LETO XIX., STEV. 19 SLOVENSKI fi izdaja in tiska Časopisno podjetj« Slovenski poročtTalec. — Direkten Radi J-anbaJba, Glavni in odgovorni n rednik? Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica St 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva nlica St l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike £20-463, za runanje 21-832/— Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljane It 60-KB-5-Z-S67. — Mesečna naročnina 230 din. LJUBLJANA, PETEK, 24. JANUARJA 1958 CENA 10 DIN V BEOGRADU ZASEDA LETNA SKUPŠČINA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Moderno socialistično kmetijstvo in socialistični odnosi v glavna naloga naše politike na vasi, fe dejal v svojem govoru na skupščini podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj Beograd, 23. Jan. (Tanjug). Davi se je v Beogradu začela V. redna skupščina Glavne zad‘ružne zveze Jugoslavije. Skupščino je začel predsednik Glavne zveze Paško Romac. Poleg približno 450 delegatov raznih zadružnih organizacij in zadružnih zvez, so skupščini prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in člani zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, Slavko Komar in dr. Marijan Brecelj, predsednik komisije za vas pri zveznem odboru SZDL Raja Nedeljkovič, predsednik Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic Jugoslavije Ivan Bukovid ter drugi politični in gospodarski voditelji. Na dnevnem redu je bilo poročilo o stanju zadrug in zadružnih organizacij, ki so ga tiskanega že prej razdelili med udeležence ter koreferati, ki obdelujejo najvažnejše probleme iz raznih delavnosti: »Kmetijske zadruge in socialistična preobrazba vasi«, "Kreditiranje kmetijstva in zadružne organizacije« ter »Kmetijske zadruge in mehanizacija kmetijstva«. — Izvlečke iz teh poročil bomo objavili v jutrišnji številki. samo v oskrbovanju našega trga, temveč tudi vzpodbuda in primer, kaj more dati moderno socialistično kmetijstvo. Socialistična kmetijska posestva začenjajo vplivati ne samo z enostavnim zgledom, temveč tud! s svojo gospodarsko močjo. Drugič, okrepilo se je spoznanje v pojmovanjih naših kadrov In v širokih delovnih množicah. Na skupščini Glavne zadružne zveze Jugoslavije je dopoldne govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, bi je govoril o uspehih naše politike na vasi in o vlogi kmetijskih zadrug pri , pospeševanju kmetijske proizvodnje in spreminjanju družbenih odnošajev na vaši. Govor E. Kardelja Tovariši in tovarišice! Dovolite, da vas pozdravim v imenu zveznega izvršnega sveta in vam zaželim uspeh pri delu. Znano je, da posvečajo vsi naš: vodilni politični in državni organ: sedaj veliko pozornost vašemu delu, oziroma razvoju in krepitvi kmetijskega zadružništva- Na tem področju se bije danes er.a zmed najvažnejših bitk naše socialistične graditve. Ne samo za socialistično izgradnjo sploh, temveč konkretna bitka za moderno veliko socialistično kmetijstvo in za uresničenje tistih ciljev, ki smo s jih postavili v naši gospodarski politiki v zadnjem času: zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi in okrepitev materialne podlaga naše družbe. Prepričan sem. da bo tudi ta skupščina s svojim razpravljanjem in sklepi prispevala k hitrejšemu in še bolj odločnemu napredku v smeri, po kateri gremo v zadnjih letih. Pretekli dve leti sta bili -leti znatnih uspehov na področju razvoja našega zadružništva in kmetijstva sploh. Ti uspehi so deloma rezultat znatno večjih investicij v kmetijstvu, deloma pa rezultat povečanih subjektivnih prizadevanj v tem sektorju. Želel bi predvsem poudariti ta drugi moment — namreč naša subjektivna prizadevanja v borbi za moderno kmetijstvo in za socialistično preobrazbo vasi, tembolj, ker smo določili za prihodnjo 5-letno dobo znatno večja sredstva i-n investicije v kmetijstvu, kakor so bila dosedanja- Glede na to so realne materialne možnosti, da dosežemo resne prelomne uspehe v borbi za moderno socialistično kmetijstvo, kolikor bodo sledila tudi nadalje subjektivna prizadevanja vseh naših družbenih organov. 2BSfcK da so pravilno postavljene kmetijske zadruge In Investiranja ustreznih družbenih sred- lzroelskl odgovor Jeruzalem, 23. jan. (AP). — Izraelska vlada je odgovorila danes na noto sovjetske vlade od 10. decembra lani, ki je podobna notam, poslanim tudi nekaterim drugim državam OZN. V odgovoru je rečeno, da bi Izrael pozdravil sovjetsko priporočilo Izraelu in arabskim državam, »naj začno neposre- stev v družbeno mehanizacij o in druga sodobna proizvodna sredstva ustvarila možnost za prehod iz drobnolastniške razcepljenosti zemlje k ustvarjanju modernega velikega socialističnega gospodarstva, ne da bi pri tem prišli v nasprotje z delov-' nim kmetom, temveč da bi sodelovali z njim tudi v njegovo lastno korist. Mislim, da pomeni ta zavest danes zelo resno materialno moč, ki nam zagotavlja, da bomo mogli iti v prihodnjih letih še hitreje in uspešneje v ustvarjanju modernega velikega kmetijstva in socialistične preobrazbe vasi. Čeprav sem govoril o pozitivnih rezultatih, ne mislim, da ni tudi negativnih pojavov. Ko boste na tej skupščini analizirali oblike In delovne metode zadrug, posebno na področju socialistične kooperacije in uvajanja družbenega nadzorstva nad izkoriščanjem zemlje, mislim zato, da je treba upoštevati tako pozitivne kakor tudi negativne strani. Nimam namen* »puščati m sedaij v analizo vseh teh oblik, metod in rezultatov. 2«lel bi poudariti samo eno stran te zadeve. Mislim, namreč, da j« treba v ocenjevanju posameznih oblik socialistične preobrazbe vasi in naglega razvoja kmetijstva izogibat! se obema skrai-nostima, ki prihajata ponekod do izraza v razpravljanjih. Na eni" strani.,'1 na*., pozitivni repuitati ne smejo uspavati in nam preprečiti, da ne bi videli to, kar je negativnega, kar ovira naglo gibanje naprej. Nasprotno, nekatere negativne strani te ali druge oblike naše borbe za naprednejše kmetijstvo nas ne smejo dovesti do tega, da bi zavrgli obliko samo ali metodo, ali pa avtomatsko zoževali fronto našega dela. Do takih odločitev prihajajo tovariši, kd niso spoznali razvoja v celoti, temveč vidijo osamljene pojave ali /K 'v- ■V W " Km,. Zelje so se Izpolnile. Veseli živ-žav odmeva po klancih pod Ceklnovim gradom — Foto: Svabič Diplomatska kronika BEOGRAD. — Predsednik epublike Josip Broz-Tito js danes ob 11. uri sprejel na poslovilni obisk dosedanjega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Norveške v Jugoslaviji g- Francisa Irgensa. Predsednik republike je med sprejemom odlikoval veleposlanika Irgensa z Redom jugoslovanske zastave I. stopnje za zasluge pri razvijanju in krepitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Norveško. Veleposlanika Irgensa je sprejel tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki mu je priredil poslovilno kosilo, ki so se ga udeležili visoki jugoslovanski državni funkcionarji in diplomatski uslužbenct norveškega zastopstva v Beogradu. KAIRO. — Jugoslovanski veleposlanik v Egiptu Josip Dje.r-dja je obiskal ministra za trgovino Noseira in se razgovar-jal z njim o vprašanjih, ki zanimajo Egipt in Jugoslavijo. Veleposlanika je spremljal svetnik za gospodarske zadeve Trumbič, * Bukarešta — V Bukarešto je prispela jugoslovanska delegacija na četverno konferenco o ribolovu v spodnjem toku Donave. Vodi jo član izvršnega sveta Srbije in predsednik Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije Nikola Djuverovič, Možnosti Je dovolf Cobot Lodge, Stassen in Halvard Lange o razgovorih med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni — Anketa v Veliki Britaniji jo pokazalo da večina zagovarja nujnost take konference N e w Tork, 23. jan. (AFP — Reuter). . Voditelj ameriške delegacije pri OZN Henry Cabot Lodge je izjavil sinoči v zdru-ženju novinarjev pri OZN, da bi bila ta organizacija lahko mesto za pripravljalne razgovore za konferenco najvišjih voditeljev, če ne celo najboljši kraj za konferenco samo. Dodal pa je, da Združeni narodi niso edina možnost. dna pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe in za sodelova- pa’samo -eno stran zadeve. Nv nje«. Izrael, majhna država, gativne pojave pa imamo in o DOSEŽENI USPEH! POTRJUJEJO, DA SMO NA BOBRI POTI Vsi veste, da se moremo v kmetijstvu manj kakor kjerkoli drugod zanašati na stihijo, ker je ta stihija drobnolastni-ška. Ako b-; šli po tej poti, bi samo krepili drobnolastniški egoizem, kar bi moglo povzročiti resnejšo škodo in zavreti napredek našega kmetijstva. Gledano s te strani, smo v zadnjih dveh letih dosegli zares ■dobre rezultate. Pomen teh rezultatov je predvsem v tem, ker nam potrjujejo, da smo na dobri poti. Tako že stopajo naša socialistična kmetijska posestva iz zaostalosti in majhnih pridelkov ter postajajo vse bolj zgled i Po pridelkih i po rentabilnosti poslovanja, postajajo realni ekonomski činitelji tudi na trgu in gospodarska moč že začenja bistveno vplivati na raz_ voj našega kmetijstva. Na drugi strani je kmetijsko zadružništvo, kakor je bilo poudarjeno tudi v referatih na tej skupščini, zaznamovalo močan pon, tako v materialni krepitvi zadrug, kakor tudi v vs« širšem povezovanju z individualnimi kmetovalci. V praksi naših zadrug so na-rtale mnogoštevilne oblike kooperacije, združevanja in obvladovanja drobnolastniške razcepljenosti zemlje. Te oblike so važne predvsem zaradi tega, ker omogočajo ponekod v večjem, ponekod pa v manjšem obsegu uporabo metod modernega kmetijskega gospodarjenja — ob povezovanju koristi družbene skupnosti s koristmi individualnega kmetovalca. Mislim. da je to največji uspeh v razvoju kmetijskega zadružništva zadnjih let. Seveda emo še daleč od tega, da bi Zaupnica Macmillanu London, 23. jan. (Reuter) — Britanski Spodnji dom je nocoj • 304 glasovi proti 262 izglasoval IUpii' .j Macmii-llanovi vladi v a njeno finančno politiko. mogli trdi.M, da po uspehi Iz-premenili tudi sam dirobnolast-niški značaj našega kmetijstva. No, s tem, kar je bilo ustvarjenega, sta bila dosežena vsekakor dva rezultata. Predvsem je bilo uvrščeno v naših kadrih spoznanje, da morejo biti naša kmetijska posestva, čeprav zavzemajo relativno majhen del obdelovalnih površin, resen čini teIj in gospodarska moč n« izven blokov, bi storil vse za preprečenje nove vojne in za prijateljsko sodelovanje, med narodi. Od svojih sosedov ne pričakuje Izrael ničesar razen miroljubne koeksistence na podlagi načel, poudarjenih v sovjetski noti«. Izraelski odgovor izraža tudi željo po tesnejšem gospodarskem jn kulturnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Izraelom, kar bi okrepilo mir na Srednjem vzhodu i-n morda sicer v skromne-m obsegu, a vendarle prispevalo k zmanjšanju napetosti v svetu- njih je treba tu razpravljati. Kes je na primer, kar je bilo tudi že na tem zborovanju poudarjeno, - da sklepajo naše za-' druge pogosto pogodbe z individualnimi kmetovalci, od katerih prejema družba zelo malo ali pa nič. Bistvo vprašanja pa ni v te*m ali je dobil kmetovalec mnogo ali malo — zakaj, ako bi mogli dati, bi mu dali tudi več, kakor dajemo — temveč gre za to, da bomo zagotovili, da bodo sredstva, ki jih vlagamo v kmetijstvo, čimbolj rentabilno izkoriščena. (Nadaljevanje na 2. strani) Eisenhowerjev svetovalec za vprašanja razorožitve Harold Stassen pa je dejal, da bi bila konferenca na naj višji ravni Delegacije in obiski Beograd — Od 17. do 24. januarja je bil na obisku v Jugoslaviji Helmut Kalbitzer, zvezni poslanec socialnodemokratske stranke Nemčije za Hamburg. V inštitutu ža proučevanje delavskega gibanja je imel predavanje o razvoju in dejavnosti SPD, imel je več sestankov z zastopniki SZDLJ in obiskal nekaj podjetij in ustanov. Poslanca Kalbitzer j a je sprejel tudi Veljko Vlahovič, predsednik zunanjepolitičnega odbora, v dosedanji zvezni ljudski skupščini. Zaletavost na vse strani Od našega stalnega dopisnika PARIZ, 23. Jan. (Po telefonu). Razprava v zunanji politik«' v francoski skupščini je končana, vladi Je izražena zaupnica yj>. njeno dosedanjo politiko s 334 glasovi proti 226. S tem so £i dane svobodne roke, da tudi v bodoče postopa tako »modro« kakor doslej. Toda če nič drugega je dovolj značilno že dejstvo samo, da je dnevna red predvideval, da bodo trije dnevi komaj dovolj, da skupščina oceni posamezna vprašanja, ki jih resnično ni bilo malo. Toda tako neznatna udeležba prvega dne kakor tudi številne interpelacije in njihov relativno zmerni ton in intervencija Gaillarda in Pineauja nosijo skupno značilno potezo. Ostati na površju dogodkov, izogibati se poglabljanju analiz, biti čimbolj meglen v pojasnjevanju preteklih* dogodkov in bodočih načrtov. Izjemo je predstavljala seveda skrajna desnica, ki se tudi tokrat nimogla odreči svojih bo-jaželjnih teženj in je ponovno zagovarjala in hujskala na vojno s Tunizijo. Ali e sploh mogoče spregovorita nekaj tako nesmotrnega in nespametnega v položau, ki tako očitno dokazuje francosko zaletavost, kakor je stališče neodvisnega poslanca Isomyja, ki je poudaril, da, kadar stopi v neko misijo general, tedaj m tega generala ne pošilja samega. Le malokdo v Bourbonski palači je ploskal takemu stališču. Kako bi tudi moglo biti drugače, ko je bilo večini popolnoma jasno, da so tudi tokrat obtožili Burgibo brez zadostnih dokazov in da vesti, ki prihajajo iz Tunizije o tem, da se bo delegat mednarodnega Rdečega križa Depreux najkasneje v ponedeljek sestal s štirimi ujetimi francoskimi vojaki, spravljajo v dokaj čudno luč nedavno grožnjo in reakcijo francoske vlade. Gaillardovo predsedovanje bo vsekakor zabeleženo v zgodovini francoskih vlad z vrsto dogodkov, za katere pri najboljši volji ne bo mogoče reči, da so Franciji v čast. Ne glede na našo prizadetost pripada prvo mesto med temi nezaželenimi in vsega obžalovanja vrednimi dogodki zadevi s »Slovenijo«. Celoten potek in posamezne informacije, do katerih se je moč dokopati, dokazujejo sicer, da je repriza primera Ben Belle, da je šlo .za akcijo obveščevalne službe, o kateri vlada ni bila vnaprej obveščena, ki jo je pa sedaj prisiljena »pokriti«.- To pa kaže, da vlada ni gospodar položaja, da ni tisti, ki upravlja z usodo države in da tudi ne stori ničesar, da bi tako stanje spremenila in preprečila v bodoče takšne in podobne izgrede. Stališče, ki ga brani francoska vlada, se ne da obraniti. Njeni razlogi se rušijo drug za drugim. Od kdaj so tihotapci vpisovali v tovorne liste blago, ki so ga tihotapili? Od kdaj so si tri tedne dopisovali s pristojnimi organi brez kakršnega koli skrivanja o vrsti blaga, da bi uredili predhodno vse formalnosti, ki so v zvezi z dovoljenjem za izkrcanje? In končno celo famoznega osnutka izdelanega v decembru leta 1956 o razširitvi nacionalnih voda na 50 km v tem primeru ni moč aplicirati, ker ima poveljnik »Slovenije« v rokah podpisan dokument, da je bil ustavljen na razdalji 60 milj od obrežja, kar pomeni 107 km od severnoafriške obale. Nič ni torej čudnega, če skušajo predstvniki vlade vso zadevo potlačiti, jo prenesti z diplomatskega na področje vojaških oblasti, ter so celo javno na zadnji tiskovni konferenci v Quani d'Orsayu dopustili možnost, da pravdo pred mednarodnim sodiščem v Haagu izgube in bi bili celo pripravljeni plačati odškodnino (zaenkrat sicer gre za izgubljeni čas, ker je ladja krenila s'svoje smeri). Ker se jim je zrušil pod nogami vsak pravni temelj, se sedaj zatekajo k nekakšnim psihološkim in čustvenim razlogom obrambe življenj svojih sinov. Čemu ne bi rajši francoska vlada storila tistega edino možnega koraka, da bi ta življenja res in enkrat za vselej obvarovala in končala vojno v Alžiru. Ta nezaslišani protizakoniti ukrep je sicer morda koristil Gaillardu v zadnji razpravi v skupščini, zato pa mu prav gotovo ni koristil na mednarodnem področju,* kajti kakšna vloga lahko pripada državi, ki na tak način krši najosnovnejša pravila mednarodnega prava in mednarodnega sodelovanja in jih je v vsakem trenutku pripravljena tolmačiti in falzificiratl v svojo lastno korisit. Vida HrmiSakovm, lahko tekom tega leta. Seveda pod pogojem, da Sovjetska zveza sestanek zares želi in da ne misli delati propagande. Stassen, ki je govoril na univerzi v Misuriju je rekel, da so Sovjeti doslej dokazali, da izpolnjujejo dane obljube in za primer navedel Avstrijo in sklenitev državne pogodbe na podlagi sporazuma med velikimi silami. Tudi norveški zunanji minister Halvard Lange je v parlamentu govoril o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom in sovjetskih predlogih za razorožitev. Izjavil je, da si Sovjetska zveza kljub propagandi iskreno želi popuščanje napetosti, da pa uspeh predlaganega se'stanka ni odvisen zgolj od ravni srečanja. Važno je, da še pred takim sestankom po zaupnih stikih za-g-tovijo uspeh srečanja. Neuspeh bi lahko vzbudil preveč pesimizma, je rekel Lange. Sovjetska zveza se trenutno čuti v premoči in je zato pripravljena na razpravo, razumljivo pa je, da si želi partnerja, ki se mu ni treba vsak hip posvetovati z zavezniki. Morda si sovjetski voditelji prav zaradi tega ž'!ijo bilateralnih pogajanj z ZDA. Če je tako, te možnosti ne bi smeli odkloniti. Znani nemški strokovnjak za vprašanje atomskega ža:w -nja dr. Sigmund Schmid pa je pozval bonnsko vlado, naj zahteva prepoved atomskega orožja, kaj- ti zastrupljanje zraka utegne biti katastrofalno za prihodnje generacije. Današnji »Daily Express« pa objavlja rezultate svoje ankete med bralci, ki kaže, da večina ljudi v Britaniji zagovarja sestanek najvišjih zastopnikov Vzhoda in Zahoda, sklenitev nenapadalnega pakta med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami in sporazum o prepovedi ato skih poskusov. 83 odstotkov Britancev je za sestanek, nenapadalni pakt zagovarja 75 odstotkov, prepovedi atomskih poskusov pa si želi 72 odstotkov pov-prašanih. V Avstriji uzakonjen referendum Dunaj, 23. jan. (Tanjug). — Avstrijski parlament je sprejel zakon o ljudskem referendumu, ki ga bodo uporabljali kot način posvetovanja z ljudstvom ob sprejemanju novih zakonov ali ob popolnih ali delnih spremembah ustave. S pomočjo referenduma lahko odstavijo tudi predsednika republike pred iztekom službene dobe, ki traja 6 let. Poslanci obeh koalicijskih strank, socialistične in ljudske, so poudarili, da pomeni zakon tesnejšo povezavo med ljudstvom in parlamentom in da s tem »uresničujejo neposredno demokracijo«. Za zakon so glasovali tudi komunistični poslanci. Vodja frakcije KPO Ko-plenig je pripomnil v debati, da s tem ni bil narejen noben bistven korak k razširitvi demokracije v Avstriji. SREDIŠČE DEBATE — AL2IR Pariz, 23. jan. (Tanjug.) — Francoski premier Gaillard je v zaključnem govoru ob koncu zunanjepolitične debate dejal, da je francoska vlada pripravljena sodelovati na konferenci predsednikov vlad, ki jo predlagajo sovjetski voditelji pod pogojem, da se najprej sestanejo ministri za zunanje zadeve in jo dobro pripravijo. V središču zunanjepolitične debate pa je bil spopad v Alžiru, ki zaradi gibanja za nacionalno neodvisnost vodi k splošnemu poslabšanju odnosov Francije z vrsto drugih držav, čim dlje se vleče vojna, ki traja že štiri leta. Poslanci 'koalicijskih strank in vlada so bili v tej točki zelo ostri do Tunisa in Maroka, soseda Alžira in ju obtoževali, da podpirata upornike. Minister Pineau je Izjavil, da so vsa pogajanja s Tunisom prekinjena in da je obnovitev pogajanj odvisna zgolj od dobre volje Tunisa, da izposluje ipustitev ujetih francoskih vojakov, ki pa so v rokah Alžircev. Zunanji minister ni skrival nesoglasja Francije z zavezniki zaradi spopada v Severni Afriki in je opozoril na francoske proteste, ker so ZDA in Velika Britanija dobavljali orožje Tunisu in Maroku. Dejal je tudi, da Fran-cjia "ne bo sprejela nobene rar-rave o Alžiru v OZN več. VREME Stanje 23. jan.: Nad srednjo Evropo se gradi klin visokega zračnega pritiska, medtem ko doteka od jugozahoda nad naše kraje zelo hladen, suh zrak. Vremenska napoved za petek: V notranjosti Slovenije ponoči ln dopoldne nizka oblačnost in zamegleno, pozneje delna razjasnitev. V višjih legah in na Primorskem bo pretežno jasno. Nočne temperature v notranjosti pod — 10, v višjih legah pod —15, na Primorskem nekoliko pod 0. Najvišje dnevne temperature med — 2 in — 7, na Primorskem d* H- 5 stopinj C. 2 stx. } SLOVENSKI POBOCEVSLEC f St. 19 — 24. januarja 1958 Govor tov. Edvarda Kardelja 0 izkušnjah premijskega sistema (Nadaljevanje s 1. strani) Ker so ta sredstva omejena, Je treba račun postaviti tako, da bodo investicije zagotovile ustrezni nadaljnji tempo novih investicij v kmetijstvu z ustanavljanjem ustrezajočih družbenih skladov in ne, da bi se ta sredstva pretakala v individualno potrošnjo. Samo na ta način se more zagotoviti napredek kmetijstva, to pa je obenem tudi edini način, da se zagotovi normalno povečanje življenjske ravni kmetovalca. To je tisto, zaradi česar se moramo odločno boriii, da bi se dejansko zagotovile skupne družbene koristi, namreč, da bodo družbena sredstva, ki jih vlagamo v kmetij-slvo, podlaga vse širše socialistične reprodukcije in ne predmet individualne potrošnje. Podobno je s pogodoami o socialistični kooperaciji. Ako so pogodbe sklenjene za prekratko dobo, onemogočajo razmah take kooperacije, ki bi bistveno pripomogla k moderniziranju kmetijstva in okrepila zadrugo kot glavni sospoda rski v tem sodelovanju. Kratkoročne pogodbe imajo za posledico, da družbene investicije niso nikoli popolnoma izkoriščene za krepitev družbenih skladov, temveč dajejo prednost zasebnemu lastniku in celo brez kakršnegakoli njegovega vlaganja in brez njegovih. zaslug. Ako bi delali ta-' ko, bi nalagali vsako leto nova in nova družbena sredstva za skromne začetne uspehe, namesto da bi dosegli prihodnje leto še večje uspehe, da b; ojačili družbena sredstva v obliki novih investicij v kmetijstvu itd. To so vsekakor negativni iTnarr-n Dg tudi dru C <9 (O Tl S o Sfcupa; a> & . c? s T? B 0 s-. Ph 1 S? £5 Celje 233.7 165.0 66.1 7.S Kranj 462.7 334.0 115.3 13.3 Skupaj 701.4 499.0 181.4 20.9 Torej so v teh dveh okradih od razpoložljivih sredstev iz .dobička uporabili 71% za plače nad plačami po tarifnem pravilniku, 26°/o za premije in 3°/a za nagrade. Ali se lahko tudi v bodoče uvaja premijski način plačevanja za knjigovodsko službo, čeprav nekatera knjigovodska dela kot n. pr. ažurnost, spadajo med navadne službene dolžnosti? Ažurnost je službena dolžnost knjigovodskega osebja, ki je pogoj za redni ose-bni dohodek, ne more pa biti osnova še za neko posebno plaoilo. Sedanja premije za ažurnost so zgolj način poviševanja olač knjigovodskemu osebju. Glede na že poprej povedana načela, ki jih je nujno upoštevati pri izdelavi premijskega sistema, so premije tisti del osebnega dohodka. ki delavcu pripada zaradi tega, ker je pri izpolnjevanju svoje delovne obveznosti dosegel take pričakovane ekonomske rezultate, ki so efekt posebnih delovnih uspehov. Razstava Zagrebškega velesejma v Mariboru Popoldne je bila v Mariboru tiskovna konferenca, na kateri je predstavnik Zagrebškega velesejma seznanil novinarje, da bo uprava Zagrebškega velesejma odprla v soboto ob 11. uri v prostorih Umetnostne gailerije v Mariboru razstavo »Zagrebški velesejem v sliki«. Razstavljenih bo 40 najbolj uspelih barvnih fotografij o zadnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu, ki ga je obiskalo nad milijon ljudi. K otvoritvi je uprava Zagrebškega velesejma povabila 120 predstavnikov podjetij, ljudske oblasti in družbenih organizacij iz' mariborskega okraja. Po ogledu razstave bodo predvajal} film nje s predstavniki gospodarskih organizacij, z namenom, ustvariti čim tesnejši stik m-ed upravo velesejma in razstavljal«. V osmih filmih, ki so namenjeni propagandi jugoslovanskega gospodarstva v državi in tujini, nastopa 58 znanih jugoslovanskih podjetij, med katerimi so tudi TAM, MARIS, Metalna, Litostroj in nekatera druga, slovenska podjetja- Podobna razstava je bila že v Zagrebu in jo je obiskalo nad 50 tisoč ljudi. V Mariboru bo razstava odprta osem dni ter sta vstop in predvajanje filmov brezplačna. Uprava Zagrebškega velesejma proučuje možnost, da bi mariborski akvarij prenesla v o zagrebškem velesejmu v bar- 'Zagreb v svoje razstavne pro- vah in črno-beli barvni tehniki. V prostorih Društva inženirjev in tehnikov bo v soboto opoldne gospodarsko posvetova- store. M. K. Boljša javna zdravstvena služba Čakanje v ambulantah je bilo doslej ena senčnih strani javne zdravstvene službe. Vzrok teh neprijetnosti so bile poleg pomanjkanja zdravstvenega ‘ kadra in prostorov tudi neizkoriščene zmogljivosti javnih ambulant. Okrajni zdravstveni sveti bodo to popravili z nadurnim delom. 7 namestitvijo novih zdravnikov Ce se takole primeri, kar ni v današnjih snežnih dneh nič čudnega, potem je treba napeti združene sile. — Foto: Selhans In ipa s honorarnim delom, za katerega je med zdravniki veliko zanimanje. Razen tega bodo na tistih področjih, kjer je potrebno, razširili tudi mrežo zdravstvenih ustanov. To velja tudi za zobozdravstvene ambulante, v katere je največ navala. Nekateri okrajni sveti, ki so pregledali zmogljivost zobnih ambulant na svojih področjih. so ugotovili, da je marsikje še mnogo neizkoriščenih prostorov, ki se bodo dali s pravilno namestitvijo zobnih terapevtov polno izkoristiti. S tem bo možno odpraviti tudi tako imenovane potujoče den-tiste in hkrati omogočiti boljše nadzorstvo nad opravljenimi storitvami pni zavarovancih. Iz razgovorov predstavnikov okrajnih zdravstvenih svetov je bilo čutiti močno voljo in željo za čimprejšnje zboljšanje javne ' zdravstvene službe. Hkrati s tem pa tudi željo uveljaviti čimprej predpise, ki jih določa zakon o zasebni zdravstveni praksi. Uresničitev njihovih ho-tenrj pa bo marsikje odvisna od finančnih sredstev, posebno glede ustanavljanja novih zdravstvenih zavodov. Ni dvoma, da bodo morali ljudski odbori dati k temu svol delež in z razumevanjem podpreti stremljenja okrajnih svetov za zdravstvo. Ker j® precejšnje Število zdravnikov, med njimi največ zobozdravnikov, zaprosilo za podaljšanje zasebne prakse, so se predstavniki okrajnih svetov pogovorili tudi o tem. Načelno stališče glede tega vprašanja je, da je eden izmed poglavitnih pogojev za podaljšanje zasebne prakse, krajevna potreba. To je tudi v skladu z za-konom. Daljši rok velja načelno le za zobozdravnike, ki se jim lahko dovoli podaljšanje najmanj do šest mesecev ali največ do enega leta. Glede specialistov, k; so hkrati tudi predavatelji, pa je treba obravnavati vsak primer posebej in pri tem upoštevati probleme klinične in poliklinične službe, za zdravnike splošne orakse pa se lahko dovoli podaljšanje zasebne prakse za dobo treh mesecev. O vseh podaljšanjih se izjavijo okrajna tajništva za zdravstvo po prejšnji proučitvi mnenja občinskih svetov za zdravstvo in seveda tudi z vednostjo okrajnih svetov za zdravstvo. Nadaljnje razgovore so na posvetovanju posvetili preven- Kultumi razgovori o novinarstvu Ljubljana, 23. jan. Nocoj ja v viteški dvorani Križank govoril v okviru Kulturnih razgovorov predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Babič o novinarju v sodobni družbi. Obravnavanju te teme je prisostvovalo lepo število udeležencev, ki kot bralci dnevnega in periodičnega tiska z zanimanjem spremljajo problematiko novinarjev in njihovo delo. Zasedanje nacionalne komisije za UNESCO Beograd, 23. jan. (Tanjug). Na zasedanju jugoslovanske nacionalne komisije za UNESCO so obravnavali poleg načrta programa in proračuna tudi sodelovanje pri sestavljanju dela o zgodovini znanstvenega in kulturnega razvoja človeštva, ki ga pripravlja UNESCO. Razpravljali so še o podelitvi štipendij jugoslf -inskim prosvetnim delavcem, ki naj bi šli v Azijo v okviru velikega načrta Vzhod— Zahod. Cilj tega programa je medsebojno seznanjanje s kulturnimi in drugimi vrednotami. Avstrijski tranzit čez Reko Reka. 23. jan. (Tanjug.) - tivnl in higienski službi. Glede Avstrija je doslej poslala čez na to so sklenili, da bodo izde- reško- luko v azijske države la 11 analizo dejanskega stanja 500.000 ton umetnih gnojil, na terenu in na podlagi ugoto- Simbolično količino tega tovo-vitev snaMize pripravili progra- ra so vkrcali danes na motne za konkretno delo p reven- torno ladjo »Trepča«, kar so tivne službe na svojih pod roč- proslavili z manjšo svečanost-jih, v katerega bodo vključeni jo. Umetna gnojila so naj-pnav vsi zdravstveni delavci. močnejša postavka v avstrij— ir_ v- skem tranzitu čez mikn lulav. W Frccedens Kakšne posledice bo imela francoska »operacija« proti fr. i ero slovanski tovorni ladji »Slovenija«, ki se je odigrala | na odprtem morju v dobi miru, je še težko reči. V Jugoslaviji je to protizakonito dejanje. povzročilo oster protest naše vlade, ki je zahtevala. od francoske vlade poi'račilo škode in vrnitev tovora, v naši javnosti pa je zapustilo mučen vtis. Prev tako tudi ni nobenega dvoma, da je francoska vlada s tem dejanjem prekršila. najosnovnejša načela mednarodnega prava: jugoslovansko ladjo so ustavile francoske vojne ledje na odprtem, morju približno 100 km od afriške obale. Znano je. da je vaša ladja plula na redni liniji Reka— New York ter je imela ladij- j ske dokumente v skladu z vsemi mednarodnimi predpisi. Med drugim je ladja vozila tudi tbvor orožja za veko maroško podjetje. Tovor orožja je bil kot ostalo blago vpisan 7’ ladijskem. tovornem in carinskem, manifestu. Skratka, fin je za normalno, legalno t-govsko transakcijo naše po-morske službe. Da bo pa fra.n- j •oska »akcija« še bolj jasna, j ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V BUNDESTABU Generali so gospodar Od našega stalnega dopisnika BONN, 23. Jan. (Po telefonu). Današnja, * velikim zanimanjem pričakovana seja zahodnonemškega Bundestagja, se je začela po uvodnih formalnostih za razpravo o zunanji politiki vlade. Pni je govoril zunanji minister v on Brentano, ki je s hladnim in mirnim glasom prebral deklaracijo vlade in ponovil v glavnem znana stališča zahodnonemške zunanje politike, to je popolno sodelovanje v Atlantskem paktu, krepitev NATO in popolna solidarnost in enotnost znotraj zveze. »Za posamezne člane zveze pomeni — je poudaril von Brentano — da je svoje obveznosti treba izpolnjevati in da skupaj prenašajo bremena, ki v povečanem obsegu odpadejo tudi nanje.« V zvezi s to deklaracijo vlade omenjajo vojne obveznosti, ki jih je Nemčija prostovoljno prevzela'in ki jih bo izvršila. Splošna »vojna nota« je v deklaraciji večkrat izražena zelo odločno, čeprav poudarja, da strateško nuklearnega orožja v bodoče ne bodo izdelovali. Vendar pa »zvezna vlada zaradi svojih obveznosti do obrambe nemškega naroda ne more dopustiti, da Bun-deswehr ne bi bil tako oborožen, da ne bi mogel izpolniti skupaj s svojimi zavezniki svojih obrambnih obveznosti«. Ce upoštevamo dosedanjo oborožitev in včerajšnjo moč zahodnonemške vojske, je bilo tako stališče prvič javno izraženo in bi v eni od možnih perspektiv lahko pomenilo legalizacijo oskrbe Bundeswehra z raketami z atomsko glavo. Deklaracija zavrača sovjetske predloge za zmanjšanje napetosti češ, da bi l sprejem teh predlogov pomenil p.a je treba poudariti, da ni ^ w _____ nobenega embarga, za pošilja- potrditev statusa quo v'razcep-r.ie orožja Maroku, ali v k a- n ljeni Nemčiji, kar je bilo po terokoli drugo neodvisno dr- || fa.vo. Pričakovati je bilo, da bodo v Parizu na razne p-ačine skušali opravičiti to nezako-r'~o d "lav je in del tiska skuša s-da j kompromitirati Jugoslovan. češ da se ukvarja »s tihotapstvom orožja 'za alžirske v-'orn'ke« (Alžirska osvobodiva fronta je uradno deman-t1 rr.ia, da bi bilo zaplenjeno o"ožje namenjeno Osvobodilni c- radi). Del francoskega tisi-■< je dogodek, razpihnil in umetno ustvaril »škandal«, da b' s mm prikril bistvo stvari, - mr. a a gre za protizako- v -o dejanje Francije. Če so v Pr. n imeli dokaze, da je. bito ■■•rr.žje kupljeno v Pragi in da ,to namenjeno Alžirski osvobod ’ fronti, bi morali 0 tem jugoslovansko vlado, ne pa. se posluževati »vojaških akcij«. S tem je 1 ranči ja izvršila tudi, nevaren precedens. ki ne zadeva, samo Jugoslavijo, ker vnaša v mednarodne odnose škodljivo in nevarno prakso. S. L. AS I p okt Namesto fanfar sta za uvod r ankarsko zasedanje bagdad-skega pakta po svetu zadoneli ere sporočili, eno iz Moskve, drugo pa iz Washingtona, Prvo govori o tem., da bi moralo postati področje Srednjega vzhoda miroljubna cona, demilitarizirana in vsekakor brez atomskega orožja; sporočilo je ostro in govori o agres-vnih imperialističnih na-me-nh ZDA. Drugo sporočilo pravi, da je namen sestanka povečati gospodarsko sodelovanje med članicami in okrepit; njihovo obrambno sposobnost. Nemara bi bilo najbolje sprejeti obe sporočili s ščepcem soli. Dejstva, o bogdad-skem paktu so znana; najbolje b: hi:o. če ga ne bi bilo. Neresnične pa. so trditve, da je pakt mrtev — nasprotno, paktu se je posrečilo vnesti precejšen razdor na. Srednji vzhod in kot takšen je sbrez dvoma škodljiv ne pa. samo mrtev. Toda tudi Sovjetska zveza (mr, svoj delež pri razprtijah na Srednjem vzhodu. Res pa je. da se je svet naučil sprejemati Dullesova potovanja z nekakšnim strahom. Uradno bo Dulles sodeloval le kot opazovalec — ZDA še niso članice pakta — in pravijo, da bo delegacija tam predvsem podprla načrte za gospodarsko in tehnično sodelovanje med članicami pakta. Kolikor je to res, potem, je vse v redu; gospodarsko sodelovanje, pa čeprav v ozkem krogu, ne more biti nikdar škodljivo. Bolj nevarna so zagotovila, da ZDA ne bodo dobavljale tem državam raket z atomskimi naboji — razen na njihovo zahtevo. To bi bilo skrajno nepremišljeno. Čim več držav razpolaga z atomskim orožjem, tem večja je nevarnost, da se bo našel neodgovoren državnik, ki bo dal znak za začetek katastrofe. In na Srednjem vzhodu b'- bila ta nevarnost nemara še nekoliko večja kot drugje. Treba pa je počakati na rezultate konference. Kolikor se bo večina sklepov sukala okoli oboroževanja, hn to samo še en dokaz, da pakti ne peljejo k pomiritvi —- in da bo Srednji ■ozhnd tudi v bodoče eno izmed žarišč vojne nevarnosti... -»f | vojni ;— poudarja deklaracija — glavni vzrok napetosti in nezaupanja. Dalje trdi deklaracija, da bi bila konferenca predsednikov vlad brez temeljite priprave »javna gledališka predstava«. nikakor pa ne resno pogajanje. Von Brentano je odklonil predlog Rapackega češ, da »tako izoliran ukrep ne more omiliti napetosti na svetu«. V stališču vlade je to še odločneje povedano: to bi pomenilo priznanje Vzhodne Nemčije kot partnerja pri pogajanjih in sklepanjih pogodb, česar si Zahodna Nemčija ne želi. Glede daljnih akcij za ublažitev napetosti vztraja deklaracija v glavnem pri tezah, objavljenih v odgovoru kanclerja Adenauerja na Bulganinov« pismo. »Jupiter C« zadela cilj New V orle, 23. jan. (Reu.er). Newyorški časopisi poročajo, da je ameriška armada uspešno izstrelila raketo »Jupiter C«, ki je preletela okrog 5 tisoč km in točno zadela cilj- »Jupiter C« je težka 10 ton in jo bo armada najbrž uporabila za izstrelitev umetnega satelita še pred pomladjo, ko misli mornarica izstreliti svoj satelit z raketo ti-na »Vangustol«. Kot i* zrvmo. je prvi poskus Izstrelitve »Van-guarda« konec preteklega leta doživel popoln neuspeh. Monotono prebrana deklaracija na tukajšnje opazovalce ni posebno vplivala. Edina novost je morda, da je močno splahnil up na samostojnejšo politiko Zahodne Nemčije v Atlantskem paktu, ki se je nakazovala zadnje čase. Toliko bolj pa so bili opaženi temperamentni govorniki, zastopniki opozicijskih strank, ki so razlagali svoje poglede, docela nasprotne stališču vlade. VOJSKA IN POLITIKA V izjavah zunanjepolitičnega eksperta Svobodne demokratske stranke Mendeja in socialnodemokratskega voditelja Ollen-hauerja, je prišla do izraza nova, zelo ostro formulirana teza, da vojaški krogi očitno vse bolj vplivajo na zunanjepolitična stališča in da vojaško strateške koristi vse bolj usmerjajo linijo zahodnonemške zunanje politike. »Teze vlade pomenijo kapitulacijo politike pred vojsko,« je vzkliknil Mende in poudaril, da mora biti vojska objekt, ne pa subjekt pri določanju zunanje politike. Ollenhauerjeve teze poudarjajo, da so na Bulgani-novo pismo reagirali čisto vojaško in da je popolnoma jasno, da so bili pri sestavljanju odgovora odločilni v glavnem vojni razlogi. Za vrsto pregrad proti Sovjetski zvezi, je poudaril Mende, je treba vedeti, da so SZ in države na Vzhodu realnost, s katero je treba hočeš nočeš računati in da je treba iti po poti pogajanj. Se ena teza je skupna v govorih opozicijskih diskutantov: zakaj sta Norveška ln Danska lahko že v Parizu odpovedali gradnjo atomskih oporišč in zakaj kancler Adenauer tega -ne more? Mende je po vsem tem poudaril, da voditelji zunanje politike zanemarjajo nemške koristi, ki jim konkurirajo koristi ZDA v Evropi. Ollenhauer se je zelo zavzel za zavrnitev načrtov o preskrbi Bundeswehra z raketami. Obtožil je vlado, da dela vse. da bi Zahodna Nemčija po« stala četrta atomska sila In je zato ostro grajal vlado, ker odklanja predlog Rapackega. ZUNANJEPOLITIČNE NAVADE — V naši zunanji politiki je spet čutiti duh cesarskega ministrstva za zunanje zadeve — je izjavil Ollenhauer in dejal, da vzvišeno odklanjajo konstruktivne predloge in pogosto pozabljajo, da pri tem ne gre za preorientiranje CDU, ampak za usodo nemškega ljudstva. Med drugim je podčrtal, da so bili govori vladnih predstavnikov zadnje čase v tonu hladne vojne, kar ne mora ustvariti boljšega ozračja. Ollenhauer je na koncu priporočil sklicanje resne pripravljalne konference zainteresiranih držav, za pogajanja z vzhodnimi državami in za razpravo o načrtu Rapackega kot načinu za omiljenje napetosti. »Edina priložnost, da se izognemo katastrofi, so pogajanja,« — poudarja voditelj opozicije. Debata še teče in je zelo ostra. Poslanec SPD Meier je v debati očital ministrom, da so bili nekoč člani nacionalsocialistične stranke. Na listi prijavljenih govornikov vlade in opozicije so najmočnejši »kanoni« za medna-, rodne probleme. Socialni demokrati so pripravili tudi predlog resolucije, v kateri med drugim zahtevajo pogajanji o ustanovitvi »brezatomskega« področja in umiku tujih čet iz dela Evrope. Dj. Zelmanovič Skl - :-r - * V#*'- ■- V^Xv.-.. V*.:*':*«**, Tako se je začelo v Venezueli. Po prvih znakih nemirov je Jimenezova vlada postavila pred prezidentovo palačo v Caracasu stražo s tanki in oklopnimi avtomobili. USPEL UPOR PROTI REŽIMU V VENEZUELI Jimenez pregnan Oblast je prevzela »domoljubna junta«, sestavljena iz civilnih In vojaških osebnosti — Boji so trajali dva dni — 145 padlih in okoli 600 ranjenih — Napad na osrednjo jetnišnico v Caracasu — Vladne čete niso nudile močnega odpora — Bivši predsednik je pobegnil v Dominikansko republiko CARACAS, 23. jan. (AFP-Reuter-AP). Davi je po hudih dvodnevnih bojih v glavnem mestu Venezuele Caraeasu in nekaterih drugih mestih padla vlada Marcos Pereza Jime-neza. Po sporočilu radia Venezuele je .Timenez davi odletel iz države v neznano smer Agencija AP poroča medtem, da je že prispel v Ciudad Trujillo v Dominikanski republiki. Pa padcu Jimenez vega režima j« v soglasju z ■ oboroženimi silami prevzel v Venezueli oblast odibor, sestavljen iz ci- Močan laburistični napad V britanskem parlamentu se je začela debata o gospodarskih ln finančnih vprašanjih — Laburisti bodo zahtevali glasovanje o zaupnici LONDON, 23. jan. (Tanjug). Današnja parlamentarna debata o gospodarskih vprašanjih In o finančnem položaju v Veliki Britaniji se je začela v znaku govoric, da bodo odstopili še nekateri ministri in da s« bo dei konservativnih poslancev vzdržal glasovanja. Laburistična opozicija pa Je sporočila, da bo pri razpravi o gospodarskem položaju postavila vprašanje zaupnice vladi. ' Včeraj se je kabinet nenavadno dolgo posvetoval in na ta posvetovanja so večkrat poklicali tudi ministra za zdravstvo in pokojnine Walkerja-Smitha in Boyda Carpenterja ki nista člana kabineta. Uradno so sicer objavili, da imenovana ministra ne mislita odstopiti, znano pa je, da zahtevata drastično črtanje v proračunskih postavkah za nju- na resora. Kabinet namreč noče reducirata socialnega skrbstva, medtem ko ministra trdita, da je treba varčevati prav na vseh sektorjih, če naj letošnji stroški ostanejo na višini lanskih. Ta vprašanja, pri katerih gre v bistvu za to, da bi vlada rada zagotovila stabilnost funta, ne da bi izzvala odpor sindikatov, so osrednja točka da- VZR0K1 DULLESOVE POTI 7 ANKARO Oporišča za dolarje? Ameriški zunanji minister odpotoval na sestanek Bagdadskega pakta — Sovjetsko sporočilo o ameriških namenih na Srednjem vzhodu in ameriški demanti WASHINGTON, 23. jan. (USIS). Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je sinoči odpotoval v Ankaro na zasedanje sveta Bagdadskega pakta, kjer bo vodil ameriško delegacijo opazovalcev. Danes se je ustavil za kratek čas na letalskem oporišču ZDA v Maroku, pred prihodom v Ankaro pa bo šel v Perzijo. Pred odhodom je Dulles obiskal predsednika Eisenhowerja in po razgovoru v Beli hiši izjavil, da ZDA neomajno podpirajo načela kolektivne varnosti, ki so značilne za Bagdadski pakt. Predsednik Eisenhower se globoko zanima za gospodarski razvoj Bližnjega vzhoda. ZDA bodo pomagale državam bagdadskega pakta na podlagi resolucije Kongresa o Bližnjem vzhodu od marca 1957. State Department je ob njegovem odhodu objavil sporočilo, da je »docela neresnična« sovjetska trditev, da Dulles odhaja na Srednji vzhod, da bi izsilil od držav Bagdadskega pakta dovoljenje za ameriška raketna oporišča. V sporočilu je rečeno, da je poleg drugega Dullesov namen dokazati »simpatije in podporo' Amerike varnosti ln neodvisnosti južnih sosedov Rusije«. V Moskvi komentirajo Dulle-sovo izjavo in sporočilo State Departmenta, da »ZDA skušajo prikriti prave namene* na zasedanju v Ankari. Po mnenju moskovskih listov gre za nov poskus ZDA. da bi okrepile svoje gospodarske in politične pozicije na Srednjem vzhodu in pišejo, da bi moral biti .Bližnji in Srednji vzhod področje miru, dobrega sosedstva, cona brez atomskega in jedrskega' orožja. To je v glavnem ponavljanje izjave načelnika tiskovnega oddelka sovjetskega zunanjega ministra Iljičeva, ki je rekel predvčerajšnjim, da bodo imele države članice Bagdadskega pakta, če pride do konkretne povezave med Severnoatlantskim, Bagdadskim in SEATO paktom, samo neprijetnosti in težave, v primeru vojne. To povezovanje pa naj bi bilo glavni namen Dul-lesove prisotnosti v Ankari. Vsekakor pa uradni krogi v Moskvi ne verjamejo, da bi bilo načrte organizatorjev Bagdadskega pakta sploh mogoče uresničiti, kajti med posameznimi članicami je zadnje čase prišlo do nesporazumov, na celotnem področju Bližnjega vzhoda pa do resnih sprememb, ker se je tam pojavila vrsta neodvisnih držav. Podobno mnenje izraža tudi kairski tisk, ki piše, da bo Dul- les skušal storiti vse, da bi oživil Bagdadski pakt. Vendar pa sodijo v Kairu, da je gospodarski položaj članic pakta tako težak in potreba po ameriški pomoči tako velika, da bodo verjetno sprejele Dullesove zahteve po oporiščih. List »Al Saab« piše celo, da so te države zaradi gospodarskih potreb že privolile v ustanovitev vojaških oporišč. Vabilo na razgovor Praga,' 23. jan. (Tanjug.) -Objavili so pismo, ki ga je poslal 17. januarja predsednik češkoslovaške ljudske skupščine dr. Zdenek Firlinger predsedniku zahodnonemškega parlamenta Gerstenmeyerju. Firlinger vaibi G-e.rsten.mey er j a na diskusijo o nerešenih evropskih vprašanjih in o vprašanjih združitve Nemčije in razlaga svoje poglede nanje; našnje debate, ki se bo končala z glasovanjem o zaupnici. Laburisti so vložili en amandma, liberalci pa dva k vladni resoluciji o zaupnici. Vlada skuša zbrati vse svoje sile, da odbije napad laburistov pri glasovanju o zaupnici. Konservativci imajo v spodnjem domu, ki ima 630 sedežev, 40 glasov večine. Laburisti pa so bili doslej v težkem položaju, ker niso mogli napadati vlade, ki brani socialno skrbstvo, kajti po prvotnih uradnih poročilih je odstopil finančni minister Thor-neycroft zato, ker vlada ni hotela črtati postavk za socialno skrbstvo v njegovem načrtu varčevanja. Pozneje pa se je zvedelo, da se je Thorneycroft boril za zmanjšanje stroškov za obrambo, kar je dalo opoziciji boljše orožje v roke. Laburisti trdijo, da vlada ne uživa več podpore ljudstva in da ni mogoče upati, da bo vlada dvignila proizvodnjo in ohranila polno zaposlitev, s tem pa zagotovila' moč funta. Razpravo je začel novi finančni minister Heatheoat-Amory, ki j-e predlagal resolucijo vlade z zahtevo, naj ji parlament izrazi zaupnico. Na sinočnji debati o vojaški politiki je izjavil lord Mancroft, zastopnik vlade v lordski zbornici, da bodo fondi- nemških mark za kritje stroškov britanske armade ob Renu v kratkem izčrpani. Ce ne bo prišla pomoč, bodo britanski davkoplačevalci obteženi z novim bremenom 47 milijonov funtov. Kot je znano, Zahodna Nemčija noče več plačevati svojega prispevka za vzdrževanje britanskih čet in pogajanja o tem so še zmeraj na mrtvi točki. vilnih ta vojaških osebnosti, fc! se imenuje »Domoljubna junta*. Boji med vladnimi četami in uporniki v Caracasu, Maracayu ta nekaterih drugih mestih so trajali cela drva dni. Vladne čete so pri bojiih v Caracasu uporabile tudi tanke. Po naj novejših poročilih venezuelskega radia je v bojih .padlo 145, ranjenih pa je bilo okoli 600 ljudi. Pravijo tudi, da so po pa^cu Jimenezove vlade sestavili vojaško jun to z admiralom Wolf-ga.ngom Laraiza.balom na čelu. V junti so še štirje polkovniki. Člani jurnte so se davi sestali na sedežu vlade v Caracasu. Upor v Venezueli se je začel pred dvema dnevoma, ko so izbruhnile v Caracasu velike demonstracije proti vladi, ker 1e prepovedala splošno stavko. V sporočilu uporniškega gibanja poudarjajo, da so sile upornikov že prevzele oblast v Ma-racayu, Valenciji m drugih krajih v notranjosti države. Sporočilo izraža upanje, da se bodo vojaške enote, ki se še niso pridružile gibanju, priključile v najkrajšem času. Po najnovejših poročilih ie junta že sprejela ukaz o izpustitvi vseh političnih ujetnikov. Letalskim oficirjem, ki so se tik pred novim letom brez uspe-» ha uprli v Maraeayu, nato pa z letali pobegnili iz V-enezuele, so dovolili vrnitev v deželo, kjer bodo prevzeli svoje prejšnje položaje. Bivši predsednik Jimenez j* sodeloval leta 1945 pri udaru proti bivšemu predsedniku Medina Angariti. Pozneje je leta 1948 kot podpolkovnik venezuelske armade pomagal vreči vlado bivšega predsednika Ro-mula Gallegosa. Nato je postal obrambni minister in član vojaške junte. Novembra 1952 je postal predsednik republike in 5 let ppzne.je j-e bil izvoljen še za nadaljnjih 5 let. 10.000 ljudi je danes napadlo v Caraca.su 100 policajev. ki so začeli streljati in ubili 4 ljudi. Nato je 3000 meščanov napadlo osrednjo jetniš-nico ta izpustilo 500 političnih jetnikov. Napadli in zažgali so tudi uredništvo časopisa »El Heraldo«, bivšega uradnega organa vlade. Boji so sicer v glavnem končani, kajti po poročilih se vladne čete v splošnem niso močno upii-ale upornikom. Po ulicah Caracasa ležijo zažgani avtobusi in tramvaji. Ponekod so zgradili barikade. Iz Wa nis.hin g ton a poročajo, da ameriška vlada z veliko pozornostjo spremlja razvoj položaja, vendar State Department včeraj ni hotel dati nobenega komentarja o dogodkih, izjavil se je samo, da vzdržujejo sta.lne stike z venezuelsko prestolnico. »DIVIDE ET MPERfl« MI CIPRU Nikozija, 23. jan. (Reuter). — Maskirani ljudje so včeraj v Famagusti in Nikoziji ubili dva vidna ciprska Grka. Zaradi teža je vseciprska federacija dela takoj pozvala 35 tisoč svojih članov k 2-dnevni protestni stavki, ki se je takoj začela. Istočasno so se po celem otoku začele protestne demonstracije, pri katerih je v Nikoziji sodelovalo več sto ljudi. Demonstracije so bile v tudi v Larna-ki, Famagusti, Pafosu in Kire-niji. Protestna stavka traja ob obilni udeležbi prebivalstva še naprej. Britanske oblasti nočejo povedati, kdo je odgovoren za umor, pri katerem so bil-i poleg obeh uglednih Ciprčanov, ubiti še trije meščani. Uradni krogi v Atenah ln zastopniki ciprske etnarhije dp zdaj niso povedali še nobenih podrobnosti o dogodkih po umoru obeh sindikalnih funkcionarjev, čeprav so zastopniki tiska zahtevali pojasnila. Atenski tisk poudarja, da prehaja položaj na Ciipru v kritično fazo, posebno zaradi spopadov med člani KP (AKEL) in pristaši nadškofa Makariosa. V teh spopadih vidi atenski tisk prste Velike Britanije, ki se trudi, da bi razcepila ciprske Grke in na ta način laže uresničila svoje načrte- Sploh pa s Cipra prihajajo precej protislovna poročila. Prve verodostojne podatke bo prinesel namestnik nadškofa Makariosa, ki ga pričakujejo danes v Atene. BULGAN1N0VA NAJNOVEJŠA MEDCELINSKA RAKETA & V Morgcnbl*^ TELEGRAMI TOKIO — Predsednik japonske socialistične stranke Suzuki je zahteval takojšen razpis splošnih volitev, češ da na Japonskem ni bilo takih volitev od februarja 1955, čeprav je imela vlada v tem času že dva premiera. Pričakujejo, da japonski ministrski predsednik Kiši ne bo privolil na volitve pred letošnjo pomladjo. NEW DELHI — Iraški kralj Fejsal bo 12. februarja prišel na 10-'dnevni uradni obisk v Indijo. KARAČI — Indonezijski predsednik Sukamo, ki je bil na obisku v Pakistanu, je odpotoval na CeyIon. Doslej je obiskal Egipt, Sirijo, Indijo in Pakistan. PNOM PENH — Kamboški kralj Suramarit je Imenoval novo vlado, ki bo opravljala državne posle do konca splošnih volitev. Predsednik in zunanji minister vlade je Pen NuL HAVANA — Po uradnem sporočilu so na Kubi aretirali 13 ljudi, obtoženih, da so pripadali uporniškemu gibanju. Aretacije so bile v mestu Fina del Rio med racijami, ki sta jih izvedli vojska in policija. MOSKVA — Med ZSSR in Ltl Poljsko je bila podpisana konzularna konvencija in konvencija o ureditvi vprašanja dvojnega državljanstva. Na osnovi te bodo osebe z dvojnim državljanstvom v enem letu lahko izbrale, katero državljanstvo žele obdržati. BUENOS AIREr — .V glavnem mestu Argentine bo v kratkem proces proti skupini bivših peronističnih voditeljev, ki so obtoženi zlorabe državne imovine in korupcije. Med obtoženimi je več bivših ministrov. VS o »zemlji brez , gospodarja« New Vork, 23. jan. (Tanjug). Varnostni svet je včeraj sprejel soglasno resolucij-o na predlog Vel. Britanije in ZDA, ki poziva Jordan .in Izrael naj sodelujete z Združenimi narodi v tem, da bosta spoštovala demarkacijske črte in odstranila vojaške napravo v »ozemlju brez gospodarja*- Gre za spor med Jordanom in Izraelom zaradi drevja, ki so ga Izraelci nasadili na področju brez gospodarja, južno od Jeruzalema. Jorda.n smatra to za kršitev demarkacijske črte in sporazuma o premirju in se je zaradi tega pritožil Združenim narodom’, Z resolucijo, ki je bila sprejeta v Varnostnem svetu, zahtevajo od Izraela, naj preneha s po-gozdovalno akcijo, dokler šef komisije OZN za -nadzorstvo premirja ne ukrene drugače. Izraelska vlada je še sinoči izrazila svoje obžalovanje nad resolucijo, češ da se Izrael n« čuti vezanega, kajti zanj velja samo sporazum o premirju, v katerem nobeno dotočilo ne CM vori o »zemlji brez gospodarja^ ( BS £J ~§T~¥ V it Ml R €b B, E B ) k Med zbranimi deli slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla druga knjiga zbranih del Otona Zupančiča. V njej so ponatisnjeni Samogovori, Jerala, Mlada pota in neobjavljene'9161 °P f06l l3l zi pussd Knjigo dopolnjujejo obširne opombe, ki utemeljujejo stališče in postopek urednikov (Josipa Vidmarja in Dušana Pirjevca) pri izboru in obdelavi gradiva ter navajajo vse potrebne podatke o pesmih, njihovem nastanku, variantah itd. Na kratko: knjiga ima vse značilnosti in odlike znanstveno komentirane izdaje in tako še nam obeta v doglednem času prvikrat Zupančičevo delo v celoti, pregledno urejeno in opremljeno z vsem, kar je potrebno, da nam približa in pojasni podobo velikega pesnika. Spričo vsega tega lahko označimo izid drugega zvezka Zupančičevega žbranega dela kot slovesen kulturni dogodek, zlasti ker se nekako ujema s pomembno obletnico: z osemdesetletnico pesnikovega rojstva. Oton Zupančič se je vodil 23. januarja leta 1878 v belokranjski Vinici. Njegovo pesniško ime je Se zgodaj zaslovelo: ofi-cialna slovenska družba ob prelomu stoletja njegovega smelega in svobodnega zanosa pač ni mogla »odobravati«, toda njegov revolucionarni in bleščeči poseg v slovensko literaturo je bil tako silen, da ni mogel ostati brez širokega odmeva, njegova pesniška moč, s katero je gradil novo umetnost zase in za vse Slovence, tako očividna, da je nihče ni mogel tajiti. Tako se je zgodilo, da so bile še kmalu zapisane besede: Zupančič je največji pesnik našega časa na Slovenskem. In prav lahko bi dejali, da velja ta stavek tudi še dandanašnji. Zupančič, ki je bil poleg Cankarja poglavitni tvorec slovenske moderne, je bil tudi v naslednjih desetletjih v središču slovenske kulturne rasti. Evropska razmerja in evropski razgledi, ki jih je obudil v naši poeziji, so tudi na sorodnih področjih vplivali kot pobuda in kot vzor. In končno je Zupančič doživel narodnoosvobodilni boj in postal njegov prvi pesniški glasnik. Spomin na pesnikovo postavo še neposredno živi med nami. Komaj deveto leto teče od njegove smrti. A nekaj je za njegov položaj v slovenski kulturni zavesti še mnogo važnejše: spoštovanje in vero, s katerima so njegovi mladostni sodobniki zrli vanj, v njegovo umetnost, je danes zamenjala trdna in globoka Vednost o bogastvu njegovih umotvorov. Se pravi, Zupančičeva umetniška spoznanja in njegovi pesniški dosežki so postali važen in nepogrešljiv del tega, čemur pravim-o slovenska kulturna tradicija. In več: marsičesa, kar je Župančič zasnoval, nakazal ali zaslutil, slovenska umetnost še do danes ni ostva-rila. Ni še izkoristila vseh potov in pogledov, ki jih ji je odprl. Na ta način je njegovo delo še posebej živo med nami. In s to mislijo, uprto v razcvet domače umetnosti, bomo najlepše počastili spomin velikega pesnika. Jr Več kot eksperiment I>rta5nj© dramsko sezono v Ljubljani obeležuje tudi neki poseben spremni £0.1 av odrskih poizkusov la eksperimentov. Tako Imenovana »Eksperimentalna repertoarna skupina Drame SNG« j© dala doslej že dve uprizoritvi, ki sta pa predvsem formalnega genrskega značaja (monodrama in pantomima) in katerih izvedba sloni na enem samem izvajalcu. Mimo tega pa se je te dni predstavila celotna skupina mlajiših igralcev, takisto rve&ine članov SNG, ki si je nadela drugo nalogo: p.e to-lifco eksperimentirati v umetniško formalnem pogledu, marveč s sodobnim odrskim izrazom uprizarjati sodobno evropsko in svetovno dramo. Nedvomno: visok cilj, ki ni brez pretenzij! Sku.pina se je zaradi svojo začasnosti qii pa morda tud; občasnosti krstila kot Gledališče ad hoc. Zamisel za to gledališče je dala članica Drame Draga Ahačičeva, ki je tudi režirala celotno uprizoritev. In dasi .je nastopila skupina v Eksperimentalnem gledališču, 1« treba njeno delo. kakor ga je kljub pomanjkljivostim izpričala izvedba, oceniti več kot zgolj eksperiment In bolj kot doikaj uspel pofeflous sodobnega komornega, intimnega gledališča. Dell, ki ju je uprizorila ta Skupina ad hoc, sta naravnost programskega značaja. Uprizorjeni sta bili dve zelo značilni sodobni deli dveh zelo značilnih sodobnih evropskih dramatikov, Ghr. Fryja (komedija »Feniks«) in J. P. Sartra (drama »Zaprta vrata«). Dva dramatika — dva svetova. Prvi — svetla in vedra, sončnojasna afirmacija življenja, ki se kakor ptič feniks preko smrti vedno znova poraja in preraja v neuničljivi, večno novi ljubezni; drugi — mračna in straišna, brezupna in .brezizhodna negacija tega življenja, v katerem si z neizbrisno .krivdo obremenjeni človek krčevito, a zaman skuša najti rešilni izhod in smisel v zapletenem labirintu krivd* In nekrivde. Res, umetniško močna, sugestivna drama o moralni odgovornosti posameznika, hkrati pa okrutna in neusmiljena drama, ker ne upošteva »olajševalnih okoliščin« porekla, Individua, socialnega in družbenega okolja in tehta krivdo zvolj kot osebni delež posameznika. Življenje zreducirano na filozofsko tezo, kd pa jo je avtorjeva oblikovna sila konkretizirala v neko imaginarno, a pretresljivo stvarnost. Jasno je, da stavi umetniška upodobitev dveh tako zahtevnih in literarno pomembnih del na umetniško potenco igralca naj-višje zahteve. Če je dala torej ta priložnostna skupina igrama neko dostojno umetniško podobo, ki se je vsaj mestoma dvignila do čistega umetniškega doživetja ter ni obtičala v sivi konvencionalni in šablonski po-' vprečnost; rutine, gre režiji in izvajalcem tem večje priznanje. Ne trdim, da je ta sedmorioa igralcev ustvarila nekaj povsem novega; toda to, kar je podala, je bilo pristno! Da, morda Je pri vsej teti ekumni, bodisi v režiji kakor tudi v igri sami, naj simpatične jša črta neka prikupna neprofesionalna, zavzetost, ki pa je prav zaradi svoje neprofesionalnosti tem laže in uspešnejše izrazila v delu svoje PREROJENI ORKESTER Simfonični koncert pod vod- stvom grškega dirigenta Theo-dora Vavayannisa mi bo ostal V spominu kot eden izmed izvajalskih vrhov orkestra Slovenske filharmonije. Morda sem še preveč pod svežim vtisom, toda ne spominjam se, da bi igral naš orkester z večjim navdušenjem in z večjo muzikantsko obsedenostjo kot to pot. Resnično se ne spominjam, da bi znal neki dirigent bolje zgrabiti orkester, ga obrzdati in podrediti svoji volji ter izvleči iz njega vse najboljše: blesteč zvok. široko dinamiko, čvrst In intenziven ritem in močan izraz. Morda se je kaj takega edino še posrečilo Matačiču, ki je gotovo večji pesnik od grškega gosta, toda ne obvlada orkestra s tako jasno in odločno kretnjo, ki ne dopušča nobenih dvomov in nobenega ugovora. Spored je obsegal Bach-Mitro-palosovo Fantazijo in fugo ▼ g-melu, Intermezzo grškega skladatelja Sklavosa, Škerjancev koncert za klavir in orke- ster s solistko Horakovo in Beethovnovo Peto simfonijo. Bachova fantazija in fuga v g-molu v sijajni orkestraciji slovitega dirigenta Mitropulosa je dobila v Vavayannisovi interpretaciji presenetljivo zvočnost in privlačnost. V Fantaziji sem zlasti občudoval ritmično zlitost orkestra, kljub svobodnemu im-provizacijskemu načinu, s katerim je dirigent delo podal. Na mestih sem imel vtis, da dirigent orkestra ne vodi, temveč igra nanj, tako je dobivala vsaka kretnja, vsak gib njegovih rok odgovarjajoč zvočni odraz v orkestru. Škerjančev klavirski koncert, to menda najlepše in najpopolnejše delo enega izmed naših najpomembnejših skladateljev, je izvedla Hilda Horak-Časova tehnično izdelano, s finim občutjem za sanjavo melanholijo in trpko resignacijo, ki je z njo delo pretkano, toda s premalo fizične moči na forte mestih. Orkester in dirigent se v izvedbi tega dela nista ppvzpela čez povprečnost. Beethovnovo Peto simfonijo je izoblikoval dirigent, čeprav preveč svojevoljno v izbiri in spremembah tempa in ■ podčrtavanjem efektov po načinu Stokov -skega, s nezadržno 'silo in strastjo. Dosegel je zgledno natančnost v slovitem motivičnem pretakanju med posameznimi instrumenti v prvem stavku in Izredno napetost in eksaktnost v ritmu in dinamiki. Počasni stavek je podal brez romantizira-nja, s pretiranim spreminjanjem osnovnega tempa. Izredno močan, morda malo prepočasen je bil tretji stavek In Finale, v katerem je dirigent dvignil orkester do naravnost himničnih viškov. Orkestru vsa pohvala ln zahvala za koncert! Igral je — če izvzamem izredno slabo intonacijo v pihalih pri Bachu in mestoma netočna in premočna trobila, tako, kot se za filharmonični orkester spodobi. Dirigentu Vavayannisu želimo na skorajšnje svidenje! URO S prevorSek profesionalno znanje in umetniško moč. Res režqji D. Ahačičev e ne-mara ni uspelo ustvariti popolnoma adekvatno podobo Fryje-ve komedije, v kaiteri se tako čudovito prepletata požrtvovalna vi soko-m iselnost, pesniška fantastika in banalna vsakdanjost, visoki li rižem in komedijska realnost v tako mavričastih odtenkih in prelivih in v tako izvirni, primarni pesniški metaforiki, ki je našla v prevajalcu J. Udoviču odličnega interpreta. Govorna tehnika na naših odrih še zdaleč ni dognana. Notranje vzdušje posameznih prizorov pa je bilo v igri in režiji! pravilno zajeto. To notranjo atmosfero je podala V. Levstikova v vlogi mlade ljubeče vdove Dynamene na način, kakršnega doslej nismo bdlj vajeni pri tej igralki. Njena žalost je bila iskrena in plemenita in tudi ko pripoveduje najbolj komične poteze svojega moža — tega moža bodočnosti, kd 1« zdaj v grobu — je njena pripoved ljubeče resnobna in zavzeta nad veličino oboževanega vsakdanježa. Naraven in neprisiljen je njen prehod od smrtne žalosti v življem j e v objemu mladega vojščaka Tegeu-sa. Svetlo pojavo mladega vojaka je podal A. Kurent. Z zanosno besedo klasično izobraženega korporala in s žarkimi pogledi svoje ljubezni je preveril vdovo, k; se je na grobu svojega moža zapisala smrti, tafco, da mu je žrtvovala truplo prav tega moža, da reši svojega ljubimca življenju. Vdo- . vino služabnico Doto igra D Počkajeva. Le-ta predstavlja življenjsko realnost in vsakdanjost brez tragičnega koturna. Svojo vlogo igra Počkajeva kot navihana naivka, s komično vdanostjo in narejeno sočutnostjo, včasih morda celo pre-dnarstiično. Mnogo več možnosti nudj režiserju Sartrova drama, ki je notranje veliko boli razgibana in bogata z močnimi dramskim-akcenti. Ponazoritev tega dela je zategadelj Ahačičev! tudi znatno bolj uspela. Kakor tudi je Sartrov življenjski aspekt pesimističen, mračen in brezizhoden, ima vendar tudi svojo pozjtivno stran. V gledalcu drami iin prebuja njegovo moralno osveščenost, budi njegovo etično zavest, se vriva v dušo in izprašuje vest. Tudi taka drama ima svojo važno in odgovorno družbeno funkcijo in kakor tudi je enostranska in brezperspektivna, ima vendar nekaj občečloveških elementov v sebi. To mrko dramo treh poguibljencev je režijsko izrazito in plastično izoblikovala Ahačičeva, posebno v obeh glavnih antagonistih, v Garciinu, bivšem književniku in novinarju, kj je zaradi strahopetnosti dezertiral v vojni, in pa v Ines, tej poosebljeni zlobi, ki je vrh tega še obremenjena s seksualno pervertlranostjo lezbijke. Estel-1», »svetska dama«, v bistvu pa kcikota in nesojena detomorilka, je tretji partner v tem peklu, ko se ta trojica pogubi j encev do krvi žre med seboj ter do golega razgali svojo zavrženo st in izprijenost, trpeč pri tem prave peklenske muke, kajt; »pelkel so ljudje okoli -tebe« in »peCcel je v človeku samem«. Zakaj v teh ljudeh, ki nam jih predstavi Sartre, je copolno pomanjkanje prav tistega elementa, ki vznaiša Fryjevo komedijo v 'tako vedrino in sproščenost — elementa ljubezni. Delo je bilo odigrano zelo sugestivno in učinkovito. Gareina igra J. Zupan e posebno izrazito mimiko cfbra&a, fcl zrcal; njegove notranje intelektualne muke. Najodličnejši tip pa je podala Judita H ah.no va (v tej skupini edina članica MG) kot Ines. Bila je prava, kakor iz srede življenja vzeta satanela. Rezka in ostra kot britev, kruto dosledna. bistra in venomer kakor ži- zorih in v prizorih, ko gleda v svoj bivši dom. V prizorih, ko nii v akciji, pa je bilo opaziti na nji še trohico togosti in rahle nesproščencsti. Morda bi to pričalo o tem, da je oblikovna odrska moč Ahačičev© bolj v režiji kakor pa v oblikovanju odrskih likov. Njena režija obeh enodejank je razodevala inteligenco in kulturo. Sobarja v hotelu Pekel igra D. Škedl, odličen v maski kakor tudi v celotnem nastopu. Izbrano občinstvo, ki je napolnilo nevelifeo dvorano Križank, je poraarno sledilo igrama ter je izvajalce nagradilo z močnim ln iskrenim priznanjem za to izredno ljubiteljsko delo poklicnih gledaliških delavcev. In ne glede na vse posamezne estetske lepote ter mi- SNG iz Trsta gostuje v Ljubljani V nedeljo je bila v ljubljanskem MG premiera Tavčarjeve domače odrske novitete »Prihodnjo nedeljo«, s katero se je tržaško SNG spet predstavilo ljubljanskemu občinstvu. V tem tednu je gostovanje izpolnilo abonmajske predstave. Tako je Tavčarjeva drama, ki je doživela v novoletnih dneh svojo krstno uprizoritev v Trstu, hitro prišla tudi do nas, skoraj takoj po gostovanjih v Kopru, Izoli in Piranu. Takrat smo v našem listu že objavili recenzentovo poročilo, zdaj nam ostaja nekaj ljubljanskih vtisov. Naše gledališko občinstvo se jo tako navadilo na redna gostovanja tržaškega SNG, da Mmm; smmm mmm. '"M Prizor iz Tavčarjeve drame »Prihodnjo nedeljo«, s katero gostuje tržaško SNG v ljubljanskem Mestnem gledališču. — Na sliki so igralci Neda Mijot, Jožko Lukeš in Miha Baloh. val na preži za slabo-stmi svo-jega bližnjega. Estelle je upodobila D. Ahačičeva. Tudi pri tej igralki smo opazili podobno kakor ipri V. Levstikovi neke prirodne poteze, ki jih doslej nismo videli pri nji na odru. Zlasti v drama tsfcih pri- selno tezo zlasti zadnjega dela, ki je zapustilo globok vtis, je o-dhajalo iz gledališča v zavesti. d'a je doživelo — če nič drugega — vsaj zanimiv večer, vsekakor enega takih večerov, ki niso tako pogosti na naših odrih. Fran Albreht Krajnski ko spel v ledijanli Drami V nedeljo bodo v ljubljanski Drami uprizorili Kreftov« »Kra: uske komediiij.ainte«. Delo so prvič predstavili občinstvu ž© 1948. leta in je edino, ki je doslej doživelo več ko 100 uprizoritev. Nedeljska predstava bo dejansko obnovitev, toda s spremembami v ansamblu. V vlogi barona Zoisa bo namesto Skrbinška nastopil Stane Sever. Bojan Peček, ki bo v nedeljo (5 proslavil tudi 50-letnico svojega gledališkega delovanja, pa bo igral vlogo škofa Brigi da. Na jubilejni predstavi v nedeljo bo v vlogi Mick© gostovala članica jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, Ančka Levarjeva, v vseh nadaljnjih predstavah pa jo bo tolmačila Nada Bavdaževa, ki v tej vlogi gostuje v Drami. Odmor med vajami je zadostoval glavnim interpretom, d.a so izrazili svoja mnenja o vlogah. Stane Sever: »Sem tretji baron po vrsti v Krajnskih komedijantih. Nasledil sem Levarja in Skrbinška. Sicer pa sem napredoval: iz služabnika Matička v barona. Zelo sem vesel, da lahko igram pri predstavi, s katero bo naš najsta-rejši član proslavil svojo 50-letnioo umetniškega delovanja.« Nada Bavdiaževa: »To vlogo sem igrala že v Kranju. Debut v mojem gledališkem življenju je bila Micka. Vedno sem si želela, da bi jo še igrala, zato ma posebno veseli, da ravno z njo nastopam v Drami. Srečna sem, da lahko delam, pa čeprav le kot gost.« Bojan Peček: »Ko so zaprli veliko gledališče v Kranju, sem žel v novoustanovljeno šentjakobsko. Tam sem prvič igral vedno znova z zanimanjem napolni avditorij Mestnega gledališča. Vzroki so vedno v simpatijah do mladega, radoživega in umetniško pomembnega teatra, ki govori našim ljudem v Trstu šn Gorici v najpreprič-Ijivejši govorici. Tudi so s predstavami Pirandellovega »Henrika«, Andersonove drame »Caj in simpatija« in z eksperimentom v krogu (bila je Begovičeva drama »Brez tretjega«) opozorili nase zaradi izredno homogene ansamblske igre, težkih karakternih vlog, ki so jih odigrali posamezniki več kot uspešno tu zaradi temperamenta, s katerim oživlja stara in nova odrska dela njihov režiser, Jože Babič. Tako je naše občinstvo zaradi teh pomembnih vrlin domačega zamejskega gledališča s pravim razumevanjem za njegovo poslanstvo sprejelo tudi Tavčarjevo dramo »Prihodnjo nedeljo«, dasiravno očituje vse, po koprski predstavi že popisane slabosti, ki so predvsem v negotovem sižeju. Avtor je v svoji napotnici občinstvu izpovedal osnovni namen drame: žalostno je, da je šla danes stvar že tako daleč, da ga skoraj ni človeka, ki bi mogel verjeti, da je prava sreča samo v njem, ne pa izven njega, v nesmiselni težnji po zunanjem blesku, s katero se zasiplje naše stoletje. Hotel je prikazati živo, tragično podobo slovenske tržaške družine, ki so jo zajeli tokovi vsakdanjosti: razkrojenega iluzionista Dolinarja, ki si hoče z vero v dobitek pri nogometni stavi dočarati imaginarno srečo, ki ni v hitrem, lahkem, obilnem zaslužku, je pa tako dramatična značilnost naše družine, in za njim še rina Ludvika, ki neizbežno zdrvi v past, nastavljeno vsem tistim mladim ljudem v Trstu, ki hočejo s hlastajočimi zamahi, oo nevarnih lestvah doseči nepošteni vrh. Hčerka Marija se poroči s Francem in gre z njim v Ljubljano — v negotovo, najeto sobo. Vendar oba verjameta v sončni poldan svoje mlado- velifce partije. Imel sem uspeh© sti. Doma ostanejo osamela Kaoru Kavvano: Deklica in golobje (barvni lesorez ________ s razstave sodobne japonske grafike' in Fran Govekar mi je nekoč na ulici rekel, da me' Osijek klilče. Odšel sem tja, odigral prvo vlogo itn doživel lep uspeh. Kritik© šo bil© zelo ugodne. V Osijeku sem ostal tri leta, nato sem se vrnil v Ljubljano, kjer od takrat tudi stalno nastopam. V moji mladosti so razporejali vloge po nazivih. Vloga škofa Brigida bi dobila naziv bomvivanta. Mislim si ga kot gospoda, aristokrata, vedno v rokavicah, in ga bom kot takega tudi pod a L Nedeljska predstava velja kot jubilejna^ ansamblu. Proslavljam 50-letnico dela na odru. Od tega 47 let v Ljubljani. Vloga mi ugaja in sem vesel, da je ravno ta izbrana za moj jubilejni nastop. V njej sem doma.« mati, mala Martiča, ki bolj s solzami, kot s smehom spoznava življenje, in učitelj Dolinar, ki si ni na jasnem o domovini, na o sebi, no o svojih najbližjih. Ce je avtorjeva izpoved odrsko negotova, so bile zato vloga odigrane po stari, »tržaški navadi«: videli smo mojstrsko kreacijo Nakrsta in prepričljive kreacije ostalih. Po predstavah je enodušno mnenje gledališkega občinstva: vsakič, ko gostujejo Tržačani, odkrijejo nekaj novega: zdaj klene osebnosti svojega igralskega kolektiva, ki strmo navzgor oblikujejo svoj s vloge, zdaj posluh za utrip Trsta, posebej za vsakdan našilt ljudi, ki živijo tam. -—mg h— Vsestranski napredek Pred dnevi je k-olektiv železniškega zdravstvenega dcma v Ljubljani izročil svojemu namenu nov štiricevni rentgenski aparat, s katerim bodo lahko opravljali preglede vseh vrst: pljuč in srca, prebavnih organov, urogenitalnega aparata, dalje globinsko slikanje, splošno slikanje skeleta in posebno slikanje zobovja. Za nabavo tega aparata in seveda s tem v zvezi za popolno adaptacijo prostorov ter moderno ureditev rentgenskega oddelka, se je upravni odbor odlo-čil na pobudo upravnika doma dr. Riharda Gregorčiča. Potrebe po pregledih so iz leta v leto naraščale — leta 1955 je bilo 10.475 pregledov, lani pa že 20.C03. — In stari rentgenski aparat ni več ustrezal- — Nova »Siemensova« aparatura je nameščena v prenovljeni. sodobno in praktično Brežice Zbor volivcev v Brežicah 1e bil zelo lepo obiskan in živahen. Predlogov za delegate na kandidacijsko konferenco ni manjkalo. Tudi v ostalih krajih brežiške občine, so bili zbori volivcev zelo dobro obiskani. Na njih so ocenjevali delo občine V preteklem letu in dajali občinskemu ljudskemu odboru številne napotke za delo v prihod-■J#. A. G. urejenih prostorih. Sest okusno urejenih kabin, bo zadostovalo za nemoteno obratovanje obeh aparatur. Tudi stari aparat bodo Po potrebi še uporabljali in bosta lahko pregledovala dva zdravnika hkrati. Urejeno pa je tudi pravilno razporejanje tok enakomerne napetosti 220 voltov, kajti često je bila napetost tako slaba, da n.} bilo mogoče sprožiti elektro motor jev za vključitev aparature. T si je dom zagotovil z napeljav podzemeljskega kabla iz nove ga transformatorja v Pivovarr Union. Dela so trajala skor leto dni. Novi rentgenski oddelek ' ede-n naj več j ih uspehov te?" doma odkar je postal zavod samostojnim financiranjem. O’ finančni pomoči železniške d; rekcije v Ljubljani sta nnr?- Notranjski muzej v Postojni slavi letos 10 letnic« ustanovitve. N\1ep?nv direktor ir ustanovitelj Leo \ ilhar še vednr skrbno zbira material in izpopolnjuje zbirke. Zlasti zanimiva sta oddelek NOB in jamski oddelek. ' katerem so slike iz Postojnske jame, pa tudi dru^i. Muzej opravlja tudi izkopavanje na Notranjskem ln kar lepo napreduje. V. R. in upravni odbor dosegla lani Se vrsto pomembnih uspehov, zlastj z ustanavljanjem obratnih ambulant. Lani so odprli ambulanto v Sevnici, ki bo imela svojo podružnico v Brežicah, dalje obratno ambulanto v Postojni, na novo pa so ure- Borovnici oziroma Loga+ou- Kesreča na postaji Vižmarje V sredo, pozno zvečer, je prišlo na železniški postaji Vižmarje do hujše nesreče. Vlakovodja Janez Cerkvenik je pripeljal tovorni vlak 963 z Gorenjske. Ob postanku na četrtem tiru se je napotil z dvema zaviračema v prometno pisarno. Ob jstem času pa je strojevodja odprl izpušne ventiie in je tako para zaprla pogled na obe smeri. Mimo je ne- nadoma pripeljala lokomotiva In podrla Cerkvenika. Ponesrečenca, ki je bil težko poškodovan na glavi in telesu, so prepeljali na -“zgodno nostaio. Nova rentgenska aparatura železničarskega zdravstvenega doma v Ljubljani pacientov, tako da ne bo več dili in povečali zobno ambulan-gneče pred kabinami. Razen to v Puli. V načrtu so sedaj še adaptacij’ prostorov je bilo tre- ureditve ambulant v Kranju, ba zagotoviti tudi električni Mostu na Soči, Grosupljem ter DVE HOKEJSKI Drugi poraz C. zvezde pod Hežaklja Kombinat lesne industrije v Logatcu bo letos zaposloval že okrog 800 ljudi PO DOLGEM CASD BODO SMUČARJI TEKMOVALI V LJUBLJANI PET TEKEM Nfi SNEGU FHE3 PR”SOM Področje sedanje logaške občine -je bilo ob osvoboditvi izra-rlto kmetijskega značaja, saj so imeli do takrat v občini le nekaj žag čn manjših obratov, kakih večjim Industrijskih podjetji pa ni bilo. Po osvoboditvi pa so začeli ljudje vse bolj odhajati v industrijo in druge poklice v občini pa tudi izven nje. Tako odpade dane3 od približno 67(30 prebivalcev, kolikor jih je v občini, le nekaj nad 2800 na kmetijske. To n am dokazuje velik napredek in izboljšanje življenjskih razmer, pojavljajo pa ss ob tem •udi razne težave, zlasti pomanjkanje staniova-nj, medtem ko v kmetijstvu ponekod že primanjkuje delovna sila. V občini je danes nedvomno najvažnejše podjetje Kombinat lesne industrije, čeprav obstoja šele nekaj let. Pričakujejo, da bo že letos zaposloval okrog 800 delavcev ;r. nameščencev. Tu dobi zaposlitev dcimala vsa odvisna de-/■••na sila v občini pa tudi od drugod. Ls-ni je to p-odjetje precej pri-rsdel požar, vendar je delovne- :r- ; kolektivu uspelo ob pomoči T :dske oblg.sti in s požrtvoval-r.im delom v zelo kratkem času zgraditi nov večji in moderen obrat. Ostala industrijska podjetja in obrati v občini so manjši in zaposlujejo največ do 40 ljudi. V prihodnje bi lahko, razširili predvsem logaški obrat mlinskega podjetja in »Hrušico« v Logatcu. V občini imajo tudi kmetijsko posestvo, ki pa se tako zaradi objektivnih, kakor tudi subjektivnih razlogov še ni moglo dovolj uveljaviti. Manjkajo mu razna gospodarska " poslopja, stroji in oprema, za kar bo nujno poskrbeti v prihodnje. Po mnenju strokovnjakov pa naj bi preusmerili tudi sedanjo proizvodnjo naj različne j šili kultur na intenzivno travništvo in živinorejo ter pridelovanje krompirja. Občina ter njen svet za kmetijstvo in gozdarstvo posvečata v zadnjem času posesrtvu vso pozornost. Ukreniti nameravajo vse potrebno, da se posestvo izkoplje iz sedanjih težav. Največ pa bo seveda odvisno v prvi vrsti od samega delovnega kolektiva in vodstva ki doslej nista pokazala dovolj Ta* pravljičen zimski motiv je ujel fotoreporter te dni v truda in prizadevanja. Škofji Loki Foto: Selhaus #®0 CESTAH LJUBLJANE ljudje eno popoldne pešačili domov, kot pa, da bi se vozili v takih pogojih, zaradi katerih bi bila škoda mnogo večja v primeri z dosedanjo. Koristna predavanja Institut za javno *'Upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani bo priredil v februarju dva tečaja za pravnike iz prakse, študente in tudi druge, ki jih snov zanima. Prvi tečaj, ki bo obsegal 10 enournih predavanj, bo zajel »glavne značilnosti pri uveljavljanju delovnih razmerij v gospodarstvu«. Drugi tečaj bo v osmih enournih predavanjih zajel vse »značilnosti uslužbenstoih, razmerij v javni službi«. Razen tega pa bodo priredili še štiri posebna predavan j a, kjer bodo obravnavali posebnosti usluž-benskih razmerij v posameznih vrstah jarvne službe; v državni službi, v prosveti, znanosti in šolstvu, na področju zdravstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva ter v javni službi na gospodarskem področju. Vr. Bodimo obzimil Ni še dolgo tega, kar je v Ljubljani močno deževalo. Ulice so bile polne luž, pa tudi blata nj manjkalo. Kmalu po kosilu sem kot navadno hitela na delo. Izogibala sem se mlakam, ki jih v predmestju Ljubljane ne manjka. Nenadoma zaslišim za seboj avto. Umaknem se na notranji rob pločnika. Šofer osebnega avtomobila S-1480 pa je menda to' opazil, pritisnil na plin in razposajeno zapeljal mimo mene. S cestno umazanijo me je oblil od nog do glave. Celo v obraz sem dobila umazano brozgo. Nekaj metrov naprej se je Škofja Loka strojno podjetje v Škofji Loki je združilo s tovarno »Motor«. Združitev obeh omenjenih podje-: bo nedvomno koristna. Poleg • ga pa pripravljajo tudi združl-obeh lesnih podjetij na Trati, mlinskim podjetjem na Trati bo združila tudi delavnica te-:’«nin, ki se bo preselila iz Skof-Loke na Trato, ko bodo dograjeni in urejeni potrebni oblekli. * N'a prvi seji občinskega odbora zveze borcev so razpravljali o r ,lni komemoraciji, ki jo priprav-Kajo v spomin na usmrtitev 50 talcev. Navzoči so bili tudi za-- repniki podjetij. organizacij in Novoizvoljeni odbor je iz svoje srede ponovno izbral za predsednika Ivota Puharja ter - . nova! predsednike in člane pe-t,h komisij. D. G. Nova pridobitev železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani Jutri in v nedeljo bo v Ljubljani v prostorih TVD Partizana Ilirije v Zg. Šiški I. letošnji zvezni namiznoteniški turnir z udeležbo okrog 160 igralcev iz 24 klubov, med njimi vseh najboljših iz države. jsdinole Dinka Nikolič je odpovedala nastop. Pravijo, da se boji morebitnih novih porazov. Ta turnir je ena izmed priprav za skorajšnjo mednarodno preizkušnjo, ki čaka naš namizni tenis od 2. do 9. marca na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Tja namerava poslati zvezni kapetan V/eiler precej močno zastopstvo. ki ga bo v glavnem izbral na ljubljanskem turnirju. Povsem tem je treba računati, da bo med znanimi zastopniki te igre nič koliko ogorčenih borb za vsako točko. Pri žrebanju na' sedežu NTZS se je zgodilo med drugim tole: Na teh tekmah bqdo lahko ljubljanski prijatelji športa videli pri delu vse najboljše slovenske zastopnike belega športa. V teku na 15 km bodo šli na progo Hlebanja, brata Pavčiča in vrsta mlajših, ki so so v zadnjem času prerinili v ospredje. .Proge bodo izpeljane v smeri proti Podutiku in nazaj. Tudi na obeh skakalnih tekmah bo startala vsa skakalna garda, med njimi predvsem mlajši zastopniki, ki so v zadnjem času prav lepo napredovali. Na popoldanski prireditvi v Šiški pa bodo šli preko mosta prav vsi, ki že nekaj let nosijo državni grb po vseh mednarodnih skakalnicah. Te tekme bodo hkrati tudi prve izbirne tekme za sestavo naše mladinske in članske reprezentance za pokal Kongsberg in Ku-rikkala. Šahovske vesti Sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije je sprejel podrobnosti o razpisu za XIII. šahovski šamipiouat, ki bo od 23. februarja dalje v Sarajevu. Na turnirju bo igralo 20 igralcev (6 neposrednih finalistov iz lanskega prvenstva, 12 igralcev s polfinalnih turnirjev) ter Ma-tanovič in Milič. Turnir bo vodil zvezni sodnik Osmanbego-vič. Po potrditvi sklepa disciplinskega odbora v breme M. Vasiljeviča in Udovčiča je treba računati, da ta dva igralca po vsej priliki ne bosta mogla sodelovati na tem prvenstvu in sta bila namesto njiju vzeta v poštev D. Ivkovič in V. Sokolov. * Na šahovskem šampionatu SZ so v vi. kolu igrali takole: Pe- trosjan : Banik 1:0, Kotov : Sue-tin i:o, Tajmanov ; Averbah 1:0. Talj : Grugenidze 1:0, Bronštani : Polugajevski 1:0, Furman ; Spa-ski o:l, Furman : Toluš 0:1. Rostov : Gurgenidze remi (iz prekinjenih partij). * Na tradicionalni šahovski turnir v Bognor Reggisu, "ki bo od 9. do 19. aprila, sta povabljena tudi dva jugoslovanska mojstra, med njima tudi lanski zmagovalec velemojster Gligorič. Francoska šahovska federacija ni pristala na to, da bi turnir kandidatinj odigrali tamkaj, tako da je prav verjetno, da bo prenesen na Nizozemsko. ZVEZNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V LJUBLJANI Hrbud in še mnogi najboljši Teran je v skupini s četrtim nosilcem Pavasovičem, Torpažič z osmim, Hudetzom, Kern pa v družbi z Markovičem I. Ugodno se je žreb končal za Podobnika, ki ima na poti do zadnjih osem samo Uzorinca. Pri ženskah bodo verjetno vse štiri nosilke prišle v finale, med katerimi bo ena izmed obeh domačih verjetno zavzela prvo mesto. Prireditev bo izvedla Ilirija skupno z Ljubljano in Odredom, in sicer kar se da skrbno. Za propagando bo izdana posebna brošu-rica. Tekmovalni pogoji bodo kar moči ugodno. Igrali bodo na 9 mizah, ki so jih nalašč za to pripeljali iz Zagreba z nedavnega mednarodnega prvenstva. Tudi sodili bodo sami izprašani sodniki z vsemi tehničnimi pripomočki. Posebej bo preskrbljeno za gledalce, ki bodo v soboto od 19. ure dalje in v nedeljo ves dan lahko za malenkostno vstopnino spremljali finalne borbe. Naj dodamo še, da bodo tokrat tekmovali po novem, in sicer moški A v finalu v dveh skupinah, in sicer od l. do 8. mesta ter od 9. do 16., v vseh ostalih skupinah pa od 1. do 4. ter od 5. do 8. mesta, prav tako vsak z vsakim. (nd) ... da je Jugoslovanska mladinska teniška reprezentanca igrala te dni z izbrano mlado gardo Poljske in si po prvem dnevu turnirja priborila znatno prednost; Jugoslovani vodijo za zdaj s 4:1; da je v X. etapi mednarodne kolesarske dirke po Egiptu zmagal sovjetski dirkač Melikov pred dvema Bolgaroma. Kočevom in Kolevom; v generalnem plasmaju vodi še naprej Rus Olizarenko, po ekipah pa je Sovjetska zveza še zmerom pred Bolgarijo. Romunijo itd.: da so najboljši teniški igralci Avstralije Cooper, Fraser in Anderson odklonili poziv svoje zveze, naj bi odigrali nekaj mednarodni hturnirjev v ZDA. Poslušnost so odrekli za+~ * er so jim določili prenizke dnevnice. Teniška federacija je zagrozila z, diskvalifikacijo: da -je komite za fizkulturo ln šport v SZ poslal ameriški amaterski atletski uniji vabilo, naj bi njeni člani sodelovali na velikem mednarodnem mitingu, ki bo 5. ln 6. julija v Moskvi. Ze pred tem je bil med tema dvema organizacijama dosežen sporazum, da bosta letos in prihodnje leto medsebojna atletska dvoboja SZ : ZDA najprej v Moskvi, povraten pa v Vorku da so boksarji novosadske Vojvodine nastopili proti poljskim boksarjem v Katcivicah, s katerimi se je srečanje končalo neodločeno 10:10: Kegljači na ledu doma Bled, 23. jan. Smočl so se vrnili tz Švice naši kegljači na ledu, ki so se udeležili letošnjega VIII. svetovnega prvenstva v kegljanju na ledu v Davosu. Hkrati z njihovimi štirimi ekipami so tekmovali še Avstrijci. Nemci Italijani ln Švicarji. Naše zastopstvo Je doseglo spričo neznatnega treninga in še manj tekmovanj zadovoljive uspehe. V tekmovanju po ekipah so zasedli Jeseničani Janežič, Klinar. Koblar ln Grde) tretje mesto pred dvema ekipama iz Nemčije, v bli-žanju ln zbijanju je prišel Blejec Milan-Kokalj na 4., .Vlado Vidic (Bled) pa je bil v metu v daljavo sedmi z metom 127.7 m. Jeseničani so se kot ekipa držali odlično in bi bili celo lahko zmagali, če ne bi bili proti koncu izgubili srečanja s Švicarji. Med tekmovanjem je zasedala tam mednarodna kegljaška federacija, ki je sklenila, da bo svetovno prvenstvo v te) športni zvrsti 1. 1959 na Bledu. B. R. Jutri odpotuje na mladinsko evropsko sankaško prvenstvo v Oberstdorfu naša mladinska reprezentanca, sestavljena iz članov Jesenic in Bohinja. Z. Občni zbor NK Grallčar bo danes ob 17. uri v sindikalni dvorani Triglavske tiskarne (Dalmatinova ulica). Prvenstvo zasavske smučarske podzveze. Preteklo nedeljo je bilo na Kumu in Partizanskem vrhu prvenstvo zasavske podzveze. Tekmovali so v tekih, skokih, slalomu in veleslalomu. Med člani je bil najboljši Skrinar, med mladinci Kordež. Medvešek. Smodiše- va ter Medveškova. V skokih sta se uveljavila Cestnik in Lipičnik V veleslalomu je zmagal Berger. pri mladincih Ačkun V slalomu so bili najboljši Rozman, Ačkun in 21akova. Vsega je nastopilo nad 100 tekmovalcev. Vsi nogometni trenerji Ljubljane naj pridejo 3. februarja ob 15.30 v prostore NZS. kjer bo ob- vezni sestanek. Občni zbor železničarskega nogometnega kluba Ljubljana, bo v ponedeljek, 27. t- m-, ob 17. uri v sindikalni dvorani Direkcije železnic (Kolodvorska 39) T. nadstr. vabileni. Boksarji Branika v Ljubljani Ljubitelji boksarskega športa bodo imeli jutri spet priložnost videti v ringu tekmovalce s krepkimi pestmi. V dvoboju se bodo pomerili atleti mariborskega Branika in domače Ljubljane. Slednja bo poslala v boj svoje mlade moči, ki kažejo za to športno panogo veliko nadarjenost. V ringu se bo med drugimi spet pojavil mnogoobetajoči Kovač, ki bo zamenjal Ščurka. Mimo drugih bodo gledalci videli še Drobneta. Klemenca, Strukarja in druge. Dvoboj bo vsekakor zanimiv. Začetek bo jutri ob 19. uri v Domu železničarjev pri glavni železniški postaji. Smučarski klub Enotnost, odbor za množičnost, obvešča, da bodo v Ljubljani smučarski tečaji za pionirje, mladince in ostale. — Zborna mesta so: na Gradu, na sankališču v Tivoliju, na Rakovniku, na Urhu, pod Rožnikom, pri skakalnici v Sišlti in v Šentvidu. Tečaji se bodo pričeli danes in bodo vsak dan, dopoldne s pričetkom ob 9. uri ln popoldne ob la. url. 8ailly Monta Carlo po Jugoslaviji V četrtek je startalo več ko 300 avtomobilistov za letošnji KVTI. radlly Monte Carlo, ki vodi približno 3000 km daleč i.v 8 izhodnih točk, in sicer Oti? • Aten, Glasgotva, Lizbone, Rirrfa, Haaga, Miinchena in Pariza. Največ pojde na to vožnjo tekmecev iz GLagotva (93). Vozači, ki jih je v Atenah že dan poprej startalo samo 10 (dva t>a sta odstopila že pred startom), so v sredo zvečer brez kazenskih točk vsi prispeli v Beograd. Po dvournem odmoru so nadaljevali pot proti Zagrebu, kamor so prav tako prispeli do zadnjega. Enega izmed udeležencev je zaradi poledice vrglo s ceste, vendar ni utrpel p-omemibneiišiih kvarov in je prispel še pravočasno na cilj v Zagreb. Tudi v Ljubljano je včeraj prispelo vseh 10 udeležencev tega raillyja. Vozači so takoj nadaljevali pot proti Trstu. Kazenskih točk tukaj niso računali, marveč samo pregledali čas prehoda,. Intervju dneva Dasi je minilo že dva dni, odkar so bili za eno popoldne odtegnjeni iz prometa trolejbusi in avtobusi EC2, se še vedno slišijo glasovi (res da ne več tako razburjeni kot prvi dan), česa vsega si EC2 ne privošči. Ko je sneg najhuje naletaval in, ko šo bile vse ceste zametene, s skoraj pol metra visoko snežno odejo, pa ti gre EC2 in razen tramvajev ustavi vsa svoja vozila. Zato smo povprašali na upravo cestne železnice za končni razlog te odtegnitve vozil prometu. Na upravi EČ2 so povedali, da so imeli za to tehtne razloge. Spričo zmanjšane brzine voz so se upori in kabli nenormalno segrevali, kar povzroča, da se le-ti osušijo, se začnejo lomiti, vanje prodre voda, oziroma vlaga in se v kratkem uničijo. Električna izolacija v trolejbusih traja normalno okrog 20 let, v takih pogojih pa kot so vozili trolejbusi pred dnevi, pa le pet let ali še manj. Druga kočljiva zadeva so bila peresa. Vozovi so grajeni za osemdeset do petinosemdeset potnikov, pri maksimalni obremenitvi za 100 in to.le za gladko cesto. Zdaj pa je bila cesta kotanj asta (sneg je presenetil namreč tudi Upravo cest) in so vozila udarjala na prednje in zadnje preme. Zaradi tega so imeli okoli šest zlomov peres. Močno napolnjeni vozovi so se ob skoraj decimetrskih kotanjah zvijali kot ribe, kar je med drugim škodilo tudi karoseriji. Na EC2 so povedali, da je bilo pod takimi pogoji popolnoma nesmiselno voziti, zlasti še, ker bi nastala lahko še večja škoda. Rekli so, da je bilo bolje ustaviti vozila že dopoldne in so Te dni se delavci tovarne »Stol« selijo v nova moderno opremljena stanovanja v »nebotičniku«, kat imenujejo seji enonadstropno stavbo, v kateri je 27 družinskih stanovanj. — Gradnja je veljala nad 65 milijonov dinarjev. Stavbo je gradilo gradbeno podjetje »Graditelj« iz Kamnika. Tudi instalacije in ostala obrtniška dela so opravila kamniška podjetja. V prihodnje nameravajo zgraditi še eno tako stanovanjsko hišo. S. F. »obzirni« voznik ustavil. »Naložil« je dve mladi damici ir, odbrzel naprej. Plašč v kemični čistilnici in po obrazu sem dobila lišaje-Kdaj se bodo šoferji naučili dostojnosti in obzirnosti do pešcev? Kap v Kulturni barometer »KALA« V BORBI S SNEGOM Včeraj se je vrnila v Ljubljano iz Bovca snemalna ekipa »Viba-filma«, ki dela nov celovečerni umetniški film »Kala«. Delo kljub težavam uspešno napreduje. Direktor filma Dušan Povh je zadovoljen: »Na terenu smo snemali 20 dni. Pogoji so bili izredno neugodni, zlasti vremenski. Večino časa je bilo snega premalo, sedaj ga je preveč. Za kvaliteto posnetkov se imamo zlasti zahvaliti enoti. Jugoslovanske ljudske armade v Bovcu, ki nam je v okviru svojih možnosti pomagala na vsakem koraku. Posneti so prizori na Tedovi domačiji, in sicer dva zaključna: prihod okupatorja na domačijo, pri tem prizoru so nam zlasti pomagali vojaki, in zimski odhod Teda na kurentovanje v dolino. Prizori, ki so posneti v Bovcu predstavljajo desetino celega filma. Sedaj se bomo spoprijeli s snegom v Ljubljani. Zimski posnetki so nam zagotovljeni, vendar je vprašanje prevoza ekipe na mqsto snemanja odprto. \ Po načrtu bi morali nadaljevati s snemanjem v Podmelcu pri Tolminu, na Golem, v Cerkljah, Radovljici in Zatrniku, toda to zaradi snežnih razmer zaenkrat odpade. Vse nadaljnje snemanje je odvisno od vremenskih prilik in prostih igralcev. Težišče filma je v eksterieru. Zimsko okolje predstavlja 40 odstotkov vseh prizorov. V ekipi je dobra volja kljub težavam. Mislim, da nam bo dal sneg še precej dela, zlasti tak, kot je sedaj.« Jesenice, 23. jan. Danes popoldne je bila lmetma ledena ploskev pod Mežakljo še enkrat prizorišče za ligaško hokejsko srečanje dveh os tov, in sicer beograjske Crvene zvezde m ekipe Ljubljane. Oočinstva se ni zbralo toliko, koli..or po .a-vadi. no nazadnje morebiti tudi zaradi tega, ker je zlezel top--plomer kair na 14 stopinj pod ničlo. LJUBLJANA : CR. ZVEZDA 7:1 (3:0, 3:0, 1:0) Današnji šport na ledu s pa- • iicami gledalcev ni mogel navdušiti. Obe ekip-i sta pokazali samo povprečno igro in sta oll po kvaliteti bolj ali manj izravnani. Vsekakor so bili Ljubljančani hitrejša in prodornejši, tako da so si vzlic vsemu ri-borili precej izdatno zmago. Strelci golov so bili Radii. 3, Zupančič 2 ter Prosenc in Vol-'car po i. Častni „ol za Crve-no zvezdo j zabil Mandič. Sodila sta Lombar in Gorše. Jeseniški hokejisti potujejo jutri v Beograd, kjer imaio pred seboj obe beograjski srečanji s Partizanom in Crveno V nedeljo bo domači smučarski klub Enotnost zaradi izredne priložnosti, ki Jo nudi prva letošnja in kar izdatna pošiljka snega tudi v našem mestu, izvede! na bližnjih terenih po Šišenskem hribu in Rožniku kar pet smučarskih tekmovanj. Spored je razdeljen takole: ob 9. uri: tek mladink in mlajših mladincev na 5 km, tek starejših mladincev in članic na 10 km in tek članov na 15 km (za te teke bodo startali z zabavišča v Tivoliju). Dalje ob 10. uri; skoki mladincev na 35-metrskl skakalnici v Šentvidu (Guncljah), ob 14.30 pa skoki članov na 60-me-trski skakalnici ob Vodnikovi cesti v Siškl. BRANJE Naši razgledi (št. 5 III. letnika za januar 1958) — glasilo ZSD Ljubljane objavlja na IS straneh formata A 5 niz zgoščenih prispevkov o dejavnosti posameznih klubov, vidnejše mesto pa je v njem posvečeno letošnjemu pomembnemu dogodku v ltlubovem življenju — proslavi 40-letnega obstoja. Skoda, da so nekateri sestavki v tolikšnem medsebojnem nesorazmerju ln ni urednik poskrbel za smotrnejšo obdelavo vseh aktivnih sektorjev. Brošuri-co krasi nekaj dobrih klišejev, b kraju pa so ji dodane nekatere zdrave misli o liku pravega športnika. Tisk Je opravila Železniška tiskarna, cena posameznemu izvo-le 2(1 din Okolica študentskega naselja spreminja svoje lice Ze nekaj dni vozijo tovornjaki gradbenega podjetja »Tehnika« tone in tone ilovice iz okolice blokov Študentskega naselja. Ilovico so že pred več kot pol leta nagrmadili buldožerji pri kopanju temeljev za novo poslopje. Odvažajo jo v »Habjanov bajar« ob Večni poti, ki je bil pred tremi leti izsušen, sedaj ga pa zasipavajo. Delo je do novega snega hitro napredovalo, za kar je skrbelo pet velikih tovornjakov, ki avtomatično praznijo kasone in bager, ki prenese naenkrat kubični meter ilovice. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na marljivost delavcev, saj delajo dvanajst ur na dan. Ko ne bi bilo snega, bi delo končali v štirinajstih dnevih. Tako pa se bo zavleklo. vs Smučarski tečaj na Urhu Včeraj se je začel na Urhu smučarski tečaj.. Vodi ga Marijan Kreuh in še dva vo-dnika društva »Partizan« v Polju, prijavilo pa se je mnogo pionirjev in mladincev iz Polja, Zaloga, Kašlja in Vevč. Mladi ljubitelji zimskega športa iz občine Polje so bili že skoraj obupali, ker nikakor ni hotelo biti snega. No, sedaj je snega dovolj. Do sedaj so še vsako leto organizirali začetniške jn izpopolnjevalno smučarske tečaje, ki so jih imeli na Prežganju in drugih hribovskih vaseh. Na razpolago imajo 2C parov šolskih smuči, ki so jih dobili kot nagrado pri tekmovanju leta 1953, prijavilo pa se je 258 otrok obeh spolov. Letos bodo tečaji nekoliko niže in sicer na Urhu in na griču Ber-berčku pri Kašlju. Zaradi bližine ugodnih snežnih razmer se nadejajo zelo številne udeležbe. S- E- Prijeli sa nevarnega vlomilca Prijazne weekend hišice oh Ljubljanici so imele v soboto nepovabljenega gosta. Razmetal je vse in odnesel, kar je bilo po njegovem mnenju še uporabljivega. Eden izmed lastnikov teh hišic je prišel slučajno mimo in hotel odnesti domov nekaj predmetov. Opazil je vlom in tatvino takoj prijavil Tajništvu za notranje zadeve. Varnostni organi so osumili že znanega G. J. in se napotili na njegov dom. G. J. jih je opazil in pobegnil. Skočil je v Ljubljanico, jo preplaval in Izginil na drugem bregu. Miličniki so o tem obvestili prebivalce, kar ni bilo zaman. Ze drugi dan sta ga dva moška ujela in ga izročila postaji LM. Pri vlomilcu so našli skoraj vse predmete, ki jih je ukradel iz weekend hišic in jfih vrnili oškodovancem. G. J. se bo zago-’ varjal pred sodiščem. Z. V. Strelci golov so bili Brun 4, Turnšek 3 ter Kristan, Klinar. Tišler lu Boris Čebulj po eden. Kakor kaže rezultat, so bili Jeseničani popolni gospodarji na drsališču — predvsem v prvih dveh tretjinah. V zadnji tretjini so si gostje oprijeli obrambe po v«»1 sili, pri čemer so res preprečili še hujši poraz. Gledalcev je bilo okoli 1500. Bupliški nnebotlcmka dograjen zvezdo, me nom ni dalo Sinoči Je tekma Iz V. Senicami in tnačini so v zelo Izdatno 1:0). n KOLEDAR Petek, 24. januarja: Feliks, * Na današnji dan 1737 je umrl v Zagrebu baročni kipar Francesco Robba. Med številnimi spomeniki in portali, ki krase Ljubljano in Zagreb, je najbolj znamenit njegov vodnjak pred ljubljanskim magistratom. • Dne 24. januarja 3621 se Je rodil slovenski geograf in kartograf Blaž Kocen. Njegovo najvažnejše delo je Atlas za srednje šole, ki je doživel okrog 50 izdaj. . * NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO f. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Kdravstveni dom VlCs <3r. Hodalič Milan, Emonska 10, tel. 20-497. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-438. Ne- • OGLAS , 9 v »SLOVENSKEM \ 9 POROČEVALCU« e GOTOV • USPEHI deljska dežurna alužba v ambulanti Mirje. Rimska KL, tel. 21-797. od 8-—14. ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Bregant VanJoS, Lavričeva 54, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika le ličite teL LM 30-800. ■ Zdravstveni dom SlSKA: dr. Jezer šele Pavel. Knezova 12. tel. 21-744. Zdravstveni dom CENTER: dr Kajzelj Mirko. Resljeva 33, (dvoriščna zgradba), tel. 39-231, Int. 567. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Trobec Helena, Poljedeljska 19, tel. 32-573. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Zagoričnik Stane. Ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Zaradi zapadlega snega kličite dežurne zdravnike le v najbolj nujnih primerih: v kraje, ki so oddaljeni od centra in komunikacij, naj bolniki oskrbijo prevoz sami. Tajništvo za zdravstvo OLO. Jutri, v soboto, bo v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani plenarna seja glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Na dnevnem redu bo obravnavanje delovnega programa in predračun, za leto 1958. ^v«vowimTiT»rm«mnmmrinoc(mrmm»»ooooog» PODJETJU INŠTITUT ZA ELEKTROZVEZE, Ljubljano, Linhartova 35, • prej m« VEČ KVALIFICIRANIH STRUGARJEV, VEČ CTffincmONIH REZKARJEV 2 KVALIFICIRANJI KLEPARJA in • ORODJARJA mojstra. v Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. 844-R Komisija za Sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Lesno konstrukcijskem podjetju »TESAR« v Ljubljani razpisuje na podlagi člena 143. zakona o delovnih razmerjih (Ur. L FLRJ, štev. 53-57) naslednja delovna mesta: L GRADBENEGA TEHNIKA ■ manjšo ali večjo prakso; J. VZGOJITELJA, po možnosti upokojenega gradbenega tehnika ah strokovnega učitelja, aa 3 do 4 ure dnevno; t. KVALIFICIRANEGA KLEPARJA Ponudbe pošljite Lesno konstrukcijskemu podjetju »TESAR« v Ljubljani, Parmova 53, najkasneje 15 dni po objavi tega razpisa. 301-H Upravni odbor GOZDIESK0 KMETIJSKE PROIZVAJALNE POSLOVNE ZVEZE DRAVOGRAD razpisuje na podlagi pravil zveze pri GKPPZ Dravograd naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA 2. ŠEFA GOZDARSKEGA OBRATA 3. ŠEFA SPLOŠNEGA OBRATA (odkup in oskrbovanje kmetijskih zadrug) Pogoji: Ad 1: fakultetna izobrazba in najmanj 4-letoa praksa v gospodarstvu ali upravi ali srednješolska izobrazba z najmanj osem let prakse v gospodarstvu ali upravi ter najmanj tri leta na vodilnem položaju ali pa nižja šolska Izobrazba z najmanj dvanajst let službe, Od tega najmanj pet let na vodilnem položaju v zadružnem sektorju. Ad 2: gozdarska fakulteta ali srednja gozdarska šola z nekaj prakse. Ad 3: srednja šola in nekaj prakse v komerciali ali nižja srednja šola z najmanj 10 let prakse v ekonomsko komercialni stroki. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe ■ kratkim življenjepisom upravnemu odboru GKPPZ Dravograd, do 5. februarja 1958. 3.S4-R INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI SPREJME: 1- INŽENIRJA KEMIJE z industrijsko prakso, po možnosti v organski kemiji, za vodjo oddelka, 2. INŽENIRJA KEMIJE ali TEHNIKA za uvajanje proizvodov. — Zaželena praksa v tekstilni ali usnjarski industriji, 8- VODJO TEHNIČNE PISARNE. Pogoji: srednja strokovna izobrazba s prakso v admimstrativno-tehničnih poslih, 4. KEMIJSKEGA TEHNIKA ža nadzor proizvodnje. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa, 5. LABORANTA za delo v laboratoriju, s srednjo strokovno izobrazbo, 6. POTNIKA. Pogoj: srednja strokovna izobrazba ■ prakso v komercialnih poslih in kot potnik, 7. PRODAJNEGA REFERENTA. — Pogoj: srednja strokovna izobrazba in daljša praksa v komercialnih poslih, 8. REFERENTA ZA REKLAMO IN PROPAGANDO in druge komercialne posle. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa, 8* BLAGAJNIKA. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa v blagajniških poslih, 10. KLJUČAVNIČARJE, 11. MLAJŠE NAVADNE DELAVCE za delo v pro-. izvodnji. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Možen takojšnji nastop službe ali po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku. 297-R V počastitev spomina njih očeta to-/. Klanjšeh Karla Je daroval učiteljski zbor osemletne šole v Toplicah znesek 2.100 din za slepo mladino okraja Trbovlje. Najlepša hvala. Otroci pok. mame Franice Betel] akove so darovali za slepe 2.000 din. Irma Stupica je poklonila za slepe 1.900 din, namesto venca pok. svakinji Maruški Stupica. Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije Ljubljana se v imenu svojih članov najlepše zahvaljuje. Občni zbor Prirodoslovnega društva bo v ponedeljek, 27. Januarja, ob 17. uri v balkonski dvorani na Univerzi. Vabljeni vsi člani. Kot taki se štejejo naročniki Proteusa, razen dijakov srednjih šol. Ste si že ogledali zdravstveno razstavo: Samo še nekaj dni bo odprta. Razstava je pripravljena za obisk od osmih zjutraj do osmih zvečer na Magistratu. Dvorana je kurjena. Sindikalne podružnice, delovni kolektivi, šole! Prijavite pravočasno svoj obisk zdravstvene razstave. da Vam bo zagotovljeno strokovno vodstvo. Študentke in študentje! Zdravstveni fond Univerze Vas obvešča, da je fluorografiranje pljuč in besežiranje podaljšano do vključno sobote. 25. januarja 1958. Ponovno Vas vabimo, da se akcije udeležite, ker brez potrdila o udeležbi ne bo možen vpis v letni semester 57-58. KOZMETIČNI INSTITUT posluje po najnovejših francoskih metodah od 14. januarja dalje v Medvedovi ulici 8 (dvorišče) za paciente obeh spolov. Rezervacije na tel. 21-298. OLVMPIA-RECORD ln UNIVER- SAL mehki voski za tek in turno smučanje. 01ympia smučarski •muk. CHAMPION specialni voski za vrhunski ? i • : * : ZA OBČUTLJIVO KOZO :Voc&y:6us‘ NAJBOLJŠA KREMA! RECEPT za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. Dobiš Jo v vseh parfumerijah. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tu-tl »FLEX«. Za čiščenje madežev Eamo »FLEX«. GLEDALIŠKE NOVOSTI Drama SNG v Ljubljani bo v nedeljo, 26. januarja, obnovila komedijo Bratka Krefta »Krajnski komedijanti« v avtorjevi režiji in deloma novi igralski zasedbi. Zigo Cojza bo upodobil Stane Sever. Najstarejši član Drame, Bojan Peček, ki že petdeset let ustvarja na odrskih deskah slovenskega gledališča, bo po daljšem presledku zopet nastopil v vlogi škofa Brigi de. Opozarjamo zlasti obiskovalce ■ podeželja na nedeljsko popoldansko predstavo priljubljene igre •Dnevnik Ane Frank«. Vstopnice labko rezervirate po telefonu, št.: 32-524. KONCERTI Drevi ob 20.15 uri koncert za rumeni abonma. Dirigent' Efrem Kurtz iz ZDA, solist flavtistka Elaine Shaffer iz ZDA. Spored — Beethoven. Egmont — uvertura: Mozart. Koncert za flavto ln orkester; Brahms, II. simfonija. K OBVESTILA RAZPIS Na podlagi sklepa upravnega odbora KZ Studenec pri Sevnici, razpisujemo prodajo naslednjih osnovnih sredstev: L poltovornega avta znamke »Ply- mouth«, 2. Dissel motorja 10 KS 3. motorja DKff 6 KS, 4. motorne škropilnice 2001 TPS Maribor. Prednost do nakupa imajo državna podjetja in socialistični sektor. V kolikor se podjetja in ustanove ne javijo tekom 14 dni po razpisu, imajo možnost do nakupa interesenti privatnega sektorja. O KRVODAJALCI LJUBLJANČANI — pozor! Krvodajalska akcija v občini Center je v teku. Prijavite se takoj pri svojih sindikalnih podružnicah ali pri terenskih odborih Rdečega križa. Bolniki čakajo na Vašo kri, ki pomeni mnogim življenje. Storite svojo državljansko in človeško dolžnost. Dvakrat da, kdor hitro da! Za morebitna pojasnila se obračajte na Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana-Center. (Nebotičnik I. nadstropje ali telefon št. 22-f74). OBVESTILO ClTATELJE OBVEŠČAMO, DA BOMO VSAK PETEK OBJAVLJALI SEZNAM NAJDENIH KOLES NA OBMOČJU LRS, PO PODATKIH DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE LRS. Na TNZ Kranj se nahajajo naslednja najdena kolesa: moško kolo. znamke Partizan, štev. 49607, črne barve; žensko kolo, znamke Partizan, štev. 471687, sive barve; žensko kolo, neznane znamke, štev. 197672; moško kolo, neznane znamke, štev. 0349715. črne barve; moško kolo, neznane znamke, štev. 09052, črne barve; moško kolo, znamke Lux, štev. 71848. temnozelene barve; moško kolo, neznane znamke, štev. 131779, črne barve; ogrodje moškega kolesa, znamke Šport, štev. 29. svetlo zelene barve; moško kolo, znamke Steyer, štev. 1106162, črne barve; moško kolo, neznane znamke, štev. 1040966, sive barve; moško kolo, znamke Puch, štev. 753620. temnosive barve; moško kolo. neznane znamke, štev. 1022654. črne barve; okvir moškega kolesa, znamke Presto, štev. 107254, črne barve;; moško kolo, znamke Šport, štev. 503915, rumene barve; moško kolo, znamke Šport, štev. 474145. rdeče barve; moško kolo, znamke Opal, štev, 148093. rdeče barve; moško kolo, znamke Puch, zelene barve, štev. 396640; moško kolo znamke GIGL + AHGOLA, št. 19772 črne barve. Na TNZ Maribor se nahajajo naslednja najdena kolesa: Moško kolo, neznane znamke, št. 33; moško kolo neznane znamke, št. M 667; žensko kolo, neznane znamke, št. 001003; moško kolo neznane znamke, št. 1502; moško kolo, znamke Rog, št. 2068; moško kolo, neznane znamke, št. 2068; moško kolo. neznane znamke, št. 2401; žensko kolo, znamke Ce- ment-Sport, št. 3167; moško kolo, neznane znamke, št. 6178; moško kolo, neznane znamke, št. 6806; moško kolo, znamke Lord, št. 7530; moško kolo, znamke Union, št. 9436; moško kolo neznane znamke, št. 10586; moško kolo, znamke Astoria, št. 10775; žensko kolo, neznane znamke, št. 10781. Oškodovanci, ki predvidevajo, da so najdena kolesa njihova lastnina, naj si kolesa ogledajo na navedenih TNZ. Iz pisarne državnega sekretariata za notranje zadeve LRS PBEDAVAftJ A Na odseku za geodezijo, fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani bo imel strokovno predavanje univ. prof. tov. dr. K. ORLOV iz Prirodoslovno matematične sakultete v Beogradu. Tema: Uporaba spektralne aritmetike in algebre v tehniki računskega stroja. Predavanje bo v petek dne 24. t. m., ob 19. uri v predavalnici Rudarsko metalurške fakultete, Aškerčeva 20, pritličje. Vabljeni! RAZPISI RAZPIS Tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov Ljubljana, Kamniška 20, razpisuje naslednja delovna mesta: VODJE PRIPRAVE DELA — pogoj; strojni tehnik s prakso, KONSTRUKTERJA - pogoj: strojni tehnik s prakso, NORMIRCA — pogoj: »trojni tehnik. TEHNIČNEGA RISARJA — s prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite upravi podjetja do 31. januarja 1958. R RAZPIS Svet za šolstvo OLO Ljubljana razpisuje mesto DIREKTORJA na popolni gimnaziji v Kamnik« POGOJI: diploma filozofske fakultete in večletna šolska praksa. Plača po uredbi. Pravilno kolko-vane prošnje z življenjepisom in dokazili o dosedanji zaposlitvi vložite najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa na Tajništvo Sveta za šolstvo OLO Ljubljana, Kresija. R UMRLI Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož. oče in stari oče MARKO MARKIČ po domače Komlančev Marko z Goliš, železniški upokojenec Pogreb bo 24. januarja, ob 16. uri v Celju. 2alujoči: žena, sdnova Stanko in Rado. snahi in vnuka. Celje. 22. I. 1958. Dotrpel Je naš ljubljeni mož, oče. stari oče. brat in svak JANEZ POLIKAR •edlar in posestnik na Brezjah Pogreb bo v soboto, 25. januarja 1958, ob 10. url na Brezjah. Globoko užaloščeni: žena Barb-ka, hčerki Slavica in Anica, sinova Pavel in Ivan z družinama, vnuka in ostalo sorodstvo. ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki ste v velikem številu spremili na zadnji poti mojega srčno dobrega moža NIKOTA ZMAJLOVICA kapetana I. ki. mu poklonili toliko cvetja ln mi izrazili pismeno in ustmeno sožalje, se najtopleje zahvaljujem. 2alujoča žena Malči Zmajlovift. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, S.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.09 Pisan glasbeni spored vmes ob 6.40—6.45 Naš Jedilnik; (8.00—lil.OO odaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz); 8.05 Orkestralna matineja: 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - XIV.; 9.20 Zabavni potpourri: 10.15 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Dvajset minut z orkestrom Hans Carste 12.00 Stojanovič in Gotovac; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Ferčej: O umetnem osemenjevanju; 12.40 Janko Gregorc: Koroški rej; (Izva.1 ata ženski zbor in mali orkester p. v. Cirila Siliča); 13.15 Od arije do arije (pojo solisti zagrebške, mariborske in ljubljanske opere); 14.05 Oddaja za šolarie: Tomaž Kalin: Umetni satelit: '14.28 Glasbena medigra; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Julija Jatridis: Mi-habolova noč; 16.00 Koncert ob štirih: 18.00 Iz naših kolektivov: 18.30 Poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Bruna; 18.50 Družinski pogovori — Vasja Predan, Ljudje in gledališče: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Kvintet George Shearing z godali: 20.15 Tedenski zunanje politični pregled; 20.30 Carl Orff: Trionfo dl Afrodite, scenski koncert v sedmih delih: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Coctail ritmov; 23.60—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM (na valu 202,1 m in98,9 mHz) 14.00 Od G. F. Haendla do Z. Kodalvja: 15.00 Poročila in vre- menska napoved; 15.10 Razgovor z volivci: 15.25 Zabavna glasba; 15.55 —16.00 Ljubljanska kronika. MARIBOR Petek, 24. januarja. Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00— 8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Ob.iave; 8.15—9.00 Igra orkester mariborske Opere; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos spo- Po sklepu upravnega odbora razpisuj e uprava Splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu, mesto šefa internega oddelka. Pogoj: zdravnik specialist iz interne medicine. Prošnje naslovite na upravo bolnišnice do 3. februarja 1958. — Uprava bolnišnice. 345-R reda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; F7.10—17.20 Objave; 17.20—17.30 Nekaj domačih napevov; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra .Mariborski instrumentalni ansambel, poje baritonist Miro Gregorin; 18.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. MALI OGLASI skladiščnika in 2 delavca sprejme obrtno podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 1374-1 BRILJANTNE UHANE prodam. Rozmanova 3, pritličje, desno. 1369-4 PRODAMO: kompletno stružnico tipa »Kappel« z vgrajenim nor-ton menjalnikom in priborom, cena eca 1,500.000 din, kompletne delno obdelane odlitke za 3 stružnic s potrebnimi načrti, cena cca 150.000 din za komad, ročne stiskalnice za pet ton po ceni 300.000 din in brusilne stroje po 150.000 din ter različno orodje. Metalurška industrijska šola Jesenice. R 169-4 2 GLAVI za štiricilinderski Diesel motor znamke »Mercedes«, typa OM 60 3. kupimo takoj. Ponudbe »Gradbenik« Lendava. R 173-5 NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«. 1957-9 ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 V ZAPOSLITEV sprejmemo pomočnika ključavničarja ali vodovodnega inštalaterja z odsluženim vojaškim rokom, vajenega avtogenskega varjenja in struženja. Vodovod Novo mesto, Komandanta Staneta cestah. R 339-1 ZAVOD »LJUBLJANSKI FESTIVAL« — Križanke potrebuje za svojo novo dvorano nad kinom »Soča« ob večernih urah več honorarnih: biljeterjev, garde- roberk in snažilk. Ponudbe z navedbo poklica in starosti sprejemamo do 27. Januarja. R 337-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme finančno materialnega knjigovodjo in strojepisko z znanjem stenografije. Nastop službe takoj ali s 1. 2. 1958. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«. R 334-1 »RAŠICA« tovarna čipk in pletenin Gameljne pri Ljubljani sprejme šoferja D kategorije. Plača po tarifnem pravilniku. Avtobusna zveza iz Šentvida in Ježice. R 333-1 POŠTENO DEKLE ah starejšo žensko sprejmem za varstvo otrok. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 1428-1 DELAVKO sprejmem iz okolice Ježice. Zglasite se od 15.—16. v delavnici S*ožice 51. 1492-1 GOSTINSKO PODJETJE »KERŠIČ« razpisuje mesto računovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Zahteva se popolna srednja Sola in več let prakse v gostinstvu. 1395-1 MAGNETOFON ZNAMKE »GE-LOSO« prodamo. Cena ugodna. Občinski odbor SZDL Bohinj. R 338-4 NOVE SANI (vlačuge) za težko vožnjo in ene lahke prodam. Mehle, Grosuplje 5. 798-4 PERZIJSKO PREPROGO, 3.50x2.40, krasno, prodam. Naslov v ogl. odd. R 335-4 V SKLADIŠČIH Fellce di Trieste, via Carducci 41, nasproti tržni- , ce, je izredna prodaja dolgih bund po 3.900 lir. Bogata izbira v vseh velikostih in barvah. Ne pozabite dolge bunde po 3900 lir pri Magazzini Felice v Trstu. R 222-4 2 *••»••••• «>»•<««§« «•««• Personalna komisija pri • podjetju • »NOVOTEKS« tekstilna, t tovarna Novo mesto • razpisuje mesto KURJAČA Pogoj: opravljen izpit za kurjača za ročno kurjenje parnega kotla. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje ni na razpolago. — Ponudbe pošljite na naslov: »NOVOTEKS« Novo mesto, poštni predal 36. 346-R »••»•»••• •«»•••.#• •■»•»M« : • MESTNA HRANILNICA • LJUBLJANSKA ? i •razpisuje naslednja • delovna mesta: ? 2 STROJEPISK f Pogoji: nižja srednja • šola in dobro obvlada- » n j e stro j episj a; i VKNJIŽEVALCA ? • Pogoji: ekonomska ali • njej enaka 6rednja šola j z maturo. j Prošnje oddajte do 30. ja- T nuarja t. 1. v tajništvu * Mestne hranilnice ljub- • Ijanske, Čopova ul. štev. t 3/II, goba št. 7. 356-R ? GREM ZA MANEKENKO. kjer koli. Stara sem 21 let, čedne zunanjosti, višina 1,66 cm. Naslov v ogl. odd. • R 330-1 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK lepo otroško posteljo z žično vlogo in . zložljivo posteljo, prodam. Naslov v ogl. odd. 1446-4 KRASNO BLAGO iz čiste svile za večerno obleko prodam. Iz prijaznosti na ogled v salonu Mire Skrabar, Tavčarjeva 5. lokal. 1499-4 GUME »PIRELLI«, 7.00X15 Col, 4 kom nove, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nove«. 1408-4 OSEBNI AVTO FIAT 1100, dobro ohranjen, z rezervnimi deli, naprodaj po ugodni ceni. Hramec Rudi, Šmartno ob Paki 3. R 64-4 ZARADI OPUSTITVE GOSPODARSTVA prodam za 200.000 še nerabljeno pohištvo za eno sobo, ki je vso umetno izrezljano iz temnega orehovega lesa: postelja, nočna omarica, umivalnik z velikim ogledalom, miza in zofa, vredno milijon dinarjev. Prodam tudi vse dele že rabljenega pohištva iz mehkega lesa. furnirano. Zavodnje 22. pri Soštanlu. R 50-4 ZELEZOSTRUZNICO 1.500' — 2.500 mm stružne dolžine, 250 — 350 mm stružne višine s pripadajočo opremo, kupimo. Ponudbe na Vodovod Novo mesto. R 340-5 POSESTVO z gospodarskim poslopjem je naprodaj. Vse zemlje je 4 ha. Cena ugodna po dogovoru. Zglasite se v Lukovici št. 37 pri Domžalah. 1420-7 DVOSTANOVANJSKA komfortna hiša, z vrtam in sadovnjakom (cca 3200 m1), naprodaj za cca 2.500.000 din. Štrukelj Jože, Pristava 31, p. N. Goriča. 1381-7 PISALNI STROJ vzamem v uporabo proti mesečni odškodnini. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Odškodnina«. R 336-8 VELIKO SONČNO SOBO s posebnim vhodom, na Miklošičevi cesti, zamenjam za enako. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 1.400-9 ODDAM OPREMLJENO SOBO — (kopalnico) samski osebi za 1 leto. Ponudbe pod »Celoletna najemnina«. 1396-9 ŠTUDENTKO — SPREJMEM na stanovanje proti nagradi ali posojilu. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 1393-9 ABSOLVENT TEHNIKE išče stanovanje. Plača odlično. Za na- grado inštruira srednješolce matematiko, fiziko in kemijo. Ponudbe pod »Inštruktor« v ogl. odd. 1388-9 DVE DEKLETI iščeta hrano in stanovanje, ob popoldanskih urah pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Dekleti« v ogl. Odd. 1384-9 NEOPREMLJENO SOBO v Ljubljani kupim. Plačam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sajona-ra«. r 133-9 70% DRV IN PREMOGA prištedi-te. ako imate Bešeničev patent samogrelec, katerega lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. s patent samogrelcem lahko popolnoma brezplačno segrevate vaše sobe! Zahtevajte pismene ponudbe z brezplačnimi prospekti. »Peč«, zanatska metalopreradivačka radnja, Ri-Jeka, Kvatemikova 38. R 332-11 MLAD SIMPATIČEN TNTELI-GENT želi spoznati Drisrčšio intelektualko. Slika zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plavi encian«. r 49-n TOVARNIŠKE CENE! Dobite najboljšo kvaliteto: »Bunde«, obleke, deke, »Pedule« in drugo v trgovini Botega di Risparmlo, ■ ulica Taraboechi* 4, Trst. 1389-11 DANES LJUBLJANA Drama ob 19.30: Linhart »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« — Abonma G. Opera ob 15.30: R. Strauss: »Ari-adna na Naksosu«. — Abonma petek popoldanski. Mestno gledališče ob 20: Josip Tavčar »Prihodnjo nedeljo«. — Gostovanje SNG lz Trsta. Abonma Petek I. Mestno lutkovno gledališče — Šentjakobski trg 2, ob 17: V. Ct-nybulk-F. Dežman »Igračke na cestah«. Razstave. — Modema galerija; Koroški slikarji. Kino »UNION«: jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Tednik: F. N. št. 3. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 amer. film »MOŽ IZ COLORADA«. »KOMUNA«: franc, film DNEV- NIK MAJORJA THOMPSONA«, Tednik: F. N. št. 3. Prestav* ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«; ital. film »ALI SMC LJUDJE ALI KAPLARJI«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 ln 21. »VIC«; češki barvni film »KOD IN KAM« Tednik. Predstave ob 14, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: nemški barv. film »KA-MENITO SRCE«. Predstavi ob 10 in 15. »SlSKA«: mehiški film »UMIRAM SREČNA«. Predstave ob 18, hi in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: ital. barvni film »PLAZA«, Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: Predstava odpade VEVČE: slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«. KINO DOMŽALE: češki barv. fflm »POT V PRAZGODOVINO«. Ob 20. BLED: franc.-ital. barvni fihr- »NANA«, ob 20. ČRNOMELJ: ital. barv. film »ATILA«, ob 19.30. NOVO MESTO »KRKA«: Jap. tilrr »SEDEM SAMUAHJEV«, KRANJ »STORŽIČ«: Jugo*l. film »V SOBOTO ZVEČER«, ob lfi 18 in 20. JESENICE »RADIO«: ital. tUsr, »DESET LJUBAVNTH PESMI«, ob 18 in 20. Jutri ob 22 amer. vistavis. film »HISA SKRIVNO STI«. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »UPORNIK«, ob 18 in 20. Zadnjič. MURSKA SOBOTA: Ital. barvn. film »GIUSEPPE VERDI«, ob 17.30 ln 20. PTUJ: amer. film »DAMA 8 KAMELIJAMI«. GOSPODINJE! . PRIJETNO PRESENEČENJE ISOt IISTRO ZA ROVIMi IX STEKLO ZAHVALA Vsem, Jel rte * mano sočustvovali, obsuli grob s cvetjem in spremili v njegov zadnji domek mojega ljubljenega moža, brata MATKA ZUPANCA *• najiskreneje zahvaljujem. Posebna zahvala MSirotu, Dragici, Tanji in Mileni, kateri *o mi rtali ob strani in me tolažili v tem težkem trenutku. Hvala hišnemu svetu in stanovalcem; posebna hvala vsem, ki so prišli iz Bohinja in duhovnikoma lz stolne cerkve. — Vsem, prav vsem hvala. Globoko žalujoča žena Lenk« ln brat Ivan. Ljubljana, 17. januarja 1958. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu sta»-rosti za vedno zapustila naša mama. stara mama in prababica FRANČIŠKA GR0ŠIČAB p. d. Štefieova mama Pogreb bo v petek popoldne iz Gradišča na pokopališče v Jablanico. Žalujoči: hčere Francka, Pavla, Marija in Amalija ter sinovi Anton, Janez in France z družinami — in ostalo sorodstvo. Litija, Ljubljana, Krško, 22. januarja 1958. V visoki starosti 92 let so umrli naša ljuba mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKU ČRNE roj. JUG Na zadnji poti jih bomo spremili v petek, 24. januarja, ob 16. uri na litijsko pokopališče. Žalujoči otroci: JOSIP ČERNE, MICI LEGAN ki VIDA LANC z družinami ter ostalo sorodstvo. Litija - Zagrgb, 22. januarja 1958. NENADOMA JE UMBL MOJ LJUBLJENI MOŽ MIROSLAV FATUR BANČNI SMOLE JANUARJA Pislei mi Kogojev za turizem oa Doleoiskem Kmalu boljše ceste in veš prenočišč — Tudi več drugih pomembnih pridobitev Premalo prenočišč v turističnih središčih in slabe prometne zveze, so bile glavne ovire za večji razmah tujskega prometa' na Dolenjskem. Brez prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti ter dobrih prometnih, poti in umi J Pionirski pevski zbor iz Radgone je prejel vabilo od mladinskega komiteja Prištine za udeležbo na festivalu v Prištini. Prav bi bilo, da bi ta zbor pod vodstvom Manka Golarja odpotoval na to prireditev In do-{' ■'no zastopal naše pionirje. Pionirski pevski zbor iz Rad-g ne namerava prirediti kon-cert tudi v Mariboru. Prav tako razmišljajo o koncertu v avstrij-Radgoni. V tem primeru bi di harmonikarji iz' avstrijske Radgone nastopili v Gornji Radgoni V »Panoniji« so za koopera- (Lio. Industrija kovinskih izdel-v— Panonija« v Murski Sobo- • e v zadnjem letu začela iz-celovati kovinsko pohištvo, s kverim se je na tržišču že d-o-t: uveljavila. Prav tako si : ■■: v o podjetja prizadeva, da b: sodelovalo z nekaterimi pod-.. Tako se dogovarjajo s to- • mo avtomobilov v Mariboru £. kooperacijo pri izdelavi grel-?a avtomobilske kabinet. -vja sveta za blagovni promet L O. Na seji sveta za blag-o.vni met OLO Murska Sobota so -.navijali o razmerah na triu z lesc-m in ugotovili, da trgovanje z lesom zelo ne-■ -no. Prav tako so govorili . o reogrganizacij trgovine v murju v zvezi z ločitvijo tr-vin od kmetijskih zadrug. M. K. zvčz, naravni pogoji ne zadostujejo za razvoj turizma, Ti osnovni pogoji bodo ta letos precej boljši kot prejšnja leta. Nova avtomobilska cesta, ki se bo po predvidevanjih letos močno približala centru Dolenjske z obeh smeri, bo odprla Dolenjsko tudi v turističnem pogledu. Pri tem so mišljeni predvsem turisti z lastnimi vozili in skupine z avtobusi. Zal, na kakšne posebne izboljšave na železnici iz objektivnih razlogov, ni računati. Potovanje z vlaki po Dolenjski je še prav posebno počasno in neudobno. Tudi glede prenočitvenih zmogljivosti se stanje izboljšuje. Okoli 100 milijonov investicij, kolikor jih je bilo deloma vloženih lani, deloma pa jih bo letos za izboljšanje gostinstva v novomeškem okraju, je po vojni prvi večji ukrep za odpravo težav gostinskega značaja, Lani so pričeli z gradbenimi deli za povečanje zmogljivosti in modernizacijo hotela »Kamdi-ja« v Novem mestu. Hotel bo imel sedaj moderno urejeno kuhinjo in restavracijo ter več prenočišč kot prej. Dela bodo kmalu končana. V Dolenjskih Toplicah eo jeseni pričeli z gradnjo velikega odprtega športnega bazena tik Zdravilišča. Zanj bodo i*wrablj«!li odivišno toplo vodo jjs vrelca. Za Dolenjsko bo to eden na. .jomembnejših športno turističnih objektov. Predvidoma bo dograjen letos. Do letošnje sezone bo deloma obnovljen in preurejen v prijeten turistični kotiček sredi Krke, grad Otočec na Krki. V njem bo tudi precej prenočišč, v bližini pa Camping prostor, pozneje pa še kopališče. Letos upajo pričeti s večjimi preure-ditvenimi in dograditvenimi deli tudi pri Zdravilišču Šmarješke Toplice. Predvsem bodo uredili restavracijo, kuhinjo 'n dozidali nekaj novih sob za goste. Sedanja zmogljivost Zdravilišča je še mnogo premajhna. Nova avtomobilska cesta, ki bo šla v bližini, bo obisk tega Zdravilišča Se povečala. V bližnji bodočnosti nameravajo preurediti v gostinsko turi-ristične namene še Stari grad nad Otočcem. Tako bodo na razmeroma majhnem trikotu trije turistično-gostinski objekti z izredno ugodnimi pogoji za vsakega gosta. Tudi gostinsko podjetje Metropol v Novem mestu namera- va povečati število prenočišč za tujce. To je bila sedaj glavna ovira, da m .tuji turisti, ki so prihajali v Novo mesto, niso zadržali delj časa. Tujske sobe bodo pridobili z nadzidavo in preureditvijo prostorov nad kavarno. Medtem ko ms gostišča v dolini zlasti v poletju preobremenjena, imajo planinski domovi razmeroma malo gostov in ohi-. skoval cev. Večji del leta domovi niso zasedeni. Temu je precejšen vzrok v tem, da niso dostopni z motornimi vozili. To ugodnost imata samo Partizanska koča n® Frati in planinski dom na Opatovi gori. Cimprej bi bilo potrebno povezati z primemo cesto še Planinski dom na Mimi gori in pa Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih. Ce bodo letos pričeli graditi gozdno cesto proti Krvavemu kamnu na Gorjancih, kot je v načrtu, bo možen dostop z motornimi vozili do Gospodične in Miklavže na Gorjancih. Ta cesta bo imela »udi v turističnem pogledu velik pomen. Tako se postopoma izboljšujejo na Dolenjskem udi pogoji za tujski promet. Nekaj teh bo doseženih že letos. (r) Partizanski dom na Frati pri Ajdovcu Lokve 1 Lokve so biie ze pred osvoboditvijo znan turistični kraj* ki je privabljal poleti in pozimi goste iz Gorice in drugih krajev. Po osvoboditvi bo porušeni hotel v glavnem obnovili. Danes ga poznamo pod imenom planinski dom »Polda-novec«, upravlja pa ga planinsko društvo iz Nove Gorice. V prihodnje bi bilo tu nujno urediti še preskrbo z vodo, kajti zanimanje domačih in tujih turistov za ta dom je vedno večjo. Okrajni svet za turizem prj OLO Gorica je o tem že razpravljal jn naročil izdelavo načrtov za dom, ki naj bi imel 20 sob s 40 posteljami in skupna ležišča z nad 65 posteljami. Da bi dom oskrbeli tudi z vodo, naj bi uredili rezervoar za deževnico. V samem domu naj bi bile štiri kopalnice s prhami Vojnik V vojniški občini je v zadnjem času precej razgibano. Udeležba na -zborih volivcev je bila zelo dobra predvsem v krajih, kjer bo politične organizacij« znale pritegniti k sodelovanja svoje člane. Eden najbolj uspešnih' zborov volivcev je bil v Dobrni. Na vseh zborih Pa so razpravljali predvsem o dosedanjem delu in bodočih nalogah krajevnih odborov. Ugotovili so tudi, da s krajevni odbori dokaj uspešno reševali krajevno problematiko. D. Ribnica nekdaj in danes Kdo ne pozna prijaznega kotička Dolenjske med Slemeni, Veliko goro in Kočevskimi hribi, ki ga .poznamo po imenu Ribniška dolina? Gospodarsko in kulturno središče je trg Ribnica, kjer je celo Prešeren gladil šolske klopi in Vodnik koval verze. Do zadnjih desetletij je bila znana v naši bližnji in daljnjl okolici, kakor tudi izven meja naše domovin«, ribniška »stiha ruoba«, ki 1e bila, in je po Slemenih še danes, poleg kmetij- Zagrebška kronika ZADRUŽNA STANOVANJA V ZAGREBU. — Zadružna stanovanjska izgradnja se je lani v Zagrebu lepo razvila in danes je na področju mesta že deset takih zadrug, ki bodo čez nekaj let prispevale k ublažitvi stanovanjske stiske. Nekatere zadruge so naprednejše, druge slabše, toda naj- | boljša med njimi je zadruga »Za- i greb«, ki ima lastne delavnice, mehanizacijo za*gradnje in prevoz materiala ter nad 150 delavcev. Letošnja gradbena dejavnost pri -r-inovanjski izgradnji na zadruž-r. • osnovi bo presegla vrednost milijardo din, na ta način pa bo nastalo okoli 500 novih stanovanj, kar pomeni precejšen delež k stanovanjskemu skladu Zagreba. Stanovanja so v glavnem dvo in tro-obna. tako je na področju Zagreba zgrajenih v zadružni dejavnosti že lepo število stanovanj, -:jer je našlo streho več sto stanovalcev. Večinoma so to manjše hiše, so pa tudi večje stanovanjske zgradbe. Letos - gradijo tudi •no devetnadstropno stanovanjsko hišo. ki je pravcati nebotičnik, ;:aterl je zrasel na zadružni osnovi. v Dubravi gradijo sedaj prvo lelavsko naselje na zadružni 'novi, kjer.bo 220 stanovanj. Vsi ' se strinjajo s tem, da so vsote približno 2.300.000 din za dvosobno in okoli 2,900.000 za trisobno stanovanje še previsoke, zato ;ipin A-tod v ron.'>;l0r' rr»-♦ot? " raznih olajšavah V glavnem viagajo zadružniki v zgradbo 'koli 20% vsote, ostalo pa plaču-':“io mcsefao od 4000 do 5500 din, "vajset let... Za povečanje stanovanjske lz-Er.adn.1e na zadružni osnovi Imajo kober predlog. Številna podjetja, Zagrebčani! Za vsa .pojasnila o naročnini, * -iovenskega poročevalca«, »TT« In »Tovariša« se obračajte na tel. štev. 37-085 v Zagrebu. Praška 8-n. levo. ki vlagajo sredstva za zgraditev stanovanj v lastni režiji, naj bi dala po 500.900 din svojim delavcem in uslužbencem, s čimer bi se osnoval osnovni kapital za zadružno stanovanjsko izgradnjo, na ta način bi imelo od 50 milijonov din, ki bi jih dalo podjetje za 15 stanovanj začetni kapital sto delavcev, oziroma uslužbencev. Graditev bi nadalje potekala na njihov zadružni delež. MILIJON TON NAFTE. Podjetje »Nafta-PIin« v Zagrebu je naše največje podjetje za izkoriščanje nafte. To se vedno bolj razvija ln osvaja vedno modernejše metode dela in nove naprave. Tako so koncem lanskega leta navrtali v Podravini in Slavoniji nove količine nafte v globinah okoli 3000 m. Strokovnjaki so mnenja, da so v naši državi večje količine nafte v globljih sloiih. toda za končne uspehe so potrebna raziskovalna dela in vrtilne garniture, ki lahko vrtajo do 5000 m globine. Poleg vseh teh pomanjkljivosti pa je podjetje »Nafta-PIin« lani le doseglo lepe uspehe. V prihodnjih letih bo podjetje »Nafta-PIin. poleg izkoriščanja nafte v Panonski nižini začelo še z izkoriščanjem nafte v jadranskem področju, kjer prav tako pričakujejo dobre rezultate. M.B. Razširitev proizvodnje vezanih plošč na Hrvatskem Hrvatska Ima več tovarn vezanih plošč, kmalu pa bo začela delati tudi nova tovarna v Vrgin-mostu pri Karlovcu. Prav tako bodo razširili tudi sedanje tovarne,'saj je po vezanih ploščah čedalje večje povpraševanje. Tako bo tovarna »Rade Supič« na Reki proizvajala odslej 15.000 m3, doslej pa jih je izdelala letno le 8000 ms. »Slavonija« v Slavonskem brodu bo izdelala nad 5000 m3 vezanih plošč, prav tako pa se bo povečala proizvodnja še v drugih tovarnah. Nova tovarna v Vrgin-mostu bo sprva izdelala 5000 ms plošč, a potem več. Številna podjetja lesne industrije na Hrvatskem bodo rekonstruirali. Tako bo lesni kombinat v Belišču odprl tovarno za predelavo celuloze in proizvodnjo lepenke, in sicer bo izdelala 20.000 ton letno. M. B. ZDRAVSTVENI DOM MZ&RJE razpisuje mesto ZOBARJU v zobni ambulanti Nazarje. Osnovna plača po uredbi, položajna plača in ostali pogoji po pravilniku Zdravstvenega doma. Komfortno stanovanje zagotovljeno v novozgrajeni stavbi ZD. Interesenti naj vložijo prošnje ali pa naj se osebno zglasijo v dopoldanskih urah pri Upravi zdravstvenega doma Nazarje do vključno 25. marca 1958. 349-R Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS« Ljubljana, Bohoričeva ul. 28 sprejme: ADMINISTRATIVNO UMDNIC0 z znanjem strojepisja in administracije in več KNJIGOVODIJ za. vodstvo komercialne službe gradbišč. Ponudbe, osebne ali pismene, pošljite sekretariatu podjetja. 348-R stva, važen vir dohodkov kmečkega prebivalstva. O tem smo v Slovenskem poročevalcu ie pisali. Po osvoboditvi j« dobilo gospodarstvo teh krajev popolnoma drugačno lice in vsebino. Ker so tu obsežni gozdovi 2 dobrim lesom, j« Ribnica nalagala z njim od nekdaj domači in tuji trg. Po vojni j* prevzelo vse poslovanje z lesom LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE RIBNICA ki ima svoj® žagarsko in glav n* predelovalne obrat« v bližini kolodvora. Od prvih začetkov •» i« podjetje zelo povečalo in razširilo, saj zaposluje ž* veliko število kmečkega prebivalstva. Poleg tega ostvarja a solidnim gospodarjenjem važen vir dohodkov za potrebe skupnosti. Podjetje stalno skrbi za dvig storilnosti ter izboljšanje kakovosti izdelkov. Trenutno ureja skladišča, v teku pa so tudi nove investicije. Pravkar ustanavlja poseben obrat za izdelavo VEZANIH VRAT. V ta namen so že pripravljeni potrebni načrti in deloma zagotovljena finančna le a težavo zadovolji vse odjemalce. Po vojni so porabili' velika sredstva za investicij« in to deloma za obnovo obrata, ki je bil poškodovan med vojno, deloma pa za modernizacijo tehnološkega postopka i. dr., i« vedno pa eo potrebni nekateri moderni in racionalnejši »troji za izpopolnitev osnovnih sredstev in izpopolnitev voznega parka. Dosedanji uspeh in uveljavitev podjetja ter dolgoletna op*-karniška tradicija, združena a skrbnim gospodarjenjem, so zanesljivo jamstvo za nadaljuj« uspešno delo. Da imajo v Ribnici tudi svoj« gradbeno podjetje »GRADBENIK« ni nova stvar. Vse več]* objekte v teh krajih je povečini sezidalo to podjetje. Danes zaposluje že nad 130 ljudi in j« preskrbljeno tudi z gradbeno mehanizacijo za visoke gradnje. Pravkar so zastavili gradnjo sedmih novih stanovanjskih blokov (četverčkov) ‘na vzhodnem deilu trga. Namenili so se tudi dokončati gradnjo na temeljih, ki so bili pred desetimi leti položeni za zadružni dom. Tu sd bo uredilo podjetje svoje po- Zadružni dom v Ribnici sredstva i« lastnih skladov podjetja in zaprošenih posojil. Uresničitev tega Investicijskega programa bo pripomogla k znatnemu povečanju bruto produkta ▼ podjetju in omogočila zaposlitev večjega števila nove kvalificiran« in pomožn« delovno sile. Omeniti je treba tudi dva moderna dvonadstropna stanovanjska bloka (v enem ima LIP tudi pisarne) na Kolodvorski cesti, ki sta lahko v ponos podjetju, ki ju je zgradilo, kakor kraju samemu. Tem bodo sledili še novi objekti^ ki bodo nudili streho delavcem in uslužbencem podjetja, kar je tudi r načrtu in skladu s povečano dejavnostjo. Marsikdo morda Se danes ne ve, da je v Ribnici Zadružno obrtno kovinsko podjetje »PARTIZAN«. To podjetje je zrastlo iz majhne strojno ključavničarske delavnice na Mlald, ki s® Je imenovalo »Planica-sport« in je izdelovalo- v glavnem športne rekvizite in telovadno orodje. Danes je podjetje preusmerilo proizvodnjo. Njegovi glavni Izdelki so kmetijski stroji, plugi, okopal miki, osipalniki. kakor tudi lahko gradbena oprema in deloma še telovadno orodje. Podjetje zaposluje že nad 50 ljudi. Matično podjetje je za sedaj še na Mlaki, ker pa je obseg obratnih prostorov že davno premajhen, je »PARTIZAN« izdelal svoj investicijski program in se lotil z vso odločnostjo njegove izpolnitve. Novo tovarniško poslopje urejalo v Leoov-čah. kamor nameravajo že ▼ aprilu preseliti glavni obrat. Nikakor ne smemo it' mimo najstarejSegla lndus tritlIškega obrata v tem kraju, t J. RIBNIŠKE OPEKARNE, ki danej slavne prostore, saj se stiska trenutno v bivših gostilniških prostorih. Poleg navedenih večjih podjetij je tu še vrsta mamjših zadružnih in drugih obrtnih obratov, ki se prav tafko uspešno uveljavljajo • svojo dejavnostjo in izdelki. Iz naštetega je razvidno, d* Ribnica skrbi za utrjevanje *voje gospodarske osnove in razvoj in je dosegla v zadnj em desetletju pomembne uspehe. Nekdanji simbol Ribničanov — krošnja »suhe ruobe« bo polagoma prešla v zgodovino, ker je tudi pot in način življenja NEZGODE NESREČA V OVINKU Vožnja v ovinek je vama, če voznik še pred ovinkom zmanjša hitrost vozila, vozi ob skrajnem desnem robu ceste in Je previden, posebno tedaj, če je vreme deževno. Motorist Stereo Forovante tega ni upošteval, ko se Je peljal z motornim kolesom po okrajni cesti pod vasjo Gažon v koprskem okraju. Ta dan je deževalo, motorist pa je vozil z nezmanjšano hitrostjo v ovinek, kjer se je prevrnil in dobil pri tem lažje poškodbe. -s NEPREVIDNOST VOZNIKA Skozi Škofjo Loko se je peljal z osebnim avtomobilom poklicni voznik Srečko Šorli. Ker ponoči ni opazil tovornjaka in pluga ob cesti, je zadel z vozilom v verigo, ki je spajala plug s tovornjakom, pri čemer Je prišlo do hudega udarca K sreči ni bilo človeških žrtev. Na vozilu pa so ocenili za okrog 200 tisoč dinarjev škode. Voznik-amater Franc Klobučar Je vozil po cesti iz smeri Ankarana proti Rižani v koprskem okraju. Za trenutek Je popustil volan, kar je imelo za posledico, da je vozilo zdrknilo čez desni rob ceste in se prevrnilo. K sreči je ostal voznik nepoškodovan, na avtomobilu pa Je nastalo za okrog 200.000 dinarjev škode. tamkajšnjih ljudii krenil po tirih industrializacije ln naprednega kmetijstva ter »e združil v veliko delovno armado, ki s •kupnimi napori ustvarja boljše delovne pogoje to lepše življenj* eebl to svojim otrokom, ki jih bodo znali ceniti vsi, ker eo bili v mladosti sami pogosto deležni majihn-etga kosa 'kruha. J. A. IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA »TOVARIŠA« Združen s priljubljenim ugankarskim in zabavnim listom »Kaj veš — kaj znaš« je »Tovariš« v novi obliki pridobil vrsto novih bralcev, tako da sta bili dosedanji številki že prvi dan razprodani. Tolikšno zanimanje zgovorno potrjuje, da je sedanja vsebina »Tovariša« res zanimiva in pestra. Med novostmi »Tovariša« v novem letnika bo [ 3 ROMANI, l med temi: kriminalni roman »Dvojnik«, | fantastični roman »Vihar v vesolja« in if roman v stripu »Mehikanec«. f Razen filmske in modne strani ter vrste eanl- f mlvih domačih in tujih fotoreportaž nadaljde »Tovariš« tudi v tej številki podrobno poročno o zločinu v Sodni vasi. 8. številka »Tovariša« je še bolj pisana in zanimiva! Četudi je naklada tokrat mnogo večja, si zagotovite pravočasno »Tovariša« pri svojem prodajalca časopisja, ali pa naročite revijo v naročninskem odd. »Tovariša« v Ljubljani, Titova 3, tel. 21-832. Računovodstvom gospodarskih organizacij! Izšla je naša hejša te vrste znana stalna letna izdaja, največja in najpopular- »PR0P1SI 0 ZA VRŠNIM RAČUNIMA PRIVREDN8H ORGANIZACIJA ZA 1957 GODINU« Blažije Pajoviča, Slavka Lisavca in Antona Junga, v redakciji inženirja Boži dara Racea (narejeno po sistemu naše istoimenske izdaje za 1956; M. Sčekica, N. Butaša, B. Pajoviča, S. Lisavca in M. Puletiča). Ta izdaja naših priznanih strokovnjakov je to leto strokovno znatno razširjena in .lopolnjena na preko 780 straneh velikega formata. — (Uredba o končnih obračunih, napotki za uporabo uredbe, napotki o inven-tariranju, primeri za izdelavo končnih računov, obvestilo o poslovanja, napotki za delo strokovnih komisij in določenih oseb za pregled končnih obračunov, ekonomska finančna analiza dela gospodarskih organizacij po prejetih, posebno še po pregledanih končnih obračunih, vsi predpisi in poklicna tolmačenja pripadajočih organov za izvajanje finančnih predpisov itd.) IZDAJA V LATINICI. Cena 1300.— din Izvršujemo vsa neposredno prejeta naročila po povzetju, brez poštnine, Te dni bo izšla naša velika izdaja: e »PR0PISI 0 RASP0DELI UKUPN0G PRIHODA I DOHODKA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1958 GODINU« (z Zveznim družbenim planom za 1958, Zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij; z Zakonom o delovnih odnosih, Zakonom o doprinosa iz dohodka gospodarskih organizacij, z Zakonom o doprinosu ustanovam s samostojnim finansiranjem iz osebnega dohodka delavcev, z Odlokom o odtopanju doprinosa iz dohodka gospodarkih organizacij določenih dejavnoti, o stopnjah doprinosa za socialno zavarovanje, o obrestnih stopnjah in drugo, kakor tudi z ostalimi predpisi pristojnih organov, podanih na osnovi pooblastila iz navedenih zakonskih predpisov.) IZDAJA V LATINICI. Cena 1200.— din Kmalu bodo Izšle naše nove izdaje: »PR0PISI 0 RADNIM 0DN0SIMA« »ZAKON 0 0PŠTEM UPRAVN0M P0STUPKU« g predgovorom akademika in profesorja dr. Ive Krbeka (druga .znatno dopolnjena izdaja z navodili, obrazci o upravnem postopku, pravilnikom o nadomestitvi st: Ikov pričam, strokovnjakom in tolmačem in z Uredbo -=• o vsklajevanju prejšnji! predpisov ter z vsemi republiškimi uredbami). »REGISTAR PRAVNIH PR0PISA« objavljenih v r. listu FLRJ 1945—1957, o. Mihajloviča in M. Plazini ča. Z ozirom na to, da so naše izdaje redno razprodane v najkrajšem času, prosimo vse zainteresirane, da nam takoj pošljejo svoja naročila: " ISA Vitli IVI ENA ADMINISTRACIJA D IZDAVACK -8TAMPARSKO PREDUZECE, BEOGRAD — Prizrenska 6, poštni p. 479, tekoči račun 1031-T-582 , 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 19 — 24. januahja 19» S MOSKVA — Sistem hidro-central na reki Angari, ki izvira Iz Bajkalskega jezera v Sibiriji, bo dajal 70 milijard kilovatnih ur električne energije. Po možnosti za eksploatacijo prekaša Angara Volgo, Kamo, Dnjepr in Don skupaj Doslej so zgradili že centralo pri Irkutsku, severno od te, pri mestu Brackaja pa gradi.io največjo centralo na svetu, ki bo dajala 3,600.000 kW. Dajala bo toliko energije kot kujbi-ševska in stalingrajska centrala skupaj. CAPETOtVN — Požar Je zajel grmičevje na pobočjih hribov okrog 50 km od Capetow-na. Več kot 800 gasilcev' se g skrajnimi napori trudi, da hi pogasili požar, ki grozi zajeti več farm. MTESBADBN — Lani so v Zahodni Nemčiji izdelali 1,530.394 biciklov, motornih koles in vesp, kar je 23 odstotkov manj kot leta 1956. Združenje tovarn koles in motornih koles sporoča, da je proizvodnja motornih koles padla za 48 odstotkov, tako da so jih lani napravili samo 52.8B0. Prav tako se je zmanjšala tudi proizvodnja vesp, ki so iih naredili 90.411. Prvič po letu 1953 se Je zgodilo, da je izdelava teh vozil padla pod 100.000 kosov. DJAKARTA — Na Borneu ie pri velikih povodnjih našlo smrt 6 ljudi, materialno škodo pa cenijo na milijon rupij. Delno .ie poškodovanih 15.00-9 hiš. Vlada je naglo ukrepala in poslala v ogrožena področja več sto ton riža. DORTMUND — Policija v Dortmundu je opozorila prebivalstvo celotnega Porurja, da so neznanci včeraj ukradli »radioaktivni svinčnik« iz tovornega avtomobila, ki je vozil laboratorij za radlografiio. Svinčnik je dolg 8 cm in je bil spravljen v 25 kg težkem svinčenem zaboju. Policija opozarja. da bi lahko prišlo do močnega žarčenja, če bi kdo zaboj odprl In da je približevanje predmetu nevarno zaradi opeklin, ki lahko povzročijo smrt. Policija je poslala poziv prebivalstvu, naj pomaga loviti tatove. LOS ANGELES — Sporočeno je bilo. da bo v kratkem prvi poskus z novim letalom raketo »X-15«. za katero pravijo, da bo prihodnje leto ponesla človeka v vsemirje. Raketno letalo bodo izstrelili izpod bombnika na višini 12.000 m. Dosegel naj bi višino 160 km s hitrostjo 5700 km na uro. Prvi poskus bo v letalskem oporišču v puščavi Jlo-jave v Kaliforniji. Prva dva pilota raketnega letala sta iz-javila, da se intenzivno vadi-ta za polete in da bo po niti- | ^ g to mnenju »X-15« zelo dot»ro j letalo. Točnega datuma prve-ga. poskusa pa še niso obia-vili. I PO •-POVEST? 3. OLIVE RA CURV/OODA Rl&Z: M.MUSTER v §apot ki jih je Sarah kar dve uri obremenjevala s žaljivimi govori, odpeljal zgodaj zjutraj k igralki. Odprla mu ja popolnoma vinjena. Barney j-o jo hotel Samo posvariti, igralka pa l.e s kozarcem ruma v roki smuk- ŽIVAL IZ TERCIARA ŽIVI PRI NAS Neka vrsta planinske miži (Dolomys bo-gdanovd), ki živi na naj višjih kamnitih predelih med Neretvo in Vardarjem je zelo zanimiva za domača in tuje naravoslovce. Našli je niso nikjer drugje na »vetu. Ta voluharica-je ena redkih predstavnic živalskega sveta is terciarne dobe, ki je nastopila pred 'približno 75 milijoni let. Miš živi v krajih s surovim podnebjem In je obrasla z gostim in toplim krznom jekleno-elve barve. Ženka povrže enega do diva mladiča na leto — torej mnogo manj kot ostale vrsti miši. Znanstveniki menijo, da bo proučevanje tega nenavadnega in redkega prebivalca naših planin dalo odgovor na številna vprašanja o evoluciji živalskega sveta. ZA KOSCEK SIRA Svatba v nekem andaluzijskem mestecu, ki je pričela v splošnem razpoloženju, se je končala z ločitvijo mladoporočencev in IBBBBHI3B SHEH ■■■■■■■■ Drobiž BRIGIT TE BARDOT so med 5 Snemanjem v Španiji pred- S stavili stari vojvodinji. Kon- S servativni dami niso všeč Bri- _ gittini filmi in ji je rekla: 5 »Upam, da vaš sedanji film ne S ho tako nečist kakor doseda- 5 nji!« - Igralka Ji je odvrnila: S »Gotovo ne, ekselenca! Zdaj 5 se kopam popolnoma naga in S sicer štirikrat na dan!« 5 JEAN RIGEAU, pariški ma- Z gnat, se je vrnil z lova v Se- 5 negalu in pripovedoval svojim S prijateljem sledeče: »Nekega 5 dne bi bil lahko ustrelil sta- 5 rega orjaškega pavijana, pa S mi ga je bilo žal. Bil je ne- 5 verjetno podoben našemu biv- 5 temu premieru Ramadie- Z ru ...« ■ JACKINE GLEADSON, po- ■ pularni televizijski komik, je ■ prišel s svojo prijateljico moč- ■ no natreskan v odlični new- ■ yorški klub »Stork«, ki spre- ■ jema samo najslavnejše zvez- ■ de in bogatine. Oba sta uga- ■ njala take neokusne burke, da ■ »o ju na mestu izključili. Dru- ■ go Jutro je Jackie sprejel br- ■ zojavko od nedavno izključe- ■ nega Franka Sinatre: »Sprejet ■ si v klub izključenih iz Stork- ■ kluba, čestitamo.« ■ nedavnim podelila »Koroški častni križ za'posebne zasluge na področju ognjegasne in reševalne službe«. Deček je pasel krave meseca novembra, ko je bilo že hladno. Devetletni otrok se je igral pri njem na paši in je padel v potok, ki je bil zaradi dežja precej, globok in hudouren. Voda je začela otroka odnašati in bi bil brez pomoči neizogibno utonil. V tem trenutku pa je priskočil na pomoč pogumni pastirček. Kljub temu, da sam ni znal plavati, je brez oklevanja skočil v ledenomrzli potok, kjer mu je voda segala do grla. z naporom se je priboril do utapljajočega se otroka, ga zadnji hip rešil gotove »mrti in ■ težavo »pravil na •uho. Za to pogumno in plemenito dejanje je mali pastir, ki živi kot rejenec pri neki slovenski družini, dobil zasluženo priznanje, ne samo od vseh ljudi, ampak tudi deželne vlade. Aluminij in plastične mase Ce hočemo Izboljšati mehanske lastnosti neke plastične mase, jo armiramo tako, da vmešamo vanjo steklena vlakna. Po novem načinu pa vgradimo v plastično maso aluminijeva zrna in dobimo kompleksno snov, ki je znana pod imenom »etalu«.