Celje - skladišče glasilo delavcev D-Per sozd 539/1983 revirski energetski kom bi na || edvarda kardelja m9830997-6 iunij 1983 leto XIX COBISS @ srečno 3. praznik DNEVA RUDARJEV Jama TOZD Premogovnik Trbovlje, Franc Dolar, upravlja z rezervno glavo Eickhoff na odkopnem čelu. Pred sto leti so se rudarji v revirjih prvič uprli svojim gospodarjem. Leto 1903 je mejnik med položajem delavcev v rudarstvu, ki so s to stavko pokazali, da niso samo brez-\ oljni sužnji, mezdni delavci. V u-por jih je dvignila zavest, da so ljudje, ki hočejo za svoje delo plačilo, ki naj bi za silo omogočilo boljše življenje. Zahteve stavke: »ukinitev dvanajsturnega delavnika, zajamčen kopaški šiht, zajamčena svečava in kurjava«, torej zahteve, ki jih danes komaj razumemo, ker se sploh ne moremo več zamisliti, v kakšnem socialnem položaju so takrat delali naši rudarji. Letošnji praznik pa obeležuje tudi spomin na dve kasnejši stavki, in sicer iz leta 1903 in 1923, ko je buržuazija novoustanovljene SHS pokazala zobe. Med prvimi so občutili rudarji, da bo poleg prejšnjih domačih in tujih gospodarjev potrebno hraniti še številne nove lakotnike ob kraljevi mizi v Beogradu. Velika gladovna stavka leta 1934 pa je že kazala na čas, ki prihaja. VodiM so jo člani Komunistične partije, po svoji vsebini je kazala na nevarnost, ki je pretila delavstvu od fašizma in nacizma, obenem pa tudi na pot, po kateri je kasneje stopal tudi slovenski rudar. To je pot boja za narodno in socialno osvoboditev, trd boj za obnovo do- movine ter naj hujši preizkus trdnosti Jugoslavije in njenega delovnega razreda, spopad z informbirojem. S predajo tovarniških ključev delavcem v petdesetih letih se je začel uresničevati najvišji cilj preteklih bojev za osvoboditev dela. Delu čast in oblast postaja resničnost in ne samo. vodilo na delavskih praporjih. Rudarji so bili v vsem dogajanju, ki vodi v osvoboditev dela in delavcev v prvih vrstah. Z delom, neprekinjenim in trdim, brez štetja ur in žrtev, so dodajali temeljne kamne k zgradbi, ki danes predstavlja socialistično samoupravljanje. Noben cilj ni bil previsok, pa tudi nobena ovira dosti močna, čeprav ni šlo vedno gladko. Zatego- Foto: I. Glavač vali smo pas po vojni, pa stiskali zobe v času informbiroja, priložili svoj delež k začetku pa nedokončanim gospodarskim reformam. Tudi sedaj, danes, ta trenutek, se spopadamo morda z najhujšim nasprotnikom doslej. Spopadamo se sami s seboj. V ne tako daljnem preteklem času smo se čez noč prelevili v družbo izobilja, čeprav je le v začetku kazalo, da sloni na trdnih, najtrdnejših temeljih, na dosežkih dela vsakega in vseh. Ta čas je bil tudi čas najhujšega povojnega zapostavljanja rudarjev. Eden izmed temeljev izobilja je bila cenena nafta kot poglavitni vir energije. Kot že tolikokrat poprej se nam kruto maščuje nekritično- naslanjanje na tuje vzore, med drugim tudi zapostavljanje domačih virov energije, itehnologije, znanja, in načina življenja. Ne začenjamo znova, imamo tovarne, imamo polja, rude, znanje in delavoljnega človeka. S skupnimi močmi in napori bomo previhrali tudi ta čas, čas gospodarske ustalitve. Pomoč lahko iščemo samo doma z boljšim delom in predvsem delom vseh. Rudarjem to ni treba dvakrat reči. Že sedanje delo kaže na veliki preobrat proizvodnje v vseh slovenskih premogovnikih, proizvodnja ne pada več, ampak skoraj povsod raste. Še pred dvemi leti je bila proizvodnja premoga v rudnikih REK Edvarda Kadrelja 1.636.096 ton, naslednje leto, to je leta 1982 1.650.190 ton, letošnja planirana proizvodnja pa je 1.789.700 ton, od tega 160.000 | ton na površinskem kopu Lakonoa, kar po sedanjih učinkih kaže, da bo izvedeno. Po dolgih letih dobiva rudarsko delo spet svojo veljava v družbi. S primernejšim nagrajevanjem ter odločnejšim poizkusom investicijskih vlaganj se je v premogovnike vrnila samozavest družbene veljave. Rudarji in delavci v REK EK bodo doprinesli svoje k razrešitvi donosnejših gospodarskih težav. Osnovni poziv je v zvišanju proizvodnje ter učinkovitejši uporabi denarja za razvoj in raziskave. Le tako bo mogoče kreniti na pot gospodarskega okrevanja. Ob tem pa bomo skrbno čuvali in razvijali samoupravljanje, kajti gospodarske težave niso posledica sistema samoupravnega in družbenega upravljanja, ampak premajhne zavzetosti vseh, da ob bistvenih vprašanjih razvoja in razpolaganja z družbenimi sredstvi odloča delavec oz. tisti, ki ustvarja. To vodilo naj bo z nami, ko bomo proslavljali letošnji praznik rudarjev — 3. julij, ki je hkrati praznik vseh delavcev REK EK. Vsem članom kolektiva ob prazniku čestitam in želim še več delovnih uspehov. predsednik PO SOZD REK EK mgr. Srečko Klenovšek Ob dnevu borcev NOV Ob 42. obletnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije vsekakor ne moremo mimo praznovanja dneva borcev. Praznujemo ga vsi državljani vsako leto 4. julija. Tega dne se zbirajo borci NOV, obujajo spomine na težke čase iz NOB, obujajo spomine na padle soborce, prav tako se na ta dan pogovarjajo o problemih, ki jih imajo še danes. Če upoštevamo, da je povprečna starost borcev NOV okoli 66 let, pomeni, da je ta generacija, ki je prestala najtežje čase v zgodovini jugoslovanskih narodov, potrebna še posebne pozornosti in skrbi, pred-vsem za njihovo zdravje. V našem kombinatu imamo še vedno zaposlenih nekaj borcev, in prav je, da spregovorimo tudi o njih. V letu 1977, ko smo.se borci prvič prešteli, nas je bilo v delovnem razmerju 246, v letu 1979 nas je bilo 144, v letu 1980 še 111, v letu 1982 samo še 61, trenutno, v tem mesecu, pa nas je v celotnem sozdu še 53, pri čemer upoštevamo tudi borce v delovnih organizacijah Senovo, Kanižarica in Laško. V naslednjih nekaj letih bodo že vsi borci upokojeni, zato menimo, da bi morali v vseh sredinah, kjer se nahajajo, prav borcem posvetiti posebno pozornost in prav dan borcev je dan, ko moramo o tem razmisliti. L O. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda Ob premišljevanju na ne preveč dolgo preteklost, ko sem leta 1941 zaključeval šolanje, smo se učenci na čelu z nekaterimi učitelji javno izpovedali, da smo proti vojni. Spominjam se časov, ko so zatulile prve sirene, oznanjajoč letalski napžfci. Spominjam se tudi časov, ko so tudi v Trbovlje prikorakali sovražni vojaki. Prvotno navdušenje okupacije je kaj kmalu minilo. Že po nekaj dneh je sovražnik pokazal svoje zobe. Ob podpori izdajalcev — petokolona-šev so se pričele represalije. Tega, onega so zaprli. Izselili so cele družine. Delili so raznobarvne legitimacije in tako ločili ljudi na vec taborov. Tisti, ki so imeli bde legi-, timacije, niso bili njihovi prijatelji. Med prvimi so morali v izgnanstvo, med prvimi so bili zaprti, pa tudi med prvimi so bili ustreljeni kot talci. Brat je postal bratu sovražnik. Širil se je upor. Iz majhnih skupin partizanov-upornikov, so sc razvile brigade, bataljoni, divizije. Sovražnik, ne samo tisti, ki je prikorakal v Trbovlje, tudi sovražniki, ki so izdajali in morili lastne brate, so morali kloniti. Zavest borcev — partizanov, ki so vedeli, zakaj se borijo, je bila najhujše orožje sovražniku. Pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita je nastala prva ljudska armada, Slovenci smo dobili prvo ljudsko vlado. Združili smo se v bratsko skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Generacija, ki je bila neenak boj proti okupatorju, je zamenjala puške s krampi in lopatami. Tudi obnova porušene domovine je zahtevala mnogo odrekanj, mnogo žuljev, pa tudi načrtov. — Samo milijon nas je. . ., je zapisal pesnik. Ta milijon ljudi, ki predstavlja zelo majhen delček prebivalcev zemeljske oble, pa ima svoj jezik, svojo kulturo in svoje ozemlje, na kar pa je in mora biti ponosen vsak Slovenec. 22. julij 1941 je dan, ko smo Slovenci pričeli z oboroženo vstajo biti boj za obstanek. Padale so žrtve. Niti izseljevanje, požiganje, streljanje talcev ni preprečilo volje in vztrajnosti vseh zavednih Slovencev, da postanemo gospodarji na svoji zemlji. Danes, po tolikih letih, pa lahko ponosno povemo vsemu svetu, da složno, ramo ob rami z vsemi narodi in narodnostmi, združeni v veliki samoupravni socialistični republiki Jugoslaviji, ustvarjamo dan za dnem lepši jutri. Danes, ko nas je več kot milijon. I. O. Problematika PROIZVODNJE PREMOGA V RUDNIKU LAŠKO Planirana proizvodnja premoga za leto 1983 v rudniku Laško je 40.000 ton. Dosežena proizvodnja v prvih petih mesecih znaša 15.450 ton in je za 1.100 ton manjša od planirane oziroma je za 1.250 ton večja od dosežene v istem obdobju leta 1982. Doseganje plana je torej 93 0/°". Glavni vzrok nedoseganja planskih obveznosti v letu 1982 in še sedaj je v pomanjkanju razpoložljivih produktivnih delovišč. Zaradi pomanjkanja sredstev za raziskave so bila z enoletno zakasnitvijo v septembru 1981 zastavljena nujna raziskovalno-odpiralna dela v polju Barbara. Z njimi naj bi odprli novo obzorje 60 m niže od sedanjega Glavnega rova. Pristop k nižjemu obzorju je bil predviden z vpadnikom, ki hi moral brez tesarbe potekati v izredno trdem porfirju. Vpadnik bi moral biti zgoitovljen do februarja 1982. Nekje v začetku septembra 1982 bi moral biti v tem območju raziskan, odprt in pripravljen za odkopavanje vsaj en sloj premoga. Pri prodiranju z vpadnikom v globino so se montangeološki pogoji toliko spremenili, da smo bili primorani celoten vpadnik permanizirati. Če upoštevamo še ureditve na dovozišču in od-vozišču, je bil vpadnik končan skoraj leto kasneje, kot je bilo predvideno. Letos smo izdelali že preko 120 m obzorne proge in vpadnik k vodni progi. Ker je v stojiščih premoga možen večji ali manjši dotok vode, izdelujemo istočasno vodno progo in črpališče, nakar bomo s prečnimi progami iz zastavljenega obzorja odprli in pripravili posamezne sloje za odkopavanje. Zaradi navedenega na tem področju še danes nimamo odprtih zalog za odkopavanje. V letu 1982 so bile odprte zaloge premoga le v zahodnem delu polja Tomaž nad obzorjem Glavnega rova in samo tu se je tudi vršilo pridobivanje premoga. Odprte zaloge so kopnele, zato smo bili primorani koncem leta 1982 pod obzorjem Glavnega rova odpreti sloj premoga v polju Lisa, ki je bil v letu 1964 odkopan vse do višine osnovnega obzorja Glavnega rova. Pri odpiralnih delih tega polja je napredovanje močno ovirala voda, ki je bila akumulirana v starih odkopnih delih v stebru višine 96 m. Ker smo vse zaloge v zahodnem delu polja Tomaž že odkopali, je sedaj vsa proizvodnja koncentrirana v polju Lisa, ki je odprt ža 4 etaže (12 m) pod obzorjem Glavnega rova. Prva etaža je že odkopana. V naslednjih treh etažah je le še 30.000 ton zalog, kar zadostuje le za devetmesečno proizvodnjo. Dotok vode iz prihribine in starih del v polju Lisa v količini 250 l/min močno ovira eksploatacijo. V primerah začepit-ve vode obstaja potencialna nevarnost nenadnega vdora vode in mulja, močno se povečajo jamski pritiski itd. Prihaja do izpada skoraj celotne proizvodnje polja Lisa, kot se je to zgodilo v drugem junijskem tednu. Izpad proizvodnje Liša pa je že izpad vse proizvodnje, ker le-tu eksploatiramo. Problematika proizvodhje je torej izredno pereča. Ob navedeni situaciji je nujno potrebno takoj dokončati investicijski program, z intenzivnim odpiranjem novih zalog premoga po tem programu pa takoj vzpostaviti proizvodnjo še v drugem jamskem polju; samos proizvodnjo iz vsaj dveh jamskih polj bo možno zanesljiveje uresničevati plan. Franc Teršek 00000000 Jama Kotredež (nadaljevanje sanacije) Dela pri sanaciji jame Kotredež se nadaljujejo, čeprav počasi, vendar stalno napredujemo po potopljenih vpadni kih V-74, V-75 in V-77. Vpadnik V-74, ki ga čistijo delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane, je očiščen že 8 m pod 4. etg., ali v skupni dolžini 128 m. Hitrejše napredovanje ovira voda, ki priteka po vpadniku navzgor iz 7. obzorja v količini 1 m3/min. Poleg tega priteka tudi voda s A. in 5. etg. Dela pri izdelavi novega dela vpadnika! s 3 etg. V-75 do P-76 7. obzorje ob spremenjeni smeri se nadaljujejo, obnovljeno je bilo križišče na 3. etg. in 6 m izkopanega vpadnika po novi smeri. Vgrajeni so bili tudi trije transporterji za odvoz izkopanine pri izdelavi novega vpadni ka, saj so do sedaj jalovino od čiščenja iz vpadnika izvažali z vozički. Tako kot na teh dveh vpadnikih se nadaljujejo tudi dela pri čiščenju vpadnika V-77, ki je očiščen že 40 m pod 3. etg. Odkopavanje 2. etg. normalno napreduje, dotoki vode so se zmanjšali, tako da sedaj dosegamo planirano proizvodnjo iz tega šarokočelnega odkopa. Priprave za odkopavanje na 3. etg. se nadaljujejo. Proga do odkopa je očiščena, pripravljamo čiščenje odkopa in menjavo odkopnega Salzgitter podporja. Dotoki vode na tej etaži so okrog 300 P min. Da bi ugotovili poreklo vode iz vdornega mesta in vpadnika V-77 in V-74, so bili vzeti vzorci te vode za analizo in poslani na inštitut Ru-djer Boškovič v Zagrebu. Namen odvzema vode za analizo je bil, ugotoviti poreklo vode v omenjenih objektih in če je med objekti kakšna hidravlična povezava. Rezultati te raziskave kažejo, da voda v V-77 doteka iz krovnine, ki se napaja z infiltracijo površinskih voda in je njena starost ocenjena na več kot dve leti. V V-74 pa je ostala voda iz udora. Vrtalna dela, ki jih izvaja Geološki zavod Ljubljana, se nadaljujejo. Končana je vrtina Kj-13 a na dolžini 200 m in s količino vode 850 P min. Sedaj vrtajo vrtino proti jašku j-73/1 pod kotom 54°, kjer naj bi ugotovili količine vode na spodnjem delu jaška. Dotoki vode v jami Kotredež, merjeni na prelivu iz Vine rova v Medijo, se gibljejo trenutno okrog 10,16 m3/min, nivo vode v piezo-metru počasi pada in je trenutno na koti •—52,71 m. Anton Prebil PREBOJ JAŠKA NOVE PRELOGE V TITOVEM VELENJU Dne 4. 6. 1983 smo delavci TOZD RIG slavili zelo pomemben delovni uspeh, ko smo na dopoldanski izmeni prebili prevažalni jašek Nove Preloge v Titovem Velenju. Ob tej priliki so bili navzoči številni predstavniki, izvajalci del REK EK DO RGD, TOZD RIG, predstavniki investitorja REK T. Velenje, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Trbovelj in Titovega Velenja ter predstavniki republiških organov in skupnosti. Po prihodu iz jame je bila krajša slovesnost in zakuska v jedilnici našega gradbišča v Titovem Velenju. S pripravljalnimi deli za izkop pr e vazalnega jaška Nove Preloge smo pričeli 12. 11. 1979. Vzporedno smo opravljali tudi vsa ostala pripravljalna dela za formiranje gradbišča. Z izkopom jaška smo pričeli 22. 1. 1980 od k. 363,70 in ga do 26. 5. 1980 izdelali 60,7 m, t.j. do k. 303,0. Z montažnimi deli v jašku in na površini smo pričeli 27. 05. 1980. Postavili smo izvozni stolp in montirali izvozni stroj za celotno globino jaška, namestili grezilni oder in varnostni pokrov na ustju jaška. Pri montaži napenjalnega odra se je 25. 08. 1980 ob 8,15 pripetila huda nesreča, ker je eksplodiral metan. Sunek eksplozije je tako silovito dvignil varnostni pokrov na ustju jaška, na katerem je stal delavec TOZD ESMD Janez Povše, da ga je z vso silo vrglo ob iztresališče in je umrl na kraju nesreče. Na napenjalnem odru v jašku so bili v času eksplozije Franc Zajc, Alojz Maček in Rudi Barovič, delavci TOZD ESMD ter Miodrag Ma-rikanovič in Ismet Spahič, rudarja TOZD RIG. Vsi imenovani delavci v jašku so utrpeli zelo hude poškodbe (opekline, zlome). Najhuje sta bila poškodovana Franc Zajc in Alojz Maček, ki sta zaradi posledic umrla v bolnišnici. V neposredni bližini jaška na površini so bili lažje poškodovani Stane Klemen, Albin Perpar, Janez Cilenšek in Bojan Šuntajz, delavci TOZD ESMD ter Janko Butala in Jurij Koren, rudarja TOZD RIG. Vedno se bomo spominjali umrlih sodelavcev. Najhujše posledice eksplozije metana v jašku so bili trije umrli sodelavci, trije huje in šest lažje poškodovanih. Poleg tega pa je bil tudi daljši zastoj pri nadaljevanju del v jašku. Vso tehniško dokumentacijo je bilo treba prirediti za delo v metanskem področju in opraviti sanacijska dela v jašku. Vsa ta dela so trajala od 25. 08. 1980 do 16. 06. 1981, ko smo pričeli z injekti-ranjem že zabetoniranega dela jaška in nadaljevali s poglabljanjem jaška. Celotna globina jaška Nove Preloge znaša 427 m, svetlega premera 7,2 m, izkopnega premera 8,4 m. Primarna podgradnja jaška so jekleni opažni obroči (remenati), jeklene opažne plošče (talpe), mreže in brizgani beton. Sekundarna podgradnja jaška pa je 60 cm debela obloga iz litega betona. Zaradi tesnejšega stika med betonsko oblogo in hribino ter zaradi vodotesnosti smo celotno globino jaška injektirali. Pri izgradnji jaška smo izkopali preko 50.000 m’ materiala, vgradili cca. 650 jeklenih opažnih obročev, 8400 jeklenih opažnih plošč, 6400 m3 litega betona in brizganega betona, 1000 ton injektirne cementne mase in 65 kompletnih podestov ter drugi gradbeni material. Kljub predhodno izvrtani, raziskovalni in hkrati odvodnjevalni pilotni vrtini po osi jaška v pilotini prekop na dnu jaška so se pri glob-I jen ju pojavljali številni nepredvideni problemi, ki so izvirali predvsem iz povečanih hribinskih pritiskov na betonsko oblogo jaška. Čeprav so bili omenjeni problemi pogosto prisotni, smo jih v sodelovanju z investitorjem in projektantom sprotno in uspešno reševali. S prebojem jaška v pilotni prekop dela seveda še niso končana. Izdelati je potrebno še priključek jaška na navozišče na k. —42, prosto globino jaška, zračilni kanal (priključek na jašek je že izdelan), vgraditi podeste in vodilnice ter definitivno izdelati ustje jaška in o-praviti še ostala potrebna dela. Ob tem velikem delovnem uspehu se zahvaljujem predstavnikom investitorja REK Titovo Velenje in vsem projektantom za uspešno sodelovanje, še posebno pa našim rudarjem in vodilnim delavcem, ki so tudi v izredno težkih delovnih pogojih pokazali veliko prizadevnost delovno moralo in srčnost. Ivan SLANŠEK IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU OD L I. DO 15. VI. 1983 DO TOZD načrt ton doseženo toin ton ob dela o/o prostih sobotah DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga Pr Hrastnik 147.160 118.476 —28.684 80,5 5.918 Pr. Ojstro 105.820 92.103 —13.717 87,0 4.289 Pr. Trbovlje 296.520 334.433 +37.913 112,8 14.419 Pr. Kotredež 105.710 99.292 — 6.418 93,9 5.541 SKUPAJ 655.210 644.304 —10.906 98,3 30.167 od tega Retje 80 11.459 358 Ojstro 80 5.229 122 Blate 5.614 161 Lakonca 27.200 29.528 + 2.328 108,6 1.461 KO I — KO II — Sa pov. kopi 51.830 / 2.102 Proizvodnja gradbenega materiala TOZD letni načrt doseženo °/o Pr. Kotredež 110.000 45.673 41,5 — kamnolom (m3) Storitve delavnic — 31. V. RESD Hrastnik (din) 241,695.000 91,055.573,05 37,7 RESD Trbovlje (din) 182,180.000 84,242.169,45 46,2 RESD Zagorje (din) 108,999.000 46,922.866,20 43,0 PJL (din) 82,576.000 35.942.695,25 43,5 Toplarna Hr. MWh) 26.200 11.368 43,4 načrt doseženo + — o/o DO SENOVO * RP Senovo — 31. V. 49.950 50.446 + 496 101,0 DO KANIŽARICA RP Kanižarica — 31. V. 50.100 55.450 +5.350 110,7 RP Laško —31. V. 16.550 15.450 —1.100 93,4 DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Proizvodnja električne energije (MWh) doseženo načrt 6/o PEE — PP 12.000 94 0,8 PEE —N 210.000 213.204 101,5 KE — — 292 — DO TET 222.000 213.006 95,9 Ostalo — storitve letni načrt doseženo »/o Vzdrževanje naprav (din) 61,383.443,50 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST RIG (d,in) — 31. V. 804,500.000 204,301.137,00 25,4 ESMD (din) —31. V. 142,000.000 53,472.896,35 37,7 Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 9,200.000 4,050.276 44,0 Avtoprevoz »Zasavje« (din) —31. V. 102,374.000 38,350.318,05 37,5 GRAMAT opekarna (enot) 10,000.000 2,911.250 29,1 kamnolom (m3) 50.000 27.053,5 54,1 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) —31. V. 102,424.000 46,250.497,35 45,2 EIMD (din) —31: V. 57,956.000 25,584.162,35 44,1 GRAMAT — 31. V. opekama (din) 46,136.000 14,934.792,30 32,4 kamnolom (din) 8,171.000 3,493.722,65 42,8 gradb. skupina 7,743.000 4,818.753,85 62,2 Erika Kavčič 2. julija BOMO PROSLAVILI DAN RUDARJEV IN PRAZNIK KOMBINATA Letos bomo proslavili dan slovenskih rudarjev in praznik delavcev našega kombinata na dela prosto soboto, 2. julija 1983. Letos je praznik na nedeljo, zato bomo praznovali že dan prej. Po sklepu delavskega sveta SOZD REK EK z dne 29. marca tega leta bo proslava potekala v Zagorju, in to na športnem igrišču v Kisovcu. Okvirni program osrednje proslave je naslednji: a) Prevozi na proslavo v — iz Elrastnika bosta vozila dva avtobusa od 7.30 do 9.30 ure z odvozom od upravnega poslopja in postanki pri Birtiču in na križišču, — iz Trbovelj bosta vozila avtobusa od 8. do 9.30 neprekinjeno prav tako do Kisovca, odvoz od rudniškega gasilskega doma; — udeležence iz Zagorja bo vozil avtobus od 9. do 9.45 od avtobusne postaje s postankom na Starem trgu prav tako do Kisovca, —- kolektivi rudnikov Senovo, Kanižarica in Laško se bodo udeležili osrednje proslave v Zagorju z udeležbo samoupravnih in poslovodnih organov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, udarnikov in drugih članov kolektiva; iz vsakega od teh rudnikov se bo udeležilo te proslave po en avtobus; —• v povratku bodo avtobusi vozili iz Kisovca proti Trbovljam in Llrastniku od 14. do 17. ure. b) Zbirališče udeležencev proslave: — od 9. do 9.30 bo imel delavski pihalni orkester Zagorje prome- ■ nadni koncert pri restavraciji Mare-la v Kisovcu, -—- od 9.30 do 9.45-zbiranje udeležencev proslave pred domom Rudarskega šolskega centra v Kisovcu, — od 9.45 do 10. ure bo skupen odhod udeležencev proslave od do- ma RŠC do mesta proslave, to je do športnega igrišča Svobode, c) Program osrednje proslave V— proslavo bomo pričeli z Internacionalo, ki jo bo zapel Moški pevtski zbor Loški glas ob spremljavi godbe, — s pozdravnim nagovorom bo otvoril proslavo Jože Žitnik, predsednik izvršnega odbora SOZD REK EK, —- trije člani kolektiva bodo odnesli žalni venec v spomin smrtno ponesrečenim članom kolektiva pri delu in padlim v NOB, — slavnostni govornik bo France Popit, član Predsedstva SR Slovenije, — nato bodo štirje recitatorji prebrali nekaj vesti na temo »100 let prve rudarske stavke v revirjih«, —• objavljeni bodo podatki o letošnjih jubilejnih nagradah oz. jubilantih, — objavljena bodo priznanja članom jamskih reševalnih moštev za 5, 10, in 15-letno aktivno delo, — objavljena bodo priznanja in V čakalnici TOZD Premogovnik Trbovlje. Zadnja cigareta pred odhodom na delo. V jami TOZD Premogovnik Hrastnik. Si Sij ! . i Foto: B. Klančar nagrade inovatorjem, —- objavljeni bodo rezultati in podeljeni športni pokali zmagovalnim ekipam v športnih tekmovanjih v maju in juniju tega leta, — objavljen bo rezultat natečaja in podeljene nagrade za najboljše mladinske prispevke na rudarsko temo, — objavljene bodo zlate in srebrne plakete sozd REK EK, — imenovan bo častni član kolektiva sozd REK EK, — zaključna beseda, — med posameznimi točkami programa bodo sodelovali Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi pod. vodstvom dirigenta Eberla, Moški pevski zbor Loški glas pod vodstvom M. Prašnikarja, operni umetnik Ladko Korošec in štirje recitatorji. č) Podelitev priznanj in nagrad — takoj po končanem programu osrednje proslave bodo pooblaščenci iz posameznih delovnih organizacij, tozdov in delovnih skupnosti razdelili jubilantom jubilejne nagrade, nagrade in priznanja inovatorjem in priznanja članom jamskih reševalnih moštev. d) Tovariško srečanje — po končanem programu se bodo udeleženci proslave udeležili tovariškega srečanja, ki bo potekalo na istem prostoru. Vsak udeleženec bo prejel nakazilo za malico. — Na tem srečanju bo sodeloval zabavni ansambel Revirčani. V širši okvir letošnje proslave dneva rudarjev in praznika kombinata sodijo tudi druge prireditve, tako na primer visoki jubileji rudarske godbe Hrastnik in Delavske godbe Trbovlje, likovna razstava, izid zbirke Rudarske pesmi, športno tekmovanje ekip OOZS, skok čez kožo mladih rudarjev iz RŠC, o-krogla miza ob 100, 80 in 60-letnici rudarskih stavk v revirjih in tekmovanje slovenskih rudarskih gasilskih desetih v Zagorju. Vabimo vse člane kolektiva in njihove svojce, prijatelje in znance, udarnike, upokojene člane kolektiva, druge občane in krajane, da se te tradicionalne prireditve kolektiva kombinata sozd REK EK zagotovo udeleže v kar največjem številu, (tl) Površinski kop Lakonca v Trbovljah sredi maja letos. Foto: B. Klančar času predelala 300.000 t premoga, njena končna vrednost pa bo znaša-Zgradil jo je kot generalni izvajalec la 1,900.000,00 din. TOZD ESMD iz sestava DO RGD, Srečko Koritnik Klasirnica v Lakonci obratuje V rekordnem času dveh mesecev je bila na področju Lakonce zgrajena začasna klasirnica, ki bo služila Za Plasiranje premoga, pridobljenega s površinskim odkopavanjem premoga v Lakonci. Klasirne naprave bodo ločile premog odkopa v dve vrsti premoga, in sicer: — premog, debeline nad 30 mm, ki bo namenjen široki potrošnji in katerega bo cca 20 '°/o od predelane količine; — premog, debeline manj kot 30 mm, ki bo namenjen za kurjenje v energetskih objektih, zlasti v Toplarni Ljubljana. Z izgradnjo klasirnice se bo izboljšal izplen premoga, pridobljenega v Lakonci, saj je le-ta v primeru transporta premoga na separacijo v Zagorje znašal 72,16°/», kar je imelo za končno posledico izgubo. Prve izkušnje pri Plasiranju premoga iz Lakonce pa kažejo, da bo drobnega, to je energetskega premoga prodanega toliko, kot bo izkopanega, saj ga bodo transportirali direktno iz Lakonce na železniške vagone. Nekaj več težav bo z debelejšo vrsto. Pri tej je zelo spremenljiva kvaliteta. Sito zaradi dežja ali naravne vlage mokrega premoga ne more sejati, če ta vsebuje tudi glino, ki povzroča sprimke debelejše granulacije, ki se seveda pomešajo z: normalnimi debelimi kosi premoga. Poleg tega pa so v odkopu med premogom tanjši sloji čistejše gline, katero je pri odkopu in v procesu Plasiranja težko popolnoma izločiti. Kot rečeno, slednje povzroča spremenljivo kvaliteto debelejših vrst premoga. S sprotnim odločanjem, glede na trenutne razmere, ta premog transportirajo bodisi direktno potroš-nim centrom (s kamioni), in sicer takrat, kadar je ta kvaliteta dobra oziroma na separacijo Trbovlje, ko vsebuje prevelike količine gline. Klasirnica v Lakonci bo obratovala predvidoma dve leti in v tem ŠE VEDNO NEZNANA USODA SKLADA SKUPNE PORABE V tem letu se je problematika v zvezi s skladi skupne porabe zaostrila iz dveh razlogov. Prvič nismo mogli oblikovati dvolj skladov v našem REK niti v REK TV in SOZD EGS, drugič nas stabilizacijska usmeritev sili v zmanjšanje splošne skupne in osebne porabe. Višino dovoljene porabe naj bi dokončno odločil Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Stališča o tem konkretnem primeru so neenotna. V energetiki so bili mnenja, da je dovoljena poraba 13.500 din na zaposlenega brez rezerve za prehrano. Na sestankih na izvršilnem odboru ISE in na Komiteju za energetiko pa so tovariši Mišič, član predsedstva sindikata SRS, predsednik komiteja za delo predstavnik centrale SDK, izjavili, da je dovoljena poraba 10.110 din na zaposlenega ter dodatno še regres za prehrano. Pismene izjave nismo dobili, zato menimo, da zadeva še ni razčiščena. Če naj izpolnimo le najnujnejše potrebe po spre- jetih sporazumih, potem lahko ugotovimo, da je 10.110 din na zaposlenega premalo. Naš sindikat je že zahteval, da se v ROS dogovorijo o dovoljenem izplačilu. Pri udeležencih v skupnem prihodku od proizvodnje in prodaje električne energije manjka še cca 35 mio din do nivoja 10.110 din na zaposlenega ter za regres za prehrano. Vse je že pripravljeno, da se to realizira tako, da se izvrši dotira-nje iz sredstev ISE, vendar se to lahko izvrši samo na osnovi soglasja centrale SDK, kar pričakujemo v juniju. Nesporna je ugotovitev, da neoblikovani skladi v energetiki niso posledica slabega gospodarjenja in nedoseganja planov, temveč posledica politike cen. Stanovanjski del sklada skupne porabe ni bil po zaključnem računu pokrit v REK EK (ZPT, TET) in v REK TV (RLV). Izpad teh skladov znaša v energetiki skupaj 270 milijonov din, zato je problem tem večji. Kmalu po zaključnem računu, to je v mesecu marcu, so se porodila mnenja pri nekaterih republiških organih, da je treba ustaviti koriščenje stanovanjskega sklada, kar bi imelo hude posledice v Velenju in Trbovljah. Po ustavitvi stanova- njske gradnje bi ne mogli nadomestiti kadrov, kar bi imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje v nekaj letih. Končno je bilo na izvršilnem odboru ISE dogovorjeno, da še naprej odvajajo sredstva za stanovanjski sklad, čeprav ne bi bila pokrita iz čistega dohodka po zaključnem računu. To pomeni nadaljnjo gradnjo, vendar se bo moral odvojeni sklad nadoknaditi s krediti za likvidnost po 30"/« obrestni meri. V ovrednoteni energetski bilanci za leto 1983 je upoštevan nepokriti del iz bilance 1982, vendar je dokončna rešitev za oblikovanje skladov le takšna cena električne energije in premoga, ki bi ob izpolnjevanju planov omogočala normalno poslovanje. Na kraju je treba še poudariti, da je trenutno na razpolago samo del sklada skupne porabe in je zato potrebno določena izplačila preložiti do takrat, ko se bo izvršila dotacija iz sredstev ISE. Janko KORITNIK Jože Ovnik: Jamska rudarska svetilka — Davy Murdhy, risba, tuš USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IN PROIZVODNO DELO V DO TET Ustavno načelo, da so izobraževalne institucije integralni del združenega dela in da se njihova vloga in delo izražata v njem, naj bi zaživelo z izdajo zakopa o usmerjenem izobraževanju. Poleg ostalih vsebinskih novosti naj bi zakon kvalitetneje povezal šole z organizacijami združenega dela, kar naj bi se predvsem manifestiralo na področju izvajanja delovne prakse oziroma proizvodnega dela. i Tudi v naši delovni organizaciji smo po sprejetju zakona o usmerjenem izobraževanju povzeli njegove določbe, jih vnesli v naš pravilnik o usmerjenem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v DO TET in s tem pričeli neposredno uresničevati njegove določbe. Kot predvideva družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike in štipendiranja v občini Trbovlje smo v sodelovanju Medobčinske gospodarske zbornice in Delavske univerze seminarsko izobrazili inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse tako za področje kovinsko predelovalne usmeritve šest kakor tudi elektrotehnične usmeritve šest inštruktorjev. Inštruktorji, ki delajo z mladimi, so bili skrbno izbrani, strokovno usposobljeni delavci v naši delovni organizaciji, na seminarju pa so bili še andragoško in pedagoško usposobljeni za delo. Povezanost šol in organizacij združenega dela je bila izkazana že pri izdelavi samih programov izvajanja proizvodnega dela, saj so bili le-iti izdelani v sodelovanju inštruktorjev, ki so s svojimi izkušnjami doprinesli h kakovosti programov. Osemdeseturne programe izvajanja proizvodnega dela so izdelali predvsem inštruktorji, s tem vanje vnesli svoje dolgoletne izkušnje in znanje, in treba je priznati, da so programi zelo dobri in skrbno izdelani, kar potrjuje, da je bila izbira inštruktorjev pravilna. Na žalost pa je potrebno priznati tudi to, da pri izvajanju proizvodnega dela dostikrat ni moč popolnoma izvajati celotnega programa, kajti inštruktorji so predvsem delavci vzdrževalnih skupin in dostikrat je njihovo delo neobhodno potrebno pri odklanjanju raznih defektov na proizvodnih napravah. V zvezi s tem naj omenim, da je ravno v preteklem letu sovpadal čas remonta na bloku štiri z izvajanjem proizvodnega dela u-čencev usmerjenega izobraževanja obeh usmeritev, tako da ni bilo proizvodno d^lo v celoti izvedeno po potrjenem programu, kljub temu pa lahko zatrdimo, da je bil namen dosežen, kajti kljub tem pomanjkljivostim so učenci dovolj ali pa še bolj spoznali proizvodne naprave, dela na njih — skratka seznanili so se s celotno tehnologijo termoelektrarne Trbovlje. Zaradi čimvečje zavzetosti inL štruktorjev proizvodnega dela in delovne prakse bo potrebno dosledneje izdelati tudi sistem nagrajevanja inštruktorjev v času izvajanja proizvodnega dela, kajti trenutna rešitev v okviru obstoječega pravilnika e nagrajevanju po delu je le delna rešitev tega vprašanja. Zavedati se namreč moramo, da je to eden od momentov, ki vpliva na zavzetost in pripravljenost delavcev za delo z mladimi — bodočimi delavci združenega dela. Pri izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju pa je potrebno tudi uresničiti določbe v zvezi s proizvodno prakso ostalih usmeritev, kot so naravoslovno matematična ter študentov višjih in visokih šol, za katere pa do sedaj še nismo usposobili inštruktorjev. Potrebno jih bo poslati na seminar, nakar bodo v sodelovanju z organizatorji usmerjenega izobraževanja v DO TET izdelali programe, usklajene z zakonom o združenem delu, zakonom o usmerjenem izobraževanju, zakonom o delovnih razmerjih ter pravilnikom o, pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu. Ravno tako smo veliko skrb posvetili delu pripravnikov pri opravljanju pripravniškega staža ter strokovnemu previrjanju njihovega znanja. V naši delovni organizaciji se popolnoma zavedamo, da bodo le na ta način družbene usmeritve, zapisane v vseh normativih kot tudi samoupravnih aktih, v praksi tudi uresničene. Franc ŽGALIN Sredi maja t.l. na površinskem kopu premoga Blate v Hrastniku. Foto: B. Klančar Simpozij O RUDARSKEM MERJENJU Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in teh-ndkoiv Jugoslavije s svojim komitejem za rudarska merjenja občasno organizira simpozije o problematiki in dosežkih na področju rudarskega merjenja. Vsakokrat je organizator in gostitelj rudnik iz druge republike. Na letošnjem simpoziju, ki ga je organiziral rudnik železne rude Ljubija, trajal je tri dni, smo sodelovali predstavniki ja-momernic iz skoraj vseh jugoslovanskih rudnikov in strokovnjaki iz skoraj vseh rudarskih visokih šol v Jugoslaviji. O-kvirna tema je bila: »Rudarska merjenja v sodobnem rudarstvu«. Obdelalj smo naslednja področja rudarskega merjenja: Sodobni instrumenti in pribori, Obdelava podatkov in sodobna "računska tehnika, Rudarski načrti in grafična dokumentacija, Pogrezanje in premikanje površine in poškodbe objektov od rudarjenja, Organizacjaki problemi rudarskega merjenja. Za vsako od omenjenih področij jamomerstva smo na začetku dobili po enega alj več uvodnih referatov, vezanih v zbornik. Ta zbornik je bil vsem udeležencem v veliko pomoč pri razpravah po posameznih pod-ročj ih. Simpozij je bil v celoti izredno zanimiv in sorazmerno obsežen. Udeležence našega kombinata je posebej impre-sionirala uporaba sodobne tehnične opreme. Zato sem v članku poudaril predvsem pomen in uporabnost sodobnih instru-mmtov in priborov. Tisti, ki so prilagojen,j, tudi našim pogojem, naj bi se v bližnji prihodnosti pojaviti v našem ja-momerstvu. ELEKTROMAGNETNI DALJINOMERI Opis in princip delovanja bom opustil, ker je preobsežen. Uporabnost je vsestranska tako za merjenje dolžin pri triangulaciji kot pri poligonskih vlakih. Posebej je nenadomestljiv za o_ pazovanje kontrolnih točk na objektih in na površini terena, ki se premika ali pogreza zaradi rudarjenja. Z enega ali dveh stojišč lahko kontroliramo poljubno število kontrolnih točk, skoraj do milimetra natančno po smeri, dolžini in višini. Nepogrešljiv je povsod tam, kjer ne moremo meriti dolžin z merilnimi trakovi, ali pa bj z njimi izmerili dolžino premalo natančno. LASERSKE USMERJEVALNE NAPRAVE — LASERJI V rudnikih z jamsko eksploatacijo se čedalje bolj uveljavlja sodobni transport z gumi trakovi, kjer se zahtevajo dolge, ravne ali z enakomernim nagibom izdelane transportne poti. Z manj zamude in veliko bolj točno so izdelane, če se jih pri izdelavi usmerja z laserji tako za smer kot naklon. Jamomerski strokovnjaki v RLV v Velenju in RU v Žirov-skem vrhu zagotavljajo, da je laser ekonomsko upravičljiv in tehnično uporabljiv za proge ali nadkope od dolžine 100 m naprej. Življenjska doba laserja — (žarnice) je 10.000 ur, kar predstavlja 15 — 20 let, odvisno od uporabe. Doseg laserjevega žarka je odvisen od namena in tipa, doseže pa tudi do 1000 m, ko je še dovolj točen in močan. RAČUNALNIKI, posebej še Hewllet Packard ,od najbolj preprostih do najprimernejšega za naše potrebe HP 41-c so v računski tehniki nujno potrebni. HP računalniki so prilagojeni za geodetsko in jamomersko u-porabo. So zelo priročni in o-gromnih zmogljivosti. Z njim izračunamo jamomersko nalogo tudi 50-krat hitreje kot na klasičen način. Preudaren nakup enega dalji-nomera in nekaj laserjev ter HP računalnikov je za naš kombinat nepogrešljiv. Z njim bi zelo racionalizirali jamomerska dela, olajšali izdelavo transportnih poti v jami in še povečali natančnost. Pogoji, za uporabo so in tudi nujno jih potrebujemo. V večini rudnikov v Jugoslaviji je uporaba elektromagnetnih daljinomerov, laserjev, žepnih ^računalnikov HP in žirote-odolitov že ustaljena praksa. Nekateri so opremljeni celo z da-Ijinomeri in laserji (RUŽV) različnih lastnosti za različne namene, da ne govorimo o avtomatski izdelavi načrtov-kart neposredno iz zapiskov s pomočjo računalnika in posebnega stroja »Hardver«. Za izdelavo kart in načrtov uporabljajo pri snemanju terena fotogrametrij-sko metodo. To predvsem rudniki m premogovniki z dnevnimi kopi v Srbiji in Makedoniji. Franc Jan Jamski reševalci v IDRIJI V soboto, 11. junija 1983, je potekala v rudniku živega srebra v Idriji vaja vseh rudarskih reševalnih ekip iz Slovenije. To je bila že osma reševalna vaja za celotno Slovenijo, katere se je udeležilo 13 reševalnih ekip iz slovenskih^ rudnikov. Letos je vaja potekala v Idriji, ki je naj starejši slovenski mdnik. V okviru vaje se je dogodila nesreča in za reševanje človeških življenj in družbenega premoženja so poklicali na pomoč reševalce tudi iz ostalih rudnikov, ker sami niso bili v stanju opraviti naloge. Na kraj domnevne nesreče so prvi prispeli reševalci iz rudnika Žirovski vrh, zadnji pa iz rudnika svinca Mežica. Pogoji rudarjenja v Idriji se bistveno razlikujejo od pogojev rudarjenja v premogovnikih. Idrijski rud-nik ima namreč številne slepe in vertikalne jaške. 120 m pod zemljo se je pripetila domnevna eksplozija in požar. Reševalci so se naloge lotili z vso svojo usposobljenostjo in zavzetostjo. Pomembna je fizična pripravljenost, opremljenost, pa tudi iznajdljivost. Čeravno je bEa to vaja, so reševalci sodelovali v reševanju pod vtisom hude rudarske nesreče v rudniku Aleksinac. Reševalna akcija je trajala pol dneva, nato pa so se sestali strokovnjaki in ugotovili, kako je le-ta potekala v strokovnem pogledu. Predstavnik republiškega rudarskega inšpektorata je vajo ocenil dobro. Težava je nastala pri jutranjih telefonskih pozivih, ker je nevihta v zgodnjih jutranjih urah prekinila telefonsko povezavo z ostalimi slovenskimi rudniki. Tudi iz našega kombinata so se udeležile te vaje reševalne ekipe, ki so prispele kar najhitreje v Idrijo. Vseh reševalcev, ki so sodelovali, je bilo 250. Kot opazovalka se je letos udeležila te vaje tudi ekipa iz rudnika Raša. Ker je to edini rudnik na Hrvatskem, so se odločEi, da se bodo pridružih centralni reševalni jamski četi Slovenije. V popoldanskih urah so se reševalci pomerili še v športnih veščinah — v vlečenju vrvi in v nogometu. Hkrati pa je potekalo tovariško srečanje. Proizvodnja PREMOGA V MAJU V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski premogovniki so v maju tega leta nakopali skupno 4,145.675 ton ali 1,7 nad načrtom za ta mesec. Glede na to, da je praktično kurilna sezona za nami, je logično, da se je proizvodnja nekoliko zmanjšala. Seveda pa je takšna proizvodnja v nasprotju s sorazmerno ambicioznim načrtom, ki predvideva po energetski bEanci proizvodnjo v višini 60,7 milijona ton premoga. Proizvodnjo so nekoliko povečali rudniki črnega in rjavega premoga, nekoliko manj pa je bilo lignita. Premogovniki imajo sicer večje zmogljivosti, vendar se je z nastopom pomladnih in poletnih mesecev poraba premoga zmanjšala ne le v gospodinjstvu in drugi široki porabi, pač pa tudi v termoelektrarnah, ki so največje porabnice premoga. V petih mesecih letos je bilo nakopanega skupno 23,251.000 ton premoga ali 4,2 0/0 več kot lansko leto, morali pa bi ga nakopati 11 °/i> več. Razlog za zaostajanje proizvodnje kvaHtetnih vrst premoga je v zadržanem 1 tempu modernizacije, pomanjkanju rezervnih delov iz u-voza in drugo. O tem pa smo že večkrat slišali in brali. Sprememba SREDNJEROČNEGA NAČRTA Skupščina samoupravne interesne skupnosti Elektrogospodarstva SR Slovenije je zadnjega maja tega leta sprejela predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti Elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 in kontinuiteti do leta 1990 in to v skladu s predlogom dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981— 1985. Omenjeni predlog samoupravnega sporazuma je po določenem postopku treba sprejeti najkasneje do 31. julija 1983. Spremembe tega samoupravnega sporaztima so bile v predhodni javni razpravi, omenjeni rok pa se nanaša na dokončno sprejemanje usklajenega predloga. V omenjenem sporazumu je vrsta sprememb, katere se med drugim nanašajo tudi na TOZD in delovne skupnosti našega kombinata. O tem so bile delovne organizacije in TOZD posebej seznanjene. OPUŠČENI PREMOGOVNIKI V SR SLOVENIJI V lanski, osmi številki našega glasila Srečno je bil pod istim naslovom že objavljen članek. V njem je bilo detajlno obrazloženo, zakaj je bila že v letu 1981 v okviru Republiške raziskovalne skupnosti sprejeta v raziskovalni program tudi programska raziskovalna študija, ki naj bi v nekaj letih a-nalizirala možnost in upravičenost ponovnega odpiranja opuščenih premogovnikov ter na podlagi ugotovitev študije tudi prioritetni red ponovnega odpiranja. Najosnovnejši podatki o premogovnikih, ki so bili v zadnjih desetletjih opuščeni, _^o bili zbrani v letu 1981. Na osnovi teh podatkov je programski svet sprejel sklep, da se v letu 1982 financira iz sredstev, ki se namensko zbirajo iz prodajne cene tekočih goriv, »Študija o možnosti eksploatacije opuščenih premogovnikov v SR Sloveniji« in naj v I. fazi obdela naslednje opuščene premogovnike : *’ a) Krmelj — Šentjanž, b) Ilirska Bistrica, c) Sečovlje, d) Liboje — Zabukovica. V okviru I. faze te raziskovalne naloge sta bili že končani v februarju in marcu študiji o ponovni otvoritvi bivših premogovnikov Krmelj —Šentjanž in Ilirska Bistrica. V zaključni fazi pa je izdelava študije za bivši premogovnik Sečovlje, nakar sledi še za premogovnik Liboje — Zabukovica. Obe že izdelani študiji temeljita na podatkih, ki so bili še dosegljivi, zbrani po raznih arhivih, delno pa pri še živečih tehničnih kadrih in rudarjih, ki so nekoč delali na teh premogovnikih. Dokumentacija je zbrana v takem obsegu, da lahko služi za presojo umestnosti nadaljnjih vlaganj in določitve prioritetnega reda ponovnega odpiranja z ozirom na obseg potrebnih del, opreme in končno potrebnih vlaganj. Premogovnik Krmelj V območju šentjanškega premogovega bazena bi po zbranih podatkih kot prva prišla v poštev za ponovno odpiranje bivša jama »Majcen II.« Uporabili bi že, nekoč obstoječe jamske komunikacije, ki so bile med okupacijo 1943 potopljene in nato po osvoboditvi ponovno odpn.e, leta 1962 ob opustitvi obratovanja pa zopet potopljene. Predvidevajo, da bodo vzdržale tudji drugo potopitev, ker so vzdrževale prvo, in da bi ne bila potrebna velika obnovitvena dela ha samih komunikacijah, ker so bile v pretežni meri parmanizirane. Ta predel jame je bil pred prenehanjem obratovanja rudnika na novo odpne. V študiji so nakazane tudi variante povezave s površino, bodisi z obnovo nekdanjega šah ta ali s podaljšanjem nekdanjega medobzornega nadko-pa do dneva. S študijo so ocenili, da bi v dveh do dveh in pol letih lahko jamo obnovili in zgradili potrebne jamske in zunanje objekte ter nabavili opremo. V prvi fazi bi bila proizvodnja 60.000 ton letno. V treh do treh in pol letih bi bilo možno odpreti tudi južno krilo sloja »Majcen II«. Tako bi se proizvodnja dvignila na 100.000 ton letno. Zaloge premoga v tej jami v višini 1,600.000 ton bi zadoščale za 16-letno proizvodnjo. Še pred pričetkom obnovitvenih del je potrebno z raziskovalnimi deli preveriti, ali obstaja na celotnem območju bivšega premogovnika Krmelj še cca 4,3 mio ton zalog premoga od tega A + B + C' zalog cca 2,2 mio ton, in to 1,8 mio ton eksplo-atabilnih, kot to izkazuje zadnji elaborat o zalogah. Ocenjena je bila tudi višina stroškov za ponovno aktiviranje in pričakovani, proizvodni stroški. Premogovnik Ilirska Bistrica Ker je ta premogovnik manj poznan — nekaj njegove zgodovine. Nahajališče lignita južno do Ilirske Bistrice so odkrili prvič v začetku tega stoletja. Bolj načrtno so ležišče raziskali v letih 1935 do 1938. Zavrtali so 40 vrtin do globine 50 metrov. Leta 1939 so odprli jamo Zarečico, po vojni pa so izdelali jašek, ki je dosegel ligniitni sloj na globini 36 do 38 m in nato odprli jamo Koseze, v kateri so odkopavali lignit do leta 1950. Ker je prišlo zaradi odkopavanja do posedanja železniške proge Ljubljana— Reka, je bilo nadaljnje rudarjenje ustavljeno. Nahajališče lignita tvori ka-' dunja nepravilne ovalne oblike, ki meri od SSZ do J JV cca 3 km in pravokotno na to smer cca 1,5 km. Plast lignita je debeline do nekaj metrov in se nahaja v globini največ 60 — 80 m, pad plasti je 10 —12° v smeri S—J. Kemična analiza kvalitete lignita je: vlaga 41 P/o, pepel 100/o, žveplo 0,2 %> toplotna vrednost 2100 kcal/kg. Uradnih listin o zalogah lignita ni ohranjenih. Ocenjene so bile na 5,6 mio ton. Ker po nahajališču potekajo glavna železniška proga, glavna republiška cesta in vodni tokovi ter več naselij, se zaradi varovanja teh objektov zaloge znižajo na 4,1 milo ton. Te komunikacije razdelijo nahajališče v sedem blokov. Odpiranje nove jame naj bi se izvedlo v naj večjem, to je bloku 5 med JŽ na zahodu in glavno cesto na vzhodu, ki meri 0,534 km2, eksploatabil-ne zaloge pa so ocenjene na 2,0 mio ton. Možno bi bilo tudi odkopavanje bloka 7, v katerem so zaloge ocenjene na 0,6 mio ton. Za prevero navedenih zalog bi bilo potrebno zavrtati še 9 — 12 raziskovalnih vrtin, globine 50 — 80 metrov. Ker manjkajo vsi podatki o lastnostih krovnine in talnine ter o vodo in plinonosnosti, je potrebno pridobiti tudi te. Letina proizvodnja je predvidena 180.000 ton/leto do maksimalno 210.000 tonUetno ali do 700 ton/dan pri 300 delavnikih letno. Pri tej višini proizvodnje bi bila življenjska doba nove jame v bloku 5 deset let. V kolikor bo z dodatnimi raziskovalnimi vrtinami ugotovili enoi, da se lignitni sloj nahaja v manjših globinah, bi plitvejši del lahko odkopavali s površinskimi kopi, z odkrivko pa bi sproti izravnavali okolje, da ne bi kvarili ekološkega iz-gleda. Študija je dala tudi oceno stroškov za odpiralna dela, o-premo itd. ter oceno za pri- čakovane proizvodne stroške. Recenzijska komisija, ki se je dne 10. 5. 1983 sestala je po poročilih recenzentov, ki so obe študiji pregledali in po daljši diskusiji, ki je podrobno osvetlila problematiko, sprejela naslednje sklepe: 1. Na osnovi sodobnih tehnologij odpiralnih, odkopnih in transportnih metod naj se izdelata idejna projekta za odpiralna dela in odkopavanje. 2. Na osnovi teh idejnih projektov pa idejni investicijski program, v katerega bi bila vključena tudi raziskovalna dela kot pripravljalna dela za investicijski program. 3. Narodnogospodarska a-naliza, da se preveri ekonomičnost pridobivanja premoga na posameznih območjih z ozirom na višino investicijskih vlaganj. Navedena tehnična in ekonomska dokumentacija naj bi bila končana še v letu 1983, dodatne raziskave pa v letu 1984 po predhodni odločitvi prioritetnega reda ponovnega odpiranja opuščenih premogovnikov, to pa bo možno, ko bosta končani še študiji za Sečovlje in Liboje— Zabukovica. A. J. Tehnični feljton Kemija premoga Premog ni samo naj cenej še in v velikih količinah razpoložljivo gorivo, temveč naj bi v bodoče imel vedno večjo vlogo tudi kot surovina cene oskrbnega dne, če so zavarovani po članu kolektiva SOZD REK EK 265,00 din/dan. Za zaposlene zakonce v drugih OZD 550,00 din/dan. Upokojenci, člani kolektiva, plačajo pen-zionsko oskrbo v isti, višini kot aktivni člani, in sicer 380,00 din/dan. Razlika do polne ekonomske cene bremeni TOZD o-ziroma DS, kjer je bil letovalec zaposlen pred upokojitvijo. Za letovalce, ki so si zaradi zasedenosti naših počitniških domov morali sami zagotoviti prenočišče, hranijo pa se v naših počitniških domovih, velja dogovorjena penzionska cena, zmanjšana za stroške prenočevanja. Člani kolektiva in njihovi svojci plačajo 380,00 din/dan, zaposleni, zakonci 550,00 din/dan, tuji 700,00 din/dan, pri vseh odštejemo- 260,00 din na noč. Sprejeta je 'tudi »socialna lestvica-« za ugotavljanje upravičenosti do regresiranja oskrbnega dne v času letovanja: pov. OD na regres sezona pred in posezona člana. druž. % odr. otr. 4-10 1. otr. 4-J.O 1. 0 4.500,00 100 380,00 265,00 305,00 210,00 4.501,00 5.260,00 80 305,00 210,00 245,00 170,00 5.261,00 6.160,00 60 230,00 160,00 185,00 125,00 6.161,00 7.220,00 40 150,00 105,00 120,00 85,00 7.221,00 8.510,00 20 75,00 55,00 60,00 40,00 8.511,00 9.780,00 10 38,00 25,00 30,00 20,00 Pri regresiranju oskrbnega Trbovlje — Rab in obratno dne v počitniških domovih se upošteva OD, dosežen v prvih treh mesecih leta 1983 (po družbenem dogovoru 48-urni delovni tednik). Kot osnova za izračun regresiranja oskrbnega dne je sprejeta penzionska cena v višini 380,00 din/dan. Za letovalce na Rabu in Crikvenici smo organizirali posebne avtobusne prevoze do, letovišča in nazaj. Tisti, ki se bodo morali poslužiti organiziranega avtobusnega prevoza, bodo plačali prevozne stroške v višini 700,00 din na osebo, Trbovlje — Crikvenica in obratno 500,00 din na osebo. Člane kolektiva, ki bodo letovali, opozarjamo tudi na pravilnik o letovanju in hišni red počittniških domov, ki ga je delavski svet SOZD REK EK sprejel na zasedanju dne 15. 4. 1982 iin so ga letovalci v času, letovanja dolžni spoštovati. Vsem letovalcem želimo prijetno bivanje v naših počitniških domovih. Mirko Pirnauer DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN V NAŠI SREDINI V našem •kombinatu je zaposlenih nad pet jto delavcev iz ostalih republik in pokrajin. Največ jih je iz Bosne, okoli tristo, od koder so mladi fantje prihajali v rudarsko šolo v Zagorje. Eden izmed njih je tudi Hasan Subašič, doma iz Gračanice v Bosni. V rudarsko šolo je prišel leta 1968, po končani šoli se je zaposlil najprej v DO ZPT, po odsluženju vojaškega roka pa v DO RGD, TOZD RIG. Hasan ves čas ni držal kri-žemrok. Ravno sedaj zaključuje zadnji letnik rudarske tehnične šole v Trbovljah, v Zagrebu pa višjo u-pravno šolo. — Važno je, da si človek, in ne, kakšne narodnosti si, pravi Hasan. -—• Za rudarsko šolo sem se odločil predvsem, ker je bilo pri hiši Hasan Subašič. iz DO RGD — TOZD RIG. veliko otrok, denarja pa malo. V internatu pa sem bil materialno preskrbljen, tudi štipendijo sem dobil. Kakšni so bili vaši prvi občutki v Sloveniji? > Ko sem prišel, nisem bil niti razočaran niti presenečen. Tisti, ki jim tu ni bilo všeč, so se vrnili, ali odšli v druge poklice, predvsem, ker so bili takrat rudniki zapostavljeni. Jaz sem se vključil v življenje, se prilagodil ljudem v zasavski dolini in se dobro počutim. Vključen v tej sredini se ubadam z enakimi problemi kot ostali in ne čutim nikakršnih razlik. ■Se želite vrniti v Bosno? Danes se ne bi vrnil. Z družino živim v novem stanovanju. Tu ir; ram me zaboli očitek, ki pa ga po eni strani razumem, očitek, da v tej težki, gospodarski situaciji odjedamo Slovencem kruh. Tem ljudem, ki izrekajo takšne besede, ne morem zameriti, saj so to največkrat naj preprostejši ljudje, ki ne razumejo, zakaj je do takšne situacije prišlo,, niso vključeni v samoupravnih organih ali družbenopolitičnih organizacijah. , Ne počutim se zapostavljenega. Imam mnogo prijateljev Slovencev, pa tudi prijateljev iz ostalih republik. Ni važna, narodnost, pač pa človek. Mehb Dulič' , ■' ■ ■ ' , . h Bosne je prišel k nam leta 1)73 v rudarsko šolo v Zagorju, nato pa se je zaposlil na jT OZD Premogovnik Hrastnik. — Prijavil sem se na razpis, ki sem ga videl v časopisu, ker me je rudarstvo zanimalo, pravi Meho. — Za šolanje na rudarski šoli sem imel dobre pogoje, samo premalo je bilo discipline. Bili smo mladi fantje iz vseh vetrov, le iz Slovenije je bil samo eden. Dobro se počutim v Sloveniji, nikoli nisem občutil razlik, tudi poročen sem s Slovenko. Nacionalizem sc čuti tu in tam pri nekaterih mlajših posameznikih. Sodelujem v samoupravnih organih kot delegat v delavskem svetu na tozdu, sem v predsedstvu mladine na sozdu in sem dobitnik priznanja za aktivno in uspešno delo v OO ZSMS. Pri tem pa moram povedati, da tudi ostali, ki so prišli sem na delo, zelo aktivno sodelujejo v samoupravnih in družbenopolitičnih organziacijah. Kaj predlagate tistim, mlajšim, ki so se tako kot vi zaposlili pri nas? Kolikor vem, mladi zelo dobro sodelujejo v športu, predvsem tisti iz samskega doma so dobili že več priznanj. Svetujem, da se vključijo še v ostale organizacije — predvsem na kulturnem področju. Čimbolj naj se zaposlijo in čim manj obiskujejo gostilne. Meho Dulič iz TOZD Premogovnik Hrastnik Hvaležen sem družbi za to, kar mi je dala. . so besede Stanoje Kusič iz TOzD Premogovnik Kotredež e Stanoje Kusiča, ki je tudi prišel iz Bosne. Najprej je delal pri gradbenem podjetju v Ljubljani, nato pa se pozimi pred štirinajstimi leti zaposlil kot vozač v rudniku Kotredež. Najprej je živel v samskem domu, po treh letih pa se je oženil, dobil najprej staro stanovanje, lani pa novega, za katerega se še posebno zahvaljuje družbi. Kako ste se znašli v novi sredini? — Prvo leto je bilo malo nerodno, nato sem občutil, da je to ‘sredina, v kateri bom lahko živel. Z delom sem zadovoljen, nobenih posebnih težav nimam, nisem še slišal žalitev na naš račun. Upam, da bo tudi v bodoče v najlepšem redu. Mlajšim predlagam, da bi se malo drugače obnašali, kot se nekateri in se bolje prilagajali sredini, v katero so prišli. Včasih slišim, da tu ni »korza«, kjer bi se lahko po službi sprehajali. Takšnim pravim, naj se čim bolj zaposlijo, najdejo primerno družbo ali ustvarijo družino, pa ne bodo pogrešali »korza«. Predlagam tudi, naj se še naprej ralco vključujejo v delo samouprav-ruh in družbenopolitičnih organizacij kot doslej. V mladinski organizaciji so precej bolj aktivni kot Slovenci, Želel pa bi nekaj več prireditev, kjer bi lahko poslušali našo glasbo, s- tem bi razveselili predvsem tiste, ki se na tukajšnje življenje šele privajajo. ; ‘ ; . :v ' Lepo je 6b zaključku povedal Stanoje, ko je dejal: — Tisti, ki je prišel sem, da bi zaslužil, mora družbi najprej nekaj dati, skratka delati. . .« Naj- ga dopolnim, da ne samo tisti. . ., saj sodimo človeka po njegovem delu in značaju. Dragica Bregant Delo mladih NA PREMOGOVNIKU TRBOVLJE V mesecu maju letos ob dnevu mladosti smo mladinci OO ZSMS premogovnika Trbovlje dosegli na športnem področju visok uspeb, Pomerili smo se v malem nogometu »finalni tekmi« in premagali nasprotnika. Osvojili smo prehodni pokal, ki je sedaj v naši trajni lasti, saj smo bili tretje leto zapored zmagovalci. Za uspeh se moramo zahvaliti nogometašem: Zvonetu Jokuču, Hajrudinu Ibrakiču, Kemalu Dav-toviču, Ranku Madžareviču, Azizu Memiševiču, Iliju Celomu, Janku Živko vicu, Radu Mimiču, Andreju Sinku, Ratku Janjiču, Dragotu Periču. Želimo jim, da bi še naprej tako uspešno igrali. Iz našega tozda sta se od 14. do 25 maja udeležila lokalne akcije »Retje 83« mladinca Milan Marino-vič in Drago Smode. V vasi Retje so kopali kanale za vodovod. Trasa je bila zelo težka, v glavnem kamnita. Na akciji sta se mladinca zelo dobro izkazala. Ves čas sta delala s pnevmatskim kladivom (hinko) po rudarskem žargonu. V soboto 21. maja so se enodnevne akcije udeležili tudi funkcionarji družbenopolitičnih organizacij iz Trbovelj. Delo mladih na akciji so vaščani in ostali, ki so se potili na tej akciji »Retje 83«, zelo pohvalili. Bojan škrlep Novi predsednik KOORDINACIJSKE1 KONFERENCE OO ZSMS V SOZDU Program dela OO ZSMS — SOZD za mesec julij: Ocena dela mladinske delovne brigade Edvarda Kardelja na Rabu. Organiziranje športnih tekmovanj mladih ob dnevu rudarjev. Sodelovanje na proslavi ob dnevu rudarjev. Božo Marot, dipl. pol. Božo Marot, novi predsednik koordinacijske konj. OO ZSMS, je prišel v DS AS O pred šestimi meseci kot pripravnik. Po poklicu je diplomirani politolog. Zaveda se odgovornosti, ki jo je prevzel ob izvolitvi in se je, kot pravimo, zagrizel v delo. Mladih je v sozdu okoli tisoč tri sto. Večkrat slišimo očitke, da so neaktivni. Kje so vzroki za takšno stanje? — Res je za nami nekaj sušnih let. Prvi korak je bil narejen, ko smo v mesecu maju letos sklicali in uspešno izvedli koordinacijsko konferenco na sozdu. Konferenca OO ZSMS je bila v preteklem obdobju večkrat sklicana, vendar pa zaradi nesklepčnosti neizvedljiva. Na konferenci smo ugotovili, da so bili vzroki za takšno stanje v nedelavnosti v samih osnovnih organizaci- jah, kar se je odražalo v delu koordinacijske konference. Menim, da so vzroki za slabo delo v tem, da osnovne organizacije ZSMS sploh niso imele izdelanih programov dela. Velike vrzeli so bile tudi v samem, kadrovanju v OO ZSMS. Mladi komunisti so se premalo zavedali, da je delo v OO ZSMS njihova prva naloga. Šepala je tudi idejnopolitična usposobljenost mladih za delo v mladinski organizaciji. Kljub problemom, ki bi jih še lahko naštevali, pa so mladi v sozdu izvedli nekatere akcije. Tako so vsako leto organizirali mladinske delovne brigade Edvarda Kardelja na Rabu, predali v Muzej narodov in narodnosti v Beogradu zlato plaketo kot posmrtno priznanje tovarišu Titu, sodelovali s FNT — oddelkom za montanistiko ter se vključevali v razna športna tekmovanja. Kako ste zastavili delo kot novi predsednik koordinacijske konference OO ZSMS? — Menim, da uspeh ne bo izostal, če se bomo pravilno organizirali in se medsebojno povezali, usklajevali stališča, mnenja ter akcije in poenotili interese vseh mladih v sozdu. Nadalje menim, da je potrebno mlade idejnopolitično usposobiti, jim nuditi kvalitetne informacije, da se bodo aktivneje vključevali v delo samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Tako bo-bo prispevali svoj delež k prizadevanjem našega kombinata in širše družbene skupnosti pri premagovanju gospodarskih težav. Odšli bomo v tiste osnovne organizacije, kjer delo ne poteka tako, kot bi moralo. Še posebej si bomo prizadevali vključiti v oblike organiziranosti mlade iz TOZD Predelave jamskega lesa, DS Pomožne dejavnosti Trbovlje, DS SS irf DS Pomožne dejavnosti Hrastnik, formirali osnovno organizacijo v DO Rudnik Laško, v večji meri vključili v naše skupne akcije mlade iz DO TET in ne nazadnje, da bo tudi glas mladih Senovega, Kanižarice, Laškega bolj odmeven v našem sozdu. Katere naloge so pred koordinat cijsko konferenco OO ZSMS? Naša temeljna naloga v naslednjem obdobju bo pravilno organizi- Dne 12. maja 1983 ob 9,30 so mladinci REK EK, DO ZPT — TOZD Premogovnik Trbovlje ponesli 39. zvezno štafeto mladosti 'skozi jamske objekte premogovnika Trbovlje. Pri jašku III je prišla zvezna štafeta zooet na površino. Na fotografiji so nosilci Agnen Sačič, Franc Erjavec III, Milan Marinovič, Husein Mujič, Drago Smode in Karlo Tabor II. Foto: B. Škrlep rati se in mobilizirati vse sile, da bomo uresničili skupne probleme vseh mladih v kombinatu, se vključevali v uspešno razreševanje problemov in prispevali kar največ za stabilizacijo gospodarstva. Da bomo to dosegli, moramo na svojih delovnih mestih kvalitetno in kar največ delati. V vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah pa kot delegati glasovati za -takšne odločitve, ki prinašajo optimalne rezultate. Uspeh ne bo izostal, če se bomo oprli na lastne sile, kajti kdo naj uresničuje naše interese in rešuje probleme, če ne mladi sami. Bodoče delo mladih v kombinatu sloni na programu dela, ki je točno opredeljen za vsak mesec posebej, zadali pa so si tudi stalne naloge, ki so prav tako zapisane v programu. O uresničevanju teh nalog in svojem delu pa bodo mladi še poročali. Dragica Bregant Dan mladosti v Beogradu Mladinci iz Trbovelj smo se udeležili 25. maja v Beogradu sklepne tradicionalne proslave ob dnevu mladosti. To je praznik mladih širom Jugoslavije in rojstni dan tovariša Tita. Da bi se izognili gneči, smo na mesto prireditve prišli že zelo zgodaj, a nam je čas v pogovoru hitro minil, kajti veliko lepega smo doživeli in videli v Beogradu. Ogledali smo si Kalemegdan, Avalo, Muzej 25. maj, hišo cvetja na Dedinjah kjer počiva tovariš Tito in predsednikov dom v Užiški ulici. Vsi smo bili enakega mnenja; kar smo videli, se skoraj ne da opisati. Na vsakem koraku smo zopet znova čutili, kako velika osebnost je bil tovariš Tito. S svojim razumom je oplajal vse poldnevnike, ljudi vseh ras in polti, velike in majhne, zaničevane in vzvišene. V oporo je ponujal svoj hrbet in svoje roke. Povsod, kjer so besneli požari, je pomagal gasiti, povsod, kjer je zatajil razum, je razsipa' svojo luč, povsod, kjer so umirali lačni, je hodil in reševal, povsod, kjer so blatili človekovo dostojanstvo, je izmival rane. Potem ni čudno, da svet pozna majhno državico na Balkanu, ki se ni nikoli pustila podjarmiti močnejšim od sebe. In kakšno je bilo vzdušje mladih na proslavi, ko se je začela manifestacija? Enkratno! Deset tisoč mladih je skandiralo in vzklikalo parole, vsem znane, a tako prijetne za uho in dušo, da se je marsikateremu sentimentalnemu udeležencu u-trnila solza. Imeli smo občutek, kot da se vsi mladi iz Jugoslavije že dolgo poznamo, da enako mislimo, da je naša bodočnost v naših rokah, pa čeprav smo se prvič videli. Za konec smo vsi skupaj z nastopajočimi zapeli bratsko Kozaračko kolo, ki je tako nesmrtno, kot so dejanja tovariša Tita. Utrujeni in neprespani smo se pozno zvečer vračali proti domu veselih obrazov, poenotenega mnenja, da smo lepo preživeli 25. maj — dan mladosti — v letu 1983. Naj zaključim s Titovimi besedami, ki jih je izrazil na 11. kongresu ZKJ: »Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in nerodnosti, ki so se kalili v zgodovini in vzdržali preizkušnjo v najhujših bojih velike narodnoosvobodilne vojne. Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu, v katerem se sila še ni umaknila razumu — ne le pogoj razcveta, ampak golega obstanka.« Čas mineva, toda Titovo zavzemanje za krepitev bratstva in enotnosti ne izgublja svoje aktualnosti. Bojan Škrlep REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM TRIMESEČJU 'Delitev celotnega prihodka za I-III/1983 in primerjava z letnim planom 1983 ter doseženimi rez ultati v letu 1982/HII Zap, št. 1 DOSEŽENO INDEKS Vsebina UIII/1983 1-3/83 1-3/83 (din) 1-3/82 Plan 83 2 „ 3 4 DO ZASAVSKI PREMOGOVM{KI 1 CELOTNI PRIHODEK 1.143.578.738,55 139 20 2. Porabljena sredstva 788.039.644,50 165 23 2.1 od tega amortizacija 78.836.900,00 122 27 3. DOHODEK 355.539.094,05 103 15 4. Obveznosti iz dohodka 188.003.366,50 131 22 5. CISTI DOHODEK 167.535.727,55 82 11 5.1 Del CD za OD 299.968.188,00 135 24 5.2 Skladi 22.057.122,35 55 9 6. IZGUBA 154.489.582,80 262 — 7. Delitev CD OD/CD — SKI./CD — DO RUDNIK RJAVEGA PRELOGA SENOVO 1 CELOTNI PRIHODEK 101.122.435,45 123 23 2. Porabljena sredstva 49.827.779,99 122 26 2.1 od tega amortizacija 10.223.268,75 136 27 3. DOHODEK 51.294.655,46 124 21 4. Obveznosti iz dohodka 11.068.795,55 123 23 5. CISTI DOHODEK 40.225.859,91 124 20 5.1 Del CD za OD 37.454.625,85 119 24 5.2 Skladi 2.771.234,06 240 6 6. IZGUBA — 7. Delitev CD OD/CD 93 SKL/CD 7 DO RUDNIK RJAVEGA PRELOGA KANIŽARICA 1 CELOTNI PRIHODEK 95.801.324,22 164 25 2. Porabljena sredstva 39.992.404,01 167 35 2.1 od tega amortizacija 7.143.480,00 129 28 3. DOHODEK 55.808.920,21 162 21 4. Obveznosti iz dohodka 14.812.934,40 165 24 5. CISTI DOHODEK 40.995.985,81 162 20 5.1 Del CD za OD 39.711.270,05 155 24 5.2 Skladi 1.284.715,76 —. 3 6. IZGUBA — 7. Delitev CD OD/CD 97 SKI./CD 3 DO RUDNIK RJAVEGA PREBfOGA LAŠKO 1 CELOTNI PRIHODEK 35.028.229,55 133 20 2. Porabljena sredstva 15.514.375,79 123 22 2.1 od tega amortizacija 5.773.057,10 163 28 3. DOHODEK 19.513.853,76 142 19 4. Obveznosti iz dohodka 6.552.226,80 174 26 5. CISTI DOHODEK 12.961.626,96 130 16 5.1 Del CD za OD 15.285.244,80 120 23 5.2 Skladi — — — 6. IZGUBA 2.323.617,84 128 21 7. Delitev CD OD/CD — SKI./CD OBISKI — POSVETOVANJA SIMPOZIJI V začetku junija je obiskal trboveljske družbenopolitične organizacije občine Trbovlje in predstavnike organizacij združenega dela Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije. Dne 2. 6. so v dvorani občinske skupščine v Trbovljah razpravljali o gradivu, ki ga je pripravila zvezna stabilizacijska komisija, tako imenovana Kraigherjeva komisija. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki ZPT in TET. Dne 2. junija pa sta se udeležila tovariša mgr. Srečko Klenovšek, predsednik KPO kombinata in Ivan Berger, dipl. inž., predsednik KPO ZPT, razgovora na izvršnem svetu SR Slovenije, ki ga je vodil Janez Zemljarič, predsednik IS SRS. Sodelovala sta v razgovoru 21 večjih organizacij združenega dela, v katerih je proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta zaostajala za lansko proizvodnjo. Ugotavljali in ocenjevali so vzroke za takšno znižanje proizvodnje in se dogovarjali o poteh in načinih za njeno pospešitev. Vsi so soglašali s tem, da je treba povečati proizvodnjo, več izvažati na konvertibilni trg in zmanjševati stroške družbene režije. Navzoči so se dogovorili, da bodo ustvarili vse možnosti za nemoteno proizvodnjo do konca leta in tudi v prihodnjem letu. Dne 6. junija 1983 se je v Ljubljani na Inštitutu Jožefa Štefana začel štiritedenski tečaj o »planiranju energetike v deželah v razvoju«. Udeležujejo se ga strokovnjaki iz 25 držav. Tečaj financira Mednarodna komisija za avtomatsko energijo, prireja pa ga Izobraževalni center za jedrsko energijo J. Štefan s sodelovanjem IBE, Inštituta Milana Vidmarja in Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju. Udeleženci bodo poslušali predavanja s področja splošnega planiranja energetike, o racionalni rabi le-te in drugo. Ta šolski center izobražuje tudi domače kadre za potrebe JE Krško. Komite za površinsko eksploatacijo pri Zvezi inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije organizira v času od 28. do 30. septembra 1983 v Skopju V. jugoslovanski simpozij o jSovršinski eksploataciji minetalnih surovin. Tema simpozija bo: Problematika razvoja površinske eksploatacije mineralnih surovin v sestavljenih tehno-ekonomskih pogojih. Pod temi pogoji razumemo geološke, hidrološke, geomehanične, tehnološke, ekonomske in druge pogoje, ki omejevalno delujejo na učinkovito izgradnjo in. razvoj površinskih kopov. Po zadnjih obvestilih je prijavljenih 81 referatov, ki bodo podani na tem simpoziju. Simpozij bo potekal v prostorih Akademije znanosti in umetnosti Makedonije v Skopju. Zap. št. 1 DOSEŽENO Vsebina I-III/1983 (din) 2 3 DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE INDEKS 1-3/83 1-3/83 1-3/82 Plan 83 4 1 CELOTNI PRIHODEK 259.084.517,45 132 19 2. Porabljena sredstva 127.162.269,05 111 20 2.1 od tega amortizacija 70.629.709,80 99 — 3. DOHODEK 131.922.248,40 160 19 4. Obveznosti iz dohodka 101.919.933,50 106 25 5. CISTI DOHODEK 30.002.314,90 — 11 5.1 Del CD za OD 37.084.400,75 102 23 5.2 Skladi 577.114,35 21 —- 6. IZGUBA — 7.659.200,20 14 — ■ 7. Delitev CD OD/CD — SKI./CD — DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST 1 CELOTNI PRIHODEK 214.759.317,05 132 19 2. Porabljena sredstva 107.346.834,00 130 22 2.1 od tega amortizacija 15.174.892,00 165 24 3. DOHODEK 107.412.483,05 135 17 4. Obveznosti iz dohodka 33.552.849,20 132 24 5. CISTI DOHODEK 73.859.633,85 136 15 5.1 Del CD za OD 82.488.106,65 126 25 5.2 Skladi ' i 1.286.894,45 16 1 6. IZGUBA — 9.915.367,25 52 7. Delitev CD OD/CD — SKI./CD . DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE ' 1 CELOTNI PRIHODEK 43.689.944,60 122 25 2. Porabljena sredstva 15.516.197,15 124 24 2.1 od tega amortizacija 1.206.914,70 132 22 3. DOHODEK 28.173.747,45 121 25 4. Obveznosti iz dohodka 8.220.181,15 118 24 5. CISTI DOHODEK 19.953.566,30 123 26 5.1 Del CD za OD 12.905.944,15 118 26 5.2 Skladi 7.159.336,55 134 25 6. IZGUBA — 111.714,40 — — 7. Delitev CD OD/CD 65 SKL/CD 35 DS ADMINISTRATIVNIH STROKOVNIH OPRAVIL 1 CELOTNI PRIHODEK 8.538.164,40 128 18 2. Porabljena sredstva 2.082.904,30 121 11 2.1 od tega amortizacija 131.600,00 83 8 3. DOHODEK 6.455.260,10 130 23 4. Obveznosti iz dohodka 1.552.814,70 117 23 5. CISTI DOHODEK 4.902.445,40 135 23 5.1 Del CD za OD 3.857.963,50 119 21 5.2 Skladi 1.044.481,90 262 40 6. IZGUBA — 7. Delitev CD OD/CD 79 SKL/CD 21 DS TEHNIČNIH STROKOVNIH OPRAVIL 1 CELOTNI PRIHODEK 11.129.094,65 134 23 2. Porabljena sredstva 2.339.208,85 183 20 2.1 od tega amortizacija 339.300,00 485 20 ^aP- Vsebina st. 1 2 3. DOHODEK 4. Obveznosti iz dohodka 5. CISTI DOHODEK 5.1 Del CD za OD 5.2 Skladi 6. IZGUBA 7. Delitev CD OD/CD SKI./CD SOZD REK-EK, TRBOVLJE 1 CELOTNI PRIHODEK 2. Porabljena sredstva 2.1 od tega amortizacija 3. DOHODEK 4. Obveznosti iz dohodka 5. CISTI DOHODEK 5.1 Del CD za OD 5.2 Skladi 6. IZGUBA 7. Delitev CD OD/CD SKI./CD DOSEŽENO INDEKS I-UI/1983 1-3/83 1-3/83 (din) 1-3/82 Plan 38 3 4 8.789.885,80 125 23 1.150.298,10 125 24 7.639.587,70 125 23 5.262.938,95 133 18 2.376.648,75 111 65 69 31 1.912.731.765,92 136 20 1.147.821.617,64 149 23 189.459.122,35 117 — 764.910.148,28 121 17 366.833.399,90 124 23 398.076.748,38 118 14 534.018.682,70 130 24 38.557.548,17 64 — —174.499.482,49 130 — 1. Doseganje in delitev celotnega prihodka Pri doseganju CP kombinata ugotavljamo, da je ta dosežen z indeksom 136 v primerjavi z istim obdobjem (I-III) leta 1982 in 1983 oziroma z indeksom 20 v primerjavi s planiranim v letu 1983. Tak rezultat doseganja CP v kombinatu kaže, da ni bilo poslovanje doseženo v okviru planiranega. Enaka razmerja ugotavljamo pri doseganju dohodka in čistega dohodka. Iz delitve CP je predvsem razvidno gibanje porabljenih sredstev v primerjavi z doseženimi v obdobju I-III v letu 1982 z indeksom 149 oziroma v primerjavi s planom z indeksom 23. Po končni delitvi čistega dohodka ugotavljamo v kombinatu poslovanje temeljnih organiza-cdj z rezultatom izgube. Plan DO TET še ni vsklajen z ovrednoteno elektroenergetsko bilanco za leto 1983. ZAKLJUČEK Te so: din — TOZD Premogovnik Hrastnik 14.448.400,55 — TOZD Premogovnik Ojstro 9.406.450,55 — TOZD Premogovnik Trbovlje 15.200.102,70 —- TOZD Premogovnik Koitredež 115.434.629,00 — Rudnik rjavega premoga Laško 2.323.617,84 — TOZD Proizvodnja električne energije 6.914.588,55 — TOZD Vzdrževanje naprav 744.611,65 — TOZD RIG 5.800.468,90 — TOZD ESMD 722.942.45 — GRAMAT 1.367.690,35 —• TOZD Avtoprevoz Zasavje 2.024.265,55 — DS SS IMD 111.714,40 SKUPAJ: 174.499.482,49 Iz celotne analize o doseženih rezultatih poslovanja za obdobje januar-marec 1983 je razvidno gibanje poslovanja po posameznih TOZD, DS in DO v SOZD-u REK-EK Trbovlje, in sicer: Rezultati delitve čistega dohodka celotnega kombinata kažejo, da je izguba v višini 174 mio din za 30 0/° višja kot v e-nakem obdobju leta 1982. Del čistega dohodka smo oblikovali predvsem za pokrivanje OD v višini 24 0/° plana ter manjši del sklada za enostavno reprodukcijo. Nevenka Plevnik 30 let PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA Dne 9. junija 1983 je potekala ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah proslava, ki jo je pripravil občinski odbor Rdečega križa Trbovlje v počastitev 30-letnice prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva v Sloveniji. Na proslavi je sodeloval mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt, slavnostni govornik je bil predsednik občinskega odbora Rdečega križa Franci Raj-šek, inž., priznanja pa je ob ustrezni obrazložitvi podelil predsednik komisije za krvodajalstvo Milan Turk. Rdeči križ v Trbovljah je opravil v vsem povojnem obdobju izredno veliko delo v korist občanov, delovnih ljudi, pa tudi v korist mnogih prizadetih bodisi po potresu, požaru, poplavah in zaradi drugih okoliščin. Vsega tega humanega dela, ki so ga opravili številni odborniki in drugi člani Rdečega križa, se na kratko v tem prispevku ne da opisati. Lahko pa trdimo, da se uvršča občinska organizacija Rdečega križa v Trbovljah med najuspešnejše in najučinkovitejše organizacije v Sloveniji. Proslava, ki je potekala v znamenju 30-letnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, je bila dejansko posvečena tem" izbile ju. Priznanje, ki gre občinskemu odboru Rdečega križa Trbovlje, kakor tudi transfuzijski postaji splošne bolnice Trbovlje in tisočim prostovoljnim krvodajalcem, je dala še posebej članica predsedstva republiške skupščine Rdečega križa Slovenije Magda Malovrh. Njene besede, ki jih je izrekla ob praznovanju tega jubileja, si velja zapomniti, saj je s tem dala nedeljivo priznanje Rdečega križa Slovenije trboveljski organizaciji Rdečega križa. Predsednik komisije za krvodajalstvo Milan Turk je na kratko obrazložil pomen krvodajalstva, nato pa po sklepu predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Trbovlje podelil priznanja številnim krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva v Trbovljah. Za 50 krat darovano kri so iz našega kolektiva kombinata s področja Trbovelj prejeli zlato plaketo Andrej Kavčič, Anton Tominšek, Ivan Ramšak in Milan Sotlar. Zlato plaketo za 30 let zaslug za krvodajalstvo so prejeli Rudnik Trbovlje (ki pokriva po njihovi evidenci tudi ostale delovne organizacije in TOZD ter DS s področja Trbovelj), nadalje Strojna tovarna Trbovlje, Radio Trbovlje, krajevna organizacija Rdečega križa Dobovec in Ida Virt. S področja DO in TOZD našega kombinata iz Trbovelj so prejeli zlati znak »30 let — zaslužen za krvodajalstvo« s pismenim priznanjem naslednji krvodajalci, organizatorji in pomočniki pri akcijah za prostovoljno oddajo krvi: Franc Belak, Jože Bas tič, Jani Bočko, Milan Černivec, Jože Čop, Stane Dežman, Dragiša Fikiš, Jurij Fijač-ko, Janez Goljuf, Andrej Grah, Ilija Ilič, Andrej Kavčič, Erika Kavčič, Maksimiljan Koželj, Albert Kolar, Vid Kreže, Herman Kos, Srečko Lesar, Kazimir Leskovšek, Anton Metličar, Drago Motoh, Jože Potokar, Ivan Ramšak, Božo Rožič, Milan Sotlar, Rašid Sulejmanovič, Milan Sušnik, Dominik Starc, Tanja Šalamon, Ivan Šalamon, Anton Škof, Anton Tominšek, Lado Žunk, Vili Žepič, Martin Putrič, Karel Tabor. Število odlikovancev — krvodajalcev, članov našega kombinata iz vseh TOZD, DO in DS s področja Trbovelj je bilo precejšnje. Prejeli so priznanje za večkrat darovano kri. Za petkratno oddajo krvi je prejelo priznanje 126, za desetkratno 69, za 15-kratno 46, za 20-krat-no 39, za 25-kratno 31, za 30-krat-no 24, za 35-kratno 12, za 40-krat-no 7 in za 45-kratno trije. Skupno je prejelo priznanje 357 članov našega kolektiva. Vsem prejemnikom plaket in odlikovanj, ki so jih prejeli za prostovoljno oddajo krvi, ali za pomoč pri organizaciji krvodajalstva velja še posebno priznanje s strani celotnega našega kolektiva. Vsa čast in priznanje slehernemu darovalcu krvi! Ob tem jubileju hkrati objavljamo nekaj podatkov, o prijavah oz. odvzemu krvi za. področje občine Trbovlje: leto Št. prijav Št. odvzemov Št. litrov '"/o prijav na krvi i št. prebiv. 1976 835 750 1977 1.133 1.003 1978 1.145 1.043 1979 . 1.232 1.180 1980 ' 1.485 1.416 542 1981 1.662 1.511 575 8,8 1982 1.571 1.518 570 8,3 V letu 1983 se je od januarja do maja prijavil 701 krvodajalec, 688 pa jih je dejansko darovalo kri v skupni količini 258 1. ! Glede na število prijav za oddajo krvi, se področje občine Trbovlje nekako uvršča na 4. do 5. mesto med vsemi 60 slovenskimi občinami. / Pri splošni bolnišnici Trbovlje je bila ustanovljena transfuzijska postaja 30. septembra 1957. Pred tem pa so kri oddajali občani in delovni ljudje, dijaki in drugi občasno ob raznih večjih krvodajalskih akcijah. Tako je po podatkih leta 1958 oddalo kri oz. se je za oddajo prijavilo 361 krvodajalcev, dejansko je darovalo kri 313 tovarišev v skupni količini 911. Število prijavljencev se je v letih 1964 do 1968 zvišalo za 1000, nato se je nekoliko zmanjšalo, od leta 1977 dalje pa število prostovoljnih krvodajalcev zopet strmo narašča. Rudarji in drugi člani kolektiva našega kombinata iz vseh DO, TOZD in DS s področja Trbovelj so darovali kri najpogosteje. Polovico vseh krvodajalcev in darovane krvi izvira iz vrst članov kolektiva kombinata s področja Trbovelj. Rudarji in drugi člani kolektiva so bili tudi med prvimi prostovoljnimi krvodajalci pred 30 leti in sloves najboljših krvodajalcev se drži našega kolektiva še sedaj. Sleherni občan, ki je bil že kdajkoli deležen pomoči svojega soobčana ali sodelavca, zna ceniti humane napore in nagibe, ki navajajo krvodajalca na stalno ali občasno darovanje najdra- gocenejše tekočine, človeške krvi. Prepričani smo, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje je s posebnim ozirom na 50-letnico krvodajalstva v Trbovljah prejel 1. junija letos ob občinskem prazniku občine Trbovlje Priprave NA KONFERENCO O IZVEDBI DRUŽBENEGA NAČRTA Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije je imenovala iniciativni odbor za pripravo konference na temo: Možnosti realizacije družbenega načrta razvoja za obdobje 1981—1985 za področje premoga, nekovin, črne in barvne metalurgije ter nafte. Za področje premoga bosta pripravila referata Ljubo Cuk in Duško Stojkovič. Referati naj bi bili pripravljeni že ta mesec, predsedstvo zveze pa bo na svojem naslednjem sestanku določilo čas in kraj, kjer naj bi ta konferenca potekala. Podanih bo pet referatov iz X. prvojunijsko nagrado, kar je najvišje priznanje občine Trbovlje za neko dejavnost in delo. Prizadevnim delavcem, Rdečemu križu in krvodajalcem tudi za to priznanje vse čestitke. T. Lenarčič Foto: B. Klančar temeljnih področij, pripravili pa bodo tudi uvodni referat o kompletni problematiki Vabljeni so strokovnjaki iz vseh naštetih področij, da pripravijo koreferate, ki jih bodo prebrali na omenjeni konferenci. SPREMEMBE — IMENOVANJA Od 1. junija 1983 dalje je v. d. glavnega direktarja IBT Trbovlje Alojz Kramljak, dipl. prav., dosedanji direktor TOZD Projektlva v IBT. Od istega dne dalje pa je v. d. direktorja TOZD Projektlva Marjan Grošelj, dipl. inž. gr. Prvo srečanje UPOKOJENCEV JUGOSLAVIJE V TRBOVLJAH Zveza upokojencev Jugoslavije bo pripravila v soboto 23. julija 1983 v Trbovljah prvo proslavo ob dnevu upokojencev Jugoslavije. Proslava se bo pričela omenjenega dne ob 10,30 v Delavskem domu v Trbovljah. Udeležence proslave bo pozdravil predsednik Zveze upokojencev Jugoslavije, slavnostni govornik pa bo Marjan Orožen, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, nato pa bodo peli pevski zbori društev upokojencev Slovenije in Hrvatske. Na proslavi bo sodelovala tudi Delavska godba Trbovlje. Organizator proslave je Društvo upokojencev Trbovlje. I Na koncertu bodo nastopih: a) Mešani pevski zbori iz Divače, Murske Sobote, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Šoštanja, Prevalj, Senovega, Krškega, Celja, Beltincev, Novega mesta, Radovljice in Hajdine. Iz Hrvatske pa iz Sesvet in Karlovca. b) Ženski pevski zbori iz Javornika, Malečnika, Laškega, Postojne, Slovenj Gradca , Domžal, Velikih Lašč, Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Radovljice, Kidričevega in Ljutomera. Iz Hrvatske pa iz Čakovca in Šibenika. c) Moški pevski zbori iz Predoselj, Divače, Ptuja, Žalca, Idrije, Maribor — Tezno, Maribor — Podbrežje, Maribor —• Center, Laškega, Sežane, Ponikve, Kobarida, Škofje Loke, Ruš, Postojne, Tržiča, Hrastnika, Kranja, Ljutomera, Slovenj skih Konjic, Izole, Domžal, Radovljice, Jesenic, Prevalj in Lovrenca na Dravskem polju. ‘s Skupno bo nastopilo 53 pevskih zborov iz Slovenije in štirje pevski zbori iz Hrvatske. Republiška srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije so bila doslej: Nov samski dom v Trbovljah v Šuštarjevi koloniji je v gradbenem pogledu končan. Projektirali so ga v IBT — TOZD Projektiva Trbovlje, gradilo ga je SGD Beton — TČZD Operaitiva Zasavje, Trbovlje, nadzor nad deli pa je imel sektof za investicije pri DS Tehnično strokovnih opravil kombinata. — leta 1975 v Ljubljani, — leta 1976 v Trbovljah, — ‘leta 1977 v Velenju, >— leta 1978 v Krškem, — leta 1979 v Celju, — leta 1980 v Mariboru, — leta 1981 v Sežani, — leta 1982 v Kamniku. Letošnje 9. srečanje pa bo zopet v Trbovljah. Srečanje pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije, organizatorji pa so društva upokojencev v krajih, kjer srečanja potekajo, (tl) V Koloniji 1. maja v Trbovljah je v gradnji B blok za stanovanaja, upokojencev. Dela gredo h kraju. Po vsej verjetnosti pa sebodo prvi stanovalci vselili v ta blok sredi leta. Foto: A. Bregant Spremembe STOPENJ DAVKOV IZ OSEBNEGA DOHODKA Junaki Španije V Uradnem listu SRS št. 19 z dne 2. 6. 1983 so bile objavljene spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz OD in stopenj prispevkov iz OD za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983. Od 17. junija dalje veljajo za občine, v katerih delujejo naše organizacije združenega dela, naslednje prispevne stopnje: * “S -5,'C S > a a-a g 15 Tl .s S-s aj l!!l ^ a •rp C/D Cg *rH d, ^ iv d O N "O d, U d- Črnomelj 12,86 28,64 Hrastnik 12,827 28,897 Krško 13,43 30,18 Laško 12,36 28,35 Trbovlje 11,69 27,45 Zagorje 11,75 28,15 PREGLED ŠPANSKIH BORCEV IZ REVIRJEV Ledenik Ivan se je rodil 1914 1. v Hiastniku. Bil je delavec. Njegova družina se je preselila v Francijo po veliki rudarski stavki 1923. leta, ko je bil njihov oče odpuščen zaradi sodelovanja v njej. V Španijo je prišel skupaj z bratom januarja 1937. leta. Umrl je po vojni v Franciji. Ledenik Ladislav se je rodil 1913. leta v Hrastniku. Bil je delavec in je kot član KPF aktivno deloval v naprednem delavskem gibanju med našimi izseljenci v severni Franciji. V Španijo je odšel januarja 1937. leta. Padel je še isto leto na jaren-ski fronti. Češnjevar Franc se je rodil v Trbovljah, bil je delavec. V Španijo je prišel iz Belgije. Padel je 1937. leta na fronti pri Belchite. Češnovar Rudi se je rodil 1913. leta v Nemčiji. Zaposlen je bil kot delavec v trboveljski cementarni. Bil je član Skoja in je deloval v naprednem delavskem gibanju v re- (nadlajevanje in konec) vir j ih. V Španijo je odšel s prvo skupino trboveljskih prostovoljcev avgusta 1937. leta. Padel je še isto leto na fronti pri Brunette. Čok Alojz se je rodil 6. 5. 1902. leta v Šentjurju (Podkum). V Španijo je prišel 1937. leta iz Francije. Dolenc Ivan se je rodil v Hrastniku in bil po poklicu delavec. V Španijo je prišel 15. 11. 1936 iz Francije. Padel je septembra 1938. leta na eberski fronti. Dolinšek Ivan se je rodil 6. 8. 1914. 1. v Trpačanah pri Ilirski Bistrici. Njegov oče je bil sodar, doma iz Hrastnika. Že od zgodnje mladosti je delal kot aktivist KP. Leta 1936 je pred aretacijo pobegnil k sorodnikom v Francijo. Pri svoji teti Micilti Zupanc, ki je živela v Lensu, je dobil stike s KPF in jugoslovansko sekcijo v Parizu. Po direktivi je nato delal med jugoslovanskimi in italijanskimi rudarji v tem predelu Francije. V Španijo je odšel z gmpo prostovoljcev okrog 15. 11. 1936. 1. in doba degalno ime Juan Ferraro. V borbah je bU večkrat ranjen. 10. 2. 1939. je z ostalimi borci prestopil mejo. Internirali so ga v taborišče Argelles sur Mer in nato v Gurs. Med 2. svetovno vojno je delal v odporniškem gibanju v Belgiji in nato na Dunaju. Sedaj živi na Reki. Glavan Vrane se je rodil 1902. leta na Igu pri Ljubljani. Bil je delavec in je živel kot ekonomski emigrant v Franciji. Delal je kot član KP v naprednem delavskem gibanju med našimi izseljenci. V Španijo je odšel 21. 11. 1936. I. iz Francije. Umrl je februarja 1961. leta v Trbovljah. jazbec Avgust se je rodil 27. maja 1912. leta v Trbovljah. Po poklicu je bil mizar, a je bil večinoma brezposeln in je delal priložnostna dela, Id jih je občina organizirala za svoje brezposelne. V članstvo Skoja so ga sprejeli 1935. leta in je sodeloval v raznih akcijah, ki sta jih Partija in SKOJ organizirala v revirjih. V Spaniio je odšel s prvo grupo prostovoljcev iz Trbovelj avgusta 1937. leta. Padel je marca 1938. leta pri Teruelu. Klenovšek Jože-Jup je bil rojen 24. 12. 1902. leta v Trbovljah, rudar. Bil je med prvimi člani KPJ v Trbovljah. Kot politični in ekonomski emigrant je 1922. leta odšel najprej v Avstrijo in nato v Belgijo. Po desetih letih so ga tamkajšnje oblasti kot politično sumljivega pregnale nazaj v Jugoslavijo. V Trbovljah je ostal do septembra 1935. leta. Ves ta čas so ga preganjali in večkrat zaprli. Ker je bilo njegovo delovanje v Trbovljah zelo otežkoče-no, je odšel po nalogu KPJ v SZ. V Španijo je odšel 1937. leta in še isto leto padel 17. avgusta 1937. pri Belchitte. Kolar Ivan je bil rojen 1906, doma je bil iz Zagorja. Zaposlen je bil kot rudar. V Španijo je prišel 28. 1. 1937. leta iz Francije. Umrl je verjetno med drugo svetovno vojno. Koprivšek Freone je bil rojen 8. 10. 1913. leta v Trbovljah. Po poklicu je bil rudar. Leta 1936 so ga pri rudniku zaradi napredne miselnosti odpustili in je odšel na delo v Francijo. V Španijo je odšel 21. 3. 1938. Po porazu republikanske vojske je bil dve leti v francoskem taborišču, nato v nemškem civilnem taborišču do 1944. leta, ko je pobegnil v Jugoslavijo in odšel v partizane. Decembra 1944. je padel nekje pri Kamniku. Kralj Jože je bil rojen v številni delavski družini 24. 8. 1909 v Ko-tredežu. Živel je v Trbovljah. Po poklicu je bil čevljar. Bil je večinoma brezposeln in je delal pri raznih javnih delih in drugih priložnostnih zaposlitvah. Kot član KPJ je sodeloval pri manifestacijah in razrednih bojih, ki jih je organizirala Partija, tako v pohodu revirskih žena, gladovni stavki rudarjev, v delavskem kulturnem društvu Svoboda. V Španijo je odšel s prvo skupino prostovoljcev iz revirjev avgusta 1937. V Španiji je bil kot kapler vodja topniškega oddelka. Umrl je aprila 1938 v bolnici v Barceloni zaradi dobljenih ran. Krivec Pavel je bil rojen 21. 1. 1914. v Hrastniku. Leta 1923 se je družina preselila iz Hrastnika v Francijo, ker je bil oče odpuščen zaradi sodelovanja v rudarski stavki 1923. leta. Pri rudniku je pričel delati s štirinajstimi leti. Deloval je v naprednem delavskem gibanju med našimi izseljenci, bil je član KP. V Španijo je odšel 26. 1. 1937. leta, kjer se je priključil 15. mednarodni brigadi kot agent za zveze. Bil je ranjen v glavo in je umrl za posledicami rane in meningitisa 16. januarja 1938. leta v bolnici v Mutci ji. Lazar Franc je bil rojen 1906. leta v Trbovljah, po poklicu je bil rudar. V Španijo je prišel 14. 3. 1937. 1. iz Francije. Padel je avgusta 1937. leta na aragonski fronti pri Belchite. Ledinek Anton je bil rojen 1899. leta v bližini Celja. Dalj časa je živel v Zagorju. Po poklicu je bil delavec. V Španijo je prišel oktobra 1936 iz Belgije. Umrl je 1960. leta v domovini. M.arn Alojz je bil rojen 5. 5. 1900 v Krškem. Po poklicu je bil rudar. Deloval je v naprednem delavskem gibanju, bil je član KP od leta 1920. Leta 1926 je emigriral v Francijo, nato pa v SZ. V Španijo je prišel iz SZ, se tja vrnil in leta 1967 v SZ umrl. Meke Franc je bil rojen 7. 9.T899. v Krškem. Po poklicu je bil rudar. Živel je v Franciji. V Španijo je odšel 15. 5. 1937. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil v Kemični tovarni v Hrastniku, kjer se je tudi upokojil. Umrl je v Hrastniku 15. 6. 1968. llemevšek Alojz je bil rojen v Trbovljah, po poklicu je bil rudar. V Španijo je prišel 1936. leta iz Belgije. Padel je 1937. leta. Pepeljnak Vili je bil rojen 1913, leta v Hrastniku. Njegova družina se je preselila po odpustu očeta zaradi sodelovanja v veliki stavki rudarjev 1923. leta v Francijo. Po poklicu je bil delavec, Deloval je v naprednem delavskem gibanju med našimi izseljenci, posebno v sindikalni organizaciji. Bil je član KP. Oktobra 1936. leta je odšel v Španijo in padel še isto leto meseca novembra v bitki za Madrid pri Časa del Čampo. Petek Anton je bil rojen 1897 v Grižar pri Žalcu. Po poklicu je bil rudar in je živel v Trbovljah. Bil je član K P in zato večkrat zaprt. Iz ■ domovine je emigriral v Francijo, od koder je odšel v Španijo 21. 12. 1937. Po porazu republikanske vojske je bil v francoskem in 1942. v nemškem taborišču. Umrl je 1945. v Celju. Pograjce Vinko je bil rojen 1907. leta v Zagorju (Toplice). Po poklicu je bil rudar. (Prišel 1. 1937 iz Francije) Pokeršnik Pavel je bil rojen 1912. leta v Budvanskem vrhu, Trbovlje. Po poklicu je bil rudar. V Španijo je prišel 1. 11. 1936. iz Francije. Umrl je med vojno v Nemčiji. Prosenc Anton je bil rojen 1. 6. 1904. v Zagorju. Bil je član KP od 1924. leta. Isto leto je odšel v Francijo in nato v Nemčijo, od koder je 1931. leta odšel v SZ. Iz SZ je odšel v Španijo ter se po končani državljanski vojni' vrnil k družini v SZ. Izginil je v času Stalinovih čistk, kasneje so ga rehabilitirali. Rancinger Anton (Tonči Štajn) je bil rojen 27. 12. 1910. na Dunaju. Novembra 1917 se je z družino preselil v Hrastnik. Po poklicu je bil steklar. Član SKOJa je postal že 1924. leta. Bil je večkrat zaprt. Po nalogu KPJ je odšel 1930. leta na študij v SZ, kjer je obiskoval skupaj z drugimi našimi partijskimi kadri Komunistično univerzo nacionalnih manjšin Zahoda. 1935. leta se je vrnil v Jugoslavijo in organiziral kot inštruktor CK KPJ pokrajinsko konferenco Skoja v prizem-Ijv. frančiškanske cerkve v Ljubljani. Konec leta 1936. je moral po nalogu KP in Skoja v Španijo, kjer je padel marca 1937. leta pri Guadalajari. , Rinaldo Robert je bil rojen 1892. leta v Podkraju pri Zagorju. Doma je bil v Trbovljah. Po poklicu je bil ključavničar, vendar pa je vse svoje življenje posvetil delu za Partijo. Član KPJ je postal že leta 1920. Kot član prvega slovenskega partijskega vodstva in delegat se je udeležil Vukovarskega kongresa. Kmalu se je moral umakniti iz Jugoslavije in je kot ekonomski in politični emigrant živel najprej v Avstriji. Po odločitvi CK KP Avstrije je odšel 1932. leta v SZ, kjer je obiskoval komunistično univerzo in delal v raznih tovarnah v Moskvi. 13. 3. 1937.1. je odšel iz SZ v Španijo, bil je v 15. mednarodni brigadi. Pred demobilizacijo je bil povišan v kapetana. Na bojišču ob reki Ebro je vodil Juantovo orožarno, ki je oskrbovala borce z lahkim orožjem in skrbela za popravilo. Spomladi 1939. leta se je vrnil iz SZ, kjer je bil od 1941—1943 v partizanski skupini, nato v 1. jugoslovanski brigadi, ustanovljeni na ozemlju SZ. Z njo se je vrnil decembra 1944 v Jugoslavijo. Pred upokojitvijo je imel čin majorja. Po vojni je urejal dokumentacijsko gradivo iz Španije. Umrl je novembra 1975 v Beogradu. Rus Ivan je bil rojen 1894. leta v Dobenju, živel je v Zagorju. Bil je član KP. Emigriral je v SZ, kjer je obiskoval komunistično univerzo v Moskvi. Od tod je odšel 1936. leta v Španijo. Obolel je za TBC in se vrnil v SZ, kjer je tudi umrl 1941. leta. i Sadar Ddnilo je bil rojen 1917. leta V Zagorju, po poklicu je bil delavec. Bil je v Španiji. Saje Viktor je bil po poklicu delavec iz Trbovelj. V Španijo je prišel 1937. leta iz Francije. Padel je isto leto v Valenci ji. Vidic Srečko je bil rojen 20. marca 1916 v Trbovljah. Izhajal je iz delavske družine. Po končanem šolanju je bil brezposeln. Sprejet je bil v Skoj. Deloval je v okviru društva DPD Svoboda Trbovlje. V Španijo je odšel s prvo skupino prostovoljcev iz Trbovelj. Do Pariza jih je vodil avgusta 1937. Miha Marinko. Padel je še isto leto v bitki za Qu in to. Nepopolni podatki so za Andreja Kalašnikova. Iz gradiva Revirskega muzeja ljudske revolucije Trbovlje Vinko Trinkaus (2. nadaljevanje) Knapovščlna m. Saj se bosta ohladila, pobotala, je preudarjal Čile. Ostra sta pa kot sto hudičev. Zavijala sta po stezi med knapovskimi vrtovi. Rudnik, ki je imel pod svojo zemljo speljane rove, bi moral kmetom plačevati odškodnino. Zato so že davno od kmetov pokupili vso zemljo. Zdaj jo je u-prava rudnika dajala knapom v u-porabo, ti pa so jo ogradili z vsem mogočim. Najmanj ena, bližnja gredica je bila zapisana na stanovanje, na sobo. S knapovske strani doline je bil prijeten pogled na Planino, po grebenih Cemšeniške planine. Videl si gozdove, zaslutil, kako mirno je v njih. Vse drugače kot v knapovskih kolonijah, starih, pritličnih hišah, gosto posejanih v breg. Kolonije brez travnikov. V pomanjkanju, želji po pridelku, so vsak košček zemlje, kjer bi lahko bil travnik, knapje prekopali in si napravili vrtiček. Vrtovi, njivice, praviloma ob robeh posejane s fižolom, niso ustvarjale prijetnega videza. Prišla sta v naselje novozgrajenih hiš, ki so ga lepo poimenovali: Dom in vrt. Čile je gledal hiše. Ena lepša od druge. Vrtički, trava, drevje. Vsaj malo svojega prostora, da si lahko v miru predahnil, začutil travo, drevje, prostor. V dvoranici okrajnega ljudskega odbora, kjer je bil sklican politični aktiv vseh štirih revirskih občin, je bilo živahno. Veliko je bilo znancev, ki so se poznali s prvih sestankov, nekaj iz partizanov, tudi izpred vojne. Mahali so si preko vrst, si klicali, najbližji so si segali v roke in izmenjali nekaj besed. Čile je čutil, kako ga napenja od vzburjenja, ko je videl množico zagretih ljudi. Aktivisti v zadnjih vrstah so začeli ploskati. V dvorano so prihajali Joža članica centralnega komiteja partije, starejši moški, nekoliko pogubljene postave, ki ga Čile ni poznal. Za njima, zresnjen, napet, sekretar okrajnega komiteja. Predstavil je Jožo kot organizacijskega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične - partije Slovenije, nato Poldeta člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Povedal je, da bes ta tovariša aktivistom razložila naloge, ki jih čakajo pred volitvami. »Kak bušak sem«, si je začel očitati Čile. »Poldeta nisem poznal«. Obraz se mu je zdel znan, ampak o Poldetu zadje čase ni slišal. Kot je zvedel v partizanih, je bil že v prvem letu upora izdan. Nato o njem ni več slišal. Zdaj ga je videl, kako se toplo smehlja nekaterim znancem izpred vojne, kako si je vtaknil cigareto v ustnik, kako čudno drži naustnik med prsti in zamišljen kadi. Prva je govorila Joža. Zavzeto, tekoče, brez zatikanja. Spomnila jih je na vse težko, kar so pretrpeli med vojno, kako kljub težavam niso klonili in so si izborili svobodo. Zdaj jih čaka dolga, zahtevna naloga, da bodo iz težkih razmer ustvarili delovnim ljudem boljše življenje, kot so ga imeli v stari Jugoslaviji. Spomnila jih je, kako so med vojno rušili gospodarske naprave, požigali tovarne, da bi zavojevalcem povzročili čimveč izgub. Kako jim zdaj to manjka. Posebej še, ker so uničili toliko rudnikov. Cileta je začudilo, ko je omenila, da trenutno v rudnikih nakopljejo komaj šestnajst odstotkov predvojne proizvodnje premoga. Morajo, čeprav je težko, napeti vse sile, da bodo nakopali čim več premoga, ki je zdaj, kot je slikovito povedala Vladka, kri industrije. Čile je sunil Milana, ki je zavzeto poslušal, in mu pomežiknil o podatku, kako na kratko so s premogom. Ni mogel strpeti, pa mu je navdušen šepetal v uho: »Govori pa, kaj? Sem slišal, da je bila pred vojno profesorica. Ni potegnila z gospodi, ampak z delavci.« Milan ga je namrščeno pogledal, pa je Čile nerad utihnil. Razganjalo ga je, da bi govoril. Zavidal je Joži, ki vse tako dobro razume in zna razumljivo povedati. Bilo mu j* všeč, da ni nagnjena k olepševanju, tudi bridko resnico pove odkrito, ostro. Na poziv k razpravi se dolgo ni nihče oglasil. Čile je posumil, da zato, ker jih je skrbelo, če bodo politično nezgrajeni, vprašali kakšno neumnost. Potlej bi jih članica centralnega komiteja poučila, kako nepolitično razmišljajo. Oglasil se je Gričar, zelo prizadeven aktivist, ki je opravil vse naloge, ki so mu jih naložili, ob tem pa je vztrajno godrnjal in sitnaril. Delal je, hkrati pa neprestano spraševal, kdaj se bodo razmere izboljšale. Čile je zaslutil, da Gričar tudi zdaj ne bo vprašal nič drugega kot o preskrbi. Morebiti celo o krompirju, priljubljenem predmetu, ki nekako ni mogel iz Gričarjevega besednjaka. Gričar je bil le toliko preudaren, da je previdno omenil, kako se morajo na sestankih otepati z vprašanji, kdaj se bo preskrba s hrano izboljšala, kdaj bodo lahko začeli brez nakaznic kupovati obleko, obutev in še druge potrebne stvari. Joža, ki nad vprašanjem ni bila presenečena, niti ni kazala posebne ježe, je široko zakrilila z rokami: »Vse to bomo imeli takrat, ko bomo to pridelali ali napravili. Vse kar si želimo, moramo napraviti. Edina velika pomoč so nam pošiljke Unre, ki jih lahko delimo med najbolj potrebne. Zavedati se motate, da so bili to pomlad v polovici naše države še Nemci, da je bilo skoraj pol milijona moških v partizanih. Na številnih, območjih manjka živina, ker smo jo pojedli. Iz Vojvodine so se odselili vsi Banatski Nemci, niso bile posejane niti vse njive, ki bi jih lahko posejali. Ljudje so pridelovali le najnujnejše. Zato so zdaj v industrijskih središčih s preskrbo -težave. Mi skušamo s posebnimi dodatki, z zamenjavami industrijskih izdelkov za hrano spodbuditi kmete, da bi oddali čim-več hrane, da jo ne bi. preprodajali na črni borzi. Kako bomo to uredili, tako bomo živeli!« Trdo spoznanje. Lahko si ga razumel, težko pa je bilo v takem živeti. Posebej še, ker te je napenjalo od ponosa-, da si v svoji državi, imaš svojo ljudsko oblast. Ta nova oblast pa ti še ne more zagotoviti niti najnujnejšega. Če si bil s srcem zraven, si deloval za dobro ljudske oblasti, nisi pa mogel hkrati prepričati množice, ki ni skušala toliko razumeti, kot si je želela imeti najnujnejše. Veliko ljudi pa je bilo prepričanih, da so to le »besede politikov«, kot so rekli. Navajali so en sam razlog, ki naj bi po njihovem ovrgel vse druge. Če je stara Jugoslavija skoraj od začetka vojne lahko prehranjevala vse ljudi, ko si dobil za denar skoraj vse, kar si poželel, kako je mogoče, da nova oblast tega ne zmore? Saj ne želijo za Začetek nič več, kot so imeli pred vojno. To pa je že itak najmanj, kar je bilo po njihovem še znosno. Polde, ki je pojasnjeval jugoslovanske razmere, je omenil, da je zadnje čase delal v Beogradu. Postregel jim je z natančnejšimi podatki, kako hudo je v drugih pre-delih države. Povedal je, da so z južnega dela države mobilizirali vse za boj sposobne moške, da so od osvoboditve Beograda začeli s f.rnot-nim napadam, da so se polovico leta bojevali na vse večjem delu Jugoslavije, ko so bile za delo sposobne le ženske. Po končanem sestanku so znanci obstopili Jožo in Poldeta, drugi pa so zapuščali dvoranico. Čile je bil še nekaj časa pod vtisom vsega, kar je slišal. Trudil se je, da bi si zapomnil poglavitno, kar bo lahko jutri uporabil na sestanku odbora sindikalne podružnice rudarjev. »To so ti glave, kaj?« se je Čile zarežal Milanu. Z bolečo zavistjo sa je pogledal. »Toliko -tega ti vedo in si zapomnijo. Ti, Milan, si še mlajši. Moral se boš zakopati v knjige.« Milan je omalovažujoče zamahnil z roko. Ni se mu ljubilo niti odgovoriti, tako odveč mu je bilo Cile-iovo prigovarjanje. »Za Toneta slišim, da se je v gimnaziji kar dobrp znašel. Pravijo, da ne govori neumno.« Milana je primerjava zdražila. Zaobrnil se je na cesti, se pripravljal, da zavpije. Namesto ostrega ugovora je boleče zavzdihnil. »Toneta je že od mladega vleklo v knjige. Spomnim se, kadar je dobil na posodo zanimivo knjigo, smo ga zaman klicali in vabili na potep. Tudi nogometa takrat ni hotel igrati z nami. Bil je kot obseden, dokler ni knjige prebral do konca. Nato pa je že iskal drugo. Zanj se ne čudim, če pametno govori. Saj je toliko prebral, da bi bilo hudičevo čudno, če se od vsega prebranega ne bi tudi nekaj zapomnil.« »Povem ti, ni mi prav, pa lahko Tonetu poveš. Ni mi prav, če kdorkoli od knapovskih otrok, ki bi lahko dobro politično deloval med knapi, začne s šolanjem,« se je začel razburjati Čile. Pod vtisom sestanka je čutil potrebo po predavateljih. Med knapi bi rad deloval z uspehom. Zato pa je potrebna volja in gobec. Namazan, oster jezik, ki preseka nergače. Tak, ki se šola, pa naj mi govorijo kar hočejo, bo moral vleči bolj na gosposko, kot na delavsko stran. Povem ti, Milan: mi bomo še krvavo potrebovali pametne delavce! Če bo ta oblast delavska, potem se bodo bivši in novi gospodje zmerom upirali, da bi popustili in dali delavcem polno veljavo. Pred vojno je bilo v dolini nekaj partijcev, ki so veliko brali. Zdaj pa, kot vidim in slišim — nas gonijo po vseh mogočih sestankih. Tako, da tudi tisti, ki bi imeli veselje, ne utegnejo veliko brati. Mene, to ti bom kar priznal, knjige posebno ne mikajo. Rad bi le veliko napravil, delal, da bi se poznalo!« Zavila sta v gostilno pri Volkar-iu. Velika šoba je bila že skoraj polna gostov. Čile se je oziral naokrog, dokler ni v kotu zagledal Alojzija, svojega mladostnega prijatelja. Alojzij je zamišljen gledal v mizo in se za hrup v gostilni ni zmenil. Čile je pomignil Milanu, da sta se napotila It mizi v kotu. Ko sta zaropotala s stoli, je Alojzij prestrašen dvignil glavo. Dolgo, skoraj minuto je nepremično gledal Cileta. »Lahko prisedeva?« je užaljen vprašal Čile. Alojzij ga je gledal. Niti trenil ni z obrazom. Tudi nejevolje ni kazal, ko sta prisedla. (nadaljevanje sledi) Prve rudarske stavke na Slovenskem Založba Delavska enotnost pri ČGP Delo je izdala za letošnji dan slovenskih rudarjev brošuro z naslovom »Prve rudarske stavke na Slovenskem«. Brošura obsega nekaj čez sto strani, napisala pa sta jo zgodovinarja Franc. Rozman in Miroslav Stiplovšek. Vsebina zajema delavsko gibanje v revirjih od leta 1883 dalje. Knjižica je izšla prav ob 100-letnici prve rudarske stavke v revirjih. Cena knjižice je 210,00 din. V brošuri so opisane tudi ostale stavke, ki so sledile prvi, to je predvsem stavki leta 1903 in 1923, zato letošnja obletnica ni samo stota obletnica prvte stavke, pač pa tudi 80-letnica in 60-letnica drugih dveh pomembnih stavk v boju rudarjev za pravice in svoj obstoj. Delavska enotnost pa je ob letošnjem dnevu slovenskih rudarjev izdala tudi posebno prilogo, posveče-tio slovenskim rudarjem in premogovnikom. To številko pa so natisnili v večji nakladi in želeli, da bi jo prejeli rudarji v vseh rudnikih. K vsebini omenjene brošure se bomo še povrnili s krajšim povzetkom v naslednji številki našega glasila. (tl) m m b b Izbrana dela Mihe Marinka Varstvo^naravne In kulturne dediščine v_, Trbovljah Nedavno tega je izšel drugi del izbranih del Mihe Marinka. Prva knjiga je izšla za njegovo 80-letnico, to je leta 1980, druga pa koncem preteklega leta. Založniški svet za izdajo izbranih del Mihe Marinka se je sešel koncem maja tega leta in sklenil, da tretja in četrta knjiga izideta koncem letošnjega oz, v začetku prihodnjega leta. S četrto knjigo se bo izbor izbranih del Mihe Marinka zaključil. Založniški svet je menil, da sta obe do zdaj izišli knjigi dobro pripravljeni, vendar zaenkrat še nista dosegli zadovoljivega odmeva. Po vsebini bi mogli koristno služiti vsem, ki se dovolj resno zanimajo ali poglabljajo za boj. slovenskih in jugoslovanskih komunistov pred vojno, med revolucijo in v prvih povojnih letih. Druga knjiga prinaša govore in članke iz Marinkove politične in državniške dejavnosti od osvoboditve do začetka leta 1953. Za to gradivo, objavljeno v zbranih delih, se zanimajo tudi v tujini, Saj gre za prva leta uvajanja socialističnega samoupravnega sistema pri nas. Založniški svet'je mnenja, da bo morda tretja knjiga bolj »popularna«, saj bo v njej objavljenih nekaj doslej še neznanih in javnosti nedostopnih podatkov in ocen o »trboveljskem štrajku« v letu 1958. Sicer pa bo tretja knjiga zajemala čas od začetka leta 1953 do leta 1959, četrta knjiga pa Marinkove prispevke do leta 1966, ko je prenehal opravljati dolžnost političnega sekretarja CK ZKS. 'Vabimo člane kolektiva kombinata, da si sposodijo v knjižnicah ali morda nabavijo Marinkova izbrana dela, z namenom, da jih preberejo in se seznanijo s pogledi, stališči in sklepi nekega zgodovinskega obdobja in procesa, (tl) Kulturna in naravna dediščina je neizmerno bogastvo vsakega naroda. Odnosi do naravne in kulturne dediščine so osnovno merilo stopnji naše omike v večnem iskanju resničnih vrednot življenja in spoznanj človekovega razvoja. Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine Kulturne skupnosti Trbovlje opira svoje delo na dve temeljni izhodišči, ki sta zajeti v dveh pomembnih družbenih aktih. Novi zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine SRS zajema celotno področje zavarovanja našega naravnega, kulturnega in zgodovinskega izročila. V zakonu so podrobno urejena določila o pogojih in postopkih za obnovitev kulturnih dobrin. Delo odbora je natančno opredeljeno tudi v statutu Kulturne skupnosti Trbovlje. Delo odbora poteka na sejah in v povezavi s strokovnimi ustanovami. V razgibanih razpravah so bila v preteklem obdobju obravnavana številna vprašanja, podani zanimivi predlogi in sprejeti tehtni zaključki. Obnova najstarejše hiše v Trbovljah (lovski gradič, Arzenškova hiša) zanima skoraj vse prebivalce naše občine. Arzenškova hiša je po mnenju strokovnih izvedencev kot. tip hiše izjemna' v širšem slovenskem prostoru in spada med najpomembnejše zgodovinske spomenike (spomenik 1. kategorije). Zgodovinska pomembnost objekta je spodbudila predsedstvo Kulturne skupnosti Trbovlje, da je na svoji seji dne 25. 11. 1982 sprejela sklep o aktivni vključitvi skupnosti v obnovo in splošno ureditev Arzenškove hiše. Izdelani so osnovni projekti s programom dejavnosti v obnovljeni hiši. Finančna sredstva za izvedbo osnovnega posega obnove so zagotovljena. Po zagotovilu pristojnih organov skupščine občine Trbovlje se bodo obnovitvena dela začela v poletnih dneh 1983. leta in verjetno zaključila do konca leta. Na pobudo ak. slikarja Leopolda Hočevarja je odbor obravnaval vprašanja umetniških slik, ki so lastnina posameznih organizacij združenega dela na območju občine Trbovlje. Imenovana je bila posebna komisija za popisi teh likovnih del. Nekatere slike imajo precejšnjo u-metniško vrednost, saj so dela priznanih likovnih ustvarjalcev. Po popisu slik bi lahko te likovne dosežke razstavili in predstavili širši javnosti v Trbovljah. Člani odbora so po daljših razpravah sprejeli odločitev o ureditvi rudarskega stanovanja iz začetka 20. stoletja z vso značilno opremo in predmeti. Odbor v celoti podpira to pobudo in bo na prihodnji seji skupščine kulturne skupnosti predlagal sklep o ureditvi rudarskega stanovanja istega časovnega obdobja. Na skupnem sestanku predstavnikov odbora, revirskega muzeja in REK Edvarda Kardelja je bil sklenjen dogovor o pristopu in uresničitvi ureditve pristnega rudarskega stanovanjskega prostora iz daljne preteklosti. Z njim bo obnovljeno zgodovinsko izročilo mlajšim rodovom naše družbene skupnosti o težkem delu in življenju rudarjev pred osvoboditvijo. Rud. Trbovlje bo naj-brže odstopil staro stanovanje v spomeniško zaščitenem .naselju Njiva za načrtovano preureditev in o-premo prostora. Po predlogu odbora bodo te zamisli objavljene preko Radia Trbovlje in tiska z namenom, da vzpodbudijo širše zanimanje javnosti za urejanje vprašanj naše kulturne dediščine. Odbor bo predlagal skupščini Kulturne skupnosti Trbovlje imenovanje komisije, v kateri bo tudi predstavnik REK EK, z nalogo, da tekoče spremlja in usmerja vse aktivnosti, povezane z ureditvijo starega rudarskega bivališča. \ Med prihodnjimi nalogami odbora je tudi'ureditev foto-dokumenta-cije o stalnih spremembah našega okolja in izdaja brošure, ki bo vsebovala popis pomembnejših kulturnih spomenikov po krajevnih skupnostih skupno s predpisanim varstvenim režimom. V vrsti številnih vprašanj, ki so povezana z našo zgodovino in preteklostjo, izstopajo nekatera in zahtevajo prave odgovore: Kakšna bo zunanja ureditev Arzenškove hiše ob predvideni gradnji novega stanovanjskega objekta v neposredni okolici? Nadalje-staro pokopališče (za Kobacom). Kaj predvidevajo razvojne zasnove za to območje? Obnovitev cerkvice v Retju, Graščine ob cesti za Savo proti Zagorju, mitnica ob cesti proti Hrastniku, možnosti medobčinskega sodelovanja revirskih občin pri obravnavanju vprašanj naravne in kulturne dediščine. V bodoče bo Kulturna skupnost Trbovlje posebno preko odbora za varovanje naravne in kulturne dediščine odločno zastopala stališče, da brez njenega predhodnega soglasja ni mogoče odstraniti (porušiti) nobenega zaščitenega objekta, spomenika ali kulturne vrednote na področju Trbovelj. To pravico in dolžnost ji daje v celoti nov zakon o naravni in kulturni dediščini SRS. Ljudstvo, ki spoštuje naravno in kulturno dediščino, ima v sebi neusahljivo moč čistega kulturnega spoznanja. Z novimi vzpodbudami za zavarovanje stoletnih izročil, kulturne dediščine in sodobnih u-metniških dosežkov, pridajmo kulturi dejanja naše zrelosti pri iskanju poti v nov svet humanega sožitja. Janez Zavolovšek Nsfi zborovodje se se predstavili Dne 16. junija 1983 je bil ob 19. uri v dvorani Glasbene šole v Trbovljah diplomski koncert slušateljev zasavske zborovodske šole, ki se je letos končala po dveh letih. Koncert je pripravila Zasavska pevska skupnost ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje. Koncert je pričel z uvodno besedo Rihard Beuerman, pozdravil polno dvorano poslušalcev,- med njimi je bilo tudi nekaj gostov, nato pa je Jože Bernot sproti predstavil zbore in nove zborovodje, ki so s tem nastopom končali zborovodsko šolanje. Vsak zborovodja, bilo jih je trinajst, je dirigiral po dve pesmi. Tako smo v Zasavju bogatejši na tem področju za naslednje nove zbo- rovodje: Boštjan Pešec, Tina Tru-gar, Tanja Pavlič, Karmen Gornik, Jožica Beuerman, Florjana Lavrin, Viktor Feie, Karmen Štefanec, Alenka Flere, Viljem Alt, Rihard Majcen, Barbara Glas in Igor Drnovšek. Vsem, ki so uspešno opravili zadnjo preizkušnjo, toplo čestitamo! l Na diplomskem koncertu so pod vodstvom novih zborovodij sodelovali: — Otroški pevski zbor iz OŠ, PE Ivana Cankarja, Trbovlje; — Otroški pevski zbor iz OŠ, PE Tončke Čeč, Trbovlje; —■ Otroški pevski zbor iz OŠ Toneta Okrogarja iz Kisovca; !— Mladinski pevski zbor Trbovlje; —• Moški pevski zbor Zarja, Trbovlje; — Mešani pevski zbor Slavček, Trbovlje. Vsak zborovodja je dobil po odpetih pesmih listino — diplomo in knjižno darilo, kar sta posredovala Rihard Beuerman in Jože Skrinar. Po koncertu je spregovoril Radovan Gobec, skladatelj in dirigent. Čestital je tako diplomantom — novim zborovodjem, kakor tudi organizatorjem in predavateljem te šole. Vse te je izredno pohvalil in dejal, da je to velika obogatitev za naše pevske zbore. Zelo pohvalno pa se je izrazil o šoli sami, saj je ena redkih, ki se je lotila tako zahtevnega dela in ga nadvse uspešno končala. Predsednik Zasavske pevske skupnosti in zborovodja Rihard Majcen se je zahvalil vsem predavateljem za vloženi trud, enako tudi sodelujočim pevskim zborom ter pobudniku te šole Rihardu Beuer-manu. Koncert je potekal pod geslom: Pojo naj ljudje! In vse kaže, da bomo še peli, saj smo dobili vrsto novih zagnanih in pesmi predanih zborovodij. T. Lenarčič Koncert TREH DOMAČIH DIPLOMANTOV Dne 15. junija ob 19,30 je bil v dvorani Glasbene šole v Trbovljah koncert treh diplomantov srednje glasbene šole v Ljubljani. Nastopili so: —- Matej Bovhan, trobenta, (razred prof. Jožeta Žitnika), pri klavirju prof. Slavica Gregl; — Matjaž Kmet, harmonika, Irazred prof. Erno Sebastijana); —■ Toni Umek, klarinet, (razred prof. Alojza Zupana), pri klavirju prof. Andrej Jarc. Vsi trije so bili pred leti učenci Glasbene šole Trbovlje, Bovhan in Umek pa sta tudi člana Delavske godbe Trbovlje. Vsi trije diplomanti so zaigrali skupno deset zahtevanih del in navdušili številne poslušalce. Po končanem koncertu je pozdravil navzoče in čestital novim diplomantom Ivo Zmrzlak, direktor Glasbene šole Trbovlje in jim izročil manjša knjižna darila. Novim diplomantom pa so čestitali tudi predstavniki Srednješolskega kulturnega društva Trbovlje in se jim zahvalili za večletno sodelovanje. Vsem tem tudi naše čestitke! (tl) Inventura kulturnih prireditev V zadnjem obdobju se je zvrstilo na območju, kjer delujejo delovne organizacije našega kombinata, precej kulturnih prireditev. Na marsikateri pa so sodelovali razni ansam-bli-vokalni in instrumentalni, gledališki, likovni in drugi, v katerih so vključeni člani kolektiva kombinata. Kot običajno jih bomo nekaj našteli. Koncerti 26. maja je bila v Delavskem domu v Zagorju IV. revija devetih otroških in mladinskih pevskih zborov iz Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja. 27. maja je bila 15. jubilejna revija zasavske pevske skupnosti v Trbovljah. Nastopilo je 22 pevskih zborov v Delavskem domu, Svobodi II in Glasbeni šoli. 1. junija so na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Trbovlje v Delavskem domu nastopili v kulturnem delu programa člani mladinskega šolskega ansambla Mladi upi iz Trbovelj. 9. junija je pripravil mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt krajši koncert na proslavi ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Delavskem domu v Trbovljah. V dneh 10,—12. junija sta sodelovala na 15. mladinskem pevskem festivalu v Celju, Mladinski pevski zbor Vesna pod vodstvom Riharda Beuermana iz Zagorja in Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Oba zbora sta prejela na tem zveznem tekmovanju bronasto kolajno. Čestitamo! 15. junija je bil v Glasbeni šoli v Trbovljah koncert treh diplomantov domačinov, ki so končali šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Nastopili so Matej Bovhan — trobenta, Matjaž Kmet — harmonika in Toni Umek — klarinet. 16. junija je bil v Glasbeni šoli v Trbovljah diplomski koncert trinajstih novih zborovodij v organizaciji zasavske pevske skupnosti. 27. maja je bil v Delavskem domu v Zagorju koncert Delavskega pihalnega orkestra Zagorje (v okviru abonmaja). 29. maja je bila na Izlakah revija in tekmovanje harmonikarjev z domačo harmoniko. V dneh 18. in 19. junija so se številni pevski zbori iz naših krajev udeležili v Šentvidu pri Stični 14. festivala slovenske pesmi. Nastopilo je skupaj 245 zborov in blizu 8.000 pevcev in pevk. Slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Gledališke predstave 22. maja na Izlakah — Zadrega nad zadrego, v izvedbi gledališke družine iz Mlinš. 31. maja je bila v Delavskem domu v Trbovljah 6. abonmajska predstava za večerni abonma. Nastopila je drama SNG Ljubljana z delom Garderober. 11. in 12. junija so v Črnomlju gostovali slovenski ljubiteljski odri. Prikazali so osem predstav. Na posebnem posvetu so govorili o svojem položaju in gledališču v Sloveniji nasploh. Likovne razstave Od 25. 5. do 13-. 6. in od 13. 6. do 30. 6. 1983 sta razstavljala člana likovne sekcije Relik Jože Ovnik in Vanda Besednjak likovna dela v Zlatarni Celje in Zdravstvenem domu Center v Celju. Ovnik je razstavljal 12 grafik, Besednjakova pa 20 dekorativnih unikatov v steklu. Od 13. do 30. 6. je razstavljal Alojz Nadrah, član likovne sekcije Relik Trbovlje, 10 grafik, deloma tudi barvnih, v likovnem kotičku knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Od 13. do 28. 6. je bila razstava v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu na temo: Druga grupa odredov. Pripravila sta jo Revirski muzej ljudske revolucije in Galerijski svet pri odboru za likovno dejavnost ZKO Trbovlje. Od 31. maja do 10. junija je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu skupna razstava del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic in Relika iz Trbovelj. Dolik je razstavljal 15 del desetih članov, Relik pa 33 del 15 članov. Razstava je bila pripravljena v počastitev občinskega praznika občine Trbovlje. Občini Jesenice in Trbovlje sta pobrateni in to pobratimstvo se odraža tudi na tesnem kulturnem sodelovanju. V času od 20. 5. do 4. 6. je bila v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah filatelistična razstava na telo: Tito. Pripravil jo je Ludvik Goleč, član filatelističnega društva Trbovlje. Istočasno je potekala v teh prostorih tudi razstava likovnih izdelkov učencev osnovne šole — pedagoške enote Alojza Hohkrauta, Na mednarodnem grafičnem bienalu je prejel odkupno nagrado po izboru posebnih žirij Janez Knez, akademski slikar iz Trbovelj. Nagrade so redke, zato so toliko pomembnejše. Med razstavami, ki niso likovnega značaja, je bila tudi razstava zaščitnih sredstev in opreme v avli Delavskega doma v Trbovljah. Enodnevno razstavo sredstev in opreme* za civilno zaščito, protipožarno in osebno zaščito občanov je pripravil občinski štab civilne zaščite v sodelovanju s trgovsko organizacijo Ju-gotekstil — ONA ON iz Ljubljane pred letošnjim občinskim praznikom. Na Vrheh, pri domu revirskih in savinjskih borcev, je maja in junija izdeloval kipar 2ivkovič iz Lazarev-ca spomenik na temo NOB, in to v granitu. Izdelal ga je v okviru pobratenih občin Lazarevac — Trbovlje in pobratenih organizacij ZZB NOV Lazarevac in Trbovlje. Spomenik bo ob bližnjem prazniku na Vrheh. Odkritje pripravlja ZZB NOV Trbovlje, (tl) Rudniku daje svoje življenje, daje in tvega, ne da bi vedel, kako zelena je površina, kakšna je svetloba dneva, ki je daleč proč. Tu pa je vztrajna noč, delo je trdo, prižgana je luč, človek kot senca na steni odseva. IZPOSOJENI TRENUTKI RESNICE Najglobje občutiš kakšno stvar, če zaradi nje trpiš. Flaubert Načela je treba imeti pri velikih stvareh, pri drobnih zadostuje usmiljenje. Camus Življenje je popotnik, ki pušča, da se njegov plašč vleče za njim -in briše njegove sledi. Argon Življenje je večje od umetnosti. Šel bi še dlje in rekel, da je človek, katerega življenje se najbolj približa popolnosti, naj-večji umetnik, kajti kaj je u-metnost brez trdnih temeljev in okvira plemenitega življenja. Gandhi Veliko ljubimcev pomeni, da velikokrat niste imeli sreče. Vilmarin Edina reč, ki jo lahko polepšamo, ne da hi jo pri tem uničili, je resnica. Drago Zavrašek RUDAR — ČLOVEK KOT SENCA V globini pod zemljo stena se zdruši. Rudarji na mesto nesreče hitijo, zunaj zvonovi, zvonovi zvonijo... Rudar pod zemljo trpko vzdihuje, srce še utripa, hoče živeti! Spet se usuje in lučka življenja nič več mu ne sveti. Rostand Rudarstvo in energetika ZMANJŠANA PORABA PREMOGA V ANGLIJI Naj novejši podatki angleškega ministrstva za energetiko kažejo, da je v prvem četrtletju letos- proizvodnja surove nafte in derivatov v Angliji večja napram istem obdobju lanskega leta, medtem ko se je poraba hkrati zmanjšala. Angleška oz. britanska proizvodnja nafte se je povečala v prvem trimesečju letos na 27,7 milijona ton, izvozili pa so jo v istem obdobju 15,2 milijona ton. Hkrati se je skupna poraba vseh vrst energije zmanjšala za 1,9 0/0, in to na 90,7 'Vo milijona ton ekvivalentnega premoga. To zmanjšanje se pripisuje največ blagi zimi. Poraba premoga se je v prvem trimesečju letos povečala za 3,3 0/° na 30,5 milijona ton medtem ko se je proizvodnja istočasno zmanjšala za 2,1 0/0 na 34,2 milijona ton. V tem času so izvozili 1,6 milijona ton premoga. PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI V prvih štirih mesecih letos so jugoslovanski premogovniki dobavili kupcem 19,099.000 ton črnega in rjavega premoga ter lignita. Praviloma naj bi vsak mesec nakopali najmanj 5 milijonov ton premoga, da bi lahko izpolnili letošnji proizvodni na« črt po energetski: bilanci. Pri ugotavljanju vzrokov zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja tempa dela v premogovnikih, je treba ugotoviti hkrati tudi možnosti, da bi dosedanji zastanek v proizvodnji premoga v nadaljnjih mesecih nadomestili. Vzroki so približno- enaki, kot so bili pretekla leta, zato jih ne bi ponavljali. Letošnja štirimesečna proizvodnja premoga je večja od lanske v tem obdobju za 860.000 ton ali za 4,7 0/°. V letošnjem letu pa je bil glede na energetsko bilanco, predviden večji skok v proizvodnji. Težave niso bile samo pri jamskem pridobivanju premoga, pač pa tudi pri površinskem. V tem času so bile v remontih nekatere termoelektrarne, ki pa niso premoga deponirale tako, kot je bilo pričakovati. Znano je, da nihanja v proizvodnji premoga in manjše dobave termoelektrarnam potegnejo za seboj tudi manjše dobave ostalim kupcem. Proizvodnja premoga namreč ne poteka ločeno- za termoelektrarne in o-stale porabnike, pač pa skupaj. Debelejše vrste dobavljajo premogovniki industriji in široki porabi, drobne vrste pa pokurijo termoelektrarne. Premogovniki se še nadalje ubadajo s pomanjkanjem rezervnih delov za močnejšo mehanizacijo, pomanjkanjem gumijastih- trakov, pa tudi z ostalim reprodukcijskim materialom, brez katerega si danes ne moremo predstavljati visokih storitev in kar lahko daje večjo proizvodnjo. NAPRAVA HALDEX ZA PRIDOBIVANJE PREMOGA IZ JALOVINE Madžarsko — čehoslovaško podjetje Haldex — Ostrava postavlja že 50. napravo Haldex za pridobivanje premoga iz jalovine. Tako poročajo iz Slovaške. Haldex tehnologija zagotavlja ekonomično pridobivanje 10 do 15 0/° premoga iz jalovine. Napravo so izpopolnili strokovnjaki iz madžarskega mesta Ta--tabanja. 2e pred nekoliko leti je angleška firma odkupila licenco zo to "tehnologijo in zgradila več naprav v Angliji, Južni Afriki in Avstraliji. Madžarsko tehnologijo za- recikliranje premoga iz jalovine kori- stijo tudi nizozemska .in turška podjetja. V teku je postavitev takšne naprave tudi v Avstriji. 50. naprava Haldex bo stala v jalovišču rudnika Zarubek v Ostravi. Iz 500.000 ton jalovine bodo letno izločili 55.000 ton premoga, granulacije od 0,5 do 32 mm. Naprava bo končana leta 1984, v njo pa bodo investirali 65 milijonov čehoslovaških kron. Preteklo leto je tudi neka ameriška firma odkupila licenco za to tehnologijo. Napravo bodo- postavili že letos sredi leta. NAFTA POD JADRANSKIM MORJEM Zagrebška IN A — Naftaplin je 13. maja tega leta seznanila javnost, da so po 140 dneh neprekinjenega dela pri vrtanju na nafto v Jadranskem morju blizu Zadra prišli do slojev a-pnenca, ki v svojih razpokah vsebuje nafto. Takoj za tem so so iz globine 4500 m vzeli več vzorcev. Pod ultravijoličnimi žarki se je pokazala bogata nasičenost z ogljikovodikom. V strokovnem pogledu je govor o pozitivnih sledeh nafte v apnencu, oziroma njegovih razpokah. Da bi lahko naftonosne sloje proučili, je treba v vrtine vgraditi 7 eolske cevi iz posebnega jekla, kar pa je vezano na uvoz. Zato pa bi morali zagoto-viti okoli 500.000 dolarjev. Prav zaradi pomanjkanja teh cevi že stoje nekaj časa štiri vrtalne garniture, prav tako pa stoji tudi, vrtalna ploščad Pa-non. INA — Naftaplin je o tem seznanila pristojne organe. Od pozitivne rešitve tega vprašanja je odvisno nadaljnje raziskovanje in ugotovitev komercialnih možnosti za eksploatacijo nafte in plina v tem delu. HIDROELEKTRARNA MOSTAR POTREBUJE POSOJILO Zvezni izvršni svet je proučil informacijo o razgovorih z Mednarodno banko za obnovo in razvoj glede na zahtevo za najetje posojila, ki bi rabili za zgraditev hidroelektrarne Mostar. V teku so razgovori med Narodno banko Jugoslavije in zveznim sekretariatom za finance. Nastopa namreč vprašanje, kdo bo odplačeval glavnico in obresti za najeto posojilo. To izjavo pa mora priskrbeti E-1 ektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je za razvoj jugoslovanske energetike doslej odobrila 7 posojil v skupni višini 396 milijonov dolarjev. Projekt »srednje Neretve« zajema sistem treh. hidroelektrarn, Gra-bovica, Salakovac in Mostar. Vse tri so locirane med Jablanico im Mostarjem. Mednarodna banka je pripravljena, dahi odobrila posojilo« 60 milijonov dolarjev ali 45 0/° od skupne predračunske vrednosti celotnega objekta. Preostalih 6 milijard bi zagotovil investitor in domače banke. MANJŠA RAST PORABE ENERGIJE NA SVETU Po ocenah, ki so- jih pred kratkim objavili s strani družbe »Phillips Petroleum Ca,« se bo stopnja rast; porabe energije v svetu v naslednjih 20 letih najverjetneje ublažila in bo manjša od stopnje rasti v preteklih 20 letih. V naslednjih dveh letih pričakuj aj-o, da se bo povpraševanje po energiji v svetu umirilo. Na to vplivajo tudi ukrepi v zvezi z varčevanjem in popolnejši stroji, ki terjajo manjšo porabo električne energije. TERMOELEKTRARNA BITOLA I DOKONČANA 4. julija, ob dnevu borcev, bodo v Bitolju slavnostno spustili v redno proizvodnjo novo zgrajeno termoelektrarno Bitola I v sestavu Rudarsko e-nergotskega kombinata Bitola. Termoelektrarna je poskusno začela obratovati 4. novembra 1982 in je prva v sistemu termoelektrarn v tem elektroenergetskem kombinatu. TE Bitola I. ima zmogljivost 210 megavatov in je v času poskusnega obratovanja dobavila porabnikom v Makedoniji 412 milijonov kWh električne energije, za kar so porabili 450.000 ton premoga. Prav tako so rudarji v rudniku Suvodol prekoračili načrt že v prvem trimesečju letos. Nakopali so 524.000 ton pre-moga,kar je za 22 0/<> več, kot so predvideli z načrtom. V -okviru programa izgradnje elektroenergetskih objektov v Makedoniji do leta 2000 je skupščina republiške samoupravne interesne skupnosti za energetiko uradno v začetku junija tega leta sklenila, da bodo zgradili tudi termoelektrarno Bitola III in rudnik premoga Suvodol II v sistemu istega kombinata, Oba objekta naj bi po dosedanjih predvidevanjih zgradili do leta 1987, v njihovo izgradnjo pa bi vložili 27,9 milijarde din. TE Bitola III bi i-m-ela prav tako- zmogljivost 210 megavatov z letno proizvodnjo 1,1 milijarde kWh električne energije. Letna zmogljivost rudnika Suvodol II pa bi znašala 4 milijone ton. TE Bitola II z zmogljivostjo 210 megavatov pa je v zaključni fazi izgradnje. Vse kaže, da bo Makedonija čez štiri leta imela zagotovljenih iz tega elektroenergetskega kombinata preko 3,3 milijarde kWh električne energije. Pri tem je treba omeniti, da je na širšem področju gričevnate Pelagonije preko 300 milijonov ton rezerv lignita, kar zadostuje za redno delo že zgrajenih in bodočih termoelektrarn za najmanj 25 let. Omenjena skupščina je že odobrila za nova dela blizu milijarde din za gradnjo TE Bitola II in rudnika Suvodol II. PREMALO VODE V AKUMULACIJSKIH JEZERIH Kljub dežju, ki je padal zadnje tedine, je elektroenergetska situacija v nekaterih delih države precej težavna. V začetku junija je manjkalo vode v a-kumulacijskiih jezerih hidroelektrarn za približno 800 mili- jonov kilovatnih ur električne energije. V maju so se namreč dofoki vode zaradi -sušnega obdobja precej znižali, zato je nastal tudi dnevni manj ko okoli 6 milijonov kWh električne energije. Posebno pereč je položaj v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji. ROBOTI V RUDARSTVU Sovjetski znanstveniki so pred nedavnim preizkusili poseben stroj za pridobivanje premoga, s čimer naj bi zamenjali človeka na odkopih. Izdelan je tako, da reagira na trdnost rude in motor glede na to spreminja hitrost dela. Industrijsko takšnih strojev zaenkrat še ne izdelujejo. Podobne robote — stroje bodo v njihovih rudnikih začeli uporabljati tudi za nakladanje premoga oz. rude. Sicer pa imajo v ZSSR v raznih -tovarnah že postavljene robote za opravljanje težjih oz. nevarnih del. PREMOG POD KOZARO V kratkem bodo geologi pričeli z izdelavo vrtin na premog na pobočjih znane Koza-re, iz časa NOB. Domnevajo, da leže v okolici Bosanskega Novega in Prijedorja precejšnje zaloge dobrega premoga. V bližnji vasi Ljestljani je do leta 1940 že obratoval premogovnik. Sedaj pa so ugotovili, da je v njegovi okolici še okoli; 10 milijonov ton premoga. Domnevajo pa, da je v okolici Prijedora vsaj 10 krat več premoga. JEDRSKE ELEKTRARNE NA POHODU V ZR Nemčiji grade precej novih elektroenergetskih zmogljivosti, s čimer naj bi omogočila do 3 % povečanje porabe električne energije -na leto. Pri predvideni gradnji novih elektrarn dajejo prednost jedrskim elektrarnam. Zgradili naj bi jih 10, s skupno močjo 13.000 megavatov. Z gradnjo so že pri- čeli in naj bi jih dokončali do leta 1990. Pripravljajo pa tudi gradnjo nadaljnjih novih jedr-akih elektrarn, s skupno močjo 10.000 megavatov. Z gradnjo le-teh pa nameravajo pričeti, čim se bodo pokazali znaki ponovnega gospodarskega vzpona. V naslednjih štirih letih bodo zgradili tudi IS novih termoelektrarn, s skupno močjo 7.000 megavatov. Čeravno grade veliko število novih zmogljivosti, pa po drugi strani v ZRN zelo varčujejo z energijo. V prvih štirih mesecih se je poraba električne e-nergije zmanjšala za 0,2 0/o, čeprav so zmogljivosti elektrarn za preko 10 0/o večje od sedanje porabe. RUDNIK IN TERMOELEKTRARNA GACKO REDNO OBRATUJETA Rudnik in termoelektrarna Gacko sta začela z redno proizvodnjo. S tem se je končal prvi del gradnje energetskih objektov v tem premogovnem bazenu. Termoelektrarna ima moč 300 megavatov, povprečna letna proizvodnja pa bo znašala 1,6 milijarde kWh električne energije. Termoelektrarna stoji na Čačkam polju, kjer so bogata ležišča lignita. Rezerve lignita znašajo na tem področju 343 milijonov ton. To pa o^-mogoča zgraditev še dveh podobnih termoelektrarn. Premog dobavljajo v termoelektrarno s površinskega kopa Gračanica, ki je oddaljen dober kilometer od termoelektrarne. Ta rudnik bo dajal okrog 1,8 milijona ton premoga letno. Projekt so pripravili v SOZD Energoinvest Sarajevo, pri gradnji in montaži pa je sodelovalo več organizacij združenega dela iz Jugoslavije. Oprema za termoelektrarno je- bila delno nabavljena v Sovjetski zvezi, deloma pa so jo izdelali domači proizvajalci. PONOVEN PRIČETEK DELA RUDNIKA IDRIJA Sredi aprila letos so v rudniku Idrija, kjer proizvajajo živo srebro, vnovič pričeli z delom po šestih letih premora. Računali so, da bodo nakopali 2.800 ton rude, vendar tega načrta doslej še niso dosegli. Iz pridobljene rude nameravajo letos pridobiti 46 ton živega srebra. V rudniku je sedaj zaposlenih 170 delavcev. Če pa bi hoteli normalno poslovati, pa bi jih morali zaposliti vsaj še 50. Pri nedoseganju načrta pa se pozna tudi krčenje vzdrževalnih del v času, ko je rudnik stal, zato so sedaj naprave v slabem stanju. Kljub temu pa rudarji idrijskega rudnika zatrjujejo, da bodo zadostili potrebam 16. jugoslovanskim sovlagateljem v proizvodnjo živega srebra. Med enomesečnim obratovanjem so naleteli na nepričakovano bogato rudišče, iz katerega dobe več živcsrebrne kovine, kot pa so sprva predvidevali. Dodatno skrb pa imajo tudi v zvezi z lanskoletno izgubo, za katero še ne vedo, kdaj in kako jo bodo lahko- pokrili. Mudi se jim zelo-, sicer bi morali že ob polletju letos znižati osebne dohodke na raven zajamčenih o-sebnih dohodkov. VARČEVANJE Z ENERGIJO V CEMENTARNAH SOZD Dalmacijacement — Solin je preko tovarne Partizan preizkusil uporabo dela premoga v proizvodnjo cementa. Ko so napravili industrijski preizkus, so zamenjali 20 0/° mazuta s premogom, kar se je zelo dobro obneslo. Sedaj pa preizkušajo možnost 75 0/0 zamenjave mazuta s premogom. Tako bi v bodoče uporabljali le 25 0/0 mazuta kot tehnološko gorivo pri izdelavi cementa. Največji jugoslovanski proizvajalec cementa, ki dobro posluje že vrsto let, se je zadnje leto znašel v zelo težkj, situaciji. Razlog ni v zmanjšani proizvodnji, pa tudi ne v tako imenovanem človeškem faktorju, ker prekoračujejo vse proizvodne in izvozne načrte/ dohodek pa je vse tanjši in manjši. Lansko leto so izvozili na konvertibilno pod- ročje 31 0/0 celotne količine proizvedenega cementa, letos pa računajo, da ga bodo izvozili milijon ton ah 40 0/° od skupne proizvodnje. Da bi privarčevali določena sredstva, ki so jih dajali za nakup velikih količin mazuta, so ob skromnih investicijah pričelj, redno uporabljati tudi premog, kar je uspelo. Tako- so v štirih mesecih letos zmanjšali porabo mazuta za 3,5 0/0, do konca leta pa računajo, da bodo stroške na račun manjše porabe mazuta zmanjšali za okoli 5 do 6 0/° v primerjavi s prejšnjim letom. Razmišljajo pa tudi o možnostih koriščenja smeti oz. odpadkov, ki bi jih namenili za proizvodnjo energije. Zato pa bi seveda potrebovali sredstva, ker bi odpadke predelovali tudi v razne brikete. Toikšen primer se pojavlja tudi pri opekarnah. Tudi opekarne so pred leti uporabljale za proizvodnjo oz. žganje opeke in drugih glinastih proizvodov drobne vrste premoga, kasneje pa so prešle na uporabo mazuta. Sedaj pa se zaradi pomanjkanja mazuta vnovič vračajo na investicije, ki naj bi omogočile vnovično uporabo premoga. Le na ta način bo možno še nadalje ostati na tržišču s svojimi proizvodi. IZGOREVANJE PREMOGA — NOVA TEHNOLOGIJA Nova tehnologija izgorevanja premoga,, ki jo imenujejo tudj, »izgorevanje goriva v suspenziji«, je sorazmerno e-nostavna vrsta tehnologije, ki jo preizkušajo v ZDA. Gre za način, kako bi zmanjšali stroške za čiščenje materije oz. goriv, ki onesnažujejo okolje. Sedanji način izgorevanja premoga daje precej žvepla. Tudi v Veliki Britaniji vlagajo velike napore v to smer. Pričel je obratovati poizkusni obrat, ki zasleduje cilj izpopolnitve izgorevanja gopiva v suspenziji, ki naj bi služil kot ključ za učinkovito metodo proizvodnje električne energije. Najpomembnejši del v kotlu s fluidiziranim slojem je kipeči »sloj« peska ali drobnih vrst pepela, k; nastopa v stanju suspenzije pri vbrizgavanju zraka pod visokim pritiskom s spodnje strani. Ta spodnja masa ima v suspenziji v kotlu funkcijo rešetke. Fluidizirani sloj kotla dviguje premog, ki ga vsipava-jo tako, da izgoreva nekako v zraku, ne da bi se dotaknil tal oz. spodnjega dela. Trenutno je ta metoda še draga, vendar ima precej prednosti, ki jih je treba upoštevati. RASTLINSKI ODPADKI — VIR ENERGIJE Malo čudno se sliši, pa tudi neverjetno je, da imata Slavonija in Baranja poleg nahajališč nafte im plina tudi izjemno velik energetski potencial, ki bi ga lahko izkoristili s predelavo odpadkov in drv oz. lesa. Strokovnjaki so izračunali, da e-nergetska vrednost rastlinskih odpadkov — slame, koruzovine, vinske trte itd. ustreza količini energije, kj jo daje 810.000 ton nafte. Gospodarstvo in široka poraba Slavonije pa je v letu 1978 porabilo energijo, ki ustreza porabi 670.000 ton nafte, kar pomeni, da hi odpadki kmetijskega porekla lahko pokrili energetske potrebe vsega področja. To je le groba raču-. niča. Vsem je namreč jasno, da je težko idealno izkoristiti tudi najkakovostnejše energetske vire, kaj šele kmetijske odpadke. Realno ocenjujejo, da bi obstoječa tehniško tehnološka rešitev omogočila izkoristiti tretjino kmetijskih odpadkov, kar bi znašalo preračunano na ceno uvožene nafte 3,9 milijarde din. Osiješka tovarna Metal, ki deluje v okviru SOZD OLT, je že. začela s serijsko proizvodnjo kotlov vrste »bioplam«. Te kotle je možno uporabljati za koriščenje vseh vrst rastlinskih odpadkov, tako bi lahko s tem zadovoljili energetske potrebe manjših in srednjih porabnikov. Pojavili so se že prvi kupci teh kotlov, predvsem kmetijski kombinati. PREMOG V PODONAVJU Interesna skupnost za geološke raziskave Podonavske regije jie v skladu s cilji in nalogami družbenega načrta razvoja do leta 1985 in načrta razvoja geoloških raziskav pričela z raziskavami področij, kjer domnevajo, da leži premog. Lansko leto so za te raziskave imeli na voljo 37 milijonov din, vseh sredstev pa niso porabili. Premog so iskali v Krepoljinu, Melnioi, Poljanah, Cirikovcu, Drmnu, Zdrelu, Dereznju in Smederevskem Podonavju. Največ sredstev so porabilj, za raziskave v vasi Melnica v Pe-trovcu na Mlavi, kjer leže v zemlji večje zaloge premoga. Za izvedbo rudarskih in vrtalnih del so angažirali tudi razne specializirane organizacije združenega dela. TERMOELEKTRARNA TUZLA — ENERGIJA PO NAČRTU V prvih štirih mesecih letošnjega .leta je termoelektrarna Tuzla proizvedla okoli 1,35 milijarde kWh električne energije s čimer je izpolnila svoje načrtovane obveznosti. V začetku maja pa so začeli z remontom petega bloka z močjo 200 megavatov. Remont bo končan koncem junija. Obstajajo pa možnosti, da bodo z deli pohiteli in jih opravili v skrajšanem roku. RUDNIK BREZA — DOBRA PROIZVODNJA PREMOGA Lansko leto je rudnik Breza ustvaril le 67 0/° načrtovane proizvodnje in je imel za okoli 220 milijonov din poslovne izgube. Letošnji rezultati pa so bistveno drugačni, izredni. V prvih treh mesecih so dosegli rekordno proizvodnjo premoga. V aprilu so namreč nakopali 81.000 ton premoga, kar je za 15.000 ton več, kot so načrtovali. Produktivnost je narasla za 27 0/0, tako da sedaj v Brezi nakopljejo 1.991 kg premoga na šiht, kar je približno enako evropskemu učinku v podobnih premogovnikih.. Po prvih pokazalcih sodijo, da so odpravili tudi izgube. Lanska izguba še ni pokrita, vendar pa ne nastaja nova. Redna in dobra proizvodnja ter veliko povpraševanje po premogu so rudnik Breza napotili, da začne ponovno' odpirati jamo G or uš a, katero so zaprli leta 1970. Dokler je niso zaprli je znašala proizvodnja v tej jami okoli 100.000 ton rjavega premoga letno. RUDNIK TITO — BANOVICI Na površinskih kopih rudnika Tito v Banovičih je skoraj vsa oprema za odpremljanje, transport in pridobivanje premoga uvožena. Zavoljo tega več kot polovica vse mehanizacije stoji zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Da bi rezervne dele zamenjali z našimi, so se povezali s številnimi jugoslovanskimi proizvajalci delov, precej • rezervnih delov pa izdelujejo sami. Tako izdelujejo gosenice za velike bagre v uvožene tovornjake Juntrig, nabavljene v ZDA, vgrajujejo domače kompresorje, vgrajujejo domače dele e-lektro opreme, namesto lordovega motorja pa motorje iz Rakovice, (tl) Proizvodnja IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI PORABA PREMOGA IN TEKOČEGA GORIVA ZA PROIZVODNJO EL. ENERGIJE V TE j L. 1960—1982 Leto 1982 1981 1980 1970 Proizvodnja HE prag 3013 2923 3230 2546 Proizvodnja TE ki prag 4575 4665 3857 1820 Proizvodnja TE ne 1177 123 — — Nakup od industrijskih elektrarn 3 3 3 3 Prejem iz drugih republik 389 992 980 465 Uvoz iz inozemstva 268 47 136 180 Razpoložljiva energija 9426 8553 8206 5014 Oddaja v druge republike 543 198 95 321 Izvoz v inozemstvo 355 19 32 33 Poraba v Sloveniji 8528 8336 8079 4660 Procentualni porast 2 3 73 — Razdelitev porabe v Sloveniji Neposredni uporabniki na 110 kV 2212 2175 2031 1619 Ostali uporabniki na 110 kV 153 186 179 — Uporabniki na 1 — 35 kV 2948 2850 2733 1368 Gospodinjski uporabniki 1745 1912 1747 856 Ostali uporabniki na 0,4 kV 746 737 718 376 Izgube v prenosnem omrežju 230 232 217 141 Izgube v distribucijskem omrežju 494 244 454 300 Prenosne naprave v Sloveniji v l. 1982 Naprave r (kV) 110 220 400 DV štev. 116 9 9 km 1816 309 398 RTP štev. 53 5 2 RP štev. 5 — 2 TR štev. 116 9 7 MVA 4946 1520 2177 Odklopniki štev. 383 i I 28 24 Distribucijske naprave: 1 RTP Nadzem. in kabel, vodi Objekti 110/20-10 kV 35,20/20-10 kV RP TP Nap. kV Dol. km Število 40 '62 109 8060 110 389 MVA 1780 734 1 2120 10—35 11920 0,4 34670 1960 65 70 ■ 80 82 — tekoče gorivo — premog Poraba premoga in tekočega goriva za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah v letih 1960 do 1982. Osnovni podatki O NAPRAVAH EGS (stanje 31. 12. 1982) Proizvodne naprave: moč na pragu Elektrarna štev. agr. v MW HE Dravograd 3 21 HE Vuzenica 3 45 HE Vuhred 3 60 HE Ožbalt 3 60 HE Fala HE Mariborski 8 51 otok 3 51 He Zlatoličje 2 133 HE Formin 2 112 HE NA DRAVI 27 533 HE Moste 4 21 HE Medvode 2 20 HE NA SAVI 6 41 HE Doblar HE Plave + 3 30 Ajba 2 + 1 19 HE NA SOČI 6 49 SKUPAJ HE 39 623 TE Šoštanj 5 669 TE Trbovlje 6 204 TE Brestanica 5 84 TO Ljubljana 2 58 NE Krško 1 316 + SKUPAJ TE 19 1331 HE+TE "58 1954 + slovenski del V nekaj vrstah SKUPNE SLUŽBE SPLOŠNE BOLNIŠNICE SO SE PRESELILE Delovna skupnost skupnih služb za TOZD Splošna bolnišnica je s 15. junijem t. 1. preselila finančno službo v nove prostore. Odslej bodo opravljali svoja dela in naloge v zgradbi na Ulici 1. junija 4. NOVINARJI DELA V REVIRJIH V dneh 10. in 11. junija so se mudili v revirjih novinarji in dopisniki Dela, našega osrednjega časopisa. Prvi dan so i-meli v dopoldanskih urah v Trbovljah delovni razgovor, v popoldanskih urah pa so obiskali rudarje v jamah premogovnikov Hrastnik in Ojstro ter Steklarno. V soboto 11. junija pa so obiskali Termoelektrarno Trbovlje in Čebine, nato pa so V neposredni bližini zgradbe kemijsko tehnološkega laboratorija je Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava zgradila novo strugo Trbovelj ščice v dolžini okoli 100 m. Foto: A. Bregant nadaljevali delovni razgovor s predstavniki revirskih občin. TRBOVELJSKA CEMENTARNA IZVAŽA Cementarna Trbovlje se je odločila, da prične izvažati cement. Letos naj bi ga izvozili vsaj 5.000 ton. Vsak dan ga odpeljejo 22 ton v Celovec. Preko Rudisa pa so sklenili pogodbo za izvoz 5.000 ton cementa za švicarsko firmo Aveling Sales. Sicer pa je cementarna letos proizvedla že za desetino več, kot so predvideli. Njihova prizadevanja pa gredo tudi še nadalje v smeri manjše porabe mazuta in električne energije za proizvodnjo cementa. Za tono cementa so letos porabili dva kilograma mazuta in 10,8 kWh električne energije manj kot lani. Za 30 0/0 zvišana cena cementa pa jim trenutno omogoča nekoliko manj skrbi v finančnem poslovanju. Z izvozom cementa si bodo zagotovili devizna sredstva, potrebna za uvoz rezervnih delov za stroje in naprave. Sicer pa še to — 15 0/o mazuta že nadomeščajo s premogom,, zato naj bi letos razlika v ceni obeh tehnoloških goriv omogočila cementarni prihranek v znesku okoli 25 milijonov din. PRAZNIK OBČINE KRŠKO Dne 3. jun ja so se pričele v Krškem razne prireditve ob občinskem prazniku občine Krško, ki vključuje tudi Senovo. Tega dne so namreč prispeli v Krško udeleženci letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. Naslednji dan, v soboto 4. junija, je bila v Delavskem domu slavnostna seja skupščine občine Krško. Na njej so podelili tudi tokrat najvišja občinska priznanja. V okviru praznovanja so odprli trgovino Tarateksa iz pobratene občine Bajina Bašta. Krajevni skupnosti Nerezine na Malem Lošinju so izročili znak občine Krško za pomoč pri izgradnji delavsko turističnega naselja. Znak občine so prejeli še Stojan Šibila in Alojz Vrečko s Senovega in Pavle Krošelj iz Krškega. Priznanja občine so podelili DO SOP, Gasilskemu društvu Brestanica, Jožetu Unetiču, in Josipu Klepaču. V Delavskem domu v Krškem pa so pripravili bogato razstavo izdelkov drobnega gospodarstva. Industrij ški razvoj v Krškem je bil "razmeroma zelo nagel, temu pa ni sledilo drobno gospodarstvo. V občini Krško je trenutno 363 obrtnikov s 413 zaposlenimi. V občini imajo le eno pogodbeno organizacijo. Sicer pa dajejo drobnemu gospodarstvu v vseh programih vso pozornost. V praksi pa se pri odpiranju novih obrtnih obratov zatika pri prostorih in nakupu potrebnega materiala, devizni, soudeležbi itd. Drobno gospodarstvo v Krškem napaja 27 0/o občinskega proračuna. To pa ni tako zanemarljivo. PITNA VODA V BELI KRAJINI Junija letos nameravajo pričeti z zajetjem izvira Krupe. Gre za boljšo in rednejšo o-skrbo občin Črnomelj in Metlika s pitno vodo. Pri financiranju del bo sodelovala tudi Območna vodna skupnost Dolenjska z 20 milijoni dinarjev, Komunalna skupnost Črnomelj bo prispevala letos 10 milijonov din, sicer pa se dogovarjajo z občino Metlika o sofinanciranju. Pri delih bodo sodelovale mladinske delovne brigade v okviru delovne akcije Bela Krajina 83. NOVO BALINIŠČE V TRBOVLJAH V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika občine Trbovlje so 29. maja odprli novo pokrito balinišče TVD Partizan v Trbovljah. Nepokrito balinišče so uporabljali balinarji več let prej. letos pa so se lotili pokritja. Gre za to, da bi igrišče lahko uporab-Ijaili tudi ob slabem vremenu.' Na pobudo Franca Ježa so i-menovaU gradbeni odbor, ki ga vodi tov. Sluga. Veliko so vložili tudi prostovoljnega dela, skupno 2.600 ur. V balinarski sekciji je včlanjenih 53 tekmovalcev in rekreativcev. Tekmujejo v Zasavski balinarski podzvezi. Ob otvoritvi je tekmovalo 7 ekip iz Celja. Titovega Velenja in Trbovelj. Tekmovanje je bilo 1. junija. V HRASTNIKU POSPEŠENO DOGRAJUJEJO HOTEL Že v prejšnji številki našega glasila smo poročali, da so v Hrastniku pričeli z dograjevanjem oz. dokončanjem obrata družbene prehrane na Logu. Ta obrat so zgradili pred dobrima dvema letoma, sedaj pa se je investitor SOZD Mercator lotil skupno z gostinskim podjetjem Jelka v Hrastniku dograditve tega objekta. Gre za drugo fazo gradnje. Z dokončanjem del naj bi objekt prerasel v hotel, ki bo imel 44 ležišč in 200 sedežev v restavracijskih prostorih. Gradnja je stekla 23. maja letos, dokončana pa naj bf bila v petih mesecih, to je za letošnji dan republike. Investitor je poskrbel za potrebna sredstva. ' REVIRSKA GOSPODARSKA ZBORNICA O RAZVOJU GOSTINSTVA IN TURIZMA Pred nedavnim so na medobčinski gospodarski zbornici revirskih občin razpravljali o stanju in razvoju gostinstva in turizma na zasavskem območju. Ugotovili so, da je področje precej zanemarjeno. V zadnjem času so vidne nekatere izboljšave v gostinski ponudbi, predvsem v Trbovljah in Zagorju, medtem, ko v Hrastniku še vedno manjkajo programi za pospešitev razvoja gostinstva. V Hraistniku, npr., ni enega gostinskega lokala, ki bi ga lahko ocenili s tremi zvezdicami. Tudi zasebni sektor gostinstva je slabo zastopan. Mnenja so, da je treba čimprej izdelati enoten koncept razvoja te dejavnosti in dvig kvalitete gostinske ponudbe. To pa naj bi dosegli le z večjim številom specializiranih gostinskih lokalov, medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem med gostinskimi delovnimi organizacijami, intenzivnejšim vključevanjem zasebnega gostinstva ter ustreznejšo kadrovsko strukturo. Zbornica se je povezala s TTG Ljubljana, tozd Gostinstvo Celje, ki uspešno razvija turizem na svojem območju. Pripravljeni so v Trbovljah odpreti svojo agencijo. MARKO BULC IN MARTIN MLINAR V HRASTNIKU Sredi junija tega leta sta se mudila v hrastniški steklarni, Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije. Sestala sta se s poslovodnimi in samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi delavci. Govorili so o izpolnjevanju proizvodnega načrta, načrta izvoza, nujne povezave vseh slovenskih steklarn, pa tudi o bližnjem referendumu Steklarne in Sijaja. Obiskala sta tudi Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku. Cilj njunega obiska je bil, da bi se lotili akcije, katere posledice naj bi se odražale v intenzivnejšem delu ter boljši in večji produktivnosti. Poudarila sta, da je treba letošnji proizvodni in izvoznj načrt v vsakem primeru doseči. Obljubila sta pomoč Gospodarske zbornice. Predvsiem gre za pripombo proizvajalcev, da federacija ne izpolnjuje svojih obveznosti do plačila izvoznih premij za izvoženo blago in je v tem pogledu v precejšnjem zaostanku. Prav tako sta bila informirana, da Narodna banka predolgo zadržuje izplačilo- deviz za izvoženo blago. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA V ZASAVJU Dne 15. junija 1983 je potekal regijski posvet o uveljavljanju celodnevne osnovne šole. Na posvetu so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. V razpravi so omenjali nujnost uveljavljanja celodnevne osnovne šole s povezovanjem navzven, večjim po-družbljanjem šolskega dela, večjo povezanost staršev s šolo-, prostovljnem delu in drugih obveznostih učiteljev in učencev, uveljavljanju celodnevne osnovne šole in uspehih ter težavah, ki spremljajo osnovno šolstvo. Ugotovili so, da bo treba nekatere akcije opustiti, ker ni na voljo dovolj denarja. VOLILNE SEJE SZDL Letos poteče štiriletni man-' dat organov SZDL na raznih ravneh. Priprave za volilne seje so v teku, izvedli pa bi jih v oktobru in novembru letos. Čas do volilnih konferenc je treba izkoristiti za pregled o-pravljenega dela, ugotoviti, kaj je bilo storjenega, pri čemer moramo biti pošteni do ugotovitve, .kako posamezna dela o-pravljamo in kam najsmotrneje usmeriti svoje moči. Pomemben je razvoj političnega silstema in uspešno gošpodarje-nje. na Čebinah PRIČELI Z DELOM Že nekaj časa trajajo intenzivne priprave za začetek del na Čebinah v zvezi z ureditvijo spomenika prve kategorije, to je Čebin, zgradbe, kjer je potekal aprila 1937 usitanovni kongres KPS. K delu so pritegnili tudi mladince iz Zasavja. Komandant mladinske delovne brigade Čebine je bil Vili Žepič. Brigada je delala od 13. do 24. junija, to je dobrih 10 dni. V tem času so brigadirji delali drenažo za razvodnjavanje terena, izkopali jarek za 150 m vodovoda, sodelovali pri prestavitvi električnega voda in pomagali pri gradbenih delih, to je spravilu materiala, betoniranju ipd. Angažirano je bilo dnevno od 25 do 30 brigadirjev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Brigadirji so delali od 6. do 14. ure in se vsak dan vozili domov, da bi bili stroški v zvezi z brigado čim nižji. NEZAPOSLENOST TRKA NA VRATA Letos je končalo osnovno šolo v revirskih občinah 545 u-čencev. Nekaj jih bo nadaljevalo šolanje v usmerjenem izobraževanju, del se jih bo vključilo' v združeno delo, nekateri pa bodo po vsej verjet-noisti morali počakati na zaposlitev v naslednjem obdobju. Možnosti za zaposlovanje je vse manj. Vse organizacije združenega dela in druge organizacije temeljito proučujejo na temelju izdelanih analiz sedanjo smotrnost zaposlovanja. Ponekod so širili režijska dela, niso pa toliko pozornosti posvečali produktivnosti. Zavoljo tega so marsikod prisiljeni sprejemati ukrepe, ki niso vedno popularni. jekte za vrtno orodje, na nekaterih območjih pa bo treba te pomožne objekte odstraniti. 30 LET ORGANIZIRANEGA KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V okviru letošnjih prireditev občinskega praznika občine Trbovlje so v začetku junija delavci Komunalnega obrtnega podjetja Trbovlje, bivše Komunale, na skupni seji ddlavskih svetov obeh tozdov delovnih skupnosi ter delovne organizacije proslavili 30-letnico organiziranega komunalnega in stanovanjskega gospodar- stva Trbovelj. Ob tej priliki so samoupravljale! te komunalne organizacije pregledali opravljeno pot in začrtali smer bodočega razvoja na komunalnem področju. uCenci iz LAZAREVCA V TRBOVLJAH Dne 3. junija je prispela v Trbovlje z dvema avtobusoma skupina 78 učencev sedmih razredov osnovne šole iz pobratene občine Lazarevac. Njihov o- bisk je trajal tri dni. Ogledali so si premogovnik v Trbovljah, obiskali Gorenjsko, bilj so pri pouku v osnovni šoili Trbovlje ter sodelovali v športnem tekmovanju v okviru športnega dne učencev osnovne šole Trbovlje. Zadnji večer so pripravili v večnamenskem prostoru osnovne šole Revirskih borcev kulturni program, v katerem so nastopili tako gostje kakor tudi domači učenci. 'V času. bivanja v Trbovljah so bili učenci iz Lazarevca, gostje njihovih vrstnikov v Trbovljah, ki jim bodo vrnili obisk jeseni tega leta. MLADI TRBOVELJČANI NA DEBELEM RTIČU Pred leti so organizacije združenega dela in druge organizacije s področja občine Trbovlje sofinancirale gradnjo enega paviljona republiške organizacije Rdečega križa na Debelem rtiču. S tem je bila že pred leti dana možnost rednega koriščenja razpoložljivih prostorov za predšolske in šolske otroke, odnosno vrtcev in osnovne šote. V tem domu bo letos v celoti prebilo po 10 oz. 14 dni skupno 470 pionirjev in u- GRADNJA HIŠ NA KLANCNIKOVEM HRIBU Leta 1968 je bil sprejet s strani Občine Trbovlje zazidalni načrt individualnih hiš na Klančnikovem hribu, to je na območju za Splošno bolnišnico v Trbovljah. Z zazidavo ni bilo mogoče pričeti, ker so nastopile težave geološkega značaja. Zato so se lotili obdelave zemljišča vrtičkarji. Ker je prav vrtičkarstvo letošnje leto dobilo poseben razmah, saj so občani pokazali zelo velik interes za ureditev in obdelavo vrtov, bo pristojna služba občine Trbovlje proučila izdelavo posnetkov terenov, primernih za vrtove. Nato bodo določene parcele oddane v najem •posameznim interesentom za obde-i lavo. Na nekaterih področjih bo možno postaviti pomožne ob- Pred letošnjim 1. majem so se v novozgrajeni stariovanjski blok na Leninovem trgu v Trbovljah vselili številni srečni stanovalci. Med njimi je tudi 32 članov kolektiva našega kombinata dobilo stanovanja v novozgrajenem bloku. Foto: B. Klančar čencev ter cicibanov. 26. maja letofe je bila prva skupina, do 15. junija pa se jih je zvrstilo kar 230. V dveh 14-dnevnih skupinah pa se bo zvrstilo od 25. junija do 23. julija še 240 učencev. Starši so prispevali za bivanje na Debelem rtiču v predsezoni po 230, v sezoni pa po 280 din na dan. Možnost letovanja v tem objektu bodo izkoristili tudi člani mladinskega pevskega zbora Trbovlje. Ob tej priliki bodo pripravili tudi koncerte v bazi kakor tudi v bližnji okolici. NOV DEL CESTE ODPRT Za 1. junij, občinski praznik občine Trbovlje, je bila odprta novo zgrajena vzporedna cesta od Trga revolucije do Kešeto-vega oz. do Kamnikarja. Pred tem so odpravili vrsto spremljevalnih del, ki so pogojevala o-tvoritev ceste, to je predvsem asfaltiranje pločnikov, ureditev priključkov na cesto, ureditev zelenic, namestitev prometnih znakov, ograje ob potoku, ureditev razsvetljave itd. Promet od 1. junija dalje normalno poteka po cesti, o kateri so v Trbovljah mnogo govorili in njeno otvoritev dolgo pričakovali. (tl) Šport in rekreacija V počastitev letošnjega občinskega praznika občine Trbovlje je občinski svet Zveze sindikatov Trbovlje organiziral v začetku junija tekmovanje pod naslovom: Sindikati v SLO 1983. Dne 4. junija se je zbralo 55 e-kip iz trboveljskega združenega dela. Vse te ekipe so prehodile 7 km dolgo pot, vmes pa so se pomerile v streljanju s puško, metu ročne bombe, orientaciji, topografiji ter razstavljanju in sestavljanju puške. 15 ekip se bo v jeseni udeležilo regijskega tekmovanja in to v Zagorju. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Trbovlje organizira skupno s SITKS vadbo aerobne gimnastike. Ta je ob sredah od 19. do 20. ure na OS—pedagoška enota Tončke Čeč, od 20. do 21. pa na OS —Revirski borci. Vaditeljice so Alma Knaus, Irena Berčon, Tatjana Hočevar in Tina Trugar. Na voljo je tudf atletska steza na stadionu Rudarja vsak torek in četrtek od 19. ure dalje. V dneh 28. in 29. maja tega leta je potekalo v letnem kopališču v Trbovljah plavalno tekmovanje. Na mednarodnem tradicionalnem plavalnem mladinskem troboju so tekmovali mladi plavalci iz Avstrije, Slovaške in Slovenije. Prvo mesto je zasedla ekipa dz Avstrije — 221 točk, druga je bila ekipa iz Slovenije — 200 točk in tretja iz Slovaške — 189 točk. Organizatorji so pripravili prireditev zgledno in vse pohvale vredno. V kopališču je bila letos prvič ogrevana voda in je imela 28°. Toplotno energijo dobavljajo iz trboveljske toplarne, (tl) Program IZLETOV PLANINSKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE V LETU 1983 II. DEL — nadaljevanje 11. 6. 1983 (sobota) Peca vodja: Andrej Ledinek 18. - 19. 6. 1983 (sobota, nedelja) Brana — Turška gora vodja: Ivan Bočko 24. - 26. 6. 1983 (petek, sobota, nedelja) Plešivec — Smrekovec — Raduha vodja: Miro Drnovšek Julij: 3. 7. 1983 (nedelja) Žavcarjev vrh — Sv. Duh vodja: Miro Drnovšek 24. - 25. 7. (sobota, nedelja) Jalovec vodja: Andrej Drnovšek Avgust 12. - 13. 8. 1983 (petek, sobota) Storžič — Kriška gora vodja: Miro Drnovšek 19. - 21.8. 1983 (petek, sobota, nedelja) Škrlatica — Razor — Prisojnik vodja: Avgust Koncilja September 3. 9. 1983 (sobota) Tabor ljudske fronte na Mrzlici vodja: Ivan Bočko 9. - 10. 9. 1983 (petek, sobota) Triglav (otvoritev doma na Kredarici) vodja: Andrej Ledinek 11. 9. 1983 (nedelja) Dan planincev v Krmi vodja: Andrej Drnovšek 17. 9. 1983 (sobota) Gospodična na Gorjancih vodja: Ivan Bočko Oktober 8. 10. 1983 (sobota) Krvavec vodja: Avgust Koncilja 15. - 16. 10. 1983 (sobata, nedelja) Zbor PLV — letne razmere vodja: Andrej Drnovšek November _ 12. 11. 1983 (sobota) Izlake — Zas. gora — Tima vodja: Avgust Koncilja 27. 11. 1983 (nedelja) 100 družin na Mrzlico vodja: Ivan Bočko December _ 18. 12. 1983 (nedelja) 3. spominski pohod na Tišje vodja: Miro Drnovšek i ’1 (tvn ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta Antona REČNIKA, upokojenega rudarja iz Zagorja, se zahvaljujemo dr. Slaparjevi za lajšanje bolečin, govornikom za poslovilne besede, godbi, Industrijskemu gasilskemu društvu rudnika Zagorje in Trbovelj, Gasilskemu društvu Loke in Zagorje ter predstavniku obč. Gasilske zveze Zagorje, vsem za darovano cvetje in vence in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. ( Žena in otroci z. družinami. Marija REČNIK Tečaj NIŽJIH GASILSKIH ČASTNIKOV V OBČINSKI GASILSKI ZVEZI TRBOVLJE Občinska gasilska zveza Trbovlje je organizirala s svojim predavateljskim kadrom tečaj za nižje gasilske častnike. Tečaj je potekal tni mesece vsako soboto in nedeljo od 6. — 14. u-re. Kandidati so žrtvovali ves svoj prosti čas, sobote in nedelje ob izmenskem delu v svojih delovnih organizacijah. V tečaj se je prijavilo 27 članov in dve članici, ki so u-spešno položili izpit. Tečaj sta obiskovala tudi dva člana Industrijskega gasilskega društva REK EK Trbovlje in pet članov Industrijskega gasilskega društva Termoelektrarne Trbovlje. Tečajnikom, ki so sledili obširnemu programu, velja posebno priznanje za trud, ki so ga vložili. Po končanem tečaju in položenih izpitih jim je Občinska gasilska zveza omogočila ekskurzijo v Kemično industrijo HELIOS v Domžalah. Ogledali so si tovarno in požarnovarnostne naprave. Tovariši iz Heliosa so jim podrobno obrazložili zahtevno delo v tovarni in vse preventivne požarnovarnostne postopke med samim delom. Devetindvajset nižjih gasilskih častnikov je vehk doprinos k izboljšanju požarnega varstva v občini Trbovlje. Vida GUČEK — ČERNE V nedeljo, 5. junija, so se gasilci Zasavja srečali v Zagorju na medobčinskem tekmovanju v gasilskih veščinah. Ob 6.30 je bil sestanek sodniškega zbora in ob 7.00 uri zbor tekmovalnih desetin pred domom ljudske obrambe. Organizator in gostitelj tekmovalcev je bila občinska gasilska zveza Zagorje. ‘Na zbornem mestu se je zbralo -tl tekmovalnih desetin, od tega osem ženskih, dve desetini mladincev in 31 moških desetin. Od tu so desetine v paradi odkorakale na tekmovalni prostor nogometnega igrišča Proletarec v Zagorju. Parado je vodil sektorski poveljnik Ivo Gračnar, ki je tudi usmerjal delo tekmovalnih desetin. Nastopajoče je pozdravil član republiške gasilske zveze in občinske gasilske zveze Zagorje Ljubo Vut-kovič. Vsem nastopajočim je zaželel veliko tekmovalnih uspehov in dobro počutje v Zagorju. Spregovoril je nekaj besed o pomenu gasilskih organizacij kakor tudi o predkongresnih nalogah gasilskih organizacij. Povedal je tudi da nas za izvršitev nalog obvezujejo tudi sklepi IX. kongresa gasilcev v Brežicah, ki je bil leta 1980. Eden od sklepov določa, da imamo do X. jubilejnega kongresa 100.000 gasilcev in izvršimo 100.000 preventivnih gasilskih pregledov v SR Sloveniji. Deseti jubilejni kongres gasilcev bo junija leta 1984 v Mariboru. V počastitev kongresa že potekajo tekmovanja in bodo najbolj u-spešne desetine nastopile na republiškem kongresnem tekmovanju v Mariboru. Tudi gasilci Zasavja dosegamo pri razvoju gasilstva uspešne rezultate. Veseli smo, da se veča število pionirjev in članic v gasilskih vrstah, kar je garancija za uspešen razvoj gasilstva. Tudi tekmovalni rezultati se iz leta v leto izboljšujejo, kar je odraz boljšega dela tako s pionirji kot s članicami. Po izrečenih spodbudnih besedah tovariša Vutkoviča se je ob 8. uri pričelo tekmovanje. Nastopile so ženske desetine, mladinci in potem ostale moške desetine. Prvo mesto pri članicah je GASILCI IZ REVIRJEV V ZAGORJU Ugotavljamo, da so tekmovanja vsekakor koristna za strokovno izpopolnjevanje in boljše tovariške odnose. osvojila desetina GD Dobovec, drugo mesto Cementarna Trbovlje, tretje mesto članice Zagorje mesto in četrte so bile gasilke iz GD Čeče Trbovlje. Pri mladincih je prvo mesto zasedla desetina GD ČEČE — Trbovlje in drugo Kandrše Zagorje. Pri članih je prvo mesto osvojila desetina GD Trbovlje mesto, drugo Rudnik Hrastnik, tretje Kotredež II, četrti soT>ili člani GD Dobovec, peti Rudnik Trbovlje, Elektrarna, Loke II Zagorje in Hrastnik mesto. Tekmovanje je bilo končano ob 11.30, nakar so bili podeljeni za prva tri dosežena mesta pokali. Pokal je prejela s prvim osvojenim mestom ženska desetina GD Dobovec Trbovlje, mladinci GD Čeče Trbovlje in moška desetina GD Trbovlje mesto I. Vsem nastopajočim čestitamo in želimo v prihodnje še več uspeha. ! JURIJ GOTAL KOLIKO NAS JE NA ZEMLJI? ?idruženi narodi so sporočili, da je sredi leta 1982 živelo na svetu 4,580.000.000 ljudi. V letu dni se je število zemljanov na našem planetu povečalo za 78 milijonov ljudi. V Jugoslaviji osem mest, Imenovanih no Titu Dne 25. maja 1983 so mesto Vrbas slovesno razglasili za Titov Vrbas. To je že osmo mesto, ki nosi Titovo ime. Ta mesta so: Titovo Užice, Titograd, Titova Korenica, Titov Veles, Titov Drvar, Titovo Velenje, Titova Mitroviča in Titov Vrbas. Vsa ta mesta simbolizirajo usodno povezanost ljudstva in narodnosti Jugoslavije s Titovo revolucionarno potjo. Zvezna štafeta mladosti v rokah mladih rudarjev V letošnjem letu dne 12. 5. 1983 ob devetih trideset smo bili mladinci REK EK TOZD Premogovnik Trbovlje zelo počaščeni. Skozi jamske objekte smo ponesli 39. zvezno štafeto mladosti — simbol bratstva ir. enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V naših'srcih živi pripadnost do naše samoupravne socialistične ureditve in ljubezen do tovariša Tita, ki je naše narode povedel v zmagovite bitke ter nam pokazal pot v prihodnost. Bojan Škrlep Dne 12. maja 1983 se je mudila v Trbovljah zvezna Štafeta mladosti. Sprejem je bil pred Delavskim domom. Foto: Trbovlje Kadrovske vesti za čas od 1. do 31. 5. 1983 PRIHOD DO ZPT [OZD PT: Čemerika Drago — vozač, Kantužar Franc — vozač, Mi- . lanovič Zoran —• kopač DS PD Trb.: Alič Miro — lampist, Merzelj Franc —• pom. del., Bec Roman — čuvaj rozb Sep. T.: Jerman Aleksander — sep. del., Planinc Matjaž — sep. del., Kolobarič Vlado —- sep. del., Hegič Suvad — sep. del., Umek Silvester — elektrotehnik s TOZD RESD Trb.: Kreže Marjan —- kovinar, Pusovnik Ivan — elektrikar, Medvešek Edi —• kovinar, Jevševar Marjan — elektrikar, Mi-kanovič Draško — elektrikar, Cilenšek Alojz — elektrikar TOZD PH: Klenovšek Anton — kopač, Homšek Srečko — vozač, Fajdiga Drago — učnik TOZD RESD Hr.: Ovčak Zoran — del. pri SHP, Cvek Milan — kovinar DS PD Hr.: Škof Valburga — čistilka P KO: Forte Ivan — učnik, Kastelic Roman — učnik, Mrčun Anton — učnik, Rems Vasjo — učnik, Omerovič Fadil —• učnik, Tekavčič Edi — učnik, Zakrajšek Boris — učnik, Smrkolj Franc —• učnik, Kneževič Nebojša — učnik TOZD sep. Zag.: Kmetič Stane — sep. del., Junuzovič Samed — sep. del. DS PD Zag.: Smailovič Mustafa — kopalničar : i 1 ' ; TOZD P Ojstro: Močilar Simon — učnik, Igrec Anton — učnik. Klepej Franc — umik DO RGD TOZD RIG: Hodžič Bego — vozač, Muratovič Bego — vozač, Hukano-vič Isfriet — vozač, Petrovič Nedjo — vozač, Kecman Peter — vozač, Semič Eniz — kopač, Novakovič Miro —- vozač, Kurtič Ibrahim — vozač, Petrovič Vidomir — vozač, Smajilovič Atif — vozač, Hodžič Scnahid —- vozač, Golič Mavludin, — vozač, Babajič Idriz — vozač, Oljača Zdravko — vozač, Komlanc Marta —• pom. kuharica, Bukvare-vič Mevludin —- kopač, Lazič Dragan — vozač, Bešič Ishak — vozač, Softič Ra m iz — vozač, Čostivič Sa-fet — vozač, Čerimovič Halil —-kopač TOZD GRAMAT: Huseljič Rago - vzdrževanje strojnih naprav III, Kavgič Hedija — zlagalka opeke, Mlinar Olga — zlagalka opeke, Riz-vanovič Muhamed — zlagalka opeke, Klemen Olivera -— čistilka TOZD ESMD: Ferme Miha — ključavničar, Drnovšek Andrej — elektrikar, Strgaršek Leopold — šofer DS SS RGD: Zupan Aleš — ekonomski tehnik DS TSO: Čop Vesna — elektro inženir, Gričar Jože — laboratorijska opravila ODHOD TOZD PT: Blatnik Ivan, vozač — upokojen; Vidrih Anton, kopač — upokojen; Ihrahimovič Sejmo, kopač — spor. prek. DS PD Trb.: Murko Alojz, kopač — upokojen TOZD RESD Trb.: Kranjc Andrej, elektrikar —- spor. prek. TOZD PH: Auflič Maks, kopač — upokojen; Rupnik Alojz, kopač — upokojen; Zajc Ivan, kopač — u-pokojen; Hajshen Marjan, učnik — spor..prek.; Vavtar Jože, kopač — upokojen; Majcen Ciril, učnik — izključen; Gradišek Franc, kop. pom. —- spor. prek.; Kramberger Milan, tirničar — upokojen TOZD P Ojstro: Draksler Rado, učnik — samov. prek.; Nagode Branko, učnik -—■ pren. v posk. dobi; Sršen Ervin, kopač — upokojen; Tursunovič Rasim, vozač — v JLA; Kolar Alojz, vozač —• samov. prek.; Stopar Andrej, učnik — pren. v posk. dobi; Žagar Martin I, kopač — upokojen; Lamovšek Alfonz, kopač — inv. upokojen; Vaš Milan, učnik — samov. prek.; Brčina Franjo, kopač — spor. prek. TOZD RESD Hr.: Mastnak Bogomir, stroj. ključ. —• upokojen; Petan Ivan, elektrikar — spor. prek.; Pustinšek Dušan, elektrikar - pren. v posk. dobi; Levec Mirko, ključa v. upokojen TOZD P Ko: Šmon Stane, kop. pom. — upokojen; Fajfar Jože, gl. poslovodja jame Kisovec — upokojen; Drozg Albin, kopač — upoko: jen; Uran Ferdo, kopač — upokojen; Zupan Leon, kopač — upokojen; Juvan Alojz IV, kopač — upokojen; Goneli Franc, kop. pom. upokojen; Pavlič Ivan IV, kopač —• upokojen; Pograjc Anton, kopač —- upokojen; Smailovič Mustafa, vozač — prem. v drugo TOZD; Sevšek Rupert, kopač — samov. prek. TOZD sep. Zag.: Joldič Esad, sep. del. — v JLA DS PD Zag.: Konjačič Marjan, kopač — invalid, up.; Pregelj Marija, kuharica — upokojena; Lazar Stefan, čuvaj — upokojen TOZD RESD Zag.: Medija Rado, izvaj. srednje zahtev, strojnih opravil —- upokojen; Koncilja Janez, ključavničar—- inv. upok. DS PD Hr.: Kovač Bogomira, čistilka — upokojena; Hočevar Dragica, čistilka — upokojena TOZD RŠC: Gošte Roman, kopač —- upokojen DO RGD TOZD RIG: Klenovšek Anton, kopač —■ prem. v drugo TOZD; Derstvenšek Martin, kopač - prem. v drugo TOZD; Alič Sikib, vozač samov. prek.; Eržen Srečko, vozač samov. prek.; Matejevič Tomislav, vozač — samov. prek.; Velič Ram-zija, kopač — v JLA; Osmič Ramo, učnik — samov. prek.; Bajrič Nezir vozač — samov. prek.; Suljič Nagib, učnik — disc. odp.; Heveševič Izet, kopač — v JLA; Kavs Tomaž, rud. nadzornik — upokojen TOZD GRAMAT: Kolar Slavi, kurirka —- spor. prek.; Kreže Marjan, avtomehanik — spor. prek.; Poče-ha Milan, opek. del. — spor. prek.; Rizvanovič Muhamed, zlagalec opeke — odpuščen DO IMD — DS SS: Cop Vesna, el. inž. —- prem. v drugo DS Ljuba Poznič Nagradna križanka ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU RUDARJEV IN PRAZNIKU KOMBINATA Vsem reševalcem s pravilnimi rešitvami križanke, objavljene v tej številki, bomo z žrebom razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa naj reševalci pošljejo na naslov: Sozd REK Edvarda Kardelja, uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do vključno 7. julija 1983. JMB0R Med gledalci na smučarski skakalnici se je poj a vila. tudj neka medicimska sestra iz bližnje bolnišnice. Pa jo vpraša nekdo od smučarjev — Kaj pa vi delate tukaj? Pa mu odgovori: — Prišla sem pogledat, če bomo imeli čez devet mesecev kaj naraščaja v naši bolnišnici. Petja gre pijan po cesti. Sreča ga zdravnik in pravi: — Spet pijan, Petja?—In jaz tudi! odgovori Petja. — O, kako lep otrok! Je fantek?— Ne. — Potem je pa punčka. — Le kako ste uganili? _ — Gospodična, pravi zdravnik mladi in lepi pacientki. Za tisto, za kar ste vi bolni, vas jaz ne morem ozdraviti. Poslal vas bom h kolegu — k večjemu strokovnjaku!—Ne, k mlajšemu. Mož je dal oglas v časopis: — Tistemu, ki maj de mačko moje žene, nudim pol milijona nagrade. -r- Ali ni to prevelika nagrada za enega mačka? vpraša uradnik. — Seveda je, jaz sem ga včeraj zadavil. — n — Pride Gorenjec v Ljubljano v restavracijo in vpraša: — Po čem je pivo?—- Na terasi po pet jur jev, za šankom pa dva in pol. — Koliko bi stalo, če bi ga pil na eni nogi? pravi Gorenjec. Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Kirič, Franc Zgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA, Trbovlje. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije, št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974, spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.