la URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 18 Ljubljana, sobota 26. Julija 1980 Cena 9 dinarjev Leto XXXVII 1097. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti Razglaša se zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. julija 1980 in na seji Zbora občin dne 11. julija 1980. St. 0100-101/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci v združenem delu davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: davek) po določbah tega zakona. XI. DAVČNI ZAVEZANCI 2. člen Zavezanci za davek so temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, v katerih niso organizirane temeljne organizacije združenega dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne zadružne organizacije, temeljne organizacije kooperantov, delovne organizacije kooperantov, v katerih niso organizirane temeljne organizacije kooperantov, pogodbene organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki opravljajo dela za delovne ali druge organizacije združenega dela, za kmetijske in druge zadruge, za poslovne skupnosti, za bančne organizacije in za zavarovalne skupnosti. 3. člen Davčni zavezanec po tem zakonu je tudi temeljna organizacija združenega dela, ki ima sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa v smislu zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizije med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks trajno opravlja dejavnost tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije. III. DAVČNA OSNOVA 4. člen Davčna osnova, od katere se obračunava in plačuje davek, je doseženi dohodek davčnega zavezanca, zmanjšan za: — del skupnega dohodka, ki pripada drugim organizacijam združenega dela iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi; — del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem; — znesek obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela v delovni ali drugi organizaciji združenega dela; — del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih, vendar največ do višine 75 odstotkov amortizacije, izračunane po predpisih (minimalnih stopnjah); — prispevek za biološka vlaganja v gozdove; — del dohodka, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini, če je bil ta del dohodka obdavčen po predpisih države, v kateri je bil dosežen; — del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova vlaganja sredstev v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje; — odstotni del povprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, ki je določen z zakonom, s katerim se določajo davčne stopnje; — dodatek za nočno delo, delo na dan tedenskega počitka in delo ob praznikih; — del sredstev rezerv, ki jih je davčni zavezanec namenil brez obveznosti vračanja za pokrivanje izgub v drugih temeljnih organizacijah združenega dela v letu, za katero se ugotavlja davčna obveznost. IV. DAVČNE STOPNJE 5. člen Davčne stopnje so proporcionalne in različne po dejavnostih glede na pogoje za pridobivanje dohodka in glede na planske usmeritve o razporejanju dohodka za ustrezno obdobje. 6. člen Višina davčnih stopenj se določi s posebnim zakonom pred začetkom obdobja, za katero se ugotavlja davčna obveznost. Davčne stopnje se določijo praviloma za srednjeročno plansko obdobje, lahko pa tudi za posamezno koledarsko leto. Davčne stopnje se lahko med letom spremenijo le, če so nove stopnje nižje od dotedanjih. V. DAVČNE OLAJŠAVE 7. člen Davčne olajšave se določijo s tem zakonom in z zakonom, s katerim se določajo davčne stopnje. Davčne olajšave se lahko med letom spremenijo le, če so ugodnejše za davčnega zavezanca. Davčne olajšave se uvedejo tako, da se zmanjša davčna osnova ali da se zniža višina obračunanega davka. 8. člen Davčna osnova iz 4. člena tega zakona se zmanjša za zneske, ki jih je davčni zavezanec v obdobju, za katero se ugotavlja davčna obveznost, vložil: — v razvoj prednostnih dejavnosti, za katere je to določeno z družbenim planom SR Slovenije ali z zakonom, s katerim se določajo davčne stopnje v skladu z akti, s katerimi se določa politika izvajanja družbenega plana SR Slovenije v posameznem letu; — v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju; — v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja; — v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin; — v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak; — v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo; — v pridobitev materialnih pravic domačega izvora, ki se v skladu z zakonom štejejo za osnovna sredstva, In sicer patenti, licence, modeli, vzorci in žigi ter v opremo za uvedbo teh materialnih pravic v proizvodnjo; — v naložbe za odpravo nočnega dela; — v programe ljudske obrambe in v zavarovanje družbenega premoženja po načelih družbene samozaščite; — v stanovanjsko Izgradnjo. Davčna osnova se zmanjša tudi za: — štirikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji, v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ter v investicije na območju SAP Kosova; — trikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec na drugačni osnovi vložil v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji ter v investicije na območje manj razvitih republik v SFR Jugoslaviji. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje po prejšnjih odstavkih, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 9. člen Davčnim zavezancem-izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo, in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana davčna osnova se zmanjša še: — za 50 odstotkov, če znaša odstotni delež od 15 do 25 odstotkov; — za 75 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 25 do 50 odstotkov; — nad 100 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 50 odstotkov. 10. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka posebnih organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in od dohodka loterijskih organizacij, ki prirejajo igre na srečo po posebnem zakonu. Davčnim zavezancem, pri katerih je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 odstotkov invalidnih oseb, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 odstotkov, davčnim zavezancem, pri katerih je od celotnega števila delavcev zaposlenih od 5 do 10 odstotkov invalidnih oseb, pa se plačilo obračunanega davka zniža za 40 odstotkov. 11. člen Davčnim zavezancem, ki imajo sedež na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, določenih na podlagi posebnega zakona, se plačilo obračunanega davka zniža za 90 odstotkov za tri leta, odkar so bili na novo organizirani in so začeli z dejavnostjo z novimi zmogljivostmi. VI. PRIPADNOST DAVKA 12. člen Davek je prihodek SR Slovenije. Prihodek od davka, ki ga plačajo pogodbene organizacije združenega dela. odstopa SR Slovenija občinam, kjer je sedež teh organizacij. VII. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA 13. člen Davek se obračunava za obdobje, za katero davčni zavezanci sestavljajo periodični obračun in zaključni račun. 14. člen Davčni zavezanec mora v roku, ki je predpisan za predložitev neriodičnega obračuna oziroma zaključnega račune predložiti enoti službe družbenega knjigovodstvu, ori kateri ima žiro račun, obračun davka na posebnem obrazcu. Obrazec za obračun davka predpiše republiški sekretar za finance. 15. člen Davčni zavezanec plačuje med letom mesečne akontacije za davek v sorazmerju z višino davčne osnove po zadnjem obračunu poslovnega rezultata. Akontacije se plačujejo najpozneje do desetega dne v mesecu za preteki: mesec. 16. člen Davčni zavezanec ne obračunava in ne plačuje davka za obdobje, za katero je v periodičnem obračunu oziroma zaključnem računu izkazal izgubo v poslovanju po določbah 52. člena zakona o ugotavljanju ih razporejanju celotnega prihodka in dohodka. 17. člen Če je davčni zavezanec plačal z akontacijami manjši znesek, kot bi bil dolžan plačati po obračunu davka ob periodičnem obračunu oziroma zaključnem računu, mora razliko med plačanimi akontacijami in obračunano obveznostjo vplačati hkrati s predložitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa. 18. člen Ce je davčni zavezanec plačal z akontacijami večji znesek, kot bi bil dolžan plačati po obračunu davka ob periodičnem obračunu oziroma zaključnem obračunu, predloži službi družbenega knjigovodstva nalog za vračilo preveč plačanega davka. Ce davčni zavezanec ne predloži naloga za vračilo preveč plačanega davka, se mu ta znesek šteje za delno vnaprejšnje plačilo naslednjih akontacij. 19. člen Ce davčni zavezanec ne plača akontacije ali razlike po obračunu davka na dan zapadlosti, mora za zamujeno dobo plačati obresti po obrestni meri 12 odstotkov na leto. 20. člen Služba družbenega knjigovodstva opravlja v skladu s tem zakonom in predpisi o službi družbenega knjigovodstva vsa opravila v zvezi s kontrolo obračuna in plačevanja davka. Vlil. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa s 15.000 dinarji, se kaznuje za gospodarski prestopek davčni zavezanec, če v nasprotju z določbami tega zakona o ugotavljaju davčne osnove (4. člen) in davčnih olajšav (7. do 11. člen) navede v obračunu davka napačne podatke in je zaradi tega prišlo do znižanja davčne osnove oziroma Višine obračunanega davka. Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 22. Člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek davčni zavezanec, če v predpisanem roku ne predloži obračuna davka (14. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Določbe o zmanjšanju davčne osnove iz drugega odstavka 8. člena ter določbe o znižanju obračunanega davka iz 11. člena tega zakona se v letih 1981, 1982 in 1983 uporabljajo tudi za naložbe oziroma za obveznosti davčnih zavezancev na območjih, ki so veljala za manj razvita območja.v SR Sloveniji v srednjeročnem planskem obdobju 1976 do 1980 24. člen V obdobju Od 1. januarja do 30. aprila 1981 plačujejo akontacije za davek le davčni zavezanci, določeni po dosedanjih predpisih, in sicer na način, kot je določeno z navedenimi predpisi. Davčni zavezanci, ki glede na določbe prejšnjega odstavka v obdobju od 1. januarja 1981 do 30. aprila 1981 ne bodo plačevali akontacij, - obračunajo in plačajo davčno obveznost za navedeno obdobje hkrati s predložitvijo periodičnega obračuna Za )7rvo trimesečje 1981. 25. člen Obračun davka in vplačilo razlike davka po zaključnem računu za leto 1980 se opravita po dosedanjih predpisih. 26. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS. št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/74 in 8/78) in 1.' točka prvega odstavka 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78). 27. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 422-17/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik 1 Milan Kučan 1. r. 1098. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 34S. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena] tretjega odstavka 243. člena'in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja Izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora Združenega dela in Zbora občin dne 11. julija 1980 sprejela ODLOK o razdelitvi presežka prihodkov po zaključnem računu Loterijskega zavoda Slovenije za leto 1979 za namene iz 4. točke 7. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije I Loterijski zavod Slovenije je po zaključnem računu za leto 1979 dosegel 2,848.326 dinarjev več prihodkov od loterije, ekspresne loterije in lota, kot jih je pričakoval po finančnem načrtu za leto 1979. II Presežek prihodka iz I. točke tega odloka se razdeli takole: dinarjev 1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana 155.000 2. Zveza slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana 140.000 3. Društvo mišično in živčno mišično obolelih Slovenije, Ljubljana 84.000 4. Zveza paraplegikov SR Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost 80.000 — za investicije v počitniški objekt v Novigradu 560.326 5. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost 125.000 — za sofinanciranje izgradnje Varstveno delovnega centra v Ljubljani Šiška 1,188.000 6. Zveza društev invalidov Slovenije, Ljubljana 157.000 7. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana 47.000 8. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Ljubljana 82.000 9. Društvo multiple skleroze Slovenije, Kočevje 27.000 10. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 48.000 11. Rdeči križ Slovenije, republiški od - bor, Ljubljana 123.000 12. Planinska zveza Slovenije, gorska reševalna služba, Ljubljana 27.000 13. Zveza društev diabetikov Slovenije, Ljubljana 5.000 St. 47-4/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1099. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja Izvršnega odbora Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. julija 1980 sprejela ODLOK o razdelitvi dela prihodka Loterijskega zavoda Slovenije za leto 1980 za namene iz 4. točke 7. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1980 znaša 52,035.900 dinarjev se razdeli takole: dinarjev 1. socialno-humanitarnim organizacijam 34,344.000 2. telesnokulturnim skupnostim 15,441.900 3. Za VIII. Mediteranske igre v Splitu 2,250.000 Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v prihodkih od loterije, ekspresne loterije 4n lota. Telesnokulturne skupnosti so udeležene v prihodkih od športne napovedi. Za prispevek k financiranju VIII. Mediteranskih iger v Splitu je namenjeno 3 odstotke prihodkov športne napovedi iz sklada dobitkov. II Znesek 34,344.000 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka, se razdeli med socialno-humanitarne organizacije in druge porabnike za socialno-humanitarne namene takole: 1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana 2. Zveza slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana 3. Društvo mišično in živčno-mi-šično obolelih Slovenije, Ljubljana 4. Zveza paraplegikov SR Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za investicije v počitniški objekt v Novigradu ■ 5. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za sofinanciranje izgradnje Varstveno delovnega centra v Ljubljani Šiška 6. Zveza društev invalidov Slovenije, Ljubljana 7. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana 8. Z^eza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za udeležbo reprezentance invalidov na Olimpijskih igrah 9. Društvo multiple skleroze Slovenije, Kočevje 10. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 11. Rdeči križ Slovenije, republiški odbor, Ljubljana 12. Planinska zveza Slovenije, gorska reševalna služba, Ljubljana 13. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, Ljubljana 14. Zveza društev diabetikov, Ljubljana dlnerjev 4.527.000 4.203.000 2.526.000 2.417.000 1.400.000 3.737.000 812.000 4.694.000 1.396.000 2.471.000 300.000 803.000 1.159.000 2.949.000 580.000 250.000 120.000 III Znesek 15,441.900 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 2. tega odloka, se razdeli telesnokulturnim skupnostim občin na območju katerih so bili doseženi prihodki od športne napovedi. 4 Dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku se uporabljajo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture. IV Znesek 2,250.000 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 3. tega odloka, se nameni kot udeležba SR Slovenije pri financiranju VIII. Mediteranskih iger leta 1979 v Splitu (Uradni list SFRJ, št. 58/76). V Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije iz prvega odstavka I. točke pod 1. in 3. tega odloka se bo izplačeval mesečno, tako, kot bodo pritekali prihodki zavoda, sorazmerno z zneski, ki so določeni za navedene organizacije. Del prihodkov iz prvega odstavka I. točke pod 2. tega odloka se bo izplačeval telesnokulturnim skupnostim občin trimesečno, tako, kot bodo pritekali prihodki zavoda. VI Če Loterijski zavod Slovenije ne doseže prihodkov ki jih pričakuje po finančnem načrtu za leto 1980, se sorazmerno zmanjšajo sredstva organizacijam iz I. točke tega odloka. Vil Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več prihodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1980, se bo naknadno razdelil presežek prihodkov ob zaključnem računu zavoda za leto 1980 organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka. Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več prihodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1980 na športni napovedi, se presežek razdeli organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 2. in 3. tega odloka. St. 47-4/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1100. Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena, 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. julija 1980 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji skupne izjave o soglasju za izvajanje evropske akcije v zvezi z izdelavo projekta o uporabi elektronske opreme na magistralnih cestah Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji skupne izjave o soglasju za izvajanje evropske akcije v zvezi z izdelavo projekta o uporabi elektronske opreme na magistralnih cestah, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije predložila v soglasje Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 010-15/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1101. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke urugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela hi Zbora občin dne 11. julija .1980 sprejela r ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1819) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1819), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-315/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1102. Na podlagi 215. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1980 obravnavala obvestilo o odstopu predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Ugotovila 1. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša je na podlagi prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slo- veni j e in 231. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih odstopil; 2. odstop predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ima po drugem odstavku 395. člena ustave SR Slovenije za posledico odstop celotnega Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; 3. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ostane na podlagi tretjega odstavka 395. člena ustave SR Slovenije v svoji funkciji do izvolitve novega Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. St. 0207-1/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1103. Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 160. člena, 1. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in V. točke odloka o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje (Uradni list SRS, št. 7-350/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1980 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika in članov Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje V Komisijo Skupščine SR Slovenije za informiranje se izvolijo: za predsednika: Vlado Beznik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; za člane: Ivan Godec, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; Ludvik Golob, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; Olga Gregorčič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Nataša H i r š m a n, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije; Ivan Hrastnik, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Jože Kirič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Boris Rosina, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije; Zlatka Strgar, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije; Aleksander Ternovec, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije; Aleksander Varga, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; Jože Varl, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. St. 0201-1/80 Ljubljana, dne 11. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1104. Na podlagi 23. alinee 335, člena, 3. alinee 350. člena in 394. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških Upravnih organih (Uradni list SRS, št. 23-1149/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopblitičnega zbora dne 16! julija 1980 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev I Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli: Janez Zemljarič. II Za podpredsednike Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolijo: Jože Florjančič, mag. Vlado Klemenčič, Dušan Šinigoj. III Za člane Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolijo: Boris Č i ž m e k Tomaž Ertl, Andrej Grahbr, Jernej Jan, Tatjana Kosovel, Martin Košir, Ivo Marenk, Jože Pacek, Majda Polj a n š c k , Milivoj Samar, Marjan Simič, Anton Slapernik, Borut S n u d e r 1, dr. Lojze Ü d e , Tone V a h e n , Marko Vraničar, dr. Iztok Winklèr, Marija Zupančič-Vičar IV Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se imenujejo: Boris Cižmek — za predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide; Tomaž Ertl — za republiškega sekretarja za notranje zadeve; Andrej Grahor — za predsednika Republiškega komiteja za promet In zveze; Jernej Jan — za predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje; Tatjana Kosovel — za predsednico Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo; Martin Košir — za republiškega sekretarja za ljudsko obrambo; Ivo Marenk — za predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Pacek — za republiškega sekretarja za pravosodje, upravo in proračun; Majda Poljanšek — za predsednico Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo; Milivoj Samar — za predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje; Marjan Simič — za predsednika Republiškega komiteja za delo; Anton Slapernik — za republiškega sekretarja za finance; Borut Žnuderl — za predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve; dr. Lojze Ude — za predsednika Republiškega komiteja za zakonodajo; Tone V a h e n — za predsednika Republiškega komiteja za informiranje; Marko Vraničar — za predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo; dr. Iztok Winkler — za predsednika Republiškega komiteja za kulturo in znanost; Marija Zupančič-Vičar — za predsednico Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. St. 0207-1/80 Ljubljana, dne 16. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1105. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. šlena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alihee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter *1. člena in 222. člena zakona o sistemu državne up-rave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter 0 republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) in 47. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-279/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1980 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za finance in o razrešitvi In Imenovanju namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve I Imenuje se: mag. Stanko Debeljak — za namestnika republiškega sekretarja za finance. II Razreši se: Tomaž Ertl — dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve. Imenuje se: Ivan V i n k 1 e r — za namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve. St. 111-6*0 Ljubljana, dne 16. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1106. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, Št. 8-57/65), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. julija 1980 sprejela ODLOK o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta Prešernovega sklada Potrdijo se spremembe in dopolnitve statuta Prešernovega sklada, ki jih je sprejel upravni odbor Prešernovega sklada na seji dne 17. junija 1980. St. 022-87/80 Ljubljana, dne 16. julija 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1107. Na podlagi tretjega odstavka 390. člena ustave SR Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na 37. seji dne 27. junija 1980 sprejelo ODLOK o razrešitvi in imenovanju člana komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja Zvonimir Zalar se razreši dolžnosti člana komi-uije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja. Cvetko Vidmar se imenuje za člana komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja. St. 0216-1/74 Ljubljana, dne 27. junija 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 1108. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, ut. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80, 16/80 in 17/80) 1. V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje ob Savi se: — v stolpcu 7 stopnja 4,74 nadomesti s stopnjo 4,75; — v stolpcu 8 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo 1.05; — v stolpcu 10 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,85; — v stolpcu 11 stopnja 8,11 nadomesti s stopnjo 7,68; — v stolpcu 14 stopnja 8,95 nadomesti s stopnjo 9,38. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 15. julija 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič L r. 1109. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79 in 66/79) izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 16/80 in 17/80) se v tabeli točke 2 pri zaporedni številki 59 občina Zagorje ob Savi stopnja 8,95 nadomesti s stopnjo 9,38. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 15. julija 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1110. Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/ 79) ter skladno z dopolnili 23.a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije 0 politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1980, sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 20. junija 1980 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva 1. člen V 6. točki 2. člena sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva (Uradni list SRS, št. 5-312/80) se doda nov tretji odstavek, ki glasi: Stabilizacijska osnova za izračun nadomestila določena v prvem odstavku te točke ne velja za izračun nadomestila za čas porodniškega dopusta. 2. člen Razlika izplačanih nadomestil po 1. členu tega sklepa se pokrije na način dogovorjen s 7. členom dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976 do 1880 za leti 1679 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1-24/ 79). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 8. marca 1080 dalje. St. 022-1/1980 Celje, dne 20. junija 1980. Predsednik skupščine Občinske zavarovalne skupnosti Celje Franc Horvat 1. r. 1111. Na podlagi sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva (Uradni list SRS, št. 5/80) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 20. junija 1980 sprejela SKLEP o pogojih, načinu in postopkih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in na področju ocenjevanja delazmožnosti 1. člen Zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in sklep o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva zavezuje Zdravstveni center Celje, da uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in ocenjevanje delazmožnosti organizira tako, kot narekujeta citirani določili. 2. člen Zdravstveno stanje in primere, 'ki opravičujejo uporabnike do nadomestila osebnega dohodka ugotavljajo zdravniki. Zdravniki za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela so: — pristojni zdravnik in zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo žena ter dispanzerju za varstvo predšolskih in šolskih otrok, — konzilij zdravnikov spécialistov, formiran pri TOZD center medicina dela Celje. 3. člen Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja pristojni zdravnik: — v TOZD center medicine dela Celje, razen v tistih dispanzerskih enotah medicine dela, ki ne opravljajo redne dejavnosti v obratnih ambulantah; — v TOZD splošne medicine Celje in TOZD ZP Store, razen v dispanzerjih, ki po naravi dela ali populacijskih skupinah ne spada v dejavnost ocenjevanja delazmožnosti. 4. člen Za delavce, ki so zaposleni v TOZD, OZD, SOZD in drugih organizacijah in imajo lastno zdravstveno službo, oziroma sklenjen sporazum — pogodbo z zdravstveno organizacijo, ugotavljajo zadržanost od dela ti zdravniki, oziroma zdravniki zdravStene organizacije, s katero je sklenjen sporazum — pogodba. 5. člen Zdravnik posameznik, ki ugotavlja začasno zadržanost od dela, lahko zahteva strokovno mnenje konzilija zdravnikov, kadar je potrebno tudi mnenje specialistov za ugotovitev zadržanosti od dela 6. člen Zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo žena, ugotavlja zadržanost od dela le za bolezni, ki so v zvezi z nosečnostjo, kakor tudi za čas porodniškega dopusta. Zdravnik-pediater ali zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo predšolskih otrok ali v dispanzerju za varstvo šolskih otrok in mladine na območju zdravstvene skupnosti, ugotavlja zadržanost od dela uporabnika le zaradi nege obolelega otroka, starega do 7 let oziroma 15 let na podlagi pismene izjave uporabnika, da v njegovi družini ni drugih za nego sposobnih članov. 7. člen Zdravstveni center preko konzilija specialistov v osnovni zdravstveni službi organizira in izvaja notranji strokovni nadzor in s tem zagotavlja ustreznost strokovnega ugotavljanja zadržanosti od dela (nezmožnost za delo). 8. člen Zdravnik, ki delavcu nudi nujno zdravniško pomoč, pa ni pristojni zdravnik, ter zdravnik, ki izven kraja stalne zaposlitve delavca nudi delavcu zdravniško pomoč in izvaja druge ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem, ne more ugotavljati začasne zadržanosti od dela. 9. člen Kadar zdravnik iz predhodnega člena ugotovi nezmožnost za delo, se je delavec dolžan v treh dneh zglasiti pri pristojnem zdravniku, ki lahko ugotavlja zadržanost od dela, razen v primerih, ko zaradi narave obolenja, oddaljenosti ali drugih tehtnih razlogov ni sposoben priti do takšnega zdravnika. V tem primeru mora uporabnik predložiti potrdilo zdravnika z medicinsko dokumentacijo, da zaradi zdravstvenega stanja ni bil sposoben iti k pristojnemu zdravniku. 10. člen Uporabnik ima pravico zoper odločitev pristojnega ali izbranega zdravnika podati ugovor na konzilij zdravnikov specialistov ustmeno ali pismeno direktno na konzilij zdravnikov specialistov formiranem pri TOZD center medicine dela Celje, za naslednje TOZD: Center medicine dela Celje, Splošne medicine Celje, ZP Store, Center zdravstveno varstvo otrok in mladine (za dispanzer za varstvo predšolskih otrok in dispanzer za varstvo šolskih otrok in mladine) ter center za varstvo žena. 11. člen Ce organizacija, v kateri delavec dela, osnovna organizacija sindikata v tej organizaciji ali pristojni zdravnik dvomijo v verodostojnost navedb v potrdilu, predlagajo, da ugotovi začasno zadržanost od dela konzilij zdravnikov v kateri pristojnosti zdravnik dela. Z ugovorom uporabnika pošlje zdravnik, ki zdravi uporabnika konziliju zdravnikov specialistov vso zdravstveno dokumentacijo o bolezni uporabnika in svoje mnenje. 12. člen Konzilij zdravnikov praviloma pregleda uporabnika preden poda izvid in mnenje. Konzilij specialistov je dolžan uporabniku izdati pismeni izvid in mnenje, če: — z odločitvijo uporabnik ne soglaša, — se odredi skrajšan delovnik (4 urni), — se odredi uporabniku lažje delo. 13. člen V primeru, da uporabnik tudi z odločitvijo konzilija specialistov ni zadovoljen, ima pravico se pritožiti na odbor za prošnje in pritožbe občinske zdravstvene skupnosti, oziroma sodišče združenega dela. Kadar konzilij zdravnikov specialistov na predlog zdravnikov ugotovi nadaljnjo zadržanost od dela. seznani s to ugotovitvijo zdravnika, ki uporabnika zdravi in ugotavlja njegovo zadržanost od dela. 14. člen Zdravnik posameznik, ki uporabnika zdravi, napoti uporabnika na invalidsko komisijo v ocenitev, če traja zadržanost od dela zaradi nezmožnosti za delo daljši čas, najpozneje pa po 11 mesecih nepretrgane zadržanosti, oziroma po enem letu s skrajšanim delovnim časom. Ustrezno dokumentacijo za ocenitev mora poslati v roku enega meseca. 15. člen Zdravstvena svetovalca strokovne službe občinskih zdravstvenih skupnosti sta pooblaščena, da izvršita neposredni kontrolni nadzor v ustrezni ambulanti, kolikor stalež bolnih v posameznih TOZD ali drugih delovnih sredinah presega družbeno opredeljeno višino in v primerih, če se stališče In odločitve konzilija zdravnikov ne upoštevajo. 16. člen Strokovna služba zdravstvenega centra je dolžna, da mesečno poroča skupščini občinske zdravstvene skupnosti problematiko bolniškega staleža s prikazom odstopanja od sprejete politike v letnih programih, za zdraviliško zdravljenje pa posebej prikazala izkoriščeno programirano število primerov in dnevov. 17. člen Izvajanje opravil po tem statutarnem sklepu spada v dejavnost pristojne TOZD, financiranje pa se uredi s sporazumom o menjavi dela. Prav tako je v pristojnem TOZD upoštevati to dejavnost kot dodaten kriterij in merilo za nagrajevanje po delu za sodelujoče zdravnike specialiste v konziliju in za pristojne zdravnike ob predpostavki, da so realizirani stabilizacijski ukrepi v pogledu višine programiranega odstotka staleža bolnih. 18. člen Za konkretno izvajanje tega sklepa in sprejemanje operativnih sklepov je pristojen izvršilni odbor skupščine zdravstvene skupnosti. Seznam pristojnih zdravnikov, ki ugotavljajo zadržanost od dela sprejme zbor uporabnikov po predhodni strokovni uskladitvi s pristojnim TOZD Zdravstvenega centra Celje. Za urejanje zadev iz predhodnega odstavka v izrednih primerih nadomeščanja (redni dopusti, daljša odsotnost zaradi specializacije, nove namestitve itd.) se pooblašča, da lahko začasno pooblasti tudi nepristojne zdravnike za ocenjevanje delazmožnosti predsednik KPO TOZD v soglasju s predsedstvom skupščine občinske zdravstvene skupnosti. 19. člen S sprejetjem tega sklepa se razveljavi pravilnik o formiranju, sestavi in delu zdravniških komisij, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/77. 20. člen Ta sklep prične veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti, izvaja pa se od 1. maja 1980 dalje. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Franc Horvat 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1112. Da bi na območju ljubljanske zdravstvene regije zagotovili vsem delovnim ljudem in občanom programirano raven zdravstvenega varstva v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 in dopolnili k tem sporazumom za leto 1979 in 1980 ter samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih Iz zdravstvenega varstva, sklenejo občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Cen- ter, Ljubljana Mo.ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika ih Zagorje SAMOUPRAVNI SPORAZUM 10. Logatec 11. Ribnica 12. Trbovlje 13. Vrhnika 14. Zagorje 4.613.000 9.926.000 13.422.000 4.710.000 19.086.000 o solidarnem zagotavljanju dogovorjene ravni zdravstvenega varstva ter o razdelitvi solidarnostnih sredstev v letu 1980 1 S tem samoupravnim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana urejajo združevanje in delitev sredstev za solidarnostno zagotavljanje programiranega zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih po načelih enotnosti sistema, vzajemnosti in solidarnosti. 2 Sredstva za solidarnost za leto 1980 združujejo občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, in Ljubljana Šiška v skupnem znesku 176,964.000 din v sorazmerju z njihovimi dohodkovnimi možnostmi. Občinske zdravstvene skupnosti iz prvega odstavka te točke združujejo sredstva za solidarnost iz svojih finančnih načrtov na račun združenih sredstev. 3 t V primeru, da občinske zdravstvene skupnosti, ki so združene v Mestno zdravstveno skupnost Ljubljana, ne uresničujejo načrtovanih prihodkov po finančnih načrtih in zato ne bi bile sposobne realizirati svoje obveznosti do združevanja sredstev za solidarnost, bodo prevzele obveznost od združevanja teh sredstev tako, da bodo pred sprejetjem zaključnih računov med seboj poravnale zneske v razmerju in v višini kot jih bodo dogovorile v Mestni zdravstveni skupnosti Ljubljana. 4 Občinske zdravstvene skupnosti iz 5. točke tega sporazuma so upravičene do solidarnosti, če so sprejele prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva od 1. maja 1980 dalje vsaj v višini kot so prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki združujejo sredstva za solidarnost. ' 5 Sredstva iz solidarnosti prejmejo, če so izpolnjeni pogoji Iz prejšnje točke tega sporazuma, naslednje občinske zdravstvene skupnosti največ v znesku: din 1. Cerknica 9,560.000 2. Domžale 11,330.000 3. Grosuplje 12,877.000 4. Hrastnik 12,276.000 5. Idrija 12,577.000 6. Kamnik 13,183.000 7. Kočevje 17,039.000 8. Litija 16.806.000 9. Ljubljana Vič-Rudnik 19.559.000 in jih načrtujejo med prihodke v finančnih načrtih za leto 1980. Občinske zdravstvene skupnosti — dajalke solidarnostnih sredstev bodo združevale ta sredstva kot akontacijo in bodo ob zaključku ‘ poslovnega leta poračunale akontacijske zneske v skladu z določili tega sporazuma. 7 Občinske zdravstvene skupnosti iz 2. točke tega sporazuma, ki združujejo sredstva iz solidarnosti v letu 1980, bodo ob periodičnih obračunih, vendar najpozneje ob zaključnem računu opravile medsebojni poračun obveznosti glede na ugotovljene rezultate poslovanja in dohodkovne možnosti. 8* Občinska zdravstvena skupnost, ki prejme sredstva solidarnosti in ob koncu poslovnega leta izkaže presežek zbranih sredstev nad porabo, mora občinskim zdravstvenim skupnostim, ki združujejo sredstva za solidarnost, vrniti sorazmerni del prejetih solidarnostnih sredstev. Občinske zdravstvene skupnosti — dajalke solidarnosti lahko s posebnim sklepom, sprejetim v Mestni zdravstveni skupnosti namenijo nerealizirana sredstva solidarnosti za. sanacijo izgub drugih občinskih zdravstvenih skupnosti. 9 Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije in se objavi v Uradnem listig SRS. * — pri Občinski zdravstveni skupnosti Hrastnik se 1. odstavek 8. člena sporazuma glasi: »Občinska zdravstvena skupnost, ki prejme sredstva solidarnosti in ob koncu polletja izkaže presežek zbranih srfedstev nad porabo, mora občinskim zdravstvenim skupnostim, ki združujejo sredstva za solidarnost vrniti sorazmerni del prejetih solidarnostnih sredstev.« — pri občinski zdravstveni skupnosti Zagorje se 1. odstavek 8. člena glasi: »Občinska zdravstvena skupnost, ki prejme sredstva solidarnosti pa ne združuje sredstva za zdravstveno varstvo po višji prispevni stopnji, kot občinske zdravstvene skupnosti, ki dajejo solidarnost in ob koncu poslovnega leta Izkaže presežek zbranih sredstev nad porabo, mora občinskim zdravstvenim skupnostim, ki združujejo sredstva za solidarnost vrniti sorazmerni del prejetih solidarnostnih sredstev.« St. 022-278 Ljubljana, dne 25. junija 1980. 1113. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani na območju občinske zdravstvene skupnosti Zagorje po delegatih v skupščini skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 19. junija 1980 sprejeli , ZAČASNI SKLEP e ugotavljanju začasne zadržanosti od dela in drugih zdravstvenih stanj uporabnikov 1. člen Ta sklep določa način in postopke za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela in organe, ki odločajo o pravicah do socialne varnosti v zvezi s tem. 2. člen Ob opravljanju zdravstvenih storitev in izvajanju ukrepov, ki so v zvezi z zdravljenjem, zdravnik posameznik in kolegij zdravnikov ugotavljajo tudi stanja in primere, ki upravičujejo uporabnika do nadaljnjih zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil v primerih in v obsegu kot določa samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3. člen Pravice do zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil kot jih opredeljuje samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva so takoj izvršljive, ko zdravnik posameznik ali kolegij zdravnikov ugotovi, da so podane okoliščine, ki opravičujejo uporabnika do zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil, če z drugimi samoupravnimi splošnimi akti zdravstvene skupnosti ni drugače določeno. 4. člen Zdravstveno stanje, ki opravičuje uporabnike do zadržanosti od dela in do nadomestila osebnega dohodka in drugih pravic do socialne varnosti, ugotavljajo zdravniki, in kolegij zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. 1. Ugotavljanje zadržanosti od dela po zdravniku posamezniku in po kolegiju zdravnikov 5. člen Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja izbrani zdravnik v kraju bivanja ali zaposlitve najbližjem zdravstvenem domu. Za delavce, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, v čigar sestavi delujejo zdravstvene temeljne organizacije ali zdravstvene postaje, pa lahko začasno zadržanost od dela ugotavljajo tudi zdravniki v teh zdravstvenih temeljnih organizacijah ali v zdravstvenih postajah. Zdravnik, ki delavcu nudi nujno zdravniško pomoč pa ni izbrani zdravnik ter zdravnik, ki izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve delavca nudi delavcu zdravniško pomoč in izvaja druge ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem, ne more ugotavljati začasne zadržanosti od dela. Kadar zdravnik iz prejšnjega odstavka ugotovi nezmožnost za delo, se je delavec dolžan v 3 dneh zglasiti pri zdravniku, ki lahko ugotavlja zadržanost od dela, razen v primerih, ko zaradi narave obolenja, oddaljenosti ali drugih tehtnih razlogov ni sposoben priti do tega zdravnika. V tem primeru mora uporabnik zahtevati od zdravnika iz prvega odstavka, naj predloži izbranemu zdravniku v petih dneh po ugotovitvi zadržanosti od dela potrdilo da ni bil sposoben priti k zdravniku. Iz potrdila mora biti razvidna diagnoza, terapija in razlog, zaradi katerega ni mogel delavec potovati. Če organizacija, v kateri delavec dela, osnovna organizacija sindikata v tej organizaciji ali ižbrani zdravnik dvomi v verodostojnost navedb v potrdilu, predlaga, da ugotovi začasno zadržanost od dela kolegij zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti, v kateri izbrani zdravnik dela. 7. člen Začasno zadržanost od dela za čas porodniškega dopusta lahko ugotavlja tudi zdravnik, ki dela v< dispanzerju za varstvo žena. 8. člen Zdravniki — posamezniki iz 5. in 6. člena tega sklepa ugotavljajo zadržanost od dela do 30 dni, od 31. dni dalje pa kolegij zdravnikov, katerega sestav določi zdravstvena temeljna organizacija oziroma zdravstvena delovna organizacija. ' Zdravniki — posamezniki iz 5. in 6. člena tega sklepa ugotavljajo zadržanost od dela za nego otroka do starosti 7 let do 15 dni, zg nego otroka starega nad 7 let in drugih članov ožje družine do 7 dni. Kolegij zdravnikov ugotavlja zadržanost od dela v primerih iz prejšnjega odstavka do 30 dni oziroma do 15 dni. Kolegij zdravnikov napoti uporabnika na Invalidsko komisijo v ocenitev, če traja zadržanost od dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe daljši čas, najkasneje pa po dveh letih nepretrgane zadržanosti od dela oziroma po enem letu dela s skrajšanim delovnim časom (medicinska rehabilitacija). 9. člen Kolegij zdravnikov sestavljata najmanj dva zdravnika, in sicer izbrani zdravnik, ki je ugotavljal uporabnikovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela do 30 dni in še eden ali več zdravnikov iste zdravstvene temeljne organizacije oziroma zdravstvene delovne organizacije. 10. člen Zdravniki, ki po tem sklepu ugotavljajo začasno zadržanost od dela sodelujejo znotraj svoje zdravstvene temeljne organizacije in na ravni zdravstvenega doma (zdravstvene delovne organizacije) pri oblikovanju strokovnih kriterijev v zvezi z ugotavljanjem začasne zadržanosti od dela. 11. člen Zdravstveni dom (zdravstvena delovna organizacija) organizira in izvaja notranji strokovni nadzor in s tem zagotavlja ustreznost strokovnega ugotavljanja zadržanosti od dela (nezmožnost za delo). 12. člen Zdravnik-posameznik, ki ugotavlja začasno zadržanost od dela, lahko zahteva strokovno mnenje (strokovno pomoč) kolegija zdravnikov, kadar je potrebno pa tudi mnenje drugega ustreznega specialista za ugotovitev zadržanosti od dela. 2. Odločanje o zadržanosti od dela 13. člen Kadar uporabnik ne soglaša z ugotovitvami zdravnika — posameznika, ki je ugotavljal zadržanost od dela do 30 dni, ugotovi njegovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela kolegij zdravnikov. Kadar uporabnik ne soglaša tudi z ugotovitvami kolegija zdravnikov v primeru iz prvega odstavka tega člena, o zadržanosti od dela izda dokončno odločbo pristojni samoupravni organ temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge organizacije, v kateri uporabnik združuje delo. Kadar uporabnik ne soglaša z ugotovitvami kolegija zdravnikov o zdravstvenem stanju in zadržanosti od dela nad 30 dni, o zadržanosti od dela odloči in izda dokončno odločbo odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti. Odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti mora odločiti o zadržanosti od dela uporabnika v treh dneh po ugotovitvi zdravstvenega stanja po kolegiju zdravnikov. Morebitno uveljavljanje pravic do socialne varnosti pri pristojnem sodišču združenega dela ne zadrži izvršitve odločbe. 14. člen Odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: odbor) je skupen organ uporabnikov in izvajalcev v občinski zdravstveni skupnosti. Odbor tvorijo zdravniki, ki jih imenuje na predlog zdravstvene delovne organizacije — osnovne zdravstvene dejavnosti, skupščina zdravstvene skupnosti ter uporabniki, katerih število prav tako določi in imenuje skupščina zdravstvene skupnosti. Odbor deluje v senatih v sestavi dveh zdravnikov In enega uporabnika. Predsednik senata je uporabnik. 15. člen Kolegij zdravnikov praviloma pregleda uporabnika preden poda izvid ugotovitev in mnenje. Izjemoma in če je v zdravstveni dokumentaciji zadosti podatkov, lahko kolegij zdravnikov ugotavlja zdravstveno stanje in poda svoje strokovno mnenje brez poprejšnjega pregleda uporabnika. 16. člen Kadar uporabnik ne soglaša z izvidom, ugotovitvijo in mnenjem kolegija zdravnikov, zahteva, naj pristojni organ odloči o zadržanosti od dela. Kolegij zdravnikov v tem primeru pošlje po uporabniku, organu delovne organizacije, ki odloča o zadržanosti od dela, potrebno zdravstveno dokumentacijo o bolezni uporabnika (izvid, ugotovitev In mnenje). V primeru, kadar gre za zadržanost od dela nad 30 dni, pošlje kolegij zdravnikov potrebno zdravstveno dokumentacijo odboru. 17. člen Kadar se z ugotovitvami zdravstvenega stanja in zadržanosti od dela uporabnika ne strinja temeljna organizacija združenega dela, delovna skupnost, druga organizacija ali občinska zdravstvena skupnost v primerih iz 2. in 3. odstavka 6. člena tega sklepa, lahko organ, ki odloča o zadržanosti od dela pred izdajo izvida in mnenja kolegija zdravnikov zahteva dopolnitev zdravstvene dokumentacije od zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravnika, ki je izdal potrdilo o zdravstvenem stanju uporabnika. 18. člen Zoper dokončno odločbo organov iz 13. člena tega sklepa ima .uporabnik pravico začeti postopek za sodno varstvo pravic v 30 dneh po prejemu dokončne odločbe pri pristojnem sodišču združenega dela. 3. Prehodne in končne določbe 19. člen Izplačevanje denarnih nadomestil in povračil iz zdravstvenega varstva poteka po dosedanjem načinu in postopku, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti delovnih organizacij in zdravstvene skupnosti. 20. člen Naloge zdravniške komisije I. stopnje in zdravniške komisije II. stopnje, kakor jih opredeljujejo samoupravni splošni akti zdravstvene skupnosti, opravlja od dneva, ko ta sklep začne veljati, kolegij zdravnikov iz 8. člena tega sklepa. 21. člen Zdravniška komisija I, stopnje in zdravniška komisija II. stopnje kot izvedenska organa občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata zdravstveno stanje in začasno zadržanost od dela uporabnikov po dosedanjem načinu in postopku v vseh primerih nastalih do uveljavitve tega sklepa. 22. člen Določila samoupravnih splošnih aktov zdravstvene skupnosti, statutarni sklepi, pravilniki, drugi sklepi in drugi splošni akti, ki so v nasprotju s tem sklepom, prenehajo veljati. 23. člen Določbe o načinu in postopku za uresničevanje pravic po tem začasnem sklepu se uporabljajo do uveljavitve samoupravnega sporazuma o pogojih, načinih in postopkih za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva. 24. člen Navodilo za izvajanje tega začasnega sklepa izda izvršilni odbor skupščino zdravstvene skupnosti. 25. člen Ta sklep velja od 1. 7. 1980 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-2/80 Zagorje, dne 19. junija 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje Ivan Zore 1. r. 1114. Na podlagi 58. člena ustave SRS, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976 do 1980. leto ter ob upoštevanju temeljnih izhodišč in usmeritev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980, zlasti usmeritve o porastu sredstev za skupno porabo v 1980. letu, ter sprejete stabilizacijske programe občinskih zdravstvenih skupnosti, so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Zagorje, na seji dne 19. junija 1980 sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Za delavce in druge upravičence, ki so pridobili pravico do nadomestila osebnega dohodka in jim jé bila osnova za nadomestilo izračunana po 41. in 42. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 29/79 in 4/80) se osnova na novo preračuna tako, da se za 1980. leto poveča največ za 16 odstotkov in tako preračunano nadomestilo izplačuje od uveljavitve tega sporazuma dalje. 2. člen Določbe 1. člena tega samoupravnega sporazuma se ne uporabljajo pri usklajevanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela zaradi poroda. 3. člen Posmrtnina za 1980. leto znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din. 4. člen Pogrebnina za 1980. leto znaša 80 %> povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska in znaša 2.739 din. 5. člen S tem samoupravnim sporazumom se nadomestijo 42. (delno z omejitvijo na 16 “/o), 50. in 52. člen samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29/79 in 4/80) za 1980. leto. 6. člen Ta samoupravni sporazum velja od 1. 1. 1980 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-4/78 Zagorje, dne 19. junija 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje Ivan Zore 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1115. Na podlagi 2., 4., 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) 12. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 20. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/73, 29/76), 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 22. člena njenega statuta sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov na 12. redni seji dne 17. julija 1980 ugotovila, da je delavski svet komunalne Temeljne organizacije združenega dela Zale na svoji seji dne 27. junija 1980 ob soglasju IS S ML z dne 26. decembra 1978 določil cene in sprejel SPORAZUM o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah 1. člen Cene za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah so naslednje: A. Klasični pokop a) opravila pred pogrebom : din — dela v zvezi s pokojnikom 594 — izkop jame 1.104 b) pogrebna opravila: — pogrebno moštvo 1.207 — zasutje jame 276 c) opravila po pogrebu: ODLOK — prva ureditev groba d) uporaba novih poslovitvenih objektov e) uporaba gospodarskega dela objekta B. Žarni pokop a) opravila pred pogrebom: — dela v zvezi s pokojnikom — izkop jame b) pogrebna opravila : — pogrebno moštvo — zasutje jame c) opravila po pogrebu: — prva ureditev groba d) uporaba novih poslovnih objektov 195 o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1979 1.399 1. člen 386 Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1979. 594 276 2. člen Zaključni račun proračuna občine leto 1979 Izkazuje: Grosuplje za