDC Šentjur, ki je tudi prispeval likovna dela svojih varovancev. Odprtje razstave so povezali z dnevom za spremembe - akcijo Slovenske filantro-pije, organizacije za pro-stovoljstvo, ki že tretje leto organizira različne dogodke po vsej državi. Ob odprtju razstave so v Šentjurju organizirali zanimivo prireditev za stanovalce, ki se sicer težje udeležujejo kulturnih prireditev v okolju. Na začetku prireditve je zaigral stanovalec Andrej Jug, nato so prebrale nekaj svojih in nekaj pesmi drugih avtorjev članice literarne skupine Doma starejših Šentjur, ki jih prijazno vodi Olga Krampl, ki jo je dom predlagal za prostovoljko leta 2011. Prebrala je odlomek iz knjige Vlaste Nussdorfer Naši obrazi in pesem Toneta Pavčka V nadaljevanju so nastopili člani folklorne skupine VDC Šentjur, ki so odplesali dva spleta plesov, zapeli, s harmoniko pa je zaigral še njihov gost Klemen Ferlež. Ob koncu so si ogledali razstavljene slike in se družili. BARBARA JAZBEC Razstava in degustacija Pred časom je v Škalcah vinska klet Zlati grič široko odprla svoja vrata številnim obiskovalcem. Nekaj sto gostov si je ogledalo razstavo stiskalnic grozdja, degustirali so lokalno hrano in vina Zlatega griča ter si ogledali vinsko klet. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je na Zlatem griču postavila etnološko zbirko stiskalnic, ki jo ima sicer razstavljeno v šoli, dijaki zaključnega letnika programa gastronomija in turizem pa so za obiskovalce pripravili kreativne delavnice. Za dijake je bil to praktični del druge izpitne enote poklicne mature. Gostom so pokazali in predstavili različne tipe vinskih kozarcev, steklenic, pripravili so nekaj primerov slavnostnih pogrinjkov z meniji in gostom svetovali, kako k jedi izbrati ustrezno vino. AB Šentjur nekoč in danes Ko Martin Čater prvič vzame v roke staro razglednico - za nekoga navaden kartonček s sliko - ga ta popelje skozi zgodovino. Pred njim se odpirajo novo-stare podobe krajine, ljudi, pomembni tehnološki dosežki, pozabljene navade, nove pridobitve v kraju, včasih od načrtov do izvedbe ter ponosnih veljakov in zadovoljnih krajanov na koncu. Na Jurijev četrtek je članom univerze za tretje življenjsko obdobje predstavil svojo zbirko razglednic Šentjurja, ki je iz leta v leto večja in bogatejša. Ljubezen do zbirateljstva njegov oče pa je zbiral stari-mu je vcepila stara mama, ki ne. Martin je tako že pred 22 je sama zbirala razglednice, leti izbral svoj najpomemb- nejši motiv - rojstni Šentjur. V zbirki ima trenutno 126 razglednic Šentjurja (3 so na poti k njemu), sicer pa obsega celotna zbirka kar med 7000 in 8000 razglednic, 155 dopisnic in 2 stari pismi. Na ostalih razglednicah so motivi različni, večja slovenska mesta, stare ladje, otroški obrazi, portreti žensk ... Najstarejši del zbirke je francoska dopisnica iz leta 1875, ki jo je kupil na spletu. Najstarejša razglednica Šentjurja v Martinovi lasti je iz leta 1898, nedolgo nazaj pa je kupil pomembno pridobitev - razglednico, na kateri je šentjurska železniška postaja. Ker razglednica ni bila nikoli poslana, se glede na podrobnosti slike (tehnološke posebnosti, velikost dreves) lahko sklepa, da je iz let 1889-1890. Udeleženci predstavitve so dobili sliko o razvoju našega mesta, videli, kje in kako so nastajale pomembne stavbe in mestne inštitucije. Razvila se je zanimiva razprava s spomini na Šentjur nekoč, vsi pa so se zavedali, da je tovrstno zbirateljstvo izjemnega pomena za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. AP DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJICKA Delo počaka, nakup ne Med nakupi v akciji Do polnega vozička brez mo-šnjička smo z izžrebanci doživeli marsikaj zanimivega. Srečen klic za drugega izžrebanega, če se prvi ni oglasil, nakupovanje na pamet, brez listka, klic v službo, da bo zamuda zaradi brezplačnega nakupa, in še bi se našlo. Zadnja izžrebanka, Marija Grom iz Primoža, nas je nasmejala s svojim pristopom k akciji. Gospa je delala zunaj in s seboj je imela mobilni in hišni telefon, za vsak primer, če bi jo poklicali z Radia Celje. Ob našem klicu je takoj povedala, da je grablje kar odvrgla in je raje narekovala Simoni, kaj naj da v nakupovalni voziček. Marija je poleg telefonov v žep dala še nakupovalni listek in še pred odštevanjem treh minut, namenjenih nakupovanju, je v silnem veselju kar začela narekovati. A vseeno nismo šli najbolj po vrsti, saj je usmerjala voziček malo sem, malo tja in sekunde so prehitro letele, da bi vse, kar je bilo na seznamu, tudi pristalo v vozičku. Klasika, kot so torta, kava, precej mesa, vložnine in ostalo z vsakdanjega nakupovalnega seznama, je bila v njem in bo Marija Grom z možem in vnukoma prav prišla, saj bodo imeli v kratkem kar nekaj priložnosti, ko se bo jedlo z veliko žlico. Prihranek 80,10 evra, kolikor je vrednost vsega, kar je pristalo v vozičku, ni kar tako in Marija Grom je bila s svojim nakupom zelo zadovoljna. Zadnji nakup v akciji Do polnega vozička brez mošnjič-ka, ki je bil 14. maja, smo kot vsako leto končali dobrodelno in pomagali družini, ki ji bo vse nakupljeno prišlo še kako prav. NL, foto: GrupA 50 MLADI ZA MLADE Na strokovni ekskurziji v Nemčiji Dijaki drugega in tretjega letnika programa tehnik optik pred tovarno optičnih stekel Carl Zeiss V četrtek, 10. aprila, ob enajstih zvečer smo se dijaki drugih in tretjih letnikov programa tehnik optik zbrali pred šolo, se namestili v avtobus in se odpeljali. Kam? V Nemčijo, kjer smo spoznali mnogo novega, poučnega in zanimivega s področja očesne optike. Naša strokovna ekskurzija nas je vodila v Allen v tovarno optičnih stekel Carl Zeiss. Tam so nas najprej zelo lepo sprejeli in pogostili. Nato smo se razdelili v tri skupine in odšli na ogled tovarne. Profesorica Branka Kovačič je poskrbela za prevod iz nemškega v slovenski jezik. Spoznali smo celoten proces izdelave optičnega stekla, od naročila do končnega izdelka in logistike pošiljanja stekel po svetu. Po ogledu in kosilu je sledila predstavitev novega optičnega stekla za ljudi, ki imajo težave pri gledanju v polarizirane zaslone računalnikov in telefonov. Kako prijetno je bilo povezati teorijo s prakso. Polni informacij smo se odpravili na ogled medicinske opreme, ki jo izdeluje Carl Zeiss. Strokovnjaki so nam pripravili prak- tično predstavitev naprav za operativne posege na očeh, zobeh, ušesih, naprave za lepotne operacije in medicinske operacije v 3D-tehniki za odstranitev rakastih celic. Uh, slišali in videli smo veliko, pogovor s strokovnjaki nas je prepričal, da je naša optična stroka na razvoju tehnike naredila resnično velik korak. Naslednji dan je naš prvi cilj predstavljalo manjše mesto Rothenburg, kjer smo imeli čas, da smo se sprehodili po čudovitih srednjeveških ulicah in si ogledali mesto tudi z razglednega stolpa. Po ogledu Rotenberga je še mesto Nuremberg, kjer smo obiskali muzej optičnih iluzij, nato pa si ogledali še znamenitosti prečudovitega mesta. Zadnji dan našega popotovanja smo iz hotela odšli takoj po zajtrku (torej veliko prezgodaj). Odpeljali smo se proti mestu Passau, mestu v objemu treh rek. Najprej smo ga občudovali z najlepše razgledne točke, z gradu, nato pa se popeljali z ladjico po sotočju rek Ilz, Donava in Inn. SARA KOVAČ, 3. c Šolski center Rogaška Slatina Zlati pevci Pevci Otroškega pevskega zbora OŠ Frana Kranjca smo se 2. aprila prvič udeležili državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. V kategoriji otroških pevskih zborov se je predstavilo kar 19 zborov iz celotne Slovenije, vsak z desetminutnim programom. Naš program so sestavljale tri umetne pesmi slovenskih skladateljev in ena ljudska pesem. Nastope zborov je ocenjevala petčlanska komisija, sestavljena iz najvidnejših slovenskih zborovodij. To so Helena Fojkar Zupančič, Stojan Kuret, Marinka Šuštar, Damijan Močnik in Marko Vatovec. S svojim nastopom smo jih prepričali in tako prejeli zlato priznanje, na kar smo zelo ponosni. Ampak uspeh ne pride kar tako. Z zborovodkinjo Mileno Urlep Rogl in s korepetitorjem Davidom Kostanjevcem smo kot mravljice pridno vadili in redno obiskovali pevske vaje. Imeli smo kar nekaj intenzivnih vaj, kjer smo se lahko posvetili samo petju. Seveda je bila intenzivna vaja med poukom najboljša. Kljub delu smo se na vsaki vaji tudi zabavali in postali pravi prijatelji. To je bila za nas pevce nepozabna in hkrati prijetna izkušnja, ki je zagotovo glede na uspeh ne bomo kar tako pozabili. KATARINA VIHER, 6. b OŠ Frana Kranjca Celje V zakulisju ... ... filma in njegove glasbe je bila tema letošnjega plesnega večera I. gimnazije v Celju, ki so ga pripravile naše plesalke in plesalci 27. marca v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Že tradicionalni dogodek pod okriljem mentorjev, koreografov in plesnih pedagogov pripravijo dijaki, ki se ukvarjajo s to umetniško govorico telesa. Tokrat se je predstavilo približno trideset plesalcev in plesalk iz različnih plesnih šol, vsak s svojim različnim in edinstvenim plesnim stilom. Videli smo sedemnajst različnih plesnih točk, vsako na temo znanega filma ali serije. Med bolj znanimi filmi je bilo med točkami mogoče zaslediti tudi Jamesa Bonda, Titanic, Footloose, Flashdance, Chicago, Burlesko in Briljantino. Avtor veznega besedila, režiser in povezovalec je bil naš četrtošolec in hišni režiser Luka Marcen, mentorica večera pa profesorica Nina Trojner. EVA PESERL Konec zbiralne akcije V okviru krožka prostovoljno delo smo 4. aprila organizirali zaključek zbiralne akcije, ki je trajala od 17. marca. Vse te dni smo pridno sortirali oblačila, obutev, igrače, spominke in druge stvari, ki so nam jih prinesli domačini in tudi ljudje iz drugih krajev. Zbrali smo veliko oblačil, obutve in drugih predmetov. V petek smo začeli prinašati zbrane reči s podstrešja. Vreče smo razvrstili po mizah v jedilnici in učilnicah. Bilo jih je ogromno. Ob 15. uri se je začel zaključek zbiralne akcije. Prišlo je veliko ljudi iz naše in tudi drugih občin. Po njihovih vtisih in nasmehih na obrazih smo spet vedeli, da smo pomagali pomoči potrebnim. Oblačila, ki so ostala, smo zapakirali nazaj v vreče, uporabljena pa bodo v drugih socialnih organizacijah. Pospravili smo še nered, ki je nastal, nato pa so nas učiteljice presenetile in nas odpeljale v picerijo Golobček. Ko smo se najedli, smo odšli na kratek nočni sprehod po Vranskem, nato smo se vrni- li v šolo, kjer smo si ogledali film. Po napornem dnevu smo utrujeni zaspali v šoli. Zagotovo bomo podobne akcije še organizirali, saj smo prepričani, da s svojim delom pričaramo nasmehe na obraze ljudi. Tako darovalci kot obiskovalci so se na akcije že navadili. Prepričani smo, da s takšnimi in podobnimi akcijami skrbimo tudi za okolje, saj prav vsi zbrani predmeti na koncu zamenjajo lastnika in pri novem živijo novo življenje. URŠKA KAJBIČ, 8. r. OŠ Tabor-Vransko ŽIVALSKI SVET / BRALCI POROČEVALCI 51 Spomladansko cepljenje proti steklini Do konca junija bo predvidoma trajalo spomladansko cepljenje lisic proti steklini, ki ga organizira Uprava Rs za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. Pri nas so sicer primeri stekline redki - lani so na primer pregledali skoraj 2 tisoč živali na območju 195 občin v Sloveniji in odkrili le eno steklo lisico z območja Go-ričkega. Še vedno je obvezno cepljenje psov proti steklini, vendar od letos le-to ni potrebno vsako leto, če je lastnik doslej redno skrbel za tovrstno zaščito svojega psa. So pa lahko nevarni ugrizi potepuških ali divjih živali, kot tudi ilegalni vnosi živali, ki so lahko okužene s steklino. Lisice glavne prenašalke V Evropi in tudi pri nas so lisice glavne prenašalke stekline. Število pojavov bolezni se je v Sloveniji bistveno zmanjšalo po letu 1988 (takrat so ugotovili kar 1.067 primerov), ko se je začelo cepljenje lisic proti steklini. Od leta 1995 vabe polagajo s pomočjo letal. Peroralno cepljenje lisic proti steklini predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živali. Z izvajanjem te metode je večina zahodno evropskih držav steklino že izkoreninila. V Sloveniji dvakrat letno - spomladi in jese- DELOVNI ČAS pon.-pet.7-19, ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tal. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ ni - polagajo vabe, s katerimi lisice zaščitijo in preprečijo širjenje bolezni. Obdobje polaganja je odvisno tudi od vremenskih razmer, sicer pa v vsaki akciji položijo približno 450.000 vab. Letos so te prvič opremljene z vidnim opozorilom v slovenskem jeziku. Vabe bodo te dni polagali na celotnem ozemlju Republike Slovenije, in sicer s pomočjo letal z višine 300 m. Če najdete vabo Priporočajo, da se ne dotikate nastavljenih vab za lisice, če najdete katero in o tem poučite tudi otroke. Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antira-bično ambulanto. TC Letos so vabe prvič opremljene z vidnim opozorilom v slovenskem jeziku. (Foto: URSVH) Pred odhodom na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko, se lahko pred steklino zaščitite s cepljenjem. Preventivno proti steklini cepijo s tremi odmerki cepiva v mišico nadlahti. V primeru ugriza pa cepljenje pri poškodovani osebi odredi zdravnik po pregledu. Poškodovanec v 28 dneh prejme pet odmerkov cepiva. Nevarna bolezen Steklina se prenaša z živali na ljudi in obratno. Povzroča jo virus, prenaša pa se z ugrizom preko okužene sline, s praskami okuženih živali, a tudi preko poškodovane kože in sluznice. Čas od okužbe do izbruha bolezni je dolg več tednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov, kjer se hitro razmnožuje in nato razširi po različnih delih telesa. Do zdaj ni znan test, s katerim bi ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov. V primeru ugriza morate ugrizno rano spirati z milom pod tekočo vodo. Rane ne polivajte z razkužili, ampak jo najprej spirajte vsaj 15 minut! Nato je treba obiskati najbližjo antirabično ambulanto. Ta je v območni enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Ipavčevi ulici 18 v Celju, telefonska številka: 03/42 51 121 ali 03/42 51 122. Z odprtimi očmi v naravo pri uri naravoslovja smo v oŠ Ljubečna obravnavali temo Gradbeni tipi živali. Med drugim smo spoznavali tudi dvoživke, med katerimi so otrokom najbolj znane žabe. Ko po pouku čakamo na šolski avtobus, lahko pogosto prisluhnemo oglašanju zelene rege. Manj znane dvoživke pa so pupki. V Sloveniji živijo veliki, navadni in planinski pupek. Učenec 7.a-razreda Blaž Meh nas je vse nenavadno presenetil, ko je iz potoka, ki teče mimo njegovega doma, prinesel v šolo navadnega pupka. Mnogi učenci še ga nikoli v življenju niso videli v živo. Z zanimanjem smo ga opazovali in občudovali njegove živobarvne vzorce ter izrazit greben na hrbtu, kar dokazuje, da gre za samca. Zavedamo se, da so Ljubiteljica živali vse dvoživke v Sloveniji zavarovane, zato sva z Blažem žival še isti dan vrnila v naravo. Opažamo, da so letos navadni pupki v melioracijskih jarkih in potokih na Ljubečni in Za-dobrovi kar pogosti. Prilagamo sliko ujetega navadnega pupka in dokaz, da smo ga še isti dan vrnili v naravo, od koder je bil odvzet. MARJETA GRADIŠNIK MIRT Kljub častitljivim letom Štefka Kurent še vedno skrbi za živali! Je dolgoletna članica društva DPMŽ Celje. Presenetila nas je in nas obiskala na našem bazarju. Povedala je, da zdaj ne more več opravljati drugega, kot da hrani ptice. Zato sem jo čez nekaj časa obiskala z Dušanom Vengustom iz društva Veles in ji podarila vrečko sončničnega semena, da bo pticam natrosila dobrot. Pripovedovala je zgodbe, ki jih je doživljala v mnogih akcijah reševanja živali. Želimo ji, da bi ji zdravje služilo in da bi lahko še naprej pomagala živalim. VERICA ŠTANTE radjocelje Štefka Kurent in Dušan Vengust Setveni koledar čas za presajanje je do 16. maja do 21. ure. t 15. čE list 16. pE list 17. so od 8. ure plod 18. NE 19. Po plod do 9. ure, od 10. ure korenina 20. To korenina 21. sR korenina do 8. ure, od 9. ure cvet 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 52 ZA ZDRAVJE Duševna motnja ni osebnostna napaka Ko je prizadeta duša ... Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Švabova meni, da bi morala družba hitreje odgovoriti na krizna stanja, bolj zgodaj prepoznati duševne motnje in preoblikovati službe tako, da bi odgovorile na potrebe populacije. Čeprav se družba, v kateri živimo, rada poimenuje kot sodobna in brez predsodkov ali tabujev, je na drugi strani za številne še vedno nesprejemljivo, če kdo prizna, da ima duševno motnjo. Žal je še vedno težko sprejeti psihiatrično ali psihoterapevtsko pomoč. Po številu motenj, ki prizadenejo duševnost, je v Sloveniji daleč največ depresije in tesnobe. Sledijo odvisnosti, največkrat od alkohola. Zelo narašča tudi število težav zaradi starostne demence. »Pogostost duševnih motenj je tesno povezana z ekonomskim in s socialnim položajem ljudi ter z varovanjem njihovih človekovih pravic. Čim bolj so te kršene in čim revnejši, brezposelni in manj zaščiteni so ljudje, tem pogostejše so hude duševne stiske in bolezni,« razlaga psihiatrinja prof. dr. Vesna Švab. Gospodarska in finančna kriza, ki se je nekje na svojem prelomu spremenila tudi v krizo vrednot, je na svoj način razkrila tudi neenakosti. Te so eden od virov stresa, ki ga ljudje nosijo v sebi, pojasnjuje psihiatrinja. »Prikrajšanost je ob očitni privilegiranosti nekaterih skupin in posameznikov hujše breme, kot če neenakosti in predvsem nepravičnosti ne bi bilo. Ne gre torej le za jezo, ker so nekateri bogati in drugi revni, temveč tudi za to, da je ta razdelitev pogosto krivična in ni posledica poštenega dela, temveč določenih privilegijev,« dodaja. S tem pride do tako imenovane destabilizacije duševnega zdravja ljudi. Švabova pravi, da ji številni bolniki v ambulanti in na terapijah povedo, da ne morejo več spremljati poročil in da se morajo za to, da so za silo psihično stabilni, izogibati novicam, ker nimajo več vpliva, da bi se v družbi spremenilo kaj na bolje. Za destigmatizacijo Izredno zaskrbljujoč je podatek, koliko ljudi, ki trpijo zaradi duševnih motenj, prepozno poišče pomoč psihologa, psihiatra ali psihote-rapevta. Čas od prvih vidnih simptomov, da je človek »padel v brezno duševne stiske«, do začetka zdravljenja je različno dolg. Predolg. Vsaka duševna motnja v vmesnem času terja svoje »stroške« tako na čustveni, osebni in ekonomski ravni. »Podatki kažejo, da se zdravi le četrtina ljudi, ki pomoč potrebuje, kar je katastrofa. Z ustrezno pomočjo je namreč mogoče pomagati večini ljudi s težavami,« dodaja Švabova. Ravno tu se odpre razprava, kako premagati stigmo in diskriminacijo ljudi, ki trpijo zaradi takšnih težav. Toda destigmatizacija je naloga vsake civilizirane družbe in dejanje poguma številnih posameznikov v našem prostoru. »Ljudje s psihičnimi težavami vseh vrst se danes povezujejo v društva, civilno družbena gibanja predvsem zato, da bi izrazili protest proti predsodkom, označevanju in nespodobnemu ravnanju z njimi na vseh ravneh družbenega tkiva. V službah za zdravljenje, okoljih za socialno podporo in pomoč in tudi v politiki. Za pridobitev moči je potrebno takšno povezovanje,« navaja sogovornica. Spoštljivost in strokovnost Duševne motnje ne izbruhnejo kar tako. Nastanejo zaradi sklopa različnih dejavnikov, od bioloških, psiholoških do socialnih. Družba, država in okolje, v katerem živimo, pa bi morali zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek duševnih motenj in s tem omogočiti ljudem priložnosti, delo in z njim povezano socialno varnost. Švabova meni, da bi morala država zagotoviti tudi dostopne, kakovostne in prilagojene službe za dušev- Vsaka psihična stiska še ni duševna bolezen Organske duševne motnje so posledice možganskih bolezni, poškodb ali drugih stanj. To so motnje na področju mišljenja, zaznavanja, čustvovanja ali osebnosti. Duševne motnje zaradi zlorabe alkohola ali drog pa se kažejo v odvisnosti. Sledijo tako imenovane psihotične motnje, za katere je značilna izguba stika z realnostjo. Med simptomi, ki kažejo na psihotične motnje, so blodnje, halucinacije, depresivna ali evforična stanja. Psihotična motnja lahko nastane le enkrat v življenju, lahko pa se ponavlja. Za razpoloženjske motnje pa je značilna sprememba razpoloženja v smislu depresije, manije, bipolarne motnje in trajnih razpoloženjskih motenih stanj. Večina ljudi je anksiozna, kjer se tesnoba stopnjuje v panične napade. Pojavljajo se fobije, kot so strahovi pred zapuščanjem doma, pred socialnim okoljem ali pred zaprtimi prostori. Med razpoloženjske motnje spada tudi obsesivno kompulzivna motnja, ki se kaže v obliki vsiljivih, prisilnih misli ali dejanj. Obsesivne misli so nehotene misli, predstave, podobe ali impulzi, ki se ponavljajoče vsiljujejo v zavest človeka, ki se jim ne more upreti, čeprav se zaveda njihove nesmiselnosti. no zdravje na lokalni ravni zdravstvenega in socialnega varstva z najmanjšo možno stopnjo represije in ne le v bolnicah, kot je to zdaj. Ljudje bi morali imeti takojšen dostop do kakovostne pomoči v bližini svojega doma. V teh službah bi morali biti obravnavani spoštljivo in z največjo mero strokovnosti, še meni psihiatrinja. V eni preteklih številk Novega tednika smo pisali o samomoru. Pogosto je med ljudmi, ki se odločijo zanj, veliko takšnih, ki trpijo zaradi depresije, rešitve Kar 18 do 36 odstotkov ljudi ima duševne motnje, približno 5 odstotkov od teh jih trpi zaradi hudih in ponavljajočih psihičnih stisk. V kar 75 odstotkih primerov se duševna motnja pojavi pred 24. letom, skoraj polovica pa že pred 14. letom. svojih težav pa ne vidijo ali jim zdravstvena, socialna ali psihološka pomoč niso dostopne. »Duševna bolezen ali motnja ni osebnostna napaka, temveč posledica občutljivosti in okoliščin, v katerih ljudje živijo. Ravno za razumevanje samomora je potreben natančen pogled v osebne zgodbe posameznikov, ki imajo samomorilne misli. Raziskave kažejo, da je samomor pri starejših večkrat natančno premišljen in načrtovan, mlajši pa pogosteje kličejo na pomoč. Vsak klic na pomoč pa je treba vedno vzeti skrajno resno,« še zaključi Švabova. SIMONA ŠOLINIČ Ali ste vedeli? Ljudje z duševnimi motnjami umirajo v primerjavi z drugimi ljudmi povprečno dvajset let prej. Razlog za to je tudi v tem, da so zaradi stigmatizacije v svoji družbi preveč podvrženi diskriminaciji. Ti ljudje imajo od 30 do 50 odstotkov manjše možnosti za zaposlitev kot drugi ljudje z boleznimi in drugimi vrstami invalidnosti. Čeprav vse analize kažejo, da si ravno ljudje z duševnimi motnjami večinoma želijo delati. Celo bolj kot drugi ljudje. Duševne motnje v otroštvu so tesno povezane s posledičnim slabim telesnim zdravjem v odrasli dobi. Poslabšajo telesne bolezni in zvišujejo stroške zdravljenja. Duševnim motnjam so bolj podvrženi nezaposleni moški, ki so v slabšem socialnem položaju. V tem primeru se več takšnih moških odloči tudi za samomor. Tretjina vseh invalidskih upokojitev je zaradi duševnih motenj. Zgodnja invalidska upokojitev skoraj vodi do demo-ralizacije. Nezaposlenost ima negativne izide, kot so depresija, socialna izolacija, zmanjšano samospoštovanje, zloraba substanc in splošno slabše duševno zdravje. Za več moči za spremembe »Ravno danes mi je gospa, pri kateri sem bila kot patronažna sestra, čestitala ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, kar se me je res dotaknilo. Ljudje nas spoštujejo in nam zaupajo. In to nam pomeni veliko,« pravi predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje, mag. vzgoje in menedžementa Tomica Kordiš. 12. maj zaposleni v zdravstveni negi obeležujejo kot mednarodni dan medicinskih sester zaradi spomina na rojstvo Florence Nightingale leta 1820, ki velja za ustanoviteljico sodobnega sestrinstva. Kordiševa dodaja, da je kljub krizi in tegobam današnjega obdobja stroka medicinskih sester in tehnikov prepoznavna in strokovno na visoki ravni. »Razmere v zdravstvu so zaradi različnih varčevalnih ukrepov vedno zahtevnejše. Tako dobivamo vedno nove zadolžitve, nove referenčne naloge in venomer razširjamo svoj delokrog, kar je obenem pogoj, da naša stroka napreduje,« dodaja sogovornica. Pomen medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vidi predvsem v lokalnih skupnostih in nenazadnje pri sodelovanju pri preoblikovanju politike zdravstvenega sistema in zdravstvenega za- varovanja. Pri vsem tem je treba, kot poudarja, ohraniti vsaj sedanje kadrovske normative v zdravstveni in babiški negi. Nikakor pa ne smemo spregledati nenehnega usposabljanja in izobraževanja ne glede na že doseženo stopnjo izobrazbe. »Organizacije in ustanove imajo vsako leto manj denarja za izobraževanje. Razpolagajo z minimalnimi sredstvi, da zagotovijo zaposlenim vsaj nekaj in najnujnejše, kar potrebujejo, da lahko znanje, ki ga pridobijo, prenesejo v svoja okolja. Zato si tudi v društvu prizadevamo pridobiti sredstva za izobraževanje in tudi sredstva za študij, ker je dejansko v veliko pomoč ustanovam in organizacijam,« še dodaja Kordiševa. SŠol Letošnji slogan ob mednarodnem dnevu babic (5. maj) in mednarodnem dnevu medicinskih sester (12. maj) je Moč za spremembe. Osrednja regijska proslava bo danes, v četrtek, ob 18. uri v Narodnem domu v Celju. Na prireditvi bodo podelili tudi zahvale, srebrne in častne znake Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. AKCIJA RADIA CELJE Zeleni val spet vabi Tokrat gremo na Celjsko kočo Leto se je zasukalo v novo pomlad, oddaja Zeleni val na Radiu Celje z Matejo Podjed je stopila v sedemnajsto leto, na izlet z ljubitelji narave in zeliščarji v organizaciji naše medijske hiše pa bomo letos krenili dvanajstič, in sicer 14. junija. Zeleno karavano, sestavljeno s srečnim žrebom kuponov (pred vami je prvi od štirih), bomo letos popeljali na novo lokacijo. To bo Celjska koča! Priljubljena izletniška točka Celjanov s svojo čudovito okolico in cvetočimi travniki, polnimi zdravilnih rastlin, ki jih bomo odkrivali skupaj z našimi že znanimi zeliščarji, bo za en dan postala učilnica zdravja in prizorišče za dobro voljo ob glasbi in prigrizku ter tudi priložnost za srečanje z ljubitelji Celjske koče, med katere se bodo odslej lahko prištevali tudi udeleženci našega izleta. Kupone bomo objavljali do vključno 22. maja. Žreb bo odločil 28. maja. Izbrane sopotnike bomo objavili v Novem tedniku v četrtek, 5. junija. Kupon št. 4 Ate. Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. AKCIJA 53 Vse najboljše ZELENE DOLINE m@m tednik city/center 16 ..... NIJZ Nacionalni Inštitut za Javno zdravje (S)hujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Tudi zdravo je lahko okusno V hitrem svetu je treba počasi kuhati in jesti »Če bi takole jedli vsak dan, se nam sploh ne bi bilo nikoli treba truditi s hujša-njem,« so na zadnji delavnici dejali člani naše skupine. Tokrat nas je v učni kuhinji gostil učitelj praktičnega pouka kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Srečko Lešek. Podučil nas je o zdravem načinu priprave hrane. Ta se začne že pri izbiri živil. Še preden damo v usta prvi grižljaj obroka, bi namreč morali pomisliti, kakšne posledice ima izbrana hrana za naše telo. Lešek je kot najpomembnejši del v telesu izpostavil prebavila, saj prav tanko črevo iz živil posrka vitamine, rudnine, minerale, beljakovine in ostale elemente, ki jih potrebujemo za oskrbo svojih celic. Če želimo kot dober gospodar skrbeti za svoje telo, bi mu morali nameniti čim več žive hrane. Med srkanjem hranil iz žive hrane bo naše telo polno energije, medtem ko bo po zaužitju mrtve hrane, ki na policah trgovin lahko ostane neomejeno časa, občutek drugačen. »Če je obrok primerno sestavljen, se primerno presnavlja. Če pa hrana več kot tri ure ostaja v našem telesu, začne gniti. Ob tem nastajajo plini, zaradi katerih se počutimo utrujeni,« je razložil. Zmanjšajmo temperature Slovenci pri pripravi obrokov pogosto pretiravamo s termično obdelavo živil, je povedal predavatelj. To pomeni, da jih pečemo na previsoki temperaturi ali jih predolgo kuhamo in tako uničimo mnogo dobrega v njih. »Veliko ljudi kuha, kot so jih naučili, in ne sledi niz-kotemperaturnem kuhanju. Srečko Lešek je za naše hujšarje pripravil polpet z mlado špinačo, solato iz različnih vrst kaše in zelenjave ter pečeno jabolko, nadevano z orehi, rozinami, medom in mletim cimetom. »Ljudje v času hitenja ne znajo uporabljati zobovja, sline in svojih brbončic. Ne ustavijo se, ne poizkušajo, prehitro jedo in v določenih primerih sploh ne vedo, kaj so zaužili,« je razočaran Lešek. Takole je pripravil špinačo. Odkar so člani skupine (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bolj pozorni na hrano, ki jo pojedo, se bolj poglabljajo tudi v način njene priprave. Kar nekaj skrivnosti so že osvojili. Po zadnjem predavanju, ko so lahko uživali v zdravo pripravljeni hrani, bo prijeti za kuhalnico zanje še večji izziv. Mišljenje, da je svinjska mast nezdrava, ne drži. Je pa res, da maščobe ne smemo pre-žgati na visoki temperaturi.« Poglejmo primer iz jedilnika »hujšarjev«. Na njem je bila tudi mlada špinača. Ker to lahko jemo tudi surovo, jo je Lešek le na hitro popekel v ponvi, v katero je dal kanček olivnega olja, namesto soli pa jo je posul z mandlji. Podobno lahko popečemo tudi ru-kolo, vodno krešo ... Najbolj zdrav način priprave hrane pa je kuhanje na pari. TINA VENGUST Foto: GrupA Okusi ajdove, ječmenove in prosene kaša so se prepletli s čičeriko ter na drobno narezanim korenčkom, porom, bučkami in rdečo peso. Piko na i so dodali olivno olje, zeliščna sol in sezamova semena. Člani skupine so v zadnjem tednu izgubili skoraj 11 kilogramov. Od samega začetka akcije je skupina lažja že za dobrih 123 kilogramov. Najbolj pridna ženska je odvrgla 11 kilogramov, najbolj zavzet med moškimi pa je »pokuril« že skoraj 12 kilogramov. »Z leti moramo izbirati predvsem bolj kakovostno, ne pa obilno hrano. Je pa v večini primerov merilo dobre gostilne še vedno obilje na krožniku. A če bi jedli petkrat na dan, kot je priporočeno, ne bi potrebovali tako zajetnega obroka, ki obremeni celo telo,«pravi Srečko Lešek. 54 RAZVEDRILO MODROSTI Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Novodobni Noe Po nekaj tisočletjih je Bog pogledal na zemljo. Ljudje so ponovno postali pohlepni, pokvarjeni in nasilni. Poklical je Noeta: »Spet boš moral zgraditi barko. Na zemljo bom poslal drugi vesoljni potop, ker se ljudje niso ničesar naučili. Ti pa na barko vzemi družino ter od vsake živalske vrste, ki živi na kopnem, samico in samca. Časa imaš pol leta.« Čez šest mesecev so se nabrali temni, težki oblaki in začelo je deževati kot iz škafa. »Noe,« je zavpil Bog. »Kje je barka?« Noe je v solzah pogledal proti nebu in dejal: »Moj gospod, bodi milosten z menoj. Ne veš, kaj si mi naredil! Najprej sem šel s projektno dokumentacijo in vsemi 34 potrebnimi dovoljenji na občino, da bi pridobil gradbeno dovoljenje. Bili so prepričani, da želim sezidati hlev. Niso se strinjali z ničemer, sploh ne s tem, da bi to morala biti barka. Drago plačani arhitekt je moral narediti nov načrt. Ko so dojeli, da gre za plovilo, so me takoj zavrnili, saj je ladjedelništvo v naseljih prepovedano. Našel sem drugo, primerno mesto, vendar so se tam pojavili novi zadržki. Kje so protipožarna vrata, kje so gasilniki, so spraševali. Bolj ko sem jim razlagal, da bo vode več kot dovolj, bolj so me sumljivo gledali. Na koncu so me odpeljali možje v belem. Po temeljitem psihiatričnem pregledu mi je upravna enota javila, da barko sicer lahko zgradim, vendar ne prevzemajo odgovornosti za njen prevoz do najbližjega vodotoka. No, že čez en dan me je poklical nekdo drug iz iste UE in mi pojasnil, da imamo prijazno e-upravo in da lahko celo računam na evropska sredstva za spodbujanje gradnje ladjedelnic. Edini problem je, da moram prošnjo vložiti v osmih izvirnikih in štirih kopijah, v treh uradnih jezikih EU, s potrdili, da so prevodi enaki izvirniku, da nisem bil kaznovan, da nisem v kazenskem postopku itd.. In še ena malenkost, ker je libanonska cedra ogrožena rastlinska vrsta, EU prepoveduje njen uvoz. Tako sem cedrovino za ladjo skušal nadomestiti z navadnim borovcem. Z varščino sem se komaj izognil prijetju, češ da posegam v Triglavski narodni park. Končno sem našel drevesa, ki bi jih lahko posekal. Poskušal sem se dogovoriti z gozdarji. >Kje je kolektivna pogodba, kje je tarifni dodatek, kje so primerjave z javno upravo, kje so naše pravice? < so spraševali. Na koncu so dejali, da lahko delajo brez tega, ampak ura je 30 evrov, denar na roko, vnaprej! Vmes sem zbiral živali. Vsaj dve mravlji sem uspel ohraniti Spraševali smo vas, kako smo poimenovali rubriko v okviru strani Živalski svet, v kateri predstavljamo znane ljudi in njihove živali. Pravilen odgovor se glasi: Ljubljenčki znanih ljudi. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Darja Jerše, Aškerčev trg 6, Laško. NAGRADNO VPRA7ANJE Kdo je avtor zapisov s Kitajske v Novem tedniku in člankov o filmu v prilogi TV-Okno? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika pri življenju. Potem sem poskušal prepričati volka in ovci, da morajo zaradi višjih interesov živeti v miru in sožitju. Ko so končno pristali, se je kot stranka v postopku javilo društvo za zaščito živali in UE prepričalo, da je tako bivanje živali kruto, ker je proti njihovim navadam v naravnem okolju. Mislil sem, da sem iz najhujšega, ko je višje sodišče pritožbo društva zavrnilo, ker so pozabili plačati 5,67 evra takse. Potem je prišel še dopis ministrstva za promet in zveze, da me bodo oglobili, ker je moje vozilo za prevoz živali v nasprotju s kar tremi EU-direktivami. Lepo te prosim, če lahko urediš, da bi barka plula pod liberijsko za- stavo ali zastavo St. Vincenta in Grenade, ker me drugače Hrvati ne bodo spustili skozi. Še bolj te prosim, spravi mi s poti težake iz Greenpeaca, ki trdijo, da niti en kakec živali ne sme onesnažiti oceana. Skratka, moj gospod! Prvič je šlo razmeroma brez problemov, vendar te tokrat prosim za dovoljenje, da na barko vzamem še odvetnika, predsednika protikorupcijske komisije in varuha človekovih pravic.« Minilo je nekaj minut. Oblaki so se razmaknili in sonce je posijalo na razmočeno prst. »Noe, ni potrebe, da uničim človeka. To bosta namesto mene naredila vaša državna uprava in Evropska unija.« Pa še pridita! Zadnje čase nas je zapustilo nekaj sodelavcev, eni pa so obupali, še preden so dobro začeli delati. Ko sta se pred kratkim za tisti dan poslovili dve novi sodelavki, Anja Kovačič in Jerica Potočnik, je bil medklic radijske urednice Bojane Avguštinčič na mestu, ko je zaželela: »Pa pridita še kaj!« ANEKDOTE Prepoznavnost Alenka Bratušek pride v banko in uslužbenki pomoli kartico. »500 evrov bi dvignila.« Uslužbenka: »Osebni dokument prosim.« Alenka pobrska po torbici in pravi: »Nimam s seboj. Pa saj me vendar poznate!« Uslužbenka: »Žal mi je, naša pravila so stroga, brez identifikacije ne bo šlo.« Alenka: »Vprašajte kolege, gotovo me poznajo!« Uslužbenka: »Ne bo šlo, lahko gre za veliko podobnost. Je pa ena možnost. Včeraj je bil tu Aljaž Pegan, tudi brez dokumentov, in je pokazal nekaj telovadnih vaj, da nas je prepričal. Lahko vi kaj pokažete?« Alenka: »Hja, ta trenutek nimam prave ideje, se bom pa že kaj spomnila, samo čas potrebujem.« Uslužbenka: »V redu je, gospa Bratušek. V kakšnih bankovcih želite, da vam izplačam znesek?« Anekdoto je prispevala Martina Žužek z Dobrne. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 20. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 1 7 4 5 3 6 7 2 9 8 2 6 5 7 3 1 8 7 8 6 4 1 9 1 Dve vrsti ljudi sta: tisti, ki delajo, in tisti, ki si pripisujejo zasluge. Skušajte se uvrstiti v prvo skupino, tam je manjša konkurenca. (Indira Gandhi) Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / tör — v\ « z Prevzetnost in pristranost Nekoč so bili časi, ko so starši hranili bloke za malico, saj so jih v slabo založeni trgovinici v tovarni raje zamenjali za kilogram kruha in kakšen priboljšek. Nekoč so bili časi, ko je bil sadni jogurt na mizi le tu in tam. Velike otroške oči pa je mama potolažila tako, da je v navadni jogurt velikodušno odmerila žlico domače slivove marmelade. To so bili tudi časi, ko se je kavo in čokolado kupovalo le pri naših severnih sosedih. Če kdo misli, da smo bili lačni, se presneto moti. Poleti so obrodili vrt, sadovnjak in vinograd. Jeseni je bila klet polna dobrot, na podstrešju so se sušili slanina in klobase, v skrinji je bilo gotovo vsaj pol prašiča... A kaj, ko je bilo za otroke najboljše to, kar je prihajalo s polic trgovine. Domač ribezov sok, ki ga je mama kuhala v staromodnem sokovniku, je bil kisel. Bezgova šabesa ni imela pravega okusa. Sladek Fructalov sok Pingo pa bi pili v hektolitrih. Domača jurka je imela pečke. Tisto grozdje, ki smo ga kupili na tržnici, ko smo se za teden dni odpravili na morje, pa bi lahko jedli petkrat na dan. Ob nabiranju češenj smo vsako razpolovili in ko se je plano prikazal tolsti črviček, je košarica s sočnimi sadeži ostala nedotaknjena. Pobiranje sliv po tleh se nam je gabilo. Kako da ne, ko pa je vsaka tretja sliva, ki nikoli ni videla škropilnice ali umetnega gnojila, premogla kakšno pego, ali pa je, jojmene, morda bila tako zrela, da se je iz nje pocedi-la kapljica lepljivega soka. Jagode, ki so se sočne sklanjale proti zemlji, bi še jedli, pa kaj, ko so bile vse blatne in jih je bilo treba spirati v REŠITEV SUDOKU 100 2 1 6 7 4 9 5 8 3 9 8 3 5 1 6 7 4 2 7 5 4 8 3 2 1 6 9 1 4 2 9 5 3 6 7 8 5 3 7 6 8 1 2 9 4 6 9 8 4 2 7 3 1 5 4 6 1 3 9 5 8 2 7 3 7 9 2 6 8 4 5 1 8 2 5 1 7 4 9 3 6 cedilu. No, in da smo si na jasnem, tudi vrt sam je bil prostor, kamor otroci nismo radi zahajali. Ko so ob zalivanju ali nabiranju plodov iz zemlje pokukale raznobarvne žuželke, gosenice in, kaj je lahko še hujšega, kakšen sluzast polž, se nam je naredila kar tema pred očmi. »Špeha« na kruhu se nismo pritaknili, ocvirki so smrdeli, koline so bile fuj. Poli salama pa je bila nad vsem! Le zakaj niso bili šolski izleti, ko jo je mama kupila 10 dekagramov za v sendvič, bolj pogosti? Po skoraj dveh desetletjih je vrt moj domači wellness. No, začne se z vzgojo sadik v dnevni sobi, s pikiranjem na kuhinjskem pultu, ko se zemljica segreje, pa mi iz generacije 85 zavihamo rokave in sadimo. Potem zalivamo in čakamo in gledamo. Paprika poganja v nebo, redkvica se debeli, jagode že imajo nastavke in cvetijo kot nore, rdeče hrustavke trgamo z balkona. V mislih pa gre scenarij takole: iz češpelj in jurke bomo kuhali marmelado, ribez in maline bomo zamrznili za pecivo, paprika, čebula in paradižnik bodo sredi zime odlična polivka za testenine ... Pesa je pokvarjena punca, a kljub temu jo vložimo nekaj kozarcev, tašča da še domače kumarice za k domači salami. H kmetu bo pred zimo treba po ocvirke, saj je z njimi zabeljen stročji fižol božanski. Ata pa pravi, če ne bo konec krize, lahko še vedno krompir posadimo okrog naše hiše. Danes je lahko biti pameten, nekoč pa je bilo drugače. Kako se čas spreminja, nazorno pokaže triletnik, ki štrajka. Ko pred njega na mizo postavimo enolončnico, se po treh žlicah drži za trebušček in pravi, da je sit. A da smo si na jasnem - za čokolado je vedno prostor. NePika MeVeč RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka MOŠKIZ MODNE BRVI PAUL EHRLICH NASIČEN OGLJIKOVODIK POLITIK ŠEŠERKO GLAVNO MESTO GANE POKRAJINA V NOTRANJOSTI PELO-PONEZA KOZJI GLAS JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI NASPROTJE ODDOL OSMOJENI DELČESA ORGANSKA SNOVZA STROJENJE PRIJATELJ IŠP.) KRAJV SAVSKI DOLINI REKA VZDA GIBNOGE PRI HOJI VERIGA (ZASTAR.) KDOR KRMARI 17 OPRAVIČILO. IZGOVOR LISTEKZ NAPISOM ŠVED. PISEC HANSSON PRAVO- OZNAKA SLAVNA TURČIJE CERKVENA KOLOIDNA PODOBA RAZTOPINA KOREJSKI DENAR VODJA OKTOBR. REVOLUCIJE 9. IN5.HRV. ČRKA AM. IGRAL. LUPINO RIBE RAZLIČICA BREZ LUSK IMENA MESTOV EDITA STAREM __ZG. EGIPTU SUROVINA ZA ČOKOLADO SL. PISATELJ (IVAN) 7 HRV. KNJIZ. (VLADIMIR) UMAZAN OTROK KUBIČNI METER (POG.) PRIBLIŽANJE PLOSKEV GOVORILNIH ORGANOV TENIŠKI REKVIZIT ATLETSKA DISCIPLINA DEBELA, OKUSNA HRUŠKA SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO SLOVENSKI KANTAVTOR IAPI) LATINSKI PREDLOG JED IZ DROBOVINE GOVOREC EKAVŠČINE RAZLIKA MEDPLIMO INOSEKO 14 KAJNOV BRAT BIOLOŠKI POJEM NEMŠKA PEVKA SPANSKO ŽENSKO IME EISEN-HOWERJEV VZDEVEK AM. IGRALKA DEREK VPRA-ŠALNICA OZEK MOST ITALIJANSKI PREDLOG SL. PEVEC (BRACO) 10 KADZA MESENJE TESTA MESTO VEGIPTU JAPONSKA DOLŽINSKA MERA NINA GAZIBARA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum Laško 2. nagrada: klasična manikira v Lepotnem studi Nastia v Celju 3. nagrada: bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 20. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 19 Vodoravno: PAST, KANT, SLAB VPLIV, ITI, OMIKA, ČR-NUH, GOR, ME UTRUJA, NIKI, ANATOM, SPARTAK, SIR, NOVO, MOZAIK, ŠTRK, TRIM, UL, BRUNO, SAVA, NB, ČIK, OPILEK, BRIKA, IGRALO, ALAMO, VAS, NOAM, VERA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ona: Zaljubili se boste: ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želite. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju in s tem tudi obilo drugih ugodnosti, ki so vezane na to. On: Še najbolje bi bilo, če bi se čim bolj posvečali ljubezni in podobnim rečem, kajti pri delu se boste ukvarjali z nepomembnimi malenkostmi, poleg tega pa ne boste imeli prav nobenega potrpljenja pri realizaciji svojih ciljev. OKVARA, ANKARAN, NASLON, ANANAS, STOL, KV, KOR, BJ, AKT, SUDAN, AM, VIETNAM, THOMA, TANIN, OKRAS, AMIŠ, OMET, OPAL, TIR, OA, LIMAHL, RIŽEK, INN, ILIRIJA, ČARODEJ, KORAKEC, KARATE. Geslo: Mladost in norost Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum Laško in bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Marta Kovič, Na okopih 2b, Celje. 2. nagrado, klasično manikiro v Lepotnem studi Nastia v Celju, prejme: Nika Obrez, Lokavec 47c, Rimske Toplice. 3. nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Žiga Koštomaj, Cesta v Šmartno 30a, Vojnik. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Še vedno vam manjka discipline. Če se ne boste vzeli v roke, se bo o vas razširilo mnenje, da ste zelo nezanesljivi in ljudje se vas bodo začeli izogibati. Torej se poskušajte čimprej spremeniti, drugače boste zašli v velike težave. On: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar je v tem trenutku dosegljivo pri vaših zmožnostih. In četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da ni tako. DVOJČKA ^ Ona: Dokazali boste, kaj znate, pohvala pa vas bo opogumila in vam dala nov elan. Posledice se bodo poznale tudi na čustvenem področju, kjer vas bo nekdo prijetno presenetil. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga. On: Prijeten pomenek v družbi vam bo razodel, kaj se plete v mislih nekoga, ki vam ne gre iz glave. Informacije bodo nadvse spodbudne, zato nikar ne čakajte, ampak vzemite zadevo v svoje roke. EE Ona: Priložnost, ki se vam bo ponudila, ne bo povsem naključna, saj se bo za njo skrival nekdo, ki vam želi le najboljše. Stopite mu naproti, saj bo tako lažje tako zanj kot tudi za vas. In nikar se ne delajte tako nepoučeno... On: Pri reševanju nakopičenih težav boste potrebovali pomoč. Torej se ozrite naokoli in boste videli, na koga res lahko računate. Presenečenje bo več kot popolno, a ga boste kaj hitro obrnili v svoj prid. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Prijateljica bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji, zagotovo vam bo poplačala. Zdaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato poskušajte to čimbolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem področju . On: Po krivem se boste znesli nad nekom, ki vam želi samo dobro. Poskusite čim prej popraviti storjeno napako, saj vam lahko ta oseba v prihodnosti pride še zelo prav. In začnite že paziti na svoje zdravje. mim Ona: Neprijeten spodrsljaj vam bo nepričakovano omogočil srečanje, ki ste ga že dlje zaman pričakovali, in potrudite se, da iz njega izvlečete čim več, saj se vam bo to v prihodnosti še bogato obrestovalo. On: Na poslovnem področju se vam bo odprla izredna možnost, da končno postavite temelje svojega bodočega poslovnega življenja. Prav tako boste spoznali nekoga, ki vam bo pri tem precej pomagal. STRELEC ^ Ona: Sprejeli boste povabilo, saj boste hitro ugotovili, da lahko pridobite veliko več, kot boste tvegali. Nekdo se bo odločal, vi pa se boste odločili. In seveda dobili tisto, kar vam sicer ni bilo namenjeno ... On: Trpeli boste zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v vašem življenju bosta ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamislite nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje. KOZOROG Ona: Uspel vam bo precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čim prej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! On: Hvalili vas bodo predvsem hinavski zavistneži, zato jim nikar ne nasedajte, ampak ostanite mirni. Uspeh bo prišel počasi in zagotovo, kar pa je nenazadnje vredno več kot vrtoglav vzpon in nato padec. Ona: Nekdo vam bo presneto nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno je prišel tudi vaš srečen teden, zato ga kar se da izkoristite - seveda z osebo, ki vam je v zadnjem času še posebej prirasla k srcu. On: Naredili boste malce premora in si privoščili konec tedna samo zase in za svojo partnerko. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in si ponovno napolnili baterije. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti. DEVICA Ona: Sprejeli boste igro partnerja in se prav pošteno zabavali. Skupaj se bosta odločila za precejšnje spremembe v ljubezenskem življenju, kar vama bo prineslo kar precej prijetnih trenutkov. On: Niste tako nedolžni, kot se delate, zato bi lahko tudi vi pomagali pri reševanju neprijetne zadeve, ki je doletela vašo partnerko, drugače boste sami padli v velike težave. Vključite se in s skupnimi močmi bo zadeva hitro rešena. VODNAR Ona: Prijetno boste presenečeni, kajti partner vam bo pokazal naklonjenost, kar je pri njem precej redek pojav. Izkoristite trenutno razpoloženje in skušajte izboljšati vajin odnos, predvsem pa se izogibajte vsakršnim prepirom. On: S prijatelji se boste podali v precej prepovedane vode, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Bodite kar se da previdni, saj nikoli ne veste, kdaj bodo vaši podvigi prišli na ušesa vaši partnerki. Ona: Sprejeli boste povabilo na prihajajočo zabavo, od katere si že nekaj časa precej obetate. Poskrbite, da bo tam tudi tista oseba, ki vam pomeni več, kot priznavate ljudem okoli sebe. Odkritost se vam bo izplačala. On: Zaradi novih informacij boste na hitro spremenili svoje poslovne načrte in se s tem v zadnjem hipu rešili pred problemi, ki so tik pred vrati. Tako vam bo tudi tokrat uspela rešitev v zadnjem trenutku. 15 4 3 6 9 2 11 12 5 13 56 RUMENA STRAN Mahnili so jo na potep Minulo soboto je bila v središču Celja prva dobrodelna tržnica združenih humanitarnih klubov. Z nakupom izdelkov in darovanjem so dobro delo opravili mnogi znani Celjani. Sončno dopoldne pa je kar vabilo k druženju in sprehodu s svojimi najmlajšimi. TV, foto: GrupA Družba vnukov razvedri tudi zastopnico pacientovih pravic Olgo Petrak. Direktor in lastnik celjskega podjetja Grafika Gracer Miran Gracer ni imel obstanka, saj je vnukinjo zanimalo nešteto stvari, ki jih je bilo treba pogledati in raziskati. Nekdanja ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Marolt je pazila kar na tri vnučke. Pri tem ji je pomagal mož Boris. Med otroki Kot bi se vrnil v stare čase, ko je bil še šolar, se je na prireditvi Evropska vas v Celju v silnem vrvežu otrok verjetno počutil znani raper 6pack Čukur. Na odru, kjer so se sicer predstavljali šolarji, je poskrbel za popestritev dogajanja, oba štirinožna ljubljenčka z zanimivimi frizurami in oblačili pa je medtem pazila žena Nika (levo). NC, foto: GrupA Vseh deset fitnes naprav je v nedeljo številnim krajanom, ki so se udeležili uradnega odprtja, predstavila Urška Žolnir. Pri tem so ji pomagali trije državni judo prvaki, člani judo kluba Sankaku. Nasveti poznavalca Na nedavnem festivalu konoplje v Bio parku Nivo sta se v pogovor zapletla vodja parka Jani Štusej (levo) in znani podjetnik Franc Jager. Prvi je predstavil energetsko moč parka in piramide, narejene iz konoplje. Drugi je bil kot zagovornik zdravega načina življenja navdušen nad dogajanjem in ponudbo stojnic, zato je kupil kar nekaj izdelkov iz industrijske konoplje. Ker pa tudi tokrat ni mogel iz svoje kože, je imel kar nekaj predlogov, kako bi izboljšali ponudbo v parku in jo približali čim širšemu krogu ljudi. NC, foto: GrupA V fitnesu z Žolnirjevo Potem ko se je judoistka Urška Žolnir svojo lastno športno kariero odločila nekoliko postaviti na stranski tir in se je v prvi vrsti podala v trenerske vode, se je tega kot kaže lotila zelo resno. Ne skrbi le za dobro kon-dicijsko pripravljenost svojih varovancev v judo klubu Z dežele Sankaku, temveč po novem tudi za sokrajane. Na njeno pobudo so pred Podružnično osnovno šolo Trje v Galiciji postavili športni park, ki so ga poimenovali po njej. V njem so postavili zunanje fitnes naprave, ki jih je Žolnirje-va lokalni skupnosti podarila v spomin na zlato olimpijsko medaljo. ŠO, foto: GrupA