PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Letnik: XI - ISSN 1580-0547
Februar 2010 • Številka 1
^SOTOČJE
Fv.
^ ■ ■ JT" '

"¿A*;
iT*
Za vas beležimo čas
Oglasi ■
^SOTOČJE
i
P: -r	i, .
* * 'I	'	' P
<. v	. .r r
' .-	^ ■	I
v	■ ■
^S ; V
' V ■-
d»
Na naslovnici: Zimski večer, foto: Peter Košenina
Sotočje je redna priloga časopisa
Gorenjski Glas
Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-43, 031/378 741, telefax: 04/20142-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 1 je priloga 12. številke Gorenjskega glasa, 12. februarja 2010. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode
ZCatarstvo Trtni^
M t ¿v o d t
DELOVNI ČAS:	Seškova c. 9
PON. - PET.: 9. - 18. ure 1215 Medvode, SOBOTA: 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694
www.zlatarstvo-trtnik.si
vm
Mavčiče 69, 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 9. do 22. ure, tudi ob četrtkih
• Pice iz krušne peči • Kosila vsak dan • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi
Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic
Dostava hrane na dom 04/250 11 69, 041/581 327
eaeee «
ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM!
Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar.
V trgovini je tudi
vinska klet
NOVO - TERAN
m
Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Ë Sobote: 7.30 - 18 h I
Nedelje, prazniki:
8 - 12 h
("O
OfMHfl^Nlfc^
Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice ali zahvale v različnih velikostih.
Naročila sprejemamo po tel.: 04/201 42 47, po faxu: 04/201 4213
ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si.
Gorenjski Glas
Mali oglasi
Obvestite Gorenjke in Gorenjce, kaj prodajate, kupujete, ponujate, menjate...
Oddajte svoj mali oglas
po tel.: 04/201 42 47,	^
po faxu: 04/201 42 13 ali	|
e-pošti: malioglasi@g-glas.si.	I
Gorenjski Glas
2 - SOTOČJE
Oglasi, prireditev I
^A RESTA^C/
* Beli Labod w
041-201689 : D0stava hrane na d°m ;
I \JUu * www.beli-labod.oom ?
Brzantova 22,Preska pri Medvodah AKCIJA - Dostava hrane no dom:
1.	Dostava hrane med 10:00 in 22:00 uro.pokličite tel:041 -201689.040-353567
2.	pri dostavi na dom pijača 20% ceneje
3.	Brezplačna dostava.ne glede na Število naročil
4.	pri plačilu nad 10 € rakov cips samo 0.1 €
5.	pri plačilu nad 25 € prejmete darilo(stcklenico slivovega vina) 6.10% popust pri naročilu hrane ob delavnikih med 10:00-12:00(razen malice)
7.	Ob naročilu glavne jedi kuhan riž brezplačno
8.Plačate	s kreditno kartico:BA. VISA. MASTERCARD. MAESTRO. KARANTA(sporočite ob naročilu)
NAROČITE IN POSKUSITE!!
Medvode zelena vrata glavnega mesta
Zavod za šport in prireditve in Občina Medvode vabita vse občanke in občane v ŠPORTNO DVORANO MEDVODE na
üMti mmm P®
Ú2o oatns
hrano in pijačo poskrbljeno
21.30 igra skupina
ypso
info-Turistični biro Medvode ■ 01 / 361 43 46 - REZERVACIJE MIZ do 12.2. ■ 041 / 37 80 50
Tradicionalna občinska
POVORKA in PUSTNO RAJANJE v nedeljo 14. februarja
* zbiranje mask - ob 14.uri * na parkirnem prostoru PRI KROŽIŠČU (pri Pečjaku) * start povorke ■ ob 14.30 (po Finžgarjevi ulici do DVORANE) * nadaljevanje zabave • v ŠPORTNI DVORANI ' z ansamblom 0BER'S BAND
berfs Band
VSTOP PROST!
PUSTNI KROFI
ZA VSE OTROŠKE MASKE
V slučaju močnejšega sneženja ali dežja - povorka odpade in se dobimo 14.00 uri v DVORANI!
SOTOČJE - 3
Prireditve, oglasi
Prireditve februar 2010				
DATUM	KRAJ IN ČAS	NASLOV PRIREDITVE	ORGANIZATOR	INFO
Petek, 12. 2. 2010	Gledališče Medvode, ob 19.30	GOVOR MALEMU ČLOVEKU monodrama Vlado NOVAK - prvak SNG Drama Maribor NE ZAMUDITE! Za abonma PETEK in IZVEN!	KUD Medvode	www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagaja@kud-medvode.si
Sobota, 13. 2. 2010	Bonovec, ob 15. uri	Evropski pokal v nordijski kombinaciji - teki	ŠRC Preska	Aleš Galof 041/620 699
Nedelja, 14. 2. 2010	Bonovec, od 9. do 13. ure	Slovenski pokal za vse kategorije tekov	ŠRC Preska	Aleš Galof 041/620 699
Nedelja, 14. 2. 2010	Bonovec, od 14. ure dalje	Evropski pokal v nordijski kombinaciji - teki	ŠRC Preska	Aleš Galof 041/620 699
Torek, 16. 2. 2010	Knjižnica Medvode, ob 17. uri	Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica	Knjižnica Medvode	Knjižnica Medvode 01/361 30 53
Sobota, 20. 2. 2010	Zbirno mesto: Mercator center Medvode	Izlet - mladinski odsek: PLANINA NAD VRHNIKO (733 m)	Planinsko društvo Medvode	Planinsko društvo Medvode www.planinskodrustvo-medvode.si
Nedelja, 21. 2. 2010	Zbirno mesto Mercator center Medvode	Izlet: DONAČKA GORA (882 m) Delno zahtevna označena pot - 5 ur hoje	Planinsko društvo Medvode	Planinsko društvo Medvode www.planinskodrustvo-medvode.si
Torek, 23. 2. 2010	Knjižnica Medvode, ob 17. uri	Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica	Knjižnica Medvode	Knjižnica Medvode 01/361 30 53
Petek, 26. 2. 2010	Gledališče Medvode, ob 19.30	Matjaž Zupančič HODNIK Gostuje ŠODR teater Otrokom do 12. leta ogled predstave odsvetujemo!	KUD Medvode	www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagaja@kud-medvode.si
Sobota, 6. 3. 2010	Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri	Gledališko - lutkovna predstava za otroke: KUŽEK IN SONČEK Režija: Peter Militarev Za otroški abonma OTEHAJČEK in za IZVEN!	Lutkovni oder OTH Pirniče	Anica Horvat 041/776 735 031/352 772
Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ti-biro@medvode.si, ali ticmedvode@tzm.si.				
V A R
Matjaž Hartman s.p., Hafneijevo nas. 91,4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401
PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVAJE:
-	garažnih
-	vhodnih
-	stranskih
-	protipožarnih
-	kletnih vrat
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
KVALITETA
□
JOŠKO FERBEŽAR, jocplus d.0.0 jocplus.doo@gmail.com 24-uma pomoč starostnikom na domu
tel.: 031 504 950, 040 151 878, 01 361 15 91
NEGA NA DOMU
Spremljanje, varstvo in nadzor pri različnih dejavnostih (zdravniški pregledi, prevozi, družba ...)
4 - SOTOČJE
Nov vrtec, na sedanji lokaciji
stanovanja
Svetniki so potrdili kar za milijon evrov prerazporeditev proračunskega denarja, se seznanili s nadzornega odbora in zavrnili spremembe prostorskih pogojev v Pirničah.
Občina I
poročilom
Objekt, v katerem je vrtec v Pirničah, je dotrajan. Občina načrtuje nov vrtec zgraditi pri osnovni šoli, zemljišče, na katerem je vrtec sedaj, pa prodati.
Medvode - Občinski svet je prvič v letu 2010 zasedal 2. februarja na 23. seji. Leto 2010 je leto lokalnih volitev in to je bilo čutiti tudi na seji. Svetniki so se seznanili s poročilom o delu nadzornega odbora občine v obdobju od 1. januarja 2008 do 30. aprila 2009, sprejeli prerazporeditve proračuna občine za leto 2010, zavrnili pa spremembe prostorskih pogojev v Pirničah.
Obravnavali nov predlog za legalizacijo
Predlagan osnutek odloka o spremembah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto 10 v Pirničah predvideva dve spremembi v 1. členu veljavnega odloka. Prva sprememba se tiče zemljišča v Zg. Pirničah, kjer je enota vrtca Pirniče. Zemljišče je v lasti občine, objekt, v katerem je vrtec, pa je dotrajan. Občina že nekaj časa načrtuje gradnjo novega vrtca na novi lokaciji v neposredni bližini osnovne šole v Pir-ničah. Zemljišče, na katerem je vrtec sedaj, bi občina prodala in s kupnino, po ocenah naj bi ta znašala do 400 tisoč evrov, lažje zgradila nov vrtec. Lažje in za več denarja pa bi zemljišče prodala, če bi bila tam mogoča gradnja večsta-novanjskega objekta (ta ne bi smel biti višji od sedanjega), ki pa je veljavni odlok ne dopušča, saj je na tem območju dovoljena le gradnja manjših stanovanjskih objektov in dvojčkov. Občinski svet spremembe ni sprejel, kljub temu da na ta županov predlog svetniki niso imeli pripomb in da se jim sprememba ni zdela sporna. Problem je bil v tem, da je bila v paketu predlagana še ena sprememba za plansko celoto Pirniče, a na drugi lokaciji. S to spremembo pa bi investitorju omogočili legalizacijo objektov na naslovu Vikrče 30. Investitor Lucija, d. o. o., ki je v stečajnem postopku, je tam zgradil tri objekte, ki niso v skladu s PUP-om občine in pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Na tem območju je bila namreč dovoljena tristanovanj-ska gradnja, investitor pa je sicer z istimi zunanjimi gabariti zgradil šeststanovanjske enote. Za dva objekta je sredi leta 2008 pridobil uporabno dovoljenje, za tretjega, za hišo z oznako B, pa ne, poleg tega je intervenirala gradbena inšpektorica, ki vztraja na izselitvi objekta Vi-krče 30 B. Na občino se je kot pooblaščenec etažnih lastnikov zaradi legalizacije objektov, za katero je potrebna sprememba prostorskih pogojev, obrnil Tomaž Pirnat.
Večina svetnikov je menila, da gre za dve ločeni zadevi, ki bi ju bilo treba obravnavati in sprejemati posebej, zato so osnutek zavrnili in sprejeli sklep, da občinska uprava pripravi dva ločena osnutka predloga, kot je predlagala tudi statutarno-pravna komisija, ki je imela več dilem. V odboru za okolje in prostor pa so imeli pomisleke tudi glede vprašanja, ali je tam urejena prometna situacija in da želijo dobiti po-
jasnila, ali je zaradi povečanja števila stanovanj zagotovljenih dovolj parkirnih mest. Svetniki so imeli kar nekaj pomislekov, med drugim tudi, zakaj so znova oni tisti, ki morajo reševati zadevo, in kje so bili organi nadzora in pregona, da je do tega sploh lahko prišlo.
Zaključili pet nadzorov, v teku še dva
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in se seznanili s poročilom o delu nadzornega odbora v obdobju od 1. januarja 2008 do 30. aprila 2009. Imeli so nekaj vprašanj in pripomb, daljše razprave pa ni bilo. Uvodno obrazložitev je dal Sašo Bitenc, predsednik nadzornega odbora: "Imeli smo dilemo, ali občinskim svetnikom poslati kompletno gradivo, to pomeni, da vam pošljemo približno dva kilograma zapisnikov oziroma poročil, ali pa da navedemo le posamezne pomembne postavke, sklepe, omenimo poročila in vam omogočimo vpogled vanje na internetnih straneh občine. Odločili smo se za slednje." Na kratko je pojasnil njihovo delo v obdobju, ki ga zajema poročilo: "Zaključili smo pet nadzorov: nadzor proračunske postavke Pastoralni dom Preska iz leta 2004, nakup gasilnega vozila 2007-2008, smotrnost porabe denarja za namene strokovnega potovanja na Irsko in v Španijo, nadzor zakonitosti in smotrnosti porabe denarja vzdrževanja lokalnih cest v občini in nadzor računovodskih izkazov javnega zavoda Zavod za šport in prireditve. Le pri slednjem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Opravljamo še dva nadzora, in sicer preveritev študentskega dela v javnih zavodih in smotrnost financiranja poligona Bono-vec. Mislim, da nadzorni odbor dela bistveno bolje kot kadarkoli doslej." Na vprašanje, ali so o kršitvah obvestili pristojne službe, je Bitenc
odgovoril, da so navezali stik z računskim sodiščem, ki pa se samo odloči, katere preiskave bo peljalo naprej.
Prerazporeditev za milijon evrov
Veliko pripomb so svetniki imeli na županov predlog prerazporeditve proračuna občine za leto 2010. Že pri sprejemanju dnevnega reda je Alenka Žavbi Kunaver (LDS) predlagala, da se ta točka celo umakne z dnevnega reda in se pripravi rebalans proračuna, saj gre za prerazporeditev kar dobrih milijon evrov. Ni bila edina s takšnim mnenjem, vseeno pa predlog ni dobil zadostne podpore. Svetniki so prerazporeditev obravnavali in sprejeli. Prerazporeditve so znotraj področja komunale. Denar so vzeli vodovodu Valburga, sekundarni kanalizaciji Smlednik, čistilni napravi Smlednik in dvema primarnima kanaloma, manjši od predvidenega so tudi stroški zadolževanja. Prerazporedili so ga na kar dvajset postavk, za ceste, pločnike, tudi za vodovod. Jelena Aleksic (Zares) je ob tem znova poudarila tudi ugotovitve nadzornega odbora, da je v občini Medvode kar 75 začetih in še nezaključenih projektov in da dokončanja investicij predlagane prerazporeditve ne prinašajo. Menila je, da so prav volitve botrovale predlagani prerazporeditvi denarja na številne komunalne projekte po vsej občini. Župan Stanislav Žagar je pojasnil, da so prerazporeditve potrebne zaradi priprave postopkov javnih razpisov, ter dodal, da so denar s projekta Gorki prerazporedili, ker je bila vloga za pridobitev kohezijskih sredstev podpisana in posredovana ministrstvu ob koncu lanskega leta in da do izrabe sredstev v letošnjem letu verjetno ne bo prišlo. Kot je še dejal, bo najverjetneje že do rebalansa proračuna znano, ali bo projekt evropski denar sploh dobil.
Maja Bertoncelj
SOTOČJE - 5
Občina
Soglasje k nadgradnji centra
za odpadke
Občinski svet je dal soglasje k sklenitvi pogodbe o pristopu Občine Medvode k sofinanciranju regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana, za projekt, čigar vrednost je ocenjena na skoraj 144 milijonov evrov. Podpis pogodbe je bil že nekaj ur pred sejo, župan pa zatrjuje, da je pogodbo takrat le ratificiral,
podpisal pa po odločitvi sveta.
Župani sedemnajstih občin osrednje slovenske regije so 15. decembra po štirih letih usklajevanj podpisali pogodbo o sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Med njimi je bil tudi medvoški župan Stanislav Žagar.
Medvode - V Medvodah je decembra prišlo do novega zapleta. Župani sedemnajstih občin osrednje slovenske regije so 15. decembra po štirih letih usklajevanj podpisali pogodbo o sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Na podpisu pogodbe je bil tudi medvoški župan Stanislav Žagar, zanimivo pa je, da so medvoški svetniki šele nekaj ur po tem dogodku o soglasju k sklenitvi pogodbe odločali na seji. O tem sploh ničesar niso vedeli, poleg tega je Vanja Debeljak, vodja občinske uprave, na vprašanje svetnice SD Urške Repnik, kdaj bo podpis pogodbe, odgovorila, da se bo to zgodilo v "teh dneh".
Svetniki so sicer dali soglasje k sklenitvi pogodbe, pričakovan pa je bil tudi odziv, ko so izvedeli, da so soglašali z nečim, kar naj bi že bilo podpisano. "Načelo zakonitosti je šlo v Občini Medvode očitno na dopust, saj ga župan, kot tudi že nič kolikokrat doslej, ne spoštuje. Sprašujemo se, ali je sploh še mogoče zaupati katerikoli njegovi izjavi," je med drugim v odzivu zapisala svetnica LDS Alenka Žavbi Kunaver. Župan Stanislav Žagar je pojasnil, da je pogodbo 15. decembra le parafiral, uradno pa jo je podpisal kasneje, po seji občinskega sveta.
In kaj je predmet pogodbe? S podpisom pogodbe se je občina Medvode zavezala, da bo v prihodnjih šestih letih sofinancirala projekt nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana na lokaciji Barje, ki je ocenjen na skoraj 144 milijonov evrov. Večina denarja zanj bo pridobljenega iz evropskega kohezijskega sklada (66 odstotkov), nekaj tudi iz državnega proračuna (14 odstotkov), 10 odstotkov denarja bo iz okolj-skih dajatev, 10 odstotkov pa lastnih sredstev proračunov investitorja, ki je Mestna občina Ljubljana, in sovlagateljic. Občina Medvode bo iz proračuna do leta 2015 predvidoma prispevala dobrih 452 tisoč evrov, poleg tega pa
še okoljske dajatve v višini slabih 260 tisoč ev-rov. Predvidene višine sofinanciranja se po občinah razlikujejo. Občina Medvode je kot sovlagatelj, kot solastnica Holdinga, tako kot še pet drugih občin, medtem ko je deset občin le pristopnic k pogodbi. Slednje bodo plačale le okoljsko dajatev in skladiščenje, sovlagateljice pa bodo tako kot investitor poleg tega dale denar tudi iz proračuna, med sovlagateljicami največ prav občina Medvode. Največji delež seveda pade na občino investitorico, Mestno občino Ljubljana, ki bo iz proračuna predvidoma namenila kar dobrih 10,2 milijona evrov. S podpisom pogodbe so se podpisniki zavezali, da bodo potrebna sredstva za sofinanciranje vključili v svoje proračune oziroma v načrte razvojnih programov. Pogodba tudi določa, da
ima vsak podpisnik v Svetu RCERO Ljubljana pri sprejemanju odločitev delež glasov, določen glede na število prebivalcev. Večinskega ima Ljubljana (64 odstotkov), občina Medvode pa 3,52 odstotka.
Sicer pa nadgradnja regijskega centra zajema gradnjo čistilne naprave za čiščenje izcednih voda, gradnjo objektov za ravnanje z odpadki, kar vključuje napravo za obdelavo mešanih gospodinjskih odpadkov, odpadkov iz storitvenih in proizvodnih ter kosovnih odpadkov, napravo za pridobivanje trdnega alternativnega goriva, napravo za obdelavo ločeno zbranih bioraz-gradljivih gospodinjskih odpadkov, pa tudi gradnjo tretje faze četrtega in petega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov.
Maja Bertoncelj, foto: Jasna Paladin
Imenovali komisijo za Zbiljski gaj
Občinski svetniki so imenovali petčlansko komisijo za nadzor gradnje in ureditve v 1. etapi gradnje za območje urejanja na Klancu. Gre za območje Zbiljskega gaja, kjer ni končana niti še komunalna infrastruktura, o čemer smo že pisali. V nasprotju s pričakovanji pa se je pri tej točki zapletlo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, njen predsednik je Mitja Ljubeljšek, je svetnikom predlagala, da za predsednika komisije imenujejo Janeza Šušteršiča, za ostale člane pa Leopolda Kneza, Dragana Djukica, Marjana Kunstlja in Zdenko Bokal, torej tri svetnike in dva prebivalca Zbiljskega gaja. Največ kritik na sam postopek izbora je na Ljubeljška kot predsednika KVIAZ-
a letel s strani njegovih strankarskih kolegov iz vrst SDS. Janeza Barleta je zanimalo, kdo je kandidate predlagal in kakšni so bili kriteriji za izbor. Dejal je, da predlagana komisija ni strokovna, da naj KVIAZ postopek ponovi in pozove politične stranke k predlaganju kandidatov, kot je bila to praksa doslej. Ljubeljšek pa je odgovoril, da nikjer ni zapisano, da KVIAZ poziva politične stranke, da predlagajo kandidate. Pojasnil je, da so imenovali komisijo, ki bo merodajna in pristojna za izvršitev nalog, ki jih predpisuje odlok. Občinski svet je namreč že v prejšnji sestavi sprejel odlok, ki urejanje in širjenje Zbiljskega gaja določa po fazah, v njem pa piše, da nad izvajanjem bdi posebna komisija, ki jo imenuje občinski svet. Svetniki so predlagano petčlansko komisijo tudi potrdili. M. B.
6 - SOTOČJE
Občina I
Sprejet letni program športa
V letu 2010 bo občina Medvode za programe športa namenila dobrih 537 tisoč evrov.
Medvode - Občinski svetniki so na seji 15. decembra sprejeli letni program športa v občini Medvode za leto 2010. Letni program športa zagotavlja, da občina v proračun za tekoče leto izvajalcem športnih programov nameni določen obseg sredstev za izvajanje programov športa, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev. Z javnim razpisom za zbiranje prijav programov, ki se bodo financirali iz proračunskega denarja, je zagotovljena možnost prijave vsem zainteresiranim izvajalcem.
Letni program športa določa cilje in naloge na področju športa v občini, izvajanje nacionalnega in občinskega programa športa na ravni občine, upravljanje z javno športno infrastrukturo, način zagotavljanja in razdelitev denarja za sofinanciranje programov športnih društev in drugih izvajalcev, izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje športne infra-
Zavod za šport in prireditve za 4. marec pripravlja Večer športa. V Športni dvorani Medvode se bo začel ob 19. uri. Nagrade bo prejelo 52 športnikov. Podelili bodo 45 malih in 6 velikih plaket. Naziv naj športnice in športnika leta 2009 bosta znova prejela Irena Avbelj in Rok Flander. Posebno priznanje občine Medvode bodo podelili Badminton klubu Medvode za uspešno organizacijo evropskega kadetskega prvenstva.
strukture, ter višino sredstev, namenjenih športu. V letu 2010 bo občina Medvode za programe športa namenila dobrih 537 tisoč evrov, od tega pet tisoč evrov za športna priznanja, 185.500 evrov za šport - dogovorjeni programi
(izvajanje nacionalnega programa športa -31.500 evrov in za javni razpis - 154.300 evrov), 140 tisoč evrov za Zavod za šport in prireditve, 30 tisoč evrov za projekte in programske osnove razvoja športnih objektov, 31.300 evrov za šport- investicije in investicijsko vzdrževanje (javni razpisi), 25 tisoč evrov za Poligon Bonovec in 120 tisoč evrov za športna igrišča. Glede te postavke je župan pojasnil, da so sredstva v glavnini namenjena za sofinanciranje balona za tenis pri Partizanu Medvode, umetno travo za nogometno igrišče in projekt športni park - preselitev nogometnega igrišča. Preko javnega razpisa se bo torej razdelilo 154.300 evrov, od tega največ, skoraj 60 odstotkov, za športno vzgojo otrok in mladine, sledi kakovostni šport z 20 odstotki. Javni razpis se je iztekel 9. februarja.
Maja Bertoncelj
Šturm v svet zavoda Glasbene šole
Občinski svet občine Medvode je na 22. seji 15. decembra imenoval tudi predstavnika soustanovitelja v svet Glasbene šole Franca Šturma. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala, da svetniki sprejmejo sklep, da za predstavnika imenujejo Gorazda Šturma iz Medvod. Svetniki so sklep sprejeli. M. B.
Namesto Bračka Petek
Svetniki so sprejeli odstopno izjavo Anžeta Bračka, dosedanjega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ni več zaposlen na Policijski postaji Medvode. Za nadomestnega člana so imenovali Bojana Petka, višjega policista II, pomočnika komandirja Policijske postaje Medvode. M. B.
Spremembe odlokov javnih zavodov
Svetniki so po hitrem postopku sprejeli spremembe odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov: osnovne šole Medvode, OŠ Simona Jenka, OŠ Pirniče, OŠ Preska in Vrtca Medvode. Sprememba je v členu, ki govori o članih sveta šole in se po novem glasi, da svet šol in vrtca šteje enajst članov, ki jih sestavljajo trije člani predstavniki ustanoviteljice, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. V razpravi smo slišali kar nekaj pripomb. Mitja Ljubeljšek na primer je dejal, da je sprejem teh odlokov usklajevanje z zakonodajo, a jih kljub temu ne bo podprl, saj gredo po njegovem mnenju na škodo ustanovitelja, torej občine, ki ima v svetih le tri predstavnike od enajstih. Janez Šušteršič je podprl razpravo Ljubeljška in dodal, da se je šolstvo popolnoma spolitiziralo. Nasprotno je Jelena Aleksic povedala, da gre za vračanje mesta pedagoški stroki in da podpira pot, ki gre nazaj k stroki in uporabnikom in ne k politiki. Vojko Bizant, tudi ravnatelj na OŠ Medvode, pa je dejal, da je odlok potrebno sprejeti, prav tako se ni strinjal z izrečenimi besedami glede politizacije. M. B.
Prerazporedili 320 tisoč evrov
Ob koncu preteklega leta so svetniki obravnavali prerazporeditev proračuna občine za leto 2009 in prerazporeditev slabih 320 tisoč ev-rov tudi podprli. Večina prerazporeditev je s področja komunalne dejavnosti. Največ denarja je šlo s postavke zdravstveno zavarovanje nezavarovanih oseb (61 100 evrov), saj so sredstva ostala neporabljena. Zmanjšali so tudi postavko knjižnica - redna dejavnost (za 52 tisoč evrov), saj se je izkazalo, da je poslovanje novega javnega zavoda cenejše kot je bil plan Mestne knjižnice Ljubljana. Za 60 tisoč evrov so
zmanjšali tudi postavko kanalizacija Vaše-Goričane-Sora, saj zaradi spremembe trase in težav s pridobitvijo zemljišč za gradnjo projekt še ni realiziran. Denar so vzeli tudi s postavke kanalizacija cesta na Svet-je (45 tisoč evrov) in s postavke vodovod na cesti Svetje (40 tisoč evrov). Največ denarja, 75 tisoč evrov, so namenili sanaciji objektov javnih zavodov, in sicer za ureditev dveh oddelkov vrtca v OŠ Medvode, ki sta odprta od lanske jeseni, in za zagotovitev tople vode v vrtcu (nabava nove peči in bojlerjev). Za javno razsvetljavo - tokovino so dodatno namenili še 40 200 evrov, 38 400 evrov za Vrtec Medvode - dejavnost, za 30 700 evrov pa tudi geodetske storitve, dokumentacijo in zemljiško knjižno urejanje, saj je iz preteklih desetletij veliko cest geodetsko še neurejenih. M. B.
Višja vrednost točke za stavbno zemljišče
Svetniki so sprejeli sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2010. Vrednost točke za izračun znaša 0,000264 evrov. Iz tega naslova je občina v letu 2009 dobila 1,12 milijona evrov, v letu 2010 pa ob predlagani revalorizaciji točke pričakujejo proračunske prihodke iz tega naslova v višini 1,13 milijona evrov. M. B.
■ ■	■ ■	■■■	■	Vb ■	■■	■	m V« ■
Na ekskurziji v družini prijazni občini
Po končani 22. seji občinskega sveta so svetniki imeli še nadaljevanje 21. seje, na dnevnem redu pa eno samo točko, in sicer vizija in strategija občine Medvode, o kateri smo pisali že v prejšnji številki Sotočja. Ta točka dnevnega reda je bila obravnavana 3. novembra, a je predsedujoči sejo po zaključku razprave nekaj pred polnočjo zaradi nesklepčnosti prekinil. Nadaljevanje je bilo torej 15. decembra, znova ob pozni večerni uri. Svetniki so glasovali o sklepu, da občinski svet sprejema projekt vizija in strategija Medvode, ki ga je izdelal nosilec projekta, podjetje dr. Ferk & Partner, d. o. o. Sklep so tudi sprejeli, čeprav je bilo izrečenih kar nekaj pomislekov.
Jelena Aleksič je menila, da dokument strokovno ne stoji, ter dejala, da pa je pri vsem najbolj žalostno, da občina nima izdelanega scenarija, kaj bo s tem dokumentom naprej delala. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se strinjajo s strokovno ekskurzijo v mesto Baden bei Wien, kamor so nato odšli 21. decembra. Kot je bilo pojasnjeno, je ekskurzija vključena v projekt, prav veliko zanimanja za udeležbo pa med svetniki ni bilo. Udeležilo se jo je namreč le nekaj svetnikov. Tema obiska je bila predstavitev mesta Baden in projekta "družini prijazna občina Baden". Poročila s te ekskurzije svetniki še niso dobili, ga je pa na zadnji seji zahtevala Aleksičeva. M. B.
SOTOČJE - 7
Občina
Po odstopu Frohlicha Cegnar
Od novega leta je vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda Mladinski center Medvode Franc Cegnar,
ki v centru deluje zadnjih pet let.
Medvode - Javni zavod Mladinski center Medvode ima od novega leta novega v. d. direktorja. Po ustanovitvi zavoda je župan na mesto v. d.-ja imenoval Matija Fröhlicha. Slednji je konec preteklega leta s te funkcije prostovoljno odstopil. Kot razlog je navedel, da se je želel popolnoma posvetiti programskemu in organizacijskemu vodenju kluba Jedro. Svet zavoda je za novega v. d. direktorja imenoval Franca Cegnar-ja, Fröhlich pa v mladinskem centru, v katerem je deloval od leta 2002, ne sodeluje več. "Žal mi je novi v. d. direktorja ponudil nesprejemljive pogoje dela (degradacija delovnega mesta - tu imam v mislih odvzem skoraj vseh nalog, ki sem jih prej opravljal poleg vodenja zavoda, torej organizacijsko in programsko vodenje, in ki jih je novi v. d. zaupal drugim osebam z veliko manj izkušnjami, ne zagotovljeno plačilo, nezaupanje do mojega dosedanjega dela in mene osebno), zato sem bil prisiljen končati sodelovanje z mladinskim centrom in si poiskati drugo zaposlitev," je pojasnil Matija Fröhlich. Ali zamenjava prinaša kakšne spremembe, pa nam je v pogovoru med drugim povedal Franc Cegnar.
Kako to, da ste sprejeli funkcijo vršilca dolžnosti?
"Nalogo sem sprejel na pobudo članov sveta, se pa za to nisem zlahka odločil, ker sem nameraval svoje delovanje v centru obrniti ravno v obratno smer, da bi manj deloval pri upravljanju in več v programih. Izkazalo se je, da sem edini, ki še toliko pozna cel ustroj delovanja mladinskega centra, da bi lahko začasno prevzel vodenje, predvsem za toliko časa, da se zavod dokončno formira, da sprejme še statut, predvsem pa, da izpelje vse potrebno za javni razpis, za to, da se poišče direktor. Ne nameravam se prijaviti na razpis za direktorja. Moje ambicije so v bolj vsebinskih zadevah. Končno sem gledališki režiser in na tem področju se že dlje časa želim bolj aktivirati, v mladinskem centru pa delati na tistih področjih, ki so moja specialnost, ki jih poznam."
V medvoškem mladinskem centru niste "novinec"?
Franc Cegnar pravi, da bo njegov stil vodenja partici-pativen, kar se že kaže. Emina Djukič je na primer v vlogi programske vodje, Peter Gaber pa vodja kluba.
"Z mladimi delam od takrat, ko sem bil še sam mlad. V mladinskem centru v Medvodah pa intenzivno delam pet let. Spremljal in aktivno sem sodeloval v vseh razvojnih korakih, od društva do zavoda in novih prostorov."
Se obetajo kakšne velike spremembe?
"Kot rečeno, nisem prišel na novo. Ves čas sem bil tukaj, sedaj pa sem se pojavil še v novi vlogi. Pri upravljanju sem že prej ves čas sodeloval, tako da se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Z mano se je aktiviral tudi močnejši krog sodelavcev. Prepričan sem, da je bilo potrebno zamenjati tudi stil vodenja. Moj bo participati-ven. Veliko bom sodeloval z drugimi in jim tudi odstopal velik del pristojnosti. To se že kaže. Emina Djukič je na primer v vlogi programske vodje, Peter Gaber pa vodja kluba. Posamezni sodelavci prevzemajo posamezne sektorje delovanja. Moj pristop je angažirati večjo skupino ljudi, ki bo sodelovala pri upravljanju centra. Prioriteta nam je formirati zavod, da se sprejme statut, ki za nas ni le formalen papirni akt. Radi bi vključili čim več mladih in zainteresirane javnosti, da bi se skušali skupaj dogovoriti, po kakšnih pravilih bo zavod funk-
cioniral. Moja osebna prioriteta je, da bi pridobili čim višjo stopnjo participativnosti, soupravljanja mladih ljudi, kolikor to zakoniti okvirji dopuščajo. Ko smo prehajali iz organizacijske oblike društva v zavod, je bil to eden največjih pomislekov. V društvu imajo ključno besedo člani, pri zavodu pa ima pomembnejšo besedo svet zavoda v imenu ustanovitelja, torej občine. Upam, da se bo sprejel tak statut, ki bo omogočil visoko stopnjo soupravljanja s strani drugih sodelavcev in uporabnikov zavoda. Svet zavoda nam je dal nalogo, da osnutek statuta pripravimo do konca februarja."
Za delovanjem zavoda je prvo leto. Kako ste zadovoljni?
"Zelo smo zadovoljni. Zgodili sta se dve pridobitvi: eno je zavod, drugo pa novi prostori. To sta bila dva velika zalogaja. Mislim, da se je zgodilo tisto, kar je bil cilj: da se delovanje mladinskega centra stabilizira, da se delno pro-fesionalizira in da dobimo pogoje, s katerimi bomo lahko kandidirali na državnih in evropskih razpisih. Lani smo del denarja že pridobili preko razpisa Ministrstva za kulturo, na katerem prej še nismo kandidirali, v začetku februarja smo oddali dve novi prijavi. Jasno se že kaže, da je ustanovitev zavoda vsekakor imela svoj smisel."
Kakšen pa je vaš pogled na odločitev Matija Frohlicha?
"Žal nam je, da Matija ne sodeluje več. Ko nas je obvestil o odstopu, je še zelo jasno izrazil željo, da bi deloval še naprej. Pričakovali smo, da bo delal na tistih programih, ki jih je poznal, in na katerih je deloval zelo uspešno. Njegovih pojasnil za prenehanje sodelovanja ne razumem povsem. Ne vem, kaj ne bi bila degradacija za nekoga, ki je bil v. d. direktorja. Ponudil sem mu podobne pogoje delovanja kot vsem drugim sodelavcem, torej sodelovanje po programih in projektih. Nismo pa mu kot center ponudili kakšnih izjemnih pogojev, ki pa mu jih niti ne moremo. Še enega sistemizira-nega delovnega mesta namreč nimamo."
Maja Bertoncelj
Rožičeva ostaja predsednica
Medvode - Januarja je bila izredna konferenca medvoške SDS, na kateri so izvolili nove organe in novo, staro predsednico. Do volitev je prišlo že po slabih dveh letih. Da znotraj občinskega odbora SDS ni vse tako, kot bi moralo biti, je bilo slutiti že po razpoloženju v svetniški skupini. Svetniška skupina SDS je s petimi svetniki najštevilnejša v 23-članskem medvoškem občinskem svetu, na zadnjih sejah pa je bilo jasno videti, da med njimi prihaja do razhajanj mnenj. Najbolj očitno je bilo to na seji 15. decembra, ko je bila na dnevnem redu točka, povezana z odločitvami Kviaz-a, katerega predsednik je Mitja Ljubeljšek iz SDS, največ pripomb na delovanje tega organa pa so izrazili prav njegovi strankarski kolegi Janez Barle, Ljubo Jamnik in tudi Sonja Podgoršek. Dogajanje v zadnjem času, še posebej na omenjeni seji, je bilo razlog, da je decembra iz izvršilnega odbora odstopilo kar devet čla-
nov, vključno s predsednico Sašo Rožič. In tako je prišlo do izredne konference, ki jo je vodil Bojan Homan, predsednik Gorenjske regijske koordinacije SDS, na njej pa je bilo navzočih nekaj več kot 40 članov. Izvolili so 12-članski izvršilni odbor, v katerem je osem starih članov in štirje novi, tri nadzornike, nova sta dva, izvedli pa so tudi volitve za predsednika odbora. Kandidata sta bila dosedanja predsednica Saša Rožič in Alojz Dovič, kandidat za župana na zadnjih lokalnih volitvah. Potreben je bil drugi krog, v katerem pa je več glasov dobila Saša Rožič, ki je povedala: "Novoizvoljeni izvršilni odbor bo deloval v smer bližajočih lokalnih volitev in v dobro vseh občank in občanov Medvod." Za komentar smo vprašali tudi Janeza Barleta, enega bolj glasnih nasprotnikov vodilne strukture, a je dejal, da bomo pojasnila dobili v kratkem, po konstitutivni seji.	Maja Bertoncelj
8 - SOTOČJE
Občina I
Odprli tekaški center v Preski
Decembra je bilo slovesno odprtje Športno-rekreacijskega centra Preska, kjer so letošnjo zimo proge prvič umetno zasneževali z dvema topovoma.
Center sta v spomladanskih temperaturah odprla Aleš Galof in medvoški župan Stanislav Žagar, mladi tekači ŠD ŠRC Preska (v ozadju) pa so se razveselili tudi obiska Božička.
Medvode - Po petih letih gradnje so v Preski pri Medvodah v sredo, 23. decembra, odprli Športno-rekreacijski center Preska, namenjen vsem ljubiteljem teka na smučeh. Trak sta prerezala župan Medvod Stanislav Žagar in predsednik ŠD ŠRC Preska Aleš Galof, poleg njiju je navzoče nagovoril tudi Jože Klemenčič, koordinator za tek na smučeh na Smučarski zvezi Slovenije, za vzdušje pa so poskrbeli člani Godbe Medvode.
Razmere za tek na smučeh na dan odprtja niso bile ugodne, saj so bile tisti teden temperature prej spomladanske kot zimske. Je pa kljub temu članom ŠD ŠRC Preska uspelo ohraniti toliko umetnega snega, ki so ga delali še nekaj dni prej, da so proge lahko preizkusili tekači društva. "Gradnja tekaškega centra v Preski se je začela leta 2004. Prvi koraki so bili pridobivanje dokumentacije, trasiranje prog, pridobitev soglasja lastnikov, posek gozdnih delov proge in čiščenje divjega odlagališča odpadkov. Nadaljevalo se je z gradnjo proge, pro-pustov, vrtine za vodo, zadrževalnega jaška, nakupom tehnološke opreme, bivalnih kontejnerjev, teptalnega stroja, snežnih topov in nazadnje še z razsvetlitvijo dela proge," je potek gradnje opisal Aleš Galof. Kot je dejal, so denar za gradnjo centra prispevali Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Medvode. "Ob tej priložnosti pa ne smem pozabiti na vse ure prostovoljnega dela tekaških zanesenjakov, ljubiteljev teka na smučeh, brez katerih
center ne bi bil to, kar danes lahko vidimo," je še povedal Galof in nadaljeval: "Obiskovalcem centra bomo ponudili celoten servis v obliki tečajev, šolanja, izposoje, testa, servisa opreme, svetovanja in tekmovanj. Eden izmed ciljev je tudi organizacija tekem najvišjega ranga."
Jože Klemenčič je izrazil upanje, da bodo proge z veseljem uporabljali tekači centralne regije in članom društva zaželel čim več snežnih in mrzlih dni ter čim več tekmovanj. Času primerno se je na saneh skupaj z županom pri-
peljal tudi Božiček. "Božiček je obljubil, da bo letos v Medvodah vsaj 60 snežnih dni. Če ne bi imeli možnosti izdelave umetnega snega, danes testa prog ne bi bilo. Center je pomembna pridobitev za Medvode in širšo okolico," je povedal župan Stanislav Žagar, skupaj z Galo-fom prerezal trak in center uradno predal svojemu namenu. Celotna vrednost gradnje centra je ocenjena na skoraj pol milijona evrov, v prihodnje pa želijo še razširiti sistem umetnega zasneževanja. Maja Bertoncelj
Odgovor na odgovor
Gospe predsednici LDS Medvode Alenki Žavbi Kunaver se zahvaljujem za ljubeznivo pismo in ji svetujem, da to stori v prihodnje na okolju prijaznejši način prek e-pošte in ne v 5500 izvodih. Njeno pisanje pa me sili, da demantiram poglavitne trditve v tem pismu na istem mestu in v enakem številu izvodov.
Najprej pravno mnenje o statusu Cerkve v RS. Cerkev ima z vidika državne zakonodaje pravno osebnost priznano na podlagi 2. člena Sporazuma med RS in Sv. sedežem o pravnih vprašanjih (Ur. l. RS -MP, št. 4/2004). Sodelovanje Cerkve in države določa 1. člen navedenega Sporazuma in 4. člen Zakona o verski svobodi (Ur. l. RS, št. 14/2007). Navedeni Zakon v 5. členu nadalje določa, da so cerkve in verske skupnosti splošno koristne organizacije. V primeru Cerkve (Slovenske škofovske konference) je Ministrstvo za kulturo to dodatno potrdilo z odločbo o podelitvi statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu. Kot navedeno, Cerkev in njeni sestavni deli opravljajo splošno koristno dejavnost in država je to dolžna podpreti. (prim. dr. Andrej Saje in mag. Andrej Naglič) V duhu zgoraj navedene veljavne zakonodaje je bivši občinski svet Občine Medvode podprl projekt gradnje pastoralnega doma l. 2004. Tega denarja Občina župniji ni podarila, saj predhodno sklenjena pogodba ureja medsebojni interes za tovrstno javno-zasebno partnerstvo. Nedopustno je podtikanje, češ da se Župnija sklicuje na "popravljanje krivic", saj tega izraza ne najdete v mojem prvem pisanju, kot tudi ne v besedilu pogodbe oz. aneksa. Tudi trditev, da je Občina namenila sredstva predvsem za potrebe krajevne skupnosti, ne drži. Takšne dikcije ni v pogodbi in ne v aneksu, pač pa je KS navedena kot ena od možnih uporabnic prostorov v pastoralnem domu. Namesto da bi odgovorni na lokalni ravni, predvsem OS, izčrpali vse možnosti iz naslova avtonomije lokalne skupnosti za dobro-
bit prebivalcev naše občine, opažamo v primeru Pastoralnega doma, da se zasleduje goli formalizem, ki je pogosto neživljenjski in celo krivičen. Naj trditev podprem z našim primerom. Župnija Preska, ki je v prvi vrsti občestvo vernih, se je odločila za gradnjo pastoralnega doma z otroškim vrtcem, da bi dala zajeten prispevek skupnemu prizadevanju za večjo kakovost življenja, čeprav ji tega ne bi bilo treba. Toda po mnenju ge. Žavbi Kunaver to ni splošno koristno prizadevanje Župnije, ki ima z zakonom status splošno koristne organizacije. Župniji odreka tudi prizadevanje v javnem interesu, četudi je investicija v pastoralni dom obogatila državni proračun z zajetno vsoto iz naslova 20-odstotnega DDV, da ne omenjam deset delovnih mest, ki jih omogoča Župnijski zavod in samostojna kuhinja ter s tem konkreten prispevek k zmanjševanju brezposelnosti v RS. Navkljub številnim dejavnostim, ki jih nov objekt omogoča, še zlasti pa otroški vrtec, ki pomeni razbremenitev za občino (občine), ga. predsednica še ni našla ene dobre besede. Otroci, ki so v vrtcih brez koncesije, kakršen je Rahelin vrtec - hiša otrok Montessori, predstavljajo pol manjši strošek za Občino, ker mesečno plačuje nižji znesek za posameznega otroka in nima nobenih stroškov z zgradbo in opremo. To je eden od primerov krivične zakonodaje, ki potiska tovrstne ustanove in posledično koristnike njihovih uslug v diskriminatorni položaj. Več kot zgovorna krivica.
Ko prebiramo pisanja ge. predsednice na to temo, je potrebno razumevati v širšem kontekstu z vsaj minimalnim zgodovinskim spominom. Več kot očitno je, da ga. Žavbi Kunaver ne goji kakšne simpatije do Župnije Preska in njenega prizadevanja. Tega niti ne pričakujemo. Upravičeno pa pričakujemo več strpnosti in objektivnosti.
Za Župnijo Preska Franc Klopčič, župnik
S tem odgovorom zaključujemo polemiko na to temo. Uredništvo
SOTOČJE - 9
Občina
KOMISIJA ZA PRIZNANJA Občine Medvode
vabi posameznike, skupine občanov, podjetja, zavode, društva, druge organizacije in skupnosti z območja Občine Medvode, da predlagajo
KANDIDATE ZA OBČINSKA PRIZNANJA
Priznanja Občine Medvode so:
-	naziv častni občan Občine Medvode,
-	plaketa Občine Medvode,
-	medalja Občine Medvode.
Naziv častni občan Občine Medvode se podeljuje posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispevali k ugledu in napredku občine, oziroma širše skupnosti. Naziv častni občan se ne more podeliti po smrti.
Plaketa Občine Medvode se podeljuje za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki so bistveno prispevali k dvigu kvalitete življenja na območju Občine Medvode. Plaketo Občine Medvode se podeljuje tudi za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela in posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Plaketo Občine Medvode se podeljuje občanom občine Medvode, drugim državljanom RS in tudi tujim državljanom ter skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam.
Medalja Občine Medvode se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim, za posamezna družbeno koristna dela, za delovne in druge velike uspehe, dosežene v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj in preprečevanju škode na premoženju. Če se medalja podeli kot spominska medalja, se podeli vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim ustvarjalcem ter vidnim javnim delavcem, ki obiščejo občino.
Pisne predloge sprejema Komisija za priznanja, Cesta komandanta staneta 12, 1215 Medvode. Ovojnica mora biti zaprta, z oznako "NE ODPIRAJ - KANDIDATI ZA PRIZNANJA". Predloge sprejema komisija do vključno 12. marca 2010 in morajo vsebovati:
-	osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež podjetja, organizacije, društva ...
-	soglasje kandidata, da se s predlagano kandidaturo strinja oziroma izjava odgovorne osebe v podjetju, zavodu, društvu, drugih organizacijah in skupnostih,
-	pisno utemeljitev predloga,
-	ime in priimek ter naslov predlagatelja.
Komisija bo obravnavala samo popolne vloge.
Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, na podlagi 218. c člena in 218. č člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo) in 15. ter 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 54/96, 17/00, 101/00, 11/02, 10/03 in 51/09), objavlja
J AVN O N AZN AN I L O
o razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in poziv k priglasitvi sprememb podatkov v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Medvode za leto 2010
I.
Javni poziv je namenjen vsem zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Medvode za leto 2010. Podatki, pomembni za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča, kot tudi podatki o zavezancih, bodo razgrnjeni (na vpogled zavezancem) v prostorih občine Medvode v občinski stavbi, na naslovu Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, v sejni sobi v pritličju.
Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko pregledujejo podatke in na te podatke podajo pripombe od 3. 2. 2010 do 24. 2. 2010 in sicer vsak ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in vsako sredo od 12.00 do 17.00 ure. Pripombe je mogoče poslati tudi s priporočeno pošto na naslov Občine Medvode.
Zavezanci so Občini Medvode dolžni v roku 45 dni po objavi tega javnega poziva sporočiti tudi vsako spremembo zavezanca in spremembe ostalih podatkov, pomembnih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010.
Spremembe in obvestila, ki so pomembna za odmero nadomestila so: sprememba zavezanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, sprememba stalnega prebivališča oziroma naslova zavezanca, kjer sprejema poštne pošiljke in podobno.
Če zavezanec ne sporoči nastalih sprememb, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi razpolaga občina ali se lahko pridobijo brez sodelovanja zavezanca.
Zavezanci spremembe sporočajo Občini Medvode s pisno in podpisano vlogo. Vlogi je potrebno priložiti dokazila. Vloga se lahko vloži na način:
-	s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode ali
-	osebno, z vložitvijo v tajništvu v občinski stavbi Občine Medvode. Kontaktne osebe:
-	LUZ d. d., Verovškova ulica 64, Ljubljana
(tel.: 013602-439 - ga. Danijela Šujica ali po e-pošti: danijela.sujica@luz.si).
-	Občina Medvode, Oddelek za proračun in finance, Cesta komandanta Staneta 12
(tel.: 013619-518 - ga. Sanja Malej ali po e-pošti: malej@medvode.si),
Vloga je lahko prosto napisana, obrazec vloge pa je na voljo pri recep-torju v občinski stavbi in na internetnih straneh občine.
Številka: 033-1/09 Datum: 7. 12. 2009
Občina Medvode
Številka: 422-4/2010 Datum: 20. 1. 2010
Občina Medvode
OBVESTILO
Na podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, da zaradi varnosti zdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov:
VVS Belo-Ojstrica VVS Drnovec VVS Golo Brdo-Polana VVS Mamovec-Tehovec VVS Sora
VVS Steška planina VVS Vaše
VVS Žlebe-Jetrbenk VVS Žlebe-Seničica VVS Žlebe-Studenčice
Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode.
OBČINA MEDVODE, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode,
OBVEŠČA,
da je v Uradnem listu RS št. 4 z dne 22. januarja 2010 objavila javni razpis za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v letu 2010. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Občine Medvode www.medvode.si. Rok za prijavo na javni razpis je 22. februar 2010.
10 - SOTOČJE
Občina I
Igralci v poklon Prešernu in kulturi
Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku je bila prvič v Jedru. Za umetniško interpretacijo poezije Franceta Prešerna so poskrbeli trije akademski igralci: Polde Bibič, Janez Škof in Lidija Sušnik.
Medvode - V Jedru, klubu Mladinskega centra Medvode, je 7. februarja zvečer potekala osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku z naslovom "Cel čas so blagih sapic pogrešvale mokrocveteče rož'ce poezije". Organizatorja sta bila Javni zavod Mladinski center Medvode in Občinska kulturna zveza Medvode. V slabo uro trajajočem programu so obiskovalce z umetniško interpretacijo poezije Franceta Prešerna navdušili trije akademski igralci treh generacij: Polde Bibič, ki zadnjih nekaj let živi v Medvodah, Medvoščan Janez Škof, ki sedaj živi v Ljubljani, in Medvoščanka Lidija Sušnik, diplomantka dramske igre na AGRFT-ju.
"Namen prireditve je bil poleg obeleženja kulturnega praznika širši javnosti predstaviti pomembno kulturno pridobitev, nov klub mladinskega centra. Namenjen bo tudi kulturni dejavnosti, predvsem mladih ljudi, in novim sodobnim oblikam kulturno-umet-niškega izražanja. Moj koncept današnjega dogodka je bil, da za interpretacijo Prešernove poezije poskrbijo trije Medvoščani, predstavniki treh generacij. Izbor pesmi sem prepustil njim, na koncu pa smo ga uskladili. Kot gledališkega režiserja me je današnji dogodek navdajal z velikimi čustvi ponosa in zadovoljstva," je pojasnil Franc Cegnar, v. d. direktorja MC Medvode in predsednik Občinske kulturne zveze Medvode.
Trije dramski igralci, vsak je Prešernovo poezijo recitiral na svojstven način, vsi trije pa imajo radi Franceta Prešerna. Kaj mu pomeni kulturni praznik, je odgovoril vedno odlični Polde Bibič: "Karkoli rečeš, je fraza. Jaz imam Prešerna rad in mislim, da je čisto vseeno, če je kulturni praznik na datum njegove smrti. To sem že večkrat rekel. Saj s smrtjo se je Prešeren pravzaprav rodil - kot duh, kot naš pesnik. Prešeren je zame vse, kar nas je naredilo Slovence, čeprav je seveda Trubar pred njim tisto, kar je naredil, naredil, ampak duhovno
t
Lidija Sušnik, Polde Bibič in Janez Škof so interpretirali poezijo Franceta Prešerna.
veličino je dal pa Prešeren. Najbolj ga občudujem, če pomislim, v kakšni družbi je živel. "Kranjec moj mu osle kaže." Ti Kranjci so bili takrat še stokrat hujši, kot so danes, in on je bil med tistim primitivnim narodom, ki moram reči, da se danes spet kaže v različnih šovih, kot je Kmetija. Temu danes dajejo prednost. Sredi takega gnoja, kot je to, je takrat, ko je bilo še huje, ker je bilo manj intelektualcev, zrasel tak velik človek, tak velik duh." Bibič je svoj pro-
Polde Bibič: "Prešeren v meni po eni strani budi ponos, da sem Slovenec, ker imamo takega človeka, po drugi strani pa grozo, da so drugi pa taki. Kaj politiki govorijo o kakšnem domoljubju, ker Prešerna ne vzame morda trideset let v roke, pa gre samo na današnji dan v Cankarjev dom jest in pit."
gram začel z malo bolj zabavnimi pesmimi. "Program sem izbral kar sproti, naključno pa ne. Ker je pust, sem šel najprej z malo zabavnimi, potem na njegovo osebno bolečino, nato pa še na narodnostno bolečino. Nekdo mi je rekel, pa saj to je danes zvenelo kot nekaj sodobnega. Prešeren je res sodoben človek. Je nas sodobnik, a mi ga ne znamo ceniti."
Od smrti Franceta Prešerna je 8. februarja minilo 161 let, različne kulturne prireditve pa so ob slovenskem kulturnem prazniku potekale po vsej državi. "Prešeren v meni po eni strani budi ponos, da sem Slovenec, ker imamo takega človeka, po drugi strani pa grozo, da so drugi pa taki. Kaj politiki govorijo o kakšnem domoljubju, ker Prešerna ne vzame morda trideset let v roke, pa gre samo na današnji dan v Cankarjev dom jesti in piti," je za konec kritično zaključil Polde Bibič, starosta dramskih umetnikov in nosilec Borštnikovega prstana. Maja Bertoncelj
Medvode na turističnem sejmu
Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 21. do 24. januarja potekal sejem Turizem in prosti čas s številnimi razstavljavci in tudi obiskovalci. Med slednjimi so bili v glavnini Slovenci. V razstavnem paviljonu Jurček so se predstavile tudi Medvode, Turistična zveza Medvode z osmimi turističnimi društvi. "Z udeležbo na sejmu smo kar zadovoljni. Lahko pa rečem, da je kljub vstopnini veliko ljudi prišlo le po zastonj prigrizke in degustacije in jih druga ponudba ni prav veliko zanimala. Vseeno pa je bilo veliko tudi takih, ki so prišli po prave informacije. Glede na to, da se nameravamo v prihodnosti bolj osredotočiti na pohodništvo in rekreacijski turizem, smo želeli čim več informacij posredovati predvsem v tej smeri," je povedal Jure Galičič, predsednik Turistične zveze Medvode, na vprašanje, o čem so obiskovalci največ spraševali, pa odgovoril: "Spraševali so zelo različne stvari: o pohodniških poteh, določenih prireditvah in splošnih informacijah v posameznih delih občine." Obiskovalci medvoškega razstavnega prostora so lahko poskusili tudi dobrote Aktiva kmečkih žena Medvode. Ena ključnih sestavin promocije je namreč tudi kulinarika. M. B.
Medvoški turistični delavci so občino predstavljali na sejmu Turizem in prosti čas.
SOTOČJE - 11
I Kultura
Gostja Lipe Neža Maurer
V Sori so kulturni praznik obeležili s koncertom okteta Lipa in s pesnico Nežo Maurer.
Sora - Kulturno umetniško društvo Oton Župančič iz Sore je letošnji kulturni praznik obeležilo v soboto, 6. februarja, s koncertom okteta Lipa. Zapetim slovenskim narodnim in ponaro-delim pesmim je družbo delala lirika Neže Maurer, ki jo je občinstvu prebrala pesnica sama.
Oktet je več kot uro dolg koncert začel s Prešernovo Zdravljico, kot se spodobi za proslavo ob državnem prazniku. V naslednjih dveh sklopih so polno dvorano kulturnega doma popeljali na Koroško in od tam po vsej Sloveniji, zaključili pa z venčkom Avsenikovih pesmi, ki jim do ponarodelosti ne manjka več veliko. "Poleg dveh Prešernovih smo v prvih treh delih zapeli same slovenske ljudske pesmi, v zad-njem pa Avsenikove, ker so nam blizu," je program opisala Jana Debeljak, umetniški vodja okteta. Ker so v tem času pripravljali svoj letni koncert, so se z vodstvom društva dogovorili, da tokrat oni sami izpeljejo proslavo ob kulturnem prazniku. Oktet deluje od leta 1993 in neguje predvsem slovensko pesem, radi pa zapojejo tudi kakšno črnsko duhovno. Slovenske popevke in Avsenikove pesmi so se na njihovem programu znašle v zadnjih dveh letih. Brana beseda Neže Maurer je bila protiutež zapeti. "Nagibam se k temu, da na naših koncertih ne gostujejo drugi zbori, ker se mi zdi, da poslušalci lahko postanejo zasičeni s petjem. Ponavadi se nam je pridružila folklora, tudi orgličarji, tokrat pa smo se odločili za Nežo Maurer, ki bo letos praznovala svojo 80-letnico," je razloge za izbor tokratne gostje opisala Debeljakova.
Na sam praznik se je moški pevski zbor KUD-a Oton Župančič že osmič odpravil po poti kulturne dediščine. Pot so začeli v Sori pri spomeniku Frana Saleškega Finžgarja, nadaljevali v Zavrhu pri rojstni hiši Jakoba Aljaža, na Podreči pri spomeniku Simona Jenka, v Kranju v Prešernovem gaju in jo zaključili v Škofji Loki, v ateljeju slikarja Bernika.
Peter Košenina
Pesnica Neža Maurer je s svojimi pesmimi in iskrivostjo spravila v smeh povezovalko prireditve Moniko Tavčar in polno dvorano sorškega kulturnega doma.
Oktet Lipa deluje od leta 1993, neguje pa predvsem slovensko ljudsko pesem.
Manca Košir na Katarini
Z Manco Košir (levo) se je pogovarjala Pavla Petač.
Topol - Na Podružnični osnovni šoli Topol je 26. januarja potekal Večer z Manco Košir, ki ga je vodila učiteljica Pavla Petač. Pogovor je tekel o temah, ki so del knjige priljubljene gostje z naslovom Objemi srca. V knjigi so zbrane kolumne, ki jih je Manca Košir objavljala v reviji Obrazi v letu 2008 in 2009. Avtorski honorar od nje je namenila slovenskemu društvu Hospic, ki spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce.
"Z Manco, tako je želela, da jo kličemo, brez ga., prof., dr., sem vodila pogovor o otroštvu, družini, sprejemanju, darilih, staranju in smrti. Bil je to čaroben večer," je pojasnila voditeljica pogovora Pavla Petač. Knjiga Objemi srca je že Mančina štirinajsta, druga z zbranimi kolumnami, ki jih vsak teden objavlja v Obrazih. V pripravi pa je že njena nova, petnajsta knjiga, ki bo izšla marca letos. Kot je dejala Manca Košir, je bila rdeča nit pogovora na Katarini ljubezen v vseh možnih oblikah. Po uradnem delu pa so se obiskovalci pogreli ob čaju, domačem pecivu in seveda ob pogovoru z gostjo, poznano po svojem značilnem žaru in energiji. M. B.
12 - SOTOČJE
Kultura I
Rdeča kapica precej drugače
Medvode - Kulturno umetniško društvo Medvode je decembra premierno uprizorilo dve otroški predstavi. Kot prva je bila to Trnuljčica, pravljica o princesi in stoletnem spanju, ki so jo v eni izmed ponovitev zaigrali tudi za učence OŠ Simona Jenka Smlednik, končala pa se je z obiskom dedka Mraza. Vsebina pravljice je dobro znana. Kralju in kraljici se je rodila težko pričakovana hči, ki ji je namenjeno, da bo princesa z dobrim srcem, ki pa ji grozi tudi strašna nevarnost. Ta se spremeni v usodo stoletnega spanja in le še malo časa je do trenutka, ko se bo izpolnila. V vlogi režiserja je Branko Kraljevič, predstava, v kateri je veliko nastopajočih, je dodelana scenografsko, zvočno, pa tudi kostumografsko.
Druga predstava, ki je navdušila in nasmejala tako otroke kot tudi odrasle, pa je Rdeča kapica bratov Grimm. Za režijo in priredbo je poskrbel Dejan Spasic, na odru pa sta jo na poseben način zaigrala lika Marjan in Brane (Anže Zevnik in Luka Cimprič). Predstava je imela poseben že začetek. "Žal ste na predstavo prišli prezgodaj. Predstava še ni dokončana, zato smo jo prestavili na prihodnji teden. Trenutno imava preveč dela z drugimi stvarmi in Rdeče kapice žal še ne znava čisto na pamet. Prosimo vas, da pridete prihodnji teden," sta pojasnila igralca. A ker se otroci niso dali, sta predstavo morala odigrati, seveda precej po svoje. Izvirno izhodišče, zanimiva izvedba in smeh v dvorani. Rdeča kapica je bila nekaj posebnega, tudi za Marjana, ki je ravno tisti dan praznoval rojstni dan. Maja Bertoncelj
Pravljica o princesi in stoletnem spanju vedno znova navduši.
Rdeča kapica, klasična pravljica v izvedbi Marjana in Braneta
Zbrali slabih 1400 evrov
Medvode - V klubu Jedro je 12. decembra v organizaciji Likovne produkcije Penzl Mladinskega centra Medvode potekala dobrodelna dražba umetniških slik Ars Humana. Zbrali so 1.385 evrov, denar pa bo šel za najbolj ogrožene otroke. Predloge, komu nameniti denar, še zbirajo. Znani pa so dobitniki nagrade zlati penzl 09. To so Barbara Eva Zavodnik, Ajda Erznožnik in Vedran Vražalič. M. B.
Božični koncert Lovskega pevskega zbora
Preska - V nedeljo, 10. januarja, je imel Lovski pevski zbor Medvode v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski božični koncert, na katerega so povabili v goste Mešani pevski zbor sv. Urh iz Smlednika. Oba zbora sta pela pri večerni maši, po njej pa je LPZ zapel poleg dveh božičnih še tri posvetne pesmi, MePZ sv. Urh pa je zapel pet božičnih, nakar so združili glasove še za Sveto noč. Koncert je bil dobro obiskan in petje z navdušenjem sprejeto. M. Ž.
Osamosvojitveni pohod
Pirniče - 26. decembra zvečer se je okrog 90 pohodnikov zbralo na osamosvojitvenem pohodu z baklami v Pirničah, ki ga je organiziralo TD Pirniče. Pot jih je vodila od smreke v Zg. Pirničah do rojstne hiše Jakoba Aljaža in nazaj. M. B.
/ To Mi	maž Luštrek, s.p. edvode, tel.: 01/	Avtokleparstvo / Avtoličarstvo RVIS/ Avtomehanika , Ladja 30 Avtooptika 36-17-500 Vulkanizerstvo
Akcija FEBRUAR 2010 - zamenjava zobatega jermena Renault motor 1.2 16V D4F - 159,50 EUR		
Od Krasa do solin v knjižnici
Medvode - Včeraj, 11. februarja, so v Knjižnici Medvode odprli razstavo z naslovom Od Krasa do solin in iz arhiva, na kateri razstavljajo člani Fo to sekcije KUD Medvode. Razstava bo na ogled do 5. marca. M. B.
SOTOČJE - 13
I Ljudje in dogodki, oglasi
Na Sv. Jakoba celo iz Argentine
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bilo na Sv. Jakobu nad Medvodami znova slovesno.
Lojze Peterle je redni obiskovalec slovesnosti na Sv. Jakobu. Pozdravil ga je tudi Janez Šušteršič, član organizacijskega odbora.
Tradicionalen je tudi kulturni program s pevci s Katarine, ki se jim je letos pridružila skupina "Veterans Quartet" s Tonetom Krkovičem (levo) na harmoniki.
Brezovica - Slovesnost na Sv. Jakobu je potekala v idealnih vremenskih razmerah. Razsvetljen zadnji, najstrmejši del poti, ni bil tako zahteven kot pretekla leta. Pri cerkvi na vrhu so bili večinoma znani obrazi, tisti, ki na Štefanovo na Sv. Jakoba pridejo vsako leto. Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti se je ob 18. uri začela s sveto mašo, somaševanje pa je vodil msgr. Janez Oberstar, generalni vikar ljubljanske nad-škofije. Sledil je kulturni program, tradicionalno ob pesmi pevcev s Katarine, letošnja govornika sta bila župan Medvod Stanislav Žagar in dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo v Demosovi vladi, zbrane pa so nagovorili še Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade, brigadir Tone Krkovič in dr. Drago Čepar.
"Tukaj se vsako leto družimo tisti, ki imamo najrajši Slovenijo," je dejal Franci Kavčnik iz Borovnice, redni obiskovalec slovesnosti, ki je letos s seboj prvič pripeljal tudi Francija Homov-ca, sorodnika iz Argentine, ki študira na Dunaju. "Bolj v živo kot tukaj Slovenije ne more dožive-
ti, zato sem ga pripeljal sem," je Kavčnik pojasnil svojo odločitev. Vzdušje na Sv. Jakobu je na ta dan res nekaj posebnega in je spomin na 23. decembra 1990, ko je množica ljudi prav na tem hribu pričakala rezultate plebiscita, malo po polnoči pa se jim je pridružila tudi večina ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade.
Slovesnost na Sv. Jakobu je dogodek brez vabil, kljub temu pa se vsako leto zbere veliko ljudi. Kot vsako leto so tudi letos prišli prijatelji iz Števerjana. "Ni kraja v Sloveniji, kot je Sv. Jakob nad Medvodami, kjer bi se že dvajset let zapored zbralo toliko ljudi, ki jim ta praznik toliko pomeni. Koalicija Demos nas je uspela mirno in složno pripeljati v stoletne sanje našega naroda," je program začel povezovalec Zvone Nagode in navzoče pozval, da zavriskajo za Slovenijo. Govorniki so se dotaknili takratnih in sedanjih dogodkov. "Veseli me, da so danes tukaj zbrani tudi mladi, da se zavedajo pomena samostojne države. Manjka pa nam nacionalnega ponosa, kar je vidno tudi
po tem, koliko zastav je izobešenih po domovih. Ni jih dovolj. Veseli smo, da je bila leta 1990 tukaj prva vlada, da se vas je veliko zbralo tudi danes. Živela še naprej Slovenija," so bile besede medvoškega župana Stanislava Žagarja. "Plebiscit je bil eden najpomembnejših trenutkov slovenske zgodovine. Takrat si niti v sanjah nismo mislili, da se bomo kot nova država tako uspešno uveljavili," pa je dejal dr. Peter Vencelj in v nadaljevanju spregovoril o domoljubju kot vrednoti.
Sledilo je glasbeno presenečenje, za kar so poskrbeli člani skupine "Veterans Quartet". Na harmoniko je igral tudi brigadir Tone Krkovič. "Ni se mi še zgodilo, da bi ta večer doživel ob zvokih frajtonarice generala slovenske vojske," je v šali svoj govor začel Lojze Peterle, nadaljeval pa bolj resno: "Če leta 1989 in 1990 ne bi spodbujali ljudi, da izživijo sanje, če se ne bi zgodil Demos, če ne bi zmagali na prvih demokratičnih volitvah, mi tega večera s frajtonarico ne bi doživeli." Maja Bertoncelj
Na motorjih okoli Šmarne gore
Smlednik - Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, je potekalo deseto jubilejno srečanje prikoličarjev. Zbrali so se ob 9. uri zjutraj pred blagovnim centrom, se skupaj zapeljali okoli Šmarne gore, imeli blagoslov pred cerkvijo v Smledniku, ki ga je vodil tamkajšnji župnik Tomaž Nagode, zaključek srečanja pa je bil v Moto racing klubu v Medvodah. Vreme jim je bilo tokrat naklonjeno.
"Zbralo se nas je 32 lastnikov prikoličarjev in drugih starodobnih motorjev ter dva lastnika starodobnih avtomobilov. Prevozili smo 34 km dolgo pot na relaciji Medvode-Tacen-Polje-Repnje-Smlednik-Med-vode. Vreme je bilo idealno, tako da nas ni prav nič zeblo. Se pa je seveda treba ogreti tako znotraj s kakšnim toplim čajem kot tudi zunaj s toplimi oblačili. Naši starodobniki pa nam niso delali nobenih težav," je povedal Ivan Romšek iz Hraš, član kluba C. M. O. C, ki je bil skupaj z Moto road racing klubom Medvode organizator srečanja. Romšek je ob tej priložnosti že napovedal tudi razstavo starodobnikov, ki v Smledniku vsako leto poteka na velikonočni ponedeljek.
Na srečanje prikoličarjev pridejo ljubitelji motorjev iz različnih koncev Slovenije. Zdravko Kalin iz Ajdovščine je bil oblečen v Božička: "Tukaj sem devetič. Pridem zaradi druženja, prijateljstva." Srečanja se udeležijo pravi ljubitelji starodobnikov, blagoslov v Smledniku pa so za svojega
Prikoličarje in druge motorje je blagoslovil smleški župnik Tomaž Nagode.
vzeli tudi krajani, ki so prišli pogledat prikoličarje in druge motorje. Smleški župnik Tomaž Nagode je na štefanovo blagoslovil tudi konje in sol, in sicer tradicionalno v Hrašah. Maja Bertoncelj
14 - SOTOČJE
^mm	m m v ■■■	■	v ■ ■■	■
Živeti želijo normalno življenje
Obiskala sem stanovanjsko skupino Novega Paradoksa na Svetju, kjer biva osem oseb s
težavami z duševnim zdravjem.
■ Ljudje in dogodki I
Medvode - Društvo Novi Paradoks je bilo ustanovljeno leta 1998, nastalo pa je iz potreb in pobud uporabnikov psihiatrije po nepsihia-trični in neinstitucionalni obravnavi problemov povezanih z duševnim zdravjem. O društvu smo v Sotočju že pisali, tokrat pa so mi odprli vrata stanovanjske skupine na Svetju. Sprejem je bil prav zares prisrčen.
Po uvodnem spoznavanju s stanovalci je nekaj besed o društvu povedal direktor Borut J. Sommeregger: "V Sloveniji imamo verjetno okrog dvesto tisoč oseb, ki imajo težave z duševnim zdravjem in so odvisni od zdravil. Ukvarjamo se prav z duševnim zdravjem, na način in z oblikami, ki jih pozna sodobna Evropa. Pri nas so ljudje, ki imajo depresijo, lažje motnje, ki so že opravili zdravljenje v zaprtih oddelkih, niso pa zaenkrat zmožni živeti sami. Včasih smo tudi nadomestek družine. Zmotno je mnenje, da so pri nas ljudje s socialnega dna. To sploh ne drži. Imamo tudi umetnike, glasbenike, literate, ki so prišli v duševno stisko in se po pomoč zatekli k nam. Včasih nam uspe, da se vrnejo v normalno življenje. Naš odstotek, pravijo, da je zelo visok." Del denarja za svoje delovanje dobijo tudi od države, kot je povedala Slavica Smrtnik, vodja kadrovsko-finančnega sektorja, 27 odstotkov. Sommeregger je pojasnil, da ima društvo sedem enot in dve posebni, v Kranju in Ljub-
ljani: "Trenutno imamo okrog 60 stanovalcev, v programih dnevnih centrov in v posebnih delavnicah pa je okrog osemsto oseb."
Ena izmed enot, hiš, je na Svetju, vodi pa jo Maja Kerznar: "V tej stanovanjski skupini biva osem ljudi, od tega šest moških in dve ženski. Najmlajša je stara 22 let, najstarejši stanovalec pa ima 56 let. Več ali manj so vsi z Gorenjskega." Na vprašanje, ali imajo tudi kaj Medvoščanov, je odgovorila Smrtnikova in dejala, da so v društvu trije, ki pa živijo v drugih hišah in ne na Svetju: "Prav to domače okolje jih je pripravilo, da se je njihova stigma še poudarila. Zato jih razporedimo po drugih hišah. Z medsebojnimi druženji in obiski med hišami vzpostavljamo stik in vedno je možnost, da lahko hišo zamenjajo, seveda če bi bila to njihova želja." Kerznarjeva je še povedala, da sta dva stanovalca hiše na Svetju zaposlena preko zaščitenega programa, ostali pa imajo v dopoldanskem času različne kreativne delavnice: "Gremo k zdravniku, skupaj kuhamo, hodijo tudi na fitnes, obiskujemo druge hiše, tako da je dopoldan kar pestro. Popoldan pa več ali manj vsak preživi po svoje. V hiši smo tri zaposlene, dve redno, ena pa preko javnih del po štiri ure na dan. Tukaj smo po osem ur, kot vodja stanovanjske hiše sem po telefonu dosegljiva kadarkoli. Stanovalci so večinoma samostojni, seveda pa na začetku, ko pridejo k nam iz bol-
nišnic, potrebujejo več pomoči." Vključujejo se tudi v medvoško okolje. Kot pravi Sommeregger, sodelujejo z županom, Janezom Šušter-šičem in režiserjem Petrom Militarevom.
Pa pojdimo še do stanovalcev. Tisti dopoldan so imeli ravno obisk iz enote iz Malega Vrha. Glede na to, da se je bližal pustni čas, so imeli skupno kreativno kuharsko delavnico. Dišalo je po krofih, flancatih in miškah. Moški del je cvrtje bolj opazoval, ženske pa so bile zelo aktivne. Nekaj besed o bivanju v hiši na Svet-ju sem spregovorila s prijazno in sila zgovorno Majo iz občine Tržič, ki je povedala: "V Novem Paradoksu sem že več kot pet let. Tukaj mi je zelo všeč. Zadovoljna sem z oskrbo, poleg tega spoznavam nove ljudi. Zaposleni lepo skrbijo za nas. Prihajam iz številne družine. Sem najstarejši otrok, imam pa še tri brate in sestro. Moja diagnoza je shizofrenija. Poskušala sem že živeti samostojno, a ni šlo. Največji problem je, da moram imeti pod kontrolo jemanje zdravil, česar pa sama ne zmorem. V Novi Paradoks sem prišla po priporočilu psihiatrinje in prav sem se odločila. Tukaj sem se naučila že veliko stvari, zelo všeč mi je tudi, ko gremo na morje. Prav nič mi ne manjka, kljub temu pa grem seveda rada na obisk domov. Z domačimi se tudi pokličemo." Za konec obiska so mi postregli še s krofom. Bil je prav okusen.
Maja Bertoncelj
Maja je v Novem Paradoksu več kot pet let. Ob njej vodja hiše na Svetju Maja Kerznar. Maja Kerznar, Borut J. Sommeregger in Slavica Smrtnik
Pravična trgovina tudi v Medvodah
Medvode - Pravična trgovina, ki je v svetu znana že več desetletij, pri nas pa v trgovini 3Muhe v Ljubljani deluje zadnjih pet let, je od decembra naprej kupcem na voljo tudi drugod po Sloveniji. V kombiniranem vozilu je premična pravična trgovina nekajkrat na teden odprta tudi na Gorenjskem - pred Merkurjem na Primskovem ob torkih in četrtkih, pred BC Medvode pa ob sredah dopoldne. "Pravična trgovina za razliko od običajnega mednarodnega trgovanja temelji na etičnih načelih, kot so pravično plačilo proizvajalcem, okoljska ozaveščenost, prepoved otroškega dela, enakopravnost spolov, preglednost poslovanja itd. Njen cilj ni čim višji dobiček in izkoriščanje, ampak pošteno ter
odprto trgovanje s proizvajalci v tretjem svetu, ki se na ta način lahko izkopljejo iz revščine. Veliko ljudi še ni nikoli slišalo za pravično trgovino in se na mojo razlago odzovejo z nejevero. Zato velik del delovanja premične trgovine poleg prodaje predstavlja obveščanje ljudi o obstoju drugačnega načina trgovanja, ki je prijaznejše do ljudi in okolja," pravi vodja premične pravične trgovine Simon Smrkolj in doda, da je izbor izdelkov, ki jih ponujajo, velik. V pravični trgovini lahko kupite prehrambene izdelke, kot so kave, kakavi, čaji, začimbe, sladkor, in drugo, ročno izdelan nakit, glasbila, denarnice, torbice, otroške igrače, bio kozmetiko, košare in mnogo drugega. J. P.
SOTOČJE - 15
I Pogovor
Odličen kuhar in kipar v led
V Valburgi živi najboljši kuhar Slovenije za leto 2010 in edini profesionalni kipar v led pri nas. To je Miro Rismondo. Kot pravi, rad kombinira hrano in led, najbolj všeč pa so mu ledene skulpture v obliki konja.
Valburga - Na domu v Valburgi smo obiskali Mira Rismonda. V prvi vrsti zato, da se nam predstavi kot kipar v led. Mož in oče dveh hčera se nam je za začetek pogovora na kratko predstavil: "Sem kuhar in kipar v led. Kuham v Grand hotelu Union, kjer sem namestnik šefa kuhinje. Vodim banketno kuhinjo, odkrivam nove-stare jedi. Moj izziv je iz tradicionalnih jedi ustvariti moderno jed, ki mora obdržati okus in kvaliteto preteklosti, kar pa je v modernih kuhinjah včasih težko doseči. Sem Grand Prix kuhar letošnjega leta po izboru GTZ-ja, ki je potekal v Mariboru, kar pomeni, da sem bil izbran za najboljšega kuharja Slovenije za leto 2010."
Ste torej naj kuhar za letošnje leto. Ste ta naziv osvojili prvič in s čim ste prepričali?
"Naziv sem osvojil prvič, prepričal pa sem z dobro hrano. Rad kuham dobre stvari in dobro kuham. Predjed je bila kombinacija ribe in ledu, torej tudi v povezavi z mojim poslom, kiparje-njem v led. Sicer pa mi je pri srcu francoska kuhinja, pa ne samo v smislu francoskih receptov, temveč kot koncept razmišljanja o hrani, o jedeh. V francoski kuhinji je vse zelo pristno. Vse se začne pri osnovah in to mi je všeč."
Vas je kuhanje zanimalo že, ko ste bil še otrok?
"Kuhanje me zanima že od otroštva. Komaj sem znal brati, sem mami že bral recepte. Ona je kuhala, jaz sem pa bral. Potem sva vlogi še malo zamenjala."
Kuhate v hotelu, kaj pa doma?
"Doma večinoma ne kuham, ker nimam časa. Če sem doma več kot en teden, pa začnem kuhati, ker mi postane dolgčas."
Kaj pa najraje jeste?
"Načeloma imam rad vse, kar je dobro pripravljeno. Ni pomembno, kaj je to. Lahko je dober golaž ali pa so to gosja jetra. Nisem izbirčen, rad pa imam kvakovostno hrano."
Kdo je bil vaš kuharski učitelj?
"V začetka sem dve leti kuhal s Francozom Benjaminom Lounayjem, učil me je tudi Marjan Lešnik. Sedaj pa je to vsakdanje iskanje boljšega, novega, včasih bolj pristnega, ko se vračaš k iskanju korenin, k tradicionalni kuhinji. Fino je, če greš čim dlje nazaj in skušaš najti čim bolj pristen okus. Okus hrane mora biti, kot pravijo, od naših babic. Če tega ni, potem si zgrešil, ne glede na to, da si naredil jed, lepo na pogled."
Je ob vseh kuharskih izkušnjah, ki jih imate, težko odkriti kaj novega?
"Ni težko, ne smeš pa biti nestrpen. Včasih prideta ideja, dve v enem tednu, včasih si prazen dva meseca. To je povsem življenjsko."
Če od kuhanja preideva k izdelovanju ledenih skulptur. Gre za dve različni stvari, ki pa sta pri vas med seboj zelo povezani?
"Drži. To dvoje je pri meni povezano. Da smo svoje bifejske mize naredili še bolj privlačne in nivo kvalitete dvignili na višjo raven, smo za različne priložnosti ustvarjali razne
Miro Rismondo
skulpture iz testa in masla. Tako je bilo v začetku mojega kuharskega staža. Dejstvo pa je, da čeprav sem kuhar, ne maram imeti mastnih rok. To me moti. Prišel sem na idejo, da bi za takšne priložnosti skulpture oblikoval iz ledu. Pionir te zvrsti pri nas je Andrej Goljat. Na Brdo pri Kranju sem šel k njemu na tečaj, videl, kako deluje stroj, kako se dela led in se seznanil z osnovnimi tehnikami. To je bilo pred okrog petnajstimi leti. Osnovno znanje sem nato nadgrajeval z veliko praktičnega dela. Najprej sem vodo zamrzoval v navadnem kuhinjskem loncu s pomočjo gospodinjske skrinje, nato sem naredil že malce večji blok. Učenja je bilo okrog deset let, preden sem se kiparjenja v ledu lotil resno. Naredil sem svoj profesionalni stroj, s katerim lahko izdelam po
Pegaz na Krvavcu, visok 2,3 metra
štiri kristalno čiste bloke na teden, od katerih je vsak težak po 125 kilogramov, naredil sem komoro, studio. Lahko rečem, da sem v Sloveniji edini profesionalni kipar v led, ali "ice carver", kot temu rečemo z angleškim izrazom. Sta sicer še dva, ki imata stroj, a delata bolj zase, medtem ko jaz vse delam po naročilu, po željah strank. To je zame postal že resen posel."
Ne več zgolj hobi?
"Ne. Je pa že nekaj let tega, ko je to več kot hobi. Še vedno pa v tem uživam. V nasprotnem primeru tega ne bi več delal." Kaj je za vas izdelovanje ledenih skulptur: umetnost ...?
"Zame je umetnost in hkrati prestiž. Ledene skulpture dajo s svojo eleganco dogodku poseben čar. Ta umetnost se vsekakor ne more primerjati s kiparjenjem v obstojne materiale, kot so kamen, les, bron, v čemer se še nisem poizkusil, me pa mika, predvsem les, a za to zaenkrat še nisem našel časa. Sicer pa je led, voda, zanimiv element in ima močan psihološki, reklamni učinek. Če na mizi ni rože, je miza prazna. Če roža je, pa je v večini primerov nihče ne opazi, pa če je še tako lepa, še tako draga. Led pa se skozi celotni dogodek, skozi cel večer spreminja, se topi in ves čas pritegne pozornost. To je moj ključni element.
Vaša prva skulptura?
"Naredil sem jo za Slanikovo pojedino, kulinarično prireditev hotela Union, ki ima dolgoletno tradicijo, poteka pa na pepelnično sredo. Pripravljati so jo začeli leta 1925 in letošnja bo že 85. Moja prva ledena figura je bil delfin pred okrog petnajstimi leti. Še prej mislim, da sem se lotil jadrnice. Bilo pa je tako, da sem jo naredil, jo shranil v komoro in šel na dopust. Takrat še nisem poznal, kako vse skupaj deluje, tako da je v komori izhlapela. Vrnil sem se z dopusta in jadrnice ni bilo več."
16 - SOTOČJE
Pogovor, uganka I
Sedaj verjetno izdelujete veliko večje skul-pture?
"V začetku sem delal led v posodi, v katero je šlo 80 litrov vode, sedaj pa delam skulpture iz ledenih blokov, težkih 150 kilogramov."
Katera je bila doslej največja?
"Največja skulptura, ki sem jo naredil, je bila Pegaz. Sredi januarja letos sem ga postavil na Krvavcu. Visok je kar 2,3 metra in ga je še vedno moč videti. Narejen je bil za potrebe snemanja reklame za neko švicarsko veleblagovnico."
Kakšen je postopek izdelave ledenih skulptur?
"Sam postopek nastajanja ledu v stroju simulira nastajanje ledu na rekah. Voda ves čas teče, odnaša umazanijo, imam pa tudi filtre. S tem procesom nastane čisti kristal, en sam velik kristal, težak 150 kilogramov. Za obdelovanje ledu pa uporabim vse, kar je za to uporabno: od osnovne motorne žage, verižne žage do likalnika, specialnih dlet, specialnega električnega orodja. Nekatere skulpture delam "iz glave", za nekatere naredim skico v naravni velikosti. Kiparjev v led nas v tem delu Evrope ni veliko, drug od drugega se kaj naučimo, veliko pa izvem preko svetovnega spleta."
Koliko časa se porabi za eno skulpturo?
"To je čisto odvisno od znanja. V učenje izdelave ledu in tehnike "karvanja" sem vložil že nešteto ur, tako da tega dela ne gre vrednotiti samo po tem, koliko časa sedaj porabim za eno skulp-turo. Za Pegaza so se ledeni bloki delali dva tedna, tri dni pa je trajalo, da sem pripeljal led, ga sestavil in "skarval". Za eno skulpturo iz enega bloka pa v povprečju porabim nekaj ur."
Za kam delate figure, skulpture iz ledu?
"Za hotele, za njihove prireditve, za "event" družbe, ki prirejajo kakšne gala večere, za "team buildinge", poroke, skratka za kakšne posebne dogodke. Delam tako za slovenski trg kot tudi za tujino, od tega največ za Italijo. Večinoma pa je vse povezano z gostinsko ponudbo. Delal sem že veliko različnih stvari, gledam pa, da led skušam narediti praktično uporabnega, kot so to na primer ledeni kozarci za sorbet, pa ledeni bari, ... "
Imate kdaj pomislek, da naročenega iz ledu ne boste znali izdelati?
"Če bi imel dvome, bi takoj rekel ne. Teh pomislekov ni, se pa včasih pojavijo logistične te-
Na katero skulpturo sta najbolj ponosni?
"Na zadnjo, na Pegaza, ki je bil res ogromen projekt, tako logistično kot tudi glede izdelave."
Kakšen pa je rok trajanja vaših izdelkov?
"Načeloma za dogodke, ki potekajo na sobnih temperaturah, tudi poleti, okrog 8 do 12 ur. To pomeni, da so toliko ur skulpture še funkcionalne. Da pa se led, skulptura popolnoma stopi, pa traja dva do tri dni. Sem pa opremil tudi ledeno sobo v eskimski vasi na Krvavcu. V njej je ledeno pohištvo, ledena miza, postelja, nočne omarice, svetilke. Vse funkcionira že dva meseca in je v stanju, kot je bilo takrat, ko sem postavil."
Ste se morda udeležili tudi kakšnega tekmovanja?
"Kuharskih tekmovanj se udeležujem kar redno in tam se imam priložnost predstaviti tudi kot kipar v led. Tako sem na svetovni kulinarični olimpijadi Ika 2008 v Erfurtu v Nemčiji kot samostojni razstavljavec v kategoriji kulinarična artistika dobil prvo zlato medaljo za Slovenijo, in sicer za ledeno skulpturo "Pe-gazovo rojstvo". Skulpturo sem v komori delal štiri tedne, vsak dan po štiri do šest ur, pa še z zlomljenim prstom. Bila je res narejena v detajle. Na tekmovanje sem jo peljal z izolirano prikolico."
Kaj pa vaše skulpture v Medvodah?
"Mislim, da jih doslej še ni bilo. Konec leta 2007 sem imel prikaz izdelovanja ledenih skulptur pri Stanu, a je šlo povsem za medsebojni dogovor. Sicer pa v Sloveniji dogodka s "karvanjem" v živo ni. Je pa to nadvse zanimiva stvar. Udeležil sem se takšnega dogodka pri prijatelju v tujini. Bili smo trije kiparji v ledu, naredili smo deset skulptur. Začeli smo ob enajstih dopoldne in delali do petih popoldne. Dogodek je bil namenjen za popestritev dogajanja prebivalcev kraja in je bil zanimiva in dobra izkušnja."
Kot vem, znanje prenašate tudi naprej?
"V zimskem času imam tečaje ledene skulp-ture, ko naenkrat poučujem do štiri tečajnike. Tečaji trajajo cel dan. Poleti pa delam le z enim tečajnikom, ves čas v komori na minus desetih stopinjah."
Maja Bertoncelj, foto: M. B., osebni arhiv
Slikovna uganka
Kako dobro poznamo našo deželo?
Zima ni le bela opojnost, je tudi čas pomanjkanja, čas gladu. Kdo se pase na posnetku in kje sem ta trop posnel? Odgovore pošljite do konca februarja na naš naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili.
V decembrski številki pa smo vas spraševali, kje je nastal zgornji posnetek. Posnetek je nastal v dolini Ločnice, na odcepu proti Gontam s pogledom na Sv. Jakob. Žreb je določil, da nagrado prejme Mendo Sto-jčevski iz Vaš. Čestitamo.
Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke
Čebelarji v medvoških vrtcih
Medvode - Člani Čebelarskega društva Medvode Miha Bukovšek, Alojz Bukovšek, Stanko Bukovec, Jože Zupan in Janez Šmel-cer so se odzvali povabilu in obiskali med-voški vrtec. Njihov obisk je bil del dobrodelne izobraževalne akcije "En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev". Kot je pojasnil Janez Šmelcer, ki je tudi tajnik društva, so se zbrali pri čebelarskem domu pod Čere-nom, se razdelili v dve skupini in obiskali vse enote vrtca Medvode. Obdarili so jih z medom, otrokom poklonili zgibanke, ki jim jih je posredovala čebelarska zveza in jim predstavili delo čebelarjev, življenje čebel ter čebelje pridelke in izdelke. V enoti Med-voška sta se jim pridružila še medvoški župan Stanislav Žagar in ravnateljica vrtca Romana Epih.	M. B.
SOTOČJE - 17
Ljudje in dogodki-
Več kot šeststo malih živali
Kranj - V Kranju je v organizaciji Društva gojiteljev malih živali Kranj, ki bo letos slavilo svojo 75-letnico delovanja, od 18. do 20. decembra po dveh letih potekala 14. gorenjska razstava malih živali in 11. Slovenski super pokal za kunce, ki je bil v Kranju znova po enajstih letih, na njem pa je sodelovalo 24 ekip društev iz vse Slovenije, iz Avstrije in Italije. Na razstavi je bilo na ogled več kot 620 živali, vodja razstave pa je bil Jože Ločniškar iz Žlebov. Prvi dan je bil namenjen ocenjevanju perutnine, golobov, kuncev in morskih prašičkov. Super pokal za kunce, za kolekcijo desetih kuncev, je osvojilo Laško, med nagrajenci pa je bil tudi Ločniškarjev kunec ožganec, ki je postal prvak te pasme.
M. B.
Božični plesni žur Latina
Medvode - Športno društvo Latino je konec lanskega leta pripravilo trinajsto plesno produkcijo, namenjeno staršem, sorodnikom in prijateljem članov društva. Zgodila se je 20. decembra v Športni dvorani Medvode. Program je povezoval voditelj, pevec in plesalec Peter Fileš s so-plesalko Majo Pucelj. Kot vsako leto je tudi tokrat na obisk prišel Božiček. Obiskovalci so si ogledali nastope plesalcev, ki so predstavili različne plesne zvrsti, od zelo priljubljenega hip hopa, jazz baleta, orientalskih plesov, show dancea, break dancea do različnih otroških in družabnih plesov. Nastopili so plesalci trinajstih otroških in dveh odraslih skupin. S tem so zaključili uspešno leto, v katerem so se pridružili članicam Plesne zveze Slovenije in bodo tako odslej večji poudarek dali tudi na tekmovalni del programa. Za njimi so že druge kvalifikacije tekmovanja v modernih plesih. Z duom hip hopa mladinci in malo skupino mladinci v hip hopu so se uvrstili na državno tekmovanje, kar je zanje velik uspeh.	M. B., foto: arhiv ŠD Latino
Plesalki iz skupine Hip hop, mala skupina, mladinci
Šestič z najdaljšo brado
Medvoščan Boris Primožič se je tudi letos udeležil srečanja bradačev v Mokronogu, ki je v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva potekalo desetič. Na njem je sodelovalo 23 bradačev iz vse Slovenije, najdaljšo brado pa so znova izmerili prav Boretu, kot Borisa kličejo prijatelji. Izmerjena dolžina je 47,2 centimetra. Zanj je to že šesti naslov moža z najdaljšo brado. Letos se je predstavil z likom kralja Matjaža, po prireditvi pa povedal, da ima brado še nekaj daljšo, kot so mu jo izmerili. "Doma so mi namerili okrog 49 centimetrov. Kljub temu da je tako dolga, pa se z njo dobro počutim. Pravzaprav se sploh ne predstavljam več brez nje. V življenju sem se obril le trikrat: v vojski, na orožnih vajah in ko sem imel prometno nesrečo. Pustil bom, da mi zraste do pol metra, potem bom pa videl, če je ne bom malo skrajšal, saj imam z njo veliko dela, ljubi se mi pa vedno manj," je dejal Boris Primožič, ter dodal, da mu brada sedaj ne raste več tako hitro kot včasih, na leto okrog tri centimetre.	M. B.
Borisu Primožiču so tudi letos izmerili najdaljšo brado. Do pol metra mu ne manjka več veliko.
Herbi iz snega in v naravni velikosti
Medvode - Letošnja zima je s snegom kar radodarna in je poskrbela za zimske radosti. Iz snega se da narediti marsikaj in pravo atrakcijo je iz snega naredila družina Koc-jančič iz Preske. Pred hišo v Iztokovi ulici imajo Herbija v naravni velikosti, ki privablja poglede številnih mimoidočih. Ker Iztokova ulica vodi tudi do tekaških prog v Preski, je teh pogledov veliko. Nad nemškim avtomobilom so bili navdušeni tudi nemški nordijski kombinatorci, ki so januarja tam tekmovali na alpskem pokalu.
"Preveč je bilo snega, metali smo ga na kup in se odločili, da iz kupa nekaj naredimo. V
preteklih zimah smo že naredili žabo, želvo, tokrat pa sta otroka dala idejo za avtomobil Herbi. Delali smo ga trije, poleg mene še sin in hčerka, narejen pa je bil v dveh urah," je povedal Leon Kocjančič ter dodal, da je bilo največ dela z detajli, kot so luči, odbijači, pri delu pa so uporabljali lopato, železno smetišnico in seveda predvsem roke. Njihov Herbi je zelo trden in gospod Leon se je za fotografiranje usedel kar na blatnik, ter še dejal: "Je zadovoljstvo, ko vidiš, da si iz snega nekaj naredil, da si skupaj z otroki koristno preživel prosti čas."
M. B.

Leon Kocjančič pri sneženem Herbiju, ki so ga trije delali dve uri.
18 - SOTOČJE
Rotarijci na Topolu
Topol - Rotary klub Medvode je tudi letos na Podružnični šoli Topol poklonil darilo, tokrat voziček za eksperimentiranje in stirorez. Obiskali so jih 18. decembra, učenci pa so jim v zahvalo zapeli nekaj Bitenčevih pesmi.	M. B.
Jubilejni koncert skupine Obvezna smer
Letos skupina Obvezna smer praznuje 25-letnico delovanja, ki jo bodo člani obeležili s koncerti v večjih slovenskih dvoranah. Prvi koncert prirejajo v soboto, 27. februarja, ob 20. uri v športni dvorani v Medvodah. Gostje skupine, ki se je spomnimo po uspešnicah Srce je popotnik, Čez praznike spet bom doma, Komaj ti je 17 let, Zaplešiva ča ča ča ..., bodo narodnozabavni ansambel Viharnik iz Kamnika, Tanja Žagar, Korado in Brendi, program pa bo povezovala Andreja Čamernik.	A. H.
-Ljudje in dogodki, oglas I
Glinene figure naredi sam
Valburga - Na svečnico, 2. februarja, po starem običaju pospravimo jaslice in s tem se konča božični čas. Postavitev jaslic je poseben dogodek, na katerega se številni dobro pripravijo, in vedno več je takšnih, ki figurice za jaslice izdelajo kar sami. Sam figurice izdeluje tudi Andrej Čarman iz Valburge, poznan kot ljubitelj starodobnih motorjev, pritrko-valec, ljubiteljski fotograf, njegov hobi pa je, kot pravi, tudi izdelovanje jaslic. "Jaslice zaenkrat izdelujem iz gline, poskusil pa jih bom izdelati tudi iz voska. Leta 1953 sem se začel učiti za pečarja in pri splošnem pečarstvu smo v delavnici vlivali modele za ovčke in druge figurice za jaslice. Odkar sem v pokoju, temu posvečam več časa," je povedal 70-letni Andrej Čarman. Njegove jaslice so bile v božičnem času tudi na razstavi v Grobljah in na mednarodni razstavi jaslic na Sveti Gori.
M. B.
Andrej Čarman ob domačih jaslicah
MINI CICI40€
Plesne igrice 3-5 let
URŠKA MIX 55€
Hip hop, Jazz, Disco dance. Latino 6-8 let
JAZZ SHOW65€
Usposobi telo skozi ples do vrhunca
URŠKA MIX 20+
Hip hop. Jazz, Disco dance. Latino
tiii 11	65€
A
1«
(vec kot plesna aola)
Medvoška cesta 1,1215 Medvode nad Kavarno 4 mačke 041 684 006 medvode@urska.si www.urska.si
DRUŽABNI PLES 65€
Zapleši polko, valček, tango, rumbo in druge plese
ROCK'n'ROLL 65€
Športni tekmovalni ples z akrobacijami
LATINO FEVER65€
Salsa, bachata, merenge, reggaeton
SHUFFLE/JUMPSTYLE 65€
Združuje ples in divje elektronske ritme
HIP HOP65€
Zapleši kot največje zvezde MTV-ja
BREAK DANCE 55€
Postani BBOY in BGIRL in pleši nore fore
DISCO DANCE 65€
Tehnično dovršeu ples ob hitri popularni glasbi
PLESNI PROGRAM IN PLESNI NASTOPI
MOŽNOST INDIVIDUALNEGA UČENJA
INDIVIDUALNE URE ZA PRIPRAVE NA VAS POROČNI PLES
MOŽNOST NAJEMA PLESNEGA UČITELJA IN PLESNE DVORANE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
SOTOČJE - 19
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
Bernarda OSOVNIKAR, dr dent med
Frankovo naselje 87 4220 ŠKOFJA LOKA
bernarda.osovnikar@siol.net
NASMEH JE PRVO KAR DRUGI OPAZIJO NA VAS!
Nasmeh odraža vašo osebnost, samozavest, zdravje in vitalnost. V naši ordinaciji s pomočjo najsodobnejše opreme, stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih, pacientom zagotavljamo prekrasen in bleščeč nasmeh.
ZOBNI RENTGEN
IMPLANTOLOGIJA
ORALNA KIRURGIJA
ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO
BELJENJE ZOB
LASER novo
ZAPOSLIMO
EKIPA ORDINACIJE OSOVNIKAR
nasa Zelja je zdravje vaSih zob!
Zobje so samo eni. Želja vseh nas je lep, zdrav in sproščen nasmeh, ki ostane. Sodobni načini zdravljenja nam omogočajo minimalno invazivne in pacientu prijazne posege m^m brez bolečin. Naš cilj je, da od nas odidete nasmejani T« in se takšni tu di vračate!
USTNA HIGIENA 04 50 22 503
Takoj zaposlimo zobnega asistenta ali asistentko. Pokličite 04 50 22 500, oziroma oddajte pisno prijavo.
■Mladinska
= ODPRTO ZA MAJHNE IN VELIKE!
klubtucmedvode
Spored za februar 10 / vec na www.mcmedvode.si
STALNI PROGRAM /// odprto vsak dan od 16.00 do 23.00 razen ob ponedeljkih in praznikih
Razstava /// ZAČRTOVANJE, 1. KOLEKTIVNI LIKOVNI DOGODEK : koncept Peter Gaber Info centrala /// letaki, brezplačni (wireless) internet, dnevni časopis, zanimive revije... Kavarna /// kava Barcaffe prestige, čaji Ronnefeldt, krofi, sendviči, rogljički, brezplačen napitek Jedro...
NAPOVEDNIK
PROJEKT /// ČISTA SVOBODA : Marina Gržinč
OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU /// CEL ČAS SO BLAGIH SAPIC POGREŠVALE : Mladinski center Medvode v sodelovanju z Občinsko kulturno zvezo Medvode VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658
VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 BRUŠENJE MOŽGANOV /// REDISTRIBUCIJA MOČI / debata, ki je ni bilo : Franci Cegnar VEČER Z GLASBENIM AMBIENTOM /// 1. : Peter Gaber TEMATSKI VEČER / PUSTNI REGA TONE : Katja Škorič VEČER Z LEVO EVO : Tilen Pribela
Vsak dan od 10.00 do 15.00 / ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE : Peter Gaber
VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658
ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE : Peter Gaber
VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629
ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE : Peter Gaber
IGRA / GO (WEI-CHI) : Peter Gaber
ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE : Peter Gaber
VODENJE PO RAZSTAVI / ZAČRTOVANJE, 1. KOLEKTIVNI LIKOVNI DOOGDEK : Peter Gaber
ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE : Peter Gaber
PREDSTAVITEV / ZIMSKE USTVARJALNICE : Peter Gaber
VEČER Z LEVO EVO : Tilen Pribela
VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658
VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 BRUŠENJE MOŽGANOV /// REDISTRIBUCIJA MOČI / debata, ki je ni bilo : Franci Cegnar VEČER Z GLASBENIM AMBIENTOM /// 2. : Peter Gaber
MULTI DOGODEK /// REŠTART DRUGIČ : JAM SESSION, IMPRO/JAM, PIZZE, 2. KOLEKTIVNI LIKOVNI DOGODEK.... : Emina Djukič VEČER Z LEVO EVO : Tilen Pribela
DELAVNICA /// TELESNI VIDIKI JOGE, SKRIVNOSTI ASAN : Katja Mlakar / prijave Emina: 031 607 658
ZIMSKE USTVARJALNICE / PRAVLJIČNO MEDVODJE
15. do 19.02.2010, vsak dan med 10. in 15. uro, v Jedru, klubu Mladinskega centra Medvode
Počitniške delavnice se pozimi vračajo v Jedro! Ustvarjali bomo animacije, se snemali, gledali risanke, če bo sneg, se bomo tudi kepali in naredili sneženega škrata! Stari in novi mladi umetniki lepo povabljeni!
Število udeležencev je omejeno. Za delavnico bomo sprejemali prostovoljne prispevke. Zaradi velikega interesa pohitite s prijavo. Prijavnico dobite na spletni strani www.mcmedvode.si in v Jedru, klubu MCM, Cesta ob Sori 15, 1215 Medvode. Posredujte jo na naslov: MC Medvode, za PRAVLJIČNO MEDVODJE, Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode.
I Več informacij o programu Mladinskega centra Medvode na WWW.rncrnedvode.Si!
Delovanje MCMja omogočajo: OBČINA MEDVODE / JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI / URAD RS ZA MLADINO / MINISTRSTVO ZA KULTURO / Medijski pokrovitelj: Gordljski GlaS
SOTOČJE - 21
SOBOTA / 06.02.	10.00 1
NEDELJA / 07.02.	20.00 1
PONEDELJEK /08.02.	18.00
TOREK / 09.02.	21.00
SREDA / 10.02.	20.00
ČETRTEK / 11.02.	20.00
PETEK / 12.02.	20.00
SOBOTA / 13.02.	20.00
PONEDELJEK /15.02.	čez dan 1
	18.00
TOREK / 16.02.	čez dan
	21.00 i
SREDA / 17.02.	čez dan i
	20.00
ČETRTEK / 18.02.	čez dan
	20.00
PETEK / 19.02.	čez dan
	18.00
SOBOTA / 20.02	20.00
PONEDELJEK /22.02	18.00
TOREK / 23.02.	21.00 !
SREDA / 24.02.	20.00
ČETRTEK / 25.02.	20.00
PETEK / 26.02.	20.00
SOBOTA / 27.02	21.00
NEDELJA / 28.02	19.00
I Mladi
■ ■ f	■ ■	■	■■	v	■■
Ucenci imajo radi sveže sadje
Osnovna šola Simona Jenka Smlednik je vključena v evropski projekt Shema šolskega sadja.
Smlednik - Namen projekta je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraščanje prekomerne telesne teže pri otrocih, je poudarila Mija Borčnik, mentorica šolske prehrane na OŠ Simona Jenka Smlednik. Shema šolskega sadja je nov ukrep skupne kmetijske politike EU v Sektorju sadja in zelenjave. Nosilec ukrepa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje. EU je namenila finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, OŠ Simona Jenka Smednik pa je z uspešno kandidaturo na razpisu v tem šolskem letu uspela pridobiti 1.200 evrov oz. šest evrov na učenca. "Predvidevamo, da bomo s tem zneskom učencem omogočili 20-25 obrokov svežega sadja in zelenjave. Pri zelenjavi smo si izbrali korenje, redkvice in zelje, pri sadju pa smo izpustili jabolka, saj so ta na naši šoli učencem na voljo vsak dan," je povedala Borčnikova.
Doslej so učencem razdelili šele štiri zdrave obroke: hruške, grozdje, korenje in zelje. "Čakamo na cenovno bolj ugoden trenutek, saj je sadje ta čas drago, mi pa bi otrokom radi omogočili čim več zdravih obrokov. Če bi jim na primer hoteli razdeliti ameriške borovnice, bi nas stale kar 600 evrov oz. polovico denarja, predvidenega za našo šolo. Razdeljevanje sadja in zelenjave bo tako bolj intenzivno potekalo februarja, mar-
Minuli torek so smledniškim učencem razdelili zelje.
ca in aprila. Poleg tega nam v spomladanskem času pade imunost, pa tudi pozimi pridobljeni kilogrami se nam poznajo," je razložila Borčni-kova, ki si želi, da bi sadje lahko kupovali od kakšnega pridelovalca v okolici šole.
Projekt je med otroki naletel na pozitiven odziv, zato se je šola že prijavila na razpis za prihodnje leto. "Na hodniku me učenci sprašuje-
jo, kdaj bomo spet razdeljevali sadje. Veliko bolje je, da namesto po čipsih in čokoladah posegajo po sadju, ki je bistveno bolj zdravo," ugotavlja Borčnikova. Dodala je še, da bodo v sklopu izbirnega predmeta biologija spomladi na šolskem vrtu posadili grmovnice, da bodo učenci lahko spremljali njihovo rast.
Ana Hartman
Prvi vtis je premalo
Na 20. območnem otroškem parlamentu, ki je bil sredi januarja v Ljudskem domu v Šentvidu, so se zbrali učenci iz osnovnih šol nekdanje občine Šiška ter njihovi vrstniki iz šol v občinah Vodice in Medvode. Tokrat so ga prvič vodili učenci z OŠ Simona Jenka Smlednik: delovno predsedstvo so sestavljali Anja Žavbi Kunaver (predsednica), Jurij Lauko (zapisnikar) in Blaž Ločniškar (pomočnik zapisnikarja).
Tema letošnjega parlamenta so Stereotipi, rasizem in diskriminacija. Učenci so v razpravi ugotavljali, da se iz stereotipa lahko razvije diskrimi-
Območni otroški parlament v Šentvidu so vodili učenci OŠ Simona Jenka Smlednik: Anja Žavbi Kunaver, Jurij Lauko in Blaž Ločniškar.
nacija, iz nje pa rasizem. Diskriminacijo so si razlagali kot izločitev nekoga iz družbe, skupine. Vse prevečkrat se to dogaja na osnovi prvega vtisa in presojanja po videzu, zato so sklenili, da prvi vtis ne sme biti edini način vrednotenja ljudi in da si vsak zasluži drugo priložnost, da ga spoznamo. Dotaknili so se diskriminacije zaradi poklicev in se strinjali, da so vsi poklici enako pomembni za naše življenje ter da si vsak pošten in vesten delavec zasluži enako spoštovanje. Menili so, da se je do invalidov najbolje obnašati enako kot do drugih in jim pomagati le po potrebi, saj jim s pretirano pozornostjo in ustrežlji-vostjo damo vedeti, da nam niso enaki. Razmišljali so tudi o vplivu pompoznega poročanja medijev ter ugotavljali, da je najbolje poslušati več razlag različnih strani in si ustvariti lastno mnenje. Mediacija se jim zdi dober način razreševanja problemov. Za rešitev konfliktov je po njihovem najboljši pogovor, predvsem pa moramo biti strpni in spoštljivi drug do drugega.
Po končani razpravi so učenci izbirali še teme za naslednji otroški parlament, največ glasov so dobili droge in alkohol, samopodoba in nasilje.
O stereo tipih, rasizmu in diskriminaciji so učenci medvoških šol razpravljali tudi minulo sredo na občinskem otroškem parlamentu, več o tem pa v prihodnji številki Sotočja.
Ana Hartman
Učenci so se spomnili žrtev holokavsta
Zg. Pirniče - Na Osnovni šoli Pimiče so obeležili dan spomina na žrtve holokavsta (27. januar) - načrtnega poboja več kot šest milijonov Judov v nacističnih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. V avli šole so pripravili spominsko razstavo in izvedli anketo, ki je pokazala, da učenci slabo poznajo dogajanje in pojme v zvezi z drugo svetovno vojno. "To je razumljivo, saj se s tem obdobjem seznanijo šele v zadnjem letu osnovne šole, časovna distanca pa je tudi vsako leto daljša. Vseeno zgodovinski spomin ne bi smel zbledeti, že zavoljo dejstva, da generacije, ki so preživljale grozote vojne, počasi umirajo. Še najbolj je učencem poznan pojem 'tovarna smrti' oz. Auschwitz, ki je najbolj grozljivo in razvpito taborišče. Tudi Adolf Hitler pomeni mladim generacijam sinonim za nekaj slabega," sta ugotavljala učitelja Tadeja Klun Lenarčič in Igor Veler, ki sta z učenci novinarskega krožka izvedla raziskavo. Dodala sta še, da je današnjo mladino treba ozavestiti o grozotah druge svetovne vojne že kot opomin, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
A. H.
22 - SOTOČJE
■ Mladi
Razvijajo pozitivno samopodobo
Osnovna šola Preska je za uspešno zaključen triletni projekt Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov prejela priznanje Inštituta za razvijanje osebne kakovosti.
Preska - Projekt "Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov" učiteljem zagotavlja tehnike in gradiva, s katerimi lahko otrokom pomagajo razvijati pozitiven odnos do samih sebe. Dokazano je, da delo po tem programu pozitivno vpliva na učence, prav tako pa tudi na splošno šolsko klimo, pojasnjuje Ksenja Kos, vodja projekta na OŠ Preska in strokovna sodelavka Inštituta za razvijanje osebne kakovosti.
Projekt v Sloveniji poteka pod okriljem omenjenega inštituta, ki usposablja tudi mentorje. Zanje se je na OŠ Preska usposobilo že petindvajset učiteljev. "Program je sestavljen iz petih področij: varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. Delo z učenci poteka po delavnicah, ki jih vodijo mentorji. Največkrat gre za razprave; pogosto se o določenih problemih učenci najprej pogovarjajo po parih, nato pa naredimo skupno diskusijo. Nikogar ne silimo govoriti, spodbujamo pa jih, da povedo svoja mnenja, čeprav so različna," je pojasnila Kosova. S projektom želijo učencem dati pogoje za razvoj pozitivnejšega odnosa do samih sebe, kar posledično pomeni tudi bolj pozitiven odnos do drugih in sveta na splošno. "Cilj je, da učenci zaživijo bolj veselo. Če niso mirni in sproščeni, tudi informacij iz okolja ne morejo sprejemati vase, nimajo motivacije za učenje."
Mentorji imajo, kot pravi, težko delo, saj morajo iz klasične učiteljske vloge narediti velik preskok: "Učitelji smo navajeni, da zelo hitro interveniramo, ko učenec naredi nekaj narobe, ideja tega programa pa je, da pustimo, da se nekaj zgodi in to potem pogledamo z različnih zornih kotov. Mentorji lahko podajo svoje razmišljanje, ne morejo pa trditi, da je to edino pravilno."
S projektom so na začetku dosegali zelo dobre rezultate v medsebojnih odnosih učencev ter odnosih med učenci in učitelji, v zadnjem času pa napredek ni več tako viden, je pojasnila Kosova: "Ta čas se soočamo s težkimi patologijami učencev, poleg tega smo dobili kar nekaj otrok s posebnimi potrebami, problem pa nastaja, ker učitelji niso strokovno podkovani za delo z njimi." Ko bodo rešili ta problem, se bodo spet bolj posvetili izvajanju projekta. "Kljub vsemu nam je ta program prinesel, da smo začeli delati na sebi. Mentorji raziskujejo malce drugačen način dela preko odnosa z učenci. Na mesečnih srečanjih raziskujemo našo vlogo v nastalih težavah, ugotavljamo, kaj lahko naredimo, kaj smo poskusili in kje smo bili neuspešni ..."	Ana Hartman
Ksenja Kos, vodja projekta Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov na OŠ Preska
Anji zlato priznanje iz astronomije
Na državnem tekmovanju iz znanja astronomije, ki je bilo konec decembra v Ljubljani, je Anja Lah, devetošolka iz Preske, osvojila zlato priznanje. "Takšnega uspeha nisem pričakovala, saj niti ne obiskujem izbirnega predmeta astronomija, pa tudi sama se na tekmovanje nisem kaj dosti pripravljala. Pomembno je, f j(} da dobro obvladaš matematične formule, treba je poznati tudi ozvezdja, planete rtht	...," je povedala Anja. S priznanjem je
prijetno presenetila tudi mentorico Tatja-^ no Gulič: "Ni pa to nič čudnega, saj je zelo dobra tudi pri fiziki in tudi tam pričakujem njen uspeh na tekmovanju. Sicer Anja Lah	pa je na vseh področjih uspešna in pridna
učenka, njene ocene so zelo dobre. Takih učencev si lahko le želimo." Anja je torej vsestranska učenka, uspešno tekmuje tudi na tekmovanjih iz slovenščine, angleščine in znanja o sladkorni bolezni. Jeseni bo šolanje nadaljevala na gimnaziji. S čim se bo profesionalno ukvarjala v življenju, še ne ve, želi pa si čim bolj raznoliko delo.	A. H.
Božični sejem z Muco Copatarico
Topol - Na Podružnični osnovni šoli Topol je bil 19. decembra božični sejem, ki so ga še dodatno popestrili učenci šole in v pravljičnem zimskem vzdušju odigrali igrico Ele Peroci z naslovom Muca Copatarica. Pri predstavi, ki jo je idejno zasnovala in režirala Pavla Petač, so sodelovali prav vsi učenci in navdušili obiskovalce. Slednji so na božično-novoletnem sejmu lahko kupili številne izdelke, ki so jih prodajali učenci in člani Turističnega društva Katarina, pogreli in posladkali pa so se z vročo čokolado.	M. B.
SOTOČJE - 23
I Ljudje in dogodki, oglasi
Glasbeno v novo leto
Če se je Kranj tresel od koncertne evforije, ko sta ga obiskala Oliver Dragojevic in Siddharta, se je tokrat to zgodilo tudi Medvodam. Vendar žal ne v čisto napovedani obliki, a vseeno dovolj glasno.
Na velikem odru Športne dvorane Medvode naj bi se v zadnjem mesecu lanskega leta najprej srečali dve veliki imeni slovenske rock scene: velenjski rokerji Šank Rock in dolenjski Dan D. Za stopnjevanje naj bi poskrbeli še člani mlade rock zasedbe I.C.E. Žal je napovedani in težko pričakovani koncertni bum zaradi tehničnih težav odpadel. Je pa zato
toliko bolj navdušil veliki božični koncert dalmatinskega šarmerja, enega najboljših hrvaških glasbenih izvajalcev, Gibonnija, ki je tokrat nastopil v kombinaciji s slovensko klavirsko vir-tuozinjo Neisho. Za dodatek pa je poskrbela večkrat nagrajena splitska klapa Iskon.
Za vse, ki so si letos zaželeli tudi silvestrovanja na prostem, pa je bilo ravno tako za-
vetje Športne dvorane Medvode in izbran glasbeni program kot nalašč za preživljanje najdaljše noči v letu. Tokrat so v goste povabili Samuela Lucasa, ki je več kot petnajst let nabiral glasbene izkušnje v tujini, glasbeni spektakel pa so dopolnili še narodno obarvani Veseli svatje in zabavljača iz dua Ober's bend.	A. B., foto: Tina Dokl
dantea
UÍT" J * JHttH pu V tli	v

!!! Novo v Medvodah !!! jezikovni tečaji za samo 180 EUR
Začetek semestra 22.2.2010
ob prijavi do 12.2.2010 še dodaten 5% POPUST
jezikovni tečaji
programi za podjetja
inštrukcije
priprave na maturo
A
dantea.net@gmail.com, 031/372-703 ali http://www.dantea.net
24 - SOTOČJE
Po Rimu in Berlinu v Celovec
Pogovor
Matjaž Longar je bil rojen v Goričanah. Od marca 2006 je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu.
Povedali ste mi, da ste rojeni v sedanji občini Medvode, v kateri tudi živite.
"Po mamini strani sem domačin, doma v ulici pod bivšim in sedannjim nadškofijskim dvorcem v Goričanah. Na bivanje v tem delu občine imam prijetne spomine. Pred petnajstimi leti sem se preselil na levi breg Save, v drugi konec medvoške občine, v Vikrče."
Je bivanje v občini Medvode prijetno?
"Je, saj je okolje lepo in prijazno. Če samo pogledam preko Sor-škega polja proti Gorenjski, vidim celotno panoramo Karavank in Julijskih Alp. Vsa okolica je čudovita. Na eni strani občine je območje Šmarne gore, na drugi strani so Zbilje z zanimivo okolico in na zahodu občine Polhograjski Dolomiti. Medvode so na osrednji lokaciji, ki je zelo blizu Ljubljani, Kranju ali Škofji Loki, pa vendarle sredi naravnega okolja. Ker sem veliko po svetu, lahko rečem, da je v občini Medvode tudi za evropske razmere kakovost bivanja zelo visoka. Ker se zaradi poklica nekaj časa odselim in nato znova vrnem, lahko še bolj intenzivno spremljam razvoj občine. Če stalno živiš v določenem okolju, postanejo nekatere stvari že same po sebi razumljive in marsikaterih stvari niti ne opaziš."
Kaj je po Vašem mnenju največji problem občine?
"Medvode še niso zaživele kot pravo središče občine. Eno središče je Preska z župnijo in osnovno šolo, drugo je območje okrog železniške postaje in tretje območje, kjer se je razvijala industrija. Velik problem je promet skozi naselje, saj je cesta od Medvod do Ljubljane zelo obremenjena. Mislim, da je prednost vlak, ki je skoraj v desetih minutah že v središču Ljubljane."
Za poklic ste si izbrali diplomacijo.
"Študiral sem ekonomijo, vendar me je vedno zanimal tudi diplomatski poklic. Po osamosvojitvi Slovenije se mi je leta 1993 ponudila priložnost za zaposlitev na ministrstvu za zunanje zadeve. To je bil čas, ko je Slovenija gradila svojo diplomacijo in nas spodbujala za študij v tujini. Sam sem se odločil za podiplomski študij na dunajski diplomatski akademiji, ki velja za eno najboljših diplomatskih šol na svetu."
Matjaž Longar, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu
Eno so diplomatske veščine, drugo pa obvezno znanje najpomembnejših svetovnih jezikov.
"Na gimnaziji v Šentvidu sem se učil angleščine in nemščine. Zanimala me je tudi latinščina, ki mi je omogočila, da sem hitro, brez težav obvladal italijanščino. Odšel sem tudi v Perugio, kjer je znani center za poučevanje italijanščine."
Kje je bilo vaše prvo diplomatsko mesto, če izvzamemo delo na ministrstvu za zunanje zadeve in šolanje na Dunaju?
"Leta 1997 na veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu. Rim je bil zame zanimiva izkušnja. Prvo diplomatsko delovno mesto je sploh nekaj posebnega, poleg tega pa je Rim diplomatsko vozlišče, saj sta v njem dva diplomatska zbora in pol. Prvi je v Republiki Italiji, drugi pri Svetem sedežu v Vatikanu, tretji, sicer manjši, pa pri FAO, organizaciji Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano. V Rimu je diplomatsko življenje zelo intenzivno. To je mesto, ki te vsrka vase. Tudi mi, ki smo vajeni predvidljivih časovnih in drugih okvirov bivanja, prometa in komuniciranja, se moramo prilagoditi in sprejeti Rim takšnega, kot je. Na Rim imam zelo lepe spomine. Potem sem bil štiri leta namestnik slovenskega veleposlanika v Berlinu v Nemčiji."
Domnevam, da je bil Berlin pravo nasprotje Rimu.
"V Nemčiji je mentaliteta drugačna, čeprav je Berlin multikul-turna metropola, v kateri lahko brez težav najdeš svoje mesto in opravljaš svoje delo. Čeprav je Berlin po razsežnosti primerljiv z Rimom, je življenje v njem lažje.
Promet je drugačen in v enem dnevu lahko opraviš več stvari kot v Rimu, kjer nikoli nisi vedel, ali boš za pot do dogodka potreboval eno ali dve uri. Vse se je začenjalo z zamikom, odvisno od ocene organizatorjev. Pri organizaciji obiskov visokih predstavnikov so se stvari v Rimu včasih še usklajevale, čeprav se je obisk že začel. Na zunaj je bilo seveda vse videti brezhibno, čeprav je bilo treba vložiti več energije. Ni pa bilo to nekaj, kar bi bilo moteče in bi onemogočalo delo. V Berlinu je bil način dela drugačen. Ker je bilo vse natančno v naprej planirano, je bila potem kratkoročna vsaka sprememba problem."
Po Berlinu je prišel na vrsto Celovec. To je okolje, kjer živi slovenska manjšina.
"Nekaj izkušenj z reševanjem manjšinskih vprašanj sem dobil že na veleposlaništvu v Rimu. Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve sem vedno delal v sektorjih, ki so bili
zadolženi za evropske in sosednje države. Kljub temu sem se na novo dolžnost v Celovcu več mesecev zelo skrbno pripravljal. Študij na dunajski diplomatski akademiji pa mi je dal širši, dunajski pogled na koroško stvarnost, saj je akademija ustanova avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve. Tako sem lahko našel ustrezno osnovo za delo. Na Koroškem sem želel spoznati in se pogovarjati s čim več ljudmi, ne le s predstavniki slovenskih organizacij in ustanov, in začutiti življenjski utrip manjšine. Po odzivih sodeč mi je to uspelo."
Letos se vam mandat v Celovcu izteka. Boste ohranili na Koroško lepe spomine?
"Ja. Tudi na številna nova prijateljstva. Delo na Koroškem je bila pozitivna izkušnja. Tako kot v vsakem delu se tudi v mojem prepletajo pozitivne in negativne stvari, ki pa jih ne smemo jemati preveč osebno, saj so del službe."
Jože Košnjek
Marina Stara s.p.
Turkova ul. 21, 1215 Medvode
ŠIVANJE ŠIVANJE ŠIVANJE
Modno oblikovanje, šivanje po meri (od slavnostnih do vsakdanjih oblačil), šivanje za močnejše postave, vsa težja in drobna popravila (krajšanje, ožanje, manjava zadrg, podlog ...) PRIDEMO TUDI DO VAS! DELOVNI ČAS PO PREDHODNEM NAROČILU Informacije po tel.: 040/354 018, MARINA DIZAJN, Marina Stare s.p.,Turkova ulica 21, 1215 Medvode
SOTOČJE - 25
Vrt
Ptice v vrtu
V zimskem času, ko hrane ni na pretek, se bomo pticam s krmljenjem vsaj malo oddolžili za pomoč čez leto. Obenem pa nas bodo v teh pustih dneh razveseljevale in nas ob začetku pomladi pozdravljale s petjem.
Februaija so tla še pokrita s snežno odejo in zaradi tega je količina hrane za ptice omejena. Zato lahko v tem času, ko dela na vrtu še ni, poskrbimo za ptice, ki nam skozi celo leto pomagajo na vrtu. Lovijo nam škodljive žuželke ter s tem pripomorejo pri vzgoji zdravih pridelkov v sadovnjaku in vrtu.
Pticam pomagamo preživeti zimo tako, da jim nastavljamo hrano, ki jo pozimi težje najdejo. Postavimo jim krmilnice, ki jih kupimo ali pa jih izdelamo sami. Postaviti jih moramo tako, da preprečimo dostop mačkam, ki bi ptice lahko poškodovale. Če želimo ptice tudi opazovati pri hranjenju, krmilnice nastavimo na vidno mesto, blizu oken, da jih bomo lahko gledali iz hiše. Krmilnice naj imajo streho, ki bo ščitila hrano in ptice pred padavinami. Vanje jim nasujemo raznoliko hrano; različna semena (sončnično, laneno, bučno, konopljino), proso, ovsene kosmiče, žitarice, nesoljene zemeljske oreščke, orehova jedrca, mandlje, koruzo, želod, rozine, majhne količine suhih krušnih drobtin, jabolka, banane, sir ... Poleg vse naštete hrane jim lahko pripravimo tudi pogače, ki jih izobesimo po drevesih. Izdelamo jih tako, da različne modelčke napolnimo s semeni, jih opremimo z vrvico, s katero bomo pogačo obesili, nato pa semena zalijemo z lo-
jem, ki smo ga predhodno stalili. Ko se loj dobro ohladi, pogače vzamemo iz modela in jih obesimo na želeno mesto. Loj s semeni lahko vlijemo tudi v kokosove orehe, glinene cvetlične lončke, ter skupaj z narobe obrnjenim lončkom obesimo.
Sedaj je tudi čas, da očistimo stare gnezdilni-ce, ki jih imamo na vrtu, in jih pripravimo na
novo sezono, iz votlih debel pa napravimo tudi nove, ter tako pticam olajšamo iskanje in izdelavo gnezd. V zimskem času, ko hrane ni na pretek, se bomo pticam vsaj malo oddolžili za pomoč čez celo leto. Obenem pa nas bodo ptice v teh pustih dneh razveseljevale ter nas ob začetku pomladi pozdravljale s petjem.
Rok Kogovšek
PRODAJNI PROGRAM
•	lončnice, darilni program, aranžiranje
•	semena vrtnin in poljščin
•	sredstva za varstvo rastlin
•	krmila in krmne komponente za domače živali
•	poljedelska in specialna gnojila
•	vse za male žival
•	orodje, škropilna tehnika
•	gospodinjski in industrijski plin
AKTUALNA PONUDBA
SEMENSKI KROMPIR
PREDNAROČILA SEM. KORUZE
GNOJILA
VRTNA SEMENA
ČEBULČEK, SEMENSKI ČESEN
LONČNICE, REZANO CVETJE, PRIMULE
ZAVIJANJE IN ARANŽIRANJE DARIL
NE POZABITE NA DROBNE POZORNOSTI ZA VALENTINOVO
PRODAJALNE
MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška cesta 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska cesta 67, 1210 Ljubljana-Šentvid, tel.: 01/5124-666
26 - SOTOČJE
Šport in rekreacijal
Medvoška olimpijca že v Vancouvru
Deskarja na snegu Rok Flander in Izidor Šušteršič sta že v olimpijski vasi. 16. februarja letita v Panoramo, kjer bodo s Kanadčani opravili zadnje priprave pred olimpijsko tekmo, ki bo 27. februarja.
Medvode - Jutri, 13. februarja, se v Vancouvru v Kanadi začenjajo boji za olimpijska odlič-ja. Na olimpijskih igrah, na progah v Cypress Mountainu, bosta nastopila tudi dva Medvošča-na, dva deskarja na snegu, in sicer Rok Flander iz Dragočajne in Izidor Šušteršič iz Seni-čice. Za čim višja mesta se bosta borila v paralelnem veleslalomu, ki bo na programu zadnji dan iger, 27. februarja. Oba sta že v Vancouvru, kamor je deskarska reprezentanca odpotovala v sredo. Predvsem Flander je šel na pot z lepo popotnico, saj je bil na zadnji tekmi svetovnega pokala, ki je bila 6. februarja v Sudelfeldu v Nemčiji, peti. V letošnji zimi se mu je sicer enkrat uspelo uvrstiti na stopničke. Z njima smo se pogovarjali pred odhodom čez lužo.
Kako sta zadovoljna z dosedanjo sezono?
Rok: "Rezultati, ki sem jih dosegal v letošnji sezoni, zaenkrat ne odražajo moje trenutne forme. Vedno so bile kakšne malenkosti, ki so botrovale, da mi še na nobeni tekmi za svetovni pokal v tej zimi ni uspelo zmagati. Moj cilj je bil seveda biti v najboljši formi februarja. Na zadnjih treningih v Kranjski Gori, ki sem jih opravil pred tekmo v Nemčiji, sem pokazal res vrhunske vožnje. Poleg tega sem zmagal na "mojem" deskarskem spektaklu na snežnem stadionu v Mariboru, na Flander snowboard showu, ki je bil konec januarja. Ta zmaga mi veliko pomeni, saj sta bila za mano Avstrijca Benjamin Karl in Andreas Prommegger, ki sta bila na najvišjih dveh stopničkah na zadnji tekmi v Nemčiji, Karl pa je vodilni deskar v svetovnem pokalu."
Izidor: "V letošnji sezoni so bila prizorišča tekem odlično pripravljena, v nasprotju s prejšnjo, ko smo imeli na večini tekem obupne pogoje. Poleg tega smo imeli veliko sreče z vremenom. Na tekmah pa sem v bojih na izpadanje naredil veliko začetniških napak in svoje delo žal opravil polovično, kar pomeni, da sem prvo vožnjo zmagal, v drugi pa naredil kakšno res neumno napako. Veseli pa me, da so bile dobre vožnje zares dobre in ne glede na končni rezultat sem se veselil predvsem tega. Najvišje sem bil na šestem mestu."
Če primerjata letošnjo in lansko sezono: je napredek, ste vnesli kakšne spremembe?
Rok: "To je zelo kompleksno vprašanje, na katerega je težko odgovoriti z nekaj stavki. S trenerjem Gillesom Jaquetom sva v tehniko uvedla nove komponente. Moje vožnje so vrhunske, se mi pa pogosto zgodi kakšna napaka. Ko bodo te nove komponente povsem utečene, ko bodo začele funkcionirati, bom zelo neugoden nasprotnik. Poleg tega je nekaj tehničnih sprememb, sprememb na radiusu deske. V Vancouvru bom imel štiri, pet desk, na sezono pa jih "obrnem" okrog petnajst. Kar se tiče mojih voženj v letošnji zimi, so boljše kot lani, ko sem imel težave z boleznijo, in po pljučnici fizično nisem bil več pravi."
Izidor: "Napredek je predvsem v opremi. Lansko sezono so nam obljubili denar na zvezi,
Rok Flander
ki pa ga nismo dobili, težko je tudi s sponzorji. Dobesedno sem preživotaril celo lansko leto in odvozil vse tekme s samo eno desko. Glede na vse je bila praktično misija nemogoče, da sem naredil olimpijsko normo in rezultate, ki sem jih dosegel. Z opremo sem bil zelo nekonku-renčen. Letos sem dobil podporo olimpijskega komiteja in opravil vse treninge ter si privoščil več nove opreme. Žal pa ne morem pohvaliti deskarske zveze, ki mi ne nudi veliko."
Kako so potekale zadnje priprave?
Rok: "V tednu pred tekmo v Nemčiji sem naredil dva zelo kvalitetna treninga v Kranjski Gori. Po Nemčiji in pred odhodom v Kanado sem s kondicijskim trenerjem Draganom Bos-ničem v Mariboru opravil še kondicijski trening. Vesel sem, da bo z mano tudi v Kanadi, kjer se bo pridružil na zadnjih pripravah, ki jih bomo od 16. februarja pa do nekaj dni pred tekmo imeli s kanadsko reprezentanco v Panorami v bližini Calgaryja, približno eno uro leta iz Vancouvra. Tam bomo kovali rezultat."
Izidor: "Te zadnje priprave skupaj s Kanadčani bodo zelo pomembne, tako kot trening nekaj dni pred tekmo, ko bom videl, kakšen bo sneg. Močno upam, da ne bo težav z opremo."
Vama je Vancouver kot mesto všeč? Kaj pa proga?
Rok: "Vancouver je zame med najlepšimi mesti na svetu, zelo prijazno za bivanje. Umeščeno je v neverjetno lepo naravo, arhitektura je zelo moderna. Vse je na visoki ravni. V takem okolju se dobro počutim. Tam sem bil doslej trikrat, nazadnje lani aprila, ko sem prav na progah, kjer bodo tekme, treniral s Kanadčani. Bil sem edini nekanadčan, ki je tam treniral. Teren mi ustreza. Ima dva prehoda. Zgornji del je strm, v sredini je ravninski del, potem pa prehod v ciljno strmino s srednjim naklonom. Prvi prehod v ravnino je del, kjer bi lahko koval dober rezultat."
Izidor: "Moram priznati, da je Vancouver eno najlepših mest. Imajo morje in trideset minut stran olimpijska prizorišča. Res je, da me
Izidor Šušteršič
vsako velemesto fascinira po svoje, tukaj pa je neke vrste športni luksuz. Morje in sneg. Kar se proge tiče, bi lani na njej morali imeti tekmo, a je žal odpadla. Ker sem zjutraj treniral drugje, si je nisem ogledal."
Kakšne so vajine želje, cilji?
Rok: "Doseči dober rezultat, ki pa je medalja. To so moje nastavitve v glavi. Je pa nivo visok in potrebno je biti realen. Tekma bo težka in še posebej zato, ker bomo imeli tekmo samo v paralelnem veleslalomu, je težko karkoli napovedovati."
Izidor: "Želja je samo ena: dobro tekmovati na lep sončen dan! Glede na letošnje rezultate in posamezne vožnje pa ima najboljših dvajset tekmovalcev možnost za medalje."
Je olimpijski nastop za vaju velika psihična obremenitev ali tekma kot ostale?
Rok: "Olimpijske tekme ne bi posebej izpostavljal, jemljem jo kot vsako drugo."
Izidor: "Bil sem že na prejšnjih olimpijskih igrah in moram priznati, da je to res posebna tekma. Mislim pa, da mi bo pritisk in veliko gledalcev v oporo, da enostavno tisti dan ne smem delati napak. Sicer pa bo to verjetno tekma kot vsaka druga svetovnega pokala, kjer gre vedno po sistemu pokaži, kaj znaš. Tekmovalce poznam, tako da ne bo nič posebnega."
Kako se koncentrirata pred startom?
Rok: "Dan pred tekmo ponavadi počivam, skušam čim bolj uživati v dobri hrani, pogledam kakšen dober film ali preberem dobro knjigo. Zjutraj na dan tekme pa naredim serijo vaj, ki telo spravijo v pogon."
Izidor: "Moja koncentracija je malo hecna. Pred tekmo si ogledam progo dva- do trikrat, odvisno od časa. Naredim nekaj voženj, nato je pa že ura za na start. Tam mi serviser uredi desko, jaz pa v mislih nekajkrat prevozim progo. Na samem startu se rad pogovarjam s trenerjem, se šalim s snemalcem. Zadnjih nekaj sekund pa preklopim na startni ritem. Včasih vse skupaj zgleda ne resno."
Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič
SOTOČJE - 27
I Šport in rekreacija
Prvič najboljša v absolutni konkurenci
Smučarski tekač Rok Tršan v absolutni konkurenci zmaguje na razdalji, Amel Ščuk pa v sprintu. Oba sta nastopila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Medvode - Medvoški tekači na smučeh so v letošnji zimi med najboljšimi v Sloveniji. Dva, Rok Tršan iz Valburge (TSK Valkarton Logatec) in Amel Ščuk iz Preske (TSK Merkur Kranj) sta postala celo absolutna državna prvaka med posamezniki, Rok kar dvakrat. Oba sta bila tudi v slovenski reprezentanci, ki je nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijskem smučanju, ki ga je gostil nemški Hinterzarten, potekalo pa je od 25. do 31. januarja.
Največja uspeha Roka Tršana na domačih tekmah sta gotovo prav omenjena naslova državnega prvaka, in sicer na 10 kilometrov v klasični tehniki in v zasledovanju (15 kilometrov v prosti tehniki), ki sta bila zanj prva v absolutni konkurenci. "Z dosedanjo sezono sem zelo zadovoljen, sploh v zadnjem mesecu mi je šlo odlično. Osvojil sem dva naslova absolutnega državnega prvaka, vodim v skupnem seštevku alpskega pokala, na mladinskem svetovnem prvenstvu sem osvojil 16. mesto v dvojnem zasledovanju," je pojasnil Rok Tršan, ki pred sezono takšnih rezultatov, kot pravi, ni pričakoval: "V začetku sezone s pripravljenostjo nisem bil zadovoljen, čeprav so bili rezultati kljub temu dobri. Prava forma je prišla januarja. Tudi na mladinskem sve-
tovnem prvenstvu mi na prvih dveh tekmah ni šlo, čeprav sem bil odlično pripravljen. Na tretji tekmi pa sem dosegel 16. mesto, kar je za moja leta odlično. Drugi slovenski tekmovalci so se pred mano pri tej starosti uvrščali na mesta okrog 50." Kljub temu da iz leta v leto kaže velik napredek, pa ostaja na trdnih tleh in o debiju v svetovnem pokalu ne želi preveč razmišljati: "Nočem nič prehitevati." Rok je član tekaškega kluba iz Logatca, pa tudi slovenske mladinske reprezentance.
Amel Ščuk, tekač Merkurja iz Kranja, pa je domačo tekaško sceno malce presenetil na državnem prvenstvu v sprintu v klasiki, kjer je bil najboljši v absolutni konkurenci. "Tudi zame je bil ta naslov malce nepričakovan, čeprav sem vedel, da je sprint v klasični tehniki moja disciplina. Na zmago kljub temu nisem upal. Naslov mi pomeni zelo veliko. To je moj največji uspeh, kaj je bil doslej, se sedajle res ne spomnim. Bilo je kar nekaj tekem, ki sem jih dobro odtekel," je dejal 19-letni Amel Ščuk, ki nastopa v kategoriji juniorjev. O sebi pravi, da je sila skromen fant. Kljub temu, da najboljše rezultate dosega v sprintu, pa se ne želi posvetiti le tej disciplini.
Maja Bertoncelj
Amel Ščuk se je takole veselil naslova najboljšega sprinterja v klasičnem slogu za leto 2010 - z medaljo v ustih.
KOZMETIČNI SALON
MANIKURA S_r¥ ¿Til KOZMETIKA UČENJE OBRAZA U-^JLU PEDIKURA
TEA PLAZAR s. p., D0N0VA c. 2,1215 MEDVODE TEL.: 01/36-15-265, GSM: 041/24-24-19
Danes se je potrebno ustaviti in si vzeti trenutek samo zase. Prepustite se rokam strokovnjaka, ki bodo poskrbele za vaše dobro počutje in vas popeljale v svet narave in lepote, kjer sta edini zapovedi vaše ugodje in sprostitev.
HYDRO-LIFE TRETMA intenzivni tretma za dehidrirano kožo (45 minut) 20 € NUTRY LIFE intenzivni hranljivi tretma s kavijarjem (45 minut)	20 €
NEGA KUPEROZNE IN OBČUTLJIVE KOŽE (45 minut)	20 €
Pri plaalu desetih intenzivnih tretmajev za obraz vam podarimo 15% popust
ANTICELULITNI PAKETI:
•	4x kavitacija (40 minut), 10x etektrostimutaciuja (30 minut), 10x limfna drenaža (30 minut)
•	4x kavitacija (40 minut), 10x anticelulitna masaža (30 minut), 10x limfna drenaža (30 minut)
•	6x kavitacija (40 minut), 6x limfna drenaža (30 minut)
•	3x kavitacija (40 minut), 15x elektrostimulacija (30 minut)
•	15x elektrostimulacija (30 minut), 15x limfna drenaža (30 minut)
•	15x anticelulitna masaža (30 minut), 15x limfna drenaža (30 minut)
NOSEČNICE: Vaša koža je na hudi preizkušnji in da koža na trebuščku ne bo dobila nezaželenih strij, vam v našem salonu nudimo
•	čokoladno razvajanje, s katerim bomo kožo nahranili z bogatim kakavovim in kartie maslom, z izvlečkom kokosa in poprove mete. 23 €
Za vaše otekle in utrujene noge pa vam je na voljo relaksacijska masaža nog, ki pomaga izboljšati cirkulacijo in s tem omili oteklost in utrujenost nog. 23 € Popusti se med seboj ne seštevajo in veljajo ob plaalu z gotovino.
Več o naši ponudbi na www.temi.si ali po telefonu: 041/24-24-19
Medvoški hokejisti na masters igrah
Kranj - Med 25. in 31. januarjem so na Gorenjskem potekale prve "olimpijske" igre za rekreativne športnike, starejše od 25 oziroma 30 let, imenovane Svetovne zimske masters igre. Skoraj tri tisoč nekdanjih in sedanjih vrhunskih športnikov ter rekreativcev iz 42 držav se je pomerilo v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, smučarskih skokih, hokeju na ledu in dvoranskem nogometu. Največja zvezda iger je bil nekdanji finski smučarski as Matti Nyka-nen, ki je skakal v Žireh. Na hokejskem turnirju pa sta nastopili tudi dve medvoški ekipi. V kategoriji 25+ so bili tretji hokejisti AmSo Medvode, v kategoriji 40+ pa so se na četrto mesto uvrstili Jeleni (slednji so na sliki med tekmo z ekipo iz Srbije).
M. B., foto: Gorazd Kavčič
28 - SOTOČJE
Šport in rekreacijal
Urejanje prog in vzgoja mladih
To sta po besedah predsednika Aleša Galofa glavna cilja ŠD ŠRC Preska. Proge imajo zgledno urejene, za uporabo pa je treba plačati, podnevi štiri evre, za tek v večernih urah pa pet evrov.
Na progah Športno-rekreacijskega centra Preska so januarja nordijski kombinatorci tekmovali za točke Alpskega pokala (oba dneva je bil najboljši Slovenec Marjan Jelenko, spredaj), jutri in v nedeljo pa bodo še za točke celinskega pokala. Jutri bodo tudi tekme smučarskih tekačev za pokal Geoplin.
Medvode - Letošnja zima je takšna, kot so si jo v ŠD ŠRC Preska, kjer skrbijo za urejanje prog tamkajšnjega Športno-rekreacijskega centra, le želeli. Imajo dovolj naravnega snega, nizke temperature pa so jim omogočile, da so na zalogo naredili tudi umetnega in si obetajo še dolgo zimo.
V društvu so torej zadovoljni, med nekaterimi uporabniki prog pa je nekaj nejevolje. V letošnji zimi namreč uporabo prog prvič zaračunavajo. Dnevna karta stane štiri evre, nočna, za tek na osvetljenih progah, pa pet evrov. "Proge redno dvakrat na dan vzdržujemo s teptalnim strojem, možnost teka je tudi od 17. do 21. ure, razen ob nedeljah. Vse to pa prinaša stroške, zato je treba uporabo prog plačati. Ljudje tega še niso vajeni, a kdor želi teči na dobrih in dnevno urejenih progah, ne glede na to pride. Obisk bo še večji, ko drugod snega ne bo več dovolj. Mi smo umetnega naredili na zalogo in v primeru odjuge ga bomo dodajali na progo pod gozdom. Mislim, da bomo letos imeli dolgo sezono," je povedal Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska. Trenutno so urejene prav vse proge, krogi pa so dolgi od 2,5 do 3 kilometrov. Dobra zima jim je omogočila, da so po letu 2006 znova organizirali dan teka na smučeh. Potekal je 31. januarja. Predstavili so, kako poteka servis in vzdrževanje smuči, obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi prikaza obeh tehnik teka, ki je potekal pod vodstvom Nevenke Omerzu. "Zanimanje je zelo veliko. Tek na smučeh je vse bolj popularen. V društvu organiziramo tudi tečaje, ki so dobro obiskani, prav tako je veliko zanimanja za izposojo opreme," pravi Galof. Dobra zima in popularnost teka sta botrovali tudi k povečanju
članstva v društvu: "Članstvo je poskočilo vsaj za trikrat, če ne še več, in to v le nekaj dneh. Po najboljših močeh se bomo trudili, da naredimo kakšnega dobrega tekmovalca. Trudimo se, imamo dovolj opreme in tudi strokoven kader. Kdor bo vztrajen, bo imel vse pogoje za uspeh. Naš cilj je delati z mladimi in urejati tekaške proge za rekreacijo." Člani društva so uspešni tudi na tekmovanjih, najboljše rezultate pa dosegajo sestre Žavbi Kunaver: Anja, Nina in najmlajša, 11-letna Saša, ki se v letošnji zimi kar redno uvršča na stopničke: "Z dosedanjo sezono sem zelo zadovoljna. Med uspehi bi izpostavila zmago na sprintu v klasiki na tekmi slovenskega pokala, 3. mesto na
državnem prvenstvu, prav tako v klasiki, in drugo mesto v Sappadi na FIS tekmi. Moja želja je sezono v seštevku pokala končati med najboljšimi tremi."
Eden od ciljev društva je tudi organizirati tekmovanja na najvišji ravni. Januarja so gostili tekaški del Alpskega pokala nordijskih kom-binatorcev, prav tako v sodelovanju z SK Triglav Kranj pa bodo 13. in 14. februarja na progah v Preski nordijski kombinatorci tekmovali za celinski pokal. 13. februarja bodo tudi tekme smučarskih tekačev za slovenski pokal Geoplin. Obeta se torej pester tekmovalni konec tedna.
Maja Bertoncelj
Z najboljšim skakalcem lige
KK Tinex Medvode je trenutno na visokem, petem mestu, na lestvici 1. B slovenske košarkarske lige.
Medvode - Košarkarji Tinex Medvode odlično nastopajo v 1. B slovenski košarkarski ligi. Po odigranih osemnajstih tekmah so z enajstimi zmagami in sedmimi porazi z 29 točkami na petem mestu. V vodstvu je ekipa Maribor Messer.
Medvoški košarkarji imajo v svojih vrstah najboljšega skakalca lige. To je 204 centimetre visoki 28-letni center Dušan Dolinar, ki ima v povprečju slabih enajst skokov na tekmo. Dolinar je tudi najbolj učinkovit igralec v ekipi, najboljši podajalec ekipe je 25-letni Matic Cilgič, najboljši strelec pa 32-letni Dean Bunčič, ki je tudi kapetan. V medvoški klub se je vrnil po dveh sezonah igranja v Cerknici. "Letošnja ekipa je mlada in perspektivna, ki pa potrebuje še nekaj izkušenj. Kljub temu je naš domet uvrstitev od tretjega do šestega mesta," pravi Dean Bunčič, ki si na domačih tekmah želi več podpore s tribun. Ljubitelji košarke vabljeni na naslednjo tekmo, ki jo bodo Medvoščani 20. februarja z začetkom ob 19. uri odigrali doma v Športni dvorani Medvode. Nasprotnik bo težak, prav vodilna ekipa iz Maribora. Sicer pa v ligi tekmuje še 13 ekip, saj je ekipa Gradišče Cerknica pred 13. krogom izstopila iz tekmovanja.
Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina
Ekipa KK Tinex Medvode se bori za uvrstitev v zgornjo polovico lestvice.
SOTOČJE - 29
Avto -
Prvič razglašeni najvarnejši
Na varnostnem preizkusu Euro NCAP je bil lani najboljši Volkswagen Golf.
Neodvisni evropski konzorcij za preverjanje varnosti avtomobilov EuroNCAP je tokrat prvič objavil lestvico najbolj varnih štirikolesnikov, ki so jih preverili lani. Prvo mesto na lanski lestvici si je kot najvarnejši prislužil Volkswagen Golf šeste generacije, ki je tudi po novi varnostni shemi, ko je v večini različic zahtevan elektronski sistem stabilnosti, dobil največ točk med tekmeci. Na drugi in tretji stopnički nemškemu prvaku sledita dva japonska hibridna avtomobila Honda Insight in Toyota Prius, na četrto mesto se je uvrstil Hyundai i20, peto mesto pa so si razdelili kar trije in sicer Toyota Avensis, Volvo XC 60 in Opel Astra.
Konzorcij Euro NCAP je lani sicer preizkusil varnost pri 33 avtomobilih. Skupna varnostna ocena posameznega modela je rezultat štirih preizkusnih trčenj, preizkusov posameznih komponent in zaključnega inšpekcijskega pregleda za potrditev rezultatov in preverjanja elementov varnostne opreme. Ker so bili lani zaostreni kriteriji za ocenjevanje, so se na varnostnem preizkusu znova znašli avtomobili, katerih varnost so ocenili že v letih 2007 in 2008 in so še v proizvodnji.
Poleg razglasitve najbolj varnih avtomobilov so pri Euro NCAP opozorili tudi na modele, kjer bo treba varnost še izboljšati; najslabše sta
se lani izkazala Toyota Urban Cruiser in Suzuki Alto.
Matjaž Gregorič
AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA
pjTO JAMNf/f
d.o.o.
■	Priprava vozila za zimo
■	Splošni servis vozil
■	Diagnostika vseh tipov vozil!
■	Servis klimatskih naprav!
■	Bosch servis!
Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.jamnik@siol.net
AVTOLICARSTVO LAKTOM d.O.O.
OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE
Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode
Tel.: 05/ 971 14 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarstvo@evj-kabel.nel
LAKIRANJE V KOMORI
Polin - Italija
STANDOX AVTOLAKI
Marko Banič s.p.
Zbilje 4a, 1215 Medvode tel.: 01 361 34 55, 361 41 87, gsm: 041 944 087
GG
naročnine
04/201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si
30 - SOTOČJE
Oglasi I
-J


rscije
'n
MEKON LOKA D.O.O.
Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka
tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si www.mekon-loka.si
JEZIKOVNI TEČAJI
M	I V Vt	K I	v vt	v vt
• Angleščina Nemsana Italijanščina
v
M	W V«	H	W V«	W Vt
•	Španščina Francoščina Ruščina
■	V Vt	It V Vt	A	I v vt
•	Japonščina Poljščina Arabščina
M ■	V Vt	■ _ t VVt	|#t . tvvt
•Slovenščina Latinščina Kitajščina
TEČAJI ZA PROSTI ČAS
Mozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile

RAČUNALNIŠKI TEČAJI
• Windows Word Excel Power Point
ZA: učence dijake študente odrasle upokojence
KDAJ? Pričetki od 15. februarja dalje.
Na voljo je
več kot 200 različnih terminov.
PONUDBA
Na voljo so začetni
in nadaljevalni tečaji ( od 1. do 7. stopnje ), utrjevanje
šolske snovi, priprava na maturo, individualni pouk, tečaji za zaključene skupine.
SOTOČJE - 31
Zbogom tiskarski škratje...
teka 11 ]»net
VrSKftRNA I'ii-.SKO
Zidarstvo Mrak - gradimo z vami
Na obrobju Polhograjskih Dolomitov, nekje na sredini poti med vasjo Preska in vzpetino s cerkvijo sv. Jakoba, leži vasica Studenčice, ki se ponaša s številnimi uspešnimi obrtniki in podjetniki. Mednje sodi tudi obrtno podjetje Zidarstvo Mrak.
Zidarstvo Mrak je družinsko podjetje, ki ga je leta 1992 ustanovil tukajšnji vaščan Jožef Mrak. Z izvajanjem obrti je začel kot samozapos-len. S pomočjo družine in tesnih sodelavcev, z minimalno delovno silo ter majhnim osnovnim kapitalom je skromno obrtno dejavnost razvil v hitro rastoče podjetje, ki trenutno zaposluje 22 delavcev.
Poleg osnovne dejavnosti, to je izvajanje vseh gradbenih in delno obrtniških del, opravlja še posredovanje pri obrtno-instalacijskih storitvah. Gradi poslovne in stanovanjske objekte s pripadajočo komunalno infrastrukturo, objekte nizkih gradenj, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov ...
Kakovostno izvajanje del, strokovno svetovanje in ob upoštevanju želja strank kompromisne rešitve pri vsakem poslovnem sodelovanju so za kolektiv Zidarstva Mrak bistvenega pomena. V zasledovanju teh ciljev že od ustanovitve strokovno sodeluje s podjetjem Gradles inženiring, d. o. o., Medvode. Uspešno poslovno sodelujejo s številnimi podjetji v medvoški občini in po vsej Sloveniji. Mrakovo podjetje je znano po korektnem sodelovanju in kakovostnem izvajanju del.
Podjetje je leta 1994 med prvimi na trgu začelo vzporedno z gradbeno dejavnostjo nuditi tudi storitve z avtodvigali (izvajanje avtoprevozov z razlaganjem, strojna pomoč pri raznih montažah, ...). Od nakupa prvega delovnega stroja leta 2005 podjetje izvaja tudi vsa zemeljska dela od izkopov gradbenih jam, utrjenih nasipov, zasipov, urejanja okolice zgrajenega ali obstoječega objekta do izvedbe vseh rušitvenih del.
Podjetje Zidarstvo Mrak nudi avtoprevoze vseh razsutih tovorov, pa-letnih in daljših tovorov ter tudi izredne prevoze.
V zadnjih nekaj letih se intenzivno povečuje izvajanje del z avtodvi-galom pri dvigu konstrukcij in materialov vseh vrst, pomoči pri izvedbi
montažnih objektov (Jelovica Hiše, d. o. o., Hiše Honka,...), pri obnovitvah ali rekonstrukcijah industrijskih sistemov (Tinex vzdrževanje, Količevo) in posredovanje prevozov in storitev z avtodvigalom kvalitetnim izvajalcem.
Podjetje se zaveda svoje soodvisnosti z razvojem kraja, zato po svojih močeh sodeluje pri vseh skupnih dejavnostih ožje in širše okolice. Zelo aktivno je pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, kjer priskoči na pomoč z vsemi razpoložljivimi kapacitetami in znanjem.
Zidarstvo Mrak se ponaša s številnimi zgrajenimi poslovnimi objekti: Cementni izdelki Jarc, Mizarstvo Mrak, AMF, Colf, J&S International ... Gostinskimi objeti: Na Vihri, Pr Juri, Dobnikar-rekonstrukcija, Harlekin, Bencak-rekonstrukcija, ... stanovanjskimi objekti na obali in številnimi objekti po vsej Sloveniji.
Podjetje se zaveda, da so najboljša reklama zanj zadovoljne stranke, zato temu posveča kar največjo pozornost tako pri pridobivanju in izvajanju del kot tudi pri spremljanju izvedenih del v garancijskem roku in tudi kasneje.
Zaradi imena, ki si ga je podjetje ustvarilo v letih delovanja, se zadovoljne poslovne stranke vračajo ali pa svoje pozitivne vtise posredujejo naprej in s tem širijo krog potencialnih partnerjev.
ZIDARSTVO MRAK
JOŽEF MRAK s.p.
Studenčice 42, 1215 Medvode Tel.: 01/36 17 603 Fax: 01/36 14 532 GSM: 041 635 044 (zidarstvo) 041 654 808 (prevozi)