160. številka. V Ljubljani, v fttitBb Zl. julija 19Z1. Lil?, lato i »v 1 liha!« vaak dan popoldne, izvirati n« d olj o la prasalk«. iratl : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 mfm višine 1 K, ad 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame l m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr vnlitvo „Slov. Naicaa' in „Narodna TIskarna11 Itnallova nlica št. 5, pritlično. — Telefon št 304. valfa »Slovenski Narod* v Jugoslaviji i celoletno naprej plačan . K 300 — polletno.......„ 150* — 3 mesečno......„ 75*— 1 u • . t > . 23 v Mablfaal In po podli i V laosesaatvoi celoletno......K 480*— polletno...... . „240*— 3 mesečno . .......120*— < • • ■ * t 40 —™ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno PBaT" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Dred*i'3tvo „S!ov. Naroda'1 Knaflova nlica št 5, I. nadstropi« Telefon štev. 34. Doplae sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Bjn7~ Rokopisov ne vrača, "vjij Posamezna Iteviika veliš 1*20 K Poštnina plačana v gotovimi. V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje občni zbor delniške družbe Narodne tiskarne na četrtek, 21. julija 1921 ob 17. uri j uredniške prostore, Knaflova ul. 5. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. ?. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1920 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1929. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in po-delitev absolutorija. 4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Sprememba pravii. 8. Posamezni nasveti. Anntnha • § 16- družbenih pravil: UpUlilud. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnico. Upravni odbor Narodne tiskarne. IliBsala Pašic in Suefozar Pribičević. Ruski general — aranžer atentata. — Beograd, 19. julija. Detektivi grada Beograda so nocoj aretirali ruskega generala Komisarova, nazvanega »Pogrom«. Komisarov je zadnje čase bival v Pančovi. Za čas sa režima carja Nikolaja v Rusiji je bil poveljnik žandarmerije in je bil znan kot izboren organizator »pogromov«. Beogradska policija ga je že dalj časa opazovala, a mu ni mogla priti do živega. Zadnje ča* se je bil Komisarov tudi večkrat po* zvan na policijo. Tekom današnje* ga dneva pa so došla informativna poročila našega poslaništva v Berlinu glede delovanja tega generala. Zapleten je v organizacijo atenta* ta na regenta Aleksandra. Med demokrati igra jako važ* no vlogo Svetozar Pribičević, sedaj minister prosvete in namestnik mi= nistra notranjih del. V parlamentu, se zdi, redko manjka; vsekakor pa na vse pazi in vse opazi. Vedno je zamišljen. Prijatelji ga visoko cenijo, nasproti niki ga sovražijo in se 54a boje. Za* grebškim frankovcem vseh vrst jc trn v peti in v — glavi. Naj manjša stvar se ne more zgoditi, da bi je ne bil kriv — Svetozar. Eno pa bo» do prijatelji in njegovi nepriiatelii priznali: da je namreč Svetozar ne= umorno delaven ali »legendarno neumoren«, kakor ie pred kratkim pisal neki zagrebški list. Zagreb pozna dobro Pribičes vica: zakaj vsa politična prošlost Pribičevićeva je zvezana z Zagre* bom, posebno z zgodovino hrvatsko * srbske koaliciie, ki je Hrvat* sko srečno izprevedla v svobodo. Pribičević je dandanes eden izmed najodločnejših pritašev po* polnega Narodnega ujedinjenja Tako je mislil že pred 25 leti, ko je kot študent z drugo omladino sno* val prevrat misli proti takrat zelo glasnemu srbofobskemu starčevi* čanstvu in madžaronstvu. Simbol tega prevrata je moral kralj Franc Jožef gledati takorekoč na svoje oči. Leta 1895 je prišel Franc Jožef v Zagreb (zadnjič v svojem življenju). Nastala je go* nja proti srbski zastavi, a vseuči* liščniki so spoznali, da je vendar čudno, demonstrirati proti srbski zastavi, a puščati madžarsko, in še ko je bil kralj v Zagrebu, so na Je* lačićevem trgu zažgali madžarsko zastavo. Kralj je nevoljen zapuščal Zagreb; mnogo dijakov je bilo z univerze relegiranih — šli so v Prago. Sledečega leta (1896, febr.) so zagrebški srbski in nekateri hrvat* ski dijaki skupaj praznovali 701et* nico srbskega narodnega boritelia (proti Madžarom) dr. Svetozara Mile tiča in sprožila se je misel, izdati almanah, ki naj bi pokazal in raz= ložil mišljenje omladine. Izšel ie res tak almanah pod naslovom »Narodna Misao« (1897). In med njegovimi izdajatelji je tudi Sve* tozar Pribičević. Med članki, ki so v »Narodni Misli«, gre brez vsega dvoma prvo mesto baš razpravi Svetozara Pri* bičevića: »Misao vodilja Srba i Hr< vata«. Pribičević razpravlja tu o temeljnih nacionalne ideje, ki slavi triumfe v ujedinjeni Italiji in Nem« čiji, ter naglasa razliko med sred* njeveškim in današnjim pojmova^ njem države. Nekdaj so se dežele in njih stanovniki po ponesrečenih vojskah prodajali brez ozira na kri, jezik in čustva, metali se neve* stam za doto, izročali se komurkoli v oporokah in se zastavljali. Da* našnji nacionalni pokret ne pome* nja nič drugega nego težnjo za* vednih, a tlačenih narodov po svo* ji samoodločbi; narodna misel po* udarja dandanes pravico nareda, da sr.m odločuje o svoji usodi. Za* to je neizogiben spopad med na* rodno mislijo in načelom legitimno* sti; narodna misel smatra faktično pravo stanje, ki slon! na zgodovin* skih temeljih, za zgodovinski ena* hromzem. To je bila popolna revolucija proti historični Avstro*Ogrski. Iz* razi o samoodločbi narodov done, kakor bi jih bil kdo izrekel 1. 1918. Pribičević ne govori morda o ki?ki »slogi« med Hrvati in Srbi — »slogo« bi morda priznavali celo naši avtonomisti! — ne, obratno pravi, da med Hrvati in Srbi ne mo= re biti govora oslogi, marveč Ie o popolnem edinstvu: »Jedan narod ima jedne potrebe, jedne potrebe radjaju jednu misao, jedna misao vodi jednom idealom...« Okoli konca 1. 1897 so jugoslo* vanski vseučiliščniki v Pragi začeli izdajati revijo »Nova Doba«, list »sjedinjene hrvatske, srpske i slo* venačke omladine«, ki sta poleg drugih (na primer Slovencev Lom carja in Dermote) sodelovala tudi Stj. Radić in Svetozar Pribičević. L. 1899. pa je ta revija dobila na* slednika v »Glasu« (Dunaj), ki sta mu bila lastnika Radić in Pribiče* vić. Prav sedaj, ko je ustava spreje* ta in smo nastopili pot v narodno ujedinjenje, se mi je zdelo primer* no, podati javnosti gornji zšodo* vinski dokument, ki kaže, da Pribi* čevič ni zdai po prevratu kar tako kje pograbil svoje ideologije, mar* več da mu tale izvira iz zgodnie njegove mladosti in more zato tudi učinkovati z elementarno »snago«. Naše avtonomiste, ki vidijo vedno in povsod le svojo lepoto, nikoli pa tuje, naj končno in mi* mogrede opozorim še na Prešerno* vo slavnost, ki so jo pred 21 leti (1900) v Petrogradu priredili — srb* Fr. Govekar: Popotnik no KoleneMonn Dr. Iv. Tavčar je 22. januarja t. I. napisal te-le stavke: »Na Kalemegdanu v Beogradu v parku je nekaj spomenikov znamenitih mož in vzgojiteljev naroda; tudi par spomenikov srbskih literatov. Poniževalni občutki so me obhajali, ko nisem poznal skoraj nobenega imena, ki jih nosijo drobni stebriči, na katerih stoie kipi omenjenih zaslužnih mož. In v resnici sem se tresel sramote, ko sem se zavedal, kako malo poznamo srbski narod in njegove vel-može in s kakšno predrznostjo si upamo izrekati — recimo — nezmotljivo sodbo o tem narodu . . . Med nami in Srb! visi Se težka in ^osta zavesa . . .« (»V Beogradu«, »Slov. Narod«, št. 17.) Dr. Tavčar se bliža 70. letu A še ga je sram, da ni poznal na Kalemegdanu imen in kipov velmož bratov Srbov. Kako naj izrazimo svojo sramoto šele mi, ki smo 20 do 30 let mlajši od dr. Tavčarja, a smo še prav tako nevedni, nepoučeni? > Največji, najlepši in najmlajši tistih spomenikov predstavlja Dositeja Obradovica. Na robu parka stoji od 1. 1911. Modem umotvor hrvatskega ki- parja Rudolfa Valdeca. Odrezana piramida, na njej okoli 35 let star mož v noši konca XVIII. veka: razoglav stooa energično dalje, lahno se opira na palico, trirog klobuk na hrbtu držeč in veselo predse zroč. Veter se poigrava s škricem njegovega fraka, in vrisk imaš: možu se mudi naprej — naprei! Lep spomenik. Takoj mi je bilo jasno: ta mož je bil popotnik. Toda kaj še? Umetnik, pisatelj, učenjak, državnik, politik? Dositej Obradović, kdo si bil in kad si srbskemu narodu? Tako se je kakor dr. Tavčarju zgodilo tudi meni: tresel sem se od sramote, ko sem se zavedal, da ne poznam velmoža. ki mu je hvaležni srbski narod postavil na najvidnejšem prostoru ta gotovo izraziti spomenik, ki pa meni nevednežu — ne more povedati ničesar več. nego da je bil Dositei podjeten popotnik . . . In Človek se niti vprašati ne upa nikogar. Saj bi me srbski literat! preveč čudno pogledali. Slovenca časnikarja, ki ne pozna Obradovica! Po sem se zatekel na Knez Mihaj-lovo ulico v knjgotržnico najplodovi-tejšega beograjskega založnika Gecc Kona — srbski založnik Židovskega imena, strela! — ter si kupil dr. ćova-na Skerlića »Istoriio nove srpske književnosti«. In prečital sem si poglavje o Obradoviću. Obširno, temeljito poglavje. Naslednjega jutra pa sem si Šel pogledat kip iznova. V Ljubljani sem našel v Miklošičevi izdaji Kopitar's »Kleinere Schrif-ten«. kratek posnetek Obradovičeve avtobiografije ter v Marnovi »Kopita-jevi spomenici« še nekaj podatkov. Tako se je moja sramotna nevednost izgubila, hkratu pa se mi je vzbudila želja, da bi Čital tudi sam kaj Obrado-vičevega. In glejte, te dni ml je priletela na mizo iz založbe St. Kuglija v Zagrebu lična knjiga: 2ivot I priključenja Dimitrija Obradovica, narečenoga u ka-hidjerstvu Dositeja. Priredio dr. David Bogdanović. Kugli izdaja zbirko »Uzorna djela iz hrvatske i svjetske književnosti«: Obradović je zastopana 8. knjigo. Kot uvod knjigi je obširna študija s poglavji: Srpska književnost prije Dos. Obradovica. — Jozeflzam i utjecaj njegov na srpsku književnost — Dositej Obradović. — Njegov utjecaj na suvremenu i pozniju srbsku književnost. — Jezik u »Životu«. — Nato sledi Obradovićeva avtobiografija pod zgoraj navedenim naslovom v dveh delih (celih 180 str.), popolnjena in zaključena po uredniku Bogdanovi ću. ter končno še rječnik ruskih ter raznih turih besed in lokalizmov v Obradovićevem spisu. Prav vzorno redigirano delo. A nikar ne mislite: dolgočasno, kvečjemu za čudaške starce ali profesorje! Knjigo sem prečital z največjo napetostjo ski šrucenti. Bilo je takrat, ko jc eden izmed njihovih duševnih pred* nc celo takrat, kadar se jc bilo bati. da pride kaka vizita iz Zagreba, iz nikov najrajši pobegnil iz Ljublja* — ^inozemstva«. Dr. Fr. I. Dr. R. K. Zavedne koroške Slovence nav* daj a še vedno globoko prepričanje, da je njih pripadnost k avstrijski državi le začasna. To prepričanje jim daje pogum, da prenašajo za* smehovanja in zbadanja nemćur* jev z neko ponosno prezirljivostjo. čeprav jim kipi kri in trepečejo živ* ci. Najtežje je prenašati zasmeho* vanje, tem težje, če prihaja od la* stnega brata, ki je pljunil v obraz svoji dobri materi. Zato bo muke zvestih koroških Slovencev prav razumel samo tisti, ki jc vsaj že ne* koliko sam občuti! podoben polo* žaj. Na splošno treba reči, da prist* ni, rojeni Nemci niso pri duševnem trpinčenju Slovencev skoraj nič u* deleženi, nasprotno, trudijo se, iz* postaviti mir in slogo med obema narodoma. Povdarjajo, da morajo biti Slovenci in Nemci zvesti Koro* šci. Neznosni so pa neničurji po vaseh. Kadar gredo mimo njih so* sedi Slovenci, jih zmerjajo s Čuši, ter jih gonijo preko meje k Srbom. To trpi sedaj že skoro !ero dni. a še vedno se ni uneslo. Zadniič so stru* pene »Freie Stimrnen« same zakli* cale pobalinom, ki so v vlaku oklo* futali slovenskega deželnega no* slanca župnika Polianca, da mora takih iz narodne mržnje izvirajoČih napadov biti enkrat konec. Seveda je to le na zunai. skrivaj pa gospoda okrog omenjenega lista te napade sama organizira. Prehrambene krize vsaj na Ko* roškem ni več čutiti. Delavstvu se prodaja moka po 11 K kg, razlika med prodajno in nakupno ceno se krije še vedno iz bogatih plebiscit* nih fondov. Nikdo še ni od kmetov tirjal davkov, nikdo ni prišel pobi* rat k njim ne žita ne živine. Ker gleda kmet le na znesek, ki je nati* skan na bankovcu in ne razmišlja dosti o valutarnih razlikah, mu se* veda gre dobro in nima nikakceja vzroka se pritoževati glede gospo= darskega svojega položaja. Ta je brez dvoma celo ugodne i* ši, kakor oni naših kmetov v meži* ški dolini, po večini malih posestni* kov, navezanih na nakupovanje ži* vil, ki se bridko pritožujejo radi vi* šokih davkov, ki jim jih predpisuje* jo davčna oblastva. Bati se je, da bo boljše gmotno stanje slovenskega kmeta v Avstriji slabo vplivalo na razpoloženje prebivalstva v na^Pi mejah, posebno ako se bo pri izter* janju davkov postopalo brez UVt* devnosti in ohzirov. Sedaj prihaja« jo posestniki zaporedoma v DOGO* jilniec po denar, najboljše zname* nje, da je njih blagostanja konec. Med v r; i sko so plačali svoje dolgo* ve z denarjem slabe vrednosti, se« daj se je stvar obrnila: delajo dol* govc ob relativno slabi denarni vrednosti, zato v izdatni višini in plačevati jih bodo morali v dob* r e m denarju. Nova avstrijska državna obli; ka, po kteri tvorijo posamezne de* žele skoraj samostojne državice z lastnimi vladami in lastno gospo? darsko politiko, je za prebivalstvi» srednjega stanu gotovo blagodejna V Celovcu je mesa v izobilju in si* cer domačega, ki je prvovrstne ka« kovosti. Cena je padla na 140 K za kg in ima tendenco, še dalje padati. Telet je samo v biši coni A toliko, da jih Celovec niti več porabiti ne more. Navzlic temu deželna vlada dosedaj ne dovoljuje splošnega iz^ voza preko domačih mej. dobro ve* doc, da bo le obilica blaga povzro--čila padanje neznosnih cen. Koj po plebiscitu se jc mnogo živine skrivaj spravilo na našo stran ker so bile pri nas cene ugodnejše. Sedaj je to povsem nehalo. Nakup* na cena v Avstriji znaša povprečno 80 K za kg žive teže, na naši strani 12—13 K, torej je cena v Avstriji še vedno ugodnejša zi prodajalca kakor pri nas. PoIcl! tega se kaže na naši strani vedno bolj zastoj v kup. čiji z živino, kar tira kmjta skoraj v obup. Mesarji imajo toliko po* nudb klavne živine, da so za tedne in mesece preskrbljeni v naprej. Od dnt^ou pa v te kraje v vzhod nem kotu koroške vsaj doslej ni nobenih kupcev. In vendar ie živi; na tod prvovrstna in bi sa uotovo bolj priporočalo jo dobavljati za Ljubljano od tod nego iz Hrvatske ga. Prevoz preko Dravograda in Celja ne bi mogel biti dra/ji nego oni preko Zagreba. PornoJ > p \ bi sc s tem našim kmetom in tudi ljub* ljanskemu prebivalstvu. Živine ho bodoee mesece mnogo na ponudbo, sosebno ker grozi občutno poman j* kanje krme. in — pri moji veri! — z večjim užitkom, nego Ebersoveca »Vampirja^, ki sem mu baje napravil po Ljubljani nehote reklamo, življenje in doživljaji Obradovićevi« se čita jo kot pravi roman. A doživel sem ob Obradoviću še drugič, da sem se v resnici tresel od sramote. Zavedal sem se. kako daleč so bili za tem velikim Srbom vsi naši slovenski jožefinci in janzenisti. Koliko obzorje, koliko kulturo, koliko moško odvažnost ie kazal Srh Obradović že v 1. 1783. in 1788.. kako svobodomiseln, toleranten, nanreden in v vsakem oziru modem je bil ta pravoslavni menih! In kako daleč za njim so nekateri katoliški duhovniki še — dandanes! — Da, nečuvena je predrznost, s katero si upajo nekateri naši rojaki izrekati sodbo o srbskem narodu, ne da bi ga poznali. Toda ignorantu ost je pač vedno tudi impertinentna, zlasti pa še slovenska. Domišljavi smo na svojo kulturo. A kakšna je ta kultura, ki niti najbližjih bratov ne pozna? Vsakega nemškega pornografa čitamo, doma smo v laski, francoski, angleški in nordijski literaturi. lopovščine in zlodejstva vseh cesarjev in kraljev, kanclerjev, papežev in generalov od severnega do južnega pola 2000 let pred Kristom pa do zadnjih dni vemo. Toda zgodovine in literature Srbov. Hrvatov. Rusov, Čehov In Poljakov ne poznamo skoraj prav nič ali ieuva površno. In nas ni sram! Krivi smo, a po krivd; Avstrije, njenih vlad pa naših šol in nieriih učiteljev. Kakšne so bile naše slovenske ure na gimnaziji! Dolgčas, pulilost. mrtvilo. Ničesar o jiiffoslovenstvu in slovan-stvu nam niso znali ali pa se niso upnli povedati. Najvišje smo se povzpeli, ako smo prečkali dvoje, troie srbskih narodnih pesmi o kraljeviči] MartDL sicer samo slovniearjemc. memoriranje letnic, molitvenikov in abecednikov, topo deklamiranje, pisarjem e o »korist-1 nih * temili, mnrjenje s staroslovenšči-no brez vsakršne«:.) smotra . . . Ni ga bilo med vsemi mojimi profesorji slovenščine, ki bi me bi! opozoril: čitaj te in te avtorje! Kupi si. slovarček in malo slovnico in Drebirai tega in tega hrvatskega ali srbskega pisatelja! Ni ga bilo. ki nam bi bil dejal: poglobi se v jugoslovensko zgodovino in književnost, išči si ruskih in čeških in poljskih avtorjev, bratie so ti po duši in krvi. Zato jih razumi in ljubi! — Pač pa sem imel profesorja Nemca, ki ie prinašal v šolo iz lastne knjižnice nemške avtorje ter nam jih ie čital, hvalil, nas zanje navduševal, in znal nas je ogreti za nemške Minnc-sangerje, romantike, klasike in moderne! Zato pa sem jih čital, ognkyito či- Tfr stran .SLOVhNSKl NAROD", dne 21. julija Kev, IGO Naj bi se tedaj obrnila pozor* bosi ljubljanskih nakupovalcev ži* vine tudi na prevaljski okraj, da se našim kmetom — gospodarjem po* more do boljših cen in da ima od izborne kvalitete koroške živine korist tudi širši slovenski konzum. Zelo vznemirja prebivalstvo v mežiški dolini in naše brate preko imjeje vest, da se ima razmejitev na Karavankah pričeti. Da bi bilo na« Še časopisje pred meseci malo manj obetalo in se ne bi zibalo tako zelo v sigurnosti, da dobimo Dravo za mejo, bi bilo gotovo manj ote ž* kočilo položaj naših bratov onstran Karavank. Korist, ki so jo imeli od teh novic v trenutku, ko so izšle, bo daleč zaostala za škodo, ki jim sedaj preti zaradi novih napadov in novih nasilstev s strani nemčurskih I šovinistov, ki bodo še enkrat in si* cer dokončno pijani svoje zmage, čim bodo postavljeni mejniki na starodavni Peci. Tolažimo jih po možnosti, da tudi s temi še ni kon* čnoveljavno rešeno vprašanje naših mej, a oni, ki v težkih mukah obu* pava, je za take tolažbe malo do v* zeten, saj vidi, da ie Jugoslavija zo* pet podlegla s svojo zahtevo, kakor je podlegla v koroških vprašanjih od konca L 1918 pa do nesrečnega plebiscita sploh na celi črti. Le ena svetla točka je ostala, namreč mežiška dolina s svojo indu* strijo in svojimi rudniki neprecen* ljive vrednosti, po katerih bi tudi rade segle zavidne roke tujcev. Vsaj te moramo znati očuvati ne* dotaknjene. O tem pa nekaj izva* janj prihodnjič. Politične uesfi. s Ministrski svtot. Beograd, 19. julija. Jutri dopoldne je seja ministrskega sveta, najbrže predzadnja, kateri bo |je predsedoval g. Nikola Pašić, ki odpotuje 23. L m. na Češko. Te seje bodo razpravljale o zakonskih načrtih za sakonodajno skupščino, dalje pa tudi o imenovanju novih poslanikov. — Novi poslaniki. Beograd. 19. julija. Kakor se zatrjuje v političnih in gladnih krogih, se ponudi mesto poslanika v Parizu dr. Spalajkoviću, kivšenrtt poslaniku v Petrogradu, me-eto v vTashingtonu Stojami Antoni-S e v i ć u, dosedanjemu poslaniku v Rimu, mesto v Rimu dr. Miljutinu J o -Vanoviću in mesto v Bernu dr. J a n k o v i c* u. Ministrski predsednik 'Politika«, govoreč o pobojih v Al-bani]i, piše med drugim: S paznim očesom motrimo dogodke, ki se gode na najsi moji. Zanimivo je, da je bila prva, ki je te dogodke naznanila svetu in jih komentirala, zaščitni ca Albanije Italija. Cilj teh komentarjev je več kot prozo-iren. Negledo na vse drugo je nno važno !b& nas: V naši neposre.d bližini, na na->Ši meji se Arbanasi koljejo med seboj. j£V> dejstvo nam nalaga veliko dolžnost, !da si z vsemi silami zavarujemo svoje inefe in zagotovimo mir na svojem ozemlju. Nikakor se ne želimo vmešavati v albansko notranjo politiko, ali imamo pravico, da skrbimo za svojo Varnost. = Zopet krvava nedelfa v Italiji, s* Rima poročajo, da so fašisti napadli i poslanca Mingrina. voditelja nove organizacije >ljudskiK arditovc, naperje-;ne proti fašistom. Fašisti so s palicami napadli Mingrina ter era pretepli. Zgo-iHIo se je to v Plombinu. Mingrina so prepeljali v bolnišnico v Rim. V veron-ski provinciji so bili veliki zgreidl po-Ibeji in pretepi med socijalisti in faši- !bl Bubfl m gojil Goethejev jezik. Flo-:jrian Hintner, nemški burš, moi profe-[Sor nemščine, ali Se živi? Znal je po-inčevati in navdušiti za nemščino, čergar slovenski profesorji za slovenščino niso znali ali hoteli. Da bi ne smeli?! Za pisatelja Obradovica se je navduševal vendar celo dvorni svetnik, nadloialni Kopitar in fcrav isti Kopitar je bil, ki je iz Karad-žlća ustvaril evropsko kapaciteto. Najti tored zvezo med slovensko in srbsko književnostjo bi ne bilo težko, če bi ne bih* naši ljudje boli napežki kot papež sam. Tako smo dijaki pač smeli uoorab-brez navodil svojih profesorjev. In brali smo reči, Id so nam bili prav malo aH čisto nič koristne, težka in srosta zavesa med Slovenci in Slovani pa ie Ssela nepremaknjena za našo dušo . . . pam, da je dandanes na srednih šolah že povsem drugače. Prosvetni minister Pribičević je izdal imrosloven-skim učnim upravam navodilo, da bodi poslej pouk v zgodovini in slovstvu lugoslovenski. Tako se je nadejati, da bo eosta m težka zavesa, o kateri govori dr. Ivan Tavčar, končno vendarle padla. Potem izgine slovenska ignorantna domišljavost, in sodba o Srbih se iznremeni v spoštovanje. In potem se ne zgodi več, da bi slovenski kulturni delavec pohajal okoli spomenikov srbskih velmož poKalemegdanu s poniževalnimi občutki in sramom, kar io — tujec v tajal* sti. Polno je mrtvih in ranjenih. Iz Firence poročajo o tragičnih konfliktih na Toskanskem, zlasti v Carrari in v okolici, kjer je prišlo do napadov in pobojev med fašisti in komunisti. Število ranjenih je ogromno, 7 oseb je mrtvih. = Bolgarska neodkritosrcnost. Beogradska >Politika« piše: G. Todo-rov, bolgarski poslanik v Beogradu, je izbral jako nesrečen trenutek, da bi nas prepričal o iskrenosti bolgarske vlade ter o poštenih namenih države, ki jo predstavlja. Iz Pariza je došla s konference poslanikov vest, da se današnja Bolgarija po svojih perfidijah in po svojih metodah razlikuje od Ferdinandove Bolgarije morda samo v toliko, da je še nesramne j ša. Pariška konferenca sporoča, da se mora izvršiti v Sofiji demarša in da se mora prisiliti Bolgarijo, da izvrši svoje obveznosti, ker sicer predstavlja nevarnost za mir na Balkanu. Velevlasti, ki po tolikerih razočaranjih z Bolgarijo niso hotele verjeti Srbom, so morale sedaj končno dospeti do istega bridkega prepričanja, ki smo ga mi Srbi tako krvavo plačali. Tudi velevlasti izprevidijo kmalu, da je samo ena pot in en način, po katerem je mogoče z Bolgarijo in Bolgari sploh govoriti. Pariška konferenca se je prepričala, da so bolgarski polki in bolgarski vojni materijal mnogo večji, ka-koT bi smeli biti ter da je Bolgarija pravo stanje prikrivala. Angleški poslanik jo poročal, da bolgarska vlada tolerira intrige nekih oseb, ki so v zvezi s turško vlado v Angori v to svrho, da bi Bolgarija s pomočjo Kemalistov dobila Traci jo. >Petit Parisien« poroča iz Londona, da je angleško zunanje ministrstvo pozvalo vlade Francije, Italije, Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške, naj naroče svojim predstavnikom v Sofiji, naj podpirajo predstavnika Velike Britanije, ki je dobil nalog, storiti korak pri Stamholiskem v zadevi intrig izvestnih Bolgarov v tracijskem vprašanju. >Morning Post< poroča, da delajo neki Bolgari za skupni naskok s Kemalisti na Grčijo. Bolgarska vlada je prosila, da se ji dovoli večje število rekrutov, češ da so ji potrebni za vzdrževanje miru in reda. Ta prošnja je sumljiva. Sumljivo pa je tudi, da se hoče Ferdinand Koburžan po vsej sili zopet vrniti v Sofijo. Vse kaže, da bolgarska vlada ni iskrena ter da je zahrbtno podpirala iz vestne intrigante. = Francoski listi o jugoslovensOco-romunski pogodbi. >Temps< se bavi v svojem uvodniku z romunsko - jugoslo-vensko zavezniško pogodbo, ki fe bila podpisana v Beogradu 7. junija in v kateri si obe državi medsebojno jamčita za vse koristi, ki sta jih dosegli z mirovnima pogodbama v Trianonu in Neu-illyju. List opozarja na to, da spravlja ta pogodba s sveta vprašanje Banata, ki je tvorilo doslej sporno točko med Romunijo in Jugoslavijo. Na političnem polju se obvezujeta obe vladi, da bosta sporazumno postopali v vprašanju zunanje politike, slasti glede njunih od-nošajev napram Madžarski in Bolgariji in da ne skleneta nobene zveze s kakršnokoli tretjo državo, ne da bi prej druga drugo obvestili. Pogodba predvideva nadalje, da se smatra napad s strani Madžarske ali Bolgarske za >ca-sus foederisc. >Temps< izraža svoje zadovoljstvo, da se je sklenila ta pogodba, ki bo prispevala k vzdrževanju miru v Evropi. = Konferenca v Portorose. Ministrski predsednik Llovd George je izjavil v poslanski zbornici, da je za sestanek konference v Portorose določen mesec september. = Novi kura italijanske politike na Južnem Tirolskem? Kakor doznava >Munchner Ztg.c iz zanesljivega vira, se bavi italijanski ministrski predsednik Bonomi z mislijo, da odpokliče Juž-notirolskega namestnika prof. Credara, == Ameriško - nemški ođnošaji. V Berolln je dospela komisija zastopnikov ameriškega velekapitala, ki Jo v zvezi z vlado v Wnshingtonu, Čeprav nima nobenega oficijalnega značaja. Komisiji nadelufeta Thomaa Lamont lii Filene. Komisija bo proučavala predvsem vprašanje utrditve nemške valute. Istočasno se mudijo v Berolinn ugledni ameriški interesenti, ki se pogajajo z nemško vlado za vpostavltev direktnega kabla med Nemčijo in Zedinjeninđ državami. Z druge strani so poroča, da ta pogajanja do sedaj niso imela praktičnega uspeha vsled nemškega biro-kratičnega sisteme,. Pristopajte k „Jnno-slooenskl matici"! Pismo Iz Prage. Splošno se je pričakovalo, da zasedanje parlamenta ublaži situa* cijo, da se napetost oslabi in tako nastopi izboljšanje. Te nade pa se niso izpolnile. Za dan zasedanja 12. t. m. je pripravljala komunistična stranka z velikim truščem general* no stavko in demonstracijo pred parlamentom, s čimer je hotela iz* siliti izpustitev onih komunistov, ki so zaprti radi soudeležbe pri de* cemberskih nemirih. Do demon* stracij pa sploh ni prišlo, ker je ko» munistična stranka v zadnjem tre* nutku stavko odpovedala in opu* stila tudi demonstracijo. Namesto te je sklicala shode, ki so bili slabo obiskani. K padanju komunistične* ga kurza je mnogo pripomogla tu* di okolnost, da je prišlo prav te dni v javnost razkritje bivšega sovjet* skega komisarja Kučere, da so bili češki komunisti podkupljeni iz Ru= sije na delovanje v svrho uničen i a češkoslovaške države. Kučera, taj* nik delavskega sveta v Brnu, je bil poslan od illegalnega odbora za ko* munistično propagando v češkoslo* vaški republiki v Rusijo, da bi tam poročal o stanju komunističnega gibanja med nami in o december* ski stavki ter da bi tam zahteval de* narno podporo za illegalni odbor. Pogajal se je tam v glavnem z Belo Kunom, ki je takrat izjavil: »Revo* luci j o morate delati; mi jo potrebu* jemo! Delajte po naših navodilih! Češkoslovaška republika je umeten stvor, ki mora izginiti z evropske* ga zemljevida«. Finančna podpora je bila dovoljena in nakazano je bi* lo illegalnemu odboru v izplačilo 5 milijonov kron čsl. Pred tem pa je že bilo, kakor je Kučera ugotovil, poslano na Češko za komunistično propagando mnogo dragih kame* nov (demanti) in zlatega nakita po* leg množine gotovega denarja. Sre* dišče komunistične propagande za zapadno in Srednjo Evropo se na« haj a v Berlinu, kjer je tudi velika pisarna za ponarejanje potnih li* stin. Kučera je poznal razmere v Rusiji in iz njih uvidel, da se ondi pripravljajo poskusi za uničenje češkega naroda, pri čemer bi bilo oškodovano zlasti delavstvo. Zato je iz stranke izstopil in obelodanil to razkritje. Njegove trditve so bile potrjene tudi potom drugih odredb. Komunisti so tudi krivi, da se poga* janj a v parlamentu zavlačujejo, kajti socijalni demokrati se kar ne morejo otresti obzirov do njih. S tem je v zvezi tudi njihov odpor proti predlogu za zvišanje najemnine, ki je izšel iz »petke« in ki ga je pripisovati dr. Rašinu. Predlog zahteva, da bi se v času od 1. listopada 1921. do 1. listopada 1923. izvedlo polagoma zvišanje na« jemnine. To bi po velikosti najem* nine znašalo na koncu tega dvelet* nega roka 210%, 235%, in 260%, v trgovskih lokalitetah 300% proti stanju najemnine z dne 1. avgusta 1914. Za to nesimpatično predlogo noče nobena stranka imeti odgovor* nos ti, ali njena izvedba je nujna, Praga, 16. julija. kajti drugače je ogroženo stavbeno gibanje, kar se že občuti. Ako ne bode predloga sprejeta v parlamen* tu, ne ostane drugo, nego rešiti jo z vladno naredbo. Drugi činitelj, ki ovira delova* nje v parlamentu, so Nemci, ki so segli po obstrukčni taktiki. Ponia* gajo jim tudi Madžari. Ako sledimo trem sejam tekočega tedna, vidimo da je bilo rešenih samo nekaj nez* natnejših stvari, in še te zelo počasi. Nemci in Madžari se prigiašajo ob vsaki priliki za besedo in zadnje dni se je poslušalcu v parlamentu zdelo, kakor bi sedel v nemško*madžarski zbornici in ne v češkoslovaški. Nemci sploh ne opuste nobene pri* like za nagajanje in provociranje. Tako se je zgodilo tudi v seji prora* čunskega odseka. Poslanec dr. Bac= ran je zapuščajoč z ostalimi Nemci proračunski odsek, izjavil: »V tej družbi ni prostora za nas«, kar je češke člane razburilo tako, da je češki soc. posl. Sajdl tekel za njim in ga oklofutal. Ob takih okornostih je izključena vsaka možnost za so* delovanje z Nemci, in torej ni no* bene nade za kako skupno češko* nemško delo. Ne ostane drugo, ne* go da se češke stranke združijo za skupno delo, v katero svrho se vr* še pogajanja. Med češkoslovaško in srbsko pravoslavno cerkvijo se razvija pre* srčno razmerje, ki se izraža tudi v širokih vrstah pripadnikov češko* slovaške cerkve, kar je bilo opazo* vati zlasti pri Ciril*Metodovi slav* nosti 5. in 6. t. m., ki jo je priredila češkoslovaška cerkev v Litovli. Z velikim navdušenjem je bila tam pred številnimi udeležniki sprejeta izjava srbskega pravoslavnega si* noda, s katerim se priznava češko* slovaška cerkev za sestrsko in sa* mostojno cerkev z željo, da bi sko* ro postala avtokefalna. Med češko* slovaško cerkvijo in biskupom Do* sitejem je dogovorjeno, da bo v Beogradu v najkrajšem času posve* čen prvi biskup češkoslovaške cer* kve in da bode istočasno proglase* na kanonizacija M. J. Husa, kar je bilo sprejeto s strani množice z naj* večjim navdušenjem. V ponedeljek, 18. t. m se po* slovi na jugoslovenskem poslani* štvu poslanik minister Ivan Hribar od praških krogov. Odhod njega, ki je jeden najzaslužnejših in naj* starejših delavcev za češko*jugoslo* vensko vzajemnost, obžalujejo od* kritosrčno tukajšnji njegovi politič; ni prijatelji pozdravljajo pa v osebi njegovega naslednika dr. Bogumila Vošnjaka svojega dobrega znanca in moža, za vodstvo jugoslovenske* ga poslaništva med nami nič manj poklicanega, G. poslanika Hribarja spremlja do Ljubljane spomin hva* ležne Prage, kjer si je pridobil v meščanstvu priznanje in popular* nost, in obenem želja za polno u* uspešnost na njegovem Še odgovor* nejšem mestu kraljevega namestni* ka za Slovenijo. J. K. S. — Beograd, 19. julija. Nekateri dunajski in drugi zun. listi so pred dnevi priobčili informacijo, da bo Italija izpremenila zunanjo politi* ko napram Jugoslaviji, ker da sta Bonomi in posebno marchesc della Toretta nenaklonjena ju* goslovanskemu prijateljstvu. Vaš dopisnik je imel danes priliko se dalj čaa razgovarjati z odpravnic kom poslov tukajšnjega italijanske* ga poslaništva g. Corro m, ki za* stopa odsotnega poslanika g. Man* z o n i j a, kateri je moral pred šti* rimi dnevi na ekspreni poziv rim* ske vlade odpotovati v Rim. Pred vsem je g. Corro odločno zanikal vse vesti o kaki spremembi Italijane ske politike napram kraljevini SHS. Izjavil je dalje, da je bil Bonomi, novi ministrski predsednik, sopod* pisovalec rapallske pogodbe in naj* boljši sotrudnik g. Giollittija in da bo tudi on sledil smerem iste poli* tike. Novi zunanji minister marche* se della Toretta je bil marljiv so* trudnik grofa Sforze. Njegova oseb* nost ne predstavlja nikake spre* membe v zunanji politiki, posebno pa ne, da bi zadržava! ureditev za* dev napram Jugoslaviji. Poslanik Manzoni ae vrne tekom dveh dni in tudi on bo zamogel potrditi gornja dejstva. O italijanski politiki na* pram Jugoslaviji pa je sam Bonom) izjavil v rimski »Tribuni«, da bode spoštoval odredbe rapallske pogod« be in da bo napram naši kraljevin! vodil politiko prijateljstva. Gospod Corro je tudi odločno dementiral časopisne vesti, da bi bil predsednik italijanske delegacije za trgovska pogajanja Luciolli odpotoval iz Be« Zunanja politika Italije proti Jugoslauiji. U BeOgradD pri]atel!SfHO. j ograda zaradi zavlačevanja sklenit* ve pogodbe. Luciolli ie odpotoval ker je obolel. Pavza v italijansko* jugoslovanskih pogajanjih je le za* časnega značaja in se bodo poga* janja nadaljevala v mesecu sep* tembru. Doonmna fta!l!ansfea poll-tifta* —■ Gradec. 20 julija. Današnja »Tagespost« prinaša obširno ooročilo rimskejra dopisnika o razmerju* med Italijo in Jugoslavijo. Vsebina dopisnikovih izvajanj je: Po narodu neodo-bravana zunanja politika Giolittijeva je povzročila njegov padec in je torei jasno, da bo moral novi kabinet v slučaju, da se vzdrži na površju, popustiti v smernicah zunanie politike na korist zahtevam naroda. To je pa trd oreh! Z ozirom na obstoječi tajni dogovor, ki priznava Delto in pristanišče Baroš Jugoslaviji, je nova italijanska vlada primorana voditi politiko v dveh mogočih smereh. Prvič, da nova italijanska vlada prizna tajni dosrovor jrrofa Sforze za obveznesra. ali pa se odreči določilom dosrovora. V tem slušala bi se italijanska vlada zamo vdušeno odzvala ameriškemu vabi lu% Glede jadranskega vprašanja ie dejal ministrski predsednik, da je to vprašanje rešeno v svojih temeljnih potezah z rapallsko pogod* bo, katere obveznosti bo Italija iskreno držala. Največjo težkočo tvori izvedba pogodbe v reškem vprašanju. Vlada meni, da se tc vprašanje v glavnem reši z gospo* darskega stališča, in sicer na tak način, ki zagotavlja mestu gospo* darsko bodočnost. Vlada namerava s splošnimi odredbami zboljšati finančni in gospodarski položaj dr* zave. Bonomi je zaključil svoja iz* vajanja, da hoče vlada urediti še nerešena vprašanja zunanje politike in je pripravljena v notranji po^ litiki nastopiti zoper gospodarsko krizo. Vlada bo vzdrževala abso* lurno avtoriteto dr/ave in zahteva zaupljivo sodelovanje parlamenta države in kolonij. PROGRAM NOVE ITALIJANSKE YLA.DE. V Rimu se je 18. t m. predstaNila poslanski zbornici nova vlada. Ministrski predsednik Bonomi Je podal progTaTDfitieno izjavo evoje vlade. Po-vdarjal je, da je vlada trdno odločena, da bo izvojrvala zakonu spoštovanje in zatrdil je, da se je delo pomirjevanja žo pričelo. Vso stranke in vsi voditelji parlamentarnih skupin naj mu pomagajo pri ustvarjanju miru, katerega želi vsa dežela. Deželo ogroža težka gospodarska kriza in ministr-ki predsednik razkura sredstva, ki se jih hoeo poslužiti proti grozeči krizi. Med največjo skrbi vlado ^pada davčna politika. Vlada mora priti do denarja, da bo mogla zadostiti vsem državnim |votre-bam. Ona potrobuje vedno več. z:to so svoto vedno vrv je. Vlada proučuje načrte za reformo VBetb davčnih določil, ki ovirajo sedaj gospodarski razvoj dežele. V svoji zunanji politiki hoče vlada ustvariti resničen in trajen mir s sosedi na vzhodu in hoče izvršiti rapallsko pogodbo. Pravično ;o. da država BpoStoJe svoj lastni podpis. Razmejitev na Reki, zlasti vprašanje baroškega pristanišča, je italijansko javnost zelo razburila. Gre za sodi vlada* da era treba promotriti z gospodarskega stališča. Gospodarska bodočnost Reke je odvisna od njeni h odnosa je v s sosedi na vzhodu. Rešitev je le ena: vzpostavitev dobrih o d n o -š a j e v. Treba, da se konstituira na Reki legitimna vlada, potem bo mocro-če med italijansko, reško in jugoslovenske vlado rešiti reško vpraša ni o, tako, da se ustanovi skopni konsorcij na ta način, da se zagotovi Reki svobodna trgovina z zaledjem, Jugoslavija pa dobi v redkih pristaniščih svoj ! nafnaravnejši izhod na morje. — Svojo i izjavo je prečital Bonomi tudi v senatu j DE VALERA IN LLOYD GEORGE. — đ London, 18. julija. De Va* I lera ie imel danes popoldne v Dom* j ring Street tretji porazgovor z Moyd ' Georgem, 160. Itev. SLOVENSKI NAROD-, dne 21. julija 1921« stran 3. Telefonska In brzojauna poročila. USTAŠKO GIBANJE MIRJDI. TOV V ALBANIJI. ^ —- Beograd, 20. julija. Na današnji seji bo ministrski svet ponov* no obravnaval položaj v Albaniji in o varnostnih odredbah proti ustaškim Miriditomi — Beograd, 19. julija. Glasom poročil iz Albanije je tiranska vla* da odredila splošno mobilizacijo in napela vse sile, da uduši ustaško gi« banje med Miriditi. Ustanek splo* šno poj en ju je. Potrjujejo se vesti, da Italija znatno podpira tiransko vlado z orožjem, strelivom in drugim vojnim materijalom. V prista* nišče San Givanni je dospelo te dni na račun tiranske vlade 600 zabojev municije, 6 topov, 14 mitraljez in okoli sto bal raznega blaga, V be* ogradskih političnih krogih prevladuje splošno mnenie, da je Italija faktični povzročitelj pobune in da podpira materijalno in moralno ti* ransko vlado. IZ BOLGARIJE. Izjava ministra Turlakova. — Vprašanje Soluna in Kavale. — Politika Stambulijskega. — d Beograd, 19. julija. Sofii* ski list »Novo Vreme« od 16. t. m. poroča, da je izjavil bolgarski fi* nančni minister Turlakov pred svo* jim odhodom v Evropo sofiiskim novinarjem nastopno: Zakasnili smo se s plačevanjem sklenjenih posojil v inozemstvu. Odhajam, da uredim vprašanje plačil. Razen tega poteče tudi rok trgovinskih pogodb, ki smo jih sklenili s posamnimi dr* žavami. Odhajam, da uredim tudi to vprašanje obnovitve trgovinskih pogodb. Ako se posreči, bom skle* nil v inozemstvu posojilo, ki bo brez dvoma pomagalo, da se tečaj leva dvigne, kakor tudi da se gospodar* sko stanje Bolgarske zboljša, — d Beograd, 19. julija. Povodom grško • turškega spora navaja sofijski list »Nove Vreme« pisanje lista »Dailv Nevs«, ki pravi, kako se skuša spričo danih dejstev ustvariti srbsko * bolgarska vojna zveza s pomočjo katere bi Srbi zavzeli Solun, Bolgari pa Kavalo. — d Beograd, 19. julija. Bob garski list »Praporec« piše 14. t m., da izgleda z ozirom za prejete ve« sti iz Berlina, da se bodo pogajanja med delegati bolgarske Narodne banke in nemškimi fmančnimi kro* gl radi vrnitve 700 milijonov mark Narodni banki izvršila uspešno. Za sedaj bo samo del te vsote stavljen bolgarski Narodni banki na razpolago, — d Beograd, 19. julija. Sofij* ski »Dnevnik« od 15. t. m. se sklicu* je v članku »Hrvati in,Bolgari« na pisanje zagrebškega »Jutarnjega li* sta«, da se Bolgarski ni treba bati ker je lojalna in korektna in da je vse, kar se proti njej navaja, laž. — d Beograd, 19. julija. »Sofij* ski »Radikal« od 13. t. m. pišs: Stambolijski v svojih političnih go* vorih kakor tudi v svojih člankih v listu »Zemljedelsko Zname« ne* prestano naglasa, da se ne bo preli* la niti kaplja krvi, dokler bo imela poljedelska stranka oblast v svojih rokah, kakor tudi da poljedelska vlada neprestano dela za ustvaritev mirnih odnošajev s sosedi. List pu še nadalje: Tudi mi smo odobrili te in podobne miroljubne izjave Stambolijskega, vendar pa so se poleg teh izjav dogodile stvari, ki jih kompromitirajo. Tako je bil po» slanec Grozgov (skupina Stambo* lijskega) v Angori. Stambolijski dementira, da mu je bila poverjena kaka misija. Dobro. Bodisi da je bil tarnkai tudi radi čisto trgovskih špekulacij, zakaj pa mu je bil iz* dan potni list za odhod v času, ko se z mnogimi sumničenji gleda na nas. Razen tega se govori, da odide višji politični uradnik v Odeso Istotako se govori, da je neka druga oseba, dasi brez političnega znača* j a, skušala oditi v Rusijo, pa so jo prijeli Angleži sami. Ako ie vse to resnica, zakaj potem bolgarska vla* da ni obračala in ne obrača več pozornosti na svoje meje, da bi vedela, kdo prihaja in kdo odhaja. OBSOBDA MORILCEV PREDs SEDNIKA MAD2. ZBORNICE. — d Budimpešta, 19. julija. Madžarski dopisni urad iz Szegedi* na poroča: V kazenski razpravi pro* ti teroristom, ki so umorili bivšega predsednika madžarske zbornice Navavja, se je danes razglasila ob* sodba. Obtoženi Engi je bil zaradi umora obsojen na smrt, Anovskaj* Teth zaradi soudeležbe pri umoru obsojen na 15 let ječe, 28 obtožen* cev je bilo obsojenih v ječo na 6 mesecev do 8 let. Osem je bilo opro* Ščenih. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE. — d Pariz, 19. julija. Razorožit* vena komisija Zveze narodov ie praktično dokončala svoja dela. Predsednik Viviani je z ozirom na to IzjaviL, da se je v kratkem času mnogo storilo. Omenil je, da je konferenca pripravila vse potrebne za bodočnost s tem, da je določila red zamotanih in kočljivih vprašanj, ki se morajo proučiti. Kar sc tiče vprašanja, ali bi bilo bolje, da bi se spričo iniciative predsednika Hardinga ne lotili nobenega dela. je to stvar javnosti in dobre volje. Sestanek razorožitvene komisije je bil sklenjen že lani meseca septem* bra, sklican pa ni bil, da se omogo* či našim prijateljem v Ameriki, spustiti se v tekmovanja glede vprašanja razorožitve. Končno je Vi* viani izrazil prepričanje, da se ni doslej zgodilo še nič, kar bi moalo vzbujati nezaupanje. Vsa s tre ml i e* nja teže za istim idealom, za mi* rom. Kriuo sedi, a pravo besedi! V kolu hrvatskega časopisja, kjer z Radićem tekmujejo v domoljubju Zajed-ničarji Obzoraši in vsi črnožolti in rdečežolti ljubljenci nesrečne Jugoslavije, se neprestano vali polena in kamenje na Srbijo. Piše se brez pomišljanja, da je Hrvatska etničko, državnopravno in po mednarodni vrednosti doprinesla k osvobojenju. ujedinjenju in ugledu te naše nove kraljevine prav isto toliko, kolikor je doprinesla Srbija; piše se, kako je hrvatski narod po svoji kulturi daleko močnejši in naprednejši od srbskega: piše se, kako je Hrvatska reševala financijalno bolezen države v prvih dneh njenega življenja; piše se, kako je dala Hrvatska 53% novega dr-žavnega posojila; piše se, kako Hrvatska plačuje največ davka itd. Tako se piše, a hrvatska javnost Črpa iz takega pisanja vso hrano svoji duši, ki je zastrupljena od mržnje proti vsemu srbskemu ter veruje vsemu temu pisarjenfu brez nadaljnega razmišljanja. Veruje, da je Hrvatska, Slavonija in Srem samo >Hrvateka«. a ne ve, da to nikdar ni bila niti historično, niti etnički, niti državnopravno, nego da je bilo to pretihotapljeno šele tekom poslednjih 15 do 20 let samo v časopisju, med tem ko se Je službeno kraljevina Hrvatska vedno delila od kraljevine Slavonije, a da je Srem šele pred 50 leti po pogodbi med Dunajem in Pešto padel pod kraljevino Slavonijo, dočim ni nikdar spadal pod kraljevino Hrvatsko. Veruje da je smeli prevrat z dne 28. novembra 1918. zagotovil Hrvatski isti mednarodni respekt pri Antanti. kakršnega si je pridobila s svojim dolgoletnim junaštvom in velemučeništvom njena verna zaveznica Srbija Verujte, da Je hrvatski narod, kjer je mogla cela vas neoboroženega nedolžnega človeka, predstojnika Spilerja, ne samo ^Ir^«' nego ga pred izvršitvijo smrtne obsodbe izve*?ti med roganjem in mučenjem na morišce — grozneje in sramotneje, nego so to storili iudje s Kristom na Golgoti, — veruje torej, da je ta narod kulturnejši od srbijanskega kmeta, ki je po triletnem izgnanstvu iztrgal iz pesti sovražnikov svojo domovino in ki se — ko je na svojem domu našel le pogorišča in pokopališča — ni maščeval na njrcnjBganezn. fJ^^Hh neeo Je pomjjii svoje srce ter zdaj čaka sedbe kulture in človečanstva, za katerega je pogi-njal. Veruje, da je 53% državnega posojila dala Hrvatska, dasi ve, da prehra-nja Hrvatsko srbski rSem in plodna Slavonija, a da teora posojila ni dal hrvatski narod, negro so ga dali denarni zavodi z ogromno večino nehrvatskoga in srbskega kapitala, ki s tem ni dokumentiral toliko domoljubja, kolikor dobro razumljene trgovsko preračunljivosti, kateri je podlaga in jamstvo zopet le ugled in vrednost >bivše< kraljevine Srbije. Vse to in marsikaj dmzega veruje in tako veruje tudi, da pla<**a Hrvatska največ tej državi, katero ustava >onemogočuje Hrvatski vlogo v bodočnosti !< Na te različne zablode, v katere zazibava hrvatsko javnost niegovo domoljubno časopisje, smo se že opetovano ozrli in se hočemo tudi v bodoče ozirati; to pot pa prepuščamo mrtvim številkam, da pokažeio in dokažejo, kdo plača največ davka v tej skupni državi. Po službenih podatkih Direkcije neposrednih poreza so plačali: I. Od 1. januarja do 31. decembra 1019: Hrvatska in Slavonija . 19,442.375-73 Bosna in Hercegovina . 16.655.820-00 Slovenija ..... 17,735.158-50 Vojvodina ..... 10,642.243-41 Dalmacija ..... 1.151.026'32 skupaj dinarjev . 65.626.628-96 Srbija in Orna gora sta dali od 1. januarja 1919. do 31. maja 1920. leta 21314.108-65 dinarjev. n. V 1920. leta: Hrvatska in Slavonija . 86,698.259-82 Bosna in Hercegovina . 82.806.935*25 Slovenija .....19,814.43^-63 Vojvodina..... 80.389288'59 Dalmacija ..... 2.542.749-39 skupaj dinarjev . 122.251.669*18 TTT. V 1921. Mu do 1. funija: Hrvatska in Slavonija . 38.657.166-68 Bosna in Hercegovina . 14.064.378-50 Slovenija , , . . « 32094.536-63 Vojvodina , . . . . 29,834.883'43 DaJunacija ■■*,«• 1,556.773-55 Srbija in Crna gora sta dali v istem čftsu 89,185.356-27 dinarjev. IV. Od osvobojenja do 1. junija 1921. L: Hrvatska in Slavonija . 94,797.801-73 Bosna in Hercegovina . 63,527.133-75 Vojvodina .....70S66.420'43 Dalmacija ..... 5,250.549*26 Slovenija ..... 69,644.131-76 Srbija in Orna gora . . 110.499.464*92 Na prvem mesto stoji v plaćanju davkov torej zopet Srbija, kakor je to prvo mesto zavzemala Srbija tudi v delu osvobojenja in ujedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadaljne razlage ni treba. Kjer govore dela, so nepotrebne besede! Toda le zaradi Boga in zaradi pravice naj spomnimo brate, ki delajo hrvatsko javno mnenje, na ono narodno: > Krivo sjedi al pravo besedi !< L S. (»Srbija*, Mitrovica.) Iz naše hralienlne. — Naši dijaki v Beogradu. Aka-. domsko dijaško društvo »Jadran« iz Ljubljane je došlo v Beograd. Dijaki I prirede danes zvečer predstavo Cankarjeve komedije »škandal«. — Konfiskacija listov v Zagrebu. Zagreb, 19. julija. Danes sta bila konfiscirana >Jutarnji Liste in >Hrvat<, ker sta priobčila zelo hujskajoč inter-T*4ew z nekim opozicijonalnira poslancem, ki je napovedal skrajni boj ustavi in vladi, boj na nož ter omenil, da bo znala opozicija organizirati slično gibanje, kakoršno je na Irskem. — Delegat Lorini umrl. Beograd, 19. julija. Danes je umrl naš delegat in strokovnjak v ribolovstvu g. Lorini. Njegovo truplo prepeljelo v Zader. Lorini se je z vnemo zavzemal za interese našega ribolova v Jadranskom morju v teku trgovskih pogajanj z Italijo. — Angleško brodovje v Beogradu. Beograd, 19. julija. Dane« dopoldne je p»riplulo po Donavi v beogradsko pristanišče angleško brodovjo, obstoječe iz dveh monitorjev in eno patmlne ladije. Bil je svečan sprejem. Ob prihodu so Angleži oddali 21 topovskih pozdravnih strelov. Komandant anarleškega brodovja Comig je posetil različne vodilne osebnosti. Popoldne jo bila iskrena in prijateljska zabava obeh moštev ob navzočnosti oficirjev. Jutri ob 9. dopoldne odide angleška eskadra v Novi Sad. Eskadro bo spremljala >Sava< in drugi naši monitorji. V Novem Sadu priredi tamošnja naša mornariška posadka svečanosti. — Izprememba Imen železni* ških postaj v Bački. Notranje mi* nistrstvo je odobrilo in prometno ministrstvo bo izvedlo odlok, da se izpremene imena nekaterih železni; ških postaj v Bački. Postaja San* dor na progi Novi Sad — Subotica se bo imenovala odslej Aleksandro* vo predmestje, postaja Ludos na progi Subotica — Orgaš se bo ime* novala Supljak in n ostaj a Veliki Veš na progi Novi Sad — Subotica dobi ime Vetik, postaja Vantelek na progi Subotica — Črvenka se bo zvala odslej Pavlovica. Spominu Podlimlarskesn. Četrto leto kmalu poteče, od kar je legel v grob mož, mučenik na* še m rodne ideje — pisatelj Franc Maselj s Podlimiarski. V tuji ze* ml j i — v Pulkavi na Nižjem A v* strijskem počivajo njegovi zemelj* ski ostanki — a narod slovenski, za katerega je tako vroče bilo njegovo izmučeno srce do zadnjega utripa, se mu še do danes najmanje ni od* dolžil. V slovenskih časopisih se je či= talo že mnogokrat, kako naglo po* zabijamo Slovenci svoje zaslužne može, a do kakega dejanskega od* dolženja noče priti nikjer. Tako je ostal med drugimi tudi naš Podlim* barski pozabljen. V njegovi rojstni občini Kra* šnja se je sestavil odbor, ki je skle* nil, da mu v hvaležen spomni vzida in odkrije spominsko ploščo v nje* govi rojstni hiši v Spodnjih Lokah. lComu izmed zavednih Slovencev nI znan Podlimbarski, mož, ki je na* šo slovensko književnost obogatil z mnogimi proizvodi duševnega de* la, a si je s knjigo »Gospodin Fra* njo« nakopal pregnanstvo iz domo* vine in svojo prezgodnjo smrt? Odbor prosi mnogoštevilne nje* gove prijatelje in znance ter vse Slovence, da prispevajo v denarjih, da omislimo dostojno spominsko ploščo ter jo odkrijemo s primjerno slavnostjo koncem avgusta t. 1. Ker je danes vse drago, tudi ta* ka plošča velja lepe tisočake; zato pričakuje odbor, da zavedni Slo* venci in sploh Jugosloveni omogo* čijo z obilnimi prispevki odkritje spominske plošče Podlimbarskemu. Skupni izkaz darov priobčimo v slovenskih listih. Slavnostno odkrit* je bode 28. avgusta t. L Darove sprejema: Podlimbarski, odbor v Krašnji pri Lukovici. Odbor za odkritje spominske plo* šče Podlimbarskemu v Krašnji 17. julija 1921. Anton Grmek, nadučitelj. — Janez Štrukelj, sodni kanclist — AL Mentoni, posestnik. Dneune uesfi. V Ljubljani. 20. julija 1921. — K zaprisegi mariborskega župana. Napram obdoliitvi, da deželna vlada zavlačuje zaprisego mariborskega župana, je naš dopisnik izvedel iz verodostojnega vira sledeče: lakoj po potrditvi Grčarja za mariborskega Župana je bil okr. glavar v Mariboru g. dr Lajnšič obveščen ter dobil nalog, da osebno zapriseže g. Grčarja. Ker ie dr. Lajnšič ob Istem času dobil svoj večtedenski zdravstveni dopust, katerega bi bil že 17. t. m. nastopil, je bil trdno prepričan, da bo mogel zaprisego izvršiti že dan popreje, toreci v soboto. 16. t. m. Toda zadnje dni je vsled poprave telefona pri dež. vladi zveza z Mariborom ukinjena. Sele v ponedeljek je bil g. okr. glavar direktno po dež. vladi obveščen, da akta o potrditvi g. Grčarja še zdaj ni iz Beograda v Ljubljano, da pa vlada vztraja na tem, da g. Grčarja zapriseže g. okrajni glavar osebno, torej da mora s svojim dopustom počakati. Tako se je za soboto določena zaprisega zavlekla — toda ne po krivdi dež. vlade, najmanj pa g. okrajnega glavarja. — Sestanek volil t-ev - somišljenikov, določen na četrtek 21. julija pri Cešnovarju na Dolenjski cesti, se vrši v petek istotam ob 8. zvečer, ker je v četrtek ustanovni občni zbor podružnico Jugoslovensko Matico za šentjakobski okraj. Na oba vabimo k najobil-nejši udeležbi. — Cinizem. Pišejo nam: »Av* tonomist«, ki ga pišejo gg. Prepc* luh, Erjavc, dr. Lončar, piše: Kadar hočejo uničiti političnega nasprot* nika, mu dajo naslov, ki naj v očeh javnosti kolikor mogoče diskredi* tira. Kadar ne pomagajo argumen* ti, potem naj pomaga kakšen bav* bav. En tak bav*bav je naslov »av* strijakant«. Nekaj časa je držal ta bav*bav, in ljudje so se ga bali. Toda danes? Nihče se več ne zme* ni zanj! Nasprotno ti reče Še tak nesramnež porogljivo: »Kaj ti ni* si plačeval davka za vzdrževanje avstrijske vojske? Kar molči in pamet imej!« — Takih ciničnih iz* jav ne beremo v nobenem sloven* skem listu. Gospodje okrog tega li* sta tedaj že očitno zagovarjajo tU ste lumpe, ki jih zaradi njihovega protislovanskega delovanja in av* strijskega mišljenja imenujemo avstrijakante. To je tedaj bav*bav. Če ožigosamo tiste elemente, na primer ki so naše slovenske ljudi spravili v ječe, na vislice, pred pu* ške! Lepa bo ta avtonomija, ki jo oznanujejo v »Avtonomistu«! V njihovi avtonomni Sloveniji bodo tedaj nastavljeni zopet v urade raz* ni avstrijakanti slabega spomina, za dr. Šusteršiča pa sploh ne bo dovolj častnega mesta. Kje je sranuežlji* vost in dostojnost? Pri »Avtono* mistu« ne. Padel je na nivo poulič* niče, ki je ni sram, ko jo policaj žene pri belem dnevu po ulici, da ljudje s prstom kažejo na njo, a ona se cinično smeje vsemu, kakor »x\v* tonomist« avstrijakantu. Daleč ste prišli, »rdeči jezuitje«! — Interni uradni jezik? Pišeio nam: V nekem državnem uradu je še navada, da uradniki med seboj nemško razpravljajo o zadevi stran« ke, ki je navzoča. Prvič ni to do* stojno, ker uradne tajnosti se dajo čuvati na drug način: drugič dobi stranka napačen občutek, da je pri« šla v avstrijski urad in ne pred na* še lastno jugoslovensko uradništvo; tretjič, službeni jezik ni več nem« ški, tudi ne v internem občevanju. Ti trije momenti naj bodo vsem državnim uradom merodajni, da odpravijo take grehe, ako se na nacionalno prepričanje uradniŠtva ne bi dalo apelirati. — Otroci brezkcmfesijonalnih staršev ali takih, ki so nepriznane* ga veroizpovedanja. Izključeno ni, da je v Ljubljanih dandanes kaj ta* kih otrok,ki so rojeni v Ljubljani, a niso krščeni, niti niso vpisani v ka* ki drugi rojstni knjigi (n. pr. pri ra* binatu v Zagrebu). Zato opozarja* mo take starše, da morajo rojstvo svojih otrok s posebno vlogo nemu= doma naznaniti ob priložitvi poroč* nega lista staršev, oziroma rojstne* ga lista nezakonske matere ter z navedbo, katera babica je pri poro* du poslovala, mestnemu magistratu, da vpiše otroka v maglstratno roj. knjigo. Malomarnost v tem oziru more pozneje škoditi le otroku sa-miemu, če ne bo mogel nikjer dobiti rojstnega lista, ko ga bo potreboval za šolo, za službo, za voiaščino Itd. — Orožne vaje učiteljev kot rezervnih Častnikov in njih plače. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo Je, kakor obvešča višji šolski svet podrejene okr. šolske svete, določilo, da imajo rezervni častniki, ki so vpoklicani k orožnim vajam ali vobče v službo, za ta čas sistemizlrane plače kakor aktivni častniki, ako sicer nimalo nika-ke plače. Ce pa imajo morda manjšo, dobe od vojaške oblasti izplačan dodatek. Rezervni častniki prejemajo plačo in dnevnice od odhoda do prihoda v komando in po končani vaji do prihoda domov. Višji šolski svet bo učiteljem, vpoklicanim na orožne vaie iz-pli&vaj te owLa.Ua civilne pi^emke. toda brez dodatkov, ker oodo te prejemali od vojaške oblasti. Zato nai si vsak izposluje od knjigovodstva dež, vlade potrdilo o višini civilne plačo ter o podatkih za odmero drasUako dokiade (dnevnic), da ne bo prikrajšan nt svojih prejemkih za časa vojaškega službovanja. — Osebna vest V Šmarju pri Jel-Safa je začel uradovati odvetnik dr. Sandor Hrašovec, ki se ie tja preseki iz Kozjega. — Ukinjen je direktnih vozov na1 progi v Celovec. Kakor ; !u ^Kurnt-ner Tagblatt«, se po jugoslovanski odredbi ob 16. t. m. ukinejo direktni vozovi na progi Volsperk-Celovec preko Labuda in Pliberka in na progi OraJe> Celovec preko Maribora in Pliberka. Potniki na teh prosrah morajo imeti predpisane potne liste iugoslovenskd države. — Prvi brzojav z Vrhnike. ^4. julija vozi posebni vlak 00 11. zvečer z Vrhnike v Ljubljano vse posetnike veselice prostovoljnega gasilnega društva na Vrhniki. Te prireditve se bodo udeležili vsi prijatelji vzvišenih Idej gasilnih društev ter lepo in neprisiljene zabave. Priprave za to velikansko veselico so v najboljšem teku: nailepši prostor na Vrhniki, vrt tovariša Jelovška, te društvu na razpolago. Društvo bo dokazalo, da zna tudi nastopat) v slu-čiti povod en j ter bo zgradilo vojni most čez Ljubljanico v teku 20 minut« Na veseličnem prostom bo zanimal občinstvo amerikanski skakalni ptič« Vsem, ki bi radi stopili v zakonski iarem. bo nudil zvonec sv. Antona, da si bodo privabili z zvon en jem bodoče zakoni i druge ali boljše polovice. Zvečer be h galični ogenj in raketi. — Brez nadzorstva no puščaito starši otrok h kopanju! Na Laze so* vozi vsak teden na tisoče odraslih in otrok kopat v Savo, Pa skoraj tretjina otrok je — brez. nadzorstva. Komu je to podobno? Otroci brez nadzorst i staršev nai se sploh ne puste h kopanju v Savo. Če je kopalni prostor tudi zagrajen, pa če zagazi 61eten otrok v vodo, kier mu je čez glavo, s«3 vendar ne bo mogel reriti. Pri kopanja imajo biti otroci nadzorovani: do-zdaj pa se kače v tem oziru vse preveč brezbrižnosti in lehkomiselnosti. — Številka, svetiljka In zvonec. Kakor divje tolpe dirjajo po mestnih ulicah razni kolesaril: mladi dijaki, mesarski in drugi obrtni pomočniki bt vajenci in to podnevi brez zvonca, ponoči brez sveti like. Potem pa naj sol kdo čudi, če Človeka povozb'o ali podo-ro na tla! Včasih ni bilo take kolesarske anarhije. Gorje včasih kolesarju brez gori navedenih predmetov! Zato pa svetujemo policijskemu ravnateljstvu: Denite kolesarje v evidenco! Razglasite, da si ima vsak lastnik oskrbeti za kolo Številko in svetiliko, drugače pa s trdimi globami in strogim zaporom! Tako naj postopajo tudi glavarstva po deželi. Red se mora sčasoma v tem oziru vendarle tudi pri nas napraviti. — Za romarje v Palestino. Ministrstvo za zunanje stvari objavlja, da so v zadnjem času odšli nekateri naš! državljani na popotovanje v Jeruzalem brez vizuma pristojnega angleškega poslaništva v naši kraljevini. Ko so prišli v Carigrad, so zahtevali vizum za sv. mesta pri tamošnjem angleškem konzulatu. Ker jim angleški konzulat v Carigradu ni dal zahtevanega vizuma, so bili vsi izpostavljeni raznim neprijetnostim. Dogodilo se je, da so pripravili v neugoden položaj tudi naše ta-mošne predstavnike, od katerih so zahtevali službenega posredovanja in na katero so se obračali radi vizuma. Oni. ki žele potovati v kraje Orijenta. ki se nahajajo pod angleško upravo, se opo-zarjiajo. naj pred odpotovanjem dobe vizum pri pristojnem angleškem konzulatu v kraljevini. — Izseljevanje v Ameriko. Ministrstvo za socialno politiko objavlja prizadetemu občinstvu, da se morejo I v Ameriko izseliti samo one osebe, za katere so bili vozni listki nlačani pred j 16. julijem t. I. v Ameriki ali pa, da so i bili ti listki že deponirani do omenjenega dne pri zastopnikih parobrodnih družb.Prodaia novih izseljeniških voznih listkov je prepovedana vsem aeren-turam in njihovim zastopnikom po vsej kraljevini. Izseljenci, ki imajo do 16. julija ^kupljene vozne listke, morajo odpotovati najkasneje do 15 septembra t. 1. Oni. ki do tega roka ne morejo odpotovati, ima;o pravico do povračila vplačane voznine pri zastopstvih, pri katerih so kupili vozne listke. — Imenovanje sosveta železnlčar-ske zavarovalnice zoper nezgode. V sosvet železničarske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani so imenovani: višji gradbeni komisar inž. Alojzij H r o vat, višji revident Ivan Vari, centralni nadzornik dr. Aleksander F a tur, revid3nt Ljudevit V e n c a j z, progovni nadzornik Valentin P o ž e-nel in poduradnik državnih železnic Josip V d o v č. — Počitniški tečai soclalnoznan-stvenlh predavanj v Mariboru. Predavanje dr. Žmavca o znanstveni organizaciji narodnega gospodarstva in narodne presvete se vrši v Mariboru dne 25., 26.. 27. in 28. julija oh osmih zvečer v risalnici deške meščanske šolo v Krekovi ulici. — Zadruga stavbenikov Slovenije v Liubljani poživlja vse tiste osebe, ki Izvršujejo na ozemlju in območju deželne vlade za Sloveniio v Ljubljani, t j. na bivšem Kranjskem, Štajerskem in v Prckniurju obrt siavteroga ffl*4% 4. stran. ,SLOVfcNSKl NAKUU#, dne 21. julija i»2i. «tct. 150. jstra In dosedaj še niso člani to zadruge, da takoj prijavijo svoj pristop k navedeni zadrugi. Glasom izvršilne naredbe ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, z dne 23. juni-ja 1921, št. 4106 naj postane vsakdo Član zadruge stavbenikov Slovenije. Načelnik. — Invalidske podpore. Mini* strstvo za socialno politiko izdelu* ~je načrt zakona o invalidih, ki bo izdelan na podlagi zadnjih naredb Istega ministrstva. Invalidske pods pore bodo regulirane po sistemu procentualne klasifikacije nespo* sobnosti od 20 do 100 odstotkov. — Učinek rapallske pogodbe čutijo celo v naših bolnicah. Te dni so namreč odposlali iz tukajšnje blaznice « hiralnice 16 bolnikov in bolnic po železnici v Italijo. Veči* noma so to ljudje iz slovenskih kra» jev, ki pa so sedaj pod Lahom! — Na potušu novega odvetnika dr. Slokarja in ravnotako novega sodnika Zupančiča dne 18. t m. se je nabralo za Jugoslovensko Matico 576 K. kateremu znesku je ob koncu prireditve primaknil še sam predsednik »Baj-sovega kluba« 50 para. — Stična, (f Marija Lebanova.) V nedeljo smo spremljali k večnemu počitku na tukajšnje popopališče prerano umrlo Marijo Lebanovo, soprogo Šolskega ravnatelja v pokoju, ki je podlegla kapi — po tridnevnem trpljenju v 59. letu svoje dobe, zapustivši soproga in hčerko Mimico, gojenko učiteljišča v Škofji Loki. Pogreb ob 8. zjutraj je svedočil, kako je bila rajnka cenjena, kajti tako ogromne udeležbe pri pogrebu nismo še videli. Gospa ie | bivala s soprogom in hčerko od septembra 1916. tukaj kot begunska družina iz Komna na Primorskem, in se je vsem priljubila. Naj v miru počiva in lahka ji bodi jugoslovenska zemlja! Žalujočim preostalim pa naše najgloblje sožaije! —Dr. Franzova moka. Ravno pred letom je bila v parnem mlinu dr. Franza v Mariboru zaplenjena večja zaloga črvi ve moke. Zadeva je romala preko vseh instanc, dokler rri prišla končno pred okrajno sodišče. V torek se je vršila tozadevna razprava, ki pa se je zopet preložila, ker je zagovor-ništvo predlagalo dokaze, da posestnika mlina ne zadene ne objektivno ne subjektivno nobena krivda. Moka, v kolikor ni bila izprijena, se je seveda zaradi tako dolgega ležanja morala izpriditi. — Kopanje na »Pasjem broda«. V teku zadnjih treh tednov so se pripetile v Gradaščici na Pasjem brodu $ nezgode, med temi en smrtni slučaj, 1 uradnik pa se je obreza! na nogah ob razbiti steklenici, da so ga morali odpeljati v bolnico. Mladi ljudje se hodijo v tej vročini kopat kamor jim kaže. tako hodijo tudi na Pasji brod. Ravno na tem kradu pa se gode nesreče. Ljudje ne mislijo na ta kakšni so ondl tolmuni in vrtinci, ki se porajajo v globoki vodi, in da je struga polna razbitega stekla, črepina in žrebljev, ob katerih se kopalec obreze in opasno poškoduje lahko vsak trenutek. Radi tega naj bi magistrat kopanje na Pasjem brodu enkrat za vselei strogo prepovedal; policija pa naj bi vsakega zalotenega kopalca eksemplarlčno kaznovala. Ker je Kolezijsko kopališče za vso Ljubljano premajhno, naj mestna občina odpre na kakem primernem prostoru ob Ljubljanici za ubožnejše sloie lavno kopališče, brez katerega naposled ljudje ob taki vročini vendarle ne morejo biti. — Kopališki vlak za Laze. Radi velikega navala ljubljanskega občinstva na kopališki vlak za Laze vozita ob nedelj ali in praznikih dva kopališka vlaka in sicer prvi iz Ljubljane ob 13.30 m drugi kot navadno ob 14.20. Občin- i stvo se naproša, da uporablja v prvi vrsti vlak, ki odhaja ob 13.30. Da se Odpravi ta gnječa in prerivanje pri Osebnih blagajnah ob tej priliki, se ob nedeljah in praznikih izdajajo vozni Estki za Laze v predprodaji na postaji že dopoldne od 8. nepretrgoma do odhoda vlaka. — Smrtna lovska nesreča. Bra* ta. Rudolf in Ivan Gale, sinova vi* Škega župana, stanujoča v Rožni dolini, sta v nedeljo odšla na lov V Predolje na Grosupljem. Blizu predoljskega kolodvora je brat Ru* dolf Gale hotel ustreliti na vrane, toda puško je tako nerodno zavil, da se je sprožila in mu je strel šel skozi prsi. Z obupnim vzklikom: »Janez, pomlagaj!« se je zgrudil na tla in je čez 20 minut umrl. — Upornost na Cikavi. Cika« va je mala vasica v občini Grosup* lje na Dolenjskem. V nedeljo so imeli žegnanje. Orožniki so hoteli aretirati delavca Bogomila Zgonoa. Tej aretaciji pa se je uprla skoro vsa vas. Proti orožnikom je nas to* pilo okoli 60 fantov in mož, ki so skušali preprečiti Zgončevo areta* cijo. Orožniki so se sprva silnemu navalu razjarjene množice z vso previdnostjo umaknili. Končno pa so bili prisiljeni rabiti orožje. Bila sta ranjena: delavec Zgonc Bogo-mil iz Hrast j a v trebuh, njegov to* variš Alojzij Glinšek iz Sapa pa v levo nogo. V ponedeljek so orož* niki v Ljubljano pripeljali dva glavna voditelja nasilne akcije ter ia izročili deželnemu sodišču. Tež« [O obstreljenega Zgonca in Glinška pa so prepeljali v deželno bolnico. Zgonc Bogomil je v ponedeljek •^cisUfi&Al irorfam slemena oošikodUk Glinšek se nadalje zdravi. O tej zadevi bi bilo vsekakor umestno, da podajo drugače tako skrupoloz* ne oblasti objektivno pojasnilo. — Velika tatvina na Jesenicah. Z Jesenic nam javlja naš dopisnik, da je fotografu Dimitrijeviču iz Ni* ša bilo ukradenih 10.000 dinarjev. — Tatvina v KaleziiL Franu Zornu je bila ukradena ura z verižico med kopanjem v Koleziji. Tatvino so izvršili mali otroci v starosti od 11 do 18 let. Žalostna slika ljubljansko mladine. — Umor ali nesreča. Ljubljanska policija zasleduje z vsemi pripomočki po vzrokih, kako ie gorenjski vlak povozil skladiščnika južne železnico Franceta Erjavca iz Ljubljane. Nedeljski večerni vlak je na progi Vižmarje-Modvode povozil domov se vračajočega Erjavca. Njegovo truplo so šole v ponedeljek zjutraj našli na tiru. Ali gre za napad ali za nesrečo, še ni pojasnjeno. — Ukraden koštrun. Pavlu Cvenk-lu so neznani tatovi odpeljali belega koš trun a iz njegovega hleva v Streli -ški ulici. — Koncert v hotelu Tivoli od nedelje 17. t m. naprej vsak večer od 18. do pol 23. ure. Vstopnina prosta. — Se priporoča Vek. D o 1 n i 6 a r. — Iz Prevof pri Lukovici. Umrla je ga. Antonija M a z u r a n, davčnega upravitelja soproga v p. in posestnica v visoki starosti 72. let. Rajna je bila blaga duša in usmiljenih rok. Rodbini iskreno sožaije in rajni pa večni mir in pokoj! — Velika tatvina. Trgovec in gostilničar Vinko Mlekuš je bil v Sisku okraden. 2epar mu je odne* sel 100.000 K in nekaj zlatnine. — Kap ga je zadela. Danes zjutraj je umrl nagle smrti g. Fran Carnelli, pristav državne želez* niče, na svojem stanovanju v Šiški. Zadela ga je kap. Pokojni je bil ro* jen L 1871. v Kanalu na Primor* skem. — Sokolska efektna loterija v Novem mesta. Kraljevo ministrstvo polje-privrede in voda je z dopisom z dne 22. Junija 1921 št. 15.(M0, podaljšalo rok za efektno loterijo za zgradbo Sokolskega doma v Novem mestu, vsled česar se vrši žrebanje nepreklicno 20. avgusta t. 1. pod držvanim nadzorstvom. Poživljamo vsa bratska sokolska društva, kakor tudi narodno zavedno občinstvo, da prav pridno kupuje srečke, da na ta način kar najizdatneje podpre sokolsko akcijo, ki bo v korist celokupni sokolski stvari. Srečke se naročajo pri Mestni hranilnici v Novem mestu in so na prodaj v raznih bankah in narodnih trgovinah. Srečka stane samo 1 dinar. Del efektov je razstavljen v Ljubljani pri ge. A. Magdić, kjer se dobe tudi srečke na prodaj. — Zdravo! — Upravni svet efektne loterije v Novem mestu. Kulfara. — Stoletnica rojstva komponi* sta »Lepe naše domovine«. 8. de* cembra 1821. je bil rojen v Vinkov* cih na Hrvatskem Josip Runjanin. Starši so mu bili Srbi. Josip Runi a* nin se je posvetil vojaškemu po* klicu ter je leta 1878 untrl v Novem Sadu kot polkovnik. Spočetka me* seca septembra t. 1. odkrije Klub hrvatskih književnikov v Osjeku spominsko ploščo na Runjaninovi rojstni hiši v Vinkovcih. Odbor že* li, da se te slavnosti udeleže vsi oni. ki predstavljajo danes jugosloven* sko kulturo ter goje dejansko idejo jugoslovenskega jedinstva. Leta 1843. je spesnil Ivan Trn ski v pro* slavo svojega polkovnika Josipa barona Jelačiča znano pesem »Lju* bimo Te, naša diko«, a Runjanin je tej pesmi posnel napev iz Donizettis jeve opere V elizir d' amore«. Ta pesem se je hiro razširila med vsemi jugoslovenskimi polki. Leta 1846. pa je Runjanin poskrbel napev tu* di krasni himni Mihanovičevi »Les pa naša domovina«. Melodijo je vzel iz tretjega dejanja Donizetti* jeve opere »L/ elizir d* amore«. Ta spremi je van ju kitare. »Lepa naša speva tenorja Edgarda in baritona Enrica. Toda Runjanin melodije ni naravnost kopiral, nego jo je pri* lagodil duhu in ritmu hrvatske pe* smi. To svojo melodijo je napisal tudi z notami, ki pa so se žalibog izgubile. Današnji napev »Lepe na« še domovine« ie napisal Vatroslav Lichtenegger, bivši koralist in uči* tel j petja na glazbenem zavodu v Zagrebu. Pesnik Ivan Trnski, ki je z Run j an inom služil v Glini kot hr* vatski častnik, je trdil, da je Li« chtenegger zabeležil melodijo samo približno natančno tako, kakor so jo včasih prepevali v Glini ob domovina« ie torej delo srbske« g a glasbenika ter je bila dolgo na* rodna himna hrvatska: danes pa jo smatramo za jugosloven* sko narodno himno. — »Nova Evropa« br. 18. ima to-le vsebino: O umoru. (L.) — Narod. (A Barac) — Historički idoli. (M. Ko-strenčič.) — Socijalno politički položaj seljaka u Hrvatskoj. (A GaveLa.) — Pitanje razorožanja. (A. Petrinčlo.) — Ekonomski pregled: Investicijom zajam. (L Belln.) — Književni pregled: vesti s one strani. )Petrovi«.) — Knjige 1 listovi: »Beskućnicu od Krkleoa, i >Kroz šiba* od Donadinija (L. B.) — Beležka! Loknun s drugog gledišta (J. fc. te I* aOt Slike na SauL Vročina pasjih dni! Toplomer v senci kaže vedno nad 25« C. Kritični dnevi te velike vročine silijo Ljubljan-ce, da trumoma hite in skačejo v — vodo. Hite peš, z vozovi in v vlakih v vse mogoče vodo ljubljanske okolice. Prebivalci staroklasicnega predmestja krakovskega in trnovskega se hlade navadno v Koiezili, v Gradiščici in v Malem grabnu. Toda tu so sitni komarji. Zato je ljubljanski svet obrnil tem krajem hrbet in ?i rajši izvolil za svoja hladišca razne obrežne prostore bistre planinske Save. Prijetni valovi Save, ki postaja zadnje dneve vrlo mla/na, privabljajo sedaj zelo številne kopalce in brhke kopalke. Kopalna sezona je ob Savi gotovo dosegla višek preseruo-sti, razposajenosti in pisanosti. Kako je bila Sava pred vojno v onih težkih časih zapuščena in pozabljena! Samo tu-patam se je kaka bela vrana tekom vsega polletja zatekla v hladne bregove reke, pred katero so imeli ljudje silen respekt... Utonil je skoro vsako leto kdo in to je pritisnilo Savi neko tajinst-venost.. . Sedaj vse drvi na divjo romantična obrežja Savo! Kamniški vlak je vsak dan natrpan kopalcev, ki si izbirajo svoja idilična kopališča severno čemu-škega mostu. Tam so v resnici prijetna zatišja, mala skrivališča za ljubezenske parčke. Ti kraji vabijo zaljubljence, da uživajo prijetnosti Save in narave. Posebno veselje imajo parčki z mivko, v katero se popolnoma zakopljejo, da je videti povsod grobove, polne mladega življenja. Nekatere točko Save so zopet zelo globoke, nevarne in valovite. Posečajo jih ljubitelji težkega plavalnega Športa* da v deročih valovih kljubujejo siloviti reki. Po nekaterih krajih na širokih skalah je pa pravo cvrčanje in šumenje mladega življenja. Mladina, čvrsta in krepka, vesela in razposajena, čepi po skalovju kakor severni ptiči — pingvini na visokih ledenih gorah. Idilično kopališko življenje je tudi južno od mostu pri Tomačovemu. Vse obrežje, obdano z zelenim vejevjem v polni solnčni svetlobi, kar mrgoli ob nedeljah kopalcev in kopalk iz Ud-mata, Zelene jame in šentpeterskega predmestja, kakor tudi iz ostale Ljubljane. V točerih bojah trepetajo kopalke v modernih, izrezanih kostimih. Nekatere brona štor jave kot Indijanke, druge še nežno hele polti. Slednje pa prve silno zavidajo! Seveda, če Človek pazljive? e smotri to, v črno se spreminjajočo bronasto barvo, zve kmalu, da so naše brhke in stasite kopalke pora- bile skoro za 100 K glicerina ali pa va-zelina; torej to ni naravna, zlatoiolta eolnena barva. Pa nič ne de! Lepo so. Grškemu estetiku bi gotovo nekatere zelo ugajale, še bolj pa krepki brona-storjavi plavalci, ki po veČini samevajo in sede po skalah kakor Indijanci. Opaziti je na nekem kraju v gostem vejevju četvorico pravih indijskih junakov, ki 6e včasih okrase s perjem In drzno plavajo navzdol Save. Napravljajo si tudi vsak dan ogenj, kjer si pečejo krompir in druge dobrote, kajti na Savo prihajajo že ob zgodnjih jutranjih urah, ko solnce jutranje zlati vso ljubljansko ravan... Na mostih, posebno od mostu navzdol kakih 200 metrov daleč, vlada v vodi iskrena prešernost in dovtipna razposajenost Stvori jo se verige kopalcev In kopalk ter med vriščem, krikom in vikom penekdod brodijo, drugod pa nI j vajo. Take slike laliko opazuje človek nizdol Save tja do Laz. Posebno oi, nedeljah je sedaj obisk tako velikanski, d;* lahko cenimo innožioo kopajoč-ih na 10.000. Toliko jih Je bilo vsaj zadnjo n< i :' Pozabiti ]>;: i i . smo v pisani sliki savskega življi — dvonožne prebrisane in potuh* i ene vidre, ki se skrivaj priplazi do odloženih oblek. Posebno ljubi dobele denarnice, verižice in druge dragocenosti. Ce tega ni, izmakne vidra kakemu eleganu hlače, kaki kopalki pa pikantno bluzo in krilo, aii pa lepe čeveljčke. Soveda je za vidro po končanem kopanju joj in stok! Vendar moramo priznati, da vidra letos med Čemučami in Tomaoevim ni posebno agilna. Agilnejša je njena tova-rišica v Lazah. Posebno minulo nedeljo je imela vidra lepo priliko. Celo gostilničarju, oziroma restavraterju Ko-viču je odnesla za prilično 600 kron raznih steklenic in kozarcev. Lazenska vidra ima namreč posebno manijo na kozarce. Ob obrežju polegajoči kopalci si preganjajo dolgčas z raznimi zabavami. Nekateri kopalci debatirajo o bodočih proiektih savskega kopališča Ln pristavljao: >Kako bi bilo ugodno, če bi do Jezice stekla električna!< — Skupine elegantnih kopalk pa na nekem mestu kaj rade govore v internacijonal-no priznanih iezikih. Posebno čudni glasovi se Čujejo v francoščini, ki je pobarvana s šentpetorskimi nijansami. Ko zadnji zlati sonlnčni trakovi poljubljajo na horicontu polhovgraSke vrhove, potem pa je vse tiho — na Savi! Mirno drvi bistra hči planin tja proti Beogradu ... Janez Kovač. nmmmlšB poročila. NADALJNI REZULTATI PRE* ISKAVE ZARADI ATENTATA — d Beograd, 19. julija. Po vsa* kem novem zaslišanju v preiskavi zaradi atentata na presrolonasleds nika regenta pride do novih areta* cij, in sicer zaradi tega, ker vsak prizadetih navede mnogo drugih. Upravičenost tega postopanja pOtr* jujejo tudi vse izpovedbe Bože Jetnerja, predsednika novosadske teroristične organizacije, ki je iz j a* vil, da mu je Kovačevi ć osebno po* veril nalogo, naj v vsakem delu me« sta imenuje deset zaupnih oseb, ki se medsebojno ne smejo poznati. Vsakdo od teh zaupnikov bi imel sestaviti skupine po 50 oseb, ki bi aktivno delale za revolucijo. Je t* ner je navedel tudi mnogo drugih novih oseb, članov teroristične organizacije v Novem Sadu. V Beo* grad so pripeljali tri nove osum* ljence, Polgarja Adama, Jankoviča in Atala Jurišiča. Vsi so osumljeni aktivne soudeležbe pri pripravah za atentat. V ostalem se nadaljuješ jo aretacije novih oseb, ki so delale pri pripravah za revoluciio. Naj* večji del teh oseb se nahaja v me* stih ob madžarski me i i. V Subotici je tudi obsojala teroristična komu* nistiČna organizacija v zvezi z madžarskimi komunisti. Danes^ so se ves dan nadaljevala zasliševanja novih oseb. Zaslišan je bil uradno tudi dr. Boccuet, uradnik švicarske^ ga poslaništva, ki je bil povodom atentata težko ranjen v levo oko. O KULTURNI ALBANIJI. — d Beograd, 19. julija. Da* našnja »Tribuna« govori v svojem uvodniku o Albaniji in pravi: Ako bi Albanija predstavljala kulturno državo, bi se moglo reči, da se nas ne tičejo njeni notranji boji, ki se pričenjajo s prelivanjem krvi in se zavrsujejo s prelivanjem krvi. To* da tudi kulturni narod v sličnih raz* merah ne spoštuje proti svoji volji mej svojih sosedov. Zaradi tega mora kraljevska vlada, najsi hoče ali noče, opustiti vsako politiko sen* timentalnosti. Najsi hoče ali noče mora takoj podvzeti najuspešneje odredbe, da zavaruje naše ozemlje vred vsakim morebitnim napadom pobunjenih albanskih plemen. Ka* dar stoji v ospredju interes naše zemlje, se na sentimentalnost ne moremo in ne smemo ozirati. Spo* štovanje demarkacijske črte ni fra* za. Pravočasna zaščita svojih mej in miru v državi ni nobena zavoje* valna pustolovščina. NEUGODNI POLOŽAJ V GOR* NJI ŠLEZIJT. — d London, 18. jul. Kakor doznava Reuterjev urad, je ministr* ski predsednik Briand na svojo po* budo, naj se skliče sestanek izve« dencev, ki naj bi se pečali z gornje* šlezijskim vprašanjem, dobil pova* bilo, naj natančneje označi svoje namere. Ministrski predsednik Briand soglaša z britansko vlado v tem, da izvedenci do stavljenega roka ne bodo mogli dovršiti mno go res vrednega dela. Izjavil je, da je položaj v Gornji Sleziji tako ne« ugoden, da ni mogoče izvesti kate* rekoli odločitve in da bi bilo brez* uspešno, sklicati vrhovni svet Še ta mesec. BEOGRADSKI KOMUNISTI PRISEGLI. ^d Beograd, 19. julija. Včeraj popoldne je bila seja občinskega odbora, na kateri so položili prisego novi komunistični odborniki. V ostalem so se razpravljala tekoča vpraSania o ureditvi Beograda. ANGLEŠKI TRGOVSKI STIKI Z RUSIJO. — d London, 18. julija. An gle* ška trgovinska delegacija je včeraj odpotovala na Rusko. VENIZELOS V SVICL — d Bern, 19. julija. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos ie dospel v Švico in se nastanil v St. Moritzu. Sokolstuo. — Sokol Toplice pri Novem mesta najmlajše društvo novomeške sokolske župe, se prav krepko razvija. Nne 10. julija je prvič nastopil topliški Sokol v Semiču, dne 31. t. m. pa priredi v Toplicah svojo prvo javno telovadbo, na kateri hoče pokazati, koliko in s kakimi skromnimi sredstvi si ie društvo opomoglo do življenja. Začetek javne telovadbe ob 3.30 popoldne x novem parku za restavracijo. Vstop- nana: sedeži 2 din., stojišče 1 dinar. Dne 7. avgusta se vrši v naših lepih Toplicah okrožni zlet novomeške sokolske župe, obvezen za osrednja župna društva z jako bogatim vzporedom. Na to prireditev opozarjamo že danes bratska društva in prijatelje Sokolstva z vabilom, naj se zleta kar najštevilnejše udeleže. Po javni telovadbi se vrši veselica s srečolovom. petjem, plesom L dr. točkami ~ vse sredi senčnatega parka. Za izborna jedila, slad-ifitca.ala4olexL Janicfl na calnjit itd**' kakor seveda tad! za pristna dobra vina in pivo je dobro skrbljeno. Dne 7. avgusta torej vse v Toplice! Zdravo! — VIL zlet Gorenjske Sokolske župe v Kranju. V lepem trgovskem središču Gorenjske se zbere dne 24. t. m. gorenjsko Sokolstva da pregleda svojo vrste ter uspehe, da manifestira za ideje velikega svojega učitelj a — Tyrša. G. S. Z. proslavi ta dan svojo desetletnico. Sokol v Kranju pa svočo 251etnico. Priprave na telovadišču so v polnem tiru. Vsa gorenjska Sokolska društva, za katera je zlet obvezen, se pridno pripravljajo za nastop. Vabimo pa tudi ostala Sokolska društva ter zavedno narodno občinstvo, da poleti omenjeni dan v naš starodavni Kranj. Zlet nai bo sijajna manifestacija gorenjskega Sokolstva ter vsega narodno ter državno mislečega občinstva. Tozadevna natančnejša pojasnila daj© tajništvo G. S. 2. v Kranju. Zdravo! Gospodarske oestL Zastoj blaga d triaSkem prtila-nlSCiL Pretekli mesec so tržaftkl italijanski listi povedali, da leži v pristanišču zastalega blaga v vrednosti nad milijardo lir. Vzroke za to so iskal! v gospodarskih krizah in v nečedni špekulaciji. Izvirajoči Iz kriz, ki stremi po bajnih d^bfčkih. Prihajali so mdi z nasveti, večjega ali manjšega vpoštevania vrednimi, oglasil se Je kak zastopnik prekomorske trgovine ter priporočal nujno odpomoč, ali v Rimu radi pr©-sllšijo tržaške pritožbe ln od tam nI sredstev, ki bi pomagali Trjtu v njegovi sedar nji silno kritični dobi. Te dni smo čitali v >Prager TaKblattu€ dopis iz Trsta, Id se povsem stvarno bavi z zastojem blaga v tržaškem pristanišču. Prenapolnjena so skladišča s transltnim blagom, ki je določeno za eksport pa ne more odpluti. Zastoj eksporta Je pripisati v prvi vrsti gospodarskemu In finančnemu Izčrpanju vsega v Trst gravltujočega gospodarskega ocemJJa. Tudi po drugih svetovnih pristaniščih se občuti zastoj ali niti z daloka v taki meri kakor v Trstu. Mesece ln mesece že leži v tržaških skladiščih blago v skupni vrednosti nad milijardo Hr. Gospodarske krize, silna fluktuacija kur-zov, so pripravljale špekulante na misel, da Jim bodo tekli ogromni dobički Iz Izkoriščanja konjunktur. Ležeče blago se nI oddalo ali vzelo, ker Je dotičnlke motilo upanje na poznejši vedno večji dobiček. Blago Je teklo v Trst se nagromadllo ta obleialo. V vseh strokah so pričele padati cene. Velika trgovina se Je obotavljala, sprejemati in oddajati blago. Levanta, ki je glavni interesent tržaškega eksporta, ne more sprejemati blaga, kajti trgovski kraj! PireJ, Solun, Carigrad, Galac, Bralla, BaJ-rut, Aleksandria, so polni blaga, ki ga ne morejo razpečatl. vsled Česar ne potrebujejo novega blagovnega dotoka. V strokah, ki iščejo ra prodano blago nadomestilo, pa ne more Trst konkurirati z drugimi pristanišči, ker notirajo cene, ki se Jih more ponuditi vsled visokih pristaniških pristojbin ln nerazmerno večje prevoznlne iz Trsta visoko nad ponudbami drugih pristanišč. Da bi se ustavil zastoj blaga v skladiščih, bi bilp treba sedanje blago naložiti na p-ar-nlke in prodati ga v daljna trgovska ra»-pečevališča, ki bi ga mogla sprejeti. Ta edini zdravi izhod ovirajo zopet v Trstu zahtevane, v primeri z drugimi svetovnimi pristanišči abnormno visoke pomorske prevoznlne. Tržaški pomorski krogi so uvideli potrebo znižanja prevoznlne ter so tostvarno že nekaj storili v jadranskem prometu m tudi Llovd Triestino hoče na svojih levant-nlh Črtah znižati prevoznlno do 25%, aH kljub tem redukcijam ostanejo tržaške prevoznlne še visoko nad onimi severnih pristanišč. Tudi železniški tarifi ubijajo blagovni promet preko tržaškega pristanišča. Na primer: Prevoznlnskl stroški za vagon Praga - Carigrad znašajo 300 Ur, dočlm stane pošiljatev Iz Prage v Trst za vagon 3000 Ur. V Trstu bi moral praški trgovec plačati še pristaniško pristojbino In pomorsko prevoznlno. Umevno, da nljeden trgovec v Pragi ne bo pošiljal svojega blaga v Carigrad preko Trsta. Istotako ne more Trst tekmovati s severnimi pristanišči glede prometa s trans oceanskimi pristanišči zbog svojih previsokih prevoznlnskih zahtev. Iz Bremena v kako ameriško pristanišče se zahteva za tono 25 šilingov prevoznlne v Trstu pa 42. Nadalje so dale razne banke precejšnjega posojila na velik del sedaj zaostalega blaga. Zgodi se, da višina posojila vsled trajajočega m naraščajočega padanja cen vrednost blaga znatno prekorači. Banke zahtevajo Izposojeni denar nazaj in vsled tega prihaja dan na dan do dražeb, pri katerih se pokažejo v slučajih naravnost ogromne Izgube. Na neko blago Je bila dala neka banka 90.000 lir, na dražbi pa Je dobila komaj 20.000 Hr. špekn-lantje se okoriščajo s tako kupljenim bla*-gom. V pristanišču leži zlasti mnogo češkoslovaškega ln avstrijskega blaga, tako pohištvo, steklene reči, kmetijski stroJJ, le«, papir Itd. Predvsem Je potrebno znižanje pristaniških, prevoznih ln drugih stroškov, potem žele bo mogoče misliti zopet stalno na Trst Ako se hoče zunanjega trgovca, ki opušča vezi s Trstom zbog skrajno neugodnih razmer v tamkajšnjem pristanišču, zopet pridobiti ln ga navezati na tržaški Pomorski promet, potem Je tudi dolžnost vlade, da stori nemudoma vse. da bo Trat zanj znova vabljivo trgovsko mesto. To pa treba storiti brez odloga, predno zadušijo Trst njegovi konnacljonalnl ln severni konkurentje! Zastopniki tržaškega trgovstva hodijo pogostoma v Rim pripovedovat, kam Jadra Trst In prosit nujne odpomočl. Kadar pojdejo zopet, naj vzamejo seboj tudi članke v zunanjih listih, kakor Je tu objavljeni. Vlada nai jih Čita in ako jej je res kaj Jo Trata, naj mu pomaga, dokler Je čas! 160. štev. .SLOVENKS1 NAROD" dne 21. julija 1921. stran 5. Borza. —d Curih, 19. julija. Devize: Bero-lin 7.80, Holandija 192, Novi Jork 609, Lx>ndon 21.84. Pariz 47.05, Milan 27, Praga 7.75, Varšava 0.33, Zagrob 3.75, Budimpešta 1.80, Bukarešta 8.35, Dunaj 0.80, avstrijske krone 0.80. —d Beograd, 19. julija. Valute: Ameriški dolarji 3S.08—38.70, angleški iunti 141—114.50, francoski franki 303 do 304, italijanske lire 181—183, romunski leji 56.75—57.25, bolgarski levi 37—38. nemške marke 53.75—54, avstrijske kreme 5.35—5.50, napoleoni 129.—129.25, grške drahme 210—220. Devize: London 142.50—143, Pariz 306 do 307, Ženeva 647.50—652.50, Solun 210—220, Praga 51.50—51.75, Dunaj 4.95—5.05, Berolin 51.90—52, Milan 180 do 182. —g Trasiranje proge Kočevje-Brod - Moravice. Po naredbi ministrstva za promet se je pričelo pred nekaj dnevi trasiranje proge Kočevje - Brod-3Ioravice. S to progo bo dobila Slovenija direktno zvezo z Reko. — Dovolitev posojila. Deželna vlada je dovolila mestni občini mariborski, da sme najeti pri Mestni hranilnici v Mariboru proti običajnemu obrestovani u in amortizaciji v največ 55 letih posojilo v skupnem znesku 3Vs milijonov kron, in sicer 2,000.000 K za izpopolnitev elektriškega omrežja in 1 milijon 500.000 K za preuredbo mestne plinarne v Mariboru. —g Vratislavski jesenski semen] bo od 4. do 8. septembra. Razstavilo bo preko 1500 razstavi j al cev. Je to spiošen semenj, ki obsega vse stroke blaga, izvzemši gradnjo strojev in tehniko, za kar bo prihodnje poletje poseben semenj. Razstavljene bodo osobito odlične češke tkanine in druge tkanine vseh vrst, ki jih bodo razstavili najod-ličnejsi veletržci in tvorni carji. Zastopano pa je tudi papirno blago, stekle-nina in gospodinjski predmeti, pohištvo, nakit in galanterija. Pojasnila dede stanovanj, potnih listov itd. daje uprava (Bresslauer Messe). Zahtevajte bro-šurico nakupovalcev. — Uredba o državni trošarini na žganje. Na podstavi finančnega zakona za leto 1920/21 veljavni predpisi o državni trošarini na žga* nje so se v nekaterih točkah z »U* redbo o državni trošarini na žga* nje« z dne 17. junija 1921, ki izide tudi v uradnem listu bistveno spre* micnili. Po tej uredbi, ki je stopila v moč z dnevom razglašeni a v »Sluz* benih novinah«, to je 22. junija 1921. se pobira na žganje državna troša* rina v pokrajinah, kjer se je pobira* la doslej, za hektolitrsko stopnjo po 20 dinarjev. Izjemoma pa se dovo* ljuje do konca maja 1922 onim, ki kuhajo v državi žganje iz lastnega proizvoda 25 % popusta od hektoli* trske stopnje. Doba za trošarine* prosto kuhanje žganja za lastno po* rabo se je izdatno povečala števitČ* no (potrojila). Za odmero te dobe je merodajna prostornina žgalnega kotla 40 litrov, dočim je ta dotlej znašala 80 litrov. Spremenila so se tudi določila glede števila družin* skih članov, od katerega zavisi čas za trošarinesprosto kuhanje žganja. Uredba priznava trošarine^prosto kuhanje žganja iz lastnih proizvo* dov za osebno porabo tudi onim osebam, ki točijo ali prodajajo al* koholne tekočine (žganje, špirit, vis no, pivo) na debelo in na drobno, to je osebam, ki doslej niso uživa« le te ugodnosti. Drugi dosedanji predpisi so ostali neizpremenjeni. — g Propadajoči Trst. Uvoz Trsta je znašal v januarju 119.23-4, v februarju 58.803, v marcu 101.058, v aprilu 63.886 in v maju 64.585 ton, skupaj v petih mesecih 407.567 ton. Izvoz pa je znašal: v januarju 17.527, v februarju 9.649, v marcu 17.4v2, v aprilu 16.340 in v maju 20.760 ton, skupaj 81.770 ton. Ves promet, uvoz in izvoz, 89.337 ton. Tako je prišel nekdaj cvetoči Trst do tega. da ga je že prekosil Bakar in Gruž. Sedaj se prepirajo socialisti in nacionalisU kdo je temu kriv. Eden drugemu očitajo krivdo in vlačijo na dan vse mogoče vzroke, samo na glavnega pozabljajo in to je, laška nestrpnost, laška anarhija in laški nered, kar podi vse trgovce iz Italije in pa pomanjkanje zaledja. Rešitev Trsta leži v Jugoslaviji, toda tega nočejo priznati in zato bo propadal Trst še naprej. — g Prepoved uvoza seli. Po odloku uprave državnih monopolov z dne 1. julija 1921 M. br. 11196 je v smislu rešenja ministrskega sveta in finančnega ministra z dne 28. junija 1921 št 4314 privatnim osebam uvoz soli iz inozemstva odslej prepovedan. Uvoz soli se bo dovolil samo še onim, kateri dokažejo s predpismirni listinami, da so nakupili sol v inozemstvu še pred prepovedjo uvoza. Osebe, bivajoče v območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani morajo vložiti prošnje za dovoljenje, takega uvoza pri delegacij ministrstva financ v Ljubljani in sicer najdalje v roku dvajset dni po objavi prepovedi v Uradnem listu, ki se sočasno odredi. Na podlagi ktaih prošenj dovoljeni uvoz soli se mora izvršiti tekom štirih mesecev po do-stavitvi odloka o dovoljenju uvoza. Fo preteku tega roka se bo dovoljeval uvoz soli samo v slučaju, ako uvoznik dokaže, da njega ne zadene nikaka krivda na zakasnitvi uvoza. g Dolenjske železnice imele so svoi XXVT redni očni zbor dne 9. jul. t. 1. Od 31.000 delnic tega pod* jetja je bilo na občnem zboru zasto* panih 27.547. Predsednik dv. svet. Šuklie je podal obširno poročilo o družbenem poslovanju v dobi od V. januari a 1920 do 30. junija 1921. Drastično jc naslikal vse težave in zapreke, ki jih je moral premagati upravni svet, predno se je moglo pričeti prve dni oktobra z rednim poslovanjem. Po ugodnem uspehu pregleda računov in bilance, o kate* rem je imenom revizijskega odseka poročal gosp. bančni ravnatelj Ty* kač, je občni zbor dal abf,o!utorij upravnemu svetu. Potem se ie vr* šila volitev namesto cdstopivših upravnih svetnikov Ivana Kneza in Frana Šukljeta, ki sta soqiasno Djja z nova izvoljena. Občni zbor ie dalje potrdil kooptacijo dr. Ivana Tavčarja v upravni svet in na pred* log predsednika, ki je priporočal, naj bode v upravnem svetu zastopa* no prebivalstvo ob Kočevski progi po posebnem zaupniku, izvolil vele; trgovca Antona Kaifcža v družbe* no upravo. V revizijski odsek so bi; li izvoljeni g. A. Tvkač, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, g. A. Kralj, ravnatelj Zadružne zveze in g. A. Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda. Ker so se z izpremembo društv. pravil in obratne pogodbe leta 1913 neoporečeno krčile po koncesijski listini zajamčene pravi; ce glavinskih delnic, sklene občni zbor: a) da je predvsem z izpre* membo §§ 1 in 11 družbenih pravil zopet upostaviti prvotno koncesija sko dobo s tem, da se jo podaljša za 15 let, tedaj do 1. decembra 1. 1981. Ta podaljšek naj se uporabi za amortizacijo glavinskih delnic po amortizacijskem načrtu, ki ga mora potrditi država. Vslcd tega se pooblašča upravni svet, da v tem smislu izpremeni družbena pravila ter izoremenjenirni določP.om pre* skrbi državno potrdilo, b) Dalje se pooblašča upravni svet, čim preje pogajati se z državo v to svrho, da da se pregledajo še ostale določbe pravil ter zopet uveljavijo pravice delniške družbe Dolenjskih želez* nic in nienih delničarjev v polnem obsegu. Po seji občnega zbora sestal se je še upravni svet ter iz nova izvolil svoje predsedstvo, namreč dvom. svetnika Šukljeta predsed* nikom in Drag. Hribarja njega na* mestnikom. Jetika je najbolj razširjena ljudska bolezen. Število {etičnih v Sloveniji Se --me vsako leto ceniti na 20.000, če se drž, i raznih statistik. Kar se jetike tiče, jc Jugoslavija za drugimi državami zapadne in srednje Evrope zaostala. Glavni vzrok, da smo tako zaostali, je fakt, da še nima socialne zakonodaje. Drugod je ce!a mreža socialnih institucij, splošno ohlicjatorično zavarovanje proti bolezni po bolniških blagajnah in splošno obligatorično zavarovanje proti invalidnosti, posebno invalid-iost po jetiki. To je prvi člen mreže, ki vzdržuje v Nemčiji za jetične čez 3000 oskr-bovališč ali dispanzerov, kakor pravijo srbski zdravniki ter okoli 600 ljudskih zdravilišč, oddelkov za tuberkulozo t.-r raznih drugih zavodov. Dokler ne bo socialne zakonodaje, ni nobenega napredka v tem oziru pričakovati, ker bo manjkal nervus rerum, v to potrebni denar. O jetiki se v Sloveniji malo ali nič re piše; većina jetičnikov v Sloveniji sploh ne ve, kako se jetika strogo po današnjem stanju zdravniške vedo zdravi. O jetiki se piše v vseh jezikih sveta, darilo kar se je pisalo v velikih svetovnih je/ikih, je že biblioteka za se. S sto, z dvesto različnih stališč se more razpravljati o tem vprašanju. Vprašanje jetike je obširno, skoro nepregledno polje. Velika drznost jc potemtakem spisati knjižico, ki obsega samo 48 strani. To tembolj, ker je vse take knjižice jako lahko kritizirati, tem težje pa jih pisati. Obseg slovenskega jezika je majhen, večja knjiga bi postala predraga, red-kokdo bi jo kupi!. Vse to velja giede knjižice, ki je izšla te dni: Dr. Peenifc, Jetika in njeno zdravljenje strogo po današnjem stanju zdravniške vede. Celje, 1921, Založila knjigarna Goričar & LeskovŠek. Krii-ge o jetiki se pišejo z različnih stališč. Bakteriolog in higienik bo razpravljal raj-več o profilaksi in o higieni, pi^al bo knjigo s profiJaktičnega stališča. Državni uradnik, državni zdravnik jo bo pisal z organiza-toričnega stališča. Tu manjka v Jugoslaviji še vse, polje je popolnoma neobdelano. Invalidno zavarovanje, bolniške blagajne, državna subvencija, društva in privatna dobrodelnost vzdržujejo eskrb- va-lišča, ljudska zdravišča in druge zavode za jetične. V Jugoslaviji to še skoro vse manjka, popolna praznina. /Jdravnlk. ki bo hotel o tem le jako površno pisati, bo moral spisati jako debelo knjigo. O vsem tem v moji knjižici ni niti besede. Vseuči-liščni profesor, internist, bo obravnaval vse s strogo znanstvenega stališča, hotel bo ozdraviti jetiko z zdravili, kar se dostikrat vidi. Teorija in praksa nista vedno sestri. Knjižica ni nikaka znanstvena razprava, namen ji je čisto drugi, poučiti je-tičnika, kako se mora ravnati. Kot specialist za pljučne bolezni sem spisal tedaj knjižico popolnoma s terapevtičnega stališča, enostransko s tega stališča, ker dru- gače v tako malem obsegu nI mogoče. Knjižica obsega samo, kar jetičnika v prvi vrsti zanima, kako ozdraveti, kaj mu koristi. Vse drugo ie principijelno izpu-čecno, Dr- Pcčnlk. * Število prebivalstva v Rusiji poda. Po poročilih iz Stockholma izkazuje ljudsko štetje na Ruskem, da je število prebivalstva padlo cd I. 1914 za 12 milijonov duš. * Preveč ministrov. Pri razpravi o buderetu v hesenskem deželnem zboru j.» konstatiralo već poslancev, da ima dežela preveč mini-trov in zahtevali, da se njihovo število zmnnjša. na 4. Vlada jo ta ]»reillo? odkazala po« Bebnemn odboru v proučavanje. * Sodima in Grumora — eksplozija petroleja. Znnna jo svetopisemska ln^enda o Sodomi in Gromoori, katera mesta jo pokoneal ogenj nebes. Francoski ućenjaki, ki v eadnjem času prepotovali Mezopotamijo in ozemlje okrog Bakua, trde, da niste bili uničeni ti dve mesti v.-lod vulkanske erupeijo petrolejsk i vira, ki so jo užeral in uničil obo mesti. * Tekma preko oceana, iz Londona poročajo: Pred nedavnim r-osom se je vršila zanimiva tekma preko U-lantakega oceana. Tekma ho jo vršila med velikima parobrodima Cunard linijo in sicer mod >Manretanijo» in >Aquitanijoc. Zmagala fe AonUanlJa, na kateri >e kuri z ogljem. Oba parobroda sta odplnla direktno v Novi Jork, med tem. ko jo Aquitanija p risi tla še t Chorbourcu, kjer fe Se sprejela nove potnike, a je vseeno prva dospela v Ameriko, * Ve'?ki eksplozija. Kaknr poročajo Iz Dunajskega Novega mesta le bila na Orose« mittlu. kjer se nahaia VVoUersdorfska mu-nicijska tovarna, silna eksplozija. Vzrok doslej še ni znan. Podrt !>;"osti manjkajo. — Našel se ie francoz (priprava za odpiranje vijakov). Hobi se V peka* riji g. Laura na Sv. Petra cesti. — Izgubila se ie temno rjava bosanska torbica s črno denarnico z majhno svoto denarja, zlato žensko uro in drugimi malenkostmi. Pošten najditelj se vljudno naproša, da nai io odda v upravništvu tega Ista. — Zatekel se ie pes volčje pasme, Dobi se pri Zormanu, Sp. Šiška, v trgovini. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Posfrežnica se sprejme tako?. Hrana v hiši. M. P. Mestni trg 19./I. 4934 Trgovskega vajenca, 14 let samo z dobrimi spričevali, sprejme trgovina L. Pftrsager, Radovljica. 4945 Tretje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova nI. 13, Trnovo. 26 1 ali 2 čevljarska pemo- frt'liSt se *ak°' sprejmeta za mesa-CIllKd no delo; če potrebno, hra^a v hiši. Židovska steza St. 6. 4991 Otroški voziček dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe rod .F. S. 91/4983 na upravništvo Slovenskega Naroda. 4933 Novo pohištvo na prodaj: jedilna, spalna soba in kuhinja, vsied odpotovanja. Naslov rove upravništvu Slovenskega Naroda. Hi® S€J častniške uniforme za veliko postavo in stelaža za manufakturo ali slično. Istotam se kupi prosto stoječe ogledalo. Židovska steza 2./I. 4956 Elektromotor 1 in pol HP, enakoimenskl tok, 300 voltov, popolnoma nov, se proda. Jos. R Pach. Ljubljana, Gradaška nI. 22. 4929 Majhna gostilna se odda v najem aH na račun zakonski dvorci brez majhnih otrok. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 4992 Proda se ugodno fina elegantna salonska oprava, mahagoni, naturno polit., obstoječa iz 18 komadov, malo rabljena. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4958 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubi tovariš, gospod Franjo Carneili pristav dri. ielsznle danes ponoči nanagloma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. KriStofa na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga vsem v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1921. Uradnlitvo Inšpektorata drlavnlh lefaznlc. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nenadomestljiva soproga, mamica, tašča ozir. stara mamica, gospa Antonija Mazuran posestcica po dolgi in jako mučni bolezni, previđena s tolažil sv. zakramentov danes, dne 20. t. m. ob 7. uri v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. t. ra. ob pol 10. uri iz hiše žalosti, Prevoje št. 3, na pokopališče v Št Vidu. Maše zadušnice se bodo služile v cerkvi v Št. Vidu. Prefoje pri Lukovici! dne 20. julija 1921. ^. ^ —~ Žalujole rodbine lazorao - Tntenia Na prodaj je p. d. Kovačevo posestvo blizu Črne v Mežiški dolini, obsto ječe iz gostilne, kavačnice, polja in lepega gozda v skupnem obsegu 19 ha, 73 a, 45 im ali pa samo del te?a posestva s površino A ha, 95 a 55 m2. Poslopja so zidana ter leže ob glavni cesti iz Čn.e na Štajersko. Rediti se more pet glav Živine. Cena celega posestva približne 200.000 dinarjev, samo dela približno 100.000.— dinarjev. Ker fe posestvo rod agrarno reformo, naj se zgla-se samo oni kupci, ki že nimajo posestva ali katerih posestvo je majhno. Kupci, ki Žele natančnejše informacije, naj se obrnejo na notarsko pisarno v Prevaljab. 4999 Zahvala. Za vse dokaze sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega preljubega očeta, tasta in starega očeta, gospoda polkovnika v p. posebno pa za čast, ki mu jo je dokazalo kr. vojaštvo in p. t. občinstvo s spremstvom na njegovi zadnji poti, kar.or tudi za vse cvelje se na;torleje zahvaljuje Wm rdioa pl. Hs'leolia. dri-. Zahvala. Naiiskreneje se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam ob izgubi naše iskrenoljubljene Marije soproge & ravn. v. p. izrazili svoja so?alja na katerikoli način in vsem, ki so se v ogromnem številu udeležili poti k pogrebu. Osobito lera hvala naj velja na činih raznih uslug čast. g. patronom tuk. samostana, milosrčni družini g. župana stiškega Jos. Gorišeka, domačemu učlteljstvu kakor tudi zastopnikom učiteljstva iz Višnje gore in St Vida. — Bog naj Vam plati 1 Stić 19. julija 1921. ialn*e51 osfali. Progasta se: 2 šivalna Strofa ter miza iz mehkega lesa, K 0X150. Krlževniška ulica 5t. II, II. nadstropje (od 10—14 ure). 4933 Mesečno sobo s hrano ali brez nje išče mlad stalen drž. uradnik za takoj. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Državni uradnik/4997". 4997 JirđsgR: Filozofska Morila KI Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Českolurjosloven-sko naklado J. Here|k, Zagreb. 4067 ....... M_ Klavirje "iir^' BolaioJe tn popravlja yV j ■ -r fW sclidno In totno ^ ii -j ter gre tudi na f deželo. »Pov$8,LjaIiljana, Mat 45. Strojevi kompl. kinouredjaj sa 6 HP parnim strojem, jedna kurrol. preša za ulje sa 1 HP stajaćim parnim motorom u dobrome stanju prodaje s* jeftino radi smrti 1 to medno ili pojedlnice: Adol! Telchner, Žnoanja. 4995 Boljša gospodična išče slu*be gospodinje. Zna dobro kuhati, šivati in vsa druga h gospodinstvu spadajoča dela. Gre najraje h kakemu vdovcu ali samski osebi. Konudbe pod »Dobra gospodinja« 4988 na upravn. Slov. Narada. Lepo mesečno solo s posebnim vhodom po možnosti v centru mesta, meblovano ali nemeblo-vano, za takoj ali 1. september išće mlad podjetnik Ljubljančan. Plalilo postranska stvar. Ponudbe pod .Trajno/4986* na uprav. Slovenskega Naroda. 4936 Or. m M iliri m\m j V Linbijaal, 20. Julija 1921. 97 69 U6 492077 6L stran .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. julija 1921. stc v. 1751- Proda se (00 m* hlodov smrekovih in Jelovih. Ponudbe z navedbo cene pod .Smrekovi hlodi Št 5002" na upravo Slov. Nerada. 5002 Seno! Potrebujem 2 vagona okoli 100 metrskih centov dobrega domačega sena. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Seno/4922-. 4922 Pozor! Reklamna ponuda! Vrijedi samo 20 dana I Kadi napuštanja moje zalihe satova šaljem ja unutar 20 dana svakom priposlatelju ovog iz novine izrezanog oglasa jedan krasni remontoir-sat (za gospodu) valjana udešen 30 sati iduči uz 3 go dišnje pismenu jamčevinu uz reklamnu cijenu od 40 mjesto 85 di nara franko uz napredno priposlanje dotičnog iznosa po preponi cenom listu. Dastava sata obavlja se odmah preporučeno. Pouzetbe obavljaj a se jedino uz kapara od 10 Dinara. Skladište šatora ejuro Pollak, Zagreb, Tkalci čeva 27. 4953 Sprejme se knjigovodklnja event. tudi absolventinja trgovske §ole ki je zmožna vseh pisarniških del. — PJača po dogovoru. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4980 Nanovo ustanovljena konoeslfonlrana Prva jugoslovanska posredovalnica za les v Mariboru nasproti Južnega kolodvora« Informacijski urad za prodajo in nakup lesa daje vsem lesnim producentom, industiijcem in obrtnikom natančne informacije kam in kako morejo prodati svoj les oziroma kje in kako morejo kupiti zaže Ijeno količino lesa. Posredovalnica je ustanovljena na solidni in strokovniaški podlagi. Vse interesente vabi, da se obračalo v vseh zadevah, ki se tičejo trgovine z lesom, na Prvo Jugo slo v. posredovalnico za les v Maribora ter se jim priporoča z odličnim spoštovanjem Ivan Šega, lastnik Pr?e jugoslovanske posredovalnice z\ les v Mariboru. Zadruga hruajL olrogradara Zagreb, Baroseva cesta preporuča svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček (šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje. Molimo posiet našeg podrumca na Baroševoj cesti. Ka?aj!£ in zahtevajte santa Coi-oisilv »Orlga**, JOSIP VITEK LJUBLJANA, KREKOV TRG S. Specialna zaloga orientalskih bombonov, čokolade, kakaa, karamel, polnjenih bombonov, keksov in drugih različnih vrst iz prve Češke tovarne akc. dr. „Orion" prej A. Maršner v Kraljevih Vinohradih. ker |e najboljši Cesbf UdeleTET n 11 Potrebno in koristno ji da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. ______ . . , _ _ . Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene, večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivalo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa doseZejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. FRM1K SHKSER STRTE M Cortlandt Street New Tork, H. T. Sprejmem prodajalko. ki je vešča dobro manufakture in me šane stroke in ki je službovala Že v večji trgovini. Ponudbe z zahtevo plače poleg vse oskrbn naivan VliovIteSt, talse. 4903 isće as meseZna soba s posebnim vhodom eventualno z oskr bo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal Št. 53. 4805 Vsakovrsne razglednice umjetničke, hlstoričke, ljubavne itd. Papir svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi 6esskojugoslovanska naklada J. H2RKJK, Zagreb. 4854 Pohištvo za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, Lfnblja na, Oosposvetska cesta 13. (Kolizej) 4963 Bezpo&lljam pristno domačo ajdovo ii rženo moko od 50 kg naprej, franco želez, postaja Doljna Lendava. Peter Osterc, paromlin, Beltinci, Prekmurle- 4814 Krompirjeva škrobna moka, pšenični puder, koruzni puder, škrob v zabojih po 38 In 59 kilogramov, kristalni škrob v omotih po 31 '2 kg., Solzah, pšenično lepilo za čevljarje ter škrob za napravi]en]e lepiva (klelslra). nudi FILIP MATER, Zagreb, Css-dcSfceva nlloa 5. Telefon 18—31. Dflii trpsSra pomočnic manufakturista, dobra prodajalca, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta. Ponudbe na Franc Mastekf Maribor. 4973 Kupim drobilec za kamenje, vrtalec min, (Minenbohrer) in motor od 40 — 50 HP na bencin ali surovo olje. Ponudbe pod .Motor/ 4962* na uprav. Slov. Naroda. 4962 Posestvo naprodaj. V prijetnem kraju v Belokrajini, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja 2 ha 53 a njiv, 3 ha 64 a lepega gozda. Natančna pojasnila daje Matija Stlpa-nlč, posestnik, Gradec Belokrajlna. Trgovski pomočnlb špecerijske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe v Ljubljani ali okolici. Dopisi pod »Zvest in marljiv 4961« na upravo Slov Naroda. 4961 Oskrbnik (ca) Za večjo planinsko kočo na Pohorju, iateia je celo leto odprta, z letno nad 3000 gosti, se išče zanesljiv oskrbnik(ca) pogoj dobra kuharica. Pri koči je nad 6 oralov zemlje, ter se da rediti 3 — 4 krave in prešiče. Primerna kavcija potrebna. Nastop takoj* Osebno se predstaviti pri načelniku Mariborske podružnice S. P. D. Dr. Brencetu, finančno ravnateljstvo. 4950 POTNIK manufakturne stroke, kateri poseča trgovce v mestih in na deželi v Jugoslaviji se išie v svrho soprodaje lako lukrativne - predmeta neke jugosl. tovarne. Ponudbe pod .TOVARNA" 4942 na upravnlštvo Slov. Naroda. Sprejmemo takoj spretno korespondentinjo ki je vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Plača po dogovoru. Ponudbe na Zvezo slovenskih trgovcev v Celju. 4949 Tražite cjenike ruskih originalnih knj*'-ga od Češkejugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232 kdor teli knpltl v Zagreba, Hrvatski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Aata Delali, Zagrebi Sajeva 34. 4270 Velika izbira otročjih vozičkov, dvokoles ia šivalnih cfrAietl po ceni r* Bafjel, L nb MIUJCV ljut,, stari trg Štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem In poniklanje dvoko-lesa, otročki vozički, šivalni in »azni stroji. Mehanična delavnica, Sar lovska cesta 4. Proda se dobro ohranjena registrirna blagajna; ogleda se lahko pri tvrdki rr. Bar, trgovina z blagajnami, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje. 4937 Na prodal: gostilna mesarija in trgoAlna v Mariboru. Veliko ključavničarstvo v Col ju. Dobre gostilne v Cel u in okolici, tudi hotel. Dobre trgovine v lenem trgu pri Celju. Lepa posestva od 8 do 300 oralov. Parni mlin In parna žar»a, mlini na vodo graščinska posestva. h:še vile, trgovske hiše itd. Naslov KatoI fre-£Mlk, Celje, Dolgo pelje 3. (4y*21) FRANC BAR zaloga pisalnih strojev Liubtfana Cankarjevo sebrežie št6v. 5. Ima sedal trlefosUo številko 407. 49S5 Državni premogovnik v Velenju je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter jo nudi v vsaki količini po najnižjih cenah. Naročila naj se pošljejo direktno na „Državni premogovnik v Velenje"- 4943 Jadranske morsko kopališče otok GradeS (Orado) pri Trstu, naj'epSe obrežje Italije. Veliko kopališče in 1400 obalnih šotorov. Prvovrstni hoteli, penrijone, privatne hiSe, I.avarne. Pojasni ia: Atlr-aliadsr-ADslinnflszentrale W:sn).. Karting 6 io M\M\m Građo. Sezija sprif-oktober. ftpedlcljska firma Ludovik Ševar, vd« na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče po^le, tudi ocarmjenje. 2535 Hiša krasna stavba, z velikim vrtom, primerna za hotel, bli2u glav. kolodvora v Mariboru, se proda. Cenj. nonudbe na: A. Verlnik, Scdna nI. 17. 4915 G. f. kM injUJevs'c: glasctirjei v Linblani Wolfovs 12. Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in harmoniev specijelno strokov-ao, točno ia ceoo. ( Ho'.zstabge-\vcbe) za strope in stene izdelirem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje Jos. R. Psjh, Ljubljana, GradaSka ul. 22. Telefon 513. (o.xygen) umetni gnoj, žvepleno kislino, akumulatorsko kislino, ogljikovo kislino. Glauberjevo sol, kristalno sodo, barve (Engelroth) in modro galico dobavlja Danlea d. d. za kemičke proizvode v Eoprlvnlel- KRISTALU M d. d., Zagreb, veleprodaja stakla I porculana BoSkoviieva ul. br. 23- Tel- br. 6 70. preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa pro'zvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE* sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike! prva Jugoslovanska tvornica kemičnih proizvoda. Zagreb, Kaptol br. 21. Telef, lnter. br. 3—73. itmiiMiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiimimim Proizvodu priznato najbolji bolomaz I razašilje se u buradima, (sodcih) te drvenim i pletenim kutijama (Škatljah). Gjenike i uzorke šaljemo na zahtjev badava i franko. Pazite na zaštitni znak I VRATISLAVA (BRESLAU) Jesenski semenj 4.—8. sept. 1921, Tkanina # Usnjeno blago # Umetna obrt # PohiStvo in gospodinjske potrebščine # Papir, papirno blago in pisarniške potreb-Siine # Sport in igre # Živila in hranila # o^czx Kemično • tehniški izdelki ess^s Kart« m kupca let vsa pojasnila (dopotovtnje. potni list, stanovanje) daje Breslauer Messe-Gesellschaft Breslau I., OhCauer Strasse 87. — Brzojavi: Messe Breslau. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnice: Split« CeloveCf Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo- rovlje, Ptuj, Brežice. Telei. štev. 261 in 413. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loterije. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 mMMXXMMMMMMXXMMMMMMJ ia tkk »Narodne **llrrry £a inseratnl del odgovoren Valentin Komi »ar.