T"' 1 JPW • ■ U„mi O ¿V s- > PROSVETA slovenske narodne podporne jjednote n, um, t*, t*« iX CWctgo. IUn petek, 2. julija (July 8), 1926. litrth I, ll?l, »to da odgovore. — Za delavce * J» molk tudi odgovor, jam bi razumljiv. _______ Farest Park, Pa, — Obrambne poteze Gfeneral Electric kompanije za ohranitev kapitalizma niso vzdržale proti sunkom unijonizma, ki^o biU itvrieni z vprašanji na konferenci Lige za Industrijslno demokracijo, ko je prišla na dnevni red točka "Najnovejša obramba kapitalizma v Ameriki/' Taka je bila sodba po končani beaedni bitki onih, Id ao ji prisostvovali. „ G. M. Riplejr, publicist za ve-liko električno tovarno VvShe- ZARJE VPRAŠANJEM nectadyju, si je moral večkrat pomagati z izgovorom: "jaz nisem glavni ravnatelj", kadar ao ga člani Lige za industrijsko industrijo spravili v zadrego. Ko so Ripleyja vprašali, če bi General Electric kompanija trpela unijakega agitatorja med svojimi kovnpanijzkimi unijoni •ti, ae je Ripley izognil odgovoru. Ravno to Je atoril, ko je bU vprašan, če bo Mat kompa&ijske unija prinesel članek, ki ga je spisal pravi unij ski delavec. Za dela ves je ta molk razum ljiv, kajti ta molk povfc razum nemu delavcu, da kompanijske unije niso drugo kot spretno na stavljena vada za omamljanje delavcev. k paiakaH aa pfRiskavo Senatni odaek mu Je živalco, ko Je prišle vest, da namerava magnat pobrisati v Chicago. —-Samuel Insull, multimitijonar in magnat čika-ških Javnih naprav, ki je obdol-ien, da je prispevjil pol milijo-na dolarjev in morda še več v kampanjski sklad Franka L. Smitha, senatorskega kandidata republikanske stare garde v Illlnoisu, je bil včeraj mradno obveščen od senatnega preisko-«tinesra odseka v Wi da Odsek je bil Informiran, da namerava Insull odpotovati v Anglijo in se a tem odtegniti zaslišanju. Zdaj mora čakati na preiskavo. Zasliševanje ae vrši v dveh tednih, ko pride preiskovalni odaek v Chicago. Senator Caraway je izjavil zadnjo soboto pred odsekom, da so javnonapravne korporacije v Dltneisu zložile skupaj nekaj milijonov dolarjev.v prid izvolitvi Smitha. Korupcija y Dllnoiau je neki ravno tako velika kakor Pennsylvaniji; kjer je kampanja treh republikanskih kandt d sto v stala čeZ tri milijone dolarjev. _ stavke m m dele. ke Jim je nI svet dat zahtevano nje plače._ Chicago. — Mestni inženirji, 678 po številu, so stavkal! en dan in zmagali. V četrtek zjutraj so se vrnili na duh. Cikaški mestni svet je zboroval makrne vso noč, predno ea je sedinil in dovolil inženirjem $60,000 skupnega letnega poviška, kolikor ao h tavali. Aldermeni ao ob štirih zjutraj sprsjeli dodatno točko v mestnem budgetu, ki določa, da mesto dovoN $76,000 za poviša, nje p)ače infteetrjem in Hm drugim nameščencem, ki so bili doalej slabo plačani. RUBKI CABSKI BONDI 90 BRKZ VREDNOSTI fcivši prearijer Je prijel gover norjn, očitajoč mu, da Je pe-nižal Kanade na kronsko kolo-nl je. - | XXtawa, OnU 1. Jul. — Mac-Kenzie King, odstopivši kansd ski premije*, je Včeraj v zborni c{ ostro kritiziral generalnega govemorja Bynga, ker ni hotel na njegovo zahtevo razpustiti larlamenta. "Ako se governer ne ¿žira na riporočilo prvega ministra glede razpustitve, tedaj je Kanada padla od samovlade na status uronake kolonije, v kateri na vla- ^-ilflnonv* uU/)a {a nrnrt »Iumna >t* etlugova rima« je-prea ar cm* dnevoma podala ostavko radi te-lin, ker ni hotel governor Byng razpustiti pnrlamenta. King je tudi de jat, 4a je aedanja Meighe-nova vlada nepoetavna. Edina postavna pot je, da ae takoj razpišejo volitve za novo zbornico. vrnili D. C — Zvezni davčni prtzivni odbor Je $0. junija odloČil« da ae ruski eai bondi brez vsake vrednosti in se lahke odrutanajo kot izguba f| plačanju dohodninskega <^\ks Neki Samnel Blrd Je InvSttraJ $29,100 v make carske bonde in to vsoto Je odbil v svojem poročne o dohodkih kot izgubo posojila, Id ga ni mogoče izterjat Prlal vni davčni odbor mu Je de- al i)i¿il rsts <1 itn. Ael ef Oekl. UIT. toUcrlptiM IMS Tmir 8TEV.—NUMBER 154 IJi IMI§nillQV 1 ■ ■ v knio^NI dsSilrih Izpraievall Jih bedo* ameriški Imlgracijaki uradniki. — | Zdravniška preiskava bp is-tudi v tujsasmstvn. Waehlngton, D. C. — Ameriški {Migracijski nadzorniki bodo izprašeyali imigrante, ki so namenjeni v Ameriko, v Nemčiji. Poljski. Norvsgiji, Danski in v Lukaemburgu. V štirih zadnjih deželah so ameriški uradniki Šs zadnji leto. Intenzivno izpraševanje prič- mwmnm9t ^ IJIW,, „UBWW .. ne z dnem prvega julija v Nem* |i2,ooo v železaiškem pogajal-čiji in Luksemburgu, dne 16. ju-| nem ^boru. TO alužbo mti je I Odkritje kerupdje pri primarnih voHtvah «Mgoče povzroči politično revolfe v Pennaylva* nljl pri vetttvfh v jwwíni. Waahlngtoa, D. C. (F. P.) William B* Wilson, ki je prejel pri primarnih volitvah nominacijo za senatorja demokiratične stranke, Je Odklonil službo za lija pa na Danskem in Norveškem in dne 1. septembra v Poljski. Tehnični zdravnižki in imlgracijaki uradniki bodo izprašali in pregledali 168,440 imigrantov, ki spadajo v k in ki «o zunaj kvote, preden odpotujejo v Ameriko. Ta številka predočuje 71 odstotkov <*J letne imigracijake kvote. 1 ponudil Ooolidgev emisar, ko je postalo jaen* da a® razkrije korupcija republikanske stranke izvršena pri primarnih volitvah, ki mogoče povzroči revolto med v Wilaoa Je pričal, da se mu je »približala oseba, ki je rekla, da ima avtoriteto, in ki jo od njega izvleka obljubo, da ne razkrije njene identitete,vln ki je predla-gala, da Wftaon «prejme službo iz rok CoolMga. , Ako bi on sprejel službo, tedaj|bi to pomenilo, da resignira kot Anatorski kan didat na demokrataki glasovni 60,000 krojatev za-stavkalo v Ntv tata 1600 detovniOe^prizadetih. * iUgM" level zahtevajo minimum H tednov dela v letu. New York. - Okrog 50,000 krojaških delavcev, članov International Ladips' Garment I Workers' Union, je zaatavkalo \ julija. 1,600 delavnic Je pri-| tijo. Coolidge Wilson m tajnik rudavako M. W. Izvoljen kot demokrat predsednik zadeve*« Bm> J« bil kvni finančni Izaeije U. bil v zbornico je služil kot za delavske ga je predsed- i^Sih 8U v k a rji z ah te v a j o da I »tk Wilson ime*onlkot tajnika m+Um w Jeas 14. ItlS. Velika povofaij v Jijo- tHHNp Donava Je poplavila kraje v Vej-rodlnl In 30,000 eeeb je snpu-atllo bivališča. Belgrad, Jugoslavija, 1. jul. — škoda, katero je naredila Donava, ki je poplavila Baranjo ln druge kraje,"ae oenl do datteo na 800,000,000 dinarjev. Reka je narastla 12 Čevljev aad normalno višino in uničila poljske pridelke daleč naokoli. Belgrad, Jugeelavija. 1. jul.— Velika povodenj ogroža prebivalce v se verno vzhod nem delu Ju goslavije. Jez na Donavi pri A patinu se je podrl in voda se raz llva po bližnjih mestih in vaseh. Vsi napori vojaških inženirjev In tisočev dobrovoljoev, ki so delali na jezu. so bili zaman. Sol bor, ki leži 60 milj od Apatlna. Js nevarnosti. Val prebivalci — okrog 60,000 ljudi — so pobegnili is mesta. NaariHri kaakbzl paaa^^ lilo Mili Fraaall Pripravljeni na pomagati pri »tabllislrenju franka, če Pran* roai umaknejo de Iz Potenja London. 1. Jul. — Angleški finančni krogi ao bili te dni informirani Iz Berlina, da Je dr. Hjalmar Schaeht, predsednik nsmšks državne banks, ponudil •francoskemu finančnemu ministru Caillauzu pomoč nemških finančnikov pri > atabilisiranju franka. Nemški bankirji lahko preprečijo vse Franciji škodljl rs špekulacije na nemški borzi toda v zameno zahtevajo, da Bnajet rudarjev ubitih v Chita. va moša, IH pozna šelezniftke za- -----------' - - .. i deve in da Je veliko delavcev najst rudarjev je izgubilo živijo-1 in ^^^ kj^ imeli že o- nje pri eksploziji, ki se je pripe- |t| B g^nuiki delavskimi tfia včeraj v premogovniku vl »devfcmi, ODSEK POSPIRA NOSt-CLANE V 2ELEZH. ODBOR Invaki odbor Jn da to delo sahte- Francija takoj redoalr* svoje ---- -------—i.u. ... voJft|kf v Porenju sa polovico ln popolnoma izprazni Po-fenje v šestih mssaoih. Kaj ja Cainauz odgovoril, ni znano. Frank Še vedno visi na točk 86 napram dolarju. ss Je obdržavala Kpirml. — Kaj Meri aenatT — Ali Jik potrdi? - " Waahlngtaf D. C. — Senatni ____ meddržavno trgovino, je pripročil senatu vaeh pet oseb, ki jih Je predsednik izbral in nominiral za člane železniškega ___Senatni odsek je obdrfaval dna 28. junija 1.1. sejo sa zaprtimi durmi. V sobi so bili aenatorji Jim Wat-son, odsekov predsednik, Cum mins, Sackett, PHtman, Bruce, Ferald, Pina in Couzena. tor Howel Je prišel na sejo, ko so bili še potrjeni predlagani člani v železniški odbor. Senatorja Whseler in Dill sU bila v kapitolu, toda seje se nisU ude- Na ta način Je prišlo do tega da ao bila štiri osebe priporoče-_ senatu v potrdilo, ne da M prišlo do boja na odaekovi seji Ne zdi ss, da v senatu pride do zelo močne opozicije. Samuel Wlnslow ki Maasachuaattaa. blv šl predsednik zborničnega odee-gn sa meddržavno in tujezemako trgovino, bo predsednik tega odbora. Imenovan Je za pet let. Moro*, bivši governer drtav« Kehtucky, član starega železni-Ikkffa odbora, Ce«1 Willlama Iz Oklahome, urednik farmarskega |lata, O. W»llace Iz DistrikU Kolumbije. ®an starega želez «koga odbora, in H/v* Davies. bivši predesdnlk Društva premo-govniških podKtnikov v drtev » bili imenovani pa . ^ ,, . zadevami,-dcet jih ima Wilson. Chuquican^ti. [ ^ Wilson fslšel glede U ponudbe samo do enega zaključka. Zaključil je, da Coolidge šali, da Je sunaj razmer, kakeršne so se pojavile v Pknnsylvaniji glads Izvolitve sektorja. Zdi se da mu je administracija ponudila pod--m l kupnino, land. To Je železnica po kateri | , Vpričo splošne sleparije, ku-se prevaža premog in je Boeke- pranja glasov, in ker neka feller mlajši največji delničar, frakcija M vrnila ob pravem ča-Zelezničarji so zastavica» v je- ^ voldnlH «ar In ker se ni po-senl meseca oktobra, ko so jih jMiie v .knklne namene so se hoteli prisiliti, da podpišejo po-1 ponbUe agvomne vsote denarja, godbe, ki Js med organiziranimi M pričakuje, da senatni odssk delsvci ponzana kot "yellow dog priporoči, da ae Vara proglasi contract." Zaslišanje o Ship- M omadeševanega. Senat bo steadovi resoluciji se Je vršilo mogoče ttfdt odklonil Vara, ako že pred enim mesecem. Fede- ^ v jeM0i proglašen Izfolje-ralno Intervencijo so zahtevali L,im. v tpn slučaju bo Msllo-mestni župani, pridigarji in dru- nov kandidat za govemerjs Figi državljani, ki žive ob progi | ^ 0 katerem se zdi, da Je dobil nominacijo, ker se je zadržalo štetje «taeov in se Je dodsjo njemu v prid še 26,000 glasov Imenoval novega senatorja. Se- _________ _ net pa ne mora odkloniti sena priporočila senatnega odseka sel ^^ ki ga Je Imenoval gover-je v senatu znižala opozicija pro- Mtt ee Je MI dotlčnj governer U Imenovanju predloženih osebi mu da Je bil pravilno tz- v odbor. , voljen. Uto pa bodo demo- Nekateri odborniki W«z»HkrotJe apelirali na vol lice ških organizacij menijo, da Ja Pennsylvaniji. da najlaglje očl-senatni odaek s tem zaključkom attj0 drtavo Fennsylvanljo sra-namignil, da novi železniški «4- mota. ako pošljejo v eeuet W. bor nastopi proti arogantnosti g. Wilaona kot senatorja, ki bo leleaniških ravnateljev, ki also I prvi demokrat v dobi ene g«ne-hoteli nlčesa* sllšaU o popja-l radje. nju s svojlmiuslužbenci. Ce as ' jtridi tega postoji nevarnost, Rockefeller j a mlajšega pripravi L, offroU ^publikaasko maši no do tega, da bo zaslišan glede raz- P9nruxtvaniji, da preide sena like glede njegovega pridigaaja, u>r(lk, ^ na demokraU, k kako ae naj ravna s delavci. In ^^ d#rurjA tn maline. Toda kako on v resnici ravna z delay- MtUr da boiuulišan. Tudi ■• ubili Wtémb v okraju Cook H ishko dogodi! In kaj po ^ ? tem? Ali bodo železničarji «e te tri eaeke. ? j é I laaskega lete Je bile 664 žrtev CARAWAY 2ELI fl TI V ILUSOISKO $E-ATORSKO VOUL. KORIPCUO On obteftije, da ae Je pri republikanskih primarnih volitvah vršila korupcija na debelo. — Odkritje nove gnojne Jame ae Waahincten, D. C. — Sonator Caraway Is Arkansasa js pred senatom razgrnil kar celo vrsto koruptnfh činov, ki so bili Izvršeni od Času senetorskih volitev v Illlnoisu. češ, da je Frank Smith, ki je porazil senatorja McKlnleyJa, tovariš gover-nerja Smalla pri tej politični K Caraway Je ponovil, kar so mu povedali drugi, toda zamolčal je ima onega, ki ga je informiral. Povedano mu je bilo, da aenatbr McKinley operira cestne železnice in druge javne potrebščine. Njegov bianla znese na lato v Illlnoisu na 9100,000,000. Od njega ss je zahtevalo, da prl-speva veliko v strankini sklad. McKlnley je bil sslo previden, da prlapeva toliko, kolikor se zahte-va od njega. Ampak zdelo ss mu Je, da Js bolj doblčkanosno sanj, če plača prispevek, ki ss zahteva od njega, kakor če tvega, da izgubi zaradi znižanih voznjn milijone. ker so mu javni uradniki nasprotni. Jim Reedov lsredpi odssk. ki preiskuje, kako se ja porabil denar pri primarnih Volitvah, bo obdržifcal preiskavo v Chicagu po aaklj učenem kongresnem aa-sedanju. Povabil bo predse Smitha, ttcKinldyja, governerja Smalla, državnega pravdnika Crowa, bivšega člkaškega župana Thompsona in še druge, da jih zasliši ln tako Izve, kako so imlurell denar za volilno kampanjo pri primarnih vollfvah. Caraway pravi, da se pdi, da je McKlnley jeva skupina potrošila milijon dolarjev, Spithova organizacija pa še vsč. Sam Insul-lova skupina sa Javne potrebščine je sama nabrala pol milijona dolarjev. Tako m glase Infor-mscije, ki Jih Je prejel Caraway. Insull Je ravao tako občutil kot McKlnley, da je veliko bolj pametno plačati, kot pa odreči prispevek. Nadalje želi Caraway izvedeti, koliko denarja Je b|lo izročenega John Walkerju In Frank Far-rlngtonu, ki sta Imela opraviti s delavskimi glaaovi v Illlnoisu. Caraway je navadno nasprotnik delavstva in ae ne zanima u dslsvee, da bi izboljšali zvoje Šiv-IJenske razmere. On seveda ni trdil, da Je kateri voditeljev dslavcev preje» podkupnino, ampak oa šell le izvedeti» ako so prejeli kaj ali niš. Waahlngten, D. C. - Kongres zaključi svojs ssdanja zasedanje v soboto 6. Julija, nakar grs na počitnice do prihodnjega decembra. Članom kongreaa se tyudl na volilno agitacijo, kajti v jessni se voli nov kongres. C00UDQE PRIHAJA ¥ PREHOCO Tn naj M potelašUa Jezne farmarje. — Farmarji pa nlae zadovoljni z nate predloge. — Obljubili ao ponovne, dn ostanejo t opoaleljl proti adml-nlatrncIJI._ Waahlngton, D. C. — Grom, ki prihaja od zapade, odkar js bilo slišati, da McNary-Kaugs-nova predloga ne bo sprejeta, J* povzročil, da takoj prihodnji dan. ko js bila ta predloga odklonjena, prišel predsednik Coolidge s priporočilom za F«6sovo predlogo. V tem priporočilu pp-vi, naj se ta predloga sprejme. Jfra predloge ustvarja romarski tržni odbor, ki bo reapoiagsl IstomIIIjonskim skladom tn bo Izpodbujal snovanja tržnih far* merskih zadrug, ki bodo spravljale poljske produkte na trg. Coolidge Js Izjsvll, da bo ta zakon koristil vsem, malim ln velikim farmarjem, In vssh kra-jih. Prodan Js Coolidge Izdal pri-poročilo za Fsssovo predlogo, so farmurjl Iz koruznega pasa ob-državall posvetovanjs. Tam so ss zsdinili, da odklanjajo vsako nadomestno predlogo mesto poražena McNery-Haugenove predloge. Obljubili so, ds se bodo bojevsll proti sdmlnistrscijl, ko se vrnejo domov. Fessovs prologs spada med predloge, proll katerim ao se Izrekli tudi fsr-marjl iz lllinolsa In !owe. «p ■asdU xhmM angleški POiTNI USLUŽBENCI ZA-HTEVAJO SOBOTO POPOL DN K PBOirro. Zadovoljni nlae tudi e nJem v čekih vsakih štirinajst dal. / i zborovala konvencija Droštvs maasachusettsklh plsmono* Konvencije Je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da ae eobo ta popoldne proglasi sa prodni praznik. To pomeni, aei nlh-¿e ne dela v scfcoto popoldne, ako nI njegovo delo plačano kot čezurno delo. Konvencija se Je tudi IzrekU proti polumeaečn«-mu plačevanju mezde v čekih Konvenciji Je prisostvovalo o-tem ste deUgstov ln goslev, ki se Je saključils z banketom. Na banketu Je govoril A. Oeynor. predsednik Dny ve pismeno* IZKBDNI POLICAJI HO VZROK NKMIKOV. Teke Izjevljn občinski sveievflee. PseselSf N. J. — Občinski sve-tovalec Joseph Dvorsehek Je Izjsvll, da so po njegovem mne-nju nastali nemiri, ker so Izredne policaje poslali v stavkovni pas. ______ MEDICE V A DVOJČKA NA RAZSTAVI. South Bend, Ind. — Ljubica ln Botica Medlč, slamsks dvojčka. o katerima Je bilo veliko po-rol enega pred nekaj tedni, bo«te nh ogled občinstvu na tukajš-njem meddrtavnefn sejmu (In-ter-Stete Felr) od 6. do 7. evgu-sU. Vstopnina, ki jo plačajo gie-delci, pojde storžem. Dvojčka •U zdaj stara šest tednov. Berlin, 1. Jul. — Včeraj aa Jo nadaljevala debata'* nemški zbornici o kompromisnem načrtu glede odpravnine Mvšim vladar jam sa konflacirana posest va. Nacionalisti ao začeli krava), ko Ja govoril komunistični poalanea Tled. Govornik Je jekel, da Je bivši nemški ceaar navaden lopov, ki je strahopetno pobegnil na Holandsko. Takoj SO monar-hlatl zagnali sagtušen hrup. Tled Je dalje rekel, da Je pradaodnlk Hindenburg tudi atrnhopetee in figamoft. Hindenburg je bala takoj obljubil vojakom, da "nemška seml js, ki Je namočena s njihovo krvjo, bo odslej njihova last," danss pa hoče dati isto zemljo Hohenzollsrnoem ln drugim bivllm parazitom. Monarhistl so tudi predlagali, da Nemčija sprejme črno zastavo za toliko «ass, dokler Je v veljavi versajska mirovna pogodba. London, L Jul. — Angleška sbornks Je bila včeraj popoldne v paniki, ko je soclsllstlčnl poslanec Mu« hsnaR Izjavil, da nima absolutno nobenega rešpokta do krsljs in njegove šlahte. "Js/ «M m republikanec In nimam nsjmsnjšega spoštovanja do krsljs In njegovega dvora, pač ps ssm prezir," Je rskel Borben* n Torij 1 so zsgnsll hrupen protest ln predsednik sbomlee Jo brž odvzel govorniku nadaljno besedo Po pravilniku angleške zbornic* s« ne sme v debati omenjati kraljevo ims. NAkOClTE 81 KNJIGO "AMKIUAKI SLOVENCI. A retar i J» ns I, del ju je Je. Undon. L Jul. — Iz Madrida poročaj* ds ftpanekl diktator še nI prenehal * sretacljeml "" ki so ns sumu, ds so v vstaško gibanje proti Primo Rlverovemu rHlmu. Alsf vodje reformUtične stri prnjlnjl prrd»ednlk šl zbornice. Je bil včeraj Grof ttomaaone*. voditelj ral ne slrsnke, Je poljegnll mejo. . j „ . ŽARKOMET Revne nečake ki pastorke oziroma najboljiih činiteljev, Id ohranja čikaški rekord v zdravstvu. Leta 1926 je od tisoča priglašenih vil oči v strop, misleč: "& bi se ne bil žeilil pri tebi in ako M ti ne bil tak hipokrit, kje bi jaz čikaški žegni, katerih je bilo v evharističnem tednu toliko, d» so kar lili kakor ploha in toča. .. « y m PRO S VE GLASILO 8LOVFNHMI NAKODNE PODPOR LASTNINA SLOVKN8KB NARODNE PO A e Ra. One offlMov po do»ot©ni. Rokopisi sa m vrsšsja. Naročnina: Sadinjana drfeava (tiren Chicago) S&00 na lato. UM «a p.,1 Uu in SJ.25 aa tri maaaeai Chicago in Cierro ftJO na lato, S3JS se pol lata. $14* ta tri nn*aca. in sajMMBgftf JjUfe ■n ■■■■■■■ Naslov um.br Ima stili s ttaUait -PEOSVBTA\ t 2W7-SS So. Uwys ifr—S. CMse—. Ml—iS. ENLIGHTENMENT w "THE Orgaa al tka SlotaM NaUaaalJfeaafH Mat'- Owaad by Um Slovana national Baaafit Sadatf. ■ , Subscription: Unitad States (aictpt Chicago) and Canada HOOpat älS^S» W fonosnega običaja. Njih prva zahteva naj bo po odpravi dela od kosa. Poskušajo naj delati U ljev in jih obtožili, da so oni zakrivili, da je Mla vržena I kot pošteni delavci. Na uro naj bomba, ki je nekaj policajev ubila, nekaj pa ranila. Vrši- plavajo. Potem bo mogoče ep», la se Jc sodnijska obravnava in pet jih je bilo obsojeni* ' tl^l(JI tudl deUvcem' na smrt, trije pa v ječo. Štirje so bili obešeni, eden je izvršil samomor par dni pred izvršitvijo eksekucije, trije so pa odšli v Ječo.* Postal je governer Altgeld, pravičen človek. Njegovo prvo dejanje je bilo, da jt preštudiral sodnijske akte o tej aferi, na to je pa izjavil: ,4dax ne.po-milostim teh ljudi (menil je one tri, ki so še sedeli v joli-euki ječi), ampak jih Izpustim iz ječe, ker je bila sodba krivična." Te njegove besede so vklesane v spomenik, ki ga je delavstvo postavilo tem žrtvam na Waldhetmu. Tam so te besede vekotrajna priča, kako zmotljiva in maščevanja željna je dama Justica. ----------- V vojnem času se je v 8tf§| od za vojno pripravi j an j«. fST; T ■ f. m : PETEK, 2. JULIJA. ru vršil velik po- eksplodiral peklenski stroj aH pa bomba, ki je ubila ne-iv^j «deležnikov pohoda, nekaj jih pa ranila. In katerega so obdolžili tega čina? Delavske voditelje, ki so bih zvesti svojim tovarišem delavcem! In na smrt je bil obsojen Tom Mooney, drugi delavski voditelji pa v ječo, da-siravno je bila njih nedolžnost dokazana jasno kot beli an, kajti po končanih sodnijskih procedurah se # dokazalo, da so priče državnega pravdnika pričale po kri-veni, med njimi tudi glavna priča državnega pravdnika. j Na vzhodu sta zdaj dva delavca Sacco in Vanzetti v senci električnega stola. Obdolžili so ju, da sta izvršila roparski umor. Ako bi se tudi pravi morilec, neki Ma-deiros, ne zglasil prostovoljno, da je on izvršil^oparski. umor, ki se podtika Saccu in Vanzettiju, je vsak človek takoj bil na jasnem, če je Saccu in Vanzettiju ob času obravnave pred porotniki pogledal v obraz, da tako ne izgfccfajo roparski morilci. Njuna nedolžnost se je brala v njunih očeh. Ti dokazi naj zadostujejo, da je skrajni čas, da se «mrtna kazen odpravi v vseh deželah, ki trdijo, da so civi-izirane. Bolje je, da sto morilcev uide nekaznovanih, kakor da se na enem samem nedolinem človeku izvrši nmrtna kazen. Smrtna kazen je nekajN bfistijalnega, sirovega in si cer tako sirovega, da se ne dajo najti primerne besede, da se ta sirovost primemo ožigosa. ¿i Najprvo določijo dan in uro za usmrče/ije obsojenca. Nato ga zvežejo kot mesar zveže tele, in ga odženejo na mprišče. Navadno obsojencu dajo za spremstvo še kakšnega duhovna, ki mu zadnje trenutke življenja greni s >ripoyedkami o neskončni božji ustailjenosti. Kakšna ronija! Zakaj ta brezkončna božja usmiljenost ne povzroči, da krvniki in stražniki, ki ženejo žrtev na morišče, ne okamne le za trenotek, da obsojenec lahko odide svoboden in živi dalje? Samo za minuto naj bi otrpnili udje onih, ki imajo opraviti z obsojencem na njegovem zadnjem potu, in obsojenec bi bil svoboden, spremljevalci obsojenca bi ne jrpeli nobene škode. Ali ta neskončna božja usmiljenost se ni izkaz^a, odkar ljudje izvršujejo smrtno kazen nad drugimi ljudmi, enakimi bitji, o katerih trdijo največ zagovorniki smrtne kazni, da so ustvar-eni po božji podobi Smrtna kazen ne blaži človeških čutov, ampak jih še Dolj podivja. Smrtna kazen se ne da zagovarjati z nobenega vidika, ne z verskega, še manj pa z znanstvenega. Krist je dejal, če te kdo udari po levem licu, mu nastavi še desno, kdor z mečem končuje, bo z mečem končan. V teh besedah Nazarenca j* izražen protest proti Btnrtni kazni. % '-v ^vi« Smrtno kazen imamo v današnji človeški družbi, ker fc> ljudje hočejo imeti, ker so v njih še barbarski inštinkti, ki se ločijo od onih človečkih čustev, ki «tremijo le po izboljšanju človeške družbe, da bodo ljudje na zemlji nekega dne res ljudje, ki so se oprostili ysega, kar je bilo «verskega v njih. cestnem vogalu *J ^ ^^ stavkofaško «rio. . .. NáproAeni so vsi tajniki in vsi jima ni bUo dosti, zato stasia I ftfmmß* «ftHjUst še k na«, oziroma k Y. A C. "I Uaiilrnlrailrn I y OWOÄ^W ¿društvih, če i® j RundeJM^!^ l^J^TSk^l^^ Povijajo njeKo-kateri izmed teh dveh član arij , ,Ta I rl ■ .al s V1 neČakl. z *ov?r™cami, dekla- Slqpetdese tie Ulica. Stopetdeaptietnico rojstva macijami, žretjem in pitjem . . I lampijoni, raketami in z razni' V buletinu, ki ga je ravno H mij*splozivami. Vse jL ^"v dosti hrupa in kakem društvu, da ukrenejo, da ae z njima postopa po pravilih. Onadva, ki delata sta: tati* I ¿1« & R»»desen konusa/ M1 *!M,,.t' Frank Tičar,*doma od fare Buč-1... --------I«*'1^- « i . ™_iUiva novka za Chicago. Cika-. . ke na Dolenjskem^ Imena po- ^^ naMUUlja ^ dolgi ^ Sf® Jedanesjcajpada ročam zuto.jU Mo^ojaki ve-1 fttatistlčni študiji> kako Je adrav. | ^«»t. V testih, ko Je «boga 1..........s t veno stanje v Chicagu. vsi"tistf, ksteri se ne podajo ^IP-ira, stavkokaštvo, so «.orali Upr^ gjg um^ivLt ob^nem ^fc^^e^l? ^ in niti kdmpanijsko stanovanje in naivišio mero porodov. 1 • * ^ em korjiu se preseliti, kar so z vesel jem ^^^tor ^ez^oso m ^^ r!!11^^! storili. Samo to je škoda, ker ' zavajalne. Pravijo, Tak fttr,c- Taki so neči . so se Dredaleč selili in piketira- , . moffoče najrazličnejše ki razsajajo. To je njihovo ni so prizadeti, kajti izgubili so «J«s števILmi. to- ^0 ^ ****** nečaki J par svojih članov. Rojaki ši- k zavržemo osebne predsod- ma8f delavcev in iarmarjev, ki rom Amerike, ogibajte se te na- £ ™ ^mo na štatistiko po- imaj? vinaj pod milijon in več prebivalcev, pride k«PWTi; .Nl.treba- ** me| Dne 20. Junij» je bil shod slo- ^^ drugi na v^sto z 11.7 njali. Pri mizi ja dovolj prostora venskih evharUtičarjev v -dvo- Lmrtnega lučaja od tisoč, a New za varani Kolumbovih vitezov na Ma-| yorlc ^ poskok na 12.2. Številke pokazu je jo" sledeče: Na 100i prebivalcev je bilo le- Po dison streetu v Chicagu. shodu je bil banket. Grdina, ki ima mirno vest,!u bedeče število smrti: je imel ves čas poleg sebe dva "lajerja", Perkota in Zužeka iz Gevelanda. — Zakrajšekov Kazimir in tr govec s K. S. K. J. je imel družbo Šnelerjevega Pavleta. Ko stt Si ta dva businessmaiia pogleda la v oči, sta gotovo mislila na "reinsurance" in tiste čase Edeh izmed" njiju je gotovo molil sam pri sebi: "O sv. Evhati- Chicago...........11.5 Berlin .............U.7 New York ...í.....12.2 Dunaj ............12.9 Filadelfija'.........13.2 Buenos Aires ...... 18.7 Pariz ......................«..1^.7 Bomba j ...........28.4 A9 7 Vse je v redu onkraj luže. Iz Jugoslavije je prišla dobra vest, da je ljubljanska policija streljala na orjunaške dijake. To je dokaz, da je lepa naša stara domovina Še vedno pri sebi, čeprav je poslala tri škofe v A- mertifo. č? < >»* a a a To je napredek! Hurej! Radio je dospel na farme. Kmetje na srednjem za. padu imajo radio na traktorju Kaikuta Ml _ ______ w ___________ Dr. Bundesen pojasnjuje, za-l^ ^Tušijo kon ^ - Pr^ .pet k M|^^Si^J^ V ^ deči način: 1. S kooperacijo stva.':'"7"'* ■ i 2. S strogimi zapovedmi g»e- K. S. K. j.r — Ko je Grdinov Tone poljubil roko Škofu Jegliču, mu je nedvomno po tihem zašepetal: "Veste, jaz sem listi, ki sem ne- prebival- koč vodil v Clevelandu procesijo | de kvarantene. taranov k škofu v protestu proti (Kolikor mi je znano, ta napredek še ni dosegeP "Pisanega polja". Tam je do danes samo še viktrole.) ^ a a a Bledi mesec v Cellinwoodu. ____________________ 8. S čistočo po alejah, bolj- Dragi fcarkomet! Posveti zo- farju in zabil sem cerkev sv. Vi- širni stanovanji in prosto službo pet malo y Collinwood in morda zdaj pa sem predsednik rim- zdravstvenih agentov, taki kot najdeS ponočnega raznašalca isko-katoliike jednote, ki se bo | sta solnčna luč in sveži zrak. frančiškanskih plenic, Neki nai 4. Perijodično in strogo p#e-| somišljenik je zjutraj našel cel kup frančiškanskih plenic na por-5 Preprečen je dima do mini-1 Ču svoje hiše/On pravi, da ple-muma tn očiščenje neba v ultra- niče niso mdgle priti po pošti, bodo prihranili sa stara leta. Od dela od kosa človeku ne ostane drugega na starost kakor popolna Izčrpanost in sključen hrbet Delavec, ki opravlja tako delo, je starec pri petdesetih letih. Milwaukee je veliko industrijsko mesto ali sa delavca nl šiv-Ijenja v tem mestu. Po "šapah** mora delati kot sušenj. Jesl ee čez farja in črt delodajalca ter če« postavo, ftll tega pa ne ve. da si je sam kriv, kar sdaj trpi. To sem se prepričal sam po svojih izkušnjah dva meseca v Mil waukeeju. Dvajset let nisem delal za nobeno kompanijo in vidim, kako velik rasioček je med danes in takrat. Prej je delavec lahko delal, četudi je bil malo bolan/zdaj pa mora imeti sdrava pljuča, če hoče delati. Kakor sem med brati Slovenci in HrvaM v Milwaukeeju opazil, tudi složni niso. Koder hodim v Milwaukeeju, gledam, kje bom opazil napisi Slovenski narodni dom. Zastonj 1 Nimajo ga. To je slsbo spričevalo Sa slovenske naselnlke v Milwaukeeju. Slovenci in Hrvatje, zdruiitc sel Dvigplte svoj narod in pokažite mu, da tudi vi nekaj zmorete, če se sdruiite. Postavite si dvorano In sldičite po enkrat ali dvakrat na ihesec skupni shod. Dobite si govornika, ki vaf spravi, da boste sloinl in močni. Zdia} ste ljudem drugih nerodnosti peto kolo. Kadar so volitve, ponujate svoje poštene glaaove ljudem drugih narodnosti, namesto da bi jih dali svojim bratom Slovencem aH Hrvatom. — Frank Sajec. • - « -a_ h stavkovnega «krolja v Pennl. . | Wyano, Pa. — Pri Youghio-gheny in Ohk> premogovni drui-bi se nl dostf spremenilo v teku stavke in stavkokaštva do sedaj Stavkarjt prav pridno piketira-jo po dva na dan, a malo je njih število, kajti drugi so zaposlen pri drugem delu v okolici. Stav kokaštvo se tako razvija kakor sneg v aprila: pridejo In gredo fn okoli dvesto teh stavkokssov na Jot i toliko premoga «a dan kolikor bi ga stari rudarji producirá! i v eni uri In v Istem številu. Tudi dva Slovenca sta prišla stavkokazit Prej sta bUa zaposlena prt Kejrstone kom pan I ji. potem pa sta šla stavkokazit kmalu imenovala "Rimsko-slo- venska" v počast Rimu, kateri | giedovanje šolskih otrok, tako lepo akrtrf za Postojno, I-drijo in slovensko Primorje." Ko _____ je to pošapetal, je vzdihnil in 1 ^Jole^tnUnVterki' solnca. pil kozarec '^orencka ker pismonoše ne delajo ponoči. 6.' S kampanjo za pravilno | Nedvomno ima kakšna cerkvena — Janez Jerič, "urednik" sra-J ventilacij0 gledališč in zboro- miš svoje prste zraven. Ljudje| kopernega A- S., je zijal v strop, ftlnih prostorov v čas« mrzlega si pripovedujeio, da ima mesec kakor da išče pajke. Ko ga Je vremeIUf 8 ¿emur fi prepreči tako moč, da človeka v spsnju zabolel vrat, je z nekim strahoin Dyu^n}ca katera je kapitan pri vzdigne in ga nosi okoli. Vse-pogledal svaka in očeta Kazi- JJ^tvaški' floti kakor je mesec posvetil s svojo mirja, češ: "Ali sem ga polomil , ' «airlaša. da je bledo leščerbo in zanesel ome- ali nisem?'; Kar ni bilo znane-L^ umriji^m^otnii edin^ ^ P^ce na mprednjakov revež bil danes 1" novorojenčkov umrlo 74.7. KhJ kor pravi komisar, je to naj- KOMPANUE ZA IZMLOVA-Z ^rimi t NJE STROJEV 30 PREGNALE ^ { iortÄem? ORGANIZACIJE IZ SVOJIH Bcdim,: Naša energija stremi TOVAREN. V ta namen so Izigrale podjetniške poteze. Boston, Masa. — Velike kom , ^ panije za izdelovanje strojev, ki rojstvonn. z« fem, da se umrljivost še bolj zniša. 7. Dobrodelne poeta je za o-troke tudi pomagajo pri manjši umrljivosti. 8. I sto tak o pemaga skrb pred služijo za produkcijo čevljev, in I g™* tekstilov, so v Novi Angliji iz- podnebje ki ima dovolj pravilne trebile unljske delavce iz svojih temperature m vlagp v zraku, tovaren. Velika United Shoe da pospešujeta več zdravega bi-Mnchinery korporacija, ki ^n- trolira tovarne za Izdelovanje več odpora proti boleznim vseb čevljev, ie zaposlila še leta 1919 vrst. čez tri tisoč organiziranih stroj- 10- Kot ***** in na.j' nikov.. Devetmesečni «trajk, ki | manjša ¡«1106 pd manjšanju ga je družba nalašč provociraU, je uničil unijo. Tovarne v Paw-tucketu in Providencu so odprte sociation tr«M, da je ghicago izmed vseh velemest prvo pri znižanju te bolecni in Ma sta čika-ška voda fn mleko zdrava In var- — Collinwoodski Štrigelj. • • • Dobra veni is metropole. Mr. Louis Pire publicira hu-morietičen list, ki'izhaja dvakrat v tednu. Ogromen napre- dok f V- \ a a a Fašiatovska lestva. Signor Mussolim je napovedal, da morajo delavci delati tno Uro več in manj jesti. Fašisti pravijo temu "ekqpomski pstn-jotizem. Italijanski delavec je sicer zelo zajčjih kadar pride barsbam v roke, toda enkrat bo tudi njemu dovolj. Takrat pa pride t* fašiste "porkarski patrijotl- smrtnih slučajev je obrana pred tifusom. American Medical As- dolavnice. Slepar obaojea %a mUljon dolar Jev globe. Berlin, L jul. — Ivan Kuti-sker, ruski žkl, o katerem prSvi berlinska policija, da j« mojster Ne bo vseh sleparjev, jé bil Včeraj ob-|žki obali le ni bilo take mobUi- sojen na milijon dolarjev denar- *ac*Je llkerskih ladij kot baš se- ne In pet let zaporne kazni. Ku-t isker je ogoljufal prusko državno banko sa milijpne mark s pomočjo ponarejenih listin. I Pasi! daj tik pred praznovanjem sto-petdesete obletnice Izjave neodvisnosti. To pravijo suhašfci a-genti sam h — Šestnajst angleških. belgijskih, panamskih in meksikanskih ladij križar! onstran likerskegm pasu ter preži nnto^nlŽrilh ^na Ugodno priliko, da Iskre, na SS^T, ^ Vil J^T" *uha ameriška tU približno «i,- čez. ouo £J|boi€V rwtnovrstnofra žga-ata h^a in Ukerja. v «kupni vred- "Ker so sedeži spodaj dvakrat nosti kakih pet milijonov dolar- tako dragi.* zem. Cenjeni Zarkometl Kdaj ob-sijejo tvoji žariti tiste član*. za časa bolezni čitajo brc*w zdravniških mazačev in šuodro-mane? Moje mnenje je, akoj jim ljubi čitati, naj Č^Jojsd-notina pravila, pa bddo kmai» zdravi. — Član s« en dolar dnevne podpore. a a a Pertlneatna vprašan js. Koliko je bilo zadušenih v MundeleinuT - 1 K. T. o- r Pri fotograf«. "Prijazno ee držite. PJ^^V * -Se ne upam. Fotograf»^ poalal ženi. ki je ns P^ ^ In če bi videla, da se pn^ držim, bi se takoj vrnila ia^" ¿ovala p9 vzrokih.* , ^ PROBVETX' >x! ' jI» I l»opravelu-V dopisu Is Bent-le/vMa v ftt. 147 bi m rudnik mor«) imenovati Cokeburg Junction. Ta kompanlja ja rudnik sa-pria, ker ne more obratovati pod plačilno lestvico is leta 1917. — Alois Humar. — V dopisu Is Coverdala, Pa., i dne 86. maja bi se moralo ime rudnika Pittsburgh Coal druibe flavti: Montour It 10. KAZPIS SLUŽBE V GL. URA* DU s. N. P. J. IZ PMM0RJA * BivŠI "Narodni dom" v liusetu v Utrl je prišel sedaj po dražbi v last domaČih aaših ljudi Din-ka Sirotiča, Primež in drugih. Svoj čas so kupili od posojilnice Narodni dom bratje RoŽac Iz Rakitovca sa 200,000 Ur. Sedaj je bil prodan sa 140,000 lir. Ponesrečil se Je Ivan Brginec is Trente, ki je slovel kot eden najdrznejših plesalcev po visokih planinskih stenah. Leta 1908 je krepko pomagal pri rešitvi dr. Stojca iz Ljubljane. Brglnčevo truplo so našli ob Soči pod Vršičem. Pisatelj Fran Bevk tiči v goriških zaporih in aicer so ga zaprli kar v družbo s raznimi navadnimi kasnjenci. Hrano dobiva od doma. Sedaj so mu dovolili, da sme pisati. Njegov branitelj je podal proti obsodbi priziv. Slovensko petje prepovedujejo orožniki po naših vaseh in pretijo fantom s globami, ake saslišijo Še kdaj petje na vasi. Orožniki delajo seveda po dobljenih ukazih. Ovadbe. Fašistovski "II Popo-lo di Trieste" poroča o zatvoritvi tajnih šlovensklh šol. ki so delovale po llstovem mnenju v pro» tinarodne svrhe. V Zatolminu so namreč ovadena sodišču štiri priprosta kmečka dekleta, katera so pomagala otrokom svojih sorodnikov in soaedov pri učenju. Dalje poroča list, da so odkrili tajno šolo tudi pri društvu "Ženski krožek". V Crničah je namreč naznanjena oblasti učiteljica H. Kosovel, da je vzdrževala tako nevarno tajno šolo. . Istrska deputadja snova v Rimu. Te dni je odšla v Rim it Pule fašistovska daputacija, ki hoče Muasolinlju zopet pojasniti, kako nujno je potribna rešitev vaeh glavnih polltitoo-gospodar-skih problemov v deželi, posebno pa še v Puli. Koliko deputaclj je že bilo v Rimu? - V Postojni ja umrl Andrej Burger, posestnik, predsednik gostilničarske zadruge.' Vara v narodnih prigovorih VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Čudna logika. Iz Prekmurjs pišejo: Oblasti so pruiiovcdalr vsled epidemičnu bolezni vsi* prireditve. Cudnp, šole in cer k ve, kjer se zbira več ljudi kakor pri dramatičnih igrah, pa niso saprli, celo v krajih, kjer Je po več slučajev nalesljivih bolezni. :j> Požar v Semiču. V podstrešju hiše pismonoše Raucha v Semiču je 18. jun. popoldne izbruhnil po-žar, ki se je naglo razširil ter uničil a slamo krito poalopje, Do mači so mogli rešiti le najpotrebnejša stvari. Gasilci is Se-miča in Rožnega dola so omejili požar na omenjeno poalopje, ki je pogorelo do tal. Rauchova hiša se ja nahajala blizu železni škega predora..Domneva se, da ja is lokomotive padla Iskra na Mlamnato streho in tako povzročila požar. MAGAZIN MNEW MA88EH" SE LAHKO P08LUZI POfiTK Pred 16 leti je darovit dijak. Ljubamir Mitrovič, ki je na žalost padel kot dobrovoljec v borbi pri Mačvi 1.1914, objavil knjižico "Religija u srpakim poslovl-cama i ftrekama." Mladega bo-goslovca je zanimala sama ki* ščanaka vera. Medtem pa prevladuje v narodnih račenieah in umotvorih aploh še Često pred-krščanski živelj. Samo nekaj primerov sa porogostni ta pojav. Besedo "Bog" najdeš neredko v prislovioah v posebnem pomenu: "lapod Boga nema se ku-da," "Ne vidi beloga Boga," "Nl-Šta pod jakim Bogom," slišno v slovenščini "nima pod milim Bogom nič opravitH", "Bogu i si|-du nije verovati," kar znači istd kakor "Ne valja verovati letnoj oblačini ni simskoj vedrini." Vsekdo čuti, da se , jemlje tu Bog sa nebo, to ja staro bolan-Mt\o, ki se očituje v dežju in gromu, v vedrem in oblačnem svodu. Izraa bog sega v globoko starino, prvotno značenje hrani še sorodni perzijski samostalnik bagha, sijaj, imetje; prav tako naš pridevnik bogat in nasprotni ubog ali ponekod nebog. Kaj more izluščiti učen raziskovalec is rasnih rečenic, nam rasodeva ta-le isrek: "Dobar konj III čeč ohromiti (oh romati) 111 očoraviti (oslepeti)". Pri tem menda skoro nihče ne upošteva starinskega pojmovanja o dobrih in slih božanstvih. Dobri bogovi kakor besi imajo skupno potezo? savlšt. Na lepoto, boga stvo, zdravje, nesmrtnost imijo pravico sgolj bogovi, ki to pred nost pozorno branijo. "Ko so bogovi stvorili ljudi, so zanje o l redili smrt, a življenje so zasft zadržali," se čita ▼ stsrtnski babilonski pesnitvi o Gilgamesu. Krez in Polikrat sta plačala i glavo svojo neizmerno irečo. Ta ko verovanje je našlo jako jasen isras v grškem verstvu. "Poznaj ssmega sebe," isrek nepi san na .vhodu v delfljsk! hram, je snačil po duhovitem tolmačenju Nilsonovem isto, kar "Zn*j, da si človek, samo človek, in po tem uravnaj svoje želje, da ne zbudiš "božanske zavisti." Ista bojazen odseva v omenjeni lx- veri o dobrem konju...... Na ts način bi podrobno proučevinje stičnih narodnih starin odkrilo marsikako zanimivo lastnost prvotne religije.—(n. k,) najbolj progresivnih kategorij delavstva. Do sedaj že niso uspe- 4e, da bi dobile v svoje vrste vse delavstvo, katero bi pristopilo is potrebe." New York, N. Y. — Newyor ški poštar J. J. Kielty izjavlja, . . . . da ae je Junijski isdaji maga- f* povečale sa 24 odstotkov sina "New Masse«" dovolila poštnina drugega razreda. Poštne oblaati so Isjavile da majska številka ni za pošiljanja po poštl.^ Ta izjava j« bila podana, ko Je majska Številka dosegla naročnika. Uradniki so odločno protestirali v tekoči številki proti mnenju poštnih oblaati, da Je v majski števlljri bila pornografii-na vsebina. Kartun, ki ga je narisal Hugo pellert in ki ima naslov "4. julij", prikazuje počeni svon svobode, is katerega se vsipajo čaaniškl olupki, na katerih »o tiskani naslovi o Sacco-VanseUijevih vesteh, O passal-šk*nn Itrajku, o Kuklukakianu in drugih činih sa omejitev svobode. _ ♦ V trgovini. "Zunaj imate na oknu napisano, da ae tv govori vai joaikov." "Da — mad od j<*rnaid. toda ne "Nekdo ml je danes rekel, da sem dobro Itfleda) " "Kdaj ia NJo to?* " Danes?' , "Ne. Jas mislim, kdaj si ti Po zadnjem poročilu, ki ga je tajnik Dogadov podal na seji centralnega odbora vseruakih strokovnih unij, je članstvo ruskih unij narastlo na 7,000,000, dočim Je štelo koncem leta 1024 6,036,000. Med unijami, ki izkazujejo največji narastak, je unija stavblnskih delavcev prva. kajti njeno Alanstvo se Je pomnožilo za 70 odstotkov. Tudi poljedelski delavci so se veliko bolj organiziral kot so bili, kajti njih organizacije so sa povečale za 40 odstotkov. Mezde so se v prvi polovici le- in so na isti stopinji ostale skozi drugo iiolovico leta. V splolnam niso še plače dosegla tiate višine, kakor so bile prod vojno. Ca-lo industrija, katera ja najbolj izpopolnjena In Je njen obrat stalen, Ima še vedno le 96 odstotkov predvojnih plač. V primeri s tem poročilom p* se drugače sliši poročilo prod sednika Tomsldja od ruaka komunistične strahke, katerega je podal pri zadnjem kongresu. Delavci so nekoliko manj politično organizirani kot so bili. Temu je po mnenju Tomskija največ vzrok večja aktivnost v Industriji, ker se delavstvo več orgs-nizira po strokah In i tam ne koliko zanemarja politična orgs nisacfje. Po Tomskljevem poročilu je bilo organiziranih ¿lav-eev 1. januarja !MI sa 90.1 procenta napram §9.8 procenta dne I. aprila. Dne 1. januarja 19tA Je bilo 600,000 neorganiziranih de-Javeev, dne 1. januarja 19t6 pa 670,009, Vzlie temo. da so ti oAfertkl precej visoki. Tomskf prav h 'Ta dejstva pokasujejo, ds strokovne unije še aiso epasob-ne, da odgovarjajo safctgvam Dnevnik univerzitetnega profesorja 'Kansaška kisla sova,', glasno glasilo kričavih dijakov je spodobno Življenje univerzitetnega profesorja opisslo tako-le: 7.30. Profefor vstane potem ko je vso noc spal v stojalu za marele. Prt sajtrku napravi aa-mo to pomoto, da počeše svoje livance in si zlijo neznano količino slada na lase mesto na livance. pišo sapusti s nekaterimi preserviranlmi snpcimenti In malico. 7.46. Na poti v šolo sreča svojega sina. Fanta vpraša, kako se kaj godi očetu. Nadaljuje pot. Spomni se, da je posabil doma uro. Is Žepa potegne uro in pogleda, Če ima le čas iti domov pgnjo. 8.20. Pride v razred. Poda M spat v departmentni urad. 10.26. 8e zbudi. Gre v rasred, kateri prične ob 9.80. 10.40. Odkrije svojo' napako. Vsekakor stavi uganke kako uro čaaa. 11.80. Se povrne na departmentni urad. Zakoplje se v knjige In se loti rasprave o duši mrtve ribe. Vthlčen hiti po uradu in vzklika: "Eurekai Eure-kal" 11.80. Poje malico. 12.46. Po telefonu isve, da je novo dete v njegovi hiši. Vprašuje, kaj revše hoče. Starinarju pove, da danes nobenega ne potrebuje. 1.80. stavi uganke eno uro, 2.80. Pronajdo, da je malica še v njegovem žepu. Nekaj mu šepeta, da Je storil strašansko napako. Žalosten Je tudi, ker Je izgubil preservlrane specimente. 8.80. Razred. Trikrat naduš-ijivo zapiha in priporoči dijakom, naj čitajo njegovo knjigo izven drugih rialog. Počuti se dobro. .Počuti so Izredno dobro. 6.80. Se vrne domov. Pri po-vratku sposna, dk Je nekdo vtel njegov "Kiddle Kar". 6.80. Obeduje s klobukom na glavi. Razkrije do sedaj njemu nosnan poJavv Grah Izpada po strani šllci. Obveže si usta, kjer mu Je spodrsnil nož. 7.80. Daja rede razredu na vaje, ki so med ničlo In 60%. Potice daja kar na debelo, prlsrt-no se smeje. 8.80. Gre spat. Za lahko noč porine ženo pod glave, vzglavnik pa nežno objame in poljubi NAROMMPOZOR! Znamenje (lune 30-1 #26) pomeni, da vara Je naročnina poUkla U d«n. Ponovite Jo pravočasno, da ram linta M ustavimo. Ako Hita n« prej-meti, ja*mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako Ja vai list plačan In ga n« prejmete, Je mofoče vstavljen vsled napačnega naalova, plilte nam dopisnico In navedite stari In novi nailor. NaAlaaatopnlkl «o vsi društveni tajniki In drogi sa-stopnlkl, pri katerih lahko plačate naročitino. Naročnina sa celo leto Je $5.00 in sa pol leta pa $2M. Clanl 8. K P. J. doplačajo sa pol leta »1.90 in sa eelo leto $3 JO. Za mesto (hlrago In Cl-rero sa leto $6.50, pol leU M2&, sa člane »5 JO. Za Evropo stane za pol leta UM, sa vse leto pa $#.00 Tednik stane sa Evropo $1.70. Clanl doplačajo a S0e sa pofttaino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPKAVNIftTVO ^PROSVETA^1 2657 iS. Uwndale Ave. CHICAGO, l IX. Pri uredništvu Prosveta bo dne 1, julija 1.1. izpraznjeno mesto pomožnega urednika. Išče se torej oseba, ki ima veselje In /možnosti sa uredniški posel. IViglaattl ae je treba pismeno In navesti kvalifikacija najkasneje do 14. julija 1.1. Služba ja stalim in so do nje upravičeni le rad» ni člani jedn#te. Glede plače in drugih pogojev sa dobi Informacije v pravilih pod naalovom; ■Ti ugmattka sa ualutbance S. N. P. J® vjneent Cainkar, preda. Ž^PJ. NAftl ZASTOPNIKI. Drat Frank l.i po Pennaylvanljl meseca julija vtmNke naaalblne v In West Virginia, želi, ds mu Mani in greda na roka ln p agitaciji a prodaji knjig KnJMsvne matice S. N. P. J* On je blratl NOVK Utl saoatal starih naročnll Žčen v vaeh oalrik ter Brat Tkon Cellk bo v CHj|ej p^ii ^p^i^ ju rojaka in Asna 8. M. is vi Wromlng la okolici. Igle žeUmo, da al nara-flte pri njemu Piesveto la si nabavita dobrih la podočnik knjig, ki jih prodaja m Književno au-tlco H. N. P. J. Brst Anton laakevM ko ekl-slul člane ln rajska v Oevslan* du In okolici, ter v...... Ni prlpofi^iim«, ilii nI nJega Proaveta la Nadalje prlporolasMi naročnikom, katerim ko prva dni meseca tekla naročnina» Is drugim pa, ds sa dnevnik IVoeveto ter al je knjig od Književne S.N. P. J. Te lahke s tem, da poravnate društvenih tajnikih, ki se esftt isatopnlkl, ali ps pri tfragik m-stopnlklh, ki ae peoMaMcai v te svrho. Uhko tudi poiljeta naravnost uprsvnUKvu Msts narol-ntno. Dne 1. julija 1IM ko daaet let od bar je Proaveta postala lasv-nlk, Kot vsak list, ki saetepa delavske interesa, Je tesal tudi Hat froevetf svoje tHM$P s vendar smo prsiN preko njih la obhajamo I o.letnico, ter epamo In spellramo na vas, ds prsala-vita de««tletnlro Proevete s tem, ds Ji pridobita NOVIM narečni-kov ln jI A tam utrdita njeno boljšo bodočnost. PH1I.1P POPIHA» sprav. sksnam ps1ssm slovmuskih onoanisacu v c9wmhj. P^.n.klh orgsnUsslJ-Fik- ¥0m vrta v Willow SttHagsn, IU. Dr. "Dtnlr«". Tikali v asdsljo, tS. CUJs, s« Albert msefcevem vrte, roes, III. Dr. -Ssrjs" Piknik v nedsije, M JsNJs, ns HtMin.ri.riw vrte V WI1-lew Sprlngse, ttL Dr. k m SNVsesMea v sa» bol«, I. okUil.r., v drveai S WW. Dr, »t M HNFJ.—ViSillin v SSU-u». f. «htobr., v drorMd INN. Dr. ^VrsneiM« gstm" H. Ill S. H P. J., »U»!.» vMMllsa v 4rwr.nl S. M. I'. J. en« U. nofMsbm IfetS. Sof. klub ftt I M ■t.ra r nodilK ft. ni SNPI. Ho» klub »i. I Ure v pi(«k, II. SWf#. Dr. ^iotmij.* H.S V itrbolo. V. tod* drormtU, W. 1Mb SI. la A tU- tinm Ar.. S<* klub Al I M-4 •t.r« v MdiU«, 10. Jsetiarje, v nI SNIV Ses. kb*b «i. I — t name m ti >ism v nedilK H. «sres. v hwul STS^JIIS w. lmiK . ^T Stti. kfclb M. i »i.rs V iiHrlK1 SNPJ. a—, kl.b M. I, i. a. , ** mkmS.i.f!T % v Ne. socia-HiKčne stranke Bril?« lazite Jaki M rali ittaviN pomoč radarjem Program Ameriške unije n civilne svobodicine Konvencija sa driave New York! pritne) jutri. Konvencija J. S. Z. • ■ -r Iz New Yorka je priSlo poročilo o programu konvencije socialistične stranke v državi New York. Zborovanje bo pričelo dne 3. julija. Kakor običajno bo prvo izvoljen predsedatelj. Za konvenčnega tajnika bo začasno potrjen tajnik državne organizacije. Skonstituirali se bodo odborniki in reditelji. Izvoljeni morajo biti odbori za organizacijo in propagando za konstitu-cijo, politično kooperacijo in združevanje, resolucije in/taktiko. RazpraVe bodo omejene tako, da bo vsak udeleženec lahko govoril samo pet minut in samo enkrat o vsaki stvari. Konvencija se bo vrftiU po Robertsovem zborovainem pravilu. Chicago, s— Konvencija Jugoslovanske socialistične zveze prične jutri in bo trajala do pondeljka. K zborovanju pridejo delegatje od sedemindvajsetih klubov J. S. Z., kateri bodo deloma tudi zastopali šestnajst društev izobraževalne akcije J. S. Z., kolikor jih niso druAtva sama poslala. Zastopane bodo tudi tri konference J. S. Z., namreč ohijska, zapadno-penn-sylvanska in kansaika. To so delegatje, ki so bili priglašeni do zadnjega tedna. Letošnja konvencija bo imela veliko važnih točk. Poleg običajnega poverjanja in konstituiranja so na sporedu, konvencije referati in poročila za slovensko sekcijo J. S. Z. in za srbskohrva-ško sekcijo. Na vrsti bo tudi razprava glede podpornih organizacij v odnoiajih z delavskim socialističnim pokretom. Veliko zanimanja bodo nabrž vključevala zlasti poročila o konferencah J. S. Z. (Penna, Ohio ter Kansas). Sodrug Anton Garden, ki bo zastopa} klub št. 123 v Maynardu, Ohio, bo podal poročilo o delavskih obrambnih organizacijah, a o agitaciji med mladino pa istotako mlatfA in aktfvni slovenski organizator Donald J. Lotrich, delegat čika-skega kluba. O amerikanizmu in zakonih, ki so naperjeni proti inozemcem, bo poročal predsednik S. N. P. J. s. Vincent Cainkar. w a ■ Poleg omenjenega bodo razna druga poročna, izmed katerih bo nedvomno zelo zanimiyo poročilo stavbinskega odseka'J. S. Z. Poročal bo s. Zajec, urednik Proletarca. On bo tudi poročal o odnosa jih med socialističnim in komunističnim gibanjem. Ker bo program zborovanja jako zanimiv In bo Iz njega razvidno delovanje socialističnih klubov po naših naselbinah, je priporočljivo, da se ga rojaki udeleže, zlasti pa naj to store člani J. S. Z. Zborovanje se bo vršilo v dvorani S. N. P. J. Jutri zvečer bo banket v dvorani S. N. P. J. v počast delegatom. Izbran je za to priliko tudi h'P program. ? ? ? ? T 7 ? 7 ? T koliko veste? ZnaiutfMa vprslsajs la oSfovori. (IzreiiU in shranit«, morda vara Maj prav prida.) _ 1 ? 7 7 XI T 7 7 7 1- Zakaj divjaki poslušajo z "8e«i na tleh? 2 Ali je res, da stoletno drevo cvete namo vsakih sto let? •1 Zakaj se smetana dvigne na vrh? Ali si lahko sami odgovorite Kornja vpraianja? Primerite svoje odgovore a sledečimi: 1- Gla« gre hitrejše in dalj po zemlji kakor po zraku. Ako pri- uho k zemlji, lahko čuje* "topinje korakajoče čete ljudi in k"nj v večji daljavi. Divjaki so u> "i">znali že davno in na ta ns-*»n w? varujejo sovražnika. 2- Ne. Takozvano stoletno «*vo cvete vsakih 25 ali 90 let 3 Mleko v a * b u j a milljbne Jr'*llc olja in tnatfnt*. Te kr'*llce so lažje kdt voda in tega splavajo na vrh. ka-mleko stoji nekaj ¿aaa, ter Ikr«k' smetano. Huržoazne organizacije nasprotujejo prejemanju prispevkov I» Amerike za stavkajoče rudarje. liondon, 1. jul. — Apel rudarske organizacije na ameriške delavce za fiftančno pomoč je dal nekaterim buržoaznim dobrodelnim organizacijam v Angliji povod za škandalozne napade na rudarje in njihove družine. Tako je Narodno društvo proti krutemu ravnanju z otroci objavilo v listih poročilo, da rudarske družine niso v stiski in da je "beračenje denarja v Ameriki sramota za Anglijo." Delavski ženski pomožni odbor, ki itoira prispevke za žene in otroke etavkujočih rudarjev, ogorčeno pobija omenjeno poročilo. Odbor, ki ima posebne odseke stalno na delu v premogovniških okrajih, odgovarja, da je beda med tisoči rudarjev neiy>-pisna in finančna pomoč nujno potrebna, pa naj pride od koderkoli. ; Stavka angleških rudarjev je danes stara dva meseca. Navske novice Natakarji v New Yorku pripravljajo stavko. Več stb natakarjev, katere zaposluje zveza newyorških re-stavraterjev, se pripravlja na stavko, da bodo izvojevali od svojih podjetnikov priznanje u-nije. Zastavkati so imeli že včeraj. Unija zahteva $2.50 tedenskega povidka prh mezdi za nočne delavce in osemurno delo. Pri zadnjih pogajanjih, ki so se vršila med unijskimi in podjetni-šjcimi za stopniki 11. junija, ni prišlo do nikakih sporazumov in podjetniki so odklonili tudi naj-skromnejše zahteve delavcev. Podjetniki so proti nekaterim odsekom natakarske strokovne organizacije podvzeli sodne prepovedi, zlasti radi tega, ker natakarji apelirajo na publiko, da pohaja samo v tiste restavracije, kjer delajo unijski natakarji. Med natakarji vlada trdno upanje, da bodo zmagali v najnovejšem boju. CENE ZA ELEKTRIČNO SILO SO PREVISOKE. Glavna točka v programu je po- vrnitev d^avlja/intva političnim kaznjencem. i New York. — Povrnitev državljanstva 1500 osebam, ki so bile obsojene med vojno radi njih pacifističnega naziranja in je bilo 65 izmed njih obsojenih v ječo radi kriminalnega sindi-kalizmk in sličnih zakonov v treh državah, je glavno delo, katero je začrtano v programu A-meriške unije za civilne svobod-ščine v prihodnjem letu. Druge točke v programu so, da se pred najvišje sodišče prinese vprašanje, da H ima vsaka država zase pravico prepovedovati poduk na javnih šolah. Zasluga unije je, da je zadeva s tenesiško odločitvijo glede podu-čevanja evolucije prišla pred višje sodišče in da se enako sodno postopanje prične pred federalnim sodiščem v Mississlppi-ju. Tudi državni zakoni, ki zapovedujejo čitanje svetega pi. sma v Šoli, šo v konfliktu s ameriško ustavo, zato si jih je Unijs za civilne svobodščlne «vzela na piko in si prizadeva, da se odpravijo, kjerkoli obstoje. Ameriška unija za civilne svo-bodščine si bo v bodoče še bolj prizadevala, da ne bo nobenemu priselniku, ki pride sem na obisk, kršena pravica, da bi ne smel vstopiti v Združene države radi svojega političnega prepričanja, kakor se je to zgodilo Karolyju in Saklatvali, ko jima je zvezni department prepovedal vstop. Druge točke na programu aktivnosti jr prihodnjem letu si je AmerlSka unija za civilne svo-bodščine določila sledeče: Opozicija proti vsakemu prizadevanju v kongresu, da se še bolj Jcratijo civilne svobodščlne; več pravice pri dovoljevanju radio-oddajnih postaj In nekatere ureditve radi inozemcev. Unija je v svojem programu tudi izrekla, da bo varovala pravice stavkarjev, zlasti pa branila obsojene v Passaicu. Potegovala ae bo za svobodo govdra na javnih delavskih shodih: V progsamu ima še precejšnjo vrsto drugih nalog, katere bo skušala izvršiti v zaščito delavstva pri zahtevi po pravici. Produkcija električna aile se je povišala za 50 odstotkov, cene ao pa padle le sa pol odstotka. I Forest Park, Pa, — H. S. Raushenbush, tajnik Lige za industrijsko demokracijo, je na letni konferenci lige izjavil, da ao se zadnjih šest let cene za električno silo v deželi znižale le za pol odstotka, medtem ko se je produkcija električne sile po-množila za 50 odstotkov, kosmati dohodki pa za 66 odstotkev. Raushenbush je dalje rekel, da proizvajanje električne sile na debelo, ^zboljšanje tehničnih naprav in dohodki kompanij dokazujejo, da se lahko cene za električno silo znižajo. Opozarjal je, da je občinska električna centrala v Tacomi. Wash, znišs-la cene za električno silo za nič manj kot 26 odstotkov. To Jc dokaz, da privatne družbe lahko znižajo cene. .Dve tretjini elek-tllčne sile v Združenih državah kontrolira 12 družb, In šest teh družb gospodari čez eno tretjino narodove vodne sile. Spaaakl kralj sopet "«šel smrti". Pariz, 1. jul. — Pariška policija poroča, da je aVetirala dva španska anarhista, ki sta baje priznala, da sta prišla v Pariz i namenom, da ubijeta kralja Al fonza. ftpanski kralj d H včeraj v Parizu ln odpotoval v London. Kakor Ija policija, j* kralj Imel ubit na železniški J Pariza. v , ■ Stara avstrijska mina ubito 3» Poljakov. Varšava. 1. Jul. — Velika nesreča se je zgodila včeraj v Ko-velu. kjer so bili v teku vojaški manevri poljakih čet v kraju bivše rusko-avstrljske fronte. Velika mina, katero so bili postavili Avstrijci k** m*> J* eksplodirala In ubila 88 Ur ra nils 41 poljskih vojakov. V MINNESOTI BODO SE ENKRAT ČAKALI NA "CUDKŽ." Tamarack, Minn. — Vernon Ewing, prodajalec očal, ki ja U. junija zbral nekaj stotin ljudi v šumi i namenom, da se jim prikaže Bog, je pozval vernike, naj pridejo zopet tja dne JI. julija, nakar bodo kakor zadnjič ono uro potihoma molili za boljo pri-kazen. On Ima trdno vero, da jih Bog usliši._ Po 68 letni ločitvi to videl svoja f JSjN* # ;J0ftro. New York. — Pred par dnevi ae je pripeljal a parnlkom "DeuJtschland" 81 letni Solomon Kornfeld, češki lid. Priseljeniške oblasti so «a pridržale na Ellis Islandu, ker so se bale, da bi mogoče padel v breme Javne dobrodelnosti. V pondeljek pa so mu dovolili začaaen vstop na ameriško evobodno zemljo, da obišče svojo sestro, ki Je ni videl že več kot pol stoletja. Pripuščen je bil pod jamščlno $600. Solomon bo najprej obiikal svojo sestro mrs. Rebeco Adelstein, lil živi v Clevelandu, O. Njo ja videl zadnjikrat pred 68 leti, ko ao ga z njegovega doma odvedli cigani. Solomona Kornfelda spremlja njegova hčerka Mizzl, ki je organistjnja. On pravi, da Ima v Ameriki tri •ine. od katerih je eden zdravnik, drugi odvetnik, tretji pa Inženir. __ PISMA NA POftTI v Chleago Iva jo: John So rich, št 8702; Martin Ball, št. 8; Agnes Cucullč, ftt. 17; Konrad Groh. št. 28; Tom Guda, št. 80; Hanna Kos, št 40; Nikola Pre-dojevič, ftt 68. Pisma dobite na glavni pošti v veil v Adam« ceste. Poleg tekoče številke povejte kraj, odkoder pismo pri-čakujet*. j. naročite m knjigo I "SOCIJALLST" >\ i i i Slika a delavskega življenj».—Spi Mil Marijan r l Prav srečno in zadovoljno 00 ti vel» Ruiičkovi. Bogati »icer niao nikakor biii; pritlično sta-novanje v Hernalsu no Dunaju tudi ni bilo prostorno, še manj pa svetlo; a skrbnost neumorno delavnega očeta, prevdono zvestoba ¿ene ter ljubezen in marljivost otrok so bile zvezde, ki so tako blagodejno razsvetljevale tesni dom, da ne bi go strojevodja Ruiička zamenjal niti s najbolj luksurijozno palačo, v kateri gore žarke električne luči ter širijo inozemske cratlice in rastline bohotno vonjavo po krasnih, širnih dvorani*, katerih stene in tU so pokrit« s najtežjimi in najdragocenejšimi preprogami, kjer mikajo oči in razveseljujejo duio krasne slike in kipi iz mramorja in brona... kjer pa čeato, da, navadno kraljujejo zvito prikrita podlost, hi-navftčina, sebičnost, brezerčnost in prevara . . * Kadar se je vrnil zvečer od dnevnega napora utrujeni Ruži-čka domov, ga Je vsekdar spre-jela njegoVa drulinica e toliki» veseljem, • tolikim vrllčem, kakor da se ne bi bili videli ie celo leto, a minilo je bilo sanuv-dva-najet ur od slovesa. gjjg .Medtem ko je hitela šena Nota napravljat skromno večerjo. Je prinesel ročno lin Janko očetu v ilnati akledl mrzle vode, petletna Nanka Jo tekla po milo in briaačo, triletna Marica pa, ki je ravno začenjala govoriti, je oklepala svoje polne ročke okoli očetovih kolen, hotoč se tudi ma umivati« in plipkajoč po vodi, Jo kakor račka razmetavala mokroto na vae strani'. . . In potem so sedli ta mizo večerjat. - y deca pa eo ji takisto odgovarjali. Ej, in kako jim Je Ha nato v slast preprosta Jed!—Ni besedice ni izpregovoril nihče med jedjo,—«u, pa aaj oče tudi ni trpel, da bi se govorilo, dokler Jo otala skleda na mizi, "Vae o pravem čaaut" Je rekel. "Hitro jej, pa hitro delaj!—Kakrften Jedec, tak delavec." Tem živahnejši pomenek pa se je vnel po končani večerji, ko eo zopet odmolfli zahvalnico. Janko, ki Jo krilil «e v ljudsko ftolo, je moral vselej natančno povedati, aU in kje Je bil vprašan, koliko Jo znal, M J« dejal gospod učitelj, in kaj «e je naučil danee novega * • . Ruiička Je navadno pohvalil nadarjenega einčka, ki Je bil vnet za učenje, v šoli in doma pa vzomo poslušen. 2aJ, da Je bil radi nagle rasti pri svojfli le- SVETN 1 K Spisal Previl mmmmmmmmmmmmmm^mmk— tfli Jako šibkega telesa; pač pa Je bil mirni in pohlevni Janko, a temnorjavimi očmi, čraokodra-e|imi lasmi, okroglim obrazkom in fino, belo poltjo Jako lop deček. Oče ga Je ljubil bolj kot zenico svojega očesa! Bil Je njegov ponos, njegova nada. Nikdar se ni naveličal kramljati z nJim in beeedičiti v modroetpih mejah malega učenjaka. A Janko Je bU tudi materin ljubljenec; gaj Je bil Jankov obraz do piči-ee tak. kakor Je bil njen v prvi mladoeti. Tako vsaj ji Je čoeto zatrjeval srčno Jo ljubeči soprog, in "on" ni lagal nikdar! Ysled izredne ljubezni do najstarejšega pa vendar roditelja niata zanemarjala manjših 0-otrok; tudi k tem sta se obračala vodno f veliko pozornostjo, skrbjo In ljubeznijo—seveda, prvo-rojenec Je imel le povsod pred-nostfe; '^^■■■■■B Ko 00 se spravili otroci drug drugim »pat v svoje poetelji-«0, pri čemer aU Jim pomagala mati, zadevajoč in prekri-po čelu, ustih in prsih ivši Jih z blagoelovljesta posedela zakonca še časa v važnem pogovoru, dan nizU bila akupaj, lju-ei imajo vedno veliko po» ; in tudi, ko Jim zmanjka za pogovor, jih oerečuje ljubljenega bitja, naj-molči ji» pravila soprogu vaaki koliko je izdala ta dan, Je kupila, kaj delala, kaj je In 11 91 .'i í (Dalje.) Gospe Jeanne 4>ije srce tako močno, da se Ji laftemal pogled. Ona molči in se ne gane. Brstu Antonu se zdi, da ne misli več na Be-nedetta. "Ah, gospa," reče, "Santa Scolastica Je lep samostan, a videti bi morali PrafHot" Ker v svoji mladosti Je brat Anton, preden so odpravili opstljo v Pršili, preživel v njej nekaj. let la govori o njej kakor o častitljivi materi. — Ah, cerkev v Pragli! In samostani! Viseči samostan, obednica! ~ Nepričakovane beeede razvnemajo Jeanne. Oovorijo Ji pojdi, pojdi, pojdi hitro! Tedaj skoči s sedeša. "Ta vrt — kod * pride vanj T" Brat Anton Ji nekoliko začuden odgovori, da se lahko napoti tja skosi samostan ali pa odzunaj naokoli. Jeanne odide, zatopljena v svojo šffočo misel, grt mimo omrežja, zavije na desno, stopi v hodišče pod knjižnioo, obstane za hip, pritisne roko na srce In gre dalje. Samostanski kravar, stoječ ob vhodu na dvorišču, kjer se dviga gostišče za tujce, JI pokaže vrtna vrata na nasprotni strani uličice, stisnjene med dvojo sidov. Ona ga vpraša, najde II na vrtu nekoga Benedotta. Vkljub naporu, da bi se obvladala, ss Ji trese glas v pričakovanju potrdilnega "da';. Kravar odgovori, da ne ve, ponudi ee, da gre in pogleda, potrka večkrat* kliče: "BeatfUl Benede!" Končno se začujS korak. Jeaftne se opre ob podboj, da ne pade. Bog, če Je Peter, kaj mu poreče T Vrata se odpro. ni Peter, neki starec je. Jeanne se oddahne, sa trenutek zadovoljna. Starec Jo sačuden gleda, nato reče kravar Ju: % "Benede t ta nI/' Njena zadovoljnoet je že Izginila, ona čuti, da Jo prešinja leden mraz; onadva Jo radovedno gledata in molčita. "AU U gospa," Je rekel starec, "išče Be-nedetur Jeanne ni odgovorila. Odgovoril je zanjo kravar: In nato je pripovedoval, da Je Bsns-detto prebil noč zunaj, da ga Je našel on ob zori vsega premočenega v gozdu Svete doline, da mu je ponudil mleka In Ji Benedetto pil kakor umirajoči, ki srka vaae novega življenja. "Cujte, Giovaochlno," je doetavi! kravar in postal nenadoma slovepen. "Ko se Je napil, me je U človek objel, takole. Jas sem ee počutil slabo, spal nisem bil skoro nič, bolela me je glava, bolele so me vse kosti. In sdaj Je is njegovih rok prišlo vaipe vse polno drobnih mrazov in nato prijetna toplota, ugodje, počutil sem ae tako ISborno, kakor bl v želodcu imel dva požlrka najboljše žganice. Proč Je bila bolezen v glavi, proč bolezen v kosteh, proč vse. In dejal sem aam pri sebi: sveta Katra, U človek je svetniki In res je svetnik!" Medtem ko Jo fOvoril. je prišel mimo kru-Ijavec. berač is Snbiaea. Zagledal je gospo, obstal ter Ji pomolil klobuk. Jeanne. ki je vso svojo pozornoot posvetil» samo temu, kar Je pripovedoval kravar, ga ni opazila in ga tudi nI , slišala, ko Je ob koncu kravarjeve povesti zaprosil miloščine v Imenu božjem. Vprašala Je vrtnarja, kje bl »ogla najti tega Benedotta. Vrtnar Je Iskal odgovora po svojem tilniku. Tedaj Je zaatokal Jaka v 1 beračev gtae: "Benedotta «šote? Pri Sveti vo pri Sveti votlini. Jeanne ee Jo koprni« obrnila k nJemu: "Pri Sveti votlini?' Je rekla. In vrtnar (e vprašal berača, ali g» je on videl tam Berač Je pripovedoval, solzeč se kakor še nikoli/kako Je po cesti k Sveti votlini, onstran gaja čreptojakov, ne daljo nego par korakov od samostana, neeel butaro drv, kako Jo neerečno padel in oblešal pod njo na tleh. "Bog in sveti Benedikt," je rekel, "sta na-rodila, ()a Js prišel jnimo menih. Ta menih me je dvignil, me potolažil, me prijel pod pazduho ter me «spremO v samostan, kjer «o mi drugi menihi postregli s okrepčili. Nato sem Jas odšel, menih pa Je ostal pri 8veti votlini." "In kako naj sodi to sem?" Je dejal vrtnar. "Sodi tako, da ga sprva nisem spoznal, bil, nito pa sem ga spoznal. pa Ji Jelšo in, objemši ga okoli vratu, z pripovedoval novice iz t vernice, obema rokama ga prosilaihte^: pa JI naročal za naslednji dan to "Jan. Jan. zakaj mi tajiš! Ali in ono ter ji daj potrebnih nov-1 nisem več vredna tvojega celega cev za nakup najnujnejših reči. I zaupanja?—Saj si ravnokar de-Potem sta pokleknila, molila Jal, da pridejo še hujše skrbi tiho vsaki za-se večerno molitev I črez naju! Jan, nekaj se ti je in šla leč . . . zgodilo žaleg*—povej—zakaj no Drugo jutro za rana »ta bila poveš!" ■■■ zopet pokonci' Neža je skuhala In žena je začela zopet bridko soprogu zajutrek; še enkrnt Ji plakati. ■ ■ Je naročil kar je bilo treba, da "Neža, tiho bodi, Neža!" jo je ne bi peaabila, in poslovila etaj miril In tešil soprog. "Glej, ra. Ko so se prebu-l otroci spe—ne budi,1 ne plaši jih! dili otroci, je bU ole že dve uri -Ali čuješ? Ne plaši jih!-Vse na delu . . . Ker ni hodil do- ti zaupam; aaj te ljubim neiz-mov obedovat radi oddaljenosti premenjeno kot oni dan, ko sta svojega stanovanja od tvorniee, se združili najini poti—da, še ki je bila n« periferiji mesta, je bolj te ljubim sedaj radi teh-le" ostajala družinica črez dan a*. —Je pokazal na otročje postelji-ma . . . ee, kjer ao ie spančkala mirno Tako so živeli Bužičkovi sreč- nedolžna bitijca—"famo ne piano in zadovoljno že osem let.J kaj mi, ker vaaki tvoj vzdih mi Oče je služil malo več, nego ao| Je oster nož v srce bi obupal bi, ibovaJi. da ao mogli plačeva- ako ne bl veroval v Boga!" ti stanarino, se oblačiti ter Sel "Torej začni, začni—povedi skromno prehranjevati, in zdra-| naglo; zakaj negotovost mi je vi bo bili. Posebnih skrbi torej hujša od smrti!"—je silila Neža, baš niso poznali Kužičkovt sedla tik moža ter gledala najpo-Nekega večera pa nI bilo Eu-1 zorne je soprogu v Skrbi polno žičke nenavadno dolgo domov. V Uce. velikanskih skrbeli Je bila Neža «'Neža, moja žena, moja prija-radi tega, ssj je čula tolikrat in teljica," Je začel, ljubeznivo Jo tollkrat o nesrečah pri strojih, prijemši za roke, "ti veš, da Je Morda ee Je tudi on ponesrečil—I namen mojega življenja tvoja in Je tudi njega sgrabilo ko- najinih otrok sreča. Ko sem te tbutila oo ter m» zlomi-1 spoznal—si bila navadna dekla r Bog va- čutijo izčrpane. 1Wi mMidmb mMmmt la par |« Utre Naca-Tsae i JULIJA. 2. iv.;. kitr« Naga Noga-TeM povrne ttlost, kwp>s»t in novo tifljmje utrujenim in iačrpa-nim živcem in miiieam. Dela rdeče kri, močne, umirJspe živce in čudovito poviša mož vsdržljivoetf. Nufa*Tape daje oživljajoč apanec. dober epetit in prebavo, refTilira delovanje droba in vas poživi, če ee ne počutite prav, tedaj je vaša dolžnost, d Nuga-Tone. Nič va» ne vam ne pomaga. Nuga-Tone je prijetna ta jemati in počutili M boste boljši v par dneh. Če vam le ni predpisal Nuga-Tone vaš zdravnik, pojdite do lekarnarja in kopito steklenico. Jemljite jo par dni In če se ne počutite in ae ugledate bolje, vrnite ostalo lekarnarju in on vam povrne vaš denar, b-delovatelji Naga Tone vedo tako dobro ka jje is|a vstanu storiti sa vas v tekih slučajih, da prisilijo vee lekarnarje, da sa njo jamčijo (a vam povrni jo denar, če niste zadovoljni. Oflejte si jamstvo na vsakem psketu. Priporočena, jamčena in naprodaj v vseh lekarnah.—(Ad v.) ~ OGLAS. Zadmžna prodajalna na Auro. ra, Minn., razpisuje službo za pregledovanje poslovnih knjig t« družbe za dobo od>l. Januarja ps do prvega julija tega leta. Za-hteva so prvovrstno delo. Vse ponudbe morajo biti v rokah D|. JBektorija do 10. julija 1926, do 8. ure zvečer. Naalovite ns; Co-Op. Merch. Ass'n., Aurora Minn.—(Adv.) "in ■m — dobro n. PO nase s3H5 „ OGLAR, ~vS55 AJA.—Pro. opeke Poelužite ao kampanje sa 90» in pridobite ai lepo k t^ LIGODNAH^^B da se dve nadstropna, zidana biža. Opremljene vse so. be s posteljami in vsem potreb-nim za posamezne sobe. Prinaša $200 dobička mesečno. Za ceno pokličite tolefonično: LawndaW 0928.—(Adv.) ^^^m ali ps_ Kjelo uböaWKdobopo-[ z^niQ in za nedollp,! deco 17 —Razen ßveU votlini Je. "Benedetto." "A kdo Je bil Benedetto?" "Menih." "Ti noroe, ti! — TI prismoda!" sta dejala vrtnar in kravar. Jeanne Jo dala kroljavcu srsbrn denar. "Premislite dobro," je rekla. "Povejte resnico!" Kruljavec se je rasUjal v samo blagoelav-1 Janje, vmes Jo vtikal ponižno: "Kakor hočete, kakor hočeta. — sem ss pa zmotil, sem ss pa smotil," ter odšel s svojo dolgo rsito pobožnega mrmranja* Jeanne Je zopet izpralevala kravarja in vrtnarja. Ali je mogoče, da se Je Benedetto oblekel v meniha T Kaj «e! Berač Je prismojeno fovie. Odflel Jo tudj kravar in Jeanne je atopila na vrt, 8edia je pod oljko in pomislila, da Nosml lahko lave pri vratarju, kje Jo zopet najde. Stari vrtnar, radoveden tudi on, Jo je med mnogimi «oprostite" vprašal, Je 11 morebiti Benedettova sorodnica. "Ker snano je, da Je gospod," Je rekel, "velik gospod." Jeanne nI odgovorila na njegovo vprašanje. Hotela pa Je vedeti, sakaj Imajo ljudje to mnenje o Petrovem bogastvu. Kaj bl, bsrsjo mu to It kretenj, ln tudi is obraza — naravnost gosposki obras. In ali nI postal menih? EJ, ne. In sakaj nI postal menih? Z gotovostjo tega nihče no Vf. Pripoveduje pa se marsikaj. Govori so celo, da je oAenjen in mu Jo lena — kakor so Jo terasi) vrtnar — prav preklicano zagodla. Jeanne Je obmolknila in vrtnarju ss Je lasvetflo, da Js morebiti ona Benedettova lena, tista, Id mu je preklicano zagodla, in da prihaja sdaj skesana prosit odpuščanja. "Ce Jo rssnica, da mu Je lena tako naredila," je rekel ledaj, "Je gotovo Imela sa to svojs vzroke, no tajim, ali kar se tiče dobrega mola, boljiega gotovo ni našla na svetu. Glsjte, go-epa. ti očetje so svete osebe, ni kaj reči, ali tako dobrega kakor on, prisegam vam, da ga nima ne Santa SeoUstlca, ns Sveta votlina, vkljub den Klementa, ki je sslo evet mošl Ali tako kakor ta Benedetto — ne." V Jeanninem srcu eo mahoma nanovo oši-vsle beračeve besede Benedetto kot menih. Sakaj? Ustrašila se js, da ao otiveie bres pravega vzroka. Ali nista rekla onadva, da je to neumnoet in berač da Je bedak ? Da, neumnost, bilo Je Jaeao tudi njej; da. bedak, tako se Je sdelo tudi njej 1 toda neumne beeede eo Ji trkalo In sopet trkale na sree, zločeste kakor ieme z brezumnimi obrati, ki vam trkajo na duri v času lavna pusta. k - "Ce ee malo pomudite. gospa." Je rekel vrtnar, "ae mine pol uro, da bo tu. Kaj peli »trt uro I Morebiti Jo v knjUniči t don Kle-mentom In študira, ali morebiti v cerkvi." _ Iz knjišniee nad stezieo eo pride naravnost na vrt! "Eve ga!" Je vzkliknil atarec. Skaes» ' ^^MK^HfPp^ ^««pJSSss trpinka—ker sem to ljubil* sem te takoj snubil s trdnim, namenom, da ti ustanovim lepšo, u-no iieeoiT —*s»en 1 godnejšo bodočnost, takrat sem ov v hranilnici, ra-1 sluiil še kot navaden delavec v a in obleke nimajo j ntfi tvornici. DvMtil se višje, čimer bi se mogli šl-Ido ugiednejšega mesta, do boljše kdo so bi brigal S&-1 plače Je bila moja edina edinca-bi bilo več njega ta naloga, ko sem se združil e !—Lakota, siroma- teboj. Učil sem se po noči, ker in kdo ve še kak- po dnevi nisem utegnil, ter na-in betežnosti bi po-1 pravil izpit za strojevodjo. Plana njih vrata 1-4 Je torej navdajala | d Vsaki troi^otek jej^ v bodočnost Blabo ae na-t prod vrata: aU še ma baš ni godUo. Tudi, led Je l-^bomišljavoat pa ji naraala najina rodbina na pet vedno hujše, groz- gUv, se nisva mogla pritoče-0 nesreči, ki se je vati, da trpiva pomanjkanje, ila soprogu . . . Skromno, a dostojno smo iiveli. mogls radi malih otrok ... Ti si pridno, varčno in ra* sama z doma, Jo poalala Janka v umno gospodinjila, jaz pa sem t k Zaj- storil vselej evojo dottnost . . ." v isti tvornici.! r'Ti si storil vse, dragi moj, 'w zalogi sledeče knJKlIl^ v|'! AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjlks, obsege 682 strani, trdo vezana, vredna svoje pene, stane...,*5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo pontea tal lahko raz- pravi! izpit za stroj evoajo. na-ča se mi Je povišala—*laie sem dihal—fvobodneje, mirneje gledal v bodočnost Slabo ee na- povprašat delal v isti t vestjo, da tu-1 jaz sem te jedva malo podpira-še doma, in da se igr je ugovarjal» Nešf, . . . joka. "Ne ponišuj slojih zaslug t 1 bi bila skrbi in potrebe, moja ljuba «ena," je skrbi in Uotrebe, moja ljuba «ona, . skopmela Otro- jal resno Rušička. "Ce nikjei čku, ki je Dečekae di Zajčka njegova Uboga strahu ci so zaČell; toiiti, da so gladni; I drugod, gotovo ae Je pri .naju dala jim je"jesti.—Potem so zno- uresničila narodna prislovica: va čakali. "Zena podpira tri ogle hiše, mož Ruiičke h ie vedno ni bilo. pa le enega."-Ako bi bila t^ le-Marica jp Keši zaspala v na- na, zapravljiva, nespretna, bi ročju. Nanka Je dremala za mi- bilo vae moje delo brez. uspeha 10, Janko J» je nemiren tekal U- ibl bi revež jas, bili bi siro-vsako minuto na ulico posluško-lmaki mi vsi! Tako je, Neža!— vat, se-li ne bližajo znani mu hn glej, reveži, siromaki morda očetovi koraki. Končno pa je vendar-le skoro postanemo, mor-tudi Janka. I da smo še radi meno» samo radi premagal Mati Je postelje, zaspali ila torej otroke vi eo kmalu trdnoj pa Jo sedla za mi-zo, izkušala. šivati, a skrb se jej je polotila v tej oeamelostl še silneje. Začela je moliti, a sredi molitve Ja pristala in tiho govo* rila s seboj: "MoJ Bog, kje jo, kaj ee Je stpdtto?" Kazalec na url Je kazal že blizu enajstih, ko so se sačuli brzi, krepki kortki mimo okna. Takoj ga Je spoznala—malo nato| je vatopTRužička živ in zdrav, a smrtno bled. "Zakaj ml delaš tolike skrbi r| ga Je vprašala takoj, napol očitajoče, napol boječe. , Ružička pa Je odgovoril oaor-no: "Pridejo še hujše!" Nsto Je sedel na stol konecl mize, ai pomaknil širokokrajni klobuk še globlje na čelo ter, na-alonlvši polno brado levo ro-l ko, zrl mo^e pred se. j "Oh, moj Bog," je zaihtelal NeU. "kaj fe je vendar zgodilo? Ne mdK me s svojim etraš-nlm molkom . . « aaj vidiš, da| umiram od samega strahu govori!—aaupaj mi vse, saj sem I kot tvoja zyoeta žena doslej va*| loj sočutno trptU s teboj!' Nič—nič, Neža! Pueti mene ?»t (Dalje prihodajič.) ______1 umljiva knjiga za učenje angleščine, r dodatkom raznih j koristnih ihformacij, stane samo .................M ...M.... ..»2.00 % Zakon BiogonSsiJo—tolmači naravne zakone in splošni 5 razvoj, kniiga iz katere samorete Črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro.«.«»...........**....,»^»............$1.50 Pater Malaventura~-V Kabaretu—zanimiva povest k živ-1 ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- ¡1 vrstno spopolnjona s slikami...........................;,..,......$1J50 Zajedalci—reenična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1-75 Jimmie Higglno—kraana povest, ki Jo Je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, posldvenil pa Ivan iUV IC1V ................M............................M...... M.......M.......... .11.00 Zapianik 8. redne konvencije & N. P. J„ 212 strani mehko vezana, stane samo«.........„,mm..«m...........«.....^..»..m,.*,..*.»S0c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in ¡¡¡¡f namreč dosedaj Jih enih WUllasa Sitar, 64^4 8L Clair Ave., Anton Jankovich, 1171 Norwood RdU Clevolaad, Ohio. Anton Bokal 727 E. 157th Street, Cleveland, Oblo...... John Križmaačič, 13111 Benl^ten Ave^ Wool Park, Ohio. Andrew Vidrich, R. F. D. 7, Bos' 103, JNttftewn, Pa* John Himne, 1551 RnsosB $L, Detroit, Itteh. Frank Stnlar, 13705 St. Anbln, DeMk» John Gelob, Box 144, tek Springs, Proletarec,, 3639 W. 26th Street, Chicago» nt ' AU pa pilite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. So. Lawndalo Ave^ Chicago, BL i i »i ' ■" """u. P. mmmovme ¡SmST'" samo slabe voljo eem . . • saj I v idil—ne vznemirjaj eo—večerjo mi prlnosi ... pa spat pojdi va—jutri bo le dobro—ali sli-| mr Ružička Ja vstal in. obrnivftll Obras v stran od lene, si zafeell nervosno slačiti delovno suknjo ter oblačiti lažjo. Zena ga Je strme opaisvsls Ko pa Je eo-gel po vrtijL daJLai na točil v I skledo voda, s katero bi al umU roke. ee nra Jo tresla deanica ta-| ko. da Je polil tla. Sedaj se ai ssogla NeAa več| premagovati Stekla Jo k VSA POJASNILA DAJE PHite H m ' 8. N. Pa «|| M7-69 SMtt % JJUiMP TAM 8B DOBI NA OUO TUDI VSA ERY DL . ' POJASNILA